Seminarska naloga pri predmetu Didaktika tehnike s seminarjem II, študijsko leto 2006/2007

PAPIR, KARTON IN LEPENKA

Urša Ambrož

Ma-te Mentor: dr. Janez Jamšek

Ljubljana, maj 2007

Povzetek V seminarju so opisane glavne lastnosti papirja, kartona in lepenke. Kot glavni učni pripomoček- papir, sem se osredotočila s tehnikami, ki jih moramo upoštevati pri uporabi papirja. V učilnici na na prostem bi se učenci sami srečali s temi tehnikami in bi jih tudi sami preverili, npr. v katero smer se papir lepše trga, kako lahko prepogibamo papir, kako najlepše režemo papir,…Vse te tehnike bi preizkusili tudi na kartonu in lepenki. Pri tem bi tudi spoznali glavne lastnosti papirja , kartona in lepenke.

1

KAZALO: Povzetek..................................................................................................................................... 1 1 UVOD ..................................................................................................................................... 3 2 NAVEZAVA NA UČNI NAČRT ......................................................................................... 3 3 PREGLED OBSTOJEČEGA GRADIVA .......................................................................... 3 4 PAPIR, KARTON IN LEPENKA ....................................................................................... 3

4.1 KAKO LOČIMO PAPIR, KARTON, LEPENKO .......................................................... 3 4.2 PROIZVODNJA PAPIRJA, KARTONA IN LEPENKE ................................................ 5 4.3 SUROVINE ZA IZDELOVANJE PAPIRJA, KARTONA IN LEPENKE..................... 5 4.4 RAZREZ PAPIRJA, KARTONA IN LEPENKE ............................................................ 6 4.5 KAKOVOST IN LASTNOSTI........................................................................................ 8 4.6 TEHNIKE PRI OBDELAVI PAPIRJA ........................................................................... 8 4.7 PAPIR, KARTON IN LEPENKA SE RAZLIKUJEJO PO TRDNOSTI...................... 11

5 KOT ZANIMIVOST........................................................................................................... 13 5 SKLEP.................................................................................................................................. 15 6 LITERATURA ................................................................................................................... 16 7 VIRI ...................................................................................................................................... 16 8 PRILOGE ............................................................................................................................ 17

2

1 UVOD Da pritegnemo učence pri učni uri, se moramo zelo potruditi, da naredimo čim bolj pestro, dinamično in

zanimivo uro. To pa pomeni, da morajo učenci čim več sami sodelovati pri uri, da kdaj tudi učenci vodijo oziroma taktirajo tempo ure, da je ura vedno malo drugačna, da jo kdaj izvajamo tudi na prostem, učilnico preselimo v naravo, ali smo v bližini šole. Sigurno je ob tem počutje in vzdušje učencev bolj sproščeno, napolnijo se z energijo. Učence npr. razdelimo po skupinah, jim pripravimo razne učne liste, da pri tem sami odkrivajo lastnosti, posebnosti,…in od tega želimo, da čim več odnesejo, se zapomnijo in da znajo to pridobljeno znanje tudi še kdaj uporabiti.

2 NAVEZAVA NA UČNI NAČRT Papir se obravnavata v šestem razredu devetletne osnovne šole. Glavni cilji, ki jih želimo doseči so, da učenci :

• spoznajo namen in uporabnost papirja, • spoznajo orodja in materiale, • spoznajo način in pravila rezanja papirja, • spoznajo pravila lepljenja, prepogibanja ter • da se učenci naučijo praktičnega dela s papirjem.

3 PREGLED OBSTOJEČEGA GRADIVA Preden sem se lotila pisanja seminarske naloge na temo papir, sem brskala po internetu o gradivu, ki bi mi lahko olajšal delo. Za izvajanje pouka v učilnici na prostem nisem zasledila nobenega gradiva, zato so mi bili v veliko pomoč učbenik in delovni zvezek za pouk tehnike in tehnologije.

4 PAPIR, KARTON IN LEPENKA Izmed vseh gradiv, iz katerih danes izdelujemo najrazličnejše uporabne izdelke, gotovo največkrat uporabljamo papirne izdelke. Že učbenik, katere listi in platnice so iz papirja in kartona, skoraj vsak dan pišemo v zvezke ali rišemo na risalne bloke, poznamo tudi papirnate robčke, brisače, vrečke, prtičke, tapete, kartonske in lepenkaste škatle. Čeprav je danes uporaba papirja zelo raznovrstna, ga še vedno uporabljamo največ za širjenje pisane besede.

