otroci in mladi ne priznajo meja / djeca i mladi ne ... · riblje kosti, atlas uzroka i posljedica,...
TRANSCRIPT
Otroci in mladi ne priznajo meja / Djeca i mladi ne priznaju granice
GRADIVO / MATERIJAL PO
Mednarodnem taboru / Međunarodnom kampu »RAZNOLIKOST – VEZIVO IN BOGASTVO
OBMEJNEGA SOŽITJA« »RAZNOLIKOST – VEZIVO I BOGATSTVO ŽIVOTA
UZ GRANICU«
Poreč, 25. – 27.5. 2012
1
UDELEŽENCI/SUDIONICI Tabora se je udeležilo 123 otrok in 31 mentorjev. / Kamp je sudjelovalo 123 sudionika i 31 voditelja.
MODERATORJI/MODERATORI
Janko Selinšek Karin Crnek Marjan Jarnjak Marjana Frantar Mirjam Dominko
PREVAJALCI/PREVODITELJI Anita Kordič Franc Zupančič Milena Gašperšič Olga Naglič Radošić Tanja Povšič Vladimira Zupančič UREDNICE GRADIVA/UREDNICE MATERIJALA Iris Furlan Karin Elena Sánchez Petra Zega Sara Geiger Bukovec
2
VSEBINA/ SADRŽAJ I. KAJ JE PROJEKT OTROCI IN MLADI NE PRIZNAJO MEJA?/ ŠTA JE PROJEKT DJECA I MLADI NE
PRIZNAJU GRANICE? ............................................................................................................................ 3
II. KLJUČNI CILJI TABORA / KLJUČNI CILJEVI KAMPA ....................................................................... 3
III. METODE IN OBLIKE DELA NA TABORU/ METODE I OBLIKE RADA U KAMPU .......................... 4
IV. O MODERIRANJU IN VLOGI MODERATORJA / O MODERIRANJU, ULOZI MODERATORA I O
MODERATORIH KAMPA ....................................................................................................................... 5
V. DELAVNICE / RADIONICE ............................................................................................................. 7
1. SODELOVANJE MED OTROKI IZ OBEH ORGANIZACIJ/ SUDJELOVANJE IZMEĐU DJECE IZ OBJE
ORGANIZACIJE ................................................................................................................................. 7
2. STEREOTIPI IN PREDSODKI DO HRVATOV IN SLOVENCEV/ STEREOTIPI I PREDRASUDE DO
HRVATA S SLOVENACA .................................................................................................................. 41
3. PARTICIPACIJA/SODELOVANJE OTROK V DRUŽBENIH AKTIVNOSTIH / PARTICIPACIJA DJECE
U DRUŠTVENIM AKTIVNOSTIMA ................................................................................................... 60
4. OSVEŠČANJE LOKALNEGA PREBIVALSTVA NA OBMEJNEM OBMOČJU O POMENU
SOBIVANJA SLOVENCEV IN HRVATOV / OSVEŠČIVANJE LOKALNOG STANOVNIŠTVA NA
GRANIČNOM PODRUČJU O ZNAČENJU SUPOSTOJANJA SLOVENACA I HRVATA .......................... 92
5. OTROCI IN IGRA TER OTROKOVE PRAVICE / DJECA, IGRA I DJEČJA PRAVA ......................... 107
6. OTROCI IN MEDGENERACIJSKA SOLIDARNOST / DJECA I MEĐUGENERACIJSKA
SOLIDARNOST .............................................................................................................................. 125
7. OTROCI IN ZDRAVJE / DJECA I ZDRAVLJE............................................................................. 144
VI. EVALVACIJA ......................................................................................................................... 157
VII. ŠE NEKAJ ISKRIC S TABORA/ JOŠ NEKOLIKO ISKRICA IZ KAMPA .......................................... 175
3
I. KAJ JE PROJEKT OTROCI IN MLADI NE PRIZNAJO MEJA?/ ŠTA JE
PROJEKT DJECA I MLADI NE PRIZNAJU GRANICE? Otroci in mladi ne priznajo meja (OMNPM) je projekt čezmejnega sodelovanja med Slovenijoin Hrvaško. Vodeči partner projekta je Savez društava Naša djeca Hrvatske (SDND), partnerjipa so: Zveza prijateljev mladine Slovenije, Zveza prijateljev mladine Maribor in Društvo Našadjeca Varaždin. V maju 2012 je Zveza prijateljev mladine Slovenije organizirala 3-dnevni tabor za otroke (iz
otroških parlamentov in dječjih vijeća/dječjih foruma) in mentorje iz obmejnega območja
med Slovenijo in Hrvaško
Tabor je potekal v VIRC (Vzgojno izobraževalni in rekreacijski center) v Poreču
Djeca i mladi ne priznaju granice (OMNPM) je projekt prekograničnog surađivanja između Slovenije i Hrvatske. Vodeći partner projekta je Savez društva Naša djeca Hrvatske (SDND), partneri u projektu pa so: Zveza prijateljev mladine Slovenije, Zveza prijateljev mladine Maribor i Društvo Naša djeca Varaždin. U svibnju 2012 Zveza prijateljev mladine Slovenije organizirala je 3-dnevni kamp za djecu
(djeca učesnici dječjih parlamenata i dječjih vijeća/dječjih foruma) i mentore iz pograničnog
područja između Slovenije i Hrvatske.
Kamp se održava u Virc (obrazovni i rekreacijski centar) u Poreču.
II. KLJUČNI CILJI TABORA / KLJUČNI CILJEVI KAMPA
1. Zbrati konkretne predloge, ideje za sodelovanje med slovenskimi in hrvaškimi otroki iz
otroških parlamentov in dječjih vijeća/dječjih foruma. Prikupiti konkretne prijedloge,
ideje za surađivanje između slovenske i hrvatske djece (učesnici dječjih parlamenata i
dječjih vijeća/dječjih foruma).
2. Ugotoviti, kakšne predsodke imajo otroci do Slovencev in Hrvatov in kateri so njihovi
predlogi za njihovo preseganje. Utvrditi koje predrasude imaju djeca do Slovenaca i do
Hrvata, te koji su njihovi prijedlozi za razbijanje tih predrasuda.
3. Zbrati primere dobrih praks sodelovanja otrok v družbenih aktivnostih in nanizati ideje za
nove načine. Prikupiti primjere dobre prakse surađivanja djece u društvenim
aktivnostima i podati ideje za nove načine.
4. Našteti prednosti in izzive življenja ob meji ter zbrati predloge za učinkovite načine
osveščanja lokalnega prebivalstva o pomenu sobivanja. Nabrojati prednosti i izazove koje
nudi život uz granicu i sakupiti prijedloge za djelotvorne načine osviješćanja lokalnog
stanovništva o važnosti suživota.
5. Ozavestiti pomen in potrebo igre za otroke. Osvijestiti o potrebi i važnosti igre za djecu.
6. Ozavestiti pomen otrokovih pravic in zbrati konkretne predloge za načine osveščanja
državljanov o otrokovih pravicah. Osvijestiti o važnosti dječjih prava i prikupiti konkretne
prijedloge o načinih osviješćanja građana o dječjim pravima.
4
7. Razlikovati med različnimi vrstami zdravja ter razmišljati o tem, kaj naj družba, skrbniki in
otroci sami storijo za otrokovo zdravje. Razlikovati između različitih vrsta zdravlja te
razmišljati o tome što društvo, povjerenici i djeca sami mogu napraviti za dječje zdravlje.
8. Izmenjati primere dobrih praks s področja medgeneracijske solidarnosti ter zbrati
konkretne ideje za medgeneracijsko solidarnost. Izmenjati primjere dobre prakse na
području međugeneracijske solidarnosti i prikupiti konkretne ideje za međugeneracijsku
solidarnost.
III. METODE IN OBLIKE DELA NA TABORU/ METODE I OBLIKE RADA
U KAMPU Tridnevni tabor smo organizirali v obliki moderiranega srečanja, na katerem so sočasno v pet prostorih potekale interaktivne delavnice pod vodstvom izkušenih moderatorjev. Vsega skupaj smo na taboru izvedli trideset 90-minutnih delavnic, ob koncu tabora pa smo pripravili tudi fotodokumentiran elektronski zapis idej, ugotovitev, predlogov, ki bo objavljen tudi na spletni strani projekta ter namenjen vsem udeležencem tabora in širši javnosti v Sloveniji in Hrvaški. Delavnice so izrazito aktivne in interaktivne, kar pomeni, da so moderatorji uporabljali različna moderatorska orodja in tehnike za doseganje ciljev delavnice; metode za ustvarjalno razmišljanje, reševanje problemov, evalvacijo, postavljanje vizij in akcijskega načrtovanja, razprave, nastopi, ... KIVA, metoda odprtega prostora, storyboarding, pozitivno poizvedovanje, diagram ribje kosti, zemljevid vzrokov in posledic, sistemska analiza okolja, coaching .. Način ustvarjanja vsebin je izrazito izkustven, kar omogoča konstruktivno integracijo izkušenj udeležencev. Trodnevni kamp će se organizirati u oblici moderiranog susreta, gdje će se istovremeno, u pet različitih prostora, odvijati interaktivne radionice, koje će voditi vješti moderatori. U ta tri dana će se zajedno izvesti trideset 90- minutnih radionica. Na kraju kampa će se pripraviti fotodokumentirani elektronski zapis ideja, zaključaka, prijedloga…, koji ćemo objaviti na web stranici projekta i koji će biti dostupan svim učesnicima kampa, kao i ostaloj javnosti u Sloveniji i u Hrvatskoj.
5
KAJ JE MODERIRANJE?
Je način skupinskega dela, pri
katerem moderator pomaga
skupinam in organizacijam, da
delujejo učinkoviteje in da
njihovi člani sodelujejo tako,
da se med seboj dopolnjujejo,
ustvarjajo sinergijo in da
v čim večji meri izkoristijo
svoje potenciale z namenom
doseganja skupnega,
dogovorjenega in vrednega
cilja za vse člane skupine.
MODERATOR
… s svojimi veščinami, tehnikami in orodji:
• ustvarja komunikacijsko okolje, v
katerem lahko vsakdo razkrije svojo
resnico in spoštuje resnico drugih,
• je do vsebine skupinskih procesov
nepristranski in v njih ne sodeluje s svojimi
osebnimi stališči.
• … jeva temeljna naloga je, da vsakega
izmed članov skupine spodbudi k
razmišljanju, in tako prispeva k
aktivnejšemu sodelovanju, medsebojnemu
razumevanju in delitvi odgovornosti vseh
članov skupine v skupinskem procesu z
namenom doseči dogovorjeni cilj
skupinskega dela: porajanje idej,
sprejemanje odločitev, razreševanje
konfliktov, strateško planiranje,
organizacija dogodkov, doseganje soglasja
….
Radionice će biti izrazito intenzivne i interaktivne, što znači da će moderatori upotrebljavati različite moderatorske tehnike i vještine za postizanje ciljeva radionica; metode za kreativno razmišljanje, rješavanje problema, evalvaciju, postavljanje vizije i akcijskog planiranja, debate, nastupe,… KIVA, metoda otvorenog prostora, storyboarding, pozitivni upit, dijagram riblje kosti, atlas uzroka i posljedica, sistemska analiza okoline, coaching… Način kreiranja sadržaja bit će izrazito iskustven, što omogući konstruktivnu integraciju iskustva svih učesnika.
IV. O MODERIRANJU IN VLOGI MODERATORJA / O MODERIRANJU,
ULOZI MODERATORA I O MODERATORIH KAMPA
6
7
V. DELAVNICE / RADIONICE
1. SODELOVANJE MED OTROKI IZ OBEH ORGANIZACIJ/ SUDJELOVANJE
IZMEĐU DJECE IZ OBJE ORGANIZACIJE
Moderator: Marjan Jarnjak
Omenjeni vsebinski sklop je potekal v »taboru sredi tabora«, ali »u kampu usred kampa«, saj smo vse aktivnosti izvajali v velikem šotoru na območju VIRC-a Poreč. Že prizorišče samo po sebi je nudilo veliko prostora ter razgiban delovni prostor, kjer pa je občasno odmevala tudi glasba, na katero smo zaplesali in se poigrali. Seveda pa smo se veliko naučili in se spoznali, kar je bil tudi splošni namen tega tabora. Imenovani sadržajni sastav bio je u »taboru sredi tabora« ili »u kampu usred kampa« jer smo
sve aktivnosti izvodili u velikom šatoru na području VIRC-a Poreč. Već prizorište događaja
samo po sebi nudilo je puno mjesta, prostranost i raznolikost, gdje se povremeno čula i
muzika na koju smo zaplesali i poigrali se. Naravno da smo se mnogo naučili i međusobno se
upoznali, što je bila i opća namjera ovog kampa.
Pravila, po katerih smo v naših delavnicah sodelovali:
(Vzpostavitev varnega prostora za sodelovanje med otroci in z
moderatorjem)
DELAVNICA 1 – HRVAŠKI IN SLOVENSKI OTROCI CILJI DELAVNICE 1:
Otroci se predstavijo.
Primerjava razlik in predvsem podobnostmi med otroci z obeh strani meje.
Predstavitev otrok iz obeh institucij OP in DV.
(Vzpostavitev varnega prostora za sodelovanje med otroci in z moderatorjem)
(Vzpostavitev varnega prostora za sodelovanje med otroci in z
moderatorjem)
8
Ko smo se dogovorili o pravilih sodelovanja, smo se še spoznali – najprej smo otroke poljubno premešali in razvrstili v pet približno enoakoštevilčnih skupin. Drug drugemu so se predstavili, nakar so razdeljeni v pare poskušali opisati nekaj osnovnih lastnosti, ki so jih v kratkem času imeli možnost opaziti drug pri drugem. Z veliko smeha so bile vzpostavljene prve osebne in skupinske vezi, kot podlaga za uspešno in konstruktivno delo. Najprej smo želeli preveriti, ali med otroci z obeh strani meja sploh obstajajo kakšne razlike? Najprije smo željeli provjeriti, dali između djece sa obje strane granice uopće postoje kakve razlike? Vsak od otrok je na listke napisal do tri stvari, ki jih ima, ali pa nima rad. Na plakatih je nato nastal kolaž enih in drugih stvari (početij, dejavnosti, živali, dogodkov, ipd.).
9
10
11
Kaj hitro so otroci lahko ugotovili, da jih veselijo ali imajo radi iste ali podobne stvari, podobno je tudi s tistimi, ki jih ne marajo. Ob prebiranju napisanih pojmov so se začeli tudi sami zavedati, da razen jezikovnih med njimi ni nobenih razlik. Od tedaj naprej ni šlo več za »hrvaške« in »slovenske« otroke, pač pa zgolj za otroke s podobnimi željami in potrebami. Čez čas so tudi majhne jezikovne nerodnosti povzročale zgolj smeh in ne več preprek v razumevanju. Odpraviti bo potrebno le še politične ovire (meddržavna in Schengenska meja), kar je naloga odraslih, sami pa bodo čez nekaj let lahko aktivno prispevali k boljšemu razumevanju in sodelovanju med narodoma. Ubrzo su djeca mogla ustanoviti, da ih vesele i vole iste ili slične stvari, a slično je i sa onim što ne vole. Uz čitanje napisanih pojmovima, počeli su i sami biti svjesni da, osim jezičnih, između njih nema nikakvih razlika. Od tog momenta dalje nije već išlo za „hrvatsku“ i „ slovensku“ djecu, nego samo za djecu sa sličnim željama i potrebama. Kroz neko vrijeme su i male jezične nepravilnosti prouzrokovale samo smijeh i ne više prepreke u razumijevanju. Potrebno je, da se odstrane još samo političke prepreke (međudržavna i Schengenska granica), što je zadatak odraslih, a sami će kroz nekoliko godina moći aktivno participirati k boljem razumijevanju i suradnji između naroda.
Otroški parlamenti (OP) in dječja vijeća (DV) delujejo pod okriljem Zveze prijateljev mladine Slovenije in Saveza Naša djeca Hrvatske. Obe organizaciji poskušata vključiti otroke v aktivnejšo udeležbo v javnih razpravah in jih osveščati o procesih in značilnostih družbe, na lokalnem in širših nivojih. V okviru te delavnice smo želeli preveriti odnos in razloge otrok za udeležbo otrok v OP in DV, ter izvedeti, kakšno vlogo imajo OP in DV v njihovem okolju ter družbi. Otroški parlamenti i dječja vijeća rade pod zaštitom Zveze prijateljev mladine Slovenije i Saveza Naša djeca Hrvatske. Obje organizacije pokušavaju uključiti djecu u aktivniju suradnju u javnim raspravama, osvješćivati ih o procesima i karakteristikama društva na lokalnim i širim nivoima. U okviru te radionice, željeli smo provjeriti odnos i razloge djece za naroda. u OP i DV te saznati kakvu ulogu imaju OP i DV u njihovom okruženju i društvu.
DELAVNICA 2 – OTROŠKI PARLAMENTI IN DJEČJA VIJEČA – PREDSTAVIMO SE CILJI DELAVNICE 2:
Predstaviti delovanje otroških parlamentov (OP) in diječjih vijeća (DV) – vloga in
razlike v SLO in HR.
Izmenjati primere dobre prakse med DV i n OP med HR in SLO otroci.
(Vzpostavitev varnega prostora za sodelovanje med otroci in z
moderatorjem)
12
Razdeljeni v štiri skupine so otroci s pomočjo možganskega viharjenja poskušali najti
odgovore na naslednje teme: / Podijeljeni u četiri grupe djeca su sa pomoću
„brainstorminga“ pokušali naći odgovore na sljedeće teme:
ČESA SE LAHKO NAUČIJO ODRASLI OD OP IN DV? / ŠTO SE MOGU NAUČITI ODRASLI OD OP I DV?
Izbrani predstavniki ali prostovoljci skupin so ostalim skupinam predstavili svoje ugotovitve:
Na prvo vprašanje smo dobili sledeča odgovora: / Na prvo pitanje dobili smo sljedeće odgovore:
OP JE SKUPINA IZBRANIH OTROK, KI RAZPRAVLJAJO O DOLOČENI TEMI. TEMA JE ZA VSE ENAKA. OP JE GRUPA IZABRANE DJECE KOJA RASPRAVLJAJU O ODREĐENOJ TEMI. TEMA JE ZA SVE ISTA.
DV JE SKUPINA OTROK, KI SO JIH IZBRALI DRUGI OTROCI KOT SVOJE PREDSTAVNIKE, DA RAZPRAVLJAJO O NEKI TEMI IN SE TRUDIJO REŠITI NEKE PROBLEME. LOKALNA TEMA. DV JE GRUPA DJECE KOJE SU IZABRALA DRUGA DJECA KAO SVOJE PREDSTAVNIKE DA RASPRAVLJAJU O NEKOJ TEMI I DA SE TRUDE RIJEŠITI NEKE PROBLEME. LOKALNA TEMA.
Pri drugem vprašanju je bilo izpostavljeno:
Kod drugog pitanja bilo je ispostavljeno:
PRAVICA DO IZRAŽANJA LASTNEGA MNENJA / PRAVO DO IZRAŽAVANJA VLASTITOG MIŠLJENJA
AKTIVNA UDELEŽBA OTROK / AKTIVNA SURADNJA DJECE IMAŠ MOŽNOST SLIŠATI DRUGO MNENJE IN MIŠLJENJE / IMAŠ MOGUĆNOST ČUTI
DRUGE MISLI I MIŠLJENJA REŠEVANJE AKTUALNIH PROBLEMOV / RJEŠAVANJE TEMATSKIH PROBLEMA PRAVICA SODELOVANJA PRI AKTUALNIH TEMAH / PRAVO SURADNJE KOD
AKTUALNIH TEMA POSKUS AKTIVNEGA DELOVANJA / POKUŠAJ AKTIVNOG DJELOVANJA
KAJ JE OTROŠKI PARLAMENT /DIJEČJE VIJEČE, KAKO DELUJE IN KDO V NJEM SODELUJE?
ŠTO JE OTROŠKI PARLAMENT/DJEČJE VIJEĆE, KAKO DJELUJE I TKO U NJEMU SURAĐUJE? VLOGA OTROK V DRUŽBI IN RAZLOGI NJIHOVEGA SODELOVANJA V OTROŠKEM
PARLAMENTU /DJEČJEM VIJEĆU? ULOGA DJECE U DRUŠTVU I RAZLOZI NJIHOVOG SURAĐIVANJA U OTROŠKEM PARLAMENTU/DJEČJEM VIJEĆU?
ČESA SE VI NAUČITE V OP IN DV? ŠTO SE VI NAUČITE U OP I DV?
13
Na vprašanje Česa se vi naučite v OP in DV so otroci zapisali pojme:
Na pitanje Čega se vi naučite u OP i DV, djeca su zapisala pojme:
ORGANIZACIJA ZAUPANJE / POVJERENJE SOLIDARNOST TOLERANCA / TOLERANCIJA POSLUŠANJE / SLUŠANJE STRPNOST DO DRUGEGA MNENJA / TOLERANCIJA DO DRUGOG MIŠLJENJA REŠEVANJE PROBLEMOV / RJEŠAVANJE PROBLEMA NAČELA DEMOKRACIJE SPOŠTOVANJE / POŠTIVANJE OBNAŠANJE / PONAŠANJE RETORIKA POMOČ / POMOĆ RAZUMEVANJE / RAZUMIJEVANJE
Česa se lahko naučijo odrasli od OP in DV:
I čega se mogu odrasli naučiti od OP i DV:
ZAUPATI DRUG DRUGEMU / VJEROVATI DRUG DRUGOME
KOMUNIKACIJA / KOMUNIKACIJE
ZASTOPATI SVOJE MNENJE / ZASTUPATI SVOJE MIŠLJENJE
POMAGATI DRUGIM / POMAGATI DRUGIMA
MIRNEJŠE REŠEVANJE SPOROV / MIRNIJE RJEŠAVANJE KONFLIKTA
SPOŠTOVATI MNENJE DRUGEGA / POŠTIVATI MIŠLJENJE DRUGOGA
IMETI POTRPLJENJE / IMATI STRPLJENJE
SLUŠATI DJECU / SLUŠATI DJECU
Z metodo »Filmske knjige« smo želeli ugotoviti razlike in podobnosti med OP in DV. Pri tem
so se znotraj skupin pogovorili in na liste zapisali temeljne značilnosti njihovih parlamentov,
po eno na vsak list posebej – posebej za OP in DV, nakar so jih položili na tla in jih uredili
glede na predložena vprašanja:
14
Razlike in podobnosti med OP in DV / Razlike i sličnosti između OP i
Da so bile razlike in podobnosti nazorno predstavljene, smo jih razdelili glede na OP in DV:
- Skozi celo leto razpravljajo na eno
temo. / Kroz cijelu godinu
raspravljaju o istoj temi.
- Parlamentarci delujejo v mestu ali
kraju. / Parlamentarci su aktivni u
gradu ili kraju.
- Vsi OP imajo v enem letu enako
temo. /Svi OP imaju u istoj godini istu
temu.
- v OP debatirajo
- Skozi leto razpravljajo na več tem in v
lokalnih okoljih. / Kroz godinu raspravljaju na
više tema i u lokalnim okruženjima.
- Parlamentarce izbirajo v šolah. /
Parlamentarce odabiru u školama.
- Vsako DV ima svojo temo, glede na potrebe
v lokalnem okolju (šoli, kraju, ...). / Svako DV
ima svoju temu , izabranu prema potrebama
na lokalnom nivou (školi, kraju,…).
- V DV so usmerjeni h konkretnim akcijam z
določenim ciljem, npr. zbiranje denarja z
nekim namenom, organiziranje pomoči. / U
DV usmereni su u konkretne akcije sa
određenim ciljem, npr. sakupljanje novaca sa
nekom namjerom, organiziranje pomoći.
15
TEME OP IN DV SO BILE: / TEME OP I DV BILE SU:
TEME OP TEME DV
- JUNAKI NAŠEGA ČASA / JUNACI NAŠEGA VREMENA - MEDIJI IN OTROCI IN JAVNE KAMPANJE / MEDIJI I DJECA I JAVNE KAMPANIJE - KAKO OBNOVITI OTROŠKA IGRIŠČA, PARKE / KAKO OBNOVITI DJEČJA IGRALIŠTA, PARKOVE - ZDRAVA PREHRANA ... / ZDRAVA PREHRANA…..
- ŽIVIMO ZELENO / ŽIVIMO ZELENO
- ZBIRANJE DENARJA ZA OBNOVO IGRIŠČA /
SAKUPLJANJE NOVACA ZA OBNOVU
IGRALIŠTA
- ORGANIZACIJA KONCERTA ZA
PRIDOBIVANJE SREDSTEV ZA POMOČ
HENDIKEPIRANIM OSEBAM / ORGANIZACIJA
KONCERTA ZA SAKUPLJANJE NOVACA ZA
POMOĆ HENDIKEPIRANIM OSOBAMA
- OTROŠKI SEJEM ZA PRIDOBITEV SREDSTEV
ZA ORGANIZACIJO IZLETA, ... /DJEČJI SAJAM
ZA SAKUPLJANJE SREDSTAVA ZA
ORGANIZACIJU IZLETA
ENI OD DRUGIH BI VZELI OZ. POSNEMALI: / JEDNI OD DRUGIH BI UZELI TJ. UGLEDALI BI SE:
OP OD DV DV OD OP
- PROGRAM VEZAN NA LOKALNE SKUPNOSTI /
PROGRAM VEZAN NA LOKALNE ZAJEDNICE
1. ŠOLSKI PARLAMENT/ ŠKOLSKO VIJEĆE
2. REGIJSKI PARLAMENT/ REGIJSKO VIJEĆE
3. DRŽAVNI PARLAMENT/ DRŽAVNO VIJEĆE
- AKTIVNO UDELEŽBO / AKTIVNO UČEŠĆE
- DEJAVNOSTI DV / DJELATNOSTI DV
- ZBIRANJE DENARJA / SAKUPLJANJE FINANCIJA
- POMAGANJE DRUGIM / POMAGANJE
DRUGIMA
- AKCIJO /AKCIJU
- DOLOČITEV CILJEV, DOSEČI SPORAZUM /
ODREĐENJE CILJEVA, POSTIĆI SPORAZUM
- VEČJO FINANČNO POMOČ MESTA / VEĆA
FINANCIJSKA POMOĆ GRADA
- DA BI V PARLAMENTU TUDI KAJ NAREDILI / DA
BI U VIJEĆU TAKOĐER NEŠTO UČINILI
- RADI BI RAZPRAVLJALI O OTROKOVIH
PRAVICAH / HTJELI BI RASPRAVLJATI O DJEČJIM
PRIČAMA
- MOŽNOST PRITI V PARLAMENT / MOGUĆNOST
DOĆI U PARLAMENT
- DELAVNICE / RADIONICE
- SREČANJA OP / SUSRETI OP
- DAJANJE NASVETOV OBLASTEM / DAVANJE
SAVJETA VLASTIMA
- BOLJŠE TEME (ZDRAVA PREHRANA, IPD.) /
BOLJE TEME (ZDRAVA PREHRANA ISL.)
