partner november 2006

1

glasilo skupine IMP Klima

info hidria-imp-klima.siwww.hidria-imp-klima.si

32006

]November

@

2

PARTNERinformativni časopis

IzdajateljHidria IMP Klima d.o.o. Godovič 1505275 Godovičtel.: 05 374 30 00fax: 05 374 30 83

UrednicaMajda Flander

Naslovnicafoto: arhiv Hidria IMP Klima d.o.o.

Oblikovanje, priprava in tiskGaya Cerkno

Naklada1.500 izvodovLetnik VII, št. 3/2006november 2006

Glasilo je objavljeno tudi na naših spletnih straneh: http://www.hidria-imp-klima.si/glasiloPartner.asp

Tokrat vas iz levega zgornjega kota pozdravlja Majda, saj dosedanja urednica Tanja te dni pestuje svojo novorojenko – deklico Dunjo. Iskreno ~estitamo! Ni bil torej slu~aj, da je {e v ~asu “pri~akovanja” svoj uvodnik v prej{nji {tevilki obarvala na temo “`ivljenje”.

redništvo Partnerja sem tako prevze-la že sredi priprave julijske izdaje, saj nam časopis preveč pomeni, da bi ga ze eno leto “zamrznili”. Da se bolje spoznamo, sem za vas tokrat

zapisala nekaj predstavitvenih besed.Svojo prvo službo sem nastopila leta 1990 (ali

bo res kmalu že 17 let!?) v IMP TIO Idrija, kjer sem kot pripravnica po končani ekonomski fakul-teti dobila nalogo pridobiti zunanjetrgovinsko registracijo in vzpostaviti ter tudi operativno opra-vljati izvoz-uvoz kot samostojno dejavnost v podjetju (prej se je namreč odvijal v okviru sku-pnih služb SOZDA IMP v Ljubljani). Leta 1992 me je Ivan Rupnik, direktor novoustanovljene družbe IMP Klima, povabil na mesto vodenja prodaje tujina v Godoviču, kjer je bil do tedaj le proizvodni obrat, počasi pa smo tu začeli vzpo-stavljati še vse ostale poslovne funkcije. Prodajo tujina sem vodila 5 let, do svoje druge porodniške odsotnosti.

Z rastjo podjetja se je pojavila potreba, da vzpo-stavimo trženje – marketing kot samostojno funk-cijo, ločeno od prodaje, a z njo seveda tesno po-vezano. Vodenje trženja sem prevzela leta 1998, pri čemer sem na tem področju dve leti delala sama. Morda se še kdo od vas spomni, kako smo

Pozdravljeni,

UvodnikMAJDA FLANDER, vodja tr`enja

začeli prirejati prve seminarje, srečanja in podob-no. Ko se mi je konec leta 1999 pridružila Tanja Tominec, je prevzela skrb za marketing na slo-venskem trgu, jaz pa sem se osredotočila na tuje trge ter na celostno strategijo in politiko trženja za vse programe in trge, vključno z domačim. Danes sta v oddelku redno zaposleni še Domini-ka Kacin in Nataša Brus, ki skrbita vsaka za svoje trge oziroma projekte. Teh pa ni malo, saj skrbimo za marketing vseh podjetij skupine.

Življenje teče hitro in tudi Partner ima za seboj že kar lepo dobo. Spominjam se, da se je ideja o glasilu za naše stranke porodila že leta 1998. Ker sem bila takrat v oddelku trženja še sama, te ideje ni bilo mogoče uresničiti. Po prihodu Tanje pa je v aprilu 2000 luč sveta le ugledalo glasilo z imenom IMP Klima Novice. V vseh dosedanjih 26 številk smo stalno vlagali veliko časa in truda, vsaki dve leti pa smo glasilo vse-binsko in oblikovno opazno nadgradili. Raslo je tudi po obsegu; od začetnih 8 strani v Novicah, prek 12 strani v letu 2002 in 2003, vse do dana-šnjih 16–20 strani.

Čeprav od posameznih bralcev na račun Par-tnerja prejemamo precej pohval, bi vas ob tej priložnosti povabila, da nam v kratki anketi na-

pišete, kako ste zado-voljni z našim–vašim glasilom, kako ga oce-njujete, kaj v njem po-grešate in katere izbolj-šave predlagate, da bi ga še raje brali in da bi bil za vas še bolj kori-sten. Kajti to je naše glavno vodilo!

Pa lepo pozdravljeni do naslednje številke v decembru!

U

2000 2001

2002 2003

2004 2005 2006

3

ola je zasnovana po načr t ih pod je t j a Omnia Arh Ljublja-na, v podjetju Biro Es iz Ljubljane pa so iz-

vedli projektiranje strojnih in ele-ktroinštalacij ter signalno-komuni-kacijskih inštalacij.

V sistem prezračevanja so vklju-čene vse učilnice, kuhinja, jedilni-ca, avla – garderobe, amfiteatralna dvorana in glasbena šola ter športna dvorana z garderobami in garažo.

Razredi so prezračevani in po-hlajevani s klimatskimi napravami z rotacijskimi regeneratorji, grelni-kom in hladilnikom (proizvod IMP Klimat). Vgrajenih je 12 klimatskih naprav notranje izvedbe, ki omo-gočajo skupni pretok 132.000 m3/h. Dvoetažne klimatske naprave (do-vodno-odvodne naprave) imajo dvoplaščne stene z vmesno izola-cijo debeline 50 mm.

Pri vseh klimatskih napravah je vključena rekuperacija (pri šestih sistemih je rekuperacija z rotacij-skim rekuperatorjem, pri petih pa z glikolnim rekuperatorjem ter gretje in hlajenje (vodno). V vseh klimatskih napravah so vgrajeni tudi dušilniki zvoka.

Klimatske naprave so opremlje-ne z regulacijsko opremo proizva-jalca Carel, ki ga zastopa Hidria

Referen~ni objektOSNOVNA [OLA BONIFIKA

Dober zrak tudi v {oleTekst: Majda Flander, univ. dipl. ekon., vodja trženja

Tokrat vam predstavljamo referen~ni objekt Osnovno {olo Bonifika Koper, ki je za 726 {olarjev odprla svoja vrata 1. septembra letos. Nova {ola, ki je stala 4,7 milijarde tolarjev, ima 12.000 kvadratnih metrov uporabnih prostorov, vklju~no z dvorano za {portne prireditve in koncerte.

