otroci ČloveŠtva pri pouku ... -...
TRANSCRIPT
OTROCI ČLOVEŠTVA
Pri pouku filozofije smo si ogledali znanstvenofantastični triler Otroci človeštva. Čeprav je na prvi pogled to
zgolj film, v katerem je predstavljena prihodnost ljudi, ima dosti filozofskih prvin, o katerih lahko veliko
povemo, če si film ogledamo bolj podrobno in želimo do potankosti razumeti njegovo vsebino.
V svojem spisu se bom osredotočila na eno izmed možnih filozofskih tem - globalni obup.
Začetek filma je postavljen v leto 2027, ko ljudje že 18 let niso sposobni imeti otrok. Kraj dogajanja je Velika
Britanija, ki velja za eno izmed vodilnih držav sveta. Po vsem svetu se med ljudmi pojavlja nezadovoljstvo,
želijo spremembe in iščejo boljšo prihodnost v drugih državah, tudi v Angliji. Dogajanje je osredotočeno na
dekle Kee, ki je po 18 letih prva ženska, ki zanosi. Teroristična organizacija Ribe jo kot begunko želijo spraviti
na varno v Human Project, kjer bi lahko varno pričakala svojega otroka. Pri izpeljavi načrta pomaga bivši
angleški aktivist Theo, ki mu uspe uresničiti zadan cilj - Kee spraviti na varno.
V filmu imajo Ribe velik pomen, saj se borijo za pravice beguncev. Njihova namera je sama po sebi dobra, saj
želijo v državi spremeniti pogled na begunce in izboljšati njihov položaj. Ljudje v filmu živijo po tradiciji z
mislijo, da so priseljenci manj vredni in neenakopravni državljanom in lahko zato z njimi počnejo kakor želijo.
Njihovo mišljenje privede do popolnoma nečloveških dejanj, kot so nasilje in ubijanje nedolžnih ljudi. Mislim,
da način, ki ga uporabljajo Ribe za doseganje svojih ciljev, ni primeren, saj z nasilnim vedenjem ne dosegajo
ravno takšnih rezultatov, kot bi jih morda lahko, če bi težave reševali na mirnejši način. S tem, ko pravice za
begunce želijo doseči z nestrpnostjo, le povečujejo sovraštvo države do imigrantov. Po drugi strani pa mirno
reševanje spet ne bi vodilo nikamor, saj v državi tako ali tako ni uspešnega političnega režima, ki bi lahko
spremenil položaj beguncev.
Mislim, da je prikazana prihodnost ljudi v filmu (s strani imigrantov) v današnjem svetu lahko popolnoma
mogoča, oziroma se deloma že uresničuje. Vsak dan lahko slišimo, kako ljudje zaradi neznosnih razmer v
svojih državah imigrirajo v vse dele sveta. Vojna, revščina, politika in druge ljudem ne ponujajo drugih
možnosti kot pa to, da zapustijo svojo domovino in iščejo srečo in pa predvsem varnost drugje. Uresničuje se
tudi ena izmed tem filma, in sicer terorizem. Zaradi verskih nestrpnosti in političnega nezadovoljstva, ljudje
izvajajo teroristične napade po vsem svetu. Človekov obup in izguba smisla do življenja lahko vodi do takšnih
dejanj, kot so zgoraj našteti in niso podobni naši vrsti.
Theovi čevlji oziroma menjava čevljev skozi film lahko simbolizira več stvari. Ena izmed njih bi lahko bila ta, da
ne glede na svojo obutev nadaljuje svojo pot in stremi k uresničitvi načrta. Po drugi strani pa bi lahko Theo z
bosimi nogami na nek način simboliziral Jezusa, saj vmes hodi kar brez čevljev (tudi Jezus je po svetu hodil
bos) in ima, tako kot je imel Jezus, vlogo rešitelja sveta (pred izumrtjem).
Čeprav je konec filma odprt in si lahko nadaljnje dogajanje vsak interpretira sam, sama v zaključku ne vidim
upanja. Sicer pride ladja, na katero je Theo želel spraviti Kee, vendar zaradi hitrega konca ne moremo vedeti,
ali je bila ta ladja sploh tista, ki naj bi Kee peljala v Human Project, kjer bi bila s svojim otrokom varna, ali pa
je bila vse skupaj le prevara in Human Project v resnici sploh ne obstaja. Poleg vsega imam občutek, da bi
Theo v nadaljevanju umrl in Kee ne bi imela več zaščite in človeka, ki bi ji stal ob strani.
Mislim, da je Theo v zgodbi predstavljen kot največji in edini heroj. Čeprav mu je bilo ob sklenitvi dogovora
mar le za denar, se na koncu izkaže, da je bil srčen človek, ki bi za ohranitev človeštva dal tudi svoje življenje,
in bi naredil vse, da bi človeštvo rešil obupa.
Ta esej je tako tako, v redu, ampak bolj na prvo žogo. Preveč je obnove filma.
Za pet mu manjka filozofske globine. Kaj to pomeni? To pomeni, da moraš ti pokazati kompleksnost teme/filma/problema. To tudi pomeni, da mora biti veliko »tebe« v eseju, tvoja videnja, interpretacije, prepričanja, predpostavke, itd. Ni mi treba obnavljati filma. Jaz vem, kdo so Ribe in kaj počnejo, ampak zanima me, kaj misliš ti, zakaj Ribe počnejo to, kar počnejo, in kako to veš. Mislim, da bi bil lahko esej boljši, samo ti manjka ena struktura, ki bi te odpeljala v globino, zato prilagam spodnjo sliko, ki naj te vodi pri pisanju. Dobra d.n. vsebuje dva koraka in dva nivoja v strukturi. Prvi korak se ukvarja s samim problemom in to na dveh nivojih, tvoje osebno videnje in vpeljava še nekega pogleda bodisi iz psihologije, filozofije itd. Drugi korak išče konkretne in simbolne upodobitve problema obupa in nato tvoja interpretacija le teh, služi kot druga dimenzija, ki celotno razmišljanje dvigne na neko višjo raven ali povedano drugače, poglobi esej. Dodatna vprašanja ti pomagajo pri interpretaciji.
Če pogledaš svojo nalogo v luči tega, kar sem zdaj omenila, vidiš, da je stvar bolj na dolgočasni strani. Takoj pa postane bolj zanimiva in nasploh privlačna za bralce, ko vmešaš v celo to zgodbo sebe. Kaj je zate obup? Kako si ga čutila ob gledanju? Kako bi ga čutila, če bi se znašla v situaciji, kakršno opisuje film, itd. Si se kdaj počutila obupano? Zakaj? Si že kdaj brala/gledala kaj, kjer je glavni lik doživljal obup? Lahko najdeš vzporednice med temi različnimi reprezentacijami obupa? Zakaj se ljudje bojimo obupa? … Zdi se mi super, da si prosila za kritiko, saj je to edini način, da se človek kaj nauči. Upam, da ti bodo moji komentarji/predlogi v pomoč pri pisanju, ne samo pri filozofiji. Zdaj pa pogumno naprej!