- RAZPRAVO / RASPRAVA
- OBŠIRNEJŠE TEME / ŠIRE TEME
- DEMOKRATIČNO IZBIRANJE / DEMOKRATSKI
ODABIR
- DA BI OTROCI IZBRALI TEME / DA DJECA
IZABERU TEME
- METODO POGOVORA IN RAZPRAVE / METODA
RAZGOVORA I RASPRAVE
- AKTIVNOSTI OP / AKTIVNOSTI OP
16
Pod Metode delovanja so oboji napisali pogovarjanje, razpravo, parlamentiranje, delegiranje, ipd., tako da so bile na tem področju v glavnem podobnosti. Ispod – Metode djelovanja oboji su napisali razgovaranje, rasprava, parlamentiranje,
delegiranje isl., tako da su bile na tom području u glavnom sličnosti.
In za katere teme si otroci želijo, da bi prišle na dnevni red njihovih OP in DV - katere so po
njihovem mnenju zanimive za obravnavo?
17
Po dveh delavnicah so bili otroci že navajeni pristopov, ki smo jih uporabljali za delo moderatorji, tako da so se skoraj sami začeli formirati v posamezne mešane skupine. Da je bila vsakršna heterogenost zagotovljena, smo z različnimi izštevankami in igrami še dodatno poskrbeli, pri tem pa nismo pozabili na vedno prisotne mentorje. VLOGA OTROK V DRUŽBI IN POMEN OP / DV ULOGA DJECE U DRUŠTVU I VAŽNOST OP / DV Po metodi Svetovne kavarne smo oblikovali štiri omizja. Vsako omizje je imelo enega stalnega gostitelja, ki je z obravnavano temo seznanil nove goste, ki so se pri omizjih menjali. Prav tako jih je seznanjal tudi z ugotovitvami prejšnjih gostov s kratkimi povzetki. Po metodi Svjetske kavane oblikovali smo četiri grupe za stolovima. Svaka grupa imala je
jednog stalnog domaćina koji je sa temom rasprave upoznao nove goste koji su se za
stolovima mijenjali. Također ih je upoznao sa konstatacijama prijašnjih grupa u kratkim
sažetcima.
Obravnavane teme so bile / Teme rasprave bile su:
v družbi na splošno / u društvu općenito
Moje udejstvovanje v OP / DV ima vpliv: Moj rad u OP / DV ima utjecaj:
doma / kod kuće
v šoli / u školi
na igrišču in prostem času / na igralištu i slobodnem vremenu
DELAVNICA 3 – VLOGA OTROK V DRUŽBI IN POMEN OP / DV
CILJI DELAVNICE 3:
Ugotoviti vpliv otrok v družbi in pomen DV in OP za njihovo okolje.
Namen in koristi OP in DV.
Potrebe v družbi po obstoju DV in OP.
(Vzpostavitev varnega prostora za sodelovanje med otroci in z
moderatorjem)
18
19
Otroci so skozi poglobljene pogovore prišli do konkretnih odgovorov, ki so jih nato gostitelji
omizij predstavili vsem udeležencem delavnice.
20
21
In rezultati:
22
23
24
Z metodo »molčečega vrtiljaka« smo želeli ugotoviti, kaj menijo otroci o svojem udejstvovanju v OP in DV, ter kako vidijo (če sploh) svoje družbeno delovanje v prihodnje. V ta namen smo pripravili dva plakata, kamor so lahko napisali svoje misli, o katerih pa tokrat niso razpravljali z ostalimi udeleženci. Odgovori so bili neposredni in poučni (ponavljajoče odgovore omenjamo samo enkrat).
DELAVNICA 4 – KONKRETNI PREDLOGI ZA SODELOVANJE MED OP IN DV
CILJI DELAVNICE 3:
Sodelovanje med obema parlamentoma
Konkretni predlogi za sodelovanje
(Vzpostavitev varnega prostora za sodelovanje med otroci in z
moderatorjem)
25
Sa metodom „šutljivog vrtuljka“ željeli smo utvrditi, što misle djeca o svojem učešću u OP i DV i kako vide (ako opće) svoje društveno učešće u budućnosti. U toj namjeri pripremili smo dva plakata gdje su mogli napisati svoje misli, o kojima pa ovoga puta nisu raspravljali sa ostalim učesnicima. Odgovori su bili neposredni i poučni (ponavljajuće odgovore pominjamo samo jedan puta).
Kakšno korist imajo od sodelovanja v parlamentih otroci?
Kakve koristi imaju od suradnje u vijećima djeca?
POVEMO SVOJE MNENJE – IZRAŽAVANJE VLASTITOG MIŠLJENJA – NAUČIMO SE POVEDATI SVOJE MNENJE
/ KAŽEMO SVOJE MIŠLJENJE – IZRAŽAVANJE VLASTITOG RAZMIŠLJANJA – NAUČIMO SE REĆI SVOJE
MIŠLJENJE VESELJE / VESELJE SPOZNAMO NOVE LJUDI / UPOZNAMO NOVE LJUDE S TEŽAVO SE POBLIŽE SEZNANITI / SA TEŠKOĆOM SE BLIŽE UPOZNAMO OTROCI NAJBOLJE RAZUMEJO DRUGE OTROKE / DJECA NAJBOLJE RAZUMIJU DRUGU DJECU OTROCI NA SREČANJIH SPOZNAJO NOVE PRIJATELJE, NOVE JEZIKE IN KULTURE / DJECA NA SUSRETIMA
UPOZNAJU NOVE PRIJATELJE, NOVE JEZIKE I KULTURE BOLJE SPOZNAJO OTROKOVE PRAVICE IN SODELUJEJO V RAZNIH DELAVNICAH / BOLJE UPOZNAJU DJEČJA
PRAVA I SUDJELUJU U RAZNIM RADIONICAMA OBLIKOVANJE V BOLJŠO OSEBO – RAZVRSTITEV VREDNOT (SODELOVANJE, SOLIDARNOST...)
/OBLIKOVANJE U BOLJU OSOBU-RASPOREĐENE VRIJEDNOSTI (SUDJELOVANJE, SOLIDARNOST…) SPOZNAVAMO OTROKOVE PRAVICE IN DOLŽNOSTI / UPOZNAJEMO DJEČJA PRAVA ALI I DUŽNOSTI BOLJE SE ZNAJTI V DRUŽBI, PRIDOBITI VELIKO ZNANJA / BOLJE SE SNALAZIMO U DRUŠTVU, DOBIJEMO
MNOGO ZNANJA NAUČIJO SE SODELOVATI Z ROKO V ROKI / NAUČE SE SURAĐIVATI SA RUKOM U RUCI LAHKO POVEMU SVOJE MISLI IN PREDLOGE / MOGU IZNIJETI SVOJE MISLI I PRIJEDLOGE OTROCI SO KASNEJE BOLJE INFORMIRANI IN BODO VEDELI, KAKO REAGIRATI V SITUACIJAH, POVEZANIH Z
OTROKOVIMI PRAVICAMI IN OBVEZNOSTMI / DIJECA SU KASNIJE BOLJE INFORMIRANA I KASNIJE ĆE ZNATI
KAKO REAGIRATI U SITUACIJAMA VEZANA UZ DJEČJA PRAVA I OBAVEZE NAUČIJO SE KOMUNICIRATI V VEČJIH SKUPINAH / NAUČE SE KOMUNICIRATI U VEĆIM GRUPAMA
26
27
Končali ste svoje delo v OP ali DV – kaj pa sedaj? Kako boste otroci svoje družbeno
udejstvovanje nadaljevali po končanju »mandata« v otroških parlamentih?
Završili ste svoj rad u OP ili DV – i što sada? Kako ćete djeca svoje društveno učešče
nastaviti nakon završenog „mandata“ u dječjim vijećima?
POMOČ STAREJŠIM / POMOČ STARIJIMA
DOBRODELNE AKCIJE / DOBROTVORNE AKCIJE
VKLJUČITEV V ORGANIZACIJO / UKLJUČENJE U ORGANIZACIJU
NUDIL BOM KORISTNE NASVETE NASLEDNJIM GENERACIJAM OP / NUDITI ĆEMO KORISNE SAVJETE
SLJEDEĆIM GENERACIJAMA DV
PROSTOVOLJKA (MENTORICA) ZPM, PROSTOVOLJKA RDEČEGA KRIŽA / DOBROVOLJKA (MENTORICA)
SAVEZA PRIJATELJA OMLADINE,DOBROVOLJKA CRVENOG KRIŽA
ODDALJEVAL SE BOM OD POLITIKE, TAKO BOM OHRANIL TREZNO GLAVO + RAZNA DRUŽENJA / UDALJITI
ĆU SE OD POLITIKE, TAKO ĆU SAČUVATI TRIJEZNU GLAVU + RAZLIČITA DRUŽENJA
POMOČ DRUGIM V OP / POMOĆ DRUGIMA U DV
POMOČ PRI OBČINSKIH HUMANITARNIH AKCIJAH / POMOĆ U OPĆINSKIM HUMANITARNIM AKCIJAMA
Z MALIMI DEJANJI POBOLJŠATI SVET / SA MALIM RADNJAMA POBOLJŠATI SVIJET
28
Otroci so bili res prizadevni, razmišljujoči in pripravljeni na nadalnje delo, a smo jim najprej
seveda zopet dali priložnost, da se razvedrijo in se bolje spoznajo, in sicer tako, da so se
morali na ritme glasbe zavrteti po prostoru, ter se postaviti v linijo glede na barvo svojih oči,
od plavih, preko zelenih, do temno rjavih. Sicer slovenski pregovor pravi, da »imajo vsake oči
svojega malarja«, francoski pa, da »se o okusih in barvah ne razpravlja«, pa smo tako vseeno
dosegli, da so si otroci lako pogledali v oči od blizu, pri tem pa se še nasmejali. Kot rečeno,
nekaterim so bile nekogaršnje oči npr. Bolj zeleno-rjave, nekomu pa bolj rjavo-zelene in
veselih zapletov in posredovanj ni manjkalo…
Nato smo jih razvrstili v tri skupine ter oblikovali tri omizja po principu svetovne kavarne.
Osnovni naslov tega dela delavnice je bil »Sodelovanje med obema parlamentoma (HR /
SLO)« / SURADNJA IZMEĐU OBA PARLAMENTA (HR/SLO)
Kakšno je? / Kakvo je?
Pogostost sodelovanja (je pogosto, občasno, redko)? / Učestalost suradnje (često,
privremeno, rijetko)?
Na katerih področjih (katere so skupne teme, projekti)? / Na kojim područjima (koje su
zajedničke teme, projekti)?
Katere regije (mesta, občine, pokrajine) sodelujejo? / Koje regije (gradovi, općine, pokrajine)
surađuju?
29
Kaj je že dobrega v sodelovanju? / Što je već dobro u suradnji?
- Kaj je že dobro? / Što je već dobro?
- Kaj že deluje? / Što već djeluje?
- Kaj je vredno obdržati? / Što je vrijedno zadržati?
30
31
Podvprašanja so služila zgolj kot iztočnice, da so otroci lahko svoja razmišljanja kar se da
razširili. In, kot je bila zapisana zadnja misel na zgornjem plakatu – VSE OVIRE LAHKO
PREMAGAMO! / SVE BARIJERE MOŽEMO SAVLADATI! tako so tudi prišli do konkretnih
odgovorov, ki so jih gostitelji omizij jih predstavili še drugim skupinam. Ugotovitve bodo
pomagale k razmišljanju njim samim in oblikovalcem OP in DV.
Katere so ovire v zdajšnjem sodelovanju, ali kaj ga preprečuje? / Koje su prepreke z
sadašnjoj suradnji ili što ih sprečava?
- Jezikovne? / Jezične?
- Politične? / Političke?
- Kulturne? / Kulturne?
- Materialne? / Materijalne?
- Druge? / Druge?
32
Šlo je za zadnjo delavnico pod skupnim naslovom SODELOVANJE MED OTROKI IZ OBEH
ORGANIZACIJ (OTROŠKI PARLAMENTI / DIJEČJA VIJEĆA, za to smo se odločili pridobiti še
nekaj mnenj otrok na vprašanja, ki smo jih zastavili drugi skupini, se pravi na drugi delavnici.
Želeli smo namreč ugotoviti, ali tokratnja (peta) skupina, kako drugače (ali enako) gleda na
izbrane teme, po tem, ko so bile za njimi že štiri delavnice, kjer so se spoznavali z vrstniki iz
obeh organizacij in se seznanjali z različnimi vsebinami.
Pod črto na plakatih z izbranimi temami, so lahko po metodi vrtiljaka dopisali svoje misli
(dotedanje rezultate lahko pogledate v poročilu za delavnico 2 na straneh 6 in 7.
Pod naslovom Vloga otrok v družbi / Uloga djece u društvu, smo dobili še sledeče
odgovore:
Svet je lepši, če ga obkroža prijateljstvo. / Svijet je ljepši ako ga okružuje prijateljstvo.
Z malimi pripombami lahko prisilimo družbo, da mislijo o določeni temi in s tem
počasi izboljšujemo svet. / Sa malim primjedbama možemo prisiliti društvo da misle o
određenoj temi i sa time polako poboljšamo svijet.
Del skupine. / Dio grupe.
Pomagamo velikim z idejami za doseganje ciljev. / Pomažemo velikim sa idejama za
postizanje ciljeva.
Pod naslovom Kaj se lahko naučijo odrasli od DV/OP / Što se mogu naučiti odrasli od
DV/OP, so otroci dopisali:
RAZBIJATI STEREOTIPE / RAZBIJATI STEREOTIPE
ŽIVOTNU LEKCIJU / ŽIVOTNA LEKCIJA
IMETI RAZUMEVANJE ZA DRUGE LJUDI / IMATI RAZUMIJEVANJE ZA DRUGE LJUDE
TUDI BREZ LAGAJA PRIDEŠ DO CILJA / I BEZ LAGANJA DOĐEŠ DO CILJA
DELAVNICA 5 – AKCIJSKI NAČRT ZA SODELOVANJE MED OP IN DV
CILJI DELAVNICE 5:
Zapisani predlogi za sodelovanje med OP in DV.
Ugotoviti, kako si otroci predstavljajo prihodnost OP in DV.
Ponudba enih in drugih – kaj so pripravljeni prispevati za dobro sodelovanje.
(Vzpostavitev varnega prostora za sodelovanje med otroci in z
moderatorjem)
33
Ko bi jim le znali prisluhniti...
Na vprašanje Česa se vi naučite v DV/OP / Što se vi naučite u DV/OP, je bilo dodano
prejšnjim ugotovitvam:
o VZAJEMNO SPOŠTOVANJE / UZAJEMNO POŠTIVANJE
o POMOČ DRUGIM / POMOĆI DRUGIMA
o MEDSEBOJNO SPOŠTOVANJE / MEĐUSOBNO UVAŽAVANJE
Na vprašanje Kaj je OP / DV , kdo v njem sodeluje pa ni bila dodana nobena misel.
34
Zato pa so pod naslovom Razlogi vašega delovanja v OP ali DV / Razlozi vašeg
djelovanja u OP ili DV napisali:
o NAUČITI SE KOMUNICIRATI IN ARGUMENTIRATI / NAUČITI SE KOMUNICIRATI I
ARGUMENTIRATI
o SMEH IN ZABAVA / SMIJEH I ZABAVA
o SPOZNAVANJE NOVIH PRIJATELJEV IZ CELE SLO / UPOZNAVANJE NOVIH PRIJATELJA IZ CIJELE
SLO
35
Sledil je še Akcijski načrt za sodelovanje med OP in DV in naslovno temo delavnic smo lahko
zaključili.
Štiri skupine so viharile svoje možgančke na teme:
SODELOVANJE MED OBEMA JE POMEMBNO, ZA TO SMO PRIPRAVLJENI NAREDITI...
PRVI KORAK K BOLJŠEMU SODELOVANJU
VLOGA MOJE ORGANIZACIJE (ZPMS IN SAVEZ DRUŠTAVA NAŠIH DIJECA) PRI
VZPOSTAVITVI BOLJŠEGA SODELOVANJA
KAJ LAHKO SAM STORIM ZA TO
36
In tukaj so rezultati – zgovorni in slikoviti:
37
38
39
40
Sledilo je še zadnje dejanje pete delavnice – Moj prvi korak bo. /Moj prvi korak biti će Vsak je moral v skupini izbrati svoj par, ki mu je zaupal svoj prvi korak v smeri sodelovanja med OP in DV na ravni posameznika, slednji pa je njegov prvi korak zapisal na plakat. In, dobili smo precej konkretnih »prvih korakov« - pa poglejmo: Moj prvi korak bo… / Moj prvi korak biti će…
ZGUBITI PREDSODKE IN SE SPOPRIJATELJITI S PREDSTAVNIKI DV / IZGUBITI PREDRASUDE I SPRIJATELJITI SE
SA PREDSTAVNICIMA DV POGOVARJANJE BREZ PREDSODKOV / RAZGOVARANJE BEZ PREDRASUDA OHRANJANJE STIKOV S KAMPA / SAČUVATI KONTAKTE SA KAMPA UDELEŽIL SE BOM VEČ KAMPOV / UČESTVOVATI U VIŠE KAMPOVA PRIJATELJSTVO NA FACEBOOKU / PRIJATELJSTVO NA FACEBOOKU Z MNENJI PRIPOMOGEL DA SE SPREMENI SVET / SA MIŠLJENJIMA PRIPOMOĆI DA SE PROMJENI SVIJET SKYPE / SKYPE SKLEPANJE NOVIH PRIJATELJSTEV / SKLAPATI NOVA PRIJATELJSTVA ŠE KDAJ BOM VODIL TAKE DELAVNICE / PONEKAD ĆU VODITI OVAKVE RADIONICE IZMENJAVA MNENJ Z MENTORJI / RAZMJENA MIŠLJENJA SA MENTORIMA ŠE NAPREJ SE BOM UDELEŽEVAL OP / I DALJE ĆU UČESTVOVATI U DV FB / FB SPODBUJANJE DRUGIH K SODELOVANJU, OHRANJANJE STIKOV / POBUĐIVATI DRUGE K UČEŠĆU, SAČUVATI
KONTAKTE PRIJATELJE BO SEZNANILA S KAMPOM / PRIJATELJE UPOZNATI SA KAMPOM OBDRŽAL BOM KOMUNIKACIJO Z LJUDMI IN ŠOLAMI / ODRŽATI KOMUNIKACIJU S LJUDIMA I ŠKOLE
41
2. STEREOTIPI IN PREDSODKI DO HRVATOV IN SLOVENCEV/
STEREOTIPI I PREDRASUDE DO HRVATA S SLOVENACA
Moderatorka: Mirjam Dominko
KLJUČNI CILJI /KLJUČNI CILJEVI UGOTOVITI, KAKŠNE STEREOTIPE IN PREDSODKE IMAJO SLOVENSKI OTROCI DO HRVATOV IN HRVAŠKI OTROCI DO SLOVENCEV IN KATERI SO NJIHOVI PREDLOGI ZA PRESEGANJE TEH STEREOTIPOV IN PREDSODKOV / UTVRDITI KOJE STEROTIPE I PREDRASUDE IMAJU SLOVENSKA DJECA DO HRVATA I HRVATSKA DJECA DO SLOVENACA TE KOJI SU NJIHOVI PRIJEDLOZI ZA PREVAZILAŽENJE TIH STEROTIPOVA I PREDRASUDA
2. DELAVNICA
Kaj so stereotipi, kaj predsodki in, kako nastajajo?
3. DELAVNICA
Razkrinkajmo jih!
1. DELAVNICA
V čem smo si podobni, v čem različni?
5. DELAVNICA
Kaj lahko storimo otroci za preseganje
stereotipov in predsodkov
in za uspešen medkulturni dialog?
4. DELAVNICA
Stereotipi in predsodki so filtri, ki
zamegljujejo našo sposobnost
zaznavanja zunanjega sveta –
znebimo se jih!
42
1. delavnica: V ČEM SMO SI PODOBNI, V ČEM RAZLIČNI? / U ČEMU SMO SI SLIČNI, U ČEMU RAZLIČITI?
Cilji: 1. PREDSTAVITEV (osnovne tematike, posamezne delavnice, prevajalke, moderatorke, medsebojna predstavitev udeležencev).
2.USTVARITI NABOR KLJUČEV, po katerih se otroci ločujejo in, ki jih družijo ter so
podlaga za nastanek stereotipov in predsodkov. Ta nabor bo služil naslednji skupini za
izhodišče za razmislek o tem, kaj so stereotipi in predsodki in, kako nastanejo.
Posedli smo se v krog, se predstavili drug drugemu in se pogovorili, kako bodo potekali naslednji trije dnevi. Da bi delo čim lažje teklo, smo določili načela in pravila sodelovanja. Potipali smo, koliko vemo o stereotipih in predsodkih. Spoznali smo, kako bomo v petih delavnicah s petimi različnimi skupinami razkrivali, kako stereotipi in predsodki nastajajo, kakšen vpliv imajo na nas in, kako lahko zmanjšamo njihovo moč. Dogovorili smo se, da bomo na prvi delavnici najprej poiskali tiste značilnosti, ki nas ljudi družijo in tiste, ki nas ločujejo. Iz klobuka smo povlekli barvne lističe in se po barvah razporedili po skupinah. Z metodo možganske nevihte smo v vsaki skupini ustvarili svoj nabor individualnih in skupinskih značilnosti.
Nato smo se razdelili na dve veliki skupini: prva je na veliki plakat izbrala vse individualne, druga pa skupinske značilnosti, po katerih se ločujemo ali združujemo.
43
Ustvarili smo velik skupinski plakat, ki ni le vsebinsko zanimiv, ampak lepo odseva naše
sodelovanje: če smo v začetku še potrebovali pomoč prevajalke, je bila ta že po prvi uri
potrebna le še tu in tam. Plakat smo zapisali tako, kot smo se pogovarjali: v slovenščini in
hrvaščini. Prav zabavno je bilo odkrivati podobnosti v jeziku.
Plakat bo naslednji skupini v pomoč pri ustvarjanju definicije stereotipov in predsodkov in
ugotavljanju, kako do njih pride.
44
Otroci so poiskali tiste značilnosti, ki nas ljudi družijo in tiste, ki nas ločujejo (so podlaga za
nastajanje stereotipov in predsodkov). / Djeca su potražila one karakteristike, koje nas
ljude druže i one koji nas razdvajaju (osnova su za nastanak stereotipa i predrasuda).
Individualne značilnosti/indivudualne
karakteristike
Skupinske značilnosti/grupne
karakteristike
tip krvi / tip krvi barva kože / boja kože
vrednote / vrijednosti vera / vjera
zdravje / zdravlje starost / starost
emocije / emocije poreklo / podrijetlo
naslov / adresa Spol / spol
prihodnost / budućnost državljanstvo / državljanstvo
višina / visina parlament / parlament
teža / težina kultura / kultura
finančno stanje / financijsko stanje predsednik / predsjednik
karakter / karakter kulinarika / kulinarika
sluh / sluh izobrazba / obrazovanje
ime / ime narečje / dialekt
starost / starost finančna situacija / financijska situacija
hobi / hobi zgodovina / povijest
stil oblačenja / stil oblačenja jezik / jezik
barva oči / boja očiju organi / tijela
poklic / poziv
45
Delavnico smo zaključili s »kiparsko razstavo« in s »koncertom«. Najprej sta namreč skupini,
ki sta v prvem delu ustvarjali nabora ključev individualnih in skupinskih značilnosti in, v
katerih so bili pomešani slovenski in hrvaški otroci, ustvarili vsaka po eno živo skulpturo. Prva
skupina je prikazovala povezovanje, druga pa ločevanje. V vsaki skupini smo izbrali po tri
kiparje, ostali otroci so bili »gradbeni materijal«. / Radionicu smo zaključili sa „kiparskom
izložbom“ i sa „koncertom“. Najprije su dvije grupe , koje su u prvom dijelu stvarali nabor
ključeva individualnih i grupnih karakteristika i u kojem su bili izmiješana slovenska i hrvatska
djeca, kreirali svaki po jednu živu skulpturu. Prva grupa je prikazivala povezivanje, a druga pa
odvajanje.
Povezovanje in ločevanje
Na plakatni list, na katerega so skupine druga drugi puščala sporočila, smo zapisali / Na listu
poster na kojem su skupine napuštaju jedni druge poruke, što je napisao:
Sporočila skupin: / Poruke grupa:
Drugi skupini sporočamo: / Drugoj grupi poručujemo:
Fino se 'mejte! / Dobro se provedite! Vsaka razlika je lahko podobnost in obratno. / Svaka razlika može biti sličnost i obratno. Vsak ima svoje pomanjkljivosti in prednosti. / Svatko ima svoje mane i vrline. Predsodki nastajajo zaradi razlik, katere ljudje ne morejo sprejeti. / Predrasude nastaju zbog razlika koje ljudi ne mogu prihvatiti. Lahko najdete prijatelje, pa četudi so iz drugih držav. / Možete nači prijatelje pa makar su iz drugih zemalja. *
Delavnico smo zaključili s pesmijo. Otroci so se razdelili na hrvaško in slovensko skupino.