Š

inženiring. Regulatorji omogočajo prenos podatkov na centralno nad-zorni sistem CNS po Lon works protokolu, pa tudi popolno avto-nomno delovanje ter upravljanje prek vgrajenega prikazovalnika ter signalizacijo delovanja in okvare z LED signalizacijo.

Hidria Inženiring je na objektu izvedla:• projektiranje in konstruiranje

elektro krmilnih omar za klima komore,

• izvedbo elektro kabliranja medperiferno regulacijsko opremo in elektro krmilno omaro,

• zaključni funkcijski zagon siste-mov klimatizacije z vsemi po-trebnimi elektro meritvami ter meritvami zraka. Vpihovalni elementi v šolskem

objektu so večinoma vrtinčni di-fuzorji OD-9, linijski LD-13 ter aluminijaste rešetke AR-2 ter ven-tili PV. Za učilnice je tako zago-tovljeno 25 m3/h svežega zraka na

osebo. Protipožarna zaščita je zago-tovljena s požarnimi loputami PL-12 s protipožarnimi ventili PPV.

Prezračevanje in hlajenje telo-vadnice, ki služi občasno tudi kot športna dvorana s prostorom za 1500 gledalcev, sta izvedena z dvema klimatskima napravama (2 x 20.000 m3/h), ki delujeta z obto-kom. Vpih je izveden prek termo-statsko reguliranih vrtinčnih difu-zorjev OD-11V/TR, sesanje pa prek rešetk.

4

tabeli desno predstavljamo najpo-membnejše reference Skupine IMP Klima doma in v tujini v letu 2006.

Opis nekaterih najpomembnej{ih referenc:

FDV LjubljanaV začetku novega študijskega leta je Fakulteta za družbene vede dobila novo podobo, saj so uradno otvorili že težko pričakovane nove prostore. Pridobili so 12 novih in večjih pre-davalnic, večnamensko dvorano, kabinete za raziskovalce in profesorje ter ustrezne prosto-re za študentske referate. Novi prostori so opremljeni s številnimi distributivnimi eleme-ti, konvektorji za hlajenje in ogrevanje ter požarnimi loputami.

Hotel Livada Prestige Moravske TopliceNovi hotel Livada Prestige (5*), zgrajen v Mo-ravskih Toplicah, je edini hotel na svetu, ki gostom omogoča uživanje v termalni vodi na balkonu hotelske sobe. Hotel s 122 sobami je namenjen najzahtevnejšim gostom. Gostom so na voljo najsodobnejši wellnes center, zunanji in notranji bazeni, sodoben poslovni center, golf igrišče … V objekt je vgrajenih skoraj 300 ventilatorskih konvektorjev Climmy 4, poleg tega pa še veliko distributivnih elementov.

Mercator Mostar – BIHV začetku poletja je v osrčju Hercegovine odprl vrata novi Mercator center Mostar. Nje-gova skupna površina je 9.507 m2. Kupcem je na voljo 116 parkirnih mest. Površina hiper-marketa se razteza na 1.350 kvadratnih metrih, v sklopu centra je še vrsta trgovin s široko ponudbo izdelkov in storitev. Hidria IMP Klima je dobavila elemente za distribucijo zraka ter klimatske naprave.

Rio Soul Shopping Center – PortugalskaSpomladi je bil odprt Rio Soul Shopping in zabaviščni center v Lizboni. Center obsega 137 trgovin, 22 restavracij in parkirišč z 2.300 parkirnimi mesti. V sodobno in inovativno arhitekturo se lepo vključuje tudi veliko število vpihovalnih šob, linijskih difuzorjev in številni prezračevalni elementi Hidria IMP Klime.

Referen~ni objektiDOMA IN V TUJINI

Sprehod med referen~nimi objektiTekst: Nata{a Brus, trènje

VSLOVENIJA

Hotel Livada Prestige, MoravskeToplice

City center, trgovski objekt, Celje

Fakulteta za dru`bene vede, poslovno-upravni objekt, Ljubljana

Osnovna {ola Bonifika, Koper

Poslovno stanovanjski objekt, Nova Gorica

TU[, trgovski objekt, Studenci pri Mariboru

Mercator Portoro`, trgovski objekt

Poljansko nabre`je II faza, Ljubljana

FRS Telovadnica Ljubljana

Trimo Trebnje, industrijski objekt

Univerza na Primorskem, poslovno-upravni objekt, Koper

Koto, industrijski objekt, Velenje

Krka pelete IV, industrijski objekt, Novo Mesto

Bazen Ajdov{~ina, {portno rekreativni objekt, Ajdov{~ina

Hotel Perla, Nova Gorica

HIT IZC Park, igralnica, Nova Gorica

Arena Vodafone live, {portno rekreativni center, Ljubljana

Hotel Jeruzalem, Ljutomer

Nova Ljubljanska banka, poslovno-upravni objekt, Ljubljana

Tehnolo{ki park Litostroj, Ljubljana

Mercator, trgovski objekt, Pobre`je

distributivni elementi, požarna tehnika, konvektorji

distributivni elementi, absolutna filtracija, hladilna tehnika

distributivni elementi, požarne lopute, konvektorji

distributivni elementi, požarna tehnika, klimatske naprave

distributivni elementi, požarna tehnika


distributivni elementi, konvektorji



klimatske naprave

distributivni elementi, požarna tehnika, konvektorji


distributivni elementi, požarna tehnika, absolutna filtracija, ventilatorji

distributivni elementi, klimatske naprave


distributivni elementi, absolutna filtracija, klimatske naprave


distributivni elementi, konvektorji

distributivni elementi, konvektorji, klimatske naprave


klimatske naprave

TUJINA

Section 84 Project - Australian Tax Office, poslovni objekt, Canberra, Avstralija

Poslovni center Dubai, Zdruèni Arabski Emirati

Mercator Mostar, Bosna in Hercegovina

Hiper market Frukta Trade, industrijski objekt, Bosna in Hercegovina

Olip tovarna obutve Travnik, industrijski objekt, Bosna in Hercegovina

Zgrada zajedni~kih institucija, poslovni objekt, Bosna in Hercegovina

Bolnica Sorgut, Rusija

Almera Zagreb, poslovna zgradba, Hrva{ka

Laser Mega Joule, Bordeaux, Francija

Bolnica Astana, Kazahstan

Olimp, avto salon, St. Petersburg, Rusija

BTK, industrijski objekt, St. Petersburg, Rusija

Terminal II PL LOT, letali{~e, Var{ava, Poljska

Nowe Techniki Medyczne, bolni{nica, Rzesóv, Poljska

Hikma, laboratorij, Sintra, Portugalska

Dunav osiguranje, poslovna zgradba, Srbija

Hotel Best Western Premier Montenegro, Podgorica, ^rna Gora

High school Utrecht, univerza, Nizozemska

Doka, industrijski objekt, Banska Bistrica, Slova{ka

distributivni elementi



distributivni elementi, elementi za distribucijo zraka

distributivni elementi, poàrna tehnika, avtomatika


klimatske naprave



absolutna filtracija

konvektorji

klimatske naprave


distributivni elementi, absolutna filtracija

distributivni elementi, absolutna filtracija, poàrna tehnika


hladilna tehnika


klimatske naprave

5

Fakulteta za dru`bene vede, Ljubljana – distributivni elementi, požarna tehnika, konvektorji

