Nebojša Pop-Tasić

a.k.a.

Karlo Jederman

Besedila s CD plošče

PAPEZH MA VAS RAD

PAPEZH MA VAS RAD

Ljubezen je tukaj, dajte kri.

Ljubezen je tukaj, lomi kosti.

Kot ljudje brez rok,ki se smejijo.

Kot cev pištole, ki jo tiščijorevežu nekemumed zobe – tako zdaj utripa tvoje srce.

Ljubezensamo zlo rodi, ljubezen nor je kdor si jo želi. Ljubezen, stokrat raje živ zgorim. Ljubezen, samo zlo rodi.

Ljubezen je tukaj, kaj boš zdaj?

Ljubezen je tukaj, ne moreš nazaj.

Dal boš oko, da bi gledal.

Odrezal uho, da bi poslušalobraz ljubezni, ki ti pojepesmico nežno za srce tvoje.

In Franc Jožef (vas ima rad)in Peter (vas ima rad)in Aleksander (vas ima rad)in Adolf (vas ima rad)in Josip (vas ima rad)in Milan (vas ima rad)in Janez (vas ima rad)in Papež – Papež 'ma vas rad!

VERUJ

Veruj v policista, ki vso noč bediin preži na zločinca, ki iz tvojih sanj ropa in mori.

Veruj v čistilca, ki, vsako noč, ko spiš, počisti grehe, ki jih buden za sabo pustiš.

Veruj v gasilca, ko srce ti zagori. On gre nad ta peklenski ogenj in ga neusmiljeno gasi.

Veruj v vojaka, ko sovrag čeljust odpre.On pogumno gre v boj krvavi in hudiča zatre.

Veruj v rešilca, ko te življenje zamori. On tuli in črno smrt od tebe stran podi.

Veruj v Angela čuvaja tvojih dni.Veruj v Boga, ki nikoli ne spi.

Veruj v čistilca,,veruj v gasilca, veruj v policista, veruj v rešilca, veruj v vojaka ...Veruj v Angela čuvaja tvojih dni.Veruj v Boga, ki nikoli ne spi.

ZNORELA SVA (S. Pandurović-Pop-Tasić)

Znorela svav sijajen dan!Z jasnim Soncem obsijan!Veliko ljudije prišlo na najin vrt.Vsi so gledali v dva,ki odhajata …

Znorela svav sijajen dan!

Noč je bila dolga.Jutro hitro gre.Zdaj sva budna in ...pripravljena na vse.

Znorela svav sijajen dan!

Bila si nekdo. Nekdo je bil jaz. Na drugi strani -drug obraz.Moje in tvojezdaj poje v en glas. Skozi naju se oglaša Tisti,ki molči na vse nas.

Znorela svav sijajen dan!

SOSED

Jaz, du und E.T.vsi smo v veliki nevarnostiod goveje blaznostioko brez očesazob za pod zobza to nam služi na čelu rogmisel skrita od las do nog

Vsako jutro srečamsvojega soseda. Kako ste kaj moj dobri sosed, mu rečem v pozdrav. Dobro sem, pravi sosed moj. Kako ste kaj vi, kako je presvetla gospa kaj?

How do you do?

Seveda bi se čudilin gledal bi debelo,če bi mu s kladivom zabil en cvek v čelo. Z britvico po hrbtu risal veselo, jaz bil bi lok, a on violončelo.

How do you do?

Takšni so pač časi, takšni so ljudje. Nikoli ne veš kje hudič ta skriva se. V srcu nosiš paradiž,pekel ti glavo cvre. Le moli boga, ki ve in vidi vse.

How do you do?

NOČ LJUBEZNI

Tam med oblaki ona leži, za vsakim drevesom name preži, z rogom lune se mi smeji - ljubezen, največja si, ko te ni.

Že dolgo tega, kot pozabljene sanje, ali slika v puščavi, je upanje, da nekje daleč voda zveni - ljubezen, največja si, ko te ni.

Nežnost zdaj dolge kremplje ima, obraz mi riše in se igra. Kot noč, ki prespi vse svoje dni - ljubezen, največja si, ko te ni.

Poznam v nesreči srečne ljudiin tiste, ki jih sreča mori. Zaradi njih se svet večji zdi -Ljubezen, največja si, ko te ni.

Mojo srečo zdaj tulijo psi, namesto dežja je moja kri.Ljubim se z zemljo in travami - ljubezen, največja si, ko te ni.

Kot misel, ki se v vsaki misli skriva, kot roža, ki v vsakem truplu počiva, kot žalost, ki v vsaki sreči prebiva -ljubezen umre in ko umre je živa.

Mojo srečo zdaj tulijo psi, namesto dežja je moja kri. Ljubim se z zemljo in travami - ljubezen, največja si, ko te ni.

ABEL

Kdor od daleč pride, daleč bo prišel,in ko je naš Abel k nam prispel, bil nas je vesel.Gledal je deželo, gledal je nebo,vzdihnil je in rekel: »Kako je tu lepo.«

Blagoslovljen bil je, a ko da bi bil preklet,na pravem mestu bil je napačno zadet,ob pravem času je napačne pesmi pel, ko do mrtvega so ga pobili je naprej živel.

Boga je poznal, saj bil njegov je štipendist, ko je z njim govoril, je postal ateist.Kako in zakaj to vesta on in bog, vprašanje je kratko odgovor je dolg.

Abel v gostilni sam v sebi sedi,in ko mu svet razlagaš, on te gleda in molčiVse kar je izgubil, je vse kar je imel, in če si ga častil s pivom, tiho je zapel ...

Aha ...

Danes se je zbudil zgodaj, ko je dan še spal, sanjal je ljudi, katerih se je bal, v sanjah jim je vse, kar so hoteli priznal. Strah ga je bilo in sram in v sebi je dejal:

Aha ...

Takšen človek bil je, vsem bi dal vse, še sardinam v konzervi bi dal srce. Le enkrat ga je prosil hrbta potreben mož,in Abel je nastavil hrbet za njegov nož.

Med zobmi je hranil polno pest besed, žvečil je počasi, jih spravljal v red.Česar ni povedal postalo je meso. Ob zadnjem dihu je le dahnil:

Aha ....

FINALE

Na čigavi strani je naboj, ki leti?Pred njim stojim jaz, pred mano stojiš ti.

Na čigavi strani je moj nasmeh,če sem že mrtev, ti pa si na tleh?

Na čigavi strani je mladi demokrat, če jaz mu zvijam roko, ti zavijaš vrat?

Na čigavi strani je nedolžni mazohist?če jaz sem partizan, ti pa si fašist.

Na čigavi strani je naš Jezus Krist,če en kreten je vernik in drugi – ateist?

NE GOVORI O LJUBEZNI

(COUNTRY DEATH SONG)

(Violent Femmes-Pop-Tasić)

Ne govori o ljubezni in o zlomljenih srcih

Ker vem kaj ti lahko srce iztrga iz prsi

Sedim s teboj in pijem a bolečina nima konca

gledam beli dan ne morem videt sonca

Imel sem ženo imel sem bolno hči

Zdaj ko to razlagam pred očmi se mi mrači

Brez službe ni denarja, brez denarja hrane ni

Človek se preklada in globoko misli

Tako sem mislil in sem mislil, a ničesar doumel

Bog mi je priča, čisto sem znorel

Potil se in znojil se a v glavi je zavrelo

Skrbel bom za otroka, to bo moje delo

Pridi, otrok, sem poklical svojo kri

Greva na sprehod toplo se obleci

Greva pogledat če cvetijo lilije

Žareča in vesela mojo roko je prijela

Pridi, otrok, jaz poznam to pot

Tam najlepše so rože, čeprav je mračen kot

Mama bo vesela, če ji rožico daš

In preden zaspiš zmoliš očenaš

Peljal sem jo do vode, prišla sva do vrela

zapri oči, sem rekel, in reci kaj bi si želela

Zapri oči, srček, zaželi si kaj

Oče te 'ma rad, zato otroci gredo v raj

Porinil sem jo v globoko brezno

Z vso ljubeznijo porinil sem jo nežno

Svojo kri sem vrgel v jamo brez dna

Odjeknil je krik in zavladala tišina

Pridi bliže, fant, in napni ušesa

Če hočeš vedet kako zapraviti nebesa

Naredi tisto, česar človek ne bi smel,

Otroka vrzi v jamo, sam boš padel v pekel

Nič nočem slišat o ljubezni, o zlomljenih srcih

Ker vem kaj ti lahko srce iztrga iz prsi

Odhajam zdaj, če kdo vpraša, kam sem šel

Ti reci: odšel je v gozd, v gozdu bo visel.

MOLITEV(Okudžava-Pop Tasić)

Dokler se zemlja vrtiin sveti luč sveta, daj Gospod vsakomurtisto, česar nima: umnemu razuma sijaj, popotniku konja daj, srečnež denar naj grabi, pa še name ne pozabi.

Dokler se zemlja obrača, Gospod to moč imaš, da politiku daš oblast, pa naj mu bo v slast. Modremu daj čas, da pride do konca dneva.Kajn kesanje rabi, pa še name ne pozabi.

Gospod, moj bog, verujem v tvojo modrost, kot veruje ubit vojak, da bo v raju dihal zrak. Vsako uho veruje, da beseda tvoja varuje. V Tebe vsi nemo zremo, ko ne vemo kaj počnemo.

Gospod, moj bog, zelenooki moj, dokler se na zemlji vrtimoin se čudimo, da živimo, in je čas in ogenj in meč, daj vsakomur, a ne preveč, daj vsakomur, kar rabi, pa še name ne pozabi.