Ozvezdje na mizi

KAJ SO OZVEZDJA|Ozvezdja so liki, ki jih dobimo, ;e v mislih pove/emobli/nje zvezde na nebu. Izmislil si jih je ;lovek. Na[idavni predniki so v svetlej[ih, na nebu bli/njih zve-zdah, videli like bogov, mitolo[kih bitji, /ivali in pred-metov. Te »zvezdne podobe« so se ohranile do da-nes in astronomi ter ljubitelji no;nega neba jih upo-rabljajo za orientacijo po nebu, le da so jih uredili v88 ozvezdij s to;no dolo;enimi mejami. Toda ve;inasvetlej[ih zvezd, ki tvorijo neko ozvezdje, so v pro-storu, v vesolju, dale; narazen. Ene zvezde so namblizu, druge mnogo bolj oddaljene, njihova razpo-reditev na na[em nebu pa je le slu;ajna. :e bi lahkohitro potovali med zvezdami, potem bi opazili, da je

videz kakega ozvezdja zelo odvisen od lege, iz kate-re ga opazujemo. Torej. Ozvezdje ni nekaj, kar v ve-solju obstaja, kakor obstaja recimo mesto na Zem-lji. Ni nekaj, kamor bi odpotovali, kot odpotujemo naprimer v Celje. Res bi lahko prispeli do kake zvezde vozvezdju, toda druge zvezde tega ozvezdja, ki senam z Zemlje na na[em nebu zdijo tako blizu enadrugi, bi bile [e vedno dale; vsaksebi. :e re;emo, dase to in to telo nahaja v nekem ozvezdju, potem stem mislimo le na lego na na[em nebu.Ker /al ne moremo potovati med zvezdami, si lah-ko na doma;i mizi ali v u;ilnici pri;aramo ozvezdja,spoznamo, kako so zvezde razporejene v prostoru inkako bi kako ozvezdje videli iz kakega drugega mes-ta v vesolju. Pa veliko zabave.

NA KRATKO O VELIKEM VOZUZa na[o vajo smo izbrali Veliki voz. Veliki voz sicer niozvezdje, temve; le del ve;jega ozvezdja Veliki med-ved. Takim delom ozvezdij, ki imajo svoja lastnaimena, niso pa prava ozvezdja, pravimo asterizmi.Veliki voz smo izbrali zato, ker ga vsakdo pozna in gaje na nebu prav enostavno najti. Sedem svetlej[ihzvezd tvori znani vozi;ek< [tiri oblikujejo »ko[aro«,tri pa oje voza.Astronomi zvezde ozna;ujejo s ;rkami gr[ke abece-de, najsvetlej[e pa imajo tudi lastna imena. V pre-glednici na naslednji strani so zvezde Velikega voza,njihove oddaljenosti in drugi podatki, ki so potrebniza izdelavo modela.

Besedilo in fotografije> Andrej in Liza Gu[tin

Veliki voz na nebu

123

OZVEZDJE NA MIZIPotrebujemo> ve;ji list ;rnega papirja ali kartona, ve-liko leseno plo[;o (najmanj 80x80 cm) ali enako ve-lik kos ravne, trdne lepenke, najmanj 7 dalj[ih tankihpalic, plastelin, stiroporne kroglice, ;rno barvo, me-ter, ravnilo, lepilo, [karje, svin;nik.

z zvezdo Dubhe. Kroglico napi;imo na en konec pa-lice. Nato od vrha kroglice odmerimo dol/ino h izrazpredelnice (v tem primeru 50 cm) in jo s [karjamina to dol/ino skraj[amo. Na mizi na srednji ;rti od-merimo x, ki ga merimo od roba mize (v razpredelni-ci 117 cm), nato pa od tam pravokotno [e y v desno(v tem primeru 40 cm od sredinske ;rte). D v razpre-delnici pomeni desno od sredinske ;rte, L pa levo.Tam na plo[;i nari[emo piko in nanjo damo plaste-lin, v plastelin pa navpi;no vtaknemo palico z zvez-do. Za preostale zvezde je postopek enak, podatki sov preglednici. Zvezda Megrez je v sredini mize, zatoje y = 0.

Ime zvezde Oddaljenost h x y(1 sv. leto = dol/ina (cm) (cm)

1 cm) palice (cm)α ali Dubhe 124 50 117 40Dβ ali Merak 79 23 74 25Dγ ali Fekda 84 21 84 8Dδ ali Megrez 81 25 81 0ε ali Aliot 81 24 80 14Lζ ali Mizar 78 21 74 23Lη ali Benetna[ 101 17 93 40L

Razpredelnica s podatki za zvezde Velikega voza

Svetlobno leto – enota za razdalje v vesoljuSvetlobno leto je razdalja, ki jo prepotuje svetloba venem letu oziroma 365 dneh. Ker svetloba v eni sekun-di prepotuje 300.000 kilometrov, zna[a 1 svetlobno leto9.460.000.000.000 kilometrov ali 9460 milijard kilo-metrov. :e bi avtomobil neprestano vozil s hitrostjo 100kilometrov na uro, bi razdaljo enega svetlobnega letaprepotoval v 11 milijonih let! V na[em modelu bo enosvetlobno leto merilo 1 centimeter.

❶ PripravaNajprej nabavite vse potreb[;ine. Palice so lahkoplasti;ne, kovinske ali lesene. Dolge naj bodo prib-li/no 50 centimetrov. V na[em primeru smo si po-magali kar po doma;e. V grmovju smo narezali sve-/enj tankih in ravnih vejic. Namesto stiropornih krog-lic, ki bodo predstavljale zvezde, lahko kroglice nare-dite kar iz belega plastelina.Ker zvezde v vesolju niso podprte s palicami, jih vna[em modelu posku[amo skriti. Zato jih pobarva-mo s ;rno barvo, lahko tempero ali vodno akrilnobarvo, ki ni [kodljiva in nevarna. Preden nadaljujemoz izdelavo modela, po;akamo, da se barva posu[i.Najbolje je, da palice pobarvamo dan prej.

❷ Priprava mizeIzberemo najmanj 130 centimetrov dolgo mizo. Nasteno nad vi[ino mize nalepimo ;rn papir, ki bo zaozadje. Mizo prislonimo k steni, nanjo pa polo/imoleseno plo[;o. Po sredini mize in plo[;e s svin;ni-kom nari[emo ravno ;rto. Od nje bomo levo in des-no merili lege zvezd.

❸ Postavljanje zvezdVsako zvezdo pripravimo in postavimo posebej, dane pride do napak pri razporejanju zvezd. Za;nemo

Potreb[;ine

Maketa je narejena.

Merjenje in postavljanje zvezd

Ozvezdje na mizi

124

❹ Kje je Veliki voz|Ko postavimo vse zvezde, po;epnemo na konec mi-ze in z njene sredine pogledamo proti »zvezdam«.:e smo vse naredili prav, potem njihovo razporedi-tev vidimo kot Veliki voz. Mi smo na sredini roba mi-ze naredili veliko piko, ki ponazarja na[o lego v veso-lju. Toda ;e na na[e »zvezde« pogledamo s kakegadrugega konca mize ali sobe, potem lika Velikega vo-za ne vidimo. Vidimo povsem druga;no razporedi-tev zvezd. Podoba ozvezdja je odvisna od na[egaopazovali[;a!

❺ Sklep in nekaj vpra[anjModel bi lahko naredili kar na mizi, a ;e ga naredimona plo[;i, ga lahko shranimo, prenesemo in poka/e-mo [e drugim. Na tak na;in bomo vsakogar prepri-;ali, da so ozvezdja videti tak[na kot so, ker jih opa-zujemo prav z Zemlje.

ZA BISTRE GLAVE PA [E TO● Zna[ prebrati gr[ke ;rke ob imenih zvezd|● Zakaj smo samo kroglico za Dubhe pobarvali ru-

meno|● Bi videli lik Velikega voza, ;e bi Zemlja kro/ila oko-

li zvezde Megrez|

Od tu bomo gledali.

Res je Veliki voz!

{e pogled z drugega mesta ...

... in [e z drugega.

● Veliki voz v na[ih krajih nikoli ne zaide. V ve;ernihurah in ob jasnem vremenu ga poi[;i na nebu inga primerjaj z modelom.

● Zna[ s pomo;jo Velikega voza najti zvezdo Sever-nico|

Vaje iz astronomije

125