Hotel Livada Prestige, Moravske toplice – distributivni elementi, požarna tehnika, konvektorji

HIT IZC Park, igralnica, Nova Gorica – distributivni el-ementi, absolutna filtracija, klimatske naprave

Olimp, avto salon, St. Petersburg, Rusija – konvektorji

Hotel Best Western Premier Montenegro, Podgorica, ^rna Gora – hladilna tehnika

Rio Soul Shopping Center, Fogueteiro, Portugalska – distributivni elementi

Bazen Ajdov{~ina, {portno rekreativni objekt – distribu-tivni elementi, klimatske naprave

Hotel Perla Nova Gorica – distributivni elementi, klimatske naprave

6

Prihranimo ~as in denarTekst: Klemen ^ebular, samostojni komercialist, Hidria in`eniring d.o.o.

ogate izkušnje, prido-bljene z dobavo opre-me za klimatizacijske sisteme v tujini, so nas pripeljale do od-

ločitve, da dobavljamo klimatske naprave, v katere je tovarniško vgrajena EKO. Naprave so v celo-ti ožičene ter funkcijsko zagnane oz. testirane v podjetju, ki jih iz-deluje.

Izkazalo se je, da so bili s tem doseženi visoki prihranki finanč-nih sredstev, kar se odraža v višji konkurenčnosti naših klimatizacij-skih sistemov v tujini, saj s tem odpade potreba po iskanju tujega partnerja za ožičenje, odpadejo pa tudi prevozni in nastanitveni stro-ški, ki nastanejo s prihodom naše-ga serviserja oz. serviserjev na objekt.

Zgornji dve sliki prikazujeta dva takšna sistema, prvi je primer zunanje namestitve klimatske na-prave, drugi sistem pa je predvi-den za postavitev v prostor.

Osnova izbire avtomatike klima-tizacijskega sistema sta veljaven strojni in elektro projekt, iz katerih je razvidno, ali mora biti regula-cijska oprema komunikativna po določenem protokolu ali ne. V primeru, da je izražena zahteva po komunikativni opremi, je treba jasno definirati kateri protokol bo predstavljal osnovo komunikacije, saj se pri našem delu srečujemo z Modbus, KNX (konex), Lon Works in BACnet protokoli. Jasen mora biti tudi nivo, na katerem se regu-lacijska oprema nudi – obstajajo namreč trije nivoji: periferni in avtomatizacijski nivo ter nivo cen-tralno nadzornega sistema.

Danes dobava in montaža regu-lacijske opreme za nek klimatiza-cijski sistem še vedno potekata na naslednji način. Montažer strojnih instalacij vgradi v kanalsko mrežo in na klimatsko napravo periferne elemente avtomatike, katere mu dostavi podjetje, ki se ukvarja z regulacijo. To podjetje dostavi tudi regulatorje, ki jih je potrebno do-staviti izdelovalcu elektrokrmilne omare. Elektro načrti omar mora-

B

Primer iz praksePREDNOSTI DOBAVE CELOTNE REGULACIJSKE OPREME KLIMATIZACIJSKEGA SISTEMA

jo biti prilagojeni izbranemu do-bavitelju avtomatike. Elektrokrmil-no omaro je potrebno na objektu povezati tudi s klimatsko napravo, kar opravi ustrezno usposobljeno osebje. Situacijo dodatno oteži še primer, ko je klimatska naprava opremljena s hladilnim krogom z direktnim uparjalnikom ali z eno-to s plinskim gorilnikom, saj se v tem primeru na objektu pojavijo še dodatni podizvajalci oz. doba-vitelji.

Tudi funkcijski zagon ni enosta-ven, saj morajo biti ob zagonu prisotni različni partnerji: dobavi-telj klimatske naprave, dobavitelj avtomatike, montažer strojnih in-stalacij, dobavitelj hladilnega agre-gata, plinskega gorilnika …

V primeru nudenja opreme in storitev, ki zajemajo celotni klima-tizacijski sistem, pa so možni znatni prihranki časa in finančnih sred-stev, potrebnih za realizacijo dolo-čenega projekta. Razlogi za to so:• en pogovorni partner za mehan-

ske dele, regulacijsko opremo, elektrokrmilno omaro, električno povezavo med periferno opre-mo, klimatsko napravo in EKO, ter za končni funkcijski zagon,

• prihranki časa in denarja zaradi manjših montažnih stroškov na objektu, saj so elementi avtoma-tike, ki so predvideni za vgrad-njo na klimatsko napravo, vgra-jeni že v podjetju,

• dobava v kompletu pravilomazahteva manj prostora v strojni-ci kot ločena montaža vse te tehnike,

• zaradi ugodnejših nabavnih po-gojev pri dobaviteljih podkom-ponent se praviloma dosega nižja cena celotnega klimatiza-cijskega sistema,

• ker se ve za točno določen obsegdobave, je možno izdati funkcij-sko garancijo za delovanje siste-ma, kot je bil izvorno projekti-ran,

• kakovostnejša kontrola EKO, kiso dvakratno testirane – prvič električno pri izdelovalcu EKO in drugič funkcijsko v preizku-ševališču našega podjetja.

Primer zunanje namestitve klimatske naprave (klimatska naprava za objekt Spar v Budimpe{ti)

Kabliranje

Primer notranje namestitve klimatske naprave (klimatska naprava za objekt v Rusiji)

7

Za laminarni tokTekst: Mateja Erjavec, ing. str., vodja razvojnih projektov za program Absolutna filtracija, Hidria In{titut Klima

NovostiDOVODNI STROP S SINTETI^NO TKANINO DSS

program absolutna filtracijaADOVODNI STROP S SINTETI^NO TKANINO (DSS) OMOGO^A LAMINARNI TOK

Dovodni strop s sintetično tka-nino DSS uporabljamo v čistih prostorih po klasifikaciji US Fed 209 E in po DIN 1946/4 za klima-tizacijo bolnic, kjer je potrebna intenzivna menjava zraka. Predvi-deni so za vgradnjo v spuščene stropove v operacijskih dvoranah in prostorih za intenzivno nego.

Osnovna konstrukcija je enaka kot pri dovodnem perforiranem stropu DPS. Namesto perforiranih

plošč ima sintetično tkanino, ki je vpeta v aluminijasti ali nerjaveči okvir. Sintetična tkanina omogoča laminarni tok, saj se zaradi gosto prepletenih sintetičnih niti na površini ne ustvarja vrtinčni tok. Klasifikacija sintetičnega vložka je ustrezna po DIN 4799 za higienski minimum v operacijskih dvoranah. Sintetična tkanina ima tudi vse potrebne certifikate za uporabo v operacijskih dvoranah, ter ima vi-

soko odpornost na agresivna dez-infekcijska sredstva. Lahko je eno- ali dvoslojna. Dvojni sloj omogoča, da se zrak pred vstopom v prostor enakomerno porazdeli po vsej po-vršini. Ohišje stropa in ohišje fil-trov je lahko izdelano iz nerjaveče ali barvane pocinkane pločevine.

Referenčni operacijski strop DSS si je mogoče ogledati v Hidria In-štitutu Klima, kjer lahko v praksi spoznate delovanje celotnega sis-tema klimatizacije čistega prostora, ki je v celoti plod znanja strokov-njakov skupine Hidria IMP Klima. Več o sistemu in celoviti ponudbi na tem področju bomo opisali v naslednji številki.

Strop DSS `e deluje v ~istem prostoru Hidria In{tituta Klima

maska s sinteti~no tkanino

ohi{je filtrov

ohi{je stropa

odprtina za OP lu~ revizijska odprtina

filter

Dimenzije B x L x H Pretok zraka m3/h [tevilo filtrov

1400 x 2400 x 450 2000 2

1800 x 2400 x 450 3000 3

1800 x 3000 x 450 4000 4

2400 x 2400 x 450 4200 4

2400 x 3000 x 450 5000 6

3000 x 3000 x 450 6000 6

8

Ve~ji pretokiTekst: Du{an @gavec, ing. str,, vodja razvojnih projektov za program Klima, Hidria In{titut Klima

NovostiVRTIN^NI DIFUZOR OD-5

OKROGLI VRTIN^NI DIFUZOR OD-5

Vrtinčni difuzorji OD-5 se v pri-merjavi z difuzorji OD-4 odlikuje-jo z večjimi efektivnimi preseki in sodobnejšim dizajnom. Namenjeni so za dovod zraka v prostore z vi-šino do 4,5 m. Njihova geometrija je najprimernejša za dovod hlad-nega zraka s temperaturno razliko do -10 OC glede na temperaturo zraka v prostoru.

OD-5 proizvajamo v kvadratni in okrogli različici. Pri kvadratnih sta na izbiro sredinska pritrditev ali pritrditev s štirimi vijaki v vogalih, pri okroglih pa je predvidena samo sredinska pritrditev. Difuzorje se običajno vgrajuje s pomočjo pri-

program klimaK

ključne komore s stranskim ali vertikalnim priključkom. Na zadnji strani difuzorja je privarjen difu-zijski obroč, ki izboljša iztekanje zraka skozi reže.

Difuzorji so izdelani iz jeklene pločevine in pobarvani v standar-dni barvi RAL 9010. Po želji kup-ca jih lahko pobarvamo v poljubni barvi po RAL lestvici.

Za pravilen izbor ustrezne di-menzije je v sklopu paketa KLIMA ADE že v izdelavi tudi računalni-ški program. Tehnični katalog (pdf) lahko dobite na spletnem portalu za partnerje http://partnerji.imp-klima.si v rubriki Novi produkti.

Primerjava prostih presekov med OD-5 in OD-4

Klju~ za naro~anje: OD-5/K1/A/S/M vel. 300, 400, 500, 600, 625

M regulacijska loputa

S priklju~ek s straniV priklju~ek z vrha

A odvod zrakaZ dovod zraka

K1 kvadratna maska – sredinska pritrditevK4 kvadratna maska – pritrditev s {tirimi vijakiR1 okrogla maska – sredinska pritrditev

Velikost Dn Dz A1 x A1 fi A1 Aef [m2]

300 84 254 295 x 295 300 0,0145

400 92 350 395 x 395 400 0,0301

500 150 450 495 x 495 500 0,0386

600 170 540 595 x 595 600 0,0580

625 170 540 620 x 620 625 0,0580

Velikost OD-5 Aef [m2] OD-4 Aef [m2]

300 0,0145 /

400 0,0301 0,0138

500 0,0386 0,0138

600 0,0580 0,0138 oz. 0,0367 vel. 600D

625 0,0580 0,0138 oz. 0,0367 vel. 625D

9

Na sejmu IKK v Nürnbergu v Nemčiji, na katerem se je pred-stavilo 893 razstavljavcev iz 99 držav, sta se med 18. in 20.10.2006 predstavili dve podjetji iz korpo-racije Hidria: IMP Klimat in Hi-dria Rotomatika.

Vesti iz podjetijNAJLEP[E UREJENI OBJEKTI,, PREIMENOVANJE DRU@B, SEJEMSKO PRIZNANJE, SEJEM IKK

Z dnem 29. 8. 2006 sta bili uradno spremenjeni imeni družb IMP Klima in RTC I KGH. Novi imeni družb se glasita:

Hidria IMP Klima Proizvodnja klima sistemov d.o.o. (skrajšano: Hidria IMP Klima d.o.o.)

ter Hidria Inštitut Klima - klima-

tizacija, gretje in hlajenje d.o.o. (skrajšano: Hidria Inštitut Klima d.o.o.)

Spremembo je narekovala stra-tegija korporacije Hidria, po ka-teri mora biti ime družbe jasno povezano z blagovno znamko Hidria, ki jo tržijo vse Hidriine ključne družbe. Da bi dosegali jasno povezavo med družbo in blagovno znamko, ki jo trži, so bili v letošnjem letu izpeljani postopki preimenovanja družb.

IMP KLIMA SE JE PREMENOVALA V HIDRIA IMP KLIMA

Na sklepni prireditvi vsesloven-ske akcije “Moja dežela lepa in gostoljubna”, v katero je vključe-na tudi idrijska občina, sta dve priznanji prejeli Hidriini družbi. V kategoriji najlepše urejen indu-strijski objekt je priznanje prejel Hidria Inštitut Klima, Hidria Ro-tomatika in Krajevna skupnost Spodnja Idrija pa sta prejeli pri-znanje za obnovo, vzdrževanje in urejenost mostu čez Kanomljico pri družbi Hidria Rotomatika.

Po sklepu tričlanske komisije:

PRIZNANJA NAJLEP[E UREJENIM OBJEKTOM

RAZSTAVLJALI SMO NA SEJMU IKK V NÜRNBERGU

AET se po novem imenuje Hidria AET, Rotomatika se je preimeno-vala v Hidria Rotomatika, IMP Klima pa v Hidria IMP Klima.

Nova imena nosijo tudi trije Hidriini inštituti: Hidria Inštitut Klima v Godoviču (prej: RTC In-štitut KGH), Hidria Inštitut Auto-motive v Tolminu (prej: RTC In-štitut za vžigne sisteme in elektro-niko) in Hidria Inštitut za materi-ale in tehnologijo v Spodnji Idriji.

Naša družba IMP Klima je tako dobila novo ime 15 let po svoji prvi registraciji kot podjetje (leta 1991), prej pa je bil v Godoviču od leta 1977 proizvodni obrat podjetja IMP TIO Idrija.

arhitekta Mira Božiča, fotografa in oblikovalca Janija Peternelja in novinarke Polone Šemrl, so bila priznanja podeljena tudi dvema zgledno urejenima stanovanjskima hišama v Godoviču in Gorenjem Vrsniku, stanovanjskemu bloku v Idriji, športnemu igrišču v Godo-viču, gostinskemu lokalu in trgo-vini v Idriji, športnemu društvu Ydria Sclabonica iz Spodnje Idri-je ter mešanemu pevskemu zboru dr. Frančišek Lampe iz Črnega Vrha nad Idrijo.

vani izvedbi, ki se uporablja za klimatiziranje bazenov in je plod lastnega znanja in izkušenj. Poleg prenosnikov za vgradnjo v klimat-ske naprave so prvič razstavljali tudi toplotne prenosnike za vgrad-njo v talne konvektorje. Predsta-

SEJEMSKO PRIZNANJE ZA INOVACIJO 2006

Na sejmu Baltic Build–Heat Vent v St. Petersburgu, ki je po-tekal od 13. do 16. septembra, je Hidria IMP Klima prejela sejem-sko priznanje za najbolj inovativen izdelek 2006 na področju venti-lacije in klimatizacije. Nagrado si je prislužil vrtinčni difuzor OD-11 V/TR s termostatsko regulacijo.

Sejem IKK spada med ključne sejme IMP Klimat-a, saj je Nem-čija eden od njihovih najpomemb-nejših izvoznih trgov. IMP Klimat je predstavljal novosti iz svojega proizvodnega programa: klimat-sko napravo z integrirano elektro-krmilno omarico in s t. i. “touch screen” zaslonom za upravljanje. Klimatska naprava je bila v bar-

vljen je bil tudi program družbe Hidria IMP Klima.

Razstavni prostor so obiskali vsi najpomembnejši obstoječi kupci, veliko potencialnih, “novih” kup-cev, projektantov, montažerjev, pa tudi obiskovalcev iz konkurenčnih podjetij. Z nastopom na sejmu in obiskom so bili izjemno zadovolj-ni.

Od leve proti desni: Egon Venko (Hidria In{titut Klima), Vera Gliha, Renato Leoni (Hidria Rotomatika)

10

AktualnoAKTIVNI STROPOVI GIF

azlikujemo dva osnov-na sistema odvoda termičnega zračnega toka, v katerem se nahajajo aerosoli iz

kuhinj: odvod prek kuhinjske nape in odvod prek kuhinjskega stropa. Pri kuhinjskih stropovih nadalje ločimo: zaprte (pasivne) sisteme in odprte sisteme (aktivni stopovi).

V tem članku vas seznanjamo z razlikami med zaprtimi (pasiv-nimi) sistemi prezračevalnih stro-pov in aktivnimi sistemi prezra-čevalnih stropov blagovne znamke GIF. Da bo vaša odločitev lažja!

Razprave o idealnem prezrače-valnem stropu trajajo že skoraj 30 let. Vprašanje, ki najbolj razburja arhitekte, inženirje in gradbenike, pa je naslednje: “Ali so za higieni-čen stropni medprostor boljši od-prti ali zaprti sistemi (sami jih sicer rajši imenujemo povratni in nepo-vratni sistemi)?”. Naslednji prispe-vek bi vam moral pomagati pri prebijanju skozi množico mnenj in pri seznanjanju z nekaterimi trdni-mi dejstvi.

Najprej nekaj o razlikah med obema sistemoma: pri odprtih sis-temih se delci v zraku najprej fil-trirajo iz izhodnega zraka komer-cialne kuhinje (kuhinja, ki je pre-stala higiensko inšpekcijo in jo je odobrila Uprava za hrano in zdra-vila v Ameriki – FDA, Food and Drug Administration) z zelo učin-kovitim filtrom. Izhodni zrak nato teče skozi stropni medprostor v sistem prezračevalnih jaškov. Pri zaprtih sistemih se izhodni zrak filtrira in nato takoj vsesa v sistem prezračevalnih jaškov.

Glavna razlika pri dovo-dnih območjih je v higie-ni in tehniki odvajanja zraka – široko obmo-čje ali ena točka – ter končno tudi odporno-sti stropov proti ognju. Na prvi pogled bi si človek lahko mislil, da

Ve~ zraka v kuhinje in prehrambeno industrijo!Tekst: Volker Eckmann, direktor, GIF

R

ostanki masti ali vlage (tudi naj-boljši filtri ne zadržijo 100 odstot-kov delcev iz zraka, ki se nalagajo v stropnem medprostoru odprtih sistemov) povzročajo nastanek ne-higieničnih razmer. Da pa vendar-le ni tako, lahko vidimo pri več tisoč primerih inštalacij odprtih prezračevalnih stropnih sistemov. Znani strokovnjaki za higieno ter inštituti so take sisteme pregledali in dokumentirali.

Odprti (oz. povratni) sistemi so se v praksi uveljavili zaradi pred-nosti, ki jih zaprti sistemi nimajo.

Prva prednost vključuje stropni medprostor. Po-samezne kasete pri ak-tivnih prezračevalnih stropovih GIF je pred čiščenjem mogoče od-straniti. Če se umaza-nija vseeno nalaga –

morda zato, ker je nekdo

kuhal brez nameščenih kaset –, jo lahko takoj opazimo, šef kuhinje pa lahko izvede ustrezne ukrepe.Ponavadi se zrak v stropnem med-prostoru izmenja najmanj 100-krat. Taka izmenjava zraka se izvaja tudi, kadar nihče ne kuha, med pripravo hrane ali, na primer, med čiščenjem. Verjamemo, da je ta vrsta prečiščevanja najboljša me-toda za suhe stropne medprostore. S tem se zagotovi, da v kuhinji ni nevarnih koliformnih bakterij, kva-sovk in plesni.

Nasprotno pa se pri zaprtih sis-temih stropni medprostor ne pre-čiščuje z zrakom. Še več, “onesna-ženo” kuhinjo in stropni medpro-stor ločuje le tanka pločevinasta ploskev. Pri takih načrtih je delo-vanje toplotne prevodnosti izje-mno dobro. Rezultat tega je, da se omenjeni mikrobi razbohotijo, kadar je v stropnem medprostoru

vlaga. Še posebej pri komercialnih kuhinjah morajo stropni medpro-stori prenašati nenehne tempera-turne spremembe, zato so podvr-ženi nastajanju vlage. Poleg tega ne poznamo nobenega proizvajal-ca zaprtih sistemov, ki bi lahko dokazal, da je njegov proizvod neprepusten za difuzijo pare. Pri uporabi parnih curkov ali brizga-nju z vodo pod visokim tlakom lahko vlago vnesemo tudi v prazen prostor, iz katerega je z zamenjavo zraka ne moremo nikoli več od-straniti.

V nasprotju z aktivnimi prezra-čevalnimi stropovi GIF lahko za-prti sistemi zrak odvajajo le na določenih mestih. Slaba stran pa je, da se dvigajoči zrak ujame le strukturno s trapezoidnim spojem. Preostanek stropne fasade je iz pločevinastih ploskev, ki niso de-javne v prezračevalnem procesu.

Aktivni prezra~evalni strop GIF

11

aprave se uporabljajo za prezračevanje, vzdrževanje nadtlaka in ogrevanje pokritih prireditvenih in vad-

benih objektov z napihljivo kon-strukcijo – balonov (teniška in nogometna igrišča, bazeni, itd.) ter za prezračevanje in ogrevanje objek-tov montažnega tipa z nosilno podkonstrukcijo, pokritih z eno-stensko ali dvostensko ponjavo (skladišča, razstavni in proizvodni prostori, rastlinjaki, itd.).

Klimatska naprava je sestavljena iz aluminijastega okvirja, toplotno izoliranega ohišja, podstavka, ven-tilatorja z elektromotornim jermen-skim pogonom, postavljenega na izolatorje vibracij, indirektnega grelnika, plinskega (oljnega) goril-nika, dimnika, kanalskih priključ-kov okrogle oblike za dovodni in odvodni zrak, nadtlačne žaluzije na sesalnem delu ventilatorske enote,

Klimatske naprave za nadtla~ne haleTekst: Marjan Hribljan, udis, vodja programa klimatskih naprav, IMP Klimat

NVelik del zraka, ki bi ga bilo treba odvesti, se tako ne ujame v neposredni “zračni steber”, ampak vstopi v dovodno obmo-čje s strani ali navzdol, potem ko trči ob omenjene pločevina-ste ploskve. Ta oblika odvajanja zraka je tako “učinkovita”, kot če poskusimo s slamico “pose-sati” plamen sveče. Nastanek kondenzacijskih kapljic na spo-dnji strani pločevinastih plo-skev je logična posledica. Pri prezračevalnih stropovih GIF se dvigajoča izločena vlaga ujame zaradi rež, ki so na vsa-kih osem centimetrov v odvo-dnih kasetah. Zato si ni težko predstavljati, kateri sistem vodi do hitrejšega odstranjevanja vlage, ki se izloča s kuhanjem. Še več, ustrezen novi standard potrjuje princip dovajanja zraka na širše območje, kar GIF poč-ne že 25 let. Njihovo uporabo priporoča tudi standard VDI 2052, v primerjavi z difuzorji za dovodni zrak, in sicer nad delovnimi postajami. To je pod-pora zagovornikom zračnega dovoda z vrtinčno difuzijo pri njihovi izbiri tega stropnega sistema kot idealne rešitve.

Na koncu pa še beseda o požarni varnosti. Vsi proizvajal-ci morajo filtre testirati glede odpornosti proti ognju ter jih v skladu s tem atestirati. Vendar pa ni nobene prednosti, kadar filter zdrži ogenj, medtem ko se okvir oz. podporni nosilec za-radi temperature tako deformi-ra, da se zvije in pade ter tako ognju izpostavi strukturo stav-be. Pri tem se izkaže prav ak-tivni prezračevalni strop GIF – njegova odpornost proti ognju je že preizkušena in dokazana kot zaključena celota.

Svetovanje in tehnična pod-pora: Primož Golob, tel 05/ 37 43 102, e-pošta: [email protected]

ročno nastavljive zobniške regula-cijske žaluzije za regulacijo obtoč-nega zraka oz. sesanja odvodnega zraka iz prostora v klimatsko napra-vo in elektro–komandne omare.

Prednosti odlo~itve za naprave IMP Klimat

Možen je izbor naprave glede na razpoložljivi vir energije za ogrevanje (plin, kurilno olje, topla voda, para) ali glede na potrebe po količini vpihovanega zraka in grelni moči, saj po izvedbi in ve-likosti proizvajamo različne tipe naprav:• s plinskim (oljnim) grelnikom zraka ZKGP (ZKOG),• z vodnim grelnikom zraka KZNV,• z ventilatorjem na dieselmotorni pogon in• varnostne naprave ZKDM

Naprave so prilagojene delova-nju v različnih vremenskih pogo-jih. Glede na zahtevnost objekta

lahko po želji izbirate med osnov-no izvedbo nižjega cenovnega ra-zreda in več možnimi dopolnitva-mi osnovne izvedbe višjega cenov-nega razreda. Dopolnitve pomeni-jo možnost izbiranja med različni-mi vrstami materialov, iz katerih je naprava izdelana in različnimi izvedbami sistema regulacije (dvo-stopenjska regulacija, zvezna regu-lacija, daljinsko upravljanje, izved-ba za okolja z nizkimi zunanjimi temperaturami …).

IMP Klimat proizvaja tovrstne klimatske naprave že od leta 2003 in ima številne reference. Nekaj izbranih:• bazen Kodeljevo (2003)• bazen Ravne (2005)• hokejska dvorana Tjumen (Rusi- ja, 2004)• tenis igrišče v Beogradu (2004)

Informacije, svetovanje in pro-daja: Iza Ukmar, tel. 01 300 52 38, e-naslov: [email protected]

Bazen Kodeljevo, Ljubljana

AktualnoKLIMATSKE NAPRAVE ZA PREZRA^EVANJE IN OGREVANJE NADTLA^NIH HAL

12

RetrospektivaKLIMA FORUM

1. MEDNARODNI KLIMA FORUM V SLOVENIJIStrate{ki razvoj, zagotavljanje kvalitete in nove tehnologije, 28. 9. 2006, Hidria In{titut Klima, Godovi~

1 del: Termi~no udobje, distribucija zraka v prostoru, prenos toplote

Dr. Ole Fan-ger, Mednaro-dni center za notranje oko-lje in energijo, Danska Teh-nična Univer-za in Univerza

Syracuse, ZDA. Dr. Ole Fanger je teden dni pred forumom umrl v ZDA. Njegovo temo je predsta-vil dr. Arsen Melikov, ki je v nje-gov spomin orisal življenjsko pot tega svetovno znanega strokovnja-ka za področje klimatskega ugod-ja v notranjih prostorih, prejemni-ka trinajstih častnih doktoratov. Predavanje (Arsen Melikov): Bo-doči izziv za KGH: Veliko večja kakovost notranjega zraka ob pri-hranku energije.

Dr. Branislav Todorović, Univerza v Be-ogradu, Srbija.Predavanje: Obnašanje stavb kot kopi-ja človeškega

organizma.

Dr. Peter V. Nielsen, Uni-verza Aalborg in Mednaro-dni center za notranje okolje in energijo, Danska.

Predavanje: Primerjava med raz-ličnimi načini distribucije zraka.

Dr. Arsen Me-likov, Medna-rodni center za notranje okolje in ener-gijo, Danska Tehnična Uni-verza.

Predavanje: Osebno prezračeva-nje.

Dr. Alberto Cavalini, Uni-verza v Pado-vi, Italija.

Predavanje: Sodobni preno-sniki toplote za KGH.

2 del: Odli~nost, u~inkovi-tost in bodo~i razvoj

Dr. Kazić, Dr. Vušanović, Fa-kulteta za strojništvo v Podgorici, Čr-na Gora.Predavanje: Eksergija in

KGH.

Dr. Marija Todorović, Fakulteta za agronomijo, Srbija.Predavanje: Analiza obna-šanja stavb za

energetsko učinkovitost tehničnih, KGH in sonaravnih distribuiranih sistemov za proizvodnjo energije.

28. septembra je Hidria Inštitut je v okviru Akademije znannja gostil 1. mednarodni Klima Forum, prvi tovrstni dogodek v takem obsegu v Sloveniji. Forum z na-slovom “Strateški razvoj, zagota-vljanje kakovosti in nove tehnolo-gije” je bil namenjen strokovni javnosti s področja klimatizacije, gretja in hlajenja. Okrog 140 ude-ležencev iz Slovenije, Avstrije, Bosne in Hercegovine, Francije, Italije, Madžarske, Nizozemske, Portugalske, Romunije, Srbije, Švice ter Velike Britanije se je seznanilo z novostmi in trendi, izmenjalo mnenja in izkušnje ter iskalo odgovore na aktualna vpra-šanja, povezana s toplotnim ugod-jem, distribucijo zraka v prostorih in prenosom toplote. Drugi temat-ski sklop foruma se je nanašal na energijo, učinkovitost in njun nadaljnji ra-zvoj, tretji pa na vlo-go direktive o ener-gijski učinkovitosti stavb EPBD in osta-lih direktiv na priho-dnost industrije klima-

tizacije, gretja in hlajenja. Forum je zaokrožila okrogla

miza na temo “Izzivi pri razvoju dejavnosti klimatizacije, gretja in hlajenja”. Udeležencem foruma je predaval eminentni zbor medna-

rodno uveljavljenih strokov-njakov z Danske, Fran-

cije, Anglije, Srbije, Črne Gore, Italije, Albanije in Sloveni-je.

Klima Forum bo organiziran tudi pri-

hodnje leto.

• System for the preservation of "The Man who came from the Ice" – Cesa- re Angelantoni (ANGELANTONI INDUSTRIE S.p.A.) , Italy

• Some AuditAC project results: the AC running costs tool and the systemrecognition guide – Daniela Bory, Center for Energy and Processes, Mines de Paris, France

• Audits of the air conditioning systems by article 9 of Energy Performanceof Buildings Directive – Simon Muhi~, Vincenc Butala, Matja` Prek, Marco Masoero, Chiara Silvi

• Making Inspections Effective – Roger Hitchin, Maxime Dupont, Jerome Adnot, France

• HVAC System Efficiencies for EPBD Calculations – Roger Hitchin

• Axial Fan Development – Matja` Eberlinc, Matev` Dular, Marko Ho~evar,Brane [irok, Gregor Ali~ (Fakulteta za strojni{tvo, Ljubljana)

• Ogrevanje in hlajenje poslovne stavbe Kostak d.d. – Edo Bah~ (Bah~ d.o.o., Polzela)

• Optimizacija projektiranja, izvedbe in delovanja sistema klimatizacije – Marko Bucik (HIT d.d., Nova Gorica)

• Merilna negotovost pri meritvi lamelnih toplotnih prenosnikov – Janez Dolinar (IMP Klimat d.d)

V okviru foruma so bili predstavljeni tudi naslednji posterji:

Iz tujine:

Iz Slovenije:Iz Slovenije:

13

HIDRIA IN[TITUT KLIMA ODPRL SVOJA VRATA

Evropski komisar za znanost in raziskave dr. Janez Potočnik, mi-nister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Jure Zupan in predsednik Hidrie Edvard Svetlik so v petek, 29. septembra, v splo-šnem laboratoriju Hidria Inštituta Klima v Godoviču dali znak za začetek prvega preizkusa delova-nja vrtinčnega difuzorja OD-11 in tako tudi uradno predali namenu prvega od treh načrtovanih Hidri-inih inštitutov. Hidria Inštitut Klima, edini tovrstni center v tem delu Evrope, pomeni veliko prido-bitev tako za Hidrio, podjetja slo-venskega Grozda za klimatizacijo, gretje in hlajenje, kot tudi za dr-žavo, saj s svojo dejavnostjo bistve-no prispeva k razvoju inovativne- Hidria In{titut Klima

Namesto klasi~nega prereza traku je bil In{titut odprt s klikom za spro`itev prvega preizkusa

RetrospektivaOTVORITEV HIDRIA IN[TITUTA KLIMA

Gostje so si z zanimanjem ogledali prostore

Dr. Rama-dan Alushaj, Fakulteta za strojništvo, Politehnič-na Univer-za v Tirani, Albanija.

Predavanje: Izkušnje pri pro-fitabilni izrabi toplotnih čr-palk pri več lastniški admini-strativni zgradbi (primer upo-rabe Twin towers v Tirani).

Dr. Peter Novak, RE-HVA, Ener-gotech, Lju-bljana, Slo-venija.Predava-nje: Izzivi

razvoja KGH v 21. stoletju.

3 del: Vloga EPBD in ostale direktive bodo~ega razvoja HVAC, nova regulativa v Sloveniji

Avtor dr. Jé-rôme Adnot,Center za energijske študije, Pa-riz, Francija.Predavanje

(Daniela Bory): Izbor postop-kov za pregled klima naprav in opredelitev vsebine izobra-ževalnih programov.

Dr. Roger Hitchin, BRE – Usta-nova za gradbeno raziskovanje Ltd, Velika Britanija.

Predavanje: Kako do učinko-vitega nadzora

Dr. Vincenc Butala, Uni-verza v Lju-bljani, Fa-kulteta za strojništvo. Predava-nje: Imple-

mentacija direktive o energij-ski učinkovitosti stavb v slo-vensko regulativo in OPK.

4 del: Okrogla miza “Izzivi strokovne javnosti pri razvoju dejavnosti KGH”

ga okolja v Sloveniji.Hidria Inštitut Klima z začrta-

nim razvojnim delom in posredo-vanjem specializiranega znanja poslovnim partnerjem že ob začet-ku delovanja uspešno uresničuje svojo vizijo – postati prepoznaven evropski center klimatizacije, gre-tja in hlajenja. Med svoje glavne naloge uvršča pripravo predlogov strategij razvoja izdelkov, ki bodo nastajali v njegovih laboratorijih.

V sodelovanju s poslovnimi partnerji bodo strokovnjaki Inšti-tuta s sodobnimi orodji razvijali nove izdelke in jih preizkusili na merilnih progah v skladu z veljav-nimi standardi. Inštitut bo spod-bujal razvoj skupnih projektov in povezoval domače centre znanja

ter tehnološke centre v tujini.Hidria Inštitut klima je bil usta-

novljen marca 2002 kot razvojno jedro največje Hidriine divizije – Hidria Klima, septembra 2004 je bil položen temeljni kamen za izgradnjo samostojnega objekta. Zgradba je zrasla po načrtih idrij-skega podjetja Božič inženiring, projektiranje tehnologij merilnih modulov pa je zasnovala ekipa strokovnjakov s priznanim prof. dr. Petrom Novakom na čelu. In-štitut, ki se razteza na 3.500 m2 površin, je gradilo podjetje Zidgrad SGP Idrija, gradbena dela je vodil in nadzoroval Tušar inženiring, v Hidrii odgovoren za področje inve-sticij. Skupna investicija v izgrad-njo objekta in sodobno merilno

opremo v petnajstih laboratorijih znaša 1,4 milijarde tolarjev. Poleg Hidrie je sredstva v višini 40 % ce-lotne investicije prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj.

Danes Hidria Inštitut Klima za-posluje 23 strokovnjakov, njihovo število pa se bo v prihodnje pove-čalo na 40.

Akademija znanjaV okviru Inštituta deluje tudi

Akademija znanja za področje klimatizacije, gretja in hlajenja. Njen namen je prenos znanja iz razvoja in proizvodnje na načrto-valce, izvajalce ter uporabnike sistemov klimatizacije, gretja in hlajenja v stavbah. Namenjena je tudi za izobraževanje investitorjev

14

Merilni moduli Hidria In{tituta Klima

1 Laboratorij za kakovost in distribucijo zraka

2 Splo{ni laboratorij

3 Laboratorij za akusti~ne meritve

4 Laboratorij za presku{anje ventilatorjev

5 Laboratorij za kakovost aparatov in naprav

6 Laboratorij ~isti prostor

7 Laboratorij za prenosnike toplote in hladilne naprave

8 Metrolo{ki laboratorij

9 Laboratorij za po`arne in kurilne naprave

10 Laboratorij za solarne naprave

11 Laboratorij za CFD

12 Laboratorij za trajnostne preizkuse

13 Laboratorij za elektrotehniko in elektroniko

14 Laboratorij za merjenje ogrevalnih in vodovodnih armatur

15 Laboratorij za preizku{anje materialov

in naročnikov opreme, saj imajo le-ti končno besedo pri izbiri opreme. Inštitut bo svojim po-slovnim partnerjem omogočal izobraževanje, demonstracije delovanja izdelkov in modeliranje želenih rešitev, kar bo nedvomno prispevalo k zaupanju v kakovost izdelkov divizije Hidria Klima in predstavljenih rešitev.

Hidria Inštitut Klima sodeluje z obema slovenskima fakultetama za strojništvo ter slovenskimi in tujimi raziskovalnimi inštitucija-mi. S tem se ustvarja vez med osnovnimi raziskavami in indu-strijo, ki je pogoj za hiter prenos raziskav v prakso. V naših labo-ratorijih bodo stalno odprta vrata za raziskovalno delo, pri katerem bodo lahko sodelovali študenti dodiplomskega in podiplomskega študija ter sodelavci fakultet in inštitutov.

Merilni moduliV Hidria Inštitutu Klima pote-

Novice iz Hidrie

ZA^ETEK GRADNJE DRUGE-GA HIDRIINEGA IN[TITUTA

V neposredni bližini Hidriine družbe AET v Tolminu so sredi oktobra stekla gradbena dela za izgradnjo Hidria Inštituta Automo-tive. Namenjen bo ustvarjanju naj-sodobnejših rešitev, s katerimi bo Hidria krepila svojo inovativno moč ter konkurenčno pozicijo v evropski in svetovni avtomobilski industriji. Hidria je dr. Novaku ob tej prilo`nosti

podelila priznanje za izjemen prispevek pri razvoju programov divizije Hidria Klima ter snovanju in izgradