oznaČevanje in sledljivost polizdelkov v podjetju … · 2017-11-28 · ral barvna lestvica cnc...

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Sara Urbanč

OZNAČEVANJE IN SLEDLJIVOST

POLIZDELKOV V PODJETJU I.H.S.,

D. O. O. KRŠKO

diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa

Celje, avgust 2012

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Sara Urbanč

OZNAČEVANJE IN SLEDLJIVOST

POLIZDELKOV V PODJETJU I.H.S.,

D. O. O. KRŠKO

diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa

Mentor:

izr. prof. dr. Tone Lerher

Celje, avgust 2012

IZJAVA O AVTORSTVU

diplomskega dela

Spodaj podpisan/a SARA URBANČ, študent/ka GOSPODARSKE IN TEHNIŠKE

LOGISTIKE (VS) (študija), z vpisno številko 20015118, sem avtor/ica

diplomskega dela: OZNAČEVANJE IN SLEDLJIVOST POLIZDELKOV V

PODJETJU I.H.S., D. O. O. KRŠKO.

S svojim podpisom zagotavljam, da:

• je predloţeno delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela;

• sem poskrbel/a, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v

diplomskem delu, navedena oz. citirana v skladu z navodili Fakultete za logistiko

Univerze v Mariboru;

• sem poskrbel/a, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v

seznamu virov, ki je sestavni del diplomskega dela in je zapisan v skladu z navodili

Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru;

• sem pridobil/a vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v

diplomsko delo in sem to tudi jasno zapisal/a v diplomskem delu;

• se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata

bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim

so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o

avtorskih in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 21/95), prekršek pa podleţe tudi

ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili;

• se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloţeno

delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru;

• je diplomsko delo jezikovno korektno in da je delo lektorirala ga. Alenka Cizel,

prof. ang. in slov. jezika.

V Celju, dne 13. avgusta 2012 Podpis avtorice: Sara Urbanč

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju, izr. prof. dr. Tonetu Lerherju za pomoč in svetovanje pri

izdelavi diplomskega dela. Prav tako se zahvaljujem zaposlenim v podjetju I.H.S., d. o.

o. in podjetju Tips, d. o. o. za pomoč in potrebne informacije. Zahvala gre tudi moji

družini, ki mi je v času študija in pisanja diplomskega dela stala ob strani in me

spodbujala.

OZNAČEVANJE IN SLEDLJIVOST POLIZDELKOV V PODJETJU

I.H.S., D. O. O. KRŠKO

Pravilno označevanje blaga je pomembno, saj se le tako omogoči njegova sledljivost. V

podjetju I.H.S., d. o. o. največjo problematiko označevanja predstavlja neučinkovita

sledljivost polizdelkov, ki je povezana z neuporabo črtnih kod na polizdelkih, ki gredo

na cinkanje in prašno barvanje. Zaradi navedenega v podjetju izgubljajo čas z

razvrščanjem polizdelkov s pomočjo delavniških risb. V diplomskem delu je

predstavljen proces označevanja polizdelkov v navedenem podjetju. V uvodnem delu

diplomskega dela smo predstavili teoretične osnove, ki so nam pomagale pri končni

rešitvi problema. V nadaljevanju diplomskega dela je predstavljeno obstoječe stanje

podjetja s kritično analizo in vzročno-posledičnim diagramom, na podlagi katerega smo

prikazali obstoječe probleme in moţne rešitve. Cilj diplomskega dela je poiskati črtno

kodo, ki bi vzdrţala teţke vplive iz okolja ter omogočila sledljivost polizdelkov. Naše

raziskovanje smo razširili tudi na tuja podjetja, ki izdelujejo nalepke s črtno kodo za

izrazito zahtevne omejitve pri procesu prašnega barvanja. Na koncu diplomskega dela

so predstavljene predlagane posamezne rešitve, podrobnejši opis stroškov uvedbe

posebne črtne kode ter primerjava cen med različnimi variantami rešitev.

Ključne besede: skladiščenje, tehnologija črtne kode, prašno barvanje, analiza

učinkovitosti posamezne rešitve.

LABELLING AND TRACEABILITY OF SEMI-FINISHED PRODUCTS IN THE

COMPANY I.H.S., D. O. O. KRŠKO

Proper labelling of goods is essential because it is the only way to ensure traceability. In

the company I.H.S. the biggest problem of labelling is ineffective traceability,

connected with non-use of barcodes on semi-finished products that go to galvanizing

and powder coating. This causes waste of time because classification of semi-finished

products is done by workshop drawings. The diploma thesis deals with the process of

labelling semi-finished products in the previously mentioned company. The

introduction of the thesis serves to present theoretical bases that helped us solve the

problem at the end. Furthermore, the thesis also indicates the existing state of the

company with the critical analysis and cause-and-effect diagram used to introduce the

existing state and possible solutions. The goal of the thesis is to find a barcode that

would refrain from all heavy burdens from the environment and allow traceability of

semi-finished products. Our search was extended to other foreign companies that

produce barcodes for extreme restrictions in the process of powder coating. The last part

of the thesis presents possible solutions, precise description of costs (introduction of a

special barcode) and comparison of prices among various solution variants.

Key words: warehousing, barcode technology, powder coating, analysis of individual

solution effectiveness.

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program

Sara Urbanč: Označevanje in sledljivost polizdelkov v podjetju I.H.S., d. o. o. Krško v

KAZALO VSEBINE

UVOD ............................................................................................................................... 1

OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA ................................................................. 2

NAMEN, CILJ IN OSNOVNE TRDITVE ................................................................................ 2

PREDSTAVITEV OKOLJA ................................................................................................. 3

PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE ......................................................................................... 4

PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJA ........................................................................... 5

1 ZAGOTAVLJANJE SLEDLJIVOSTI V INDUSTRIJSKEM PODJETJU ..... 6

1.1 OPREDELITEV POJMA SLEDLJIVOSTI ....................................................................... 6

1.2 TEHNIKE IN TEHNOLOGIJE SLEDLJIVOSTI .............................................................. 10

1.3 OZNAČEVANJE V ZAHTEVNIH POGOJIH ................................................................. 13

1.4 DISKUSIJA ............................................................................................................ 16

2 OBSTOJEČE STANJE SLEDLJIVOSTI POLIZDELKOV V PODJETJU

I.H.S., D. O. O. KRŠKO ........................................................................................ 17

2.1 OBSTOJEČI SISTEM OZNAČEVANJA V OBRAVNAVANEM PODJETJU ........................ 17

2.2 PREOBLIKOVANJE PROCESOV IN UVEDBA TEHNOLOGIJE ČK PRI POLIZDELKIH NA

ZALOGI ......................................................................................................................... 18

2.3 OZNAČEVANJE POLIZDELKOV, NAMENJENIH NA CINKANJE IN PRAŠNO BARVANJE 20

2.3.1 Cinkanje ...................................................................................................... 20

2.3.2 Prašno barvanje .......................................................................................... 22

2.3.3 Zapis procesa prevzema polizdelkov iz procesa prašnega barvanja s

procesno karto ........................................................................................................ 24

2.4 KRITIČNA ANALIZA .............................................................................................. 27

2.5 DISKUSIJA ............................................................................................................ 31

3 PREDLOG REŠITVE OZNAČEVANJA POLIZDELKOV ZA CINKANJE

IN PRAŠNO BARVANJE ..................................................................................... 33

3.1 REŠITEV ZA HLADNO IN VROČE CINKANJE ............................................................ 33

3.2 REŠITEV ZA PRAŠNO BARVANJE ........................................................................... 34

3.2.1 Laminirana nalepka za visoke temperature ................................................ 34

3.2.2 Večplastna zaščitna nalepka za proces prašnega barvanja ....................... 35

3.2.3 Črtna koda s prevleko iz teflona ................................................................. 37

3.3 PREDLOG REŠITEV UČINKOVITEJŠEGA OZNAČEVANJA .......................................... 38


Sara Urbanč: Označevanje in sledljivost polizdelkov v podjetju I.H.S., d. o. o. Krško vi

3.3.1 Zapis prenovljenega procesa prevzema polizdelkov s prašnega barvanja s

procesno karto ........................................................................................................ 39

3.4 ANALIZA UČINKOVITOSTI PREDLAGANIH REŠITEV ............................................... 42

3.4.1 Primerjava obstoječega procesa s prenovljenim ........................................ 42

3.4.2 Časovne pridobitve pri prevzemu polizdelkov s prašnega barvanja .......... 43

3.5 DISKUSIJA ............................................................................................................ 44

4 OCENA VREDNOSTI INVESTICIJE ............................................................... 45

4.1 PONUDBA PODJETJA ELTEX .................................................................................. 45

4.2 PONUDBA PODJETJA CAMCODE ............................................................................ 46

4.3 PONUDBA PODJETJA CROSS-CHECK SYSTEMS LTD .............................................. 47

4.4 ANALIZA PRIKAZANIH PONUDB ............................................................................ 48

4.4.1 Izračun amortizacije ................................................................................... 50

4.4.2 Povrnitev investicije .................................................................................... 50

ZAKLJUČEK ................................................................................................................ 52

OCENA IN VREDNOTENJE UČINKOV REŠITVE PROBLEMA .............................................. 52

POGOJI ZA UVEDBO REŠITVE ........................................................................................ 52

MOŢNOST NADALJNJEGA RAZVOJA .............................................................................. 53

LITERATURA IN VIRI .............................................................................................. 54


Sara Urbanč: Označevanje in sledljivost polizdelkov v podjetju I.H.S., d. o. o. Krško vii

KAZALO SLIK

SLIKA 1: SISTEMI IDENTIFIKACIJE ...................................................................................... 8

SLIKA 2: SLEDLJIVOST V PRESKRBOVALNI VERIGI ............................................................. 9

SLIKA 3: PRIMER ČRTNE KODE ......................................................................................... 11

SLIKA 4: ETIKETA ZA IZREDNO NIZKE TEMPERATURE ...................................................... 15

SLIKA 5: POLIZDELKI, PRIPRAVLJENI ZA ODVOZ NA PRAŠNO BARVANJE ........................... 17

SLIKA 6: ČITALEC ČRTNIH KOD ........................................................................................ 18

SLIKA 7: TISKALNIK ČRTNIH KOD .................................................................................... 18

SLIKA 8: RAL KARTICA .................................................................................................... 22

SLIKA 9: PROCES RAZMAŠČEVANJA ................................................................................. 22

SLIKA 10: ELEKTROSTATIČNA LAKIRNICA ....................................................................... 23

SLIKA 11: PEČ ZA POLIMERIZACIJO BARVE ...................................................................... 23

SLIKA 12: PRISPELI POLIZDELKI S PRAŠNEGA BARVANJA ................................................. 24

SLIKA 13: GRAFIČNI PRIKAZ ČASOVNIH DELEŢEV ZA PREVZEM BLAGA IZ PROCESA

PRAŠNEGA BARVANJA ..................................................................................... 26

SLIKA 14: KOVINSKA PLOŠČICA S ČRTNO KODO ............................................................... 33

SLIKA 15: NALEPKA Z ODSTRANLJIVO PLASTJO ............................................................... 35

SLIKA 16: NALEPKA S PREVLEKO IZ TEFLONA .................................................................. 37

SLIKA 17: GRAFIČNI PRIKAZ ČASOVNIH DELEŢEV V PRENOVLJENEM PROCESU PREVZEMA

POLIZDELKOV IZ PROCESA PRAŠNEGA BARVANJA ............................................ 40

SLIKA 18: GRAFIČNI PRIKAZ PREVZEMOV POLIZDELKOV S PRAŠNEGA BARVANJA V LETU

2011 ................................................................................................................ 42

SLIKA 19: GRAFIČNA PRIMERJAVA ČASOVNEGA PRIHRANKA MED OBSTOJEČIM IN

PRENOVLJENIM PROCESOM .............................................................................. 42

SLIKA 20: GRAFIČNA PRIMERJAVA ČASOVNEGA PRIHRANKA V PROCESU PREVZEMA

POLIZDELKOV S PRAŠNEGA BARVANJA PRED IN PO PRENOVI ............................ 44

SLIKA 21: INDUSTRIJSKI TISKALNIK ZEBRA 105SL .......................................................... 45


Sara Urbanč: Označevanje in sledljivost polizdelkov v podjetju I.H.S., d. o. o. Krško viii

KAZALO TABEL

TABELA 1: PROCESNA KARTA ZA PREVZEM BLAGA IZ PROCESA PRAŠNEGA BARVANJA .... 25

TABELA 2: VZROČNO-POSLEDIČNI DIAGRAM ................................................................... 28

TABELA 3: PROCESNA KARTA ZA PRENOVLJENI PROCES PREVZEMA POLIZDELKOV S

PRAŠNEGA BARVANJA ..................................................................................... 39

TABELA 4: KOLIČINA PREVZEMOV POLIZDELKOV IZ PRAŠNEGA BARVANJA V LETU 2011 PO

MESECIH .......................................................................................................... 41

TABELA 5: ČASOVNA PRIMERJAVA PREVZEMA POLIZDELKOV S PRAŠNEGA BARVANJA PRED

IN PO PRENOVI PROCESA .................................................................................. 43

TABELA 6: IZRAČUN VREDNOSTI INVESTICIJE ŢE NATISNJENIH NALEPK ........................... 46

TABELA 7: IZRAČUN VREDNOSTI INVESTICIJE ZA PRAZNE NALEPKE ................................. 46

TABELA 8: PREDVIDENA KALKULACIJA PODJETJA CAMCODE .......................................... 47

TABELA 9: PREDVIDENA KALKULACIJA PODJETJA CROSS-CHECK SYSTEMS LTD............. 48

TABELA 10: PRIKAZ CENE NA ENOTO IZDELKOV .............................................................. 49

TABELA 11: DOBA KORISTNOSTI OPREME ........................................................................ 50

TABELA 12: SKUPNI STROŠKI IN PRIHRANKI ..................................................................... 51


Sara Urbanč: Označevanje in sledljivost polizdelkov v podjetju I.H.S., d. o. o. Krško ix

KRATICE IN SIMBOLI

I.H.S. Industrial Handling System (industrijski manipulacijski sistemi)

GS1 globalni sistem standardov

d.o.o. druţba z omejeno odgovornostjo

ISO9001 certifikat kakovosti

CATIA Computer Aided Three-dimensional Interactive Application je

komercialna programska oprema

AutoCad standard za 2D računalniško risanje in sluţi kot osnova za specialne

strojniške, geodetske itd. nadgradnje

E-plan program za elektro projektiranje

NRK naročilo zunanje storitve

PRK prejem kooperacije

RAL barvna lestvica

CNC computer numerical control (računalniško numerično voden stroj)

2D dvodimenzionalno

mm milimeter

°C stopinja Celzija

% odstotek

SCM oskrbovalna veriga

LTD druţba z omejeno odgovornostjo

KČ koristen čas

PČ potreben čas

NČ nekoristen čas

D zastoj

S opravljena pot

UV ultravijolično valovanje

RFID radiofrekvenčna identifikacija

ČK črtna koda

d. d. delniška druţba

DDV davek na dodano vrednost

SSCC globalni jezik poslovanja


Sara Urbanč: Označevanje in sledljivost polizdelkov v podjetju I.H.S., d. o. o. Krško 1

UVOD

Logistika predstavlja proces, kako pravo blago dostaviti ob pravem času in količini, na

pravem kraju, v dogovorjenih stroških. Podjetja se vse bolj zavedajo pomena logistike

za uspešno poslovanje. Dandanes se morajo nenehno prilagajati in boriti za obstanek na

trgu zaradi konkurence, razvoja tehnologij, druţbenih sprememb, še posebno pa zaradi

razvoja informacijskih tehnologij, informatizacije druţbe ter globalizacije. Nepravilna

izbira tehnologije in opreme v podjetju povzroča nepotreben strošek (Knez, Cedilnik &

Semolič, 2007, str. 115).

»Logistika se neprestano spopada z novimi izzivi ter se spreminja hitreje kot kdajkoli

prej. Največji pomen pri tem gre pripisati vse naprednejši tehnologiji« (Knez et al.,

2007, str. 115).

Za logistiko predstavlja označevanje blaga velik problem. Problematika označevanja v

logistiki je eden od temeljev uspešnega logističnega procesa. V primeru, da blago ni

pravilno označeno, ga ni mogoče identificirati, kar pomeni, da je logistični proces

nepopoln. Identifikacija nepravilno označenega blaga zahteva veliko časa in ovira delo

v skladišču. Ljudje, ki ne poznajo logistike in si jo predstavljajo kot zelo enostavno,

zmotno mislijo, da iskanje blaga ne povzroča večjih teţav. Lahko se zgodi namreč, da

se zaradi iskanja blaga pošiljka tudi prepozno odpremi (»Označevanje blaga« [Leoss, d.

o. o.], b. d.).

Knez et al. (2007, str. 143) so ugotovili: »Vedno ostrejša konkurenca na mednarodnih

trgih sili podjetja k neprestani inovativnosti. Podjetja morajo vedno znova dokazovati,

da so vredna zaupanja stalnih kupcev in se hkrati širiti na nove trge.«

V diplomski nalogi predstavljamo, da se nekatera podjetja srečujejo z zelo zahtevnimi

pogoji poslovanja. Primerna črtna koda bi bistveno olajšala delo zaposlenim v podjetju,

prav tako pa bi bili s to posebno črtno kodo morda tudi prvi na slovenskem trgu.

Trenutno v podjetju še niso našli primernega načina označevanja, zato se še vedno

posluţujejo razvrščanja polizdelkov s pomočjo delavniških risb.



Opredelitev področja in opis problema

V podjetju I.H.S., d. o. o. je problem povezan s polizdelki, ki v podjetju po končanem

projektu ostajajo in še niso evidentirani v informacijskem sistemu. Trenutno v podjetju

za polizdelke, ki ostajajo po odpremi določenega projekta, vedo le določeni

posamezniki, ki jih potem računalniško nepodprto posredujejo naprej. Ker se iz leta v

leto izvajajo večji in zahtevnejši projekti, ostaja na zalogi tudi vedno več polizdelkov, ki

se jih ročno ne da več spremljati oziroma slediti. Prav zaradi tega so se odločili, da bodo

začeli te polizdelke spremljati avtomatsko, s pomočjo informacijskega sistema

»Gosoft«. Te polizdelke bodo označili s črtnimi kodami in jih odlagali na prav določene

lokacije v skladišču polizdelkov. Vse to bo tudi evidentirano v informacijskem sistemu

»Gosoft«.

V podjetju I.H.S., d. o. o. si ţelijo rešiti tudi problem, povezan s polizdelki, ki jih

pošljejo na prašno barvanje in cinkanje. Gre za zelo zahtevno rešitev, saj so polizdelki

izpostavljeni visokim temperaturam in kislini, prav tako je omejitev tudi sam sloj barve

na njih, saj lahko oznako prekrije do te mere, da je ni več moţno odčitati. Problem bi se

torej rešil samo s primerno črtno kodo oziroma oznako, ki se ob vseh teh vplivih ne bi

poškodovala in bi ostala vidna za odčitavanje.

Namen, cilj in osnovne trditve

Namen diplomskega dela je analiza obstoječega stanja sledljivosti polizdelkov v

podjetju, s ciljem po uvedbi črtne kode in s tem omogočanju sledljivosti polizdelkov,

zmanjšanju napak in zalog.

Cilji diplomskega dela so:

analizirati opis obstoječega stanja polizdelkov v podjetju I.H.S., d. o. o. Krško;

preučiti zunanje procese, ki oteţujejo označevanje polizdelkov;

predstaviti nove moţnosti označevanja in s tem sledljivosti polizdelkov;

detajlno analizirati in ovrednotiti učinkovitost predlaganega označevanja glede na

obstoječe stanje.



Teze:

v podjetju se iz leta v leto izvajajo večji in zahtevnejši projekti, zato na zalogi

ostaja tudi vedno več polizdelkov, ki se jih ročno več ne da slediti;

obstoječi sistem sledenja polizdelkov povzroča napake, zamude in nesoglasja med

zaposlenimi;

predlagana rešitev označevanja polizdelkov omogoča laţje in hitrejše poslovanje;

predlagana rešitev uvedbe črtne kode omogoča spremljanje blaga, niţje stroške in

učinkovitost proizvodnje.

Predstavitev okolja

Podjetje I.H.S., d. o. o. je bilo ustanovljeno 22. 12. 1989 v Krškem. Od ustanovitve

dalje beleţi nenehno rast in razvoj na vseh področjih. Trenutno je v njem zaposlenih

skoraj 90 oseb. Podjetje I.H.S., d. o. o. nastopa na trţišču s ponudbo celovitih rešitev na

področju transportne, pakirne in paletirne tehnike, ki je plod lastnega znanja in

dolgoletnih izkušenj. Sodelavci v lastnem razvojnem oddelku razvijajo

visokokakovostno opremo za proizvodnjo pijač, predelavo mleka, farmacijo, kemično,

gradbeno in ostalo industrijo. V vseh letih obstoja je podjetje sledilo ciljem stalnega

razvoja in rasti ob sprotnem upoštevanju vseh potrebnih standardov in predpisanih

zakonskih zahtev. Leta 1999 je podjetje pridobilo certifikat kakovosti po standardu

ISO9001 in se s tem zavezalo, da celotno področje poslovanja uskladi z zahtevami tega

standarda. Leta 2004 so uvedli integralni informacijski sistem, ki je kompatibilen s

standardom kakovosti in omogoča izmenjavo, zbiranje, dostopnost in sledljivost

pomembnih poslovnih podatkov (»O podjetju« [I.H.S., d. o. o. Krško], b. d.).

Kompatibilen pomeni zdruţljiv oziroma skladen. (»Kompatibilen« [Slovar slovenskega

knjiţnega jezika], b. l.).

Njihov prodajni program zajema depaletizerje, izlagalce in vlagalce steklenic, pakirne

naprave, paletizerje, transport paketov in transport palet. Proizvodnja in montaţa

procesne opreme se izvajata v lastnih prostorih. Njihova proizvodnja je opremljena z

najsodobnejšo tehnologijo, velika pridobitev pa sta tudi dva CNC stroja, ki ustrezata

vsem najnovejšim standardom tudi na področju ekologije. Njihov trg zajema drţave

Evropske skupnosti in ostale, kupci pa so predvsem velika in srednja podjetja. Izvajajo



projekte s področja avtomatizacije logistike proizvodov. Razvojni koncept modulne

gradnje omogoča visoko prilagodljivost kupčevim ţeljam in vključevanje proizvodov

svetovnih proizvajalcev. Trudijo se uporabljati najnovejša, vendar dobro preverjena

spoznanja sodobnih smernic avtomatizacije. V razvojnem oddelku je zaposlenih 20 oseb

z znanjem in izkušnjami s področja avtomatizacije. Pri delu uporabljajo sodobna orodja

(CATIA, AutoCad, E-plan), ki zagotavljajo hiter in kvaliteten proces razvijanja

izdelkov. Naprave so visoko avtomatizirane z najnovejšimi tehnologijami. Z napredkom

tehnike se tudi njihovi sistemi nadgrajujejo in posodabljajo. Sodoben investitor zahteva

visoko avtomatizirane naprave, ki imajo povezave z nadzornimi sistemi, prav tako pa

sta vedno bolj pomembna dajanje informacij o stanju naprave in pomoč pri odpravljanju

napak. Njihove naprave pokrivajo zahteve različnih industrij, in sicer prehrambne

industrije, industrije pijač, kemične industrije, gradbene industrije ter ostalih. Te

naprave sestavljajo sloje iz različnih embalaţ, in sicer iz paketov (iz kartona ali folije),

vreč, zabojev, steklenic, sodov ter ostalih elementov. Razvijajo naprave za majhne in

velike kapacitete, za različne oblike slojev, za različne vrste palet, skratka, poskušajo

zadovoljiti vse zahteve kupcev (»Prodajni program« [I.H.S., d. o. o. Krško], b. d.).

Depaletizer je naprava namenjena za razlaganje ali nalaganje zabojev z ali na paleto

(»Depaletizerji« [I.H.S., d. o. o. Krško], b. d.). Paletizer je naprava za zlaganje pakirnih

končnih proizvodov na paleto (»Paletizerji« [I.H.S., d. o. o. Krško], b. d.).

Predpostavke in omejitve

Pri izdelavi diplomskega dela bomo izhajali iz naslednjih predpostavk:

obstoječi sistem sledenja polizdelkov ni več učinkovit;

najprimernejša rešitev za povečanje učinkovitosti je uvedba označevanja

polizdelkov s črtno kodo;

novi sistem označevanja omogoča zniţanje stroškov, boljšo organizacijo in

zmanjšanje napak, hkrati pa tudi olajša delo ter posledično omogoča hitrejše

izvrševanje projektov in s tem tudi večjo konkurenčnost;

v industriji obstajajo posebne etikete za označevanje polizdelkov v zahtevanih

okoljih;

prašno barvanje zahteva izredno kompleksno rešitev, ki je potrebna za označevanje

polizdelkov.



Omejitve pri izdelavi diplomskega dela so naslednje:

v diplomskem delu se bomo omejili na konkreten primer sledenja polizdelkov v

podjetju I.H.S., d. o. o.;

omejitev predstavlja čas za kvalitetno uvajanje sistema, saj je potrebno uvajati in

izobraţevati zaposlene zaradi preoblikovanja procesa, kar pomeni na začetku

verjetnost upočasnjenega delovanja in moţnosti napak zaradi sprotnega učenja;

omejitev glede dejanskih temperatur pri procesu prašnega barvanja, vročega in

hladnega cinkanja;

omejitev glede kisline pri procesu hladnega cinkanja;

omejitev glede sloja barve na polizdelkih pri procesu prašnega barvanja;

omejen dostop do določenih podatkov in informacij.

Predvidene metode raziskovanja

Vsebina diplomskega dela zajema teoretični in praktični del. V teoretičnem delu bodo

uporabljene naslednje metode:

metoda komparacije oziroma metoda primerjanja;

metoda kompilacije, kjer bomo povzemali stališča in spoznanja drugih avtorjev;

metoda klasifikacije, kjer bomo definirali pojme, ki smo jih uporabili v

diplomskem delu.

Praktični del diplomskega dela bo zajemal metodo deskripcije oziroma metodo

opisovanja. Navezoval se bo na razgovor z zaposlenimi v podjetju, opazovanje

obstoječega stanja v podjetju ter preučevanje zunanjih procesov, ki jih podjetje izvaja v

podjetju Tips, d. o. o.



1 ZAGOTAVLJANJE SLEDLJIVOSTI V

INDUSTRIJSKEM PODJETJU

1.1 Opredelitev pojma sledljivosti

Martini (2010, str. 17) navaja: »Sledljivost je zmoţnost ugotoviti, kje je in kaj se je s

posamezno enoto dogajalo. Za izvajanje sledljivosti je potrebno zagotoviti povezavo

med fizičnim tokom dobrin in tokom podatkov, ki se nanašajo na njih. To zahteva

upravljanje zaporednih povezav med tem, kaj je prejeto, izdelano, pakirano, hranjeno in

odposlano preko celotne preskrbovalne verige.«

S sledljivostjo obvladujemo (»Sistemi sledljivosti« [Predstavitev podjetja Ema, d. o. o.],

b. d.):

varnost izdelka;

njegovo primernost za uporabo;

trajnost;

etični odnos do končnega potrošnika.

»Pojem označevanja lahko poveţemo s pojmom sledljivosti. Če je blago označeno, ga

lahko identificiramo oziroma izsledimo. Sledljivost je pomembna tam, kjer jo je

potrebno zagotavljati po zakonu (zdravstvo, prehrambena industrija …). Pomembna pa

je tudi takrat, ko se npr. pri oddaji pošiljk katera izgubi. Če gre za distribucijsko verigo,

je zagotavljanje prav tako zelo pomembno: kje se je pošiljka nazadnje identificirala in

od kod naprej naj jo iščemo. Zagotavljanje sledljivosti močno zniţa stroške, ko pride do

okvar« (»Označevanje blaga« [Leoss, d. o. o.], b. d.).

»Spremljanje vhodnih surovin in polizdelkov do skupine končnih izdelkov z enakim

načinom proizvodnje, transporta in skladiščenja je najpogostejši način za zagotavljanje

sledljivosti. Podatki, ki zagotavljajo sledljivost, morajo biti dostopni hitro in natančno.

Črtna koda je orodje, ki olajša hiter in zanesljiv zajem podatkov, z uporabo računalniške

izmenjave podatkov pa je sledljivost hitra, zanesljiva in učinkovita« (»Sistemi

sledljivosti« [Ema, d. o. o.], b. d.).



Proizvajalci zaradi potreb kupcev po informacijah o zgodovini izdelkov vedno več

pozornosti namenjajo označevanju in sledenju izdelkov skozi celoten proizvodni proces.

Ne označujejo samo končnih izdelkov, ampak tudi njihove polizdelke, saj s tem

doseţejo boljšo sledljivost. Identifikacija poteka s pomočjo avtomatskega zajema

podatkov, kar omogoča zmanjšanje napak in manjšo porabo časa. Podatki o zgodovini

izdelkov predstavljajo prednost v odnosu do kupcev, prav tako sluţijo kot pomoč

oddelku nabave pri vodenju zalog in razporeditvi skladiščnih zmogljivosti

(»Identifikacija direktno označenih delov« [Leoss, d. o. o.], b. d.).

Po zakonu je potrebno zagotavljati sledljivost v proizvodnji hitro pokvarljivega blaga,

kot so zdravila in hrana. S tem se olajša identificiranje točno določenih izdelkov, kar je

potrebno predvsem v primerih, kadar se za določeni izdelek ugotovi, da ni primeren za

uporabo in s tem škoduje zdravju človeka. Če je v podjetju zagotovljena sledljivost, se

takšni izdelki hitro izsledijo in izločijo s trga (»Črtna koda – osnove« [Leoss, d. o. o.],

b. d.).

»Pri distribucijskem podjetju je treba ob sprejetju izdelkov v skladišče zagotoviti, da je

vse blago primerno označeno. Pri tem lahko uporabimo dobaviteljeve oznake (če je

blago ustrezno označeno po logističnih standardih) ali pa blago označimo sami. Izdelke

označimo s podatki (datum, šarţa, količina, serijska številka transportne enote), ki so

potrebni v nadaljnjih procesih oskrbovalne verige. Ti podatki omogočajo izvedbo

kakovostnih logističnih storitev in zagotavljanje notranje sledljivosti v distribucijskem

podjetju. Ob uvedbi označevanja za zagotavljanje sledljivosti je treba opredeliti

podatke, ki so potrebni za zagotavljanje sledljivosti, in postopek dela ob označevanju.

To nemalokrat pomeni spremembe procesov. Te spremembe je treba ustrezno načrtovati

in dokumentirati. Pri tem lahko pomagajo zunanji strokovnjaki z ustreznim znanjem in

izkušnjami, s katerimi lahko projekt uvedbe sledljivosti izpeljemo veliko hitreje in

učinkoviteje« (Vorina, 2010, str. 10).

Kaltnekar (1993, str. 174) navaja, da uporaba šifer v industrijskih organizacijah prinese

veliko prednosti:

hitrejši prenos informacij in s tem povečana kapaciteta informacijskih poti;

manjša poraba časa in sredstev pri zajemanju, sortiranju in registriranju pojavov in

predmetov ter njihovem kasnejšem identificiranju;



točnost in ne dvosmiselnost posameznih informacij, zmanjšana moţnost za

zamenjave;

večja preglednost nad celotnim dogajanjem;

neposrednejše ugotavljanje medsebojne povezanosti različnih pojmov;

sistematično razčlenjevanje in ostro razmejevanje kot spodbuda za organizacijska

prizadevanja;

moţnost zagotovitev tajnosti določenih informacij (brez ključa jih ni mogoče

razumeti) itd.

»Označujemo zato, da bi laţje identificirali in sledili blago/pošiljke, ki so predmet

logističnega procesa. Označevanje sodi v dejavnost priprave blaga za transport, ima pa

več namenov: sluţi za identificiranje blaga, omogoča točno odpravo in predajo

prejemniku ter posreduje vse pomembne podatke o blagu. Natančna identifikacija je

temelj uspešne logistike« (Orbanić & Gajšek, 2007, str. 67).

Slika 1: Sistemi identifikacije

Vir: Orbanić & Gajšek, 2007, str. 67.

Orbanić in Gajšek (2007, str. 68) pravita: »Na različnih točkah v oskrbni verigi

udeleţenci potrebujejo informacije, da lahko sprejmejo, predajo, uskladiščijo,

komisionirajo, pakirajo in sledijo izdelke/pošiljke. Podjetja zato potrebujejo učinkovit

sistem identifikacije in sledenja z avtomatskim zajemom podatkov za nadzor toka

materiala/pošiljk.«

»Vpeljava sistema sledljivosti v verigo izdelkov od vseh vpletenih strank zahteva

sistematično povezovanje fizičnega pretoka materialov in izdelkov ter sočasnega toka

informacij o njih. To zahteva celovit pogled na dobavno verigo, ki ga je najhitreje moč

doseči z uporabo skupnega jezika komunikacije« (Martini, 2010, str. 17).

Sistemi identifikacije

Magnetni Elektromagnetni Optični Mehanski Kemijski

- črte - radiofrekvenčna - optična koda - nalepke - vonj

- barve (RFID) - jasna pisava - napisi - izotopi

- oblika - gravure

- barva



Slika 2: Sledljivost v preskrbovalni verigi

Vir: Martini, 2010, str. 17.

»Ko govorimo o zagotavljanju sledljivosti v proizvodnem in distribucijskem podjetju,

je to notranja sledljivost, ki je le del sledljivosti celotne oskrbovalne verige. Proizvodno

podjetje mora biti sposobno obvladovati procese na vhodu materialov v proizvodni

proces, pri skladiščenju teh in izdaji v proizvodnjo, izhodu izdelka iz stroja, pa tudi

skozi skladišče izdelkov do izdaje kupcem končnim ali distribucijskim skladiščem«

(Vorina, 2010, str. 10).

»Na drugi strani imamo distribucijska podjetja in skladišča, ki morajo zagotavljati

obvladovanje procesov sledljivosti naročenega blaga na vhodu v skladišče, pri

prevzemu in uskladiščenju ter izdaji in dostavi blaga končnim kupcem. V proizvodnem

podjetju se zagotavljanje sledljivosti začne s prevzemom vhodnih materialov, ki morajo

biti označeni z ustreznimi podatki. Če niso primerno označeni, je treba te podatke

pridobiti in materiale označiti tako, da lahko zagotavljamo notranjo sledljivost do izdaje

v proizvodnjo. Po končani proizvodnji je treba izdelke, ki nastanejo, opremiti s

potrebnimi podatki in jih upravljati vse do izdaje iz skladišča gotovih izdelkov, kjer se ti

podatki predajo naslednjemu členu oskrbovalne verige« (Vorina, 2010, str. 10).



1.2 Tehnike in tehnologije sledljivosti

»Za zagotavljanje sledljivosti je potrebno zagotoviti primerno izmenjavo podatkov med

posameznimi členi oskrbovalne verige, to je moţno z ustrezno računalniško izmenjavo

podatkov ali s primernim označevanjem logističnih enot. To izmenjavo podatkov

omogoča logistična nalepka, ki vsebuje informacije, ki so potrebne za zagotavljanje

sledljivosti« (Vorina, 2010, str. 10).

Najbolj razširjena tehnologija označevanja je črtna koda, ki je zapisana z nizom številk

in črk s črtami in presledki različnih širin. Omogoča hitro in cenovno ugodno rešitev

sledljivosti proizvodov in natančno zajemanje podatkov. Uporablja se na različnih

področjih in v različnih formatih (»Črtna koda« [Wikipedia], b. d.).

Najpogostejše aplikacije so (»Nalepke s črtno kodo srečamo na vsakem koraku« [Leoss,

d. o. o.], b. d.):

označevanje blaga (vhodnih surovin in materialov, polizdelkov, končnih izdelkov,

palet in drugih logističnih enot ...);

inventure (v skladišču, osnovnih sredstev, v trgovini, mobilno skladišče),

skladiščno poslovanje;

mobilna prodaja oz. prodaja na terenu, ki ji rečemo tudi ambulantna prodaja;

zagotavljanje sledljivosti v preskrbovalni verigi (SCM);

spremljanje proizvodnje;

izdaja blaga v trgovinah;

označevanje laboratorijskih vzorcev;

označevanje oskrbovancev v bolnišnicah in domovih za ostarele;

izdaja in prevzem knjiţničnega gradiva;

evidenca prisotnosti (na parkiriščih, na delovnem mestu, dogodkih in konferencah,

na delovnem nalogu);

kontrola dostopa in še mnoge druge ...

»Logistična nalepka je eden izmed pogojev za zagotavljanje sledljivosti. V zgornji

tretjini nalepke je predviden prostor za informacije v prostem formatu, to so po navadi

ime podjetja, naslov in logotip. Spodnja tretjina je namenjena podatkom, potrebnim za



zagotavljanje sledljivosti. Zapisani so v črtni kodi in namenjeni za avtomatski zajem

podatkov z bralniki črtnih kod. Ti podatki so po navadi SSCC, koda izdelka, različni

datumi (datum proizvodnje ali uporabnosti) in številka šarţe. V sredini so ti podatki

zapisani še v bolj razumljivi obliki (besedilna interpretacija podatkov, zapisanih v črtni

kodi)« (Vorina, 2010, str. 10).

Slika 3: Primer črtne kode

Vir: »Črtna koda« [Wikipedia], 23. maj 2012.

Materiali imajo različne lastnosti, obstojnost in prav zaradi tega moramo pri izbiri

materialov za tiskanje črtne kode upoštevati (Vovčak, 2006, str. 7):

temperaturno obstojnost (–30° do +70 °C);

odpornost proti kemijskim vplivom;

uporabo pri različni svetlobi (direktna sončna svetloba, polmrak;

relativno vlaţnost (0 % do 90 %);

moţnost neravnih površin;

čas uporabe in

število čitanj.

S pomočjo tehnologije črtne kode ugotavljamo stanje zalog v skladišču. Pri odločanju,

katero črtno kodo uporabiti na določenem izdelku, je potrebno upoštevati razpoloţljiv

prostor na izdelku, vrsto informacij, ki jih je potrebno kodirati in tudi delovno okolje, v

katerem se črtna koda odčitava (»Črtna koda – osnove« [Leoss, d. o. o.], b. d.).

»Skladiščni informacijski sistem omogoča delo uporabnikov v skladišču s pomočjo

uporabe tehnologij avtomatske obdelave podatkov. Za potrebe ročnega obvladovanja

pretoka blaga se trenutno najpogosteje uporablja tehnologija črtne kode. Razlog je

predvsem v široko uveljavljenih standardih, stroških uporabe in razpoloţljivosti opreme



različnih proizvajalcev ter celotnih stroških tehnologije in rešitev. V zadnjem času se

zaradi poslovnih prednosti pojavlja uporaba tehnologije RFID, ki omogoča višji nivo

avtomatizacije in hitrejšo obdelavo večje količine podatkov o blagu« (Potrč & Lerher,

2007, str. 20).

Prednosti uporabe črtne kode pri zajemu in označevanju podatkov (»Črtna koda &

komisioniranje« [Administrativne storitve Fersped, d. d.], b. d.):

z odčitavanjem črtne kode in samodejnim prenosom podatkov v bazo se izognemo

zamudnemu ročnemu vnašanju podatkov, s tem pa tudi preprečujemo človeške

napake;

z uporabo črtne kode se določeni postopki avtomatizirajo;

z odčitki črtne kode na zalogah blaga poenostavljamo kontrolo blaga v prihodu oz.

stanje zalog;

z uporabo črtne kode pri odpremah blaga in prenosom odčitanih podatkov v bazo se

zagotavljata pravilnost in poenostavitev odprem po navodilih stranke;

v namenski programski opremi lahko na podlagi odčitkov črtne kode in pozicij

sledimo določenemu blagu.

»Koristna je tudi povezava z osebnim računalnikom. Oznaka mora biti odtisnjena zelo

natančno, zato običajni matrični tiskalniki ne zadovoljujejo. Potreben je poseben

tiskalnik, ki s pomočjo posebnega bobniča ali tudi termično označi črtno kodo.

Pregledovalec optično posname kodo, ki jo čitalec interpretira (dekodira) in prenese

naprej signal. V svojem spominu ima namreč algoritem (pravila) za spreminjanje črtnih

oznak nazaj v alfanumerične znake. Na enega čitalca lahko veţemo tudi več

pregledovalcev. Direktno iz čitalca ali preko računalnika lahko spremljamo potrebne

informacije« (Kaltnekar, 1993, str. 177). Termičen pomeni toploten (»Termičen«

[Slovar slovenskega knjiţnega jezika], b. l.). Alfanumerični znak pomeni črkovno-

številčni znak (»Alphanumeric character« [DIS slovarček], b. l.).

Črtno kodo je mogoče odčitati s čitalniki črtnih kod, ki so lahko samostojne naprave ali

povezani z informacijskim sistemom. Uporaba ročnih računalnikov, se pravi čitalnikov

kot samostojne naprave, omogoča hitro izvajanje inventur, nadzor proizvodnje in sistem



sledenja. Poleg čitalnikov pa so za uporabo črtne kode potrebni tudi tiskalniki črtnih

kod (»Črtna koda – osnove« [Leoss, d. o. o.], b. d.).

Dandanes ni več moţno poslovati brez profesionalno natisnjenih črtnih kod, saj je le

dobro natisnjene črtne kode moţno odčitati kjerkoli. Poznamo več vrst tiskalnikov

črtnih kod (»Črtna koda – osnove« [Leoss, d. o. o.], b. d.):

namizni tiskalniki, ki najbolj pridejo do izraza, kjer je manj prostora. So cenejši,

optimizirane oblike in kompaktni. Izpolnjujejo visoke kriterije hitrega in

kakovostnega tiskanja etiket;

industrijski tiskalniki, ki lahko vsakodnevno natisnejo tudi do 100.000 etiket;

mobilni tiskalniki, ki se uporabljajo na terenu.

Črtno kodo lahko tiskamo na steklo, papir, keramiko, poliester, polivinil in kovinske

ploščice, vendar moramo za različne materiale imeti tudi različne tiskalnike (Vovčak,

2006, str. 7). S čitalniki in ostalo opremo za izvedbo sistema črtnih kod se zagotavlja

hitrejša odprema blaga, prav tako pa se poenostavi tudi priprava vse dokumentacije, ki

spada zraven.

»Za učinkovito organizacijo skladiščnega poslovanja je ključno, da se uporablja

standardna tehnologija, ki omogoča izmenjavo podatkov med vsemi sodelujočimi v

oskrbni verigi. Globalnost uporabe je v času globalnega poslovanja in posledično

globalnih oskrbnih verig nujno potrebna. Le tako lahko zagotovimo odprtost

informacijskih rešitev in povezljivost z vsemi sodelujočimi v dobavni verigi – od

proizvajalca surovin, predelovalca, distributerja, trgovca, vse do končnega uporabnika«

(Potrč & Lerher, 2007, str. 20).

1.3 Označevanje v zahtevnih pogojih

Nekatera podjetja se srečujejo z različnimi dejavniki, kot so kemikalije, voda, prah,

temperaturni interval, zamaščenost ..., ki jim oteţujejo označevanje izdelkov in

polizdelkov. Prav zaradi tega se takšna podjetja odločajo za specialne etikete, ki so

odporne na te dejavnike. Potrebni so tudi profesionalni tiskalniki s termalnim prenosom



preko tiskalnega traku ali za direktno označevanje na izdelek (»Identifikacija direktno

označenih delov« [Leoss, d. o. o.], b. d.).

Michalsen (b. l.) pravi, da zahteve industrije označevanja niso tolerantne, zato je

potrebno sprejeti preventivne ukrepe, da se zagotovita čitljivost in vzdrţljivost črtnih

kod. Kadar je potrebna črtna koda v zahtevnih pogojih, šteje vse, od materiala, iz

katerega je narejena črtna koda, do trakov za opremo za označevanje. Ključ pri iskanju

pravilne označbe je poznati celotno situacijo, kaj morajo črtne kode prestati, predno

pridejo do cilja. Pomembno je, ali bo temperatura vplivala na črtno kodo in lepilo, ali

bodo črtne kode izpostavljene kemikalijam in čistilom, ali morajo prestati UV-ţarke in

druge zunanje vplive. Površina za tiskanje lahko zagotovi svoj vir zaščite. Obstaja več

različnih ravni odpornosti v površini za tiskanje, naravni ali sintetični.

Na prvi stopnji so standardni papirni materiali. S prevleko ali brez so stroškovno

učinkoviti in vzdrţljivi za splošno uporabo. Z dodajanjem premazov in ostale zaščite so

lahko prav tako učinkoviti v zahtevanih okoljih označevanja. Primer: Nalepki s črtno

kodo, ki bo izpostavljena vlagi, lahko močnejši, z lateksom nasičen papir zagotovi

zaščito, ki jo le-ta potrebuje. Za še večjo zunanjo zaščito se lahko na vrhu uporabi

poseben UV-lak, ki upočasni učinke stalne izpostavljenosti soncu, vetru in deţju

(Michalsen, b. l.).

Naslednja stopnja zaščite temelji na filmsko obdelanih nalepkah na osnovi polietilena in

polipropilena. Te nalepke so močnejše od papirnatih nalepk, lahko so tudi močneje in

vizualno izdelane z uporabo lakov. Na trgu ponujajo matirano in sijaj verzijo teh nalepk.

Pri delu z nalepkami, občutljivimi na pritisk, si je potrebno zapomniti, da niso vsa

lepila enaka. Pravo lepilo je odvisno od površine, kjer se bo nalepka uporabila, prav

tako pa tudi od okolja označevanja. Akrilno lepilo ima več prednosti pred lepilom na

osnovi gume. Akrilno lepilo zelo dobro zdrţi na različnih podlagah in vzdrţi velik

razpon temperature, ima dolgo starostno dobo ter kljubuje UV-vplivom (Michalsen, b.

l.).

Oznaka, ki uspešno prenese dejavnike v zahtevnih okoljih, omogoča sledljivost

izdelkov do konca njihove ţivljenjske dobe. To pomeni, da oznaka skupaj z

informacijskim sistemom omogoča evidenco, kdaj je bil izdelek izdelan, kdo je na njem



delal, kako ... S takšnim označevanjem proizvajalec zaščiti sebe pred ponaredki na trgu,

ščiti svoj ugled v primeru odpoklica s trga, optimizira svoje proizvodne linije in tako

ohranja konkurenčnost na vse zahtevnejšem globalnem trgu (»Identifikacija direktno

označenih delov« [Leoss, d. o. o.], b. d.).

Specialne etikete so sestavljene iz skrbno izbranih posebnih materialov in nanosov, ki

zagotavljajo zaščito pred različnimi dejavniki okolja. Pri izbiri materialov je potrebno

obvezno upoštevati značilnosti aplikacije, v kateri bomo te etikete uporabljali. Glede na

pogoje se je potrebno odločiti med različnimi materiali etikete, kot so plastika, jeklo,

aluminij in druge kovine. Za dosego optimalnega rezultata je potrebno te materiale

kombinirati z nanosi, ki so lahko iz teflona, plastike, keramike ali poliestra. Specialne

etikete so odporne na kemične vplive, mehansko obrabo, visoke in nizke temperature ter

več desetletno izpostavljenost sončni svetlobi. S kombinacijo posebnih lepil je moţna

kombinacija, ki ustreza pritrjevanju etiket na različne površine, kot so les, plastika,

aluminij, jeklo … To so namreč površine, na katere ni moţno pritrditi vsake etikete.

Podjetja se posluţujejo takšnega označevanja, kjer obstaja verjetnost, da pride etiketa v

stik s kemikalijami, kjer so izpostavljene mehanski obrabi ter vročini ali sončni svetlobi

(»Nekonvencionalne metode označevanja z bar kodo« [Leoss, d. o. o.], b. d.).

Slika 4: Etiketa za izredno nizke temperature

Vir: »Specialne etikete s črtno kodo« [Leoss, d. o. o.], b. d.

V Sloveniji je največji ponudnik posebnih črtnih kod podjetje Leoss, d. o. o., ki se

ukvarja z označevanjem in identifikacijo blaga. V svoji ponudbi imajo posebne etikete,

ki kljubujejo mnogim vplivom iz okolja, vendar ne tudi takšne, ki bi vzdrţale sloj barve.

http://www.leoss.si/util/bin.php?id=2008112510173060&sSize=mid



Specialne etikete za označevanje v zahtevanih pogojih, ki jih ponuja slovensko podjetje

Leoss, d. o. o. so (»Osnovni program« [Leoss, d. o. o.], b. d.):

etikete iz nerjavečega jekla s keramičnim nanosom, ki so namenjene označevanju v

okoljih, v katerih prevladuje jedkost, korozivnost, visoka temperatura ali

izpostavljenost drugim kemijskim vplivom;

aluminijaste etikete, ki se uporabljajo za označevanje palet in vozičkov ter tudi v

zunanjih skladiščih;

aluminijaste etikete s teflonom, ki se uporabljajo v kemični industriji;

aluminijaste etikete za osnovna sredstva;

plastificirane nalepke za označevanje osnovnih sredstev večjih vrednosti;

kovinske etikete za skladišča;

poliestrske etikete za črtno kodo;

talne etikete za skladišče s polikarbonatsko zaščito;

etikete za označevanje dokumentov – arhiviranje.

1.4 Diskusija

V prvem poglavju smo opisali pomembnost označevanja in sledljivosti polizdelkov.

Predstavili smo tudi prednosti uporabe šifer. V nadaljevanju smo predstavili tehnike in

tehnologije sledljivosti. Najbolj razširjena tehnologija označevanja je črtna koda.

Predstavili smo področja in prednosti njene uporabe. Prav tako smo opisali tudi tri

osnovne naprave, ki so pomembne za proces označevanja črtne kode, in sicer tiskalnik,

pregledovalec ter čitalec črtnih kod.

Nekatera podjetja se srečujejo tudi z mnogimi vplivi, ki jim oteţujejo označevanje

izdelkov in polizdelkov. V ta namen smo predstavili označevanje v zahtevnih pogojih.



2 OBSTOJEČE STANJE SLEDLJIVOSTI

POLIZDELKOV V PODJETJU I.H.S., D. O. O. KRŠKO

2.1 Obstoječi sistem označevanja v obravnavanem podjetju

V podjetju I.H.S., d. o. o. Krško pred pričetkom uporabe črtne kode niso imeli

posebnega označevanja. Posluţevali so se samo sestavne mape z načrti, kjer so

zaposleni vzeli delavniško risbo in kos, ki je pripadal tej risbi, odloţili na sklop. Potem

so to delavniško risbo obkljukali in nadaljevali naprej z ostalimi kosi in risbami.

Na polizdelkih, ki so pripravljeni za prašno barvanje, imajo obešene ploščice (glej Sliko

5), na katerih sta napisani številka delovnega naloga in tudi barva, s katero morajo v

podjetju, kamor peljejo na prašno barvanje, pobarvati. Po teh ploščicah tudi v podjetju

Tips, d. o. o., kamor odpeljejo polizdelke, vedo, kakšne barve mora biti polizdelek. S

tem se jim olajša delo, saj če bi jih označili z delovnimi nalogi, risbami ali

naročilnicami, v podjetju ne bi vedeli, kako poimenujejo te polizdelke.

Slika 5: Polizdelki, pripravljeni za odvoz na prašno barvanje

V podjetju, kjer se izvaja prašno barvanje, nato te ploščice za označevanje odstranijo in

polizdelki gredo lahko na proces prašnega barvanja.



2.2 Preoblikovanje procesov in uvedba tehnologije ČK pri polizdelkih

na zalogi

Črtne kode so se ob našem prihodu v podjetje šele začele uveljavljati. Prišel je gospod

Aleš iz podjetja »GoInfo«, ki je skrbnik za informacijski sistem »Gosoft«. V podjetju je

imel uvajanje in področja uporabe ročnega terminala. Ugotovili smo, da lahko

uporabljamo čitalec črtnih kod tudi za kreiranje določenih dokumentov. Podjetje je v

namen rešitve problema z označevanjem polizdelkov, ki ostajajo na zalogi, nabavilo

2D-čitalec črtnih kod, Dolphin 7600 (glej Sliko 6) in tudi tiskalnik črtnih kod, Zebra

ZM 400 (glej Sliko 7).

Slika 6: Čitalec črtnih kod

Slika 7: Tiskalnik črtnih kod

Začeli sta se uporabljati dve vrsti nalepk. Sive nalepke so za označevanje osnovnih

sredstev, ker so obstojne in bolj odporne na čistila. Bele nalepke so lahko odstranljive,

lepilo ne pušča madeţev na izdelkih, velikost pa je enaka kot pri sivih nalepkah.



Tiskalnik črtnih kod je priključen na skupno mreţo, tako da se lahko tiskajo črtne kode

iz kateregakoli računalnika v podjetju. Aplikacije je prilagodilo podjetje »GoInfo«.

Sčasoma smo s črtnimi kodami opremili vsa osnovna sredstva v podjetju. Preko

informacijskega sistema »GoSoft« smo izdelali črtne kode za vsa osnovna sredstva v

podjetju ter jih natisnili preko tiskalnika črtnih kod. Nato smo označili vsa osnovna

sredstva ter tudi povezali njihove lokacije s čitalnikom črtnih kod. To pomeni, da ţe z

vstopom v določeni prostor čitalnik zazna, katera osnovna sredstva se tu nahajajo.

Vse zaposlene v proizvodnji in tudi vso delavniško dokumentacijo smo opremili s

črtnimi kodami, prav tako smo črtne kode dodelili tudi vsem tehnološkim operacijam.

Zaposleni so te črtne kode začeli uporabljati v proizvodnji in vse, kar so naredili, so tudi

poknjiţili. Po celotni proizvodnji so namreč postavljeni ročni terminali za odčitavanje

črtnih kod in ko delavec naredi določeno tehnološko operacijo, jo odčita. Vsak delavec

ima pri sebi svojo črtno kodo, tako odčita svojo črtno kodo in tudi črtno kodo na

delavniški risbi. S tem označi, kdaj je kaj narejeno in, kdo je to naredil. Potem je v

informacijskem sistemu »GoSoft« zaznano, katera operacija je bila ţe narejena in kdo jo

je naredil. Tudi praktikanti s prihodom v podjetje dobijo svoje črtne kode. Prav tako

imajo zaposleni na mizah v proizvodnji tudi navodila, kako poknjiţiti določeno

operacijo oziroma kako se ravna z ročnim terminalom, saj se ta sistem sledenja v

podjetju šele uveljavlja.

Začeli smo tudi z reševanjem problema rezervnih delov oziroma polizdelkov. Zaradi

sprememb projektov ali nepravilnosti v proizvodnji določeni polizdelki po odpremi

projekta ostanejo na zalogi in so še uporabni pri naslednjih projektih. Trenutno v

podjetju obstaja takšen sistem, da za te polizdelke poskrbi oseba, zadolţena za

skladiščenje (logist) in jih tudi skladišči. Problem nastane, če je ta oseba odsotna, kajti

potem nihče ne ve, kaj imajo na zalogi in tudi ne lokacije teh polizdelkov. V podjetju

uporabljajo informacijski sistem »GoSoft«, ki dosega vse procese v podjetju – prodajo

razvoja, nabavo, tehnologijo in proizvodnjo, kjer se proces zaključi. Sistem zaobjema

materialno poslovanje, kjer se vodijo tudi zaloge materialov in polizdelkov.

Po odpremi projekta zaradi nenehnih sprememb v procesu proizvodnje in ţelja kupcev

določeno število polizdelkov ostane. Naslednji dan ali še isti dan logistika zbere te kose



na enem mestu, kamor pridejo vodja tega projekta, logist ter vodja kakovosti in potem

se ta komisija odloči, ali so ti polizdelki še uporabni za naslednje projekte. Te

polizdelke smo torej ob mojem prihodu začeli označevati s črtnimi kodami.

2.3 Označevanje polizdelkov, namenjenih na cinkanje in prašno

barvanje

Problem se nanaša na črtne kode, ki bi bile obstojne pri procesu prašnega barvanja ter

vročem in hladnem cinkanju. Več kot polovica polizdelkov namreč zajema tudi zunanje

storitve. Na samem začetnem uvajanju podjetja »GoInfo« smo ugotovili, da lahko v

sami proizvodnji ţe kreiramo dokument NRK – naročilo zunanje storitve. Zunanji

storitvi sta predvsem barvanje in cinkanje. Ko v ključavničarski in strojni delavnici

izdelujejo polizdelke, jih po končanju ţe zlagajo glede na to, kam ti polizdelki potem

gredo, ali na barvanje ali cinkanje. Vsak sklop teh polizdelkov ima priloţeno delavniško

dokumentacijo s črtnimi kodami in tako se v proizvodnji z ročnim terminalom kreira

dokument NRK. Ko prispejo polizdelki nazaj, se z ročnim terminalom naredi dokument

PRK in po posebnih spiskih se ti polizdelki razdelijo za potrebne projekte oziroma

delovne naloge. Ti polizdelki se ne označujejo s črtnimi kodami, ker gredo takoj v

proces strojne montaţe.

2.3.1 Cinkanje

Izbiro primerne črtne kode oteţujeta procesa hladnega in vročega cinkanja. Hladno

cinkanje izvajajo v Radečah pri samostojnem podjetniku, vroče cinkanje pa v

pocinkovalnici Celje. V strojni delavnici zlagajo na dogovorjeno lokacijo polizdelke in

načrte teh polizdelkov, ki gredo naprej na cinkanje. V informacijskem sistemu

»GoSoft« se pod kodo cinkanja vidi, kateri kosi so ţe poknjiţeni, ti so označeni s črko

P, kar pomeni, da so ti kosi ţe na dogovorjeni lokaciji in pripravljeni za cinkanje.

Nabavni referent potem zloţi te polizdelke na paleto in s pomočjo priloţene delavniške

dokumentacije v proizvodnji z ročnim terminalom kreira dokument NRK, se pravi,

koliko kosov bodo poslali na cinkanje. Te polizdelke potem peljejo enkrat ali dvakrat na

teden v Celje ali Radeče, odvisno od vrste cinkanja. Na katero vrsto cinkanja je

potrebno polizdelke odpeljati, določi oddelek tehnologije. Ko prispejo polizdelki nazaj



v podjetje, se z ročnim terminalom naredi dokument PRK in po posebnih spiskih se ti

polizdelki razdelijo za potrebne projekte oziroma delovne naloge (Špoler, osebna

komunikacija, 22. marec 2010).

Osnovna dejavnost podjetja Pocinkovalnica, d. o. o. je vroče pocinkanje jekla, ki velja

za najučinkovitejšo protikorozijsko zaščito jekla. Pri vročem cinkanju ne smejo biti

strojni deli, saj mora imeti polizdelek luknjo, da ne pride do eksplozije. Prav tako za

vroče cinkanje niso primerni gibljivi deli ter luknje z navoji, ker jih zalije. Pri vročem

pocinkanju se površinsko očiščen jekleni element potopi v talino cinka, in tako nastane

cinkova prevleka, ki ima izjemne antikorozijske značilnosti. Postopek zajema štiri

glavne faze, in sicer v fazi nalaganja se elementi obešajo na posebne gredi s pomočjo

ţice ali verig. Naloţene gredi se skozi cel postopek transportirajo z dvigali. Obešeni

elementi se nato očistijo rje in škaje s potapljanjem v kemijskih kopelih. Prva stopnja je

razmaščevanje v kislem razmaščevalcu, nato sledi luţenje v klorovodikovi kislini. Ko

so elementi kovinsko čisti, se ponovno sperejo v vodi in potopijo v raztopino fluksa.

Sledi sušenje v sušilni komori. Tako pripravljeni elementi se potopijo v raztaljeni cink

pri temperaturi 650 stopinj Celzija. Pri tem postopku pride do metalurške vezave cinka

in ţeleza. Če je potrebno, se elementi ohladijo v vodi. Kot končna faza sledijo

razlaganje, čiščenje kapljic cinka, cinkovega pepela ter embaliranje. Povprečni nanos

znaša 40–140 mikronov. Tako kot pri prašnem barvanju tudi tukaj etikete s črtnimi

kodami ne obstojijo zaradi previsokih temperatur (Špoler, osebna komunikacija, 22.

marec 2010); »Proces cinkanja« [Pocinkovalnica d. o. o.], b. d.). Škaja je oksidna plast

na kovini, ki nastane ob ţarjenju pri visoki temperaturi (»Škaja« [Slovar slovenskega

knjiţnega jezika], b. l.). Mikron je enota za merjenje dolţine (»Mikron« [Slovar

slovenskega knjiţnega jezika], b. l.). Fluks pomeni magnetni pretok (»Fluks« [Slovar

slovenskega knjiţnega jezika], b. l.).

Postopek hladnega cinkanja je podoben kot pri vročem cinkanju. Polizdelki gredo na

razmaščevanje v 12–16 % solni kislini. Sledi obešanje, kjer se elektrostatično nanaša

cink. Povprečen nanos znaša od 8–15 mikronov. Hladno cinkanje je za razliko od

vročega cinkanja tanjše. Tudi tukaj se etikete s črtnimi kodami ne obnesejo, saj se

polizdelki potopijo v kislino, da razţre rjo (Špoler, osebna komunikacija, 22. marec

2010).



2.3.2 Prašno barvanje

»Prašno barvanje je ekološko neoporečen postopek, s katerim doseţemo dekorativni

učinek izdelka, z ustrezno predhodno kemijsko obdelavo pa tudi odlično korozijsko

obstojnost« (»Prašno barvanje« [Storitve podjetja LGM, d. o. o.], b. d.).

Standardne barve, ki jih uporabljajo v podjetju I.H.S., d. o. o. (glej Sliko 8): zelena –

RAL6018, rumena – RAL1021, srebrna metalik – RAL9007, črna groba in črna gladka

(razlika samo v strukturi) – RAL2030, svetlo siva – RAL7035 (elektroelementi, omare

...). V primeru, da kupec zahteva drugo barvo, jo tudi uporabijo, drugače pa so to

njihove standardne barve.

Slika 8: Ral kartica

Kot smo ţe omenili, podjetje pelje svoje polizdelke v podjetje Tips, d. o. o., kjer

opravljajo proces prašnega barvanja. V nadaljevanju bomo opisali in slikovno prikazali,

kako ta proces poteka ter navedli natančne temperature, ki jih mora oznaka na

polizdelkih vzdrţati.

Prvi postopek pri procesu prašnega barvanja se imenuje razmaščevanje, kjer delajo z

visokotlačnimi čistilci (glej Sliko 9). Razmaščujejo pri 80 stopinjah Celzija.

Slika 9: Proces razmaščevanja



Sledi sušenje v peči, na 180 stopinjah, te polizdelke potem obešajo na obešala, nato pa

gredo v elektrostatično lakirnico (glej Sliko 10), kjer se prašna barva nanaša preko

elektrostatike.

Slika 10: Elektrostatična lakirnica

Nato gredo polizdelki v peč (glej Sliko 11), ogreto na 180 stopinj, kot primer: okvirno

10 mm debelina polizdelka mora biti v peči eno uro, da se barva zapeče (polimerizira).

Po prevzemu iz peči se ohladi do temperature, pri kateri se lahko s polizdelki rokuje.

Slika 11: Peč za polimerizacijo barve

Ti polizdelki se nato zloţijo po barvah in zaščitijo proti poškodbam pri transportu.

Ploščic za označevanje ne vrnejo na polizdelke in tako pripeljejo polizdelke nazaj v

podjetje, zloţene po barvah (glej Sliko 12). Zaradi tega se v podjetju izgubi sledljivost,

saj ne vedo, h kateremu delovnemu nalogu posamezni polizdelek spada.



Slika 12: Prispeli polizdelki s prašnega barvanja

Ko se ti polizdelki vrnejo iz procesa prašnega barvanja, se oseba, zadolţena za to delo, z

risbami oziroma načrti teh polizdelkov odpravi tja in nalepi te risbe in list z delovnim

nalogom k vsakemu polizdelku. S tem izgublja nepotreben čas. V podjetju sicer čakajo,

da se nabere material, na primer po sklopih, da se potem lahko to sestavi skupaj. Veliko

laţje je, če imajo pripravljeni samo dve barvi in potem to sestavijo skupaj. Priprava

različne barve v podjetju, kjer opravljajo prašno barvanje, vzame veliko časa, pa tudi

cenovno je draţje, saj traja pol ure, da očistijo lakirnico in spremenijo barvo. Kot rešitev

problema označevanja teh polizdelkov s črtnimi kodami so ţe poizkusili z graviranjem

njihovih naročilnic na polizdelke, vendar se je zaradi sloja barve graviranje prekrilo in

podatkov ni bilo moţno odčitati (Špoler, osebna komunikacija, 22. marec 2010).

Med zunanje storitve podjetja spada tudi mokro barvanje. Podjetje 90 % polizdelkov

pelje na prašno barvanje, tako da se mokrega barvanja posluţujejo le občasno, glede na

zahteve projekta (Špoler, osebna komunikacija, 22. marec 2010). Prav tako se v

podjetju ne posluţujejo tako veliko cinkanja, ampak svoje polizdelke skoraj v celoti

pošiljajo na prašno barvanje, zato smo se v nadaljevanju tudi osredotočili na reševanje

problema označevanja polizdelkov za prašno barvanje.

2.3.3 Zapis procesa prevzema polizdelkov iz procesa prašnega barvanja s

procesno karto

Omejitve:

V procesnih kartah smo prikazali čase, ki smo jih pridobili z osebno komunikacijo z

zaposlenim, ki opravlja to delo, in ne z merjenjem. Čase so nam podali glede na



dosedanje izkušnje in čase, ki so jih porabili do sedaj. To delo po navadi opravlja ena

oseba.

Tabela 1: Procesna karta za prevzem blaga iz procesa prašnega barvanja

Opravilo

D KČ

(sek.)

PČ

(sek.)

NČ

(sek.)

S

(m)

1 Prihod polizdelkov 60

2 Transport na

odlagalno mesto

120 5

3 Odvijanje

polizdelkov

300

4 Vizualna kontrola

prašnega barvanja

300

5 Sortiranje po sklopih

s pomočjo

delavniških risb

D

7.2001

6 Lepljenje črtnih kod D 900

7 Transport do

skladiščnega mesta

120 10

8 Skladiščenje 1.800

9 Prejem kooperacije 300

Skupaj 2 3 2 1 2 0 3.000 8.100 15

Skupni čas 11.100 sek. ali 185 min. ali 3

ure in 5 min.

1 Navedena aktivnost se navezuje na povprečno vrednost in lahko traja tudi do 4 ure, odvisno od projekta, se pravi, iz

koliko sklopov je sestavljen projekt.



Legenda:

delovna operacija KČ – koristen čas

transportna operacija PČ – potreben čas

kontrolna operacija NČ – nekoristen čas

skladiščna operacija S – opravljena pot

D zastoj

Slika 13: Grafični prikaz časovnih deležev za prevzem blaga iz procesa prašnega

barvanja

Model procesne karte za prevzem polizdelkov iz procesa prašnega barvanja se nanaša

na en povprečen proces prevzema polizdelkov, od samega prihoda polizdelkov s

prašnega barvanja do zlaganja na skladiščno mesto. Graf na sliki št. 13 prikazuje

časovni deleţ potrebnega, nekoristnega in koristnega časa v procesu priprave materiala

za montaţo. Pod točkama 5 in 6 v procesni karti je razvidno, da nama predstavljata

zastoj in nekoristen čas v procesu, kar je posledica neuporabe črtne kode za polizdelke,

ki pridejo iz procesa prašnega barvanja. V prenovi procesa bomo poizkusili odpraviti te

zastoje, ki nam povzročajo izgubo časa in s tem tudi nepotreben strošek. V procesni

karti nimamo koristnega časa.

koristen čas

potreben čas

nekoristen čas

73 %

27 %

0 %



Povzetek:

v procesu je 9 opravil;

ta opravila opravlja ena oseba;

skupni čas procesa znaša 3 ure in 5 minut;

v procesu ni koristnega dela;

potrebno delo (točke 1, 2, 3, 4, 7, 8 in 9) traja 50 minut, torej 27 % skupnega časa;

nekoristno delo (točki 5 in 6) traja 135 minut oziroma 2 uri in 15 minut, torej 73 %

skupnega časa;

skupna dolţina poti znaša 15 metrov.

2.4 Kritična analiza

Podjetje stremi k temu, da razvijejo logistiko, ţelijo ostati konkurenčni na trgu, kar

dokazujejo z uvajanjem novih tehnologij. Zavedajo se pomembnosti pravilnega

označevanja izdelkov in prav tako tudi polizdelkov, zato so tudi pripravljeni investirati

v črtno kodo, ki bi jim olajšala dosedanje delo in skrajšala njihov čas razvrščanja

polizdelkov.

Glede na obstoječe stanje smo naredili kritično analizo, s katero bomo poiskali razloge

za neučinkovito sledljivost polizdelkov. Te razloge bomo poskusili izboljšati s posebno

črtno kodo, ki bi zagotovila sledljivost polizdelkov. Razloge za neučinkovito sledljivost

polizdelkov in njihove posledice bomo prikazali z vzročno-posledičnim diagramom

oziroma z ribjo kostjo.

Glavne povzročitelje za neučinkovitost sledljivosti polizdelkov smo ločili v naslednje

skupine:

neuporaba črtne kode za prašno barvanje in cinkanje;

človeški faktor poslovanja;

ni logističnega oddelka.



Tabela 2: Vzročno-posledični diagram

Neu

pora

ba

črtn

e kode

za

pra

šno b

arva

nje

in c

inkan

je

Iskan

je p

oliz

del

kov

Izgu

ba

sled

ljivo

sti

Neu

stre

zna

tehn

olo

gija

Poliz

del

ki n

iso

ozn

ačen

i

NE

UČ

INK

OV

ITA

SL

ED

LJIV

OS

T

PO

LIZ

DE

LK

OV

Potr

eben

pro

stor

Pom

anjk

anje

čas

a

za is

kan

je r

ešite

v

Pre

obre

men

jeno

st z

Ni l

ogi

stov

Neu

stre

zna

obst

oje

čim

i zad

olţ

itvam

i

usposo

blje

nost

Ni l

ogi

stič

nega

Člo

vešk

i fak

tor

oddel

ka



Skupina A: Neuporaba črtne kode za prašno barvanje in cinkanje

Neuporaba črtne kode za prašno barvanje in cinkanje predstavlja prvo skupino in se

bomo nanjo tudi najbolj osredotočili, saj menimo, da bi z ustrezno označbo rešili

sledljivost teh polizdelkov v podjetju. Do neučinkovitega sledenja polizdelkov pri

prašnem barvanju in cinkanju prihaja predvsem zato, ker ti polizdelki niso označeni, da

bi lahko omogočili njihovo sledljivost. Polizdelki, ki gredo na prašno barvanje,

predstavljajo največji del njihovega poslovanja, zato se bomo osredotočili na

označevanje polizdelkov, ki gredo na prašno barvanje.

Problem:

polizdelki niso označeni;

iskanje polizdelkov;

neustrezna tehnologija;

izguba sledljivosti.

Posledica:

Neuporaba črtne kode privede do tega, da zaposleni izgubijo sledljivost za temi

polizdelki. Ko pridejo polizdelki nazaj v skladišče, jih eden od zaposlenih razvršča po

delavniških risbah, s tem izgublja čas, v primeru nepazljivosti pa lahko pride tudi do

napak.

Rešitev:

uvedba posebne črtne kode;

s temi polizdelki bi lahko rokovali tudi študentje.



Skupina B: Ni logističnega oddelka

Podjetje ţeli biti konkurenčno in se razvijati, zato so se začeli nagibati k logistiki in

njenim rešitvam. Tako so uvedli črtno kodo in informacijski sistem »GoSoft«, da ne

poslujejo več ročno. Vse to jim je ponudilo veliko prednosti in moţnosti nadaljnjega

razvoja. Problem neučinkovite sledljivosti polizdelkov definitivno izvira iz tega, da

podjetje nima logističnega oddelka. Tu bi namreč lahko bili zaposleni ljudje, ki so

usposobljeni za logistiko.

Problem:

ni logistov, ki so usposobljeni za to delo;

potreben prostor za odprtje oddelka.

Posledica:

Brez logističnega oddelka podjetje ne more biti tako konkurenčno na trgu kot ostala

podjetja, ki prepuščajo logistične rešitve osebam, ki so usposobljene za to delo. Ravno

zaradi tega tudi podjetje ne najde primerne označbe za prašno barvanje in cinkanje, saj

ne poznajo različnih moţnosti rešitev, ki jih ponuja logistika.

Rešitev:

prostor za logistični oddelek;

uvedba logističnega oddelka;

zaposlitev logistov.

Skupina C: Človeški faktor

Neuporaba črtne kode za prašno barvanje in cinkanje, ki smo jo obravnavali v prvi

skupini, posledično pripelje do problematike, povezane z zaposlenimi. Podjetje si ţeli

rešiti problem sledljivosti polizdelkov za prašno barvanje in cinkanje, vendar tega še



niso našli. Razlog tiči v temu, da zaposleni nimajo dovolj časa, so preobremenjeni in se

ne morejo osredotočiti na tako zahteven problem, saj bi potem njihovo drugo delo

ostalo na strani. Razlog je tudi v tem, da niso dovolj usposobljeni za iskanje teh rešitev,

se pravi, nimajo te izobrazbe, da bi poznali vse moţne tehnologije, ki bi lahko pomagale

tudi njihovemu podjetju.

Problem:

pomanjkanje časa za iskanje rešitev;

preobremenjenost z obstoječimi zadolţitvami;

neustrezna usposobljenost.

Posledica:

Zaradi pomanjkanja časa in preobremenjenosti se zaposleni ne morejo posvetiti

reševanju problema označevanja polizdelkov, kar posledično vpliva na slabo sledljivost

in posledično tudi k bistveno večjim časovnim izgubam.

Rešitev:

izobraţevanje zaposlenih;

zaposlitev novega kadra;

razporeditev delovnih nalog.

2.5 Diskusija

Na kratko smo opisali, na kakšen način so v podjetju I.H.S., d. o. o. popisovali zaloge

pred pričetkom uporabe črtne kode. Opisali smo tudi, kako označujejo polizdelke, ki so

namenjeni za prašno barvanje, da potem v podjetju, kjer jih pobarvajo, vedo, katero

barvo uporabiti.