4.1 KAKO LOČIMO PAPIR, KARTON, LEPENKO Pred seboj imamo izdelke iz različnih papirnih gradiv, in nas zanima, kateri izdelki so iz papirja, kateri iz kartona in kateri iz lepenke. Poznati moramo torej posebnosti vsakega izmed njih, da jih bomo znali ločevati. Že po videzu, še bolj določno pa z otipom lahko presodimo, da se razlikujejo po debelini. Na splošno velja, da je papir tenek, karton nekoliko debelejši, lepenka pa najdebelejša. Taka površna presoja pa nima med proizvajalci, trgovci in uporabniki nikakršne veljave. V proizvodnji so pomembne le tiste posebnosti gradiva, ki so posledica določenega izdelovalnega postopka, ali tiste, ki se dajo meriti. Spoznali bomo dve taki posebnosti, in sicer plastnost in težo. Na samem primeru vidimo, da imajo najtanjša gradiva eno plast, ki je lahko različno debela. Debelejša gradiva pa imajo lahko dve, tri po kakovosti različne plasti, ali mnogo kakovostno enakih plasti. Vzamemo papir, ga otipamo ga podrobno pogledamo in pri tem spoznamo, da je papir vedno enoplasten. Podobno ugotovimo tudi za lepenka, pri kateri ugotovimo, da je vedno večplastna. Vse plasti so enake kakovosti. Za karton velja, da je lahko enoplasten, dvoplasten ali triplasten. Zlepljeni dve ali tri plasti so pri kartonu vedno različnih kakovosti. Omeniti moramo še valovito lepenko. Zaradi valovite plasti med dvema ravnima jo lahko spoznamo in ločimo od drugih materialov. Natančno pa je določena razlika z merjenjem. Velja dogovor o teži. Po tem dogovoru določijo težo papirja tako, da stehtajo polo v velikosti 1 . Če npr. kupimo list z oznako 70 , pomeni,

da pola tega papirja s ploščino 1 tehta 70 g. Papir ima lahko težo do 150 , karton od 150-500

, lepenka pa je težja od 350 .

2m 2/ mg2m 2/ mg

2/ mg 2/ mgKo v kartonažni tovarni načrtujejo novo škatlo, vedno določijo vrsto kartona s plastnostjo in težo.

3

Tabela 4.1 : Razvrstitev papirja, kartona in lepenke po plastnosti in teži.[5] Razvrstitev Plastnost Teža PAPIR enoplasten 0 - 150 2/ mgKARTON enoplasten

dvoplasten,triplasten-po kakovosti različne plasti

150-500 2/ mg

LEPENKA Večplastna-vse plasti so po kakovosti enake

nad 350 2/ mg

Didaktični pripomoček Na razpolago bi imeli format: papirja, kartona in lepenke. Prva razlika bi bila vidna takoj, na otip. Papir ima obe strani gladki, karton ima eno stran gladko, drugo hrapavo, medtem ko ima lepenka obe strani hrapavi. Nato bi kratkim preizkusom preverili še plastnost. Konico kartona in lepenke bi namočili v vodo, da bi se plasti razplastile in bi videli več plasti in pri tem bi ugotovili , iz koliko plasti je sestavljen karton in iz koliko lepenka. Učenci bi z otipom lahko ugotovili, da je papir enoplasten, da ima samo eno plast.

4A

a) b) c)

d) e)

Slika 4.1: (a) Format kartona, (b) Format lepenke, (c) Karton in lepenka v vodi, (d) Plasti kartona, (e) Plasti Lepenke

4

4.2 PROIZVODNJA PAPIRJA, KARTONA IN LEPENKE Ves postopek glede priprave vlaken in priprave papirjevine ter postopek izdelovanja opravijo stroji. Sodoben papirni stroj izdela 4 metre širok in 300 metrov dolg trak papirja v minuti. Vedno bolj izpopolnjeni stroji to količino še povečujejo in hkrati izboljšujejo kakovost papirja.

4.3 SUROVINE ZA IZDELOVANJE PAPIRJA, KARTONA IN LEPENKE Osnovna surovina za izdelavo papirja, kartona in lepenke so naravne vlaknate snovi. Dolga stoletja so uporabljali predvsem vlakna bombaža, konoplje in lanu. Danes jih v proizvodnji papirja za široko porabo skoraj ne najdemo več ali pa so le nepomemben dodatek. Izpodrinile so jih vlaknate snovi, pridobljene iz smrekovega, bukoveka, jelovega in topolovega lesa. Kakovost papirja je v veliki meri odvisna od osnovne surovine: Shema 4.3: Surovine za izdelovanje papirja, kartona in lepenke

OSNOVNE

SUROVINE

ZA

PAPIR

stare lanene, bombažne in konopljene krpe

celuloza

lesovina

star papir

1. Bombažna, lanena in konopljina vlakna so mehka, voljna in dolga. Ker pa so razmeroma draga, uporabljamo za izdelavo papirja predvsem stare krpe. Krpe scefrajo, s kuhanjem zmahčajo in očistijo. Papir z dodatkom teh surovin je mehak, trden in trpežen (cigaretni papir).

Slika 4.3.1: Stare lanene, bombažne in konopljene krpe.[5]

2. Z brušenjem in mletjem smrekovega, jelovega in topolovega lesa dobimo lesne obruske ali lesovino. Zaradi snovi, ki jih vsebuje les, so ta vlakna trda, krhka in kratka ter na zraku porumene. Tudi papir, narejen iz teh vlakenc, ima podobne lastnosti (časopisni papir).

3. S posebnim kemičnim postopkom lahko iz lesa izločimo določene sestavine, ki niso zaželene v papirni

snovi. Kar ostane so tanka in dolga celulozna vlakna. Iz različnih vrst celuloze in z različnimi načini

5

predelave dobimo vrste papirja najrazličnejše kakovosti: od trdnega in trpežnega dokumentnega papirja, do mehkih prtičev in robčkov (brezlesni papirji).

a)

b)

Slika 4.3.2: (a) celuloza, (b) lesovina. [5]

4. V papirnih akcijah zberemo velike količine starega papirja. Zmlet in očiščen star papir je zelo pomemben dodatek pri izdelavi kartona, lepenke in časopisnega papirja.

Slika 4.3.3: Star papir. [5]

4.4 RAZREZ PAPIRJA, KARTONA IN LEPENKE Iz papirnih tovarn pride papir za tiskanje knjig in časopisov navit v balah. Sodobni papirni stroji so tudi nekaj metrov široki, zato papir že med navijanjem na navijalni aparat razrežejo na krajše bale. Papir za zvezke, pisarniški papir, ovojni papir, karton in lepenka pa pridejo na tržišče razrezani. Po mednarodnem dogovoru razrežejo gradiva na določene velikosti. Pravimo, da so velikosti normirane. Norma za papir je ( A- nič) in meri 1189 x 841 mm. 0A

6

Shema 4.4.1: Format papirja .[5] 0A Vse manjše formate dobimo, če daljšo stranico večjega razpolovimo. Format za karton in lepenko je označen s črko B. Njavečji format meri 1400x1000mm. a) b)

Shema 4.4.2: (a) Format papirja , (b) Različni formati papirja A. [5] 0A

Didaktični pripomoček - Format papirja 0A Na volja bi imeli list papirja, formata . S pomočjo prepogibanja, noža ali škarij, bi morali iz fromata

dobiti: , , , in . 0A 0A

1A 2A 3A 4A 5A

7

4.5 KAKOVOST IN LASTNOSTI Kakovost papirja, kartona in lepenke je odvisna:

4.5.1 Od vrste vlaknatih snovi. Nekaj o tem smo že omenili pri vrstah surovin. Omenimo naj še, da gradivo z večjim odstotkom lesovine hitro porumeni in se pri pregibu lomi.

4.5.2 Od količine dodatkov. Veliko polnil napravi papir težji, gladkejši in neprosojen. Večje količine lepila omogočajo, da papir počasi vpija vlago, torej nanj lahko pišemo. Nasprotno pa mora tiskarsko barvo papir vpiti, če naj bo tisk čist in trajen. Papir za tisk in grafike je zato pogosto brez lepil.

4.5.3 Od načina izdelave. Čeprav je papir glajen na obeh straneh, še vedno zlahka ločimo gladkejšo stran, ki je tekla po situ. Ta stran lepše sprejema barve in tisk.

4.5.4 Od načina oplemenitenja. Boljšo tiskovno površino da površinsko poškrobljen ali površinsko premazan papir. Danes skoraj ni papirja, ki ne bi bil na en ali drug način površinsko oplemeniten. Taka površina neprimerno lepše sprejema barvo.

Na splošno velja, da papir bolj ali manj vpija vlago, hitreje ali počasneje gori, ga laže ali teže mečkamo, režemo, trgamo, upogibamo in zvijamo. Od kakovosti je odvisno, v kakšni meri katera izmed naštetih lastnosti prevladuje. Pri različni uporabi so odločilne različne lastnosti.

4.6 TEHNIKE PRI OBDELAVI PAPIRJA 4.6.1 TRGANJE- smer teka vlaken V smeri teka papirnih vlaken je rob trganja bolj raven. Papir se lepo trga. To smer imenujemo vzdolžna smer. Druga smer se imenuje prečna.

Didaktični pripomoček – Kos časopisnega papirja. Ugotoviti moramo vzdolžno in prečno smer. Vzeli bi kos časopisnega papirja in ga pretrgali, enkrat v smeri teksta, drugič pravokotno na tekst. Ko bi to naredili, bi primerjali med seboj. Učenci bi videli, da ko bi trgali v smeri teksta ( slika 4.6.1 (a),(b) ) bi to lahko pretrgali naravnost, medtem ko bi trgali v smeri teksta (slika 4.6.1 (c),(d)) pa to ne bi mogli lepo in naravnost pretrgati. a) b)

8

c) d)

Slika 4.6.1: (a),(b) Pretrgan list papirja pravokotno na tekst; (c),(d) Pretrgan list papirja v smeri teksta. 4.6.3 REZANJE Opravimo ponavadi s škarjami ali noži. Prav je , da imamo za debelejši karton ali lepenko močnejše škarje. Posebno raven rez napravimo na debelejšem ali tanjšem gradivu z nožem za papir (olfa nož). Kadar režemo z olfa nožem, uporabljamo kovinsko ravnilo in podlago. Podlaga je deska iz trdega lesa, lahko pa tudi gladka in ravna lepenka. Kovinsko ravnilo mora biti čisto in ne zarjavelo ali mastno. Olfa nož mora biti oster. Držimo ga pod kotom 30° - 45°.

Didaktični pripomočki – Škarje, olfa nož in kovinsko ravnilo.

Vzeli bi list papirja, kartona in lepenke. Z učenci bi ugotavljali, kateri učni pripomoček bi bil bolj uporaben pri razrezu papirja, kateri pri kartonu in kateri pri lepenki. Pri tem bi moral rez potekati natanko po črtah in ne poleg. Učenci bi ob primeru, ko bi sami to delali, ugotovili, da papir lahko režemo s škarjami ali olfa nožem, medtem ko trši je papir, je bolje oz. potrebno uporabiti kar olfa nož. Pri razrezu bi si učenci pomagali tudi s kovinskim ravnilom, kateri bi omogočil, da bi bil rez čim bolj naravnost odrezan. a) b)

Slika 4.6: (a)Škarje in olfa noži, (b) Rezanje papirja ob kovinskem ravnilu. [1]

9

4.6.4 UPOGIBANJE

apirna gradiva lahko tudi upogibamo. Pri tankem papirju je zgib enostaven in ga lahko opravimo zelo natančno

i zgib.

leb bi napravili tako, da bi z gladilnikom (konico šestila, pletilke) drseli ob ravnilu in rahlo pritiskali na na

penko ali karton z nožem. Vrez naj bi bil globok približno 1/3 debeline gradiva. Tudi v

ripomočka - Gladilnik in olfa nož

a trši papir bi naredili žlezni zg 4.6.4 (a)). Tak postopek bi

apirja in pri kateri bi uporabili žlebni zgib.

a) b)

Pbrez uporabe orodja. Pri debelejšem papirju, kartonu in lepenki pa postopek ni uspešen, če za izvedbo ne uporabimo ustreznih orodij. Prikazali bomo z uporabo različnih didaktičnih pripomočkov žlezni in zarezn Žpovršino. Biti bi morali pazljivi, da papirne površine ne bi poškodovali . List bi prepognili tako, da bi bil žlebzunanji strani zgiba. Zarezo bi napravili v letem primeru bi ostala zareza zunaj pregiba.

Didaktična p

ib s šilo, pletilko ali z robom škarij,…(slikaNuporabljali vedno, kadar bi imeli opravka s tršimi papirji. Za drugi primer bi vzeli pa karton in lepenko, na katerih bi napravili zarezni zgib s pomočjo olfa noža (4.6.4 (b)). Učenci bi dobili tudi nalogo, pri kateri bi izdelali vizitko iz tršega p

Slika 4.6.4: (a) Uporaba žleznega zgiba, (b) Uporaba zareznega zgiba. [1]

.6.5 LEPILO IN LEPLENJE

apir vežemo z lepili. Na voljo imamo mnogo vrst lepil. Katero izmed njih bomo izbrali, pa je odvisno od :

Didaktični prip oček – Lepilo.

ri lepljenju papirnih gradiv lahko zlepi moramo upoštevati smeri

zamemo različno velik kos papirja in kos kartona, ju zlepimo in jima določimo smer vlaken v posameznem

4 Pvelikosti lepljenih površin in od vrste gradiva. Lepila so sestavljena iz lepilne snovi in topila. Lepilne snovi sokrožni in kostni klej, škrob, arabski gumi in različne umetne smole. Topila pa so: voda, bencin, aceton in špirit. Topilo vzdržuje vlažnost lepila. Bolj vlažno lepilo laže nanesemo in lepše razmažemo po vsej površini. Lepilo veže takrat, ko je topilo izhlapelo.

om

P mo tudi dva različno debela materiala. Pri temvlaken v posameznem materialu, način nanašanja lepila in vrsto materiala. Kadar lepimo dva kosa papirja, moramo biti pozorni tudi na smer vlaken. Osnovno pravilo je, da morajo potekati vlakna v lepljenih delih v isto smer. S tem preprečimo zvijanje zlepljenih delov (slika 4.6.5 (a)). Vlepljencu. Kako to naredimo? Najprej določimo smer vlaken pri papirju (slika 4.6.5 (a) ) ter nato še pri kartonu (slika 4.6.5 (a) ).Vedeti moramo tudi na kateri material nanašamo lepilo (slika 4.6.5 (b)) ter kako ga nanašamo (slika 4.6.5 (c)).

10

a) b)

c)

Slika 4.6.5:(a) Lepljenje, (b) Lepilo na materialu, (c) Kako nanašamo lepilo. [1]

4.7 PAPIR, KARTON IN LEPENKA SE RAZLIKUJEJO PO TRDNOSTI

azlični materiali so različno trdni, prenesejo različno obremenitev. Če jih preveč obremenimo, se zrušijo (slika

d

idaktični pripomoček -Različni profili narejeni iz kartona (preverjanje obremenitve)

b) c)

R4.7.1). Takrat smo prekoračili mejo trdnosti. Papir se pretrga, upogne, zmečka....Večjo trdnost dosežemo z zgibanjem (slika 4.7.2) , z lepljenjem v več plasti, s spenjanjem in pretikanjem (slika 4.7.3). Zelo posušen (nagrelno ploščo ali na soncu) kot tudi moker papir imata zelo majhno trdnost. D a)

11

d)

lika 4.7.1: (a) Kvadratni profil, obremenjen z 2kg bremenom, (b)Trikotni profil , obremenjen z 2kg bremenom,

S(c) Valjasti profil, obremenjen z 2kg bremenom, (d) L profil obremenitve ni zdržal in se je porušil (na levi strani). [1]

Slika 4.7.2: Dosežena trdnost s zgibanjem [ Slika 4.7.3: Dosežena trdnost s pretikanjem.[1]

1]

12

5 KOT ZANIMIVOST Starodavni Egipčani so razvili veliko veščin. Ne samo, da so iznašli svojo pisavo, ampak so bili celo prvi, ki so pisali na posebne vrste papir, narejen iz papirusa. Egipčani so svoje znanje o zvezdah uporabljali pri gradnji templjev. Egipčanski zdravniki so razumeli osnove delovanja človeškega telesa. Papirus je bil drag, ker so za njegovo izdelavo porabili veliko časa.

Slika 5.1: Razrez stebel papirusa. [4]

Slika 5.2: Zlaganje trakov papirusa v vrste. [4]

1. Najprej so morali zrezati stebla papirusa na tanke trakove.

2. Nato so trakove zlagali v vrste na okvir v več plasteh.

3. Tako zložene trakove so obtežili. Teža uteži je iz stebel iztisnila vodo in plasti stisnila skupaj.

Slika 5.3: Obtežitev trakov. [4]

13

4. Na koncu, ko se je papirus posušil, so s kamni zdrgnili površino, da je bila dovolj gladka za pisanje.

Slika 5.4: Sušenje in glajenje papirusa. [4]

a) b)

Zvitki papirusa so bili prva oblika papirja.

Črnilo so dobili z mešanjem vode in oglja ali obarvanih mineralov, ki so jih pridobili iz kamnin.

c)

Trsne čopiče so uporabljali za pisanje na papirus.

Slika 5.5: (a) Zvitki papirusa, (b) Črnilo, (c) Trsni čopiči. [4]

14

5 SKLEP Glavni namen seminarske naloge je bil, da učencem na enostaven način prikažemo, kako ločimo papir od kartona, karton od lepenke,…, da učenci spoznajo kako sploh pridemo do papirja, katere glavne surovine so potrebne pri sami izdelavi papirja, kartona ter lepenke. Pomembne so tudi razne tehnike, ki jih izvajamo pri papirju, kartonu in lepenki. Najbolj pomembne med njimi so smer papirja, pri tem učenci ugotovijo, v katero smer se najlepše raztrga papir, orodje ki ga potrebujemo pri obdelavi papirja, kartona in lepenke. Pomembno je tudi učencem pokazati kako lahko režemo papir, ga prepogibamo ter lepimo. Menim, da je to zelo pomembno, da se učenci sami srečajo s tem, da sami pridejo do teh ugotovitev in tudi temu na nek način verjamejo in se tudi držijo teh pravil.

15

6 LITERATURA

[1] Aberšek B., Florjančič F., Papotnik A, Tehnika 6: Učbenik za pouk tehnike in tehnologije

v 6. razredu devetletnega osnovnošolskega izobraževanja ( Ljubljana, DZS, 2004). [2] Fošnarič S. et al., Tehnika in tehnologija 6: Učbenik za 6. razred devetletne osnovne šole (Limbuš, IZOTECH, 2004). [3] Fošnarič S. et al., Tehnika in tehnologija 6: Delovni zvezek za 6. razred devetletne osnovne šole (Limbuš, IZOTECH, 2004). [4] Čudovita mala enciklopedija (Ljubljana, Tehniška založba Slovenije, 2005). [5] Zupančič T., Tehnika in delo 5: Učbenik za 5. razred osemletne osnovne šole (Ljubljana, TZS, 2005).

7 VIRI [1] Papir, [http://www.zrsss.si/~puncer/papir/papir.htm], 27.05.2007.

16

8 PRILOGE PRIMER DELOVNEGA LISTA:

DELOVNI LIST – PAPIR, KARTON IN LEPENKA

1.) Preveri trditev: papir se na vlagi razteza. Raztezanje v prečni smeri je večje. Izreži 1/4 od pisarniškega papirja in ga namoči v vodo. Po nekaj minutah četrtinko položi na mesto, kjer si jo izrezal. Ugotovi vzdolžno in prečno smer.

2.) a)Koščke vzorcev papirnih gradiv zažgi in ugotovi hitrost gorenja. Razvrsti vzorce po hitrosti gorenja od tistega, ki je zgorel najhitreje do tistega, ki je zgorel najkasneje! Vzorci: časopisni papir, pisarniški papir, servietni papir, karton, lepenka, valovita lepenka.

b)Ali tudi v tem primeru zvijanje pokaže smer teka vlaken? (Nasvet: Najprej določi na gradivu smer vlaken s trganjem, nato pa vzorec še sežgi).

3.) Vzorci : papir, karton in lepenka V primež vpni vzorce enako širokih in enako dolgih vzorcev in jih obremeni. Uporabiš lahko tudi ročno spono in pritrdiš vzorce na rob mize.

- papir - karton - lepenko

a) Zapiši si po vrsti kateri od vzorcev se je bolj, kateri manj ukrivil ali morda celo zlomil!

b) Primerjaj trdnost suhega in vlažnega papirja in zapiši rezultat!

4.) Zlepi kos papirja in kos kartona in določi smer vlaken v posameznem lepljencu.

5.) Izdelaj vizitko iz tršega papirja. Za pregib uporabi žlebni zgib.

17