Hrvaški otroci so slovenske otroke naučili zapeti hrvaško pesmico in obratno. Res je bilo
zabavno poslušati slovenske otroke, ki so peli hrvaško pesmico o malem zajčku in hrvaške
otroke, ki so peli »Na planincah«.
46
2. delavnica: KAJ SO STEREOTIPI, KAJ PREDSODKI IN KAKO NASTANEJO / ŠTO SU TO STEREOTIPI, ŠTO PREDRASUDE I KAKO NASTAJU
Cilj: DEFINIRATI kategoriji stereotipov in predsodkov ter ugotoviti, kako in zakaj nastanejo eni in drugi.
Ko smo se pozdravili in predstavili, smo se najprej seznanili z vodilno tematiko delavnic na temo stereotipov in predsodkov in nalogo, ki je čakala skupino. Še prej pa smo imeli priložnost, da občutimo, kako se počutimo, ko smo žrtve stereotipov in predsodkov.
Izobčenec
Izmed vseh udeležencev smo izbrali tri pogumne prostovoljke, ki so bile pripravljene
odigrati vloge komika, kriminalca in politika. Vsaka je imela svoj navdihujoči govor, vendar
se publika prosti njihovemu pričakovanju ob poslušanju ni odzivala na vsebino: naj je
komičarka povedala še tako smešno šalo, se ji poslušalci niso smejali; naj je kriminalka še
tako opravičevala svojo usodo in naj je političarka obljubljala še tako svetlo prihodnost, so
ju v en glas izžvižgali. Saj menda tako »vsi vemo«, da »se kriminalci vsi po vrst lažejo,
politiki prav tako, komiki se pa tako ali tako samo napihujejo«.
Seveda so prostovoljke kmalu spoznale, za kaj gre, vendar so kljub temu poročale, da so se
počutile osamljeno, nesprejeto, slabo. Kako je šele, ko gre zares!
Definicija
Ko smo se seznanili z izsledki in s sporočili otrok prve delavnice, smo se posvetili definicijam.
Trije otroci so se javili za vlogo zapisovalcev in vsak je na svoj plakat zapisoval ideje o tem, kaj
so stereotipi, kaj predsodki in, kako nastanejo. To so naše ideje:
To so naše ideje / to su naše ideje
Stereotip / stereotip
47
NEUTEMELJENO PREPRIČANJE NEKE SKUPINE LJUDI / POSAMEZNIKA DO NEKE DRUGE SKUPINE LJUDI /
POSAMEZNIKA. / NEOSNOVANO UVJERENJE NEKE GRUPE LJUDI/POJEDINACA DO NEKE DRUGE GRUPE
LJUDI/POJEDINACA. ZMOTNO MIŠLJENJE DO DRUGAČNIH. / POGREŠNO MIŠLJENJE DO DRUGAČIJIH. NA PODLAGI GOVORIC… / NA OSNOVU GLASINA… GOVORE O SKUPINI LJUDI. / GOVORE O GRUPI LJUDI. LAHKO SO DOBRI IN SLABI, TODA NAM ZAPIRAJO PRAVI POGLED NA SKUPINO LJUDI. / MOGU BITI DOBRI I
LOŠI, ALI NAM ZATVARIJU PRAVI POGLED NA GRUPU LJUDI. JE VSESPLOŠNA PREDSTAVA LJUDI O DRUGAČNIH, KI JE NAVADNO ZMOTNA. / JE OPĆENITA PREDSTAVA
LJUDI DO DRUGAČIJIH, KOJA JE OBIČNO POGREŠNA. DRUŽBA DODAJA. / DRUŠTVO NAMEĆE. NEPRAVILNO MIŠLJENJE O OSEBI ALI SKUPINI; NA IZGLED OCENJUJEMO NEKOGA, BREZ DA BI GA PREJ
SPOZNALI; TO VODI DO KONFLIKTA. / NETOČNO MIŠLJENJE O OSOBI ILI GRUPI; NA IZGLED PROCENJAMO
NEKOGA BREZ DA BI GA PRIJE UPOZNALI; TO DOVODI DO KONFLIKTA. STEREOTIP JE VSESPLOŠNA PREDSTAVA DRUŽBE O NEKATERIH SKUPINAH LJUDI, KI JE NAVADNO ZMOTNA.
/ STEREOTIP JE OPĆA PREDSTAVA DRUŠTVA O NEKIM GRUPAMA LJUDI, KOJA JE OBIČNO POGREŠNA. V GLAVNEM POZITIVNI. / UGLAVNOM POZITIVNI. ŽALIJO ME. / ME VRIJEĐAJU.
Predsodek /predrasuda NADGRADNJA STEREOTIPA. MIŠLJENJE, KI NI UTEMELJENO Z IZKUŠNJO. /
NADGRADNJA STEREOTIPA. MIŠLJENJE, KOJE NEMA OSNOVE U ISKUSTVU. V NAPREJ DOLOČENA OPREDELITEV O POSAMEZNIKU ALI SKUPINI. / UNAPRIJED ODREĐENI STAVOVI O
POJEDINCU ILI GRUPI. NA OSNOVI IZGLEDA. / NA TEMELJU IZGLEDA. JE OSEBNO SLABO ALI DOBRO MIŠLJENJE O NEKI OSEBI ALI SKUPINI. / LIČNO JE SLABO ILI DOBRO
MIŠLJENJE O NEKOJ OSOBI ILI GRUPI. STRAH IN IZOGIBANJE OD NEPOZNANE OSEBE, KER NI KOT MI. / STRAH I IZBJEGAVANJE OD NEPOZNATE
OSOBE, JER NIJE KAO MI. TO PRIPELJE DO: KONFLIKTA, NEKOMUNIKACIJE, ŠE VEČJI STRAH, NEZNANJE; STOP! SHARE LOVE! / TO
DOVODI DO: KONFLIKTA, NEKOMUNIKACIJE, JOŠ VEĆI STRAH, NEZNANJE; STOP! SHARE LOVE! IZMIŠLJENA PREDSTAVA O NEKOM ALI O NEKI SKUPINI, KI NASTANE ZARADI NEZNANJA O NEKOM ALI O
NEČEM. / IZMIŠLJENA PREDSTAVA O NEKOM ILI NEKOJ GRUPI KOJA NASTANE ZBOG NEZNANJA O NEKOME
ILI O NEČEM. MNENJE O OSEBI ALI SKUPINI LJUDI BREZ PREDHODNEGA VEDENJA. ZARADI TEGA JE IZOLIRANA. /
MIŠLJENJE O OSOBI ILI GRUPI LJUDI BEZ PRETHODNOG ZNANJA. ZBOG TOGA JE IZOLIRANA. ZBIR LASTNOSTI KATERE DAJEMO OSEBI ALI SKUPINI KATERE NE POZNAMO. / SKUP OSOBINA KOJE
DAJEMO POJEDINCU ILI SKUPINI NE POZNAJUĆIJIH. VEDNO SO SLABE, ŽALIJO / UVJEK SU LOŠE, VRIJEĐAJU
KAKO NASTAJAJO / KAKO NASTAJU NASTANE ZARADI NEPOZNANJA / NASTAJE ZBOG NEPOZNAVANJA STARŠI / RODITELJI SKOZI ZGODOVINO / KROZ POVIJEST
48
NASTANEJO ZARADI TEGA, KER SI TUDI SAMI USTVARIMO TAKO MNENJE ALI PA NAM GA POSREDUJEJO
DRUGI. / NASTANU ZBOG TOGA JER SI I SAMI STVORIMO TAKVO MIŠLJENJE ILI NAM GA PROSLIJEDE
DRUGI. ZARADI PREPIROV, ZNAČILNOSTI NEKOGA, ZMOTNIH PREPRIČANJ. / ZBOG SVAĐA,OSOBINA NEKOGA,
KRIVIH UVJERENJA IZ NEZNANJA, STRAHA, PRIMITIVIZMA. / IZ NEZNANJA, STRAHA, PRIMITIVIZMA KOMPLEKSI, POLITIČNA SITUACIJA, STRAH, PRETEKLOST, NEZNANJE, NESTRINJANJE, SLABE IZKUŠNJE,
OBČUTKI, IZOLIRANOST, LJUBOSUMNOST. / KOMPLEKSI, POLITIČKA SITUACIJA, STRAH, PROŠLOST, NEZNANJE, NESLAGANJE, LOŠA ISKUSTVA, OSJEČAJI, IZOLIRANOST, LJUBOMORA.
SE IZGUBIJO S SPOZNAVANJEM OSEBE ALI SKUPINE, IZOBRAŽEVANJEM, IGNORIRANJEM. / NESTAJU
UPOZNAVANJEM POJEDINCA ILI SKUPINE, OBRAZOVANJEM, IGNORIRANJEM. SE IZGUBIJO S PREDAJO, VPLIVA DRUŽINE IN ŠIRŠEGA OKOLJA. / NESTAJU PREDAJOM, UTJECAJA OBITELJI I
ŠIRE SREDINE.
Skupna definicija /Zajednička definicija Stereotipi so: lažna mišljenja o nekom ali nečem, ki nastajajo iz strahu, preteklosti, občutkov in razmišljanja. /Stereotipi su: lažna mišljenja o nekome ili nečemu , koja nastaju iz straha, prošlosti, osjećaja i razmišljanja. Predsodki so izmišljena predstava o nekom ali nečem, ki nastajajo zaradi sebe ali drugih. / Predrasude su izmišljene predstave o nekome ili nečemu koje nastaju zbog sebe ili drugih.
49
Tako kot v prvi skupini, smo se razšli z zbiranjem sporočil naslednji skupini. / Isto kao u prvoj grupi, smo se razišli sa sakupljanjem poruka sljedećoj.
3. skupini sporočamo / Trećoj grupi poručujemo
Vsak človek naj bo to, kar je. / Svaki čovjek neka bude to što je. Naj se ne boji svojih lastnosti. / Naj se ne boji svojih lastnosti. Naj spoštuje druge in naj ne sklepa prehitro. / Neka poštuje druge i neka ne zaključuje
prebrzo.
Ne presojajmo ljudi, dokler jih ne poznamo. / Ne sudimo ljude, dok ih ne upoznamo.
Ne teptajte tujih občutkov. / Ne gazite tuđih osječaja.
Naj spoštuje druge in naj ne zaključuje prehitro. / Neka poštuje druge i neka ne donosi
zaključke prebrzo.
In s pesmijo: hrvaški otroci so zapeli slovensko pesmico, slovenski otroci hrvaško.
50
3. delavnica: RAZKRINKAJMO JIH! / DEMASKIRAJMO IH!
Cilj: UGOTOVITI ali med hrvaškimi otroci obstajajo predsodki o slovenskih otrocih in obratno.
Kot poprej, smo se po pozdravu in kratki predstavitvi najprej seznanili z vodilno tematiko delavnic na temo stereotipov in predsodkov in nalogo, ki je čakala skupino. Tudi tokrat smo najprej začutili, kako se ljudje počutimo, ko smo žrtve predsodkov. Igrali smo se igrico:
V akvariju
Celotno skupino smo razdelili na 2 skupini. Potem so »levorokci« dvignili roke in se znotraj
svoje skupine vsedli na tla. »Desnorokci« so jih tesno obstopili. Med seboj se obe skupini
nista smeli pogovarjati, lahko so se menili le udeleženci znotraj manjše skupine (torej
»levorokci med sabo in »desnorokci« med sabo). Manjšina je nato podelila svojo izkušnjo:
povedali so, kako so se počutili, ko so bili v manšini, »pod« večino in tesno obkroženi. Prav
tako je večina podelila svoje občutke.
Skupine smo nekajkrat zamenjali: daljši sredinec na nogi, Slovenci in Hrvati, ...
Ali obstajajo stereotipi med slovenskimi in hrvaškimi otroci? / Da li postoje
stereotipi između slovenske i hrvatske djece?
Spet smo se posedli v dve skupini, tokrat Slovenci skupaj, Hrvati skupaj. Na list papirja smo
zapisali stereotipe in predsodke, ki jih morda imamo drug o drugem:
Otroci so zapisali stereotipe in predsodke, ki jih morda imamo drug o drugem: / Djeca su
napisala stereotipe i predrasude koje možda imamo drugi o drugome:
Kakšni so Hrvati/Kakvi so Hrvati? Kakšni so Slovenci/Kakvi so Slovenci? NEVZGOJENI / NEODGOJENI OPUŠTENI / SPROŠČENI GLASNI / HRUPNI ZABAVNI / ZABAVNI SE NE PRILAGAJAJO / SE NE PRILAGOĐAVAJU ŠALJIVI / HUMORNI DOBER SLADOLED (POCENI) /DOBAR (JEFTIN) SLADOLED GOSTOLJUBIVI / GOSTOLJUBNI STRASTNI / STRASTNI RADI SE DRUŽIJO Z VSEMI / VOLE SE DRUŽITI SA
SVIMA OBSEDENI Z NOGOMETOM / OPSJEDNUT SA FUZBALOM KOMUNIKATIVNI / KOMUNIKATIVNI AGRESIVNI (VOZNIKI) /AGRESIVNI (VOZAČI) VEDNO ZA ZABAVO / UVIJEK ZA ZABAVU POMAGAJO / POMOGNU
51
Rišem portret slovenskega otroka, rišem portret hrvaškega otroka
/ Crtam potret slovenskog djeteta, crtam portret hrvatskog djeteta.
Zanimalo nas je, kako si slovenski otroci predstavljajo hrvaške in obratno. Iz portretov ne bi nikoli razbrali, katere so narisali slovenski otroci in predstavljajo hrvaške otroke in katere hrvaški; če ne bi nosili športnih dresov, seveda. / Zanimalo nas je, kako si slovenska djeca predstavljaju hrvatsku i obratno. Iz portreta ne možemo nikada razabrati koje su nacrtala slovenska djeca i predstavljaju hrvatsku djecu i koje hrvatska djeca; ako ne bi nosili sportskih dresova, naravno.
Tako, kot vse do sedaj, smo delavnico zaključili s pesmijo in sporočili naslednji skupini. / Tako kao i sve ostalo do sada smo radionicu završili sa pjesmom i porukama slijedećoj grupi.
52
4. skupini sporočamo: / Četvrtoj grupi poručujemo:
Vsi smo enaki / enakovredni. / Svi smo jednaki / jednakovrijedni. Imamo pravico do svojega mnenja. / Imamo pravo na svoje mišljenje. Večina stereotipov ni na realni podlagi. / Većina stereotipa nije na realnoj osnovi. Priznajmo si, da jih imamo tudi mi. / Priznajmo si, da ih imamo i mi. Ni jih tako težko preseči. / Nije ih tako teško prevazići.
4. delavnica: STEREOTIPI IN PREDSODKI SO FILTRI, KI ZAMEGLJUJEJO NAŠO SPOSOBNOST ZAZNAVANJA ZUNANJEGA SVETA – ZNEBIMO SE JIH!
/ STEREOTIPI I PREDRASUDE SU FILTERI, KOJI ZAMAGLE NAŠU SPOSOBNOST SAZNAVANJA VANJSKOG SVIJETA –OTARASIMO IH SE!
Cilj: 1. OZAVESTITI vlogo stereotipov in predsodkov pri dojemanju sveta in oblikovanju podobe o realnosti.
2. UNIČITI filtre. Po kratki predstavitvi vodilne tematike delavnice na temo stereotipov in predsodkov ter potem, ko smo se seznanili s sporočili otrok prejšnje skupine, smo si ogledali nalogo, ki nas je čakala.
Kako dojemamo svet in kako oblikujemo notranje predstave o realnosti?
/ Kako shvaćamo svijet i kako oblikujemo unutarnje predstave o realnosti?
Da bi že kar takoj začutili, kako si ljudje ustvarjamo podobe o drugih, tudi takih, ki jih sploh ne poznamo, smo se tokrat drug drugemu predstavili na neobičajen način. Usedli smo se po parih in sicer z otroci, ki jih do tedaj nismo poznali in drug o drugem zapisali: / Da bi već odmah osjetili kako si ljudi stvaramo likove o drugima, i takvih, koje uopće ne poznajemo, smo se ovaj put drug drugome predstavili na neobičan način. Sjeli smo se po parovima i to sa djecom koju do tada nismo poznavali i drugi o drugome zapisali:
Vse vem o tebi / sve znam o tebi
TVOJA NAJLJUBŠA JED JE ... / TVOJE NAJOMILJENIJE JELO JE…
TVOJA NAJLJUBŠA GLASBENA SKUPINA / PEVEC / PEVKA JE ... /
TVOJA NAJDRAŽA MUZIČKA GRUPA/PJEVAČ/PJEVAČICA JE…
TVOJ NAJLJUBŠI IGRALEC / IGRALKA JE ... / TVOJ NAJDRAŽI GLUMAC
/ GLUMICA JE…
TVOJA NAJLJUBŠA TV ODDAJA JE ... / TVOJA NAJDRAŽA TV EMISIJA
JE…
TI SPLOH NE MARAŠ … / TI UOPĆE NE VOLIŠ…
TI IMAŠ NAJRAJE ... / TI NAJVIŠE VOLIŠ…
53
Ko spoznavamo nove ljudi, si vnaprej predstavljamo, da jih poznamo, da vemo vse o njih. Spoznali smo komunikacijski model, ki razlaga, kako si ljudje na podlagi prepričanj, vrednot, izkušenj, spominov in drugih filtrov ustvarjamo podobe o realnosti in kako verjamemo, da je subjektivna realnost v resnici objektivna. Pogovarjali smo se o tem, kako pomembno je, da spoznavamo svetove drugih ljudi. / Kada upoznajemo nove ljude, unaprijed imamo predstavu da ih poznajemo, da znamo sve o njima. Upoznali smo komunikacijski model, koji objašnjava kako si ljudi na osnovi uvjerenja, vrijednosti, iskustva, sjećanja i drugih filtra stvaramo likove o realnosti i kako vjerujemo, da je subjektivna realnost u zbilji objektivna. Razgovarali smo se o tome kako je značajno da upoznajemo svjetove drugih ljudi.
Koliko novih, najbolj neumnih stereotipov in predsodkov lahko ustvarimo v
20 minutah?
Tokrat smo delavnico začeli ustvarjalno. V petih podskupinah smo si najprej izmišljali najbolj neumne, nove stereotipe.
54
Nekaj idej
Visoki ljudje so najboljši v pometanju.
Nizki ljudi lakše jedu hranu. Ljudje z več zobmi lažje pripovedujejo pravljice.
Ljudje, ki se jim ime začne s črko S imajo nadnaravne sposobnosti. Tisti, ki ima naprej ušesa, bo bogat. Tisti, ki imajo dolge prste, kradejo.
Tko jede jabuku, je zdrav.
Na koncu smo izbrali zmagovalca:
LJUDI, KOJI IMAJU ZELENE OČI VIDU SVIJET U ZELENOJ BOJI
55
UNIČIMO STEREOTIPE IN PREDSODKE
Odločili smo se, da bomo stereotipe in predsodke simbolično uničili – in sicer fizično. Najprej
je vsak otrok izdelal simbolično podobo stereotipa ali predsodka: nekateri otroci so izdelali
kipce iz plastelina, drugi so slikali, ... Ustvarjali smo z ljubeznijo in svoje izdelke smo skrbno
negovali ...
Potem smo jih razstavili ...
56
In nazadnje smo jih uničili ...
Za zaključek smo se pogovarjali o tem, kako smo se počutili, ko smo najprej ustvarjali in
potem uničevali in, kako pomembno je, da se stereotipov in predsodkov najprej zavedamo,
da se jih bomo lahko na koncu znebili.
Seveda smo tudi tokrat delavnico zaključili s pesmijo in sporočili naslednji skupini.
5. skupini sporočamo / Petoj grupu poručujemo:
Človeka ne dela obleka. / Čovjeka ne čini odjelo. Pozdravljena, nova skupina! / Bog nova grupo! Mi smo boljši od vas. / Mi smo bolji od vas. V vsakem človeku je dobro in predsodki tega ne smejo uničiti. / U svakom čovjeku postoji dobro i predrasude to ne smiju uništiti. Izgled vara. / Izgled laže. Nikad nemoj sudit po prvom dojmu. / Nikoli ne sodi po prvem vtisu.
57
5. delavnica: KAJ LAHKO OTROCI STORIMO ZA PRESEGANJE STEREOTIPOV IN PREDSODKOV IN ZA USPEŠEN MEDKULTURNI DIALOG / ŠTO MOŽEMO DJECA UČINITI ZA PREVAZILAŽENJE STEREOTIPA I PREDRASUDA I ZA USPJEŠAN MEĐUKULTURNI DALOG
Cilj: OZAVESTITI svojo aktivno vlogo v svetu pri boju proti stereotipom in predsodkom in za uspešen medkulturni dialog.
Po običajnem uvodu smo se za boljši stik s tematiko, stereotipov in predsodkov lotili na jezikovni ravni. Razdelili smo se v 6 skupin, vsaka je prejela v obdelavo stavek, ki je ponazarjal enega splošnih stereotipov. Naša naloga je bila, da te stereotipe z enim smiselnim, pametnim in udarnim stavkom razkrinkamo in s tem uničimo. / Podijelili smo se u 6 grupa, svaka je primila u obradu rečenicu koje je prikazivala jednoga od općih stereotipa. Naš zadatak je bio, da te stereotipe sa jednom logičkom, pametnom i udarnom rečenicom raskrinkamo i sa time uništimo.
Američani so debeli. / Zakaj pa? Razloži, a so tvoji sorodniki iz Amerike? / Amerikanci su gojazni./A zašto? Objasni, da li su tvoji rođaci iz Amerike?
Cigani kradejo./Ako si nekad čuo, da je Cigan nešto ukrao, ne znači, da su svi Cigani isti. Ne smiješ presuđivati jednog po svima. / Cigani kradu./Če si nekoč slišal, da je Cigan nekaj ukradel, ne pomeni da so vsi Cigani enaki.
Deklice v nerazvitih deželah ne potrebujejo šol. /Vsaka oseba, brez izjeme, ima pravico do šole. / Djevojčice u nerazvijenim državama ne trebaju škole. / Svaka osoba, bez iznimke, ima pravo do škole.
Blondinke so neumne. / Kaj pa, če je bil Albert Einstein blond? /Blondinke su glupe./A što ako je bio Albert Einstein blond?
Ljudje druge polti so sumljivi. / Svi smo različiti i ljude ne treba suditi po boji kože. /Ljudi sa drugačijim tenom su sumnjivi./Vsi smo različni in ljudi ni treba soditi po barvi kože.
Ni naključje, da so nekateri bogati, drugi pa revni. / Če si bogat, pomeni, da si delal / imaš poznanstva / negativne posle. Če si reven, ne pomeni, da so tvoji starši iz Afrike. Ne presojaj, ampak misli! / Nije slučajno, da su neki bogati , drugi siromašni. /Ako si bogat, znači, da si radio/imaš poznanstva/negativne poslove. Ako si siromašan , ne znači, da su tvoji roditelji iz Afrike. Nemoj suditi nego misli!
58
Potem smo se pogovarjali o tem, kaj lahko vsak posameznik stori za boljše sporazumevanje z drugimi in, ali lahko otroci pri tem kaj naučijo odrasle.
KAKO BI ODRASLE NAUČILI BOLJŠEGA MEDKULTURNEGA DIALOGA
Razdelili smo se na tri skupine in vsaka skupina je pripravila svoj izdelek - sporočilo odraslim
o tem, kaj si otroci mislijo o stereotipih in predsodkih in kaj jim glede tega priporočajo. /
poruka odraslim o tome što si djeca misle o stereotipima i predrasudama i što im
priporučaju.
Nekaj smo zapisali, nekaj narisali in veliko prikazali.
Povzetek zapisanega: / Sažetak zapisanog:
1. Stereotipi in predsodki so negativni, saj sodimo ljudi brez da bi jih spoznali, na
podlagi neresničnih informacij, ki nam jih vsilijo družba in mediji. / Stereotipi i
predrasude su negativni jer sudimo ljude bez da bi jih upoznali na osnovu nestvarnih
informacija, koje nam nameće društvo i mediji.
2. Sami začnemo razmišljati drugače – kritično do mnenj drugih, odpravimo
predsodke, ki jih imamo mi do drugih. Ko razčistimo pri sebi, lahko začnemo pri
drugih. / Sami počinjemo razmišljati drugačije-kritički do mišljenja drugih, uklonimo
predrasude koje imamo mi do dugih. Kad raščistimo kod sebe, možemo početi sa
drugima.
3. Starše vsakič, ko izrečejo predsodek ali stereotip opozorimo. Ko jim sami pokažemo,
da znamo razmišljati in smo jim na nek način zgled, jih lahko naučimo nedolžne
otroške pameti. / Roditelje uvijek, kad kažu predrasudu ili stereotip upozorimo. Kad
59
im sami pokažemo da znamo razmišljati i smo im na neki način uzor, možemo ih
naučiti nevine dječje pameti.
KRATKA JEZIKOVNA DELAVNICA
V tej skupini smo delo zaključili čisto na poseben način: hrvaški otroci so zapisali kratko
zgodbico z naslovom Šuma Striborova in jo predali slovenskim v prevod; slovenski otroci pa
so zapisali Zgodbico o treh prašičkih , ki so jo nato hrvaški otroci prevedli v hrvaščino. Tako
smo lahko ugotovili, kako se lahko razumemo čisto brez prevajalk.
In, kot vse do sedaj, smo na koncu naslednji skupini poslali sporočilo.
1. skupini sporočamo / prvoj grupi poručujemo
Radi vas 'mamo. / Volimo vas. Boljši smo od vas! / Bolji smo od vas!
60
3. PARTICIPACIJA/SODELOVANJE OTROK V DRUŽBENIH AKTIVNOSTIH /
PARTICIPACIJA DJECE U DRUŠTVENIM AKTIVNOSTIMA
Moderator: Janko Selinšek
KLJUČNI CILJI: / KLJUČNI CILJEVI 1. Zbrati primere dobrih praks sodelovanja otrok v družbenih aktivnostih in nanizati ideje
za nove načine. / Sakupiti primjere dobrih praksa sudjelovanja djece u društvenim
aktivnostima i poredati ideje za nove načine.
2. Analizirati stanje sodelovanja otrok v družbenih aktivnostih. / Analizirati stanje suradnje
djece u društvenim aktivnostima.
3. Ozavestiti pomen sodelovanja otrok v družbenih aktivnostih. / Osvijestiti značenje
suradnje djece u društvenim aktivnostima.
61
PRAVILA SURADNJE
1) TIKAMO SE I ZOVEMO PO IMENIMA
2) AKTIVNO SUDJELUJEMO
3) AKTIVNO SLUŠAMO 4) SVAKO MIŠLJENJE,
KOMENTAR… UZMEMO U OBZIR
5) SVI SMO MI JEDNAKOVRIJEDNI I RAVNOPRAVNI
6) POŠTUJEMO JEDNI DRUGE
7) GOVORIMO KRATKO I SAŽETO
8) DOPUŠTAMO JEZIČNE POGREŠKE
62
Vsaka skupina je obravnavala svojo tematiko. Tematike so se v petih zaokroženih
delavnicah nadgrajevale. Skupno so predstavile celotni mozaik stanja in aktivnosti
vezanih na participacijo otrok v družbenih aktivnostih. Vsaka skupina je na svoji
delavnici povzela zaključek in prenesla sporočilo naslednji skupini. / Svaka grupa je
obrađivala svoju tematiku. Tematike su se u pet zaokruženima radionicama
dograđivale. Zajedno su predstavile cjelokupni mozaik stanja i aktivnosti vezanih na
participaciju djece u društvenim aktivnostima. Svaka grupa je na svojoj radionici
napravila zaključak i prenijela poruku sljedećoj grupi.
63
1. DELAVNICA
• Spoznati družbene aktivnosti in njihov pomen v družbi.
2. DELAVNICA
• Spoznati temelje participacije.
3.DELAVNICA
• Analizirati sodelovanje otrok danes.
4.DELAVNICA
• Zbrati primere dobrih praks sodelovanje otrok v družbenih aktivnostih.
5.DELAVNICA
• Zbrati predloge in nove načine sodelovanja otrok v družbenih aktivnostih.
64
1. delavnica: SPOZNATI DRUŽBENE AKTIVNOSTI IN NJIHOV POMEN V DRUŽBI / UPOZNATI DRUŠTVENE AKTIVNOSTI I NJIHOVO ZNAČENJE U DRUŠTVU
Vprašanja za razmislek: KATERE DRUŽBENE AKTIVNOSTI POZNAMO? KATERE POTREBE
ZADOVOLJUJEMO V DRUŽBENIH AKTIVNOSTIH? KATERI SO POGOJI ZA DOBRO
SODELOVANJE V SKUPINI?
Za človeško življenje je nujno potrebno, da poteka v različnih skupnostih. Te skupnosti so npr. družina, generacija, soseščina, razred oziroma sloj, naselje, regija, narod, športna društva, politične organizacije itd. V njih je posameznik udeležen na različne načine. Brez teh družbenih skupnosti pa si je težko zamisliti celoto našega življenja, zadovoljevanja potreb itd. Vaja: Celotna skupina se razdeli v tri manjše skupine. Vsaka skupina je med sabo povezana in ovita v raztezno tkanino. Znotraj skupine veljajo določena pravila. Ko skupina obvlada delo in komunikacijo v skupini, sledi nadaljevanje naloge. Vse tri skupine dobijo nalogo da vodijo žogo od točke A do točke B v najkrajšem možnem času in da pri tem ne kršijo pravil.
SKUPINSKA VAJA
»BRCANJE ŽOGE«
CILJ: V čim krajšem času zbrcati
žogo od točke A do točke B.
PRAVILA: Oblikujejo se tri skupine
Vsaka skupina je »ovita« v
raztezno tkanino
V skupini lahko brcne vsak samo
enkrat. Naslednji lahko udari
spremljevalec na desni.
Ko brcne skupina 1, nadaljuje
skupina 2 in nato 3.
Skupina 1 brca samo z levo nogo,
skupina 2 z desno in skupina 3 s
peto.
65
66
Vaja2: Po praktični vaji, kjer vsak udeleženec podoživi pomen in zakonitosti sodelovanja, se skupine odpravijo na izdelavo plakata, kjer vsaka skupina obdela svoje vprašanje, ki ga na koncu predstavi.
67
68
KATERE POTREBE ZADOVOLJUJEMO V DRUŽBENIH AKTIVNOSTIH? /
KATERE DRUŽBENE AKTIVNOSTI POZNAMO?/ KOJE POTREBE ZADOVOLJAVAMO U
DRUŠTVENIM AKTIVNOSTIMA? / KOJE DRUŠTVENE AKTIVNOSTI POZNAJEMO?
- POVEZOVANJE IN SODELOVANJE / POVEZIVANJE I SURADNJA - OTROŠKI PARLAMENTI, IZHODI, FESTIVALI, PARADE / DJEČJE VIJEČE, IZLAZI, FESTIVALI,
PARADE - ŠPORTNA EKIPA, ORKESTER, ZBOR, DISKO / SPORTSKA EKIPA, ORKESTAR, ZBOR, DISCO - PLESNE AKTIVNOSTI, SKUPINSKO UČENJE / PLESNE AKTIVNOSTI, GRUPNO UČENJE - ŠAH, ČLOVEK NE JEZI SE, KOSILO, VEČERJA / ŠAH, ČOVJEK NE LJUTI SE, RUČAK, VEČERA - MAŠKARE, PISANICE / MAŠKARE, PISANICE - ZABAVE, NAVIJANJE, DRUŽABNE IGRE / ZABAVE, NAVIJANJE,DRUŠTVENE IGRE
Povezovanje in
sodelovanje
plesne aktivnosti, skupinsko
učenje
plesne aktivnosti, skupinsko
učenje, zabave,
navijanje
Otroški parlament,
izhodi, festivali, parade
Športna ekipa,
orkester, zbor, disco
Šah, človek ne
jezi se, kosilo,več
erja,
zabave, navijanje, družabne
igre
Maškare, pisanice
69
POTREBA PO SKUPNOSTI / POTREBA PO ZAJEDNICI
POTREBA ZA KOMUNIKACIJO / POTREBA PO KOMUNIKACIJI
POVEZAVA Z NARAVO / POVEZANOST SA PRIRODOM
POTREBA PO ENAKOSTI / POTREBA PO JEDNAKOSTI
POTREBA PO DRUŽENJU / POTREBA PO DRUŽENJU
POTREBA PO ZNANJU / POTREBA PO ZNANJU
POTREBA ZA IGRO / POTREBA ZA IGROM
POTREBA PO PRIJATELJSTVU / POTREBA PO PRIJATELJSTVU
POTREBA PO ZAUPANJU / POTREBA PO POVJERENJU
KATERI SO POGOJI ZA DOBRO SODELOVANJE V SKUPINI? / KOJI SU UVJETI ZA DOBRU SURADNJU U GRUPI? - KOMUNIKACIJA / KOMUNIKACIJA - SPOŠTOVANJE MIŠLJENJA DRUGIH / POŠTIVANJE MIŠLJENJA DRUGIH - SKUPNE AMBICIJE / ZAJEDNIČKE AMBICIJE - ZAUPANJE V DRUGE / POVJERENJE U DRUGE - TIMSKI DUH / TIMSKI DUH - SKUPNO RAZMIŠLJANJE / ZAJEDNIČKO RAZMIŠLJANJE - SKUPNI INTERES / ZAJEDNIČKI INTERES - POZITIVNA NARAVNANOST / POZITIVNA USMJERENOST
potreba za komunikacijo povezava z naravo
potreba po skupnosti
potreba po
druženju
potreba po enakosti
potreba po znanju
potreba po
zaupanju potreba za igro
potreba po prijateljstv
u
70
SPOROČILO SKUPINE / PORUKA GRUPE : MED SABO SE LAHKO RAZUMEMO, ČE SE HOČEMO. Z ROKO V ROKI, ČLOVEK ZA ČLOVEKA /
IZMEĐU SEBE MOŽEMO SE RAZUMJETI AKO TO ŽELIMO. SA RUKOM U RUCI, ČOVJEK ZA
ČOVJEKA
SPOŠTOVANJE MIŠLJENJA
DRUGIH
KOMUNIKACIJA
ZAUPANJE V DRUGE
SKUPNE AMBICIJE TIMSKI
DUH
SKUPNI INTERES
POZITIVNA NARAVNANOST
SKUPNO RAZMIŠLJANJE
MED SABO SE LAHKO RAZUMEMO,
ČE SE HOČEMO
Z ROKO V ROKI, ČLOVEK Z A ČLOVEKA
71
2. delavnica: SPOZNATI TEMELJE PARTICIPACIJE / UPOZNATI TEMELJE
PARTICIPACIJE
Vprašanja za razmislek: KAJ JE PARTICIPACIJA? KAKŠNE OBLIKE PARTICIPACIJE POZNAMO?
KAKŠNE KORISTI NAM PRINAŠA PARTICIPACIJA?
Vsak posameznik je z vključevanjem v različne skupine, na različne načine del družbe kot celote, torej posameznik se ne vključuje v družbo kot del ene družbene skupine ampak kot del različnih družbenih skupin in organizacij. Posameznik je neposredno član neke družbe kot občan, državljan, šolar, član svoje družine, delavec v nekem podjetju in kot član številnih drugih organizacij in družbenih skupin. Vaja: Brcanje žoge – po načinu in pravilih, kot jo je izvedla prva skupina.
72
73
Vaja2: Po praktični vaji, kjer vsak udeleženec podoživi pomen in zakonitosti sodelovanja, se skupine odpravijo na izdelavo plakata, kjer vsaka skupina obdela svoje vprašanje, ki ga na koncu predstavi.
74
KAJ JE PARTICIPACIJA? / ŠTO JE PARTICIPACIJA?
- SKUPNO DELO / ZAJEDNIČKI RAD - AKTIVNO POSLUŠANJE / AKTIVNO SLUŠANJE - SODELOVANJE / SURADNJA - SLOŽNOST / SLOŽNOST - PRIJATELJSTVO / PRIJATELJSTVO - POVEZOVANJE MED SABO / POVEZIVANJE IZMEĐU SEBE - POZITIVEN PRISTOP / POZITIVAN PRISTUP - PRILAGAJANJE / PRILAGOĐAVANJE
KAKŠNE OBLIKE PARTICIPACIJE POZNAMO? / KAKVE OBLIKE PARTICIPACIJE POZNAJEMO?
- MEDGENERACIJSKO / MEĐUGENERACIJSKO - DRŽAVNO / DRŽAVNO - ŠPORTNO / SPORTSKO - POKLICNO / PO ZANIMANJU - PRIJATELJSKO / PRIJATELJSKO - ŠOLSKO / ŠKOLSKO - GLASBENO / MUZIČKO - DRUŽINSKO / RODBINSKO
AKTIVNO POSLUŠANJE
SKUPNO DELO
SLOŽNOST SODELOVANJE PRIJATELJSTVO
POZITIVEN PRISTOP
PRILAGAJANJE POVEZOVANJE MED SABO
75
KAKŠNE KORISTI NAM PRINAŠA SODELOVANJE?/ KAKVE NAM KORISTI DONOSI SURADNJA?
KOMUNIKACIJA / KOMUNIKACIJA
NOVE IZKUŠNJE / NOVA ISKUSTVA
SODELOVANJE / SURADNJA
ZDRUŽITEV MOČI / UDRUŽENJE SNAGE
OBČUTEK CELOTE / OSJEĆAJ CJELINE
POVEZOVANJE / POVEZIVANJE
SKUPINSKO DELO / ZAJEDNIČKI RAD
NOVI PRIJATELJI / NOVI PRIJATELJI
RAZBIJANJE PREDSODKOV / RAZBIJANJE PREDRASUDA
MEDGENERACIJSKO
DRŽAVNO
DRUŽINSKO
POKLICNO ŠPORTNO PRIJATELJSKO
GLASBENO ŠOLSKO
76
SPOROČILO SKUPINE / PORUKA GRUPE: - PARTICIPACIJA NAM POMAGA BOLJE SPOZNATI SEBE / PARTICIPACIJA NAM POMAŽE BOLJE UPOZNATI SEBE -PRILAGAJAMO SE DRUG DRUGEMU, ZAUPAMO IN POMAGAMO / PRILAGOĐAVAMO SE JEDAN DRUGOME, VJERUJEMO SI I POMAŽEMO -PARTICIPACIJE JE POMEMBNA ZA DOSEGANJE CILJA / PARTICIPACIJA JE VAŽNA ZA POSTIZANJE CILJA -VSE JE LAŽJE ČE SODELUJEŠ / SVE JE LAKŠE AKO SUDJELUJEŠ
KOMUNIKACIJA SODELOVANJE
NOVI PRIJATELJI
POVEZOVANJE OBČUTEK CELOTE SKUPINSKO
DELO
NOVE IZKUŠNJE
RAZBIJANJE PREDSODKOV
ZDRUŽITEV MOČI
PARTICIPACIJA JE POMEMBNA ZA
DOSEGANJE CILJA PRILAGAJAMO
SE DRUG DRUGEMU,
ZAUPAMO IN POMAGAMO
VSE JE LAŽJE ČE SODELUJEŠ
PARTICIPACIJA NAM POMAGA
BOLJE SPOZNATI SEBE
77
3. delavnica: ANALIZIRATI SODELOVANJE OTROK DANES / ANALIZIRATI SURADNJU DJECE DANAS
Vprašanja za razmislek: KAJ JE PARTICIPACIJA? KAKŠNE OBLIKE PARTICIPACIJE POZNAMO?
KAKŠNE KORISTI NAM PRINAŠA PARTICIPACIJA?
Bistveno pri vseh skupinah, od tistih v praskupnosti do najmodernejših je sporazumevanje, ki se odvija s pomočjo kulturnih tvorb ( jezik, pravila, spoznanja). Brez sporazumevanja družbeni procesi znotraj skupine niso mogoči. Znotraj skupine poteka neko posebno življenje, ki ga ne moremo razumeti kot del odnosov v širši družbi. Vsaka skupina ustvarja svoje lastne interese in si prizadeva doseči zaželjene cilje. Vaja: Brcanje žoge – po načinu in pravilih, kot jo je izvedla prva skupina.
78
Vaja2: Po praktični vaji, kjer vsak udeleženec podoživi pomen in zakonitosti sodelovanja, se skupine odpravijo na izdelavo plakata, kjer vsaka skupina obdela svoje vprašanje, ki ga na koncu predstavi.
79
POMEN SODELOVANJA OTROK V DRUŽBENIH AKTIVNOSTIH? / ZNAČENJE SURADNJE
DJECE U DRUŠTVNIM AKTIVNOSTIMA?
KVALITETA ŽIVLJENJA / KVALITETA ŽIVOTA
NOVA SPOZNANJA / NOVE SPOZNAJE
KOMUNIKACIJA / KOMUNIKACIJA
SAMOZAVEST / SAMOPOUZDANJE
DAJANJE IN PREJEMANJE IDEJ / DIJELJENJE I PRIMANJE IDEJA
IZRAŽANJE STALIŠČ, ZABAVA / IZRAŽAVANJE STAJALIŠTA, ZABAVA
SAMOSPOŠTOVANJE / SAMOPOŠTOVANJE
AKTIVNO DRŽAVLJANSTVO, IZZIVI / AKTIVNO DRŽAVLJANSTVO, IZAZOVI
VPLIV NA POMEMBNO / UTJECAJ NA
80
KAJ PRISPEVAJO OTROCI K SODELOVANJU? / ŠTO DOPRINOSE DJECA K SURADNJI?
- POMOČ / POMOĆ - POMEMBNOST / VAŽNOST - VARNOST / SIGURNOST - SPROŠČENOST / RELAKSIRANOST - ČUSTVA / OSJEĆAJE - ZAUPANJE / POVJERENJE - ZABAVO / ZABAVU - ODVISNOST DRUG OD DRUGEGA / OVISNOST
DRUG OD DRUGOGA
NOVA SPOZNANJ
A
KOMUNIKACIJA KVALITETA ŽIVLJENJA
DELITEV IN
SPREJEMANJE IDEJ
SAMOZAUPANJE
IZRAŽANJE STALIŠČ,
ZABAVA AKTIV
NO DRŽAVLJANSTVO, IZZIVI
VPLIVANJE NA POMEMBNO
SAMOPODOBA
POMOČ
ČUSTVA VARNOST POMEMBNOST SPROŠČENOST
ZABAVO ODVISNOST DRUG OD DRUGEGA
ZAUPANJE
81
KAJ PRIDOBIJO DRUGI ČE SODELUJEJO TUDI OTROCI? / ŠTO DOBIJU DRUGI
AKO SUDJELUJU I DJECA?
- PRIJATELJSTVO / PRIJATELJSTVO - SMEH / SMIJEH - MEDGENERACIJSKO DRUŽENJE / MEĐUGENERACIJSKO DRUŽENJE - PODPORA / POTPORU - VESELJE / VESELJE - KREATORJI NOVE BODOČNOSTI / KREATORI NOVE BUDUĆNOSTI - IDEJE IZ DRUGE PERSPEKTIVE / IDEJE IZ DRUGE PERSPEKTIVE - POMOČ / POMOĆ - ZAUPANJE / POVJERENJE
SPOROČILO SKUPINE / PORUKA GRUPE
- NAJPOMEMBNEJŠA JE SKUPNOST / NAJVAŽNIJA JE ZAJEDNICA - SODELUJEMO LAHKO OTROCI IN ODRASLI / MOŽEMO SUDJELOVATI I DJECA I ODRASLI - DRŽIMO SE PRAVIL/ DRŽIMO SE PRAVILA - MLADI LAHKO UČIJO STAREJŠE / MLADI MOGU UČITI STARIJE
SMEH MEDGENERACIJSKO DRUŽENJE
PRIJATELJSTVO
VESELJE IDEJE IZ DRUGE PERSPEKTIVE
KREATORJI NOVE
BODOČNOSTI
POMOČ ZAUPANJE
PODPORA
NAJPOMEMBNEJŠA JE
SKUPNOST SODELUJEMO LAHKO
OTROCI IN ODRASLI
MLADI LAHKO UČIJO
STAREJŠE
DRŽIMO SE PRAVIL
82
4. delavnica: ZBRATI PRIMERE DOBRIH PRAKS SODELOVANJA OTROK V DRUŽBENIH AKTIVNOSTIH / SAKUPITI PRIMJERE DOBRIH PRAKSA SURADNJE DJECE U DRUŠTVENIM AKTIVNOSTIMA
Vprašanja za razmislek: KAJ OTROCI ŽE POČNEJO? KATERI SO PRIMERI DOBRE PRAKSE?
KAJ BI OTROCI LAHKO POČELI SKUPAJ? ČEMU IN S KAKŠNIM CILJEM?
Poseben del v skupini je identiteta, pojmovanje in doživljanje sebe in zavesti o sebi kot skupini z določenimi cilji. Skupini dajejo določeno dinamičnost procesi, sam vir dinamičnosti pa je ponavadi v širši družbi. V dosedanjem razvoju družbe zasledimo veliko omejevalnost skupin in podrejenost posameznikov v njej. Posamezniki pogosto doživljajo skupine kot nekaj v naprej danega, objektivnega in neodvisnega od njih. Najpomembnejša in najmočnejša družbena skupina je država, zato jo mnogi pojmujejo kot družbo. Vendar država kljub njeni kompleksni sestavi ni družba kot celota ampak predstavlja le del družbe, kakor so tudi razne druge organizacije del družbe kot celote. Vaja: Brcanje žoge – po načinu in pravilih, kot jo je izvedla prva skupina.
83
Vaja2: Po praktični vaji, kjer vsak udeleženec podoživi pomen in zakonitosti sodelovanja, se skupine odpravijo na izdelavo plakata, kjer vsaka skupina obdela svoje vprašanje, ki ga na koncu predstavi.
84
KAJ OTROCI ŽE POČNEJO? / ŠTO DJECA VEĆ ČINE?
ŠALIMO SE / ŠALE SE
IMAMO SE RADI / VOLE SE
ZABAVAJO / ZABAVLJAJU
SODELUJEJO / SURAĐUJU
ŠPORTNE IGRE / SPORTSKE IGRE
DRUŽABNE IGRE / DRUŠTVENE IGRE
KATERI SO PRIMERI DOBRE PRAKSE? / KOJI SU PRIMJERI DOBRE PRAKSE? - SEMINARJI / SEMINARI - OTROŠKI PARLAMENTI / DJEČJA VIJEĆA - PROSTOVOLJSTVO / VOLONTERSTVO - KULTURNA IN ŠPORTNA DRUŠTVA / KULTURNA I SPORTSKA DRUŠTVA - FESTIVALI / FESTIVALI - PROJEKTI / PROJEKTI - MEDNARODNI PRIJATELJI / MEĐUNARODNI PRIJATELJI - SEJMI / SAJMOVI
ZABAVAJO
IMAMO SE RADI
ŠALIMO SE SODELUJEJO
DRUŽABNE IGRE
ŠPORTNE IGRE
OTROŠKI PARLAME
NT PROSTOVOLJSTVO SEMINARJI
FESTIVALI
KULTURNA IN ŠPORTNA DRUŠTVA
PROJEKTI
SEJMI
MEDNARODNI
PRIJATELJI
85
KAJ BI OTROCI LAHKO POČELI SKUPAJ? ČEMU IN S KAKŠNIM CILJEM? / ŠTO BI DJECA
MOGLA ČINITI ZAJEDNO? ZBOG ČEGA I SA KAKVIM CILJEM?
UČENJE / UČENJE
SKUPNA LIGA – TEKME / ZAJEDNIČKA LIGA - UTAKMICE
DRUŠENJE IN UNIČEVANJE PREDSODKOV / DRUŽENJE I RUŠENJE PREDRASUDA
PRIJATELJSTVO, PRIDOBITEV SAMOZAUPANJA / PRIJATELJSTVO, STEĆI SAMOPOUZDANJE
DELAVNICE / RADIONICE
KAMP – SKUPNA LETOVANJA / KAMP – GRUPNA LJETOVANJA
DRUŽENJE / DRUŽENJE
RAZPRAVE / RASPRAVE
MIR IN SPOŠTOVANJE, IZMENJEVANJE IZKUŠENJ IN KULTUR / MIR I POŠTOVANJE, RAZMJENA ISKUSTVA I KULTURA
SPOROČILO SKUPINE/PORUKA GRUPE
MLADI LAHKO UČIMO STAREJŠE BREZ PREDSODKOV / MLADI MOŽEMO UČITI STARIJE BEZ PREDRASUDA PRILAGAJAMO SE DRUG DRUGEMU / PRILAGOĐAVAMO SE JEDAN DRUGOME
SKUPNA LIGA - TEKME
DRUŽENJE IN UNIČEVANJE PREDSODKOV
UČENJE
DELAVNICE PRIJATELJSTVO,
PRIDOBITEV SAMOZAUPANJA
KAMP - SKUPNA
LETOVANJA
RAZPRAVE MIR IN SPOŠTOVANJE , IZMENJAVANJE IZKUŠENJ IN KULTUR
DRUŽENJE
MLADI LAHKO UČIMO
STAREJŠE BREZ
PREDSODKOV PRILAGAJA
MO SE DRUG
DRUGEMU
86
5. delavnica: PREDLOGI IN NOVE NAČINI SODELOVANJA OTROK V DRUŽBENIH AKTIVNOSTIH / PRIJEDLOZI I NOVI NAČINI SURADNJE DJECE U DRUŠTVENIM AKTIVNOSTIMA
Vprašanja za razmislek: KATERI SO VAŠI PREDLOGI ZA BOLJŠE SODELOVANJE OTROK? KAJ
BOMO SAMI NAREDILI ZA BOLJŠE SODELOVANJE? NAREDITE PORAZDELITEV NALOG IN
ODGOVORNOSTI!NAVEDITE KLJUČNE AKTERJE.
Ljudje pogosto veliko zahtevamo od družbe, vendar se moramo zavedati, da smo dejansko vsi del družbe, torej vsi se moramo potruditi za izpolnitev pričakovanj in zahtev, ki jih postavljamo družbi. Res pa je, da zaradi velikega števila ljudi, posameznik težko in zelo redko vpliva na spremembe in razvoj v družbi, zato imamo določene družbene voditelje. Voditelji pa lahko vplivajo na razvoj posameznih skupin in s tem tudi na razvoj družbe, imajo pa tudi določene dolžnosti do množice ljudi, ki so vključene v posamezne skupine.
Vaja: Brcanje žoge – po načinu in pravilih, kot jo je izvedla prva skupina.
Vaja2: Po praktični vaji, kjer vsak udeleženec podoživi pomen in zakonitosti sodelovanja, se
skupine odpravijo na izdelavo plakata, kjer vsaka skupina obdela svoje vprašanje, ki ga na
koncu predstavi.
87
88
89
KATERI SO VAŠI PREDLOGI ZA BOLJŠE SODELOVANJE OTROK? / KOJI SU VAŠI PRIJEDLOZI ZA
BOLJU SURADNJU DJECE?
zajednički boravak u prirodi – otvorenost, mašta – što više ljudi
primanje – komunikacija – muzika,hrana , pobjeda – nove igre,zabava
KAJ BOMO SAMI NAREDILI ZA BOLJŠE SODELOVANJE? / ŠTO ĆEMO SAMI UČINITI ZA BOLJU
SURADNJU?
-jednakopravnost,poštivanje – pomoć, prijateljstvo – uvažavanje mišljenja drugih –
otvorenost za ideje – tolerantost, obzirnost –komunikacija, trpeljivost – postizanje cilja –
prijaznost – povezivanje između sudionika
ODPRTOST, DOMIŠLJIJA
ČIMVEČ LJUDI
SKUPNO BIVANJE
V NARAVI
KOMUNI-
KACIJA SPREJEMANJE
NOVE IGRE, ZABAVA
GLASBA, HRANA, ZMAGA
90
NOVI NAČINI SODELOVANJA OTROK / NOVI NAČINI SURADNJE DJECE
-državni organi – roditelji-podržavaju – djeca - prijatelji-slušaju –rođaci – učitelji
SPOROČILO SKUPINE/ PORUKA GRUPE
Rad u grupi je lakši. Rad u grupi je zabavan.
POMOČ,
PRIJATELJSTVO
UPOŠTEVANJE DRUGIH MNENJ
ENAKOPRAVNOST,
SPOŠTOVANJE
TOLERANTNOST,
OBZIRNOST ODPRTOST ZA IDEJE
KOMUNIKACIJA,
STRPNOST
PRIJAZNOST POVEZOVANJE MED SODELUJOČIMI
DOSEGANJE CILJA
STARŠI - PODPIRAJO
DRŽAVNI ORGANI
PRIJATELJI - POSLUŠAJO
OTROCI SORODNIKI
UČITELJI
91
DELO V SKUPINI JE LAŽJE
DELO V SKUPINI JE ZABAVNO
92
4. OSVEŠČANJE LOKALNEGA PREBIVALSTVA NA OBMEJNEM OBMOČJU O
POMENU SOBIVANJA SLOVENCEV IN HRVATOV / OSVEŠČIVANJE
LOKALNOG STANOVNIŠTVA NA GRANIČNOM PODRUČJU O ZNAČENJU
SUPOSTOJANJA SLOVENACA I HRVATA
MODERATORKA: Marjana Frantar
KLJUČNI CILJI: / KLJUČNI CILJEVI
1. NAŠTETI PREDNOSTI IN IZZIVE ŽIVLJENJA OB MEJI TER ZBRATI PREDLOGE ZA
UČINKOVITE NAČINE OSVEŠČANJA LOKALNEGA PREBIVALSTVA O POMENU SOBIVANJA /
NABROJITI PREDNOSTI I IZAZOVE ŽIVOTA UZ GRANICU I SAKUPITI PRIJEDLOGE ZA EFIKASNE
NAČINE OSVIJEŠČIVANJA LOKALNOG STANOVNIŠTVA O ZNAČENJU SUŽIVOTA
2. OPREDELITI MOŽNOSTI IN NAČINE ZA KAKOVOSTNO SOBIVANJE OB MEJI /
OPRIJEDJELITI MOGUĆNOSTI I NAČINE ZA KVALITETAN SUŽIVOT UZ GRANICU
3. ANALIZIRATI/OPISATI DEJANSKO STANJE / ANALIZIRATI/OPISATI REALNO STANJE
4. ZBRATI KONKRETNE PREDLOGE ZA IZBOLJŠAVO OSVEŠČANJA LOKALNEGA
PREBIVALSTVA / SAKUPITI KONKRETNE PRIJEDLOGE ZA POBOLJŠANJE OSVJEŠČIVANJA
LOKALNOG STANOVNIŠTVA
5. PRIPRAVA AKCIJSKEGA NAČRTA / PRIPREMA AKCIJSKOG NACRTA
93
1. delavnica: PREDNOSTI IN IZZIVI ŽIVLJENJA OB MEJI / PREDNOSTI I IZZAZOVI
ŽIVOTA UZ GRANICU
Cilji: KATERE SO PREDNOSTI, IZZIVI IN PRILOŽNOSTI ŽIVLJENJA OB MEJI
Življenje na obmejnem območju prinaša ogromno prednosti in izzivov za posameznika ter
priložnosti za družbo, lokalno skupnost in državo. / Život na pograničnom području donosi
ogromno prednosti i izazova za pojedinca i prilike za društvo, lokalnu zajednicu i državu.
Nabor Asociacije, ki jih otroci razumejo pod izrazom OBMEJNO SOBIVANJE so: /Asociacije,
koje djeca razumiju pod izrazom POGRANIČAN SUŽIVOT
nova iskustva / nova iskustva šoping čez mejo / “šoping“ preko granice
druženje / druženje različne kulture / različite kulture
podiranje stereotipov / rušenje stereotipa upoštevanje pravic / uvažavanje prava
švercanje / “švercanje“ skupnost / zajedništvo razgovor/ pogovor zabava / zabava
spoznavati ljudi / upoznati ljude novi jeziki / novi jezici
cenejši zobar / jeftiniji zubar nacionalizem / nacionalizam
korita / korita spoštovanje / poštivanje
novi prijatelji / novi prijatelji dvojno državljanstvo / duplo državljanstvo
priložnosti gospodarskega sodelovanja / mogućnosti privredne suradnje
94
Katere prednosti, pomanjkljivosti in priložnosti prinaša življenje ob meji? / Koje prednosti, nedostatnosti i prilike donosi život uz granicu?
PREDNOSTI / PREDNOSTI
zabava / zabava
nove izkušnje / nova iskustva
večji trg za lokalne podjetnike / veći trg za lokalne poduzetnike
širši miselni horizont / širi misaoni horizont
večji izbor partnerjev, poslov, blaga in uslug / veči izbor partnera, poslova, roba,i usluga
cenejši sosedovi izdelki in storitve / jeftiniji susjedovi proizvodi i usluge
pečenje na žaru / roštiljada
maloobmejni prehod / malogranični prijelaz
nove kulture / nove kulture
možnosti za sočasen trajnostni razvoj / mogućnost za istovremen trajnosni razvoj
pestrost družbe / mnogostranost društva
prijateljstvo / prijateljstvo
sodelovanje / suradnja
nove prilike / nove mogućnosti
mednarodno sodelovanje / međunarodna suradnja
druženje / druženje
nove zaposlitve / nova zaposlenja
dvojezičnost / dvojezičnost
študij, izobraževanje / studij, edukacija
spoznavanje / upoznavanje
dvojno državljanstvo / duplo državljanstvo
nove možnosti / nove mogučnosti
95
POMANJKLJIVOSTI / NEDOSTATNOST
prvi občutijo nesoglasja med državami, nacionalizem / prvi osjete nesugsice među državama nacionalizem
različna valuta / različita valuta
šengen / šengen
razlika v zakonodaji / razlika u zakonima
mejni spori (teritorij) / granične nesuglasice (teritorij)
psihične meje med prebivalci obmejnih področij / psihičke granice između stanovnika pograničnih područja
pritiski / pritisci
dokumenti
nesoglasja med ljudmi / nesuglasice među ljudima
sovraštvo / mržnja
carine
nestrpnost / netrpeljivost
rasizem / rasizam
neurejene katastrske razmere / nesređeni katastarski odnosi
vinjete
stereotipi
predsodki / predrasude
manjko druženja / manjak druženja
zaničevanje / preziranje
diskriminacija
omejeno druženje / ograničeno druženje
slab telefonski signal
različni jeziki / različiti jezici
PRILOŽNOSTI / PRILIKE
čezmejno medobčinsko sodelovanje / prekogranična međuopćinska suradnja
počitnice / raspust
boljša povezanost / bolja povezanost
obmejni prehod / malogranični prijelaz
vračilo davka / povratak poreza
večji izbor dejavnosti, blaga in uslug / veći izbor poslova, roba i usluga
koncerti
folklora
ples
razumevanje več jezikov / razumevanje više jezika
mešani zakoni / mješani brakovi
tekme / utakmice
igre
mešana nogometna društva / miješana nogometna društva
večja konkurenca / veća konkurencija
zbori / zborovi
96
2. delavnica: POMEN, CILJI, KORISTI OSVEŠČANJA
Cilji: KAKAŠEN JE POMEN OSVEŠČANJA IN KATERE KORISTI PRINAŠA UČINKOVITO
OSVEŠČANJE / ZNAČENJE OSVJEŠČIVANJA I KOJE KORISTI DONOSI EFIKASNO OSVJEŠČIVANJE
Slovenski in hrvaški otroci so v skupinah opredeljevali razlike in podobnosti med Hrvati in
Slovenci. Skupine so bile sestavljen najprej samo posebej s hrvaškimi in posebej s
slovenskimi otroci, potem pa so se otroci med seboj pomešali.
V mešanih skupinah so se osredotočali na pomen, cilje in koristi osveščanja prebivalstva o pomenu sobivanja. Vaja se je izvedla po metodi svetovne kavarne.
PODOBNOSTI RAZLIKE
BARVA KOŽE
OBRT, INTERESI
ZAKONI
MOGUĆNOSTI/PRIHODNOSTI
VERA
KULTURA
ZASTAVA
GLAZBA/GLASBA
JEZIK
IZOBRAŽEVANJE
KULTURA
JEZIK
ŠPORT
GLASBA
GRB
STUDIJ/IZOBRAŽEVANJE
HRANA
IZVOR
TURIZAM/TURIZEM
POLITIKA
ZANIMANJE
MODA
SKUPNA SOSEDA MADŽARSKA
DEMOKRACIJA
POVIJEST
IGRE
OSJEČAJI
MEDIJI
OBRT
INTERESI
ORGANIZACIJE ZA POŠTIVANJE PRAVA DJETETA
STANOVNIŠTVA
MIŠLJENJA
NAČIN ŽIVOTA
MODA
SPECIJALITETI
VELIČINA DRŽAVE
DRUGAČIJA POVIJEST/ZGODOVINA
GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI
ŠTEVILO PREBIVALCEV
STATUS V EU
TEMPERAMENT
97
POMEN OSVEŠČANJA IN KATERE KORISTI PRINAŠA UČINKOVITO OSVEŠČANJE / ZNAČENJE
OSVJEŠČIVANJA I KOJE KORISTI DONOSI EFIKASNO OSVJEŠČIVANJE
ZAKAJ RABIMO OSVEŠČATI
O POMENU SOBIVANJA /
ZAŠTO MORAMO OSVJEŠČIVATI O
ZNAČENJU SUŽIVOT
KOMU JE OSVEŠČANJE
NAMENJENO / KOMU JE OZAVEŠČANJE
NAMENJENO
KATERE POTREBE S
TEM ZADOVOLJUJEMO /
KOJE POTREBE SA TIME ZADOVOLJAVAMO
KATERIM PASTEM SE LAHKO IZOGNEMO OB UČINKOVITEM OSVEŠČANJU / KOJIM
ZAMKAMA S MOŽEMO IZBJEĆI UZ EFIKASNO OSVJEŠČIVANJE
dobri sosedski odnosi, mednarodno
sodelovanje (gospodarstvo, kultura,
šport), izogibanje konfliktnim
situacijam / dobri susjedski odnosi,
međunarodna suradnja (gospodarstvo,
kultura, sport)izbjegavanje konfliktim
situacijama
SVIM DRŽAVLJANIMA,
DRŽAVNIM TIJELIMA,
LOKALNIM TIJELIMA,
GRAĐANIMA (uz
granicu) / VSEM
DRŽAVLJANOM ,
DRŽAVNIMI TELESI,
PREBIVALCEM (ob meji)
potrebo po informacijah,
varnosti, sodelovanju,
izobraževanju / potreba po
informacijama, sigurnosti,
suradnji, edukaciji
komunikaciji (slabost pri prevodih),
konfliktom, pomanjkanju turizma,
neizkoriščanje prednosti obmejnega
življenja,izoliranosti / komunikaciji
(slabost kod prevođenja), konfliktima,
manjku turizma, nekorištenje prednosti
pograničnog života, izoliranost
98
KORISTI OSVEŠČANJA / KORISTI OSVJEŠČIVANJA
•finance (novac) / financije
•komunikacija / komunikacija
•strpnost / strpljivost
•dobri politični odnosi / dobri politički odnosi
•razumevanje potrebe za ozaveščanjem / shvačanje potrebe za osvješčivanjem
•brez prepirov / brez svađa
POGOJI ZA UČINKOVITO
OSVEŠČANJE / UVJETI ZA EFIKASNO
OSVJEŠČIVANJE
•znanje obeh jezikov / znanje obiju jezika
•poznavanje običajev / poznavanje običaja
•dober odnos / dobar odnos
•spoštovanje / poštovanje
•razumevanje / razumijevanje
•želja za osvješćivanjem / želja za ozaveščanjem
VEŠČINE ZA UČINKOVITO
OSVEŠČANJE / VJEŠTINA ZA
EFIKASNO OSVJEŠČIVANJE
PO
SAM
EZN
IK /
PO
JED
INA
C
- sprejemanje soseda / prihvačanje zaveznika
- spoštovanje druge nacionalnosti / poštivanje druge nacionalnosti
- delo v sosednji državi / rad u susjednoj državi
- ljubezen / ljubav
- varnost / sigurnost
- nova spoznanja / nove spoznaje
- šolanje čez mejo / školovanje preko granice
LOK
ALN
A S
KU
PN
OST
/
LOK
ALN
A Z
AJE
DN
ICA
- izboljšanje odnosov / poboljšanje odnosa
- zanimanje za drugačno kulturo, jezik / zanimanje za drugačiju kulturu, jezik
- druženje / druženje
- pomoč / pomoć DR
ŽAV
A /
DR
ŽAV
A
- izboljšanje turizma / poboljšanje turizma
- / učvrščivanje odnosa sa susjednim državama
- manjšine / manjine
- delovna sila / radna snaga
- priseljevanje / doseljavanje
- politično sodelovanje / politička suradnja
- gospodarsko sodelovanje / gospodarska suradnja
99
3. delavnica: ANALIZA/OPIS DEJANSKEGA STANJA / ANALIZA/OPIS STVARNOG
STANJA
Cilji: ZAPIS ANALIZE STANJA, KONKRETNIH PREDLOGOV KAJ BI ŠE LAHKO POČELI IN ZAPISI
PRIMEROV DOBRIH PRAKS
OTROCI SO SE OSREDOTOČALI NA DEJANSKO STANJE – TUKAJ IN ZDAJ: / DJECA SU SE
USREDOTOČILA NA STVARNO STANJE – OVDJE U SADA:
- KAJ ŽE POČNEMO, KAJ JE DOBRO IN KAJ NE
- ČESA NE POČNEMO PA BI LAHKO
- NA KAJ SMO ŠE POSEBEJ PONOSNI (PRIMERI DOBRIH PRAKS)
KAJ ŽE POČNEMOV / ŠTO VEČ RADIMO
DOBRO / DOBRO SLABO / LOŠE
HRVAŠKI JEZIK JE VPELJAN V SLOVENSKE ŠOLE / HRVATSKI JEZIK UVEDEN V SLOVENSKE ŠKOLE
MEDNARODNA DRUŽENJA / MEĐUNARODNA DRUŽENJA
SKUPNI CILJI / ZAJEDNIČKI CILJEVI
DVOJEZIČNE TABLE/DVOJEZIČKE PLOČE
TABORI / KAMPI
LETOVANJA / LJETOVANJA
POVEZOVANJE ŠPORTNIKOV / POVEZIVANJE SPORTAŠA
MEDIJSKO OZAVEŠČANJE / MEDIJSKO OSVIJEŠTANJE
ORGANIZACIJE
HUMANITARNI KONCERTI, NASTUPI / HUMANITARNI KONCERTI, NASTOPI
VIDNE RAZLIKE MED NARODI / VIDLJIVE RAZLIKE IZMEĐU NARODA
JEZIKOVNE PREGRADE / JEZIČNE BARIJERE
DISKRIMINACIJA (PREDSODKI, RASIZEM, NACIONALIZEM) / DISKRIMINACIJA (PREDRASUDE, RASIZAM, NACIONALIZAM)
ŠALE / VICEVI
KRŠITEV PRAVIL / KRŠENJE PRAVA
NE ŽELIMO DOBITI POZNANSTVA, SE NE POZNAMO DOVOLJ= BOJIMO SE / NE ŽELIMO UDOBITI POZNANSTVA, NE POZNAMO DOVOLJNO = BOJIMO SE
IZKRIVLJENA SLIKA MIDIJEV IN DRUŽBE / ISKRIVJENA SLIKA MEDIJA I DRUŠTVA PREDSODKI V MEDIJIH / PREDRASUDE U MEDIJIMA
POLITIKA
NEOZAVEŠČENOST O DOGAĐAJIMA I MEĐUSOBNOJ SURADNJI UZ GRANICU / NEOSVEŠČENOST O DOGODKIH IN MEDSEBOJNEM SODELOVANJU OB MEJAH
100
Le kaj bi
lahko še
naredili?
NA KAJ SMO ŠE POSEBEJ PONOSNI / NA ŠTO SMO JOŠ POSEBNO PONOSNI
EVROPSKA UNIJA – večja svoboda brez meje / veća svoboda bez granica
DRUŽENJA
ZABAVE / SUSRETI
SKUPNI PROJEKTI / ZAJEDNIČKI PROJEKTI
TURIZEM / TURIZAM
MEDNARODNE DOBRODELNE AKCIJE / MEĐUNARODNE DOBROTVORNE AKCIJE
ŠPORTNA DRUŽENJA / SPORTSKI SUSRETI
IZMENJAVA UČENCEV / RAZMJENA UČENIKA
TEČAJI JEZIKA
OTROCI IN MLADI NE PRIZNAJO MEJA / DJECA I MLADI NE PRIZNAJU GRANICE
OTROŠKI PARLAMENT
POČITNICE / LJETOVANJE
DVOJEZIČNOST (TABLE)
POVEZOVANJE ŠPORTNIKOV (PRIPRAVE) / POVEZIVANJE SPORTAŠA (PRIPREME)
DOBRO RAZUMEVANJE MED MLADIMI / DOBRO RAZUMEVANJE MEĐU MLADIMA
TRUD PRI REŠEVANJU PROBLEMOV / TRUD KOD RIJEŠAVANJE PROBLEMA
DRUŽENJE
101
ČESA NE POČNEMO PA BI LAHKO / ŠTO NE ČINIMO A MOGLI BI
NOVICE (izkušnje ljudi, ki so bili diskriminirani, skupnih temah – sport, kultura,…) / NOVINE (iskustva
ljudi koji su bili diskriminirani, o zajedničkim temama-sport, kultura,…)
INTERNET (FB)
JEZIKOVNI TEČAJI, NAVEZOVANJE STIKOV / TEČAJ STRANIH JEZIKA, SKLAPANJE KONTAKTA
RADIO (Slovenec z Hrvatom) –za razvoj zavesti(boljše, da to naredijo otroci zato ker so iskreni in ne
dojemajo vse zares) / RADIO (Slovenac sa Hrvatom) – za razvijanje svijesti (bolje, da to urade djeca
zato što su iskrena i ne shvačaju sve ozbiljno)
POVEČANJE ŠTEVILA KAMPOV (druženje, spoznavanje otrok&odraslih) / POVEČANJE BROJA
KAMPOVA (druženje, upoznavanje djece&odraslih)
USTANAVLJANJE SKUPIN (Hrvati+Slovenci) / OSNIVANJE SKUPINA (Hrvati + Slovenci)
ŠOLSKE IZMENJAVE / ŠKOLSKE RAZMJENE
ZDRUŽENJE ZBOROV IN SPORTSKIH EKIP IZ OBEH DRŽAV / UDRUŽENJE ZBOROVA I SPORTSKIH EKIPA
IZ OBIJE DRŽAVE
MESEČNI SESTANKI LJUDI, KI ŽIVIJO OB MEJI / MJESEČNI SESTANCI LJUDI KOJE ŽIVE UZ GRANICU
SKUPNO ČIŠČENJE OKOLICE OB MEJI / ZAJEDNIČKO ČIŠČENJE OKOLIŠA UZ GRANICU
SKUPNI HUMANITARNI KONCERTI / ZAJEDNIČKI HUMANITARNI KONCERTI
VEČ REKLAME / VEČ REKLAME
MEDIJI PREMALO GOVORIJO O SODELOVANJU / MEDIJI PREMALO GOVORIJO O SUDJELOVANJU
PREMALO SKUPNIH AKTIVNOSTI V OKVIRU ŠOLE / PREMALO ZAJEDNIČKIH AKTIVNOSTI U OKVIRU
ŠKOLE
MORALI BI SE BOLJ ODPRETI IN KOMUNICIRATI V NEOBVEZNIH DRUŽENJIH / TREBALI BI SE VIŠE
OTVORITI I KOMUNICIRATI U NEOBAVEZNIM DRUŽENJIMA
LAŽJE JE KOMUNICIRATI, KO IMAMO SKUPNI CILJ / LAKŠE JE KOMUNICIRATI KAD IMAMO
ZAJEDNIĆKI CILJ
102
4. delavnica: PREDLOGI ZA UČINKOVITO OSVEŠČANJE / PRIJEDLOZI ZA EFIKASNO
OSVJEŠČIVANJE
Cilj: ZBRATI KONKRETNE PREDLOGE ZA IZBOLJŠAVO OSVEŠČANJA LOKALNEGA
PREBIVALSTVA
Želimo zbrati konkretne predloge za izboljšanje osveščanja lokalnega prebivalstva na
obmejnem območju. Postavlja se vprašanje KOGA in KJE osveščati, O ČEM in NA KAKŠEN
NAČIN osveščati ter ZAKAJ sploh osveščati in KAKŠNE SO MOŽNOSTI. / Postavlja se pitanje
KOGA I GDJE osvješčivati i ZAŠTO uopće osvješčivati i KAKVE SU MOGUĆNOSTI.
KOGA OSVEŠČATI / KOGA OSVEŠĆIVATI
SOŠOLCE / ŠKOLSKE DRUGOVE
DRUŽINO / OBITELJ
POLICIJO
REŠEVALCE / SPASIOCE
GASILCE / VATROGASCE
URADNE USTANOVE /
SLUŽBENE USTANOVE
OTROKE / DJECU
OBMEJNO PREBIVALSTVO /
UZGRANIČNO STANOVNIŠTVO
PRIJATELJE
POLITIKE / POLITIČARE
VSE / SVE
MLADE
KJE OSVEŠČATI / GDJE OSVJEŠČIVATI
V ŠOLI / U ŠKOLI
DOMA
NA POLICIJI
URADNIH USTANOVAH /
SLUŽBENIM USTANOVAMA
MEDIJIH (radio, internet, TV,
časopis)
NA OGLASNIH DESKAH / NA
OGLASNIM PLOČAMA
TELEFON
INFORMACIJE
U POREČU
PRIREDITVAH / PRIREDBAMA
POVSOD / SVUGDJE
103
ZAKAJ? / ZAŠTO?
KAKŠNE SO MOŽNOSTI? / KAKVE SO MUGUČNOSTI?
O ČEMU OSVJEŠĆIVATI / O ČEM OZAVEŠČATI
POZNATI KULTURE IN OBIČAJE SOSEDOV /
POZNATI KULTURE I OBIČAJE SUSJEDA
O TEM, DA SO VSI LJUDJE ENAKOVREDNI
/ O TOME, DA SU SVI LJUDI
ENAKOVRIJEDNI
DA VSAK POTREBUJE POMOČ / DA
SVAKOME TREBA POMOČ
PRAVICA DO MNENJA / PRAVO NA
MIŠLJENJE
DOBRI MEDSOSESDSKI ODNOSI / DOBRIM
MEĐUSUSJEDKIM ODNOSIMA
O KORISTIH SODELOVANJA / O KORISTIMA
SURADNJE
NA VOLITVAH / NA IZBORIMA
VSE OVIRE SE LAHKO PREMAGAJO / SVE
SE PREPREKE MOGU SAVLADATI
NA KAKŠEN NAČIN OZAVEŠČATI / NA KAKAV NAČIN
OSVJEŠĆIVATI
S POGOVOROM / RAZGOVOROM
NASVETI / SAVJETIMA
OBISKOVANJE / POSJETAMA
PLAKATI / POSTERI
POMOČ
DA SE NE KREGAJO / DA SE NE SVAĐAJU
ŠIRJENJE LJUBEZNI / ŠIRJENJE LJUBAVI
FOTOGRAFIJA
PREKO MEDIJA
DVOJEZIČNI TABORI
ŠOLA / ŠKOLA
ORGANIZACIJO DRUŽENJ / ORGANIZACIJOM
DRUŽENJA
IZHODI / IZLAZI
IZMENJAVE ŠOL / IZMJENA ŠKOLA
PRIMERI DOBRE PRAKSE / PRIMJERI DOBRIH
PRAKSA
BOLJŠI ODNOSI MED LJUDMI / BOLJI ODNOSI MEĐU LJUDIMA
MANJ PREDSODKOV / MANJE PREDRASUDA
BOLJŠE EKONOMSKO STANJE / BOLJE EKONOMSKO STANJE
BOLJŠI POLITIČNI ODNOSI / BOLJI POLITIČKI ODNOSI BOLJŠI POLITIČNI ODNOSI
IZMENJAVA ZNANJ IN PRIJATELJSTEV / RAZMJENA ZNANJA I PRIJATELJSTVA
PODPORA SOSEDOV IZVEN MEJA / PODRŽAVANJE SUSJEDA IZVAN GRANICA
DELITEV KULTURE / PODJELA KULTURA
SPOZNAVANJE / UPOZNAVANJE
DVOJEZIČNE ŠOLE / DVOJEZIČKE ŠKOLE
TABORI / KAMPOVI
SKUPNE PRIREDBE / ZAJEDNIČKE PRIREDBE
TEKMOVANJA / NATJECANJATURIZAM
POVEZOVANJE GOSPODARSTVA /
POVEZIVANJE GOSPODARSTVA
SKUPNI CILJI IN POVEZOVANJA / ZAJEDNIČKI
CILJI I POVEZIVANJE
SODELOVANJE ŠOL / SURADNJA ŠKOLA
POČITNIKOVANJA / ODMORALIŠTA
FINANČNA POMOČ / NOVČANA POTPURA
104
5. delavnica: PRIPRAVA AKCIJSKEGA NAČRTA / PRIPREMA AKCIJSKOG NACRTA
V obliki miselnega vzorca vsaka skupina pripravi akcijski načrt: / U obliku misaonog uzorka
svaka grupa pripremi akcijski nacrt:
- KAJ BOM JAZ NAREDIL ZA UČINKOVITO OSVEŠČANJE / ŠTO ĆU JA UČINITI ZA
DJELOTVORNO OSVJEŠČIVANJE
- KAJ POTREBUJEM, DA TO LAHKO NAREDIM / ŠTO MI TREBA, DA TO MOGU UČINITI
- KDO MI PRI TEM LAHKO POMAGA / TKO MI MOŽE POMOĆI
105
DOPISOVANJE S TUJIMI OTROKI PREK DRUŽABNIH OMREŽIJ /
DOPISIVANJE SA STRANOM DJECOM PREKO DRUŠTVENIH MREŽA
PREDSTAVITEV POZITIVNIH IZKUŠENJ Z ODRASLIMI / PREZENTACIJA
POZITIVNIH ISKUSTAVA SA ODRASLIMA
SE NEHAMO PREPIRATI ZARADI MEJ / PRESTANIMO SE SVAĐATI ZBOG
GRANICA
MEDNARODNE IZMENJAVE (2X) / MEĐUNARODNA IZMENJIVANJA
ŠPORTNA TEKMOVANJA / SPORTSKA TAKMIČENJA
KARAOKE BREZ MEJA / KARAOKE BEZ CARIN
POGOVORI IN IZKUŠNJE OTROŠKEGA PARLAMENTA IN DJEČJIH VIJEĆA /
RAZGOVORI I IZMJENE IZKUSTAVA OTROŠKEGA PARLAMENTA I
DJEČJIH VIJEĆA (2X)
SODELOVANJE IN SREČANJA OTROK IZ SLOVENIJE IN HRVAŠKE
(IZMENJAVA UČENCEV, IZLETI,…) / SURAĐIVANJE I SUSRETI DJECE IZ
SLOVENIJE I HRVATSKE (RAZMJENE UČENIKA, IZLETI,…)
RUŠENJE PREDRASUDA I STEREOTIPA / RUŠENJE PREDSODKOV IN
STEREOTIPOV
MEDSEBOJNO SPOŠTOVANJE / MEĐUSOBNO POŠTIVANJE
ORGANIZIRABNJE PRIREDITEV – KULTURNIH, ŠPORTNIH / ORGANIZIRANJE
PRIREDBA – KULTURNIH, SPORTSKIH
MEDNARODNI TABORI / MEĐUNARODNI KAMPOVI
PLAKATI / PLAKATI
REKLAME / OGLAŠEVANJE
SPLETNE STRANI / INTERNETNE STRANICE
ČASOPISI, LETAKI / NOVINE, LETCI
KAMPI / TABORI
NE PODCENJUJMO / NE PODCJENJUJMO
SPOZNAJMO SE / UPOZNAJMO SE
POMAGAJMO SI / POMOZIMO SI
ZABAVAJMO SE/PROVEDIMO SE
SE
VEČ LETOVANJ (HRV&SLO) /VIŠE LJETOVANJA
106
SPONZORJI / SPONZORI
PLAKATI
NOVAC (4x) / DENAR DOBRA VOLJA
PROSTOR IZVEDBE / MJESTO IZVEDBE (2X)
PODPORA PRI NAŠIH IDEJAH / PODRŽKA
NAŠIM IDEJAMA
KONCERTI
PRIREDITVE / PRIREDBE
TURIZEM / TURIZAM
PODPORA ODRASLIH / PODRŽKA ODRASLIH
ŠIRJENJE PRIJATELJSKIH ODNOSOV /
ŠIRENJE PRIJATELJSKIH ODNOSA
SPOZNAVANJE NOVIH KULTUR /
UPOZNAVANJE NOVIH KULTURA
SKUPNI PROJEKTI / ZAJEDNIČKI PROJEKTI
STRPNOST IN VZTRAJNOST / TOLERANCIJA I
USTRAJNOST
PROMOCIJA V MEDIJIH
PRIJATELJI (2X)
NOVINARJI / NOVINARI
ŠOLA(3x) / ŠKOLA
SORODNIKI / RODBINA
OBČINA(2X) / OPĆINA
DRUŠTVA(2X)
DRŽAVA (2X)
STARŠI / RODITELJI
UDELEŽENCI / SUDIONICI
PRIREDITEV / PRIREDBA
PROSTOVOLJCI / DOBROVOLJCI
MI SAMI ZPM IN DND
POMOČ
POTREBUJEM/
TREBAM
107
5. OTROCI IN IGRA TER OTROKOVE PRAVICE / DJECA, IGRA I DJEČJA
PRAVA
Moderatorka: KARIN CRNEK
KLJUČNI CILJI: 1. OZAVESTITI POMEN OTROKOVIH PRAVIC IN ZBRATI PREDLOGE ZA NAČINE
OSVEŠČANJA DRŽAVLJANOV O OTROKOVIH PRAVICAH / OSVIJESTITI ZNAČENJE DJEČJIH PRAVA I SAKUPITI PRIJEDLOGE ZA NAČINE OSVIJEŠČIVANJA GRAĐANA O DJEČJIM PRAVIMA
2. OZAVESTITI POMEN IN POTREBO IGRE ZA OTROKE / OSVIJESTITI ZNAČENJE I POTREBU IGRE ZA DJECU
3. RAZMIŠLJANJE O TEM KAJ OTROCI SAMI LAHKO STORIJO ZA SVOJE ZDRAVJE / RAZMIŠLJANJE O TOME ŠTO DJECA SAMA MOGU UČINITI ZA SVOJE ZDRAVLJE
Pravila, po katerih smo v naših delavnicah sodelovali:
PRAVILA SODELOVANJA
1) Tikamo se in kličemo po imenih.
2) Aktivno sodelujemo. 3) Aktivno poslušamo. 4) Vsako mnenje, komentar …
šteje. 5) Vsi smo enakovredni in
enakopravni. 6) Spoštujemo drug drugega. 7) Govorimo kratko in jedrnato. 8) Dovoljene so jezikovne
napake.
PRAVILA SURADNJE
9) Tikamo se i zovemo po imenima 10) Aktivno sudjelujemo 11) Aktivno slušamo 12) Svako mišljenje, komentar…
uzmemo u obzir 13) Svi smo mi jednakovrijedni i
ravnopravni 14) Poštujemo jedni druge 15) Govorimo kratko i sažeto 16) Dopuštamo jezične pogreške
108
1. delavnica: PRAVICE OTROK
Cilji: OZAVEŠČANJE KAJ SO IN KATERE SO OTROKOVE PRAVICE KDO VSE SKRBI ZA
IZVAJANJE OTROKOVIH PRAVIC / OSVJEŠČIVANJE ŠTO SU I KOJA SU DJEČJA PRAVA TKO
SVE BRINE ZA IZVOĐENJE DJEČJIH PRAVA
Pod pokroviteljstvom OZN je leta 1989 190 držav ob Konvenciji o človekovih pravicah
zagotovilo, da bodo poskrbele za zaščito pravic otrok in podpisale Konvencijo o otrokovih
pravicah.
Pravice otrok so:
Pravice
enega
otroka se
končajo tam,
kjer se
začenjajo
pravice
drugega!
109
Vaja: Za ozaveščanje pravic otrok vsak par NAREDI svoj izdelek (slika, znak, simbol,ipd) za eno pravico otrok in jo predstavi celotni skupini.
Pravica otrok do življenja Pravica do imena in državljanstva Pravica otrok do zdravja in zdravstvenega
varstva Pravica otrok do prehrane Pravica do skrbi za otroke brez staršev Pravica otrok beguncev Pravica otrok s posebnimi potrebami (npr.
invalidi) Pravice do svobode govora Pravice pri izražanju veroizpovedi, kulture,
jezika odločitvah, ki se tičejo njegovega življenja
Pravica do izobraževanja, šolanja Pravica do počitka in igre, rekreacije Pravica do informiranja, svobode misli in
veroizpovedi, Pravica do svobode zasebnosti
Pravice, ki ščitijo otroke pred izkoriščanjem Pravice, ki ščitijo otroke pred zlorabljanjem Pravice, ki ščitijo otroke pred zlonamernimi
ravnanji. Pravico, da vzdržuje osebne stike s starši v
primeru ločitve
Prava djeteta na život Prava djeteta na svoje ime i državljanstvo Prava djeteta na zdravlje i zdravstvene usluge Prava djeteta do prehrane Prava na zaštitu djeteta bez porodice Prava djece izbjeglice Prava djece sa posebnim potrebama (invalidi) Prava na slobodu izražavanja Prava na slobodu vjere, kulture, jezika Pravo na informacije Pravo na sudjelovanje u odlukama koje utječu
na njihove živote
Pravo na obrazovanje i školovanje Prava djece na odmor i igru, rekreaciju Pravo na informaciju, slobodu misli i
vjeroispovijed Pravo na slobodu privatnosti
Prava koje štite od iskorištavanja Prava koje štite djecu od štetnih radnji Prava koje štite djecu od zlostavljanja Pravo na održavanje kontakta s roditeljima koji
su u razvodu
110
Pari so predstavljali svoje izdelke, ostali smo pazljivo prisluhnili ….
in se na koncu še skupaj slikali pred našimi risbami in izdelki
111
Vaja: Ko smo ozavestili katere so otrokove pravice, pa ZAPIŠITE na plakate, kdo je odgovoren in
skrbi za izvajanje/upoštevanje teh otrokovih pravic v Sloveniji, na Hrvaškem in v svetu:
KDO VSE JE ODGOVOREN IN SKRBI ZA
IZVAJANJE/UPOŠTEVANJE OTROKOVIH PRAVIC NA SVETU?
/ TKO SVE JE ODGOVORAN I BRINE ZA IZVOĐENJE
/UVAŽAVANJE DJEČJIH PRAVA NA SVIJETU?
UNICEF / UNICEF
ORGANIZACIJA ZDRUŽENIH NARODOV / TKO SVE JE
ODGOVORAN I BRINE ZA IZVOĐENJE /UVAŽAVANJE
DJEČJIH PRAVA NA SVIJETU?
EU / EUR
SOCIALNI DELAVCI / SOCIJALNI RADNICI
ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE / SAVEZ PRIJATELJA I
MLADINE
SAVEZ DND / SAVEZ DND
KDO VSE JE ODGOVOREN IN SKRBI
ZA IZVAJANJE/UPOŠTEVANJE
OTROKOVIH PRAVIC V SLOVENIJI?
/ TKO SVE JE ODGOVORAN I BRINE
ZA IZVOĐENJE /UVAŽAVANJE
DJEČJIH PRAVA U SLOVENIJI?
VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC /
ZAŠTITNIK ČOVJEČJIH PRAVA
VSAK DRŽAVLJAN RS / SVAKI
GRAĐANIN RS
SOCIALNI DELAVCI / SOCIJALNI
RADNICI
DRŽAVNI ORGANI / DRŽAVNA
TIJELA
KDO VSE JE ODGOVOREN IN SKRBI ZA
IZVAJANJE/UPOŠTEVANJE OTROKOVIH
PRAVIC NA HRVAŠKEM?
/ TKO SVE JE ODGOVORAN I BRINE ZA
IZVOĐENJE /UVAŽAVANJE DJEČJIH
PRAVA U HRVATSKOM?
STARŠI / RODITELJI
ZN / UN
PSIHOLOGI / PSIHOLOZI
SOCIALNI DELAVCI / SOCIALNI
RADNICI
OTROŠKI PARLAMENT / DJEČJA
VIJEĆA
DRŽAVNI ORGANI / DRŽAVNA TIJELA
AVTORITETE / AUTORITETI
MEDIJI / MEDIJI
112
2. delavnica: DVIGNIMO OSVEŠČENOST O PRAVICAH OTROK
Cilj: NAČINI INFORMIRANJA in OSVEŠČANJA OTROK IN ODRASLIH DRŽAVLJANOV O
OTROKOVIH PRAVICAH IN NJIHOVIH KRŠITVAH /
NAČINI INFORMIRANJA i OSVJEŠČIVANJA DJECE I ODRASLIH GRAĐANA O DJEČJIM
PRAVIMA I NJIHOVIH KRŠENJIMA
Vaja : Želimo dvigniti nivo informiranosti in osveščenosti o otrokovih pravicah in njihovih
kršitvah. Kakšni so PREDLOGI za informiranje in osveščanje otrok in odraslih o otrokovih
pravicah in njihovih kršitvah?
A
Predlogi za dvig informiranosti in
osveščenosti obmejnih slovenskih in
hrvaških sovrstnikov o njihovih
pravicah
1 O čem natančno bi
informirali/osveščali?
2 Kje natančno (kateri mediji) in
kako bi informirali?
3 Kdo bi informiral/osveščal?
Prijedlozi za povećanje
informiranosti i svjesnosti slovenskih
i hrvatskih graničnih vršnjaka o
njihovim pravima
1 Što točno trebaju
informirati / osvijestiti?
2 Gdje tačno (koji mediji) i kako
bi informirali?
3 Tko bi informirao?
B
Predlogi za dvig informiranosti in
osveščenosti obmejnih slovenskih in
hrvaških odraslih o otroških pravicah
1 O čem natančno bi
informirali/osveščali?
2 Kje natančno (kateri mediji) in
kako bi informirali?
3 Kdo bi informiral/osveščal?
Prijedlozi za povećanje
informiranosti i svjesnosti slovenskih
i hrvatskih odraslih o dječjim
pravima
1 Što točno trebaju
informirati / osvijestiti?
2 Gdje tačno (koji mediji) i kako
bi informirali?
3 Tko bi informirao?
C
Predlogi za dvig informiranosti in
osveščenosti obmejnih slovenskih in
hrvaških državljanov (otrok in
odraslih) o morebitnih kršitvah
otroških pravic
1 O čem natančno bi
informirali/osveščali?
2 Kje natančno (kateri mediji) in
kako bi informirali?
3 Kdo bi informiral/osveščal?
Prijedlozi za povećanje informiranosti
i svjesnosti slovenskih i hrvatskih
građana (djece i odraslih) o mogučim
kršenjima dječjih prava
1 Što točno trebaju
informirati / osvijestiti?
2 Gdje tačno (koji mediji) i kako bi
informirali?
3 Tko bi informirao?
Okolje v katerem delamo plakate (Disco)
vzpodbuja naše kreativno razmišljanje in nas že
pripravlja na večerne družabne aktivnosti.
113
PREDLOGI ZA DVIG INFORMIRANOSTI IN
OSVEŠČENOSTI OBMEJNIH SLOVENSKIH IN HRVAŠKIH
DRŽAVLJANOV (OTROK IN ODRASLIH) O MOREBITNIH
KRŠITVAH OTROŠKIH PRAVIC / PRIJEDLOZI radi
podizanja svijesti i granice INFORMACIJE I SLOVENSKIH
stanovnika Republike Hrvatske (djeca i odrasli) bilo
koje povrede prava DJECE
1 ISKRENOST IN RESNIČNOST INFORMACIJ,
ODPRTO PRIPOVEDOVANJE O PROBLEMIH
/ ISKRENOST I ISTINITOST INFORMACIJA
OTVORENO PRIČANJE O PROBLEMIMA
2 INFORMIRANJE PREK MEDIJEV /
INFORMIRANJE PREKO MEDIJA
INTERNET / INTERNET
ČASOPIS / NOVINE
RADIO
TELEVIZIJA
3 VSI / SVI ( DJECA, ODRASLI)
PREDLOGI ZA DVIG INFORMIRANOSTI IN
OSVEŠČENOSTI OBMEJNIH SLOVENSKIH IN
HRVAŠKIH SOVRSTNIKOV O NJIHOVIH
PRAVICAH
TV
ČASOPIS - DJEČJE ŠKOLSKE NOVINE
RADIO – RAZGOVORI NA RADIJU
INTERNET – FB (MLADI)
ŠKOLA – POGOVORI Z OTROCI IZ
OBMEJNEGA PASU (IZKUŠNJE)
PRAVA SE ODNOSE NA NAS I MI
NAJBOLJE ZNAMO ŠTO NAM TREBA
NE BI OBVEŠČALI SAMO O
PRAVICAH, TEMVEČ TUDI O
DOLŽNOSTIH
ZANAŠANJE NA PRAVICE
POZABLJAMO NA DOLOSTI PREDLOGI ZA DVIG INFORMIRANOSTI IN
OSVEŠČENOSTI OBMEJNIH SLOVENSKIH IN
HRVAŠKIH SOVRSTNIKOV O NJIHOVIH PRAVICAH
TV
ČASOPIS - DJEČJE ŠKOLSKE NOVINE
RADIO – RAZGOVORI NA RADIJU
INTERNET – FB (MLADI)
ŠKOLA – POGOVORI Z OTROCI IZ OBMEJNEGA
PASU (IZKUŠNJE)
PRAVA SE ODNOSE NA NAS I MI NAJBOLJE
ZNAMO ŠTO NAM TREBA
NE BI OBVEŠČALI SAMO O PRAVICAH,
TEMVEČ TUDI O DOLŽNOSTIH
ZANAŠANJE NA PRAVICE, POZABLJAMO NA
DOLŽNOSTI
114
In še ena misel iz delavnice…
Predlogi za dvig informiranosti in osveščenosti obmejnih slovenskih in hrvaških odraslih o
otroških pravicah:
1. RODITELJE BI OSVJESTILI O DJEČJIM PRAVIMA
OPOZARJALI BI NA KRŠITVE PRAVIC
2. REKLAME, INTERNET, NOVINE, PLAKATI
3. DJECA,
ORGANIZACIJE, KI SE UKVARJAJO Z OTROKI IN NJIHOVIMI PRAVICAM
Vse drugačni
vsi privlačni
treba delat,
da »namo« lačni
Svi različiti,
svi privlačni
treba radit,
da ne budemo gladni
115
3. delavnica: KAJ PA OBVEZNOSTI IN DOLŽNOSTI OTROK / ŠTO PA OBAVEZE I DUŽNOSTI DJECE
Cilj: OZAVEŠČANJE O OBVEZNOSTIH IN DOLŽNOSTIH OTROK V ŠIRŠI IN OŽJI SKUPNOSTI /
OSVIJESTITI O OBAVEZAMA I DUŽNOSTIMA DJECE U ŠIROJ I UŽOJ ZAJEDNICI
Otrokove pravice so vodila za odrasle, da vedo kaj morajo početi, da bi bili otroci srečni,
zadovoljni, zdravi in varni. Vendar pa se morajo tudi otroci vesti in delovati tako, da bodo
lahko odrasli in drugi otroci uživali svoje pravice. / Dječja prava su pravila za odrasle da
znadu što im je činiti da budu djeca sretna, zadovoljna, zdrava i sigurna. Ali se moraju i djeca
ponašati i djelovati na taj način, da mogu odrasli i druga djeca koristiti svoja prava.
Vaja: ZAPIŠI katere so naše obveznosti in dolžnosti v ožji (družina, šola, ipd) in širši (mesto,
vas, država) skupnosti.
OBVEZNOSTI V OŽJI SKUPNOSTI / OBAVEZE U UŽOJ ZAJEDNICI
POMAGATI / POMAGATI
HODITI MORAMO V ŠOLO / MORAMO IĆI U ŠKOLU
RAVNOPRAVNOST / RAVNOPRAVNOST
POMAGATI MORAMO PRI DOMAČIH OPRAVILIH / POMAGATI MORAMO KOD
DOMAĆIH POSLOVA
SPOŠTOVANJE / POŠTOVANJE
POSLUŠNOST / POSLUŠNOST
ZAUPANJE / POVJERENJE
UPOŠTEVANJE / UVAŽAVANJE
SODELOVANJE / SUDJELOVANJE
PRAVICA GLASU / PRAVO GLASA
RED, DELO IN DISCIPLINA / RED, RAD I DISCIPLINA
SKRB IN ZAVZEMANJE / BRIGA I ZALAGANJE
BITI MORAMO PRIJAZNI / MORAMO BITI LJUBAZNI
MORAMO DELATI DOMAČE NALOGE / MORAMO RADITI DOMAČE ZADATKE
MORAMO SI POMAGATI
MORAMO POSPRAVLJATI / MORAMO SPREMATI
UBOGATI MORAMO STARŠE / SLUŠATI MORAMO RODITELJE
116
OBAVEZE U ŠIROJ ZAJEDNICI / OBVEZNOSTI V ŠIRŠI SKUPNOSTI
HODITI V ŠOLO / IČI U ŠKOLU
OHRANITI VARNO IN ČISTO NARAVO / OHRANITI SIGURNU I ČISTU PRIRODU
SPOŠTOVATI ZAKONE / POŠTOVATI ZAKONE
OHRANITI KULTURO IN KULTURNO DEDIŠČINO / OHRANITI KULTURU I
KULTURNU BAŠTINU
SPOŠTOVATI RED IN PRAVICE DRUGIH / POŠTOVATI RED I PRAVA DRUGIH
117
Družili smo se tudi v zanimivih
igrah in tako še bolj krepili
našo obmejno povezanost
118
4. delavnica: PRAVICA OTROK DO IGRE / PRAVO DJECE DO IGRE
Cilj: OZAVESTITI POMEN IN POTREBA IGRE ZA OTROKE TER POGOJI ZA DOBRO IGRO /
OSVIJESTITI ZNAČENJE I POTREBU IGRE ZA DJECU I UVJETE ZA DOBRU IGRU
Vsi otroci imajo pravico do igre. Ta pravica je med ostalimi pravicami otrok zapisana v
Konvenciji o otrokovih pravicah. Otroci in seveda tudi odrasli imajo pravico, da si odpočijejo
po napornem delu ali učenju, saj je počitek pomemben za zdravje in dobro počutje. V
prostem času naj bi počeli stvari, ki so jim všeč in so ob njih veseli, zadovoljni in srečni.
Vaja: Po metodi svetovne kavarne gostitelj vsakega plakata ZAPIŠE mnenja gostov glede na
teme:
a. IGRE SO ZA OTROKE POMEMBNE, KER…
b. VEM, DA JE IGRA DOBRA, ČE…
c. NAJPOMEMBNEJŠI POGOJI ZA DOBRO IGRO SO…
d. KDO in NA KAKŠEN NAČIN VPLIVA NA NAČRTOVANJE ČASA in PROSTORA ZA IGRO…
IGRE SO ZA OTROKE POMEMBNE, KER S TEM DOBIMO…
/ IGRA JE VAŽNA ZA DJECU, JER SA TIME DOBIMO… SVOBODO / SLOBODU ZDRAVJE / ZDRAVLJE
SPROSTITEV / OPUŠTANJE IZKUŠNJE / ISKUSTVA
ODRAŠČANJE / ODRASTANJE NOVA ZNANJA
SAMOZAVEST / SAMOPOUZDANJE
DRUŽENJE / DRUŠTVO
VRNITEV V PRETEKLOST / VRAČANJE U PROŠLOST
ZABAVA
ZANIMANJE / INTERES ENAKOPRAVNOST / JEDNAKOPRAVNOST
PRAVILA RAZVOJ
VESELJE SREČA
NOVI PRIJATELJI / NOVE PRIJATELJE
RAZNOLIKOST
NOVE KULTURE PREGANJAMO DOLGČAS / PROGONIMO DOSADU
UČIMO SE IZGUBLJATI / UČIMO GUBITI
SPODBUJAMO DOMIŠLJIJO / PODSTIČEMO MAŠTU
POVEZANOST UČENJE
TEHNOLOGIJO IZKORIŠČANJE PROSTEGA ČASA/ KORIŠTENJE SLOBODNOG VREMENA
119
NAJPOMEMBNEJŠI POGOJI ZA DOBRO IGRO SO…
/ NAJVAŽNIJI PREDUVJETI ZA DOBRU IGRU SU…
DRUŠTVO / DRUŠTVO POMOČ / POMOĆ
PROSTOR / PROSTOR DOMIŠLJIJA / MAŠTA
VARNOST / SIGURNOST IZNAJDLJIVOST / SNALAŽLJIVOST
KOMUNIKACIJA LJUBEZEN / LJUBAV
POŠTENOST SVOBODA / SLOBODA
RAZUMEVANJE / RAZUMIJEVANJE
VESELJE / RADOST
INTERESI NOVE IDEJE
PRIPOMOČKI / POMAGALA PRIMERNI IGRALCI / PRIMJERNI IGRAČI
DOBRA VOLJA SODELOVANJE / SUDJELOVANJE
PRAVILA RAZLIKA V LETIH / DOBNA GRANICA
SPOŠTOVANJE / POŠTIVANJE PRAVIČNOST / PRAVEDNOST
PODPORA / POTPORA UPOŠTEVANJE MNENJ / UVAŽAVANJE MIŠLJENJA
ZABAVA
KDO in NA KAKŠEN NAČIN VPLIVA NA NAČRTOVANJE ČASA in PROSTORA
ZA IGRO…
/ TKO I KAKO UTJEČE NA PLANIRANJE VREMENA I PROSTORA ZA IGRU…
KDO / TKO: KAKO / ZA OBZIROM NA:
OTROCI SAMI / DJECA SAMA
GLEDE NA STAROST / STAROST
STARŠI / RODITELJI GLEDE NA RAZPOLOŽENJE
UČITELJI / UČITELJI GLEDE NA IZKUŠNJE / ISKUSTVA
VZGOJITELJI / ODGOJITELJI
GLEDE NA ŽELJE
DRUŽBA / DRUŠTVO
GLEDE NA VREME / VRIJEME
PRIJATELJI GLEDE NA FINANČNO STANJE / FINANCIJSKO STANJE
SORODNIKI / RODBINA
GLEDE NA KRAJ IN OKOLJE / KRAJ I OKOLINU
OBČINA / OPĆINA GLEDE NA RAZVOJ OTROKA / NA RAZVOJ DJETETA
MEDIJI GLEDE NA ZANIMANJE
GLEDE NA PRILJUBLJENOST MED VRSTNIKI / OMILJENOST IZMEĐU VRŠNJAKA
GLEDE NA VZGOJO / ODGOJ
GLEDE NA TELESNO SPOSOBNOST/ TJELESNU SPOSOBNOST
120
Tokrat so predstavljale
skupne ugotovitve
predstavnice
nežnejšega spola
VEM, DA JE IGRA DOBRA, ČE… / ZNAM, DA JE IGRA DOBRA, AKO…
JE ZANIMIVO, NIMAMO DRUGIH SKRBI / JE ZANIMLJIVO, NEMAMO DRUGIH BRIGA
UPOŠTEVAMO PRAVILA / UVAŽAVAMO PRAVILA
SE IGRAŠ V DOBRI DRUŽBI / SE IGRAŠ U DOBROM DRUŠTVU
SE MED SEBOJ SPOŠTUJEMO / SE MEĐUSOBNO POŠTUJEŠ
SE PREPUSTIMO – SPROSTIMO / AKO SE PREPUSTIMO-OPUSTIMO
SI ZAUPAMO, ZABAVAMO / VJERUJEMO SI, SE ZABAVLJAMO
SE ČEZ IGRO RAZVIJAMO / SE KROZ IGRU RAZVIJAMO
MED IGRALCI NI DIKRIMINACIJE (ENAKOPRAVNOST) / MEĐU IGRAČIMA NEMA DISKRIMINACIJE (JEDNAKOPRAVNOST)
SE DOGOVORIMO KAKŠNA PRAVILA BOMO UPOŠTEVALI (ZAMENJAVA PRAVIL) / SE DOGOVORIMO KAKVA PRAVILA ĆEMO UVAŽAVATI (PROMJENA PRAVILA)
NAS JE VELIKO / NAS JE MNOGO
JE IGRA PRIMERNA ZA VSE STAROSTI / JE IGRA PRIMJERNA ZA SVE STAROSTI
JO ZNAMO IGRATI / JU ZNAMO IGRATI
JE IGRA POUČNA / EDUKATIVNA IGRA
ČAS HITRO MINE / VRIJEME PROLAZI BRZO
SPOZNAMO NOVE PRIJATELJE / UPOZNAMO NOVE PRIJATELJE
JE DOBRA ZA ZDRAVJE IN UM / JE DOBRA ZA ZDRAVLJE I UM
121
5. delavnica: IGRAJMO SE
Cilj: NAUČIMO SE NOVE IGRE
Vaja: IZMISLITE si novo igro za več kot 3 osebe, ki upošteva zapisane pogoje za dobro igro
prejšnje skupine in ima naslednji cilj:
A. POVEZUJE LJUDI, KI SE ŠE NE POZNAJO
B. IZBOLJŠUJE POVEZANOST MED OTROCI, KI SE ŽE POZNAJO
C. PRINESE VEČ POZITIVNE ENERGIJE V SKUPINO
Razmišljamo in viharimo zamisli o novih igrah …
122
… smo
kreativni, preizkušamo ideje in skupaj ustvarjamo …
123
… in ob raznih nerodnostih, smehu in dobri volji učimo druge udeležence naše nove igre!
Igra B: IGRA ZA VSE! IGRA ZA SVE!
124
Igra C:
SLOVALICA -
ČRKALICA
ZADEN
Igra A:POGODI MI OSOBINE
UGANI MOJE LASTNOSTI
125
6. OTROCI IN MEDGENERACIJSKA SOLIDARNOST / DJECA I
MEĐUGENERACIJSKA SOLIDARNOST
Moderator: MARJAN JARNJAK
No, pa smo spet prišli skupaj s skupino, s katero smo otvorili ta delovni tabor. Otroci so prišli rahlo utrujeni, a polni vtisov, spoznanj, in z novimi prijateljstvi. Če so bili nekateri cilji tega tabora odpravljanje stereotipov, vzpstavitev novih povezav in prijateljstev med hrvaškimi in slovenskimi otroci, itn., potem bi se delavnice lahko zaključile že pred tem zadnjim dnem tabora in pred zadnjima delavnicama. No, glede predvidenih vsebin pa je bilo potrebno obdelati še eno temo, nato pa vse skupaj »zašpiliti«, oz. zaključiti zanko. In, če smo dva dni obravnavali teme iz njihovega t.i. delovnega okolja, je bila sedaj na vrsti tema, ki se bolj dotika njihovega vsakdana v domačem in družinskem okolju. Govorili smo o medgeneracijski solidarnosti. Da pa bi lahko temo ustrezno razvili, smo najprej potipali, kaj ta pojem pomeni otrokom, tako kot ga vidijo in doživljajo sami in predno o tem začnejo aktivno razmišljati. Vsak od otrok je lahko na pripravljena plakata napisal po eno misel, asociacijo, ki mu je najprej prišla na pamet ob omenjenem pojmu in dobili smo sledeče misli:
DELAVNICA 6 – MEDGENERACIJSKA SOLIDARNOST / MEĐUGENERACIJSKA SOLIDARNOST
CILJI DELAVNICE 6:
Opredelijo osnovne pojme s področja medgeneracijske solidarnosti.
Ozavestijo pomen in nujnost medgeneracijske solidarnosti.
Opredelijo koristi in učinke medgeneracijske solidarnosti.
Raziščejo možnosti in načine medgeneracijske solidarnosti.
Spoznajo primere dobre prakse (v Sloveniji in na Hrvaškem).
Pripravijo mini akcijski načrt za medgeneracijsko solidarnost, ki izhaja iz njihove situacije.
(Vzpostavitev varnega prostora za sodelovanje med otroci in z
moderatorjem)
126
Medgeneracijska solidarnost (MS) – kaj je to? (Kateri so njeni elementi oz. gradniki, viri in ovire)
O DOM OSTARELIH
O JEDNAKOST
O POMOČ
O IZMENJAVA IZKUŠENJ
O ENAKOPRAVNOST
O PRIJATELJSTVO
O BABICA IN VNUK NA FB
O PRIJENOS ZNANJA I IZKUSTVA
O RODITELJI I DJECA
O STARIJE OSOBE
O DELJENJE LJUBEZNI
O LJUBEZEN
O DRUŽENJE
O PRIJAZNOST
O NOVA SPOZNANJA
O NOVI PRIJATELJI
O VELIKODUŠNOST
O MLADI – STARI
O ISKUSTVO
O RAZLIČITO VRIJEME
Nato smo pripravili tri plakate in po metodi vrtiljaka poskusili dobiti odgovore na tri teme, v pomoč pa so bila podvprašanja: Pomen in cilji medgeneracijske solidarnosti / Značenje i ciljevi međugeneracijske solidarnosti
Zakaj jo potrebujemo?
Komu / čemu je namenjena?
Katere potrebe zadovoljuje?
127
In odgovori: PRENOS INFORMACIJ / PRIJENOS INFORMACIJA PRENOS IZKUŠENJ / PRIJENOS ISKUSTAVA SPOZNAVANJE TEHNOLOGIJE (RAČUNALNIKI) / UPOZNAVANJE TEHNOLOGIJE
(KOMPJUTERI) SPOZNAVANJE PRETEKLOSTI / UPOZNAVANJE PROŠLOSTI RAZVIJANJE TOLERANCE / RAZVIJANJE TOLERANCIJE OBSEGA NOVE GENERACIJE ZNOTRAJ DRUŽINE IN DRUŽBE / OBUHVAČA NOVE
GENERACIJE UNUTAR OBITELJI I DRUŠTVA OLAJŠA ŽIVLJENJE / OLAKŠAVA ŽIVOT POVEZUJE LOKALNO SKUPNOST / POVEZUJE LOKALNU ZAJEDNICU KREPI ENAKOST / JAĆAMO JEDNAKOST PROTI STAROSTNI DISKRIMINACIJI / PROTIV STAROSNE DISKRIMINACIJE
128
KORISTI MEDGENERACIJSKE SOLIDARNOSTI / KORISTI MEĐUGENERACIJSKE ZAJEDNICE
ZA POSAMEZNIKA
ZA LOKALNO OKOLJE (KRAJ, OBČINO,...)
ZA DRŽAVO IN MEDNARODNO
129
Medgeneracijsko učenje - katere veščine, znanja, sposobnosti lahko pridobimo z medgeneracijskim učenjem / Međugeneracijsko učenje – koje vještine, znanja, sposobnosti možemo dobiti sa međugeneracijskim učenjem
STAREJŠI OD MLAJŠIH / STARIJI OD MLAĐIH
MLAJŠI OD STAREJŠIH / MLAĐI OD STARIJIH
130
Pozabavali smo se še s primeri dobrih praks, kot jih poznajo otroci. V treh skupinah so poskrbeli za možganski vihar, rezutate pa so predstavniki omizij delili z vsemi prisotnimi.
131
132
133
V vsakem omizju so si izbrali enega od primerov in ga, v veliko veselje in zabavo vseh prisotnih, potem tudi odigrali.
MLAJŠI POMAGAJO STAREJŠIM ČEZ CESTO / MLAĐI POMOGNU STARIJIMA PREKO CESTE
MLADI OBIŠČEJO STAREJŠE V DOMU STAREJŠIH OBČANOV – NEKDO NATO S STAREJŠIM IGRA ŠAH, DRUGI STAREJŠEMU PREBIRA KNJIGO, V ENEM PRIMERU PA STAREJŠA OBČANKA UČI MLADOSTNICO RAZLIČNIH STVARI / MLADI POSJETE STARIJE U DOMU UMIROVLJENIKA – NETKO KASNIJE SA STARIJIMA IGRA ŠAH, DRUGI MU ČITA KNJIGU, U JEDNOM PRIMJERU PA STARIJA OSOBA UČI MLAĐU RAZNIH STVARI
134
MLAJŠI POMAGA STAREJŠEMU NA POTI IZ TRGOVINE IN PRI PRENAŠANJU NAKUPLJENEGA BLAGA / MLAĐI POMOGNE STARIJEMU NA PUTU IZ TRGOVINE I KOD NOŠENJA KUPLJENIH STVARI Delavnico smo vsebinsko zaključili z razmišljanjem in zbiranjem želja na temo Kaj bi vi želeli, da bi otroci naredili za vas, ko boste stari? Vsak od otrok je na list napisal po eno misel in jo nato nalepil na plakat.
135
136
137
MODERATORKA: MARJANA FRANTAR (Otroci in medgeneracijska solidarnost)
KLJUČNI CILJI:
1. IZMENJATI PRIMERE DOBRIH PRAKS S PODROČJA MEDGENERACIJSKE SOLIDARNOSTI
TER ZBRATI KONKRETNE IDEJE ZA MEDGENERACIJSKO SOLIDARNOST
2. POMEN, CILJI IN KORISTI MEDGENERACIJSKE SOLIDARNOSTI
3. IDENTIFICIRATI ZNAČILNOSTI RAZLIČNIH GENERACIJ
4. ANALIZIRATI/OPISATI DEJANSKO STANJE
5. PRIPRAVA MINI AKCIJSKEGA NAČRTA ZA MEDGENERACIJSKO SOLODARNOST
Nabor asociacij, ki jih otroci razumejo pod izrazom MEDGENERACIJSKA SOLIDARNOST so kot
bliskavica prišli na plan, in sicer:
DOBRI ODNOSI SOŽITJE PRIJAZNOST LJUBEZEN POŠTOVANJE IZKUŠNJE POGOVOR DRUŽENJE POMOČ VZTRAJNOST PRIJATELJSTVO SOLIDARNOST KREATIVNOST IZAZOVI SURADNJA KOMUNIKACIJE POTRPLJENJE ZAJEDNICA ZADOVOLJSTVO Iz skupaj identificiranih asociacij so otroci sestavili definicijo MEDGENERACIJSKE SOLIDARNOSTI
Medgeneracijska solidarnost je pomoč in izmenjava izkušenj dveh
ali več različnih generacij, s katero dosežejo skupno rast oz. razvoj. /
Međugeneracijska solidarnost je pomoć i izmjena iskustava dviju ili
više različitih generacija sa kojom se postigne zajednička rast
odnosno razvoj.
138
Otroci so identificirali tri generacije, in sicer otroci, odrasli in starejši. Razdelili so se v tri skupine in za vsako generacijo opredelili naslednje karakteritike: / Djeca su identificirala tri generacije, i to su: djeca, odrasli i stariji. Podijelili su se u tri grupe i za svaku generaciju opredijelili sljedeće karakteristike: ZNAČILNOSTI, LASTNOSTI GENERACIJE; PREDNOSTI, SLABOSTI, POSEBNOSTI GENERACIJE; KAJ JE POMEMBNO
RAZLIČNIM GENERACIJAM, ČESA SE LAHKO NAUČIMO OD NJIH, TRIJE ZNANI PREDSTAVNIKI GENERACIJE
OTROCI/DJECA ODRASLI/ODRASLI STAREJŠI/STARIJI
ZNAČILNOSTI, LASTNOSTI/KARAKTERISTIKE, OSOBINE
ŠOLOOBVEZNI / ŠKOLOOBAVEZNI TEHNIČNO NAPREDNI / TEHNIČKI NAPREDNI
DRUŠTVENI, ZABAVNI, ENERGIČNI/DRUŽBENI, ZABAVNI, ENERGIČNI
VEČ IZKUŠENJ/VIŠE ISKUSTVA, KONZERVATIVNI, STAROMODNI
PREDNOSTI, SLABOSTI, PRILOŽNOSTI/PRILIKA
+ ZNAMO VEČ JEZIKOV/ ZNAMO VIŠE JEZIKA + MLADI + POLNI ENERGIJE - NIMAMO VELIKO IZKUŠENJ/NEMAMO MNOGO ISKUSTVA - ODRASLI NAS NE JEMLJEJO RESNO/ODRASLI NAS NE SHVAĆAJU OZBILJNO
+ ZDRAVI + POLNI ENERGIJE IN ZNANJA / PUNI ENERGIJE I ZNANJA -VODLJIVI/POVODLJIVI
+ PAMETNEJŠI/PAMETNIJI + PSIHIČNO MOČNEJŠI/PSIHIČKI JAČI - BOLNI/BOLESTNI -HITRO SE UTRUDIJO/BRZO SE UMORE -FIZIČNO ŠIBKEJŠI/FIZIČKI SLABIJI
KAJ JIM JE POMEMBNO/ŠTO JIM JE VAŽNO
ZABAVA, GLASBA, PRIJATELJI, DRUŽENJE, IGRA, BITI SLIŠAN/BITI UVAŽAVAN
DRUŽENJE, POMOČ, ZABAVA DRUŽENJA MED GENERACIJAMI/DRUŽENJA IZMEĐU GENERACIJA
KAJ SE LAHKO NAUČIMO OD NJIH/ŠTO SE MOŽEMO NAUČITI OD NJIH
UPORABLJATI TEHNIKO, POSLUŠANJA, /UPOTRIJEBITI TEHNIKU SLUŠANJA, NEOBSOJANJA, /NESUDITI POTRPEŽLJIVOSTI, /STRPLJIVOSTI ZANIMANJA ZA NEOBIČAJNE STVARI/ZANIMANJA ZA NESVAKIDAŠNJE STVARI
KOMUNIKACIJE SPROŠČENOST/OPUŠTENOST ZAUPANJE/POVJERENJE
NAUČIMO SE LAHKO VELIKO SPLOŠNIH STVARI ZA ŽIVLJENJE/MOŽEMO SE NAUČITI MNOGO OPĆIH STVARI ZA ŽIVOT
TRIJE ZNANI PREDSTAVNIKI/TRI POZNATA PREDSTAVNIKA
JUSTIN BIEBER SELENA GOMEZ S.W.A.G
JELENA ROZGA ANGELINA JOLIE TINA MAZE BOJAN JAMBROŠIĆ MICHEL TELO VALTER BIRSA
DEDEK/DJEDA BABI/BAKA STARA TETA
139
V skupinah so se otroci osredotočali na pomen, cilje in koristi medgeneracijske solidarnosti.
Vaja se je izvedla po metodi svetovne kavarne.
1. Omizje je razmišljalo o pomenu, ciljih medgeneracijske solidarnosti: Zakaj je
medgeneracijska solidarnost pomembna.
2. Omizje se je osredotočilo na koristi, rezultate medgeneracijske solidarnosti
a. Kaj se starejši lahko naučijo od mlajših?
b. Kaj se mlajši lahko naučijo od starejših?
3. Omizje pa je presojalo kaj že počnemo in česa ne počnemo pa bi lahko.
140
ZAKAJ JE MEDGEN. SOLIDARNOST POMEMBNA? / ZAŠTO JE
MEĐUGENERACIJSKA SOLIDARNOST VAŽNA?
DA VZPOSTAVIMO DIALOG / DA USPOSTAVIMO DIJALOG
POMOČ MED GENERACIJAMI / POMOĆ MEĐU GENERACIJAMA
VZGOJA / ODGOJ
DA SE BOLJE SPOZNAMO / DA SE BOLJE UPOZNAMO
AKTIVNOST VSEH GENERACIJ / AKTIVNOST SVIH GENERACIJA
RAZBIJANJE MEDGENERACIJSKIH STEREOTIPOV / RAZBIJANJE MEĐUGENERACIJSKIH
STEREOTIPA
RAZVOJ
IZMENJAVA KULTUR IN IZKUŠENJ / RAZMIJENA KULTURA I ISKUSTVA
POMEMBNA JE ZARADI OSEBNOSTNE RASTI / VAŽNA JE ZBOG OSOBNOG RASTA
POVEZOVANJE / POVEZIVANJE
POGOVORI / RAZGOVORI
FINANČNA POMOČ / FINANCIJSKA POMOČ
TUDI MI BOMO ENKRAT STARI IN NEMOČNI / JER ČEMO I MI JEDNOM BITI STARI
IN NEMOČNI
IZBOLJŠATI ODNOSE MED GENERACIJAMA / IZBOLJŠAMO ODNOSE MED
GENERACIJAMI
SODELOVANJE / SURADNJA
ZAUPANJE / POVJERENJE
RAZBIJANJE PREDSODKOV / RAZBIJANJE PREDASUDA
VEČ DRUŽENJA MED GENERACIJAMI / VIŠE DRUŽENJA MEĐU GENERACIJAMA
DA SE ENA GENERACIJA UČI OD DRUGIH IN SI PRIDOBI NOVE IZKUŠNJE / DA SE ENA
GENERACIJA UČI OD DRUGIH IN PRIDOBI NOVO IZKUSTVO
141
MEDGENERACIJSKO UČENJE - KATERE VEŠČINE, ZNANJA, SPOSOBNOSTI LAHKO PRIDOBIMO Z MEDGENERACIJSKIM UČENJEM MEĐUGENERACIJSKO UČENJE – KOJE VJEŠTINE, ZNANJA, SPOSOBNOSTI MOŽEMO DOBITI SA MEĐUGENERACIJSKIM
UČENJEM
•SPROŠČENOSTI / OPUŠTENOSTI
•POTRPEŽLJIVOSTI / STRPLJIVOSTI
•UPORABLJATI TEHNIKO / UPOTREBLJAVATI TEHNIKU
•SODOBNI POGLEDI NA SVET / SUVREMENI POGLED NA SVIJET
•ZAUPANJE / POVJERENJE
•KULTURE
UČENJE STAREJŠIH OD MLAJŠIH
•KULTURA
•RESNOST / OZBILJNOST
•SKROMNOST / SKROMNOST
•KOMUNIKATIVNOST / KOMUNIKATIVNOST
•LJUBEZNIVOST / LJUBAZNOST
•IZKUŠNJE / ISKUSTVA
•NAVADE / NAVIKE
•ZNANJE / ZNANJE
•NAČIN RAZMIŠLJANJA
•SODELOVANJE / SURADNJA
•OBLIKOVANJE MIŠLJENJA
•SOLIDARNOST
•PRISTOJNOST
UČENJE MLAJŠIH OD STAREJŠIH
142
Ob zaključku delavnice so otroci pripravili mini akcijski načrt, kaj bodo v vezi medgeneracijske solidarnosti naredili, ko se vrnejo domov iz tabora.
VEČ DRUŽENJA Z BABICO.
NAUČITI DEDU KORISTITI MOBITEL.
SLUŠAO BI STARIJE I POMOČ DRUGIMA.
BABICI BOM POMAGALA PRI KUHANJU IN JI POMAGALA PAZITI BRATRANCA.
POKOSITI TRAVO SUSJEDIM.
POVEZIVANJE S GENERACIJOM PREKO DRUŠTVENIH MREŽA.
NAUČITI KOMUNICIRATI S MLAĐIMA. IMATI VIŠE POVJERENJA U MLAĐE.
NAJBRŽ GREM K BABICI NA KOSILO, POTEM BOM ŠLA Z NJO IN NAŠIM PSOM NA SPREHOD TER JI POVEDALA KAKO
DOBRO JE BILO V POREČU. PREDEN BOM ŠLA DOMOV JO BOM OBJELA IN JI REKLA, DA JO IMAM RADA.
VIŠE KOMUNIKACIJE S MLAĐIM GENERACIJAMA.
ZALITI VRT, POKUPITI JAGODE I NAPRAVITI VOĆNU SALATU!
POKOSIT ĆU TRAVU U DVORIŠTU.
KOMUNICIRATI ĆU NORMALNO SA SVOJOM OBITELJI (NE PREHITRO, NE PREGLASNO)
JUTRI BOM POMAGALA STARŠEM OKOLI HIŠNIH OPRAVIL.
OBISKALA BOM DEDKA IN BABICO.
DEDKU BOM POSODIL RAČUNALNIK.
KAJ ŽE POČNEMO /
ŠTO VEĆ RADIMO
ČESA NE POČNEMO PA BI LAHKO / ČEGA NE
RADIMO, A MOGLI BI
SKUPNE DELAVNICE / ZAJEDNIČKE RADIONICE
SKUPNE IGRE /
ZAJEDNIČKE IGRE
RAZNE PRIREDITVE / RAZNE PRIREDBE
KOMUNICIRAMO I
SURAĐUJEMO / KOMUNICIRAMO IN
SODELUJEMO
PREMAGOVANJE TEŽAV /
SAVLAĐIVANJE
POTEŠKOĆA
UDRUGE (DND, DPM, ZPM) / DRUŠTVA
(DND,DPM,ZPM)
POMOČ PRI UČENJU/POMOĆ KOD
UĆENJA
NAUČITI STAREJŠE UPORABLJATI ELEKTRONIKO /
NAUĆITI STARIJE UPOTREBLJAVATI ELEKTONIKU
VEČ MEDGENERACIJSKIH TABOROV/DRUŽENJ /
VIŠE MEĐUGENERACIJSKIH KAMPOVA/DRUŽENJA
VEČJA POVEZANOST IN POMOČ PRI VSAKDANJEM
ŽIVLJENJU / VEČJA POVEZANOST V VSAKDANJEM
ŽIVLJENJU
143
ODŠEL BOM PO OBISKIH – V DOM ZA STAREJŠE.
VIŠE POMAGATI STARIJIMA.
SPUCAT STANOVANJE OD BABI.
JUTRI BOM POMAGALA BABICI PRI POSPRAVLJANJU.
OBISKALA BOM MOJO BABI.
POKLICU BOM STARE STARŠE.
POMAGAT ĆU BAKI I DEDI.
JUTRI BOM POMAGALA POSLATI E-MAIL VABILA ZA NJEGOV ROJSTNI DAN (DEDEK).
DRUŽENJE SA GENERACIJAMA.
HURA ZA
BABICE IN
DEDKE
144
7. OTROCI IN ZDRAVJE / DJECA I ZDRAVLJE
MODERATORKA: MIRJAM DOMINKO
6. delavnica: OTROCI IN ZDRAVJE – ODGOVORNOST IN SKRB SKUPNOSTI ZA ZDRAVJE OTROK / DJECA I ZDRAVLJE – ODGOVORNOST I BRIGA ZAJEDNICE ZA ZDRAVLJE DJECE
Cilj: UGOTOVITI, kaj je zdravje, spoznati, da sta duševnost in telo en sistem in prepoznati, da smo poleg širše skupnosti za svoje zdravje odgovorni tudi mi sami.
POVZEMIMO, KAJ SMO IZVEDELI O STEREOTIPIH IN PREDSODKIH
Ker smo sklenili krog delavnic o stereotipih in predsodkih in se ponovno sestali s prvo skupino, smo najprej prebrali sporočilo zadnje skupine. Potem smo povzeli, kaj smo v nadaljnjih delavnicah ustvarili na podlagi našega izdelka, ko smo iskali skupne in individualne značilnosti, na podlagi katerih nastajajo stereotipi in predsodki. Spoznali smo definiciji, pogovarjali smo se o tem, kako nastajajo, kako vplivajo na naše zaznavanje realnosti in, kaj lahko otroci naredimo za njihovo preseganje in za boljši medkulturni dialog.
USTVARIMO ŽIVO SKULPTURO - TELO
Ustvarili smo živo skulpturo - vsak otrok je predstavljal en del telesa in prikazali smo, kako telo deluje.
145
RAZMIŠLJAMO O ZDRAVJU
Razdelili smo se v tri skupine in po razmisleku in pogovoru v svoji skupini pripravili prezentacije na tri različne teme:
1. KAJ JE ZDRAVJE? / ŠTO JE ZDRAVLJE?
TRENUTNO STANJE ČLOVEKA / TRENUTNO STANJE ČOVJEKA
KAD SI BOLESTAN ILI ZDRAV / KO SI BOLAN ALI ZDRAV
KAD SE OSJEČAŠ DOBRO / KO SE POČUTIŠ DOBRO
SREČA
NAJVEČJE BOGASTVO / NAJVEĆE BOGATSTVO
SLOBODA / SVOBODA
2. DUŠEVNOST IN TELO STA EN SISTEM / DUŠA I TIJELO SU JEDAN SISTEM
STRES – UTRUJENOST, GUBE, SIVI LASJE / STRES-UMOR,BORE,SIVA KOSA
ŽALOST – JOK, ŠIBKOST / TUGA-PLAČ,KRHKOST
LJUBEZEN – METULJČKI V TREBUHU, SMEH, RDEČICA / LJUBAV-LEPTIRIĆI U TRBUHU, SMIJEH,CRVENILO
VESELJE – SMEH, HIPERAKTIVNOST / RADOST-SMIJEH,HIPERAKTIVNOST
JEZA – RDEČICE, POTENJE, AGRESIVNOST / LJUTNJA-CRVENILO,ZNOJENJE,AGRESIVNOST
STRAH – TESNOBA, TREPET, BLEDICA, POSPEŠENO BITJE, ... / STRAH-TJESKOBA,TREPET,BLIJEDOST,UBRZANO KUCANJE
146
3. ZA MOJE ZDRAVJE STA ODGOVORNA ŠIRŠA SKUPNOST, PA TUDI JAZ SAM (KAJ ŽE DELAM IN, KAJ BOM JUTRI DELAL ZA SVOJE ZDRAVJE TER, KAJ SE DOGAJA NA TEM PODROČJU NA DRUŽBENI RAVNI) / ZA MOJE SU ODGOVORNI ŠIRA ZAJEDNICA I JA SAM (ŠTO VEĆ RADIM I ŠTO ĆU SUTRA RADITI ZA SVOJE ZDRAVLJE TE ŠTOSE DOGAĐA NA TOM PODRUČJU NA DRUŠTVENOJ RAZINI)
MI SAMI, S POMOČJO STARŠEV, UČITELJEV IN DRUGIH ZDRAVSTVENIH DELAVCEV / MI SAMI, SA POMOĆU RODITELJA, UČITELJA I DRUGIH ZDRAVSTVENIH DJELATNIKA
VARNO OKOLJE, ZDRAVA PREHRANA, OMEJEVANJE TEŽKE INDUSTRIJE, REKREACIJA, OMEJEVANJE STRUPENIH PLINOV, VARNO OKOLJE / SIGURNA OKOLINA,ZDRAVA PREHRANA, OGRANIČAVANJE TEŠKE INDUSTRIJE, REKREACIJA,OGRANIČAVANJE OTROVNIH PLINOVA, SIGURNA OKOLINA.
Nekaj ugotovitev posameznikov:
Umivam zobe, se zdravo prehranjujem, se umivam, šport, se smejem, jedem
povrće i voće, boravim na sveježem zraku, ne pušim, vozim bicikl, radim jogu,
sretne misli, druženje, ne pijem in ne kadim, ne jem hitre hrane, izogibam se
sladkarijam, igram odbojku, ...
147
PRIPRAVIMO SVOJE VAJE
Na koncu smo se razdelili v 4 skupine. Vsaka skupina je dobila nalogo, da pripravi svoje vaje in sicer za:
1. RAZGIBAVANJE 2. MOČ 3. RAVNOTEŽJE 4. PSIHIČNO SPROŠČANJE
148
MODERATOR: JANKO SELINŠEK
KLJUČNI CILJI:
1. KAJ JE ZDRAVJE IN POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE ZDRAVJA
2. SAMOODGOVORNOST ZA ZDRAVJE
3. ODGOVORNOST/SKRB SKUPNOSTI ZA ZDRAVJE OTROK
Vaja: Na začetku naredimo nekaj vaj razgibavanja, nakar sledi pogovor o človeškem telesu – kaj ga sestavlja zakaj je pomembno da smo zdravi in kaj lahko sami naredimo. Vsak udeleženec na list papirja nariše del telesa – organ. Slike položijo na stole in stoloh naredijo silhueto telesa. Vsak skrbi za svoj stol, vsak stol stoji samo na dveh nogah (potrebno je s prstom – uravnavati ravnotežje) Na zvočni signal, vsi hkrati zamenjajo stol v smeri urinega kazalca, tako da stoli ostanejo na dveh nogah. Med sabo je potrebna usklajenost. NA koncu vaje se opravi evalvacija – kako sami skrbimo za ravnovesje v telesu in kako nas telo opozarja..
149
Vaja2: Po praktični vaji, kjer vsak udeleženec podoživi pomen ravnovesja in zdravja v telesu, se udeleženci razvrstijo v tri skupine. Vsaka skupina izdela plakat na določeno vprašanje – trditev. Na koncu skupina predstavi svoje zaključke.
150
ZDRAV SEM, KO... / ZDRAV SAM, KADA ...
*SRETAN, VESELO DRUŠTVO, SIJE
SUNCE,RADIM ONO ŠTO VOLIM
*TJELOVJEŽBA, PLES , MUZIKA
*PRAVILNA PREHRANA, RADIM ONO ŠTO
VOLIM, DOBRO DRUŠTVO
151
ŠE RASTEMO,
NORMALNO ŽIVLJENJE
DA KASNEJE
NE BO TEŽAV Z ZDRAVJE
M
ZDRAVJE JE ZA OTROKE POMEMBNO, KER.... / ZDRAVLJE JE ZA DJECU VAŽNO, JER…
DA KASNIJE NE BUDE TEGOBA SA ZDRAVLJEM
NORMALAN ŽIVOT
JOŠ RASTEMO
DA SMO ZDRAVI POTREBUJEMO.... /DA SMO ZDRAVI
TREBAMO…
POTPORU U OBITELJI, BEZ STRESA
ODRŽAVANJE HIGIJENE, LIJEČNIČKI PREGLED
ZDRAVA PREHRANA, ZDRAVA OKOLINA,OPTIMIZAM, HOBIJI
PRAVILNA PREHRANA, DELAM KAR RAD POČNEM, DOBRO
DRUŠTVO
TELOVADBA,PLES,GLASBA
SREČEN, VESELA DRUŽBA. SIJE
SONCE, DELAM KAR RAD POČNEM
152 RAZLIČNO
SKRBIMO ZA SVOJE
ZDRAVJE
POMEMBNA JE PREVENTIVA
VSAK DAN LAHKO NEKAJ STORIMO
ZA SVOJE ZDRAVJE
SPOZNANJA: / SPOZNAJE:
*RAZLIČITO BRINEMO ZA SVOJE ZDRAVLJE
*VAŽNA JE PREVENTIVA
*SVAKI DAN MOŽEMO NEŠTO UČINITI ZA SVOJE ZDRAVLJE
ZDRAVA PREHRANA,
ZDRAVO OKOLJE, OPTIMIZEM,
HOBIJI
VZDRŽEVANJE
HIGIENE, ZDRAVNIŠKI PREGLED
PODPORA V DRUŽINI,
BREZ STRESA
153
MODERATORKA KARIN CRNEK
(Otroci in zdravje)
Cilj: OZAVESTITI , DA SMO ZA SVOJE ZDRAVJE SMO ODGOVORNI PREDVSEM SAMI / ZA
SVOJE ZDRVLJE SMO ODGOVORNI U GLAVNOM SAMI
Zdravje je splošna vrednota in bistveni vir za kakovostno in učinkovito življenje slehernega
posameznika in skupnosti kot celote. / Zdravlje je opća vrijednost i suštinski izvor za
kvalitetno i efikasan život svakog pojedinca i zajednosti kao cjeline.
Vaja: Najprej smo imeli nalogo, da cela skupina PONAZORI delovanje človeškega telesa
tako, da udeleženci predstavljajo organe, okončine, kri, ipd.
Vaja: Pri naslednji vaji je bila naša naloga, da v skupinah RAZMISLIMO naslednjih temah:
A) KAJ JE ZDRAVJE – DUŠEVNO IN FIZIČNO /TELESNO
B) DUŠA IN TELO JE EN SISTEM
C) KAJ ŽE DOBREGA DANES DELAM ZA SVOJE ZDRAVJE
KAJ JE ZDRAVJE? / ŠTO JE ZDRAVLJE
ZDRAVJE JE STANIJE NEKOG ORGANIZMA U KOJEM SE SVI PROCESI ODVIJAJU (DOGAĐAJU)
PRAVILNO! / ZDRAVLJE JE STANJE NEKEGA ORGANIZMA V KATEREM SE VSI PROCESI ODVIJAJO
(DOGAJAJO) PRAVILNO!
Srce
Pljuča
Pluća
Noge
Glava z možgani
Glava s mozgom Ledvica
Bubreg
Kri
Krv
154
ZDRAVJE / ZDRAVLJE
DUŠA
DOBRO POČUTJE / DOBAR OSJEČAJ
DUŠEVNI MIR / DUŠNI MIR
DOBRA SAMOPODOBA / DOBRO
SAMOPOUZDANJE
TELO/TJELO
DOBRA KONDICIJA
ZDRAVA PREHRANA
DOBRE FIZIČNE SPOSOBNOSTI / DOBRE
FIZIČKE SPOSOBNOSTI
ŠPORT / SPORT
DUŠA IN TELO JE EN SISTEM
DUŠA I TJELO SU JEDAN SISTEM
ČOVEKOVO TIJELO NE MOŽE FUNKCIONIRATI BEZ
DUŠE!
ČLOVEŠKO TELO NE MORE FUNKCIONIRATI BREZ
DUŠE!
TKO NEMA DUŠU, NEMA NI TJELA!
KDOR NIMA DUŠE, NIMA NITI TELESA!
MI ČINIMO JEDAN SISTEM!
MI PREDSTAVLJAMO EN SISTEM!
155
Vsak za sebe je sprejel odločitev
»Kaj bom dobrega za svoje zdravje
naredil jutri« in se pod to obljubo
tudi podpisal.
KAJ ŽE DOBREGA DANES DELAM ZA
SVOJE ZDRAVJE / ŠTO VEĆ DANAS
RADIM ZA SVOJE ZDRAVLJE
ŠPORT / SPORT
ZDRAVA HRANA
SPAVANJE / SPANJE
KAJ BOM ŠE JUTRI DOBREGA NAREDIL-A
ZA SVOJE ZDRAVJE / ŠTO ĆU VEĆ SUTRA
DOBROGA UČINITI ZA SVOJE ZDRAVLJE
ŠPORTANJE / SPORT
SPAVANJE / SPANJE
ZDRAVA PREHRANA
VODA
UČENJE
156
Ker je bila naš cilj, da ozavestimo samoodgovornost za zdravje smo po skupinah pripravili
vaje za :
RAZGIBAVANJE
RAVNOTEŽJE/RAVNOTEŽU
o
MOČ/SNAGU
PSIHIČNO SPROŠČANJE/ PSIHIČKO OPUŠTANJE
In na koncu naredili še krog zdravja z vajo s stoli. Stoli so predstavljali ugotovitve pomembne
za naše telesno in duševno zdravje, ki smo jih predstavili na plakatih. Med vajo stoli niso
smeli pasti na tla in s tem smo ponazorili, da sta telo in duša en sistem.
157
VI. EVALVACIJA
MODERATOR MARJAN JARNJAK
V »domačem« vzdušju, kjer smo klopi razporedili v krogu, da smo bili vsi skupaj zgolj ena skupina, smo se najprej neformalno pogovorili o taboru in o vtisih zadnjih treh dni skupnega druženja in ustvarjanja. Seveda bi bilo iluzorno pričakovati, da bi lahko snovalci tega tabora zadostili potrebam prav vsakega posameznika, za to se je pojavilo nekaj predlogov za izboljšanje prihodnjih taborov:
- Otroci in mentorji bi si želeli največ dve uri in pol dolgi delavnici na dan - Želeli bi obiskati mesto, v katerem so bili tri dni, a za to ni bilo na voljo dovolj časa –
nekateri otroci in mentorji so bili namreč prvič v Poreču in so prišli od daleč, kjer je pokrajina in arhitektura popolnoma drugačna
Sicer pa so vsi po vrsti nasplošno zelo pohvalili tabor in njegovo organizacijo, kot tudi idejo o organizaciji tovrstnega tabora.
DELAVNICA 7 – EVALVACIJA
CILJI DELAVNICE 7: VZPODBUDITI RAZMIŠLJANJE NA VPRAŠANJA:
ČESA STE SE TUKAJ NAUČILI?
KAJ BOSTE O TABORU POVEDALI SORODNIKOM, PRIJATELJEM?
KAJ BO OD TEGA TABORA NAPREJ V TVOJEM ŽIVLJENJU DRUGAČE?
KAJ BO TVOJ NASLEDNJI KORAK V POVEZAVI Z OBMEJNIM SOŽITJEM IN
SODELOVANJEM?
KAJ VAM JE BILO VŠEČ?
PRVA STVAR, KI TI PRIDE NA MISEL
ENA STVAR, KI BI JO SPREMENIL
(Vzpostavitev varnega prostora za sodelovanje med otroci in z
moderatorjem)
158
Za zaključek smo pa smo vseeno želeli dobiti odgovore na omenjena vprašanja, da pa bi ti bili čimbolj odkriti, smo otrokom prepustili, da odgovorijo na tista vprašanja, ki se jih najbolj dotikajo. Vsak odgovor so posebej zapisali na posamezni list, prevajalka in moderator pa sva jim pomagala pri lepljenju na pripravljena plakata – sčasoma sta postala lepljenki samih lepih vtisov in koristnih predlogov: Česa ste se tukaj naučili? / Što ste se ovdje naučili?
159
Kaj bo od tega tabora naprej v tvojem življenju drugače? / Što će biti od tog kampa dalje u tvom životu drugačije?
160
Kaj boste o taboru povedali sorodnikom, prijateljem? / Što čete o kampu reći rodbini, prijateljima?
161
Z željo, da bi se kmalu spet srečali, z obljubami po vzdrževanju stikov svežih prijateljstev, ter polni načrtov za skupno sodelovanje, smo se po treh dneh kreativnega druženja morali posloviti.
Tabor smo torej zaključili povni lepih vtisov, novih spoznanj in znanstev, in to tako otroci, kakor tudi njihovi mentorji, moderatorji, prevajalci, organizatorji in osebje mladinskega letovišča ZPM Maribor, kjer se je tabor potekal. Za konec izpostavljam le še misel enega od udeležencev kampa, ki je o taboru zapisal, česar sicer na prvi pogled pri njem ni bilo opaziti, a lahko vsem nam udeležencem tabora za naprej predstavlja veliko vzpodbudo in potrditev za uspešnost našega dela:
162
In na to ni več kaj dodati!
163
MODERATORKA MIRJAM DOMINKO
Na koncu smo si vzeli še čas za pogled nazaj. Zanimalo nas je, kako so se otroci imeli na taboru, kako se ga bodo spominjali, kaj bodo o taboru pripovedovali svojim prijateljem in domačim ter, kaj bodo zaradi tabora spremenili v svojem življenju. Plakate z vprašanji, ki so nas spodbujala k razmišljanju smo razpostavili po tleh, otroci pa so v tišini krožili in na vsak plakat zapisali po eno misel. Naj navedemo le nekaj utrinkov:
ČESA SI SE NAUČIL V DELAVNICAH?
slovenska i hrvatska djeca su vrlo slični i trebaju se družiti
Hrvati in Slovenci si sploh nismo tako različni
da jezik nije bitan da volim slovence
manjše posploševanje med ljudmi da izgled ne znači ništa
prijateljstvo ne pozna meja da smo vsi enaki
slovensku pjesmu moramo vjerovati drugima
s sodelovanjem dosegamo želeni cilj
164
NA KAJ POMISLIŠ V ZVEZI S TABOROM?
nove izkušnje
prijatelji zabava
jednakost ljudi vrijednost
smijeh veselje
druženje športi
legende
KAJ BOŠ PRIJATELJEM, UČITELJEM, SORODNIKOM PRIPOVEDOVAL O
TABORU?
da se bom še kdaj udeležila teh taborov
da bi trebali doći ovdje da je kamp zakooon
da je super i da ga oni posjete da je ful fajn spoznat nove
prijatelje vsi smo otroci
sve najbolje stvari zelo zanimive delavnice
bilo je malo dosadno da sam se ljepo proveo i da su
Slovenci zakon
165
KAJ BO ZARADI TEGA TABORA V TVOJEM ŽIVLJENJU DRUGAČE?
manje predrasuda i stereotipa
več spoštovanja do drugih kultur znati čemo više slovenskog jezika imat ću nove prijatelje iz Slovenije
nove izkušnje, novi prijatelji pogled na druge ljudi
novi stiki, način komuniciranja, razmišljanja
drugačno mišljenje izbrisal bom vse predsodke glede
Hrvatov
KATERI BO TVOJ PRVI KONKRETNI KORAK GLEDE MEDKULTURNEGA
SODELOVANJA S HRVAŠKIMI / SLOVENSKIMI OTROCI?
obdržanje prijateljstva
FB navezovanje stikov
kontakti druženje
spoštovanje izmjeniti brojeve mobitela
obdržati stike s pomočjo spleta še naprej bom sodelovala z ZPM-jem
166
Pa zaključimo s sporočilom, ki so ga hrvaški otroci napisali slovenskim in slovenski otroci
hrvaškim.
Sporočilo, ki so ga hrvaški otroci napisali slovenskim in slovenski otroci hrvaškim: / Poruka,
koju su hrvatska djeca napisala slovenskim i slovenska djeca hrvatskim:
Otroci prve skupine z mentoricami, prevajalkami in moderatorko.
167
MODERATOR: JANKO SELINŠEK
168
169
MODERATORKA MARJANA FRANTAR
Vsako druženje pride nekoč do konca. V zaključni delavnici smo pri otrocih preverili
naslednja razmišljanja in vtise:
KAJ BOŠ O TABORU POVEDAL-A SVOJIM STARŠEM, PRIJATELJEM, UČITELJEM?
O NOVIM POZNANSTVIMA, DOŽIVLJAJIMA, O NOVOM JEZIKU (SLO)
DA JE BILO SUPER (6x)
DOBRO SMO SE ZABAVALI (2X)
NEPOZABNA IZKUŠNJA, KI BI JO Z VESELJEM PONOVILA
UŽIVAL SEM IN IZVEDEL MNOGO NOVEGA (5X)
JEDAN OD NEZABORAVLJIVIH VIKENDA, DA SMO SE LUDO I NEZABORAVNO PROVELI TE
DA SMO ODLIČNO ZUMBALI I LOŠE SPAVALI
NOVO ISKUSTVO KOJE VRIJEDI PROBATI
ZABAVA UZ IGRU I RAD
UPOZNALA SAM NOVE PRIJATELJE
KUPALI SMO SE U 5.MJ I VOZILI NA PEDALINAM
ZAKON IN POLNO AKTIVNOSTI
NAUČILI SMO SE VELIKO KOMPLICIRANIH BESED
ČESA SI SE NA DELAVNICAH NAUČIL-A?
BITI POTRPEŽLJIVA IN STRPNA DO DRUGAČNIH
RAZBIJANJA STEREOTIPOV (6X)
NAJ BOM SAMO SVOJA IN NAJ NE DOVOLIM DRUGIM, DA ME OVIRAJO PRI MOJIH
NAČRTIH
DA JE RAZNOLIKOST POSEBNA I DA SMO SVI JEDNAKOVRIJEDNI
RAZLIČITI JEZICI NISU PREPREKA U KOMUNIKACIJI I STJECANJU NOVIH PRIJATELJSTVA
PREDSTAVLJANJA HRVAŠKIH PESMI
HRVAŠČINE (2X)
SLOVENSKI JEZIK (4X)
SLOVENCI SU ZBILJA SUPER
POTRPEŽLJIVOSTI (2X)
POSLUŠANJA (2X)
SODELOVANJE, TIMSKO DELO (6X)
SPOŠTOVANJA
RAZLIKA MED PREDSODKI IN STEREOTIPI
NE SKLEPATI PREHITRO
VSI SMO ENAKOPRAVNI
170
KAJ BO ZARADI TABORA V TVOJEM ŽIVLJENJU DRUGAČE?
UPOZNAO SAM PUNO SLOVENACA ALI SAM NAUČIO MALO SLOVENKO
NOVI PRIJATELJI (13X)
ZNAM BOLJE HRVAŠKO
RAZŠIRIL SEM OBZORJE
SPOŠTOVAL BOM HRVATE
PRHVATIT ĆU I POŠTOVATI DRUGE NARODE
BOLJE POZNAVANJE SLOVENSKOG JEZIKA
NIKOGAR, KI ME BO PROSIL ZA POMOČ NE BOM ZAVRNILA SAMO ZATO, KER JE
DRUGAČEN. OD ZDAJ NAPREJ SE ŠE BOLJE ZAVEDAM, DA SMO VSI ENAKOPRAVNI
AKO SE U NEŠTO NE UVIJERIM NEĆU PRIČATI DALJE
BOLJ BOM POZNALA HRVATE IN NJIHOV JEZIK
V BODOČE BOM MALO VEČ PREMISLILA, KO BOM KOMU POMAGALA IN KO BOM KOGA
PREPRIČEVALA O POMOČI
POSKUŠATI BUDEM I DRUGIM PRIBLIŽATI MIŠLJENJE, DA SMO JEDNAKI
KMALU
NASVIDENJE!!!
171
MODERATORKA KARIN CRNEK
Ob zaključku našega tabora smo vsak za sebe v tišini zapisali svoje misli, mnenja in naslednje
korake v zvezi z delavnicami in skupaj preživetimi dnevi na taboru.
KAJ JE TVOJA PRVA MISEL V ZVEZI S TABOROM?
MISLIO SAM, DA ČEMO SE PUNO DRUŽITI
ENAKOPRAVNOST
NOVI PRIJATELJI 4x
NOVA SPOSNAJA
DRUŽENJE 2x
PRIJATELJI, ZABAVA, STRPNOST
SUPER MEGASTIČNA ZABAVA S HRVATI, TER SLOVENCI
ZUMBA
PREKRATKO
SLOVENCI
PLAKATI
DUET Z DAVIDOM
DUET S JURIJEM
ZABAVA 2x
KARAOKE
172
KAJ BOŠ O TABORU POVEDAL-A SVOJIM STARŠEM, PRIJATELJEM, UČITELJEM?
DA JE BILO SUPER
SVE KAKO MIJE BILO I ŠTO SAM RADILA
DA JE BILO SUPER 3x
DA JE BILO FUL DOBR' 2x
DA JE BILO ODLIČNO
DA JE BILO NAJBOLJŠE
DA JE BILO TAKO SUPER, DA BI ŠE OSTALA (KRATKO I SLATKO)
DA MI JE BILO BOLJE KAD SMO IMALI SLOBODNO VRIJEME ALI, DA MI I RADIONICE
NISU BILE LOŠE
DA BI TO RADO PONOVILA
DA SMO SE ZABAVLJALI
DA SEM ZELO SREČNA, DA SEM LAHKO BILA NA TABORU
DA SA SAM KRATKO SPAVALA
DA VOLIM …..ZUMBO
DA JE TU 100 PUTA BOLJE, A NE KUČI UČITI POVJEST
ČESA SEM SE NA DELAVNICAH NAUČILA?
NAUČILA SAM VOLJETI SLOVENCE
DELO S HRVATI
SLOVENSKI JEZIK (DJELOMIČNO)
NAUČIO SAM RAZUMJETI SLOVENSKI, PUNO SAM PADAO
SLOVENSKI JEZIK 4x
HRVAŠKI JEZIK 2x
SODELOVANJA 2x
VAŽNOST SUDJELOVANJA
SUDJELOVANJE U GRUPAMA
DELOVANJE V SKUPINI
CENJENJA DRUGIH
TIMSKO DELO/TIMSKI RAD 3x
RADITI PLAKATE
NOVE IGRE
173
KAJ BO ZARADI TABORA V TVOJEM ŽIVLJENJU DRUGAČE?
SVE MISLI I DJELA
IMAT ČU VIŠE PRIJATELJA 2x
NOVI PRIJATELJI 4x
NOVA POZNANSTVA
POZNALA BOM TUDI HRVAŠKE OTROKE IN JIH RAZUMELA
MIŠLJENJE O SLOVENCIMA
ZNAM SLOVENSKI 2x
ZNANJE SLOVENSKOG
LAKŠE ĆU RAZUMIJETI SLOVENSKI 2x
ZNAM HRVAŠKO
DRUGAČE BOM GLEDAL NA HRVATE
POSTAT ĆU POLIGLOT
VEČ BOM PRIHAJALA NA HRVAŠKO
SPOZNAL SEM EMO
KAJ BO TVOJ PRVI KORAK V POVEZAVI Z OBMEJNIM SOŽITJEM?
POVEDATI PRIJATELJEM, DA SO HRVAŠKI OTROCI SUPER IN DA JIH MORAJO SPREJEMATI!
BITI ĆU STRPLJIVIJA
NE BOM IMELA VEČ PREDSODKOV
VEČ SE BOM DRUŽIL S HRVATI
VIŠE ĆU RAZUMJETI SLOVENSKI 4x
NAUČITI SLOVENSKI I POTICATI ŠENGEN
NAUČITI SE HRVAŠČINO
VEČKRAT BOM OBISKAL HRVAŠKO
SKLEPAL BOM NOVA PRIJATELJSTVA
OTIĆI ĆU U SLOVENIJU
LAKŠE PLESATI ZUMBU
IĆI VIŠE U ŠOPING U SLOVENIJU 2x
HURA, SUPER SMO!!
174
IN NA KONCU SKUPINSKA SLIKA, UDELEŽENCEV ZADNJE DELAVNICE POLNIH
ZDRAVJA, VESELJA, NOVIH PRIJATELJEV, IZKUŠENJ IN DOBRIH MISLI ZA NAPREJ!
175
VII. ŠE NEKAJ ISKRIC S TABORA/ JOŠ NEKOLIKO ISKRICA IZ KAMPA
176
177
178
179
180
181
182
183
184
185
186
187
188
189
190
191
ANITA IN MARJANA
192
JANKO I VLADIMIRA
193
OLGA IN MIRJAM
194
TANJA I MARJAN
195
FRANC IN KARIN
196