V nadaljevanju smo opisali, kako se je pričelo uvajanje črtne kode v podjetju. Z njo so

se opremila vsa osnovna sredstva, potem pa še vsa dokumentacija, zaposleni in nato tudi

polizdelki. Vse je tudi računalniško podprto z informacijskim sistemom »GoSoft«. S

tem se je rešil problem polizdelkov, ki so ostajali na zalogi, saj so se pred tem zanašali

le na spomin skladiščnika.

Predstavili smo tudi problem, povezan s polizdelki, ki jih podjetje pošlje na vroče ter

hladno cinkanje in prašno barvanje. Slikovno smo prikazali proces prašnega barvanja v

podjetju Tips, d. o. o. in ga tudi opisali. Opisali smo tudi proces vročega cinkanja, ki ga

izvaja podjetje Pocinkovalnica, d. o. o. Izpostavili smo obstoječi problem sledljivosti

polizdelkov, ki pridejo s prašnega barvanja in ga prikazali s procesno karto. Grafično

smo prikazali časovne deleţe v procesu prevzema polizdelkov s prašnega barvanja.

Sledi kritična analiza, kjer so natančno podani problemi povezani z označevanjem v

podjetju. Prikazali smo jo s pomočjo vzročno-posledičnega diagrama ali ribje kosti.

Procesna karta in kritična analiza sta prikazali napake pri obstoječem načinu

označevanja in sledljivosti polizdelkov.



3 PREDLOG REŠITVE OZNAČEVANJA POLIZDELKOV

ZA CINKANJE IN PRAŠNO BARVANJE

Pri reševanju problema označevanja polizdelkov za cinkanje in prašno barvanje se

pojavi več teţav, saj potrebujemo takšno označbo, ki bo vzdrţala visoke temperature,

kislino in omogočila odčitavanje kljub sloju barve. V nadaljevanju bodo predstavljene

rešitve označevanja hladnega in vročega cinkanja ter prašnega barvanja.

3.1 Rešitev za hladno in vroče cinkanje

V primeru hladnega in vročega cinkanja smo našli označbo, ki je narejena prav v ta

namen. Gre za kovinsko ploščico s črtno kodo (glej Sliko 14), ki je odporna na zelo

visoke temperature, saj prenese vročino do 760 stopinj Celzija. Prav tako je odporna na

kemijske in mehanične vplive. Ta črtna koda pa se pod slojem barve od procesa

prašnega barvanja ne bi mogla odčitati, tako da seveda ne bi bila primerna tudi v ta

namen (»Hot dip galvanizing ID tag« [InfoSight Corporation], 1996).

Slika 14: Kovinska ploščica s črtno kodo

Vir: »Hot dip galvanizing ID tag« [InfoSight Corporation], 1996.

Kot smo ţe omenili, je za logistiko največji problem označevanje, kar prikazuje tudi naš

primer. Veliko podjetij se srečuje s takšno problematiko, vendar pravih rešitev še ni.

Obstajajo pa delne rešitve in glede na naš primer se bomo osredotočili na iskanje

primerne rešitve za prašno barvanje, saj podjetje večino svojih polizdelkov pelje na to

zunanjo storitev. Cenovno drugačna črtna koda seveda ne bi bila primerna za vsako

zunanjo storitev.



Po naših raziskavah je zelo malo ponudnikov, ki bi ponujali označbo za primer prašnega

barvanja. Tako smo morali svoje raziskovanje razširiti na tujino, kjer se s takšnim

načinom sledenja in označevanja srečujejo vsakodnevno. To seveda ne pomeni, da v

Sloveniji takšnih podjetij ni, ki bi potrebovala te črtne kode, ampak se podjetja še niso

poglobila v logistiko in njene moţnosti rešitve njihovih problemov, zmanjšanja stroškov

in hitrejšega poslovanja.

3.2 Rešitev za prašno barvanje

V primeru reševanja problema označevanja polizdelkov pri procesu prašnega barvanja

smo v tujini našli tri označbe, ki bi bile primerne za našo rešitev problema.

3.2.1 Laminirana nalepka za visoke temperature

Podjetje Cross-Check iz Anglije, ki ponuja ta način označevanja, je prav v ta namen

procesa prašnega barvanja iznašlo laminirano nalepko (glej Sliko 15), ki zajema črtno

kodo. Ta zaščitna plast se odstrani po postopku toplotne obdelave polizdelkov v peči,

kjer se barva dokončno zapeče. Kartica je narejena tako, da počasi narašča, ko nalepka

potuje skozi toplotno obdelavo, kar ji omogoča laţje odstranjevanje po končanem

procesu prašnega barvanja. Po odstranitvi zgornje plasti je moţno črtno kodo odčitati,

saj se skozi proces ne uniči (»Hi Temperature Laminated Labels« [Cross-Check

Systems Ltd], b. d.). Laminirano pomeni nekaj večslojnega (Hebmueller, elektronska

komunikacija 2. avgust 2012).

Potrebno pa je preučiti tudi drugi problem, in sicer lepilo za to črtno kodo. Lepilo mora

biti seveda takšno, da lahko vzdrţi skozi celoten proces in se prav tako tudi odstrani

zgornja plast, ko je to potrebno. V primeru, da je lepilo premočno, se po končanem

procesu prašnega barvanja laminirana nalepka ne more odstraniti. V primeru, da je

lepilo prešibko, pa lahko pri procesu prašnega barvanja nalepka odpade (»Hi

Temperature Laminated Labels« [Cross-Check Systems Ltd], b. d.).



Slika 15: Nalepka z odstranljivo plastjo

Vir: »Hi Temperature Laminated Labels« (Cross-Check Systems Ltd), b. d.

Posebne lastnosti (»Hi Temperature Laminated Labels« [Cross-Check Systems Ltd], b.

d.):

vzdrţljiva do temperature 220 °C;

zgornja plast za enostavno odstranjevanje;

lepilo na nalepki za laţje odstranjevanje zgornje plasti;

takojšen prijem lepila na črtno kodo.

Prednosti (»Hi Temperature Laminated Labels« [Cross-Check Systems Ltd], b. d.):

nizki stroški pri naročanju serijskih nalepk;

vzdrţi do temperature 220 °C;

enostavno odstranjevanje zgornje plasti;

nalepka spremlja izdelek do konca njegove ţivljenjske dobe.

3.2.2 Večplastna zaščitna nalepka za proces prašnega barvanja

Podjetje Eltex iz Nemčije ima rešitev za izdelke, ki jih je potrebno označiti pred

procesom prašnega barvanja, po postopku barvanja in sušenja v peči pa ostane črtna

koda berljiva.

Imajo dva načina za označevanje teh izdelkov (Hebmueller, elektronska komunikacija

24. julij 2012):

Dobavljajo ţe končane nalepke

Na nalepkah so natisnjeni potrebni podatki in na vrhu prekriti z odstranljivo plastjo, ki

je odporna na barvo. Za to nalepko mora stranka podjetju ţe vnaprej sporočiti vse



podatke, ki jih mora črtna koda vsebovati, npr. serijsko številko. Te nalepke se

imenujejo »Top-Code« nalepke. Črtno kodo »Top-Code« so iznašli prav za namen

nekega podjetja, ki se ukvarja z avtomobilsko industrijo. Nalepka je narejena tako, da so

na toplotno odporno folijo odtisnjeni: ţelena črtna koda in golo besedilo ter laminiran

sistem treh različnih preglednih in odstranljivih folij. To je potem izrezano na ţelene

dimenzije črtnih kod.

Dobavljajo prazne nalepke

Ta način je potreben, kadar kupec ne more vnaprej predloţiti vseh potrebnih informacij,

ki naj bi jih črtna koda vsebovala. V tem primeru lahko kupec naroči prazne nalepke, ki

se imenujejo »Top-Protect« nalepke. Te nalepke so sestavljene iz dveh kril: eno krilo je,

kjer so natisnjeni podatki, drugo krilo pa je odstranljiva plast, ki se zloţi po tiskanju.

Potem se nalepka prilepi na izdelek, po procesu prašnega barvanja se zgornja plast

enostavno odstrani in črtna koda se lahko odčita z ročnim terminalom.

Imajo tudi več verzij teh »Top-Protect« nalepk (Hebmueller, elektronska komunikacija

24. julij 2012):

TP2in1LS – nalepka z napisom in odstranljivo plastjo;

TP2in1 – nalepka z napisom, trajen laminat brez odstranljive plasti;

TP3in1 – nalepka z napisom, trajen laminat in odstranljiva plast;

TP4in1 – nalepka z napisom, trajen laminat in dve odstranljivi plasti (za 2 procesa

prašnega barvanja).

Podjetje izbere pravi material za označevanje in lepilo glede na to, na kakšen material se

bo črtna koda lepila. Končna cena je odvisna od izbire pravega materiala, dimenzije

črtne kode in verzije nalepke. Moč lepila vsake posamezne odstranljive folije ustreza z

ostalimi med seboj v tolikšni meri, da se lahko samo zgornja plast enostavno odstrani po

vsakem procesu nanašanja. Dodatna, trdna laminirana folija trajno ščiti črtno kodo pred

agresivnimi elementi. V primeru, da kupec naroči prazne nalepke, jih potem lahko sami

natisnejo. Za to potrebujejo termični tiskalnik, kateri tip tiskalnika potrebujejo, pa je

odvisno od ţelene velikosti nalepke (Hebmueller, elektronska komunikacija 24. julij

2012).



Nalepka je odporna na naslednje vplive: 3 premaze v procesu prašnega barvanja,

toploto, vremenske vplive, odrgnine in kemikalije (»Application: Multilayer paint

protection labels for powder coatings« [Eltex], b. d.).

Glavne prednost (»Application: Multilayer paint protection labels for powder coatings«

[Eltex], b. d.):

zagotovljena sledljivost sestavnih delov pred, med in po procesu prašnega barvanja;

tri odstranljive plasti, za vsako od treh postopkov;

nalepka vzdrţi do temperature 220 °C.

3.2.3 Črtna koda s prevleko iz teflona

Podjetje Camcode iz Amerike ima v svoji ponudbi črtno kodo s prevleko iz teflona (glej

Sliko 16). Oblikovana je za uporabo v zahtevnih okoljih, odporna je na barvo, kislino in

jedke stvari. Oznaka je sestavljena iz aluminija in lepljene ali taljene prevleke iz teflona.

Lepilo je namenjeno, da oznako trajno poveţe s kovinskimi, plastičnimi, teksturiranimi

in ukrivljenimi površinami. Črtna koda je zelo odporna na kemikalije in topila, prav

tako je vzdrţljiva tudi v zahtevnih zunanjih, vremenskih razmerah, kot so mraz, vročina

in UV. Njena ţivljenjska doba je 20+ let (»Metalphoto Bar Code Label with Teflon for

Work In Process Applications« [Camcode], b. d.).

Slika 16: Nalepka s prevleko iz teflona

Vir: »Metalphoto Bar Code Label with Teflon for Work In Process Applications« [Camcode], b. d.



Lastnosti (»Metalphoto Bar Code Label with Teflon for Work In Process Applications«

[Camcode], b. d.):

teflon je odporen na čiščenje, barvo, na proces prašnega lakiranja, na jedke in

močne kisline;

oznaka je narejena za dolgo ţivljenjsko dobo, saj je slika zaprta pod plastjo

aluminija;

boljša odpornost na kemikalije, topila, ekstremne temperature in UV;

zelo berljive ostre slike na črnem ali sivem ozadju.

Prednost takšnih označb je vsekakor preprosta uporaba, saj se po končanem prašnem

barvanju enostavno odstrani zgornja plast, pri zadnji črtni kodi pa se barva nanjo sploh

ne prime. Prav tako so odporne na odrgnine, kemikalije, topila, umazanijo in seveda

barvo. S pomočjo teh nalepk se lahko odčita črtna koda pred in po postopku prašnega

barvanja ter se tako zagotovi sledljivost polizdelkov, zmanjšajo se napake in poveča

produktivnost. Te črtne kode so definitivno uporabne pri procesu prašnega barvanja,

kjer se morajo skozi proces ohraniti informacije. Zgornja plast deluje kot zaščitna plast,

ki se po končanem postopku preprosto odstrani in se lahko te informacije odčitajo

(»Metalphoto Bar Code Label with Teflon for Work In Process Applications«

[Camcode], b. d.).

Po dolgotrajnem iskanju primerne rešitve za vse tri procese zunanjih storitev smo prišli

do zaključka, da trenutno še ni na trgu označbe, ki bi hkrati prenesla vse vplive teh

procesov. Ravno zaradi tega smo se odločili za dve različni označbi, kar pomeni delno

rešitev. Za prašno barvanje torej oznaka, ki prenese v bistvu vse razmere, ki bi jih

potrebovali za rešitev problema vseh treh procesov, vendar ni odporna na tako visoke

temperature, kot so prisotne pri vročem cinkanju. Pri cinkanju pa kovinsko ploščico, ki

je odporna na tako visoke temperature in kislino, vendar ni čitljiva pod slojem barve.

3.3 Predlog rešitev učinkovitejšega označevanja

V nadaljevanju bomo prikazali prenovljeno procesno karto, kjer so razvidni prihranki

časa ob uvedbi predlagane rešitve označevanja polizdelkov.



3.3.1 Zapis prenovljenega procesa prevzema polizdelkov s prašnega barvanja s

procesno karto

Tabela 3: Procesna karta za prenovljeni proces prevzema polizdelkov s prašnega

barvanja

Opravilo

D KČ

(sek.)

PČ

(sek.)

NČ

(sek.)

S

(m)

1 Prihod polizdelkov 60

2 Transport na

odlagalno mesto

120 5

3 Odvijanje

polizdelkov

300

4 Vizualna kontrola

prašnega barvanja

300

5 Odstranjevanje

zgornje plasti črtne

kode

D

600

6 Skeniranje črtnih kod

z ročnim terminalom

D 300

7 Transport do

skladiščnega mesta

120 10

8 Skladiščenje 1.800

9 Prejem kooperacije 300

Skupaj 2 3 2 1 2 0 3.000 900 15

Skupni čas 3.900 sek. ali 65 min. ali 1 ura

in 5 min.



Legenda:

delovna operacija KČ – koristen čas

transportna operacija PČ – potreben čas

kontrolna operacija NČ – nekoristen čas

skladiščna operacija S – opravljena pot

D zastoj

Slika 17: Grafični prikaz časovnih deležev v prenovljenem procesu prevzema

polizdelkov iz procesa prašnega barvanja

Model procesne karte za prenovljeni proces prevzema polizdelkov iz procesa prašnega

barvanja se nanaša na en povprečen proces prevzema polizdelkov, od samega prihoda

polizdelkov s prašnega barvanja do zlaganja na skladiščno mesto. Graf na sliki št. 17

prikazuje časovni deleţ potrebnega, nekoristnega in koristnega časa v prenovljenem

procesu priprave materiala za montaţo. V prenovljenem procesu prevzema polizdelkov

s prašnega barvanja nam je uspelo skrajšati nekoristen čas (točki 5 in 6 iz tabele št. 3).

Iz prenovljene procesne karte je razvidno, da zaposleni osebi ni več potrebno sortirati

polizdelkov glede na delavniške risbe in lepiti črtnih kod, saj lahko le odstrani zgornjo

plast črtne kode in jo odčita s pomočjo ročnega terminala, kjer je očitna razlika v

zmanjšanju časa opravljanja opravila. Ta opravila lahko zaradi preproste uporabe

ročnega terminala opravlja tudi študent ali katerakoli druga zaposlena oseba, ki ni

nujno, da se spozna na delavniške risbe.

0 %

77 %

23 %

koristen čas

potreben čas

nepotreben

čas



Povzetek:

v procesu je 9 opravil;

opravila opravlja ena oseba;

skupen čas trajanja procesa znaša 65 minut;

koristnega dela ni;

potrebno delo (točke 1, 2, 3, 4, 7, 8 in 9) traja 50 minut, torej 77 % skupnega časa;

nekoristno delo (točki 5 in 6) traja 15 minut, torej 23 % skupnega časa;

skupna dolţina opravljene poti znaša 15 metrov.

Glede na to, da podjetje največ polizdelkov oziroma večino polizdelkov pelje na prašno

barvanje, se bomo osredotočili na reševanje tega problema. Podjetje je v letu 2011

peljalo na prašno barvanje 106 ton polizdelkov.

Tabela 4: Količina prevzemov polizdelkov iz prašnega barvanja v letu 2011 po mesecih

Mesec Št. prevzemov

januar 20

februar 15

marec 20

april 23

maj 20

junij 23

julij 15

avgust 16

september 20

oktober 25

november 24

december 20

skupaj 241



Slika 18: Grafični prikaz prevzemov polizdelkov s prašnega barvanja v letu 2011

Podjetje I.H.S., d. o. o. je v letu 2011 opravilo kar 241 prevzemov s prašnega barvanja.

Iz tabele je razvidno, da je manj prevzemov v mesecu februarju zaradi tega, ker je krajši

mesec in pa v juliju ter avgustu zaradi dopustov.

3.4 Analiza učinkovitosti predlaganih rešitev

3.4.1 Primerjava obstoječega procesa s prenovljenim

Slika 19: Grafična primerjava časovnega prihranka med obstoječim in prenovljenim

procesom

0

5

10

15

20

25

30

jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec

Št.

pre

vze

mov

Mesec

0

50

100

150

200185

65

Čas

(min

)

Priprava materiala

obstoječe stanje

prenovljeno stanje



Iz slike št. 19 je razvidno, da smo s prenovljenim procesom prevzema polizdelkov iz

procesa prašnega barvanja prihranili 120 minut oziroma 2 uri, kar pomeni, da smo

prihranili 65 % skupnega časa. Za vsa opravila je zaposlena oseba, zadolţena za ta

opravila, potrebovala povprečno dobre 3 ure, po prenovljenem procesu pa bo za to

potrebovala dobro uro dela. Največji prihranek časa je pri skeniranju črtnih kod z

ročnim terminalom, saj so se pred tem polizdelki sortirali s pomočjo delavniških risb,

kar je lahko samo pri tem opravilu trajalo tudi do 4 ure.

3.4.2 Časovne pridobitve pri prevzemu polizdelkov s prašnega barvanja

S pomočjo tabele bomo predstavili trajanje procesa pred in po prenovi ter časovne

pridobitve prikazali tudi z grafom.

Tabela 5: Časovna primerjava prevzema polizdelkov s prašnega barvanja pred in po

prenovi procesa

Opis Trajanje procesa za

obstoječe stanje

Trajanje procesa po

prenovi

Čas Povprečno trajanje za en

proces (min.)

Povprečno trajanje za en

proces (min.)

Koristen čas 0 0

Potreben čas 50 50

Nekoristen čas 135 15

Skupaj v minutah 185 65

Skupaj v urah 3 ure in 5 minut 1 ura in 5 minut



Slika 20: Grafična primerjava časovnega prihranka v procesu prevzema polizdelkov s

prašnega barvanja pred in po prenovi

3.5 Diskusija

V tem poglavju smo predstavili predlagano rešitev za označevanje polizdelkov.

Ugotovili smo, da takšne označbe, ki bi vzdrţala proces prašnega barvanja in cinkanja,

še ni na trgu. Prav zaradi tega smo se osredotočili na reševanje problema označevanja

polizdelkov, namenjenih za prašno barvanje, saj podjetje večino polizdelkov pelje na to

zunanjo storitev. V Sloveniji ni ponudnika takšne označbe, ki bi vzdrţala prašno

barvanje, zato smo se osredotočili na tujino, kjer smo našli tri rešitve. Predlog rešitev

učinkovitejšega označevanja smo prikazali s procesno karto ter grafično upodobili

časovne deleţe v prenovljenem procesu prevzema polizdelkov s prašnega barvanja.

V analizi učinkovitosti predlaganih rešitev smo grafično prikazali časovne prihranke

med obstoječim in prenovljenim stanjem (glej Sliko 19). V tabeli št. 5 smo prikazali

časovno primerjavo pri procesu prevzema polizdelkov s prašnega barvanja pred in po

prenovi procesa ter prav tako to primerjavo prikazali z grafom (glej Sliko 20).

0

20

40

60

80

100

120

140

160

180

200

Koristen čas Potreben čas Nekoristen

čas

Skupen čas

0

50

135

185

0

50

15

65

Čas

(min

)

obstoječe stanje prenovljeno stanje



4 OCENA VREDNOSTI INVESTICIJE

V nadaljevanju bomo predstavili tri ponudbe tujih podjetij, ki proizvajajo nalepko za

proces prašnega barvanja.

4.1 Ponudba podjetja Eltex

Če bi se podjetje odločilo za njihovo črtno kodo »Top-Code«, bi lahko naročili ţe

narejene črtne kode. Minimalno naročilo narejenih črtnih kod je 500 kosov. Cena znaša

pribliţno 1 EUR na kos. K temu se še dodajo enkratni stroški za rezanje z orodjem, ki

znašajo pribliţno 100 EUR, in stroški za oblikovanje razporeditve, ki znašajo 90 EUR

(Hebmueller, elektronska komunikacija, 30. julij 2012).

V primeru, da bi se podjetje odločilo, da bi naročili samo nalepke z zaščito pri prašnem

barvanju, brez natisnjene črtne kode, bi morali investirati v nov tiskalnik črtnih kod, saj

sedanji ne omogoča tiskanja teh nalepk. Kupiti bi morali industrijski tiskalnik Zebra

105SL (glej Sliko 21), ki je namenjen za zahtevnejše industrijske aplikacije.

Slika 21: Industrijski tiskalnik Zebra 105SL

Vir: »Zebra 105SL« [Leoss d. o. o.], 30. julij 2012.

Minimalno naročilo »TOP-Protect« nalepk znaša pribliţno 2.000 kosov. Cena te

nalepke, vključno z zaščito za prašno barvanje, bi bila pribliţno 2 EUR na kos. K temu

dodajmo še enkratne stroške za rezanje, kar znaša pribliţno 515 EUR (Hebmueller,

elektronska komunikacija, 30. julij 2012).



Tabela 6: Izračun vrednosti investicije že natisnjenih nalepk

Opis Vrednost

1 Črtna koda »TOP-Code«

500 nalepk

500 EUR

2 Rezanje z orodjem 100 EUR

3 Stroški za oblikovanje

razporeditve

90 EUR

Skupaj 690 EUR

Tabela 7: Izračun vrednosti investicije za prazne nalepke

Opis Vrednost

1 Črtna koda »TOP-Protect«

2.000 nalepk

4.000 EUR

2 Rezanje nalepk 515 EUR

3 Industrijski tiskalnik Zebra

105SL

1.730 EUR

Skupaj 6.245 EUR

Potrebno je upoštevati, da so te cene le pribliţne, saj bi podjetje ob naročilu navedlo

natančno velikost, podatke in dizajn nalepke, kar bi bistveno vplivalo na končni izračun

cene. Prav tako pa se lahko dogovorijo tudi za popust. Se pravi, če bi se podjetje

odločilo za njihov način označevanja, bi s svojim povpraševanjem dobili realne

informacije glede cen.

4.2 Ponudba podjetja Camcode

Cena črtne kode je odvisna od količine, ki jo podjetje naroči. Minimalna vrednost

naročila pri podjetju Camcode je 330,44 EUR + 61,96 EUR, kar se zaračuna kot

dodatek za oblikovanje. Ta cena je pribliţna za ceno naročila 100 črtnih kod. Cena se



seveda zmanjšuje z naročilom večje količine črtnih kod (Cunningham, elektronska

komunikacija, 19. julij 2012).

Groba ocena za črtne kode dimenzije 40 mm x 40 mm s PTFE nanosom (Cunningham,

elektronska komunikacija, 19. julij 2012):

1.000 črtnih kod 1,24 EUR/kos;

2.000 črtnih kod 0,95 EUR/kos;

10.000 črtnih kod 0,62 EUR/kos.

Tabela 8: Predvidena kalkulacija podjetja Camcode

Opis Vrednost

1 Črtna koda 1.000 nalepk 1.240 EUR

2 Dodatek za oblikovanje 61,96 EUR

Skupaj 1.301,96 EUR

4.3 Ponudba podjetja Cross-Check Systems Ltd

Podjetje se je več mesecev trudilo, da je razvilo nalepko, ki vzdrţi proces prašnega

barvanja, ne da bi se črtna koda na izdelku poškodovala. Pravijo, da je to zelo zahteven

problem, s katerim so izgubili veliko časa, a po veliko neuspešnih poizkusih jim je

uspelo narediti črtno kodo, ki reši problem označevanja pri procesu prašnega barvanja.

Nekateri materiali, ki so jih uporabili pri izdelavi nalepke, so se pri procesu skrčili ali

zvili (Mason, elektronska komunikacija, 30. julij 2012).

Eden največjih izzivov je bilo lepilo, ki se uporabi na laminatu. Ni bilo lahko oblikovati

lepila, ki se lahko enostavno odlepi po procesu prašnega barvanja, zato so imeli veliko

napak v zgodnjih fazah razvoja. Materiali, ki so jih uporabili, so bistveno draţji od

navadnih nalepk. Druga moţnost je tudi aluminijasta nalepka, ki pa je trikrat do štirikrat

draţja od te nalepke, ki so jo razvili (Mason, elektronska komunikacija, 30. julij 2012).



Trenutna oznaka je 6 mm visoka in 60 mm dolga ter je posebej zasnovana, da se prilega

v aluminijastih profilih. Ta nalepka stane pribliţno 105 EUR na 1.000 nalepk, ki temelji

na vrstnem redu 50.000 nalepk. S proizvodnjo teh nalepk je veliko dela, tako da je

10.000 nalepk minimalna količina naročila, saj za manjšo količino ne bi bilo

ekonomsko izvedljivo (Mason, elektronska komunikacija, 30. julij 2012).

Tabela 9: Predvidena kalkulacija podjetja Cross-Check Systems Ltd

Opis Vrednost

1 Črtna koda 10.000 nalepk 1.050 EUR

Skupaj 1.050 EUR

Nalepka se lahko naredi v katerikoli velikosti, vendar večja kot je, več stane. Osnovni

material je najdraţja komponenta. Vsaka nalepka vsebuje edinstveno serijsko številko,

ki omogoča, da se spremlja vsak element (Mason, elektronska komunikacija, 30. julij

2012).

4.4 Analiza prikazanih ponudb

Vsa ta podjetja, s katerimi smo vzpostavili kontakt, te črtne kode in tudi ostale

prilagodijo vsakemu podjetju glede na njegove potrebe. Se pravi, da lahko naročijo

drugačno dimenzijo črtne kode, poljubno vsebino in barvo, število odstranljivih plasti

glede na njihove potrebe. Zelo se zavzamejo za problematiko in takšen način

označevanja jim ni tuj, tako da z veseljem preučijo situacijo in naredijo označbo, ki bi

odgovarjala podjetju glede na zunanje vplive in njihove ţelje. Cene so pribliţno enake,

saj se niţajo z večjim naročilom nalepk. To pomeni tudi, da podjetje ne potrebuje

posebnega tiskalnika teh črtnih kod, saj jih lahko naročijo serijsko. Nov tiskalnik bi

potrebovali samo v primeru nalepke »TOP-Protect«, če bi se podjetje odločilo, da jih

tiskajo sami.



Tabela 10: Prikaz cene na enoto izdelkov

Cena na enoto

1

Eltex »Top-Code« 1,38 EUR

»Top-Protect« 2,3 EUR

2 Camcode 1,3 EUR

3 Cross-Check Systems Ltd 0,105 EUR

2

Glede na vse tri ponudbe smo se odločili za označbo z odstranljivo plastjo podjetja

Eltex. Za njihovo ponudbo smo se odločili na podlagi kakovosti, kar pomeni, da so nam

zagotovili, da bo nalepka vzdrţala zunanje vplive, ki smo jih navedli. Prednost je tudi v

tem, da ponujajo prazne nalepke, ki si jih lahko potem podjetje samo natisne. Podjetje

Eltex se je v zelo kratkem času odzvalo na naše povpraševanje in nam posredovalo

ponudbo obeh moţnosti nalepk.

Ta nalepka ni tako ugodna kot navadna nalepka s črtno kodo, saj je sestavljena iz zelo

kakovostnih in dragih materialov, ki so glavni razlog, da vzdrţi v tako zahtevnih

pogojih. Podjetje bi s takšnim načinom označevanja postalo tudi prvo v Sloveniji, ki se

posluţuje tako napredne tehnologije. Glede na to, da ne potrebujejo toliko nalepk, kot

jih podjetja zahtevajo za minimalno naročilo, se nam zdi ponudba podjetja Eltex s

praznimi nalepkami še najbolj primerna. Prazne nalepke lahko namreč shranijo in jih

natisnejo, ko jih bodo potrebovali. Dodatno bi morali kupiti samo industrijski tiskalnik

Zebra 105SL, ki omogoča tiskanje teh nalepk. Za ponudbo industrijskega tiskalnika smo

povprašali v podjetju Leoss, d. o. o., kjer so nam postavili ceno 1.730 EUR + DDV.

2 Minimalno naročilo znaša 10.000 nalepk, kar je za naš primer vsekakor preveč.



4.4.1 Izračun amortizacije

Tabela 11: Doba koristnosti opreme

Opis opreme Doba koristnosti v letih


105SL

2

Na podlagi dobe koristnosti bomo izračunali stopnjo amortizacije ( ).

Stopnja amortizacije (AMS) [1]

Stopnja amortizacije (formula 1) za industrijski tiskalnik Zebra 105SL znaša 50 %.

V nadaljevanju bomo s pomočjo izračunane stopnje amortizacije in nabavne vrednosti

opreme izračunali letno amortizacijo ( ).

Letna amortizacija (Letna AM) [2]

Letna amortizacija (formula 2) za industrijski tiskalnik Zebra 105SL znaša 865 EUR.

4.4.2 Povrnitev investicije

Za izračun povračila investicije smo čas zaposlenega cenovno ovrednotili na 10

EUR/uro. Prihranek smo ţe izračunali, da znaša po prenovljenem procesu 2 uri. Kot



smo ţe omenili v diplomskem delu, je podjetje v lanskem letu 2011 opravilo 241

prevzemov. Na podlagi teh podatkov smo izračunali prihranke (formula 3).

[3]

Tabela 12: Skupni stroški in prihranki

Opis Stroški Prihranki


105SL

1.730 EUR

2 Črtna koda »Top-Protect«

2000 nalepk

4.000 EUR

3 Rezanje nalepk 515 EUR

Prihranjen čas 4.820 EUR

Skupaj 6.245 EUR 4.820 EUR

Izračun povrnitve investicije [4]

Iz tabele 10 je razvidno, da letni prihranek znaša 4.820 EUR in na podlagi tega

izračunali (formula 4), da se naša investicija povrne v 1,3 leta.



ZAKLJUČEK

Ocena in vrednotenje učinkov rešitve problema

Uvedbo črtnih kod ocenjujemo kot zelo uspešno, saj se je s tem izboljšala organizacija

proizvodnje in zmanjšala moţnost napak. Črtne kode omogočajo sledenje polizdelkov

preko informacijskega sistema »GoSoft«. To pomeni, da se je bistveno olajšalo delo

zaposlenim, ni več nepotrebnega klicanja ter spraševanja po določenih polizdelkih, saj

je vse razvidno v informacijskem sistemu.

V diplomskem delu smo kot glavni problem navedli neučinkovito sledljivost

polizdelkov. Menimo, da je uvedba posebne črtne kode na polizdelke pravi način za

rešitev tega problema, saj je podjetje samo neuspešno iskalo črtno kodo, ki bi vzdrţalo

zunanje vplive. Prav tako smo izračunali, da bi s pomočjo posebne črtne kode prihranili

kar 2 uri.

Rešitev problema sledljivosti polizdelkov pri procesu prašnega barvanja bi za podjetje

I.H.S., d. o. o. Krško predstavljalo skorajšnjo rešitev. Črtna koda, ki je odporna na

barvo, bi omogočila sledenje polizdelkov, vendar podjetje, v katerega pošljejo te

polizdelke, nima tehnologije, da bi lahko odčitalo to črtno kodo in vedelo, s katero

barvo morajo pobarvati. To pomeni, da bi ploščice še vedno ostajale na polizdelkih do

podjetja, kjer opravljajo prašno barvanje. Problem pa bi bil rešen z vrnitvijo polizdelkov

v podjetje, saj ne bi bilo več nepotrebnega iskanja po delavniških risbah. Prednost je

tudi v tem, da je rokovanje s čitalnikom črtnih kod dokaj enostavno in bi potem lahko to

delo posredovali tudi študentom, ki trenutno tega dela ne morejo opravljati, saj ne

poznajo kosov na delavniških risbah.

Pogoji za uvedbo rešitve

Za uvedbo posebne črtne kode, ki smo jo izbrali pri podjetju Eltex, bi podjetje v

primeru, da bi se odločilo za prazne nalepke, potrebovalo industrijski tiskalnik Zebra



105SL, ki bi jim omogočil tiskanje teh nalepk. Potrebovali pa bi tudi ročni terminal, s

katerim bi odčitavali te črtne kode.

Pred uvedbo te rešitve bi podjetje I.H.S., d. o. o. morali narediti analizo investicije. V

primeru, da bi se odločili za posebno nalepko, bi začeli z iskanjem primernega

ponudnika posebne črtne kode in prav tako pripadajoče tehnologije.

Možnost nadaljnjega razvoja

Moţnosti nadaljnjega razvoja vidimo predvsem v uvedbi črtnih kod tudi za

dokumentacijo. Informacijski sistem podjetju ţe omogoča sledenje dokumentaciji, ki je

bila vključena v proces, in sicer ko potuje iz tehnologije v proizvodnjo. Problem se

pojavi, ko v oddelku razvoja naredijo potrebno dokumentacijo, vse podatke še vedno

pišejo ročno. Se pravi, da informacijski sistem še ne evidentira dokumentacije, ki pride

iz oddelka razvoja v tehnologijo. Takrat vodja proizvodnje v proizvodnji napiše, kdo je

posredoval dokumentacijo in kdaj, se pravi ročno zapiše, da je bila mapa oddana v

proces dela.

V primeru uvedbe črtne kode na dokumentacijo bi bilo ţe v informacijskem sistemu

»GoSoft« zavedeno, da je mapa ţe dana v delo. Strošek te investicije ne bi bil velik, saj

podjetje ţe ima tiskalnik črtnih kod, dodatno bi kupili samo še nekaj ročnih terminalov,

stiskali etikete in tako bi lahko vodili dokumentacijo. S primernim označevanjem

dokumentacije bi podjetje razbremenili in poenostavili zapletenost in dolgotrajnost

sedanjega načina dela.



LITERATURA IN VIRI

Alphanumeric character. (b. l.) V Slovarju računalniških izrazov – DIS. Najdeno 6.

avgusta 2012 na spletnem naslovu: http://dis-slovarcek.ijs.si/entry/1919

Application: Multilayer paint protection labels for powder coatings [Eltex], (b. d.).

Najdeno 14. julija 2012 na spletnem naslovu: http://www.eltex-

ident.de/html/eng/products/eltex_top_code.html

Črtna koda. (b. l.) V Wikipedia. Najdeno 25. maja 2012 na spletnem naslovu:

http://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Crtna_koda

Črtna koda & komisioniranje [Fersped, d. d.], (b. d.). Najdeno 19. maja 2012 na

spletnem naslovu: http://www.fersped.si/content.php?language=si&section=80

Črtna koda – osnove [Leoss, d. o. o.], (b. d.). Najdeno 16. maja 2012 na spletnem

naslovu: http://www.leoss.si/?lng=slo&vie=ctl&gr1=strSvt&gr2=&id=200608101

0031351

Depaletizerji [I.H.S., d. o. o. Krško], (b. d.). Najdeno 6. avgusta 2012 na spletnem

naslovu: http://www.ihs.si/index.php?sv_path=11479,11490

Fluks. (b. l.) V Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Najdeno 6. avgusta 2012 na

spletnem naslovu: http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&

expression=fluks&hs=1

Hot dip galvanizing ID tag – »We barcode difficult stuff« [InfoSight Corporation],

(1996). Najdeno 11. julija 2012 na spletnem naslovu:

http://www.infosight.com/index.html

Identifikacija direktno označenih delov (DPM) [Leoss, d. o. o.], (b. d.). Najdeno 16.

maja 2012 na spletnem naslovu: http://www.leoss.si/?lng=

slo&vie=ctl&gr1=strSvt&gr2=&id=2008021911051425

Hi Temperature Laminated Labels [Cross-Check Systems Ltd], (b. d.). Najdeno 14.

julija 2012 na spletnem naslovu: http://www.x-check.co.uk/Email100.html

Kaltnekar, Z. (1993). Logistika v proizvodnem podjetju. Kranj: Moderna organizacija.

Knez, M., Cedilnik, M. & Semolič, B. (2007). Logistika in poslovanje logističnih

podjetij. Celje: Fakulteta za logistiko.

http://www.eltex-ident.de/html/eng/products/eltex_top_code.html

http://www.eltex-ident.de/html/eng/products/eltex_top_code.html

http://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Crtna_koda

http://www.fersped.si/content.php?language=si&section=80

http://www.leoss.si/?lng=slo&vie=ctl&gr1=strSvt&gr2=&id=200608101%200031351


http://www.ihs.si/index.php?sv_path=11479,11490

http://www.leoss.si/?lng=%20slo&vie=ctl&gr1=strSvt&gr2=&id=2008021911051425

http://www.leoss.si/?lng=%20slo&vie=ctl&gr1=strSvt&gr2=&id=2008021911051425



Kompatibilen. (b. l.) V Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Najdeno 6. avgusta 2012

na spletnem naslovu: http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_

testa&expression=fluks&hs=1

Martini, M. (2010, avgust). Priročnik za črtno kodiranje – Verzija 1.0. Najdeno 6.

avgusta 2012 na spletnem naslovu: http://www.google.si/url?sa=t&rct

=j&q=&esrc=s&frm=1&source=web&cd=1&cad=rja&ved=0CBsQFjAA&url=htt

p%3A%2F%2Fwww.fpp.uni-lj.si%2Fmma_bin.php%3Fid%3D2011101116393

528&ei=oHg7UL_CCMr24QTavIDoDQ&usg=AFQjCNHv-

Do8fbIuwNaH8uYZAaLQC3Ehig

Metalphoto Bar Code Label with Teflon for Work In Process Applications [Camcode],

(b. d.) Najdeno 14. julija 2012 na spletnem naslovu:

http://www.camcode.com/teflon-coated-wip-labels.html

Michalsen, T. (b. l.). Creating and using bar code labels in a harsh environment.

Everything counts when bar code labeling in harsh environments. Najdeno 15.

junija 2012 na spletnem naslovu: http://www.webermarking.com/ch28-

harsh_environment_labeling.html

Mikron. (b. l.) V Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Najdeno 6. avgusta 2012 na


expression=mikron&hs=1

Nalepke s črtno kodo srečamo na vsakem koraku [Leoss, d. o. o.], (b. d.). Najdeno 16.

maja 2012 na spletnem naslovu: http://www.leoss.si/index.php?vie=cnt&gr1=

ftr&gr2=&gr3=&id=2010020515351970&lng=slo

Nekonvencionalne metode označevanja z bar kodo [Leoss, d. o. o.], (b. d.). Najdeno 16.

maja 2012 na spletnem naslovu: http://www.leoss.si/?lng=slo&vie=ctl&gr1=

strSvt&gr2=&id=2008112510250032

O podjetju [I.H.S. Industrijski manipulacijski sistemi Krško, d. o. o.], (b. d.). Najdeno

24. februarja 2010 na spletnem naslovu: http://www.ihs.si/

index.php?sv_path=11478

Orbanić, J. & Gajšek, B. (2007). Logistične tehnologije (študijsko gradivo). Celje:

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru.

Osnovni program [Leoss, d. o. o.], (b. d.). Najdeno 16. maja 2012 na spletnem naslovu:

http://www.leoss.si/index.php?lng=slo&vie=list&var1=44&mod=1

http://www.camcode.com/teflon-coated-wip-labels.html

http://www.webermarking.com/ch28-harsh_environment_labeling.html%20-%2015.6.2012

http://www.webermarking.com/ch28-harsh_environment_labeling.html%20-%2015.6.2012

http://www.leoss.si/index.php?vie=cnt&gr1=%20ftr&gr2=&gr3=&id=2010020515351970&lng=slo

http://www.leoss.si/index.php?vie=cnt&gr1=%20ftr&gr2=&gr3=&id=2010020515351970&lng=slo

http://www.ihs.si/%20index.php?sv_path=11478

http://www.ihs.si/%20index.php?sv_path=11478

http://www.leoss.si/index.php?lng=slo&vie=list&var1=44&mod=1



Označevanje blaga [Leoss, d. o. o.], (b. d.). Najdeno 16. maja 2012 na spletnem

naslovu: http://www.leoss.si/?lng=slo&vie=ctl&gr1=strSvt&gr2=&id=2006120

515472736

Paletizerji [I.H.S., d. o. o. Krško], (b. d.). Najdeno 6. avgusta 2012 na spletnem

naslovu: http://www.ihs.si/index.php?sv_path=11479,11493

Potrč, I. & Lerher, T. (2007). Skladiščno poslovanje (študijsko gradivo). Celje:

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru.

Prašno barvanje [LGM., d. o. o.], (b. d.). Najdeno 28. maja 2012 na spletnem naslovu:

http://www.lgm.si/prasno-barvanje

Prodajni program [I.H.S. Industrijski manipulacijski sistemi Krško, d. o. o.], (b. d.).

Najdeno 24. februarja 2010 na spletnem naslovu: http://www.ihs.si/

index.php?sv_path=11479,11489

Proces pocinkanja [Pocinkovalnica, d. o. o. Celje], (b. d.). Najdeno 22. marca 2010 na

spletnem naslovu: http://www.pocinkovalnica.si/proces_pocinkanja.asp

Sistemi sledljivosti [Ema, d. o. o.], (b. d.). Najdeno 18. maja 2012 na spletnem naslovu:

http://www.ema.si/index.php/sistemi-sledljivosti

Specialne etikete s črtno kodo [Leoss, d. o. o.], (b. d.). Najdeno 16. maja 2012 na

spletnem naslovu: http://www.leoss.si/index.php?lng=slo&vie=prod&id=

2008120115030202

Škaja. (b. l.) V Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Najdeno 6. avgusta 2012 na


expression=%C5%A1kaja&hs=1

Termičen. (b. l.) V Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Najdeno 6. avgusta 2012 na


expression=termi%C4%8Den&hs=1

Vorina, A. (2010). Poslovna logistika – Učbenik. Najdeno 27. julija 2012 na spletnem

naslovu: http://www.scpet.net/vss/xinha/plugins/ExtendedFileManager/demo_

images/egradiva/Poslovna%20logistika%20%20-%20Vorina.pdf

Vovčak, Z. (2006, maj). Vpliv uporabe črtne kode na izvajanje poslovnih procesov –

primer Vipap Videm Krško, d. d. Diplomsko delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta

Univerze v Mariboru. Najdeno 3. julija 2012 na spletnem naslovu:

http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/vovcak2293.pdf



http://www.lgm.si/prasno-barvanje

http://www.ihs.si/%20index.php?sv_path=11479,11489

http://www.ihs.si/%20index.php?sv_path=11479,11489

http://www.pocinkovalnica.si/proces_pocinkanja.asp

http://www.ema.si/index.php/sistemi-sledljivosti

http://www.leoss.si/index.php?lng=slo&vie=prod&id=%202008120115030202

http://www.leoss.si/index.php?lng=slo&vie=prod&id=%202008120115030202

http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&%20expression=%C5%A1kaja&hs=1

http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&%20expression=%C5%A1kaja&hs=1

http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&

http://www.scpet.net/vss/xinha/plugins/ExtendedFileManager/demo_%20images/egradiva/Poslovna%20logistika%20%20-%20Vorina.pdf

http://www.scpet.net/vss/xinha/plugins/ExtendedFileManager/demo_%20images/egradiva/Poslovna%20logistika%20%20-%20Vorina.pdf

http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/vovcak2293.pdf



Zebra 105SL [Leoss, d. o. o.], (b. d.). Najdeno 30. julija 2012 na spletnem naslovu:

http://www.leoss.si/index.php?vie=prod&id=2005082412295778

PRILOGE

KAZALO PRILOG

PRILOGA 1: DELAVNIŠKA RISBA ............................................................................. 1

PRILOGA 2: SHEMA PROCESOV V PODJETJU I.H.S., D. O. O. KRŠKO ................ 2

PRILOGA 3: NAROČILNICA KOOPERACIJE............................................................. 3

PRILOGA 4: SEZNAM IZDELKOV V REKLAMACIJSKEM SKLADIŠČU.............. 4

1

Priloga 1: Delavniška risba

Vir: I.H.S., d. o. o. Krško, 2010

2

Priloga 2: Shema procesov v podjetju I.H.S., d. o. o. Krško


3

Priloga 3: Naročilnica kooperacije


4

Priloga 4: Seznam izdelkov v reklamacijskem skladišču


oznaČevanje in sledljivost polizdelkov v podjetju … · 2017-11-28 · ral barvna lestvica cnc...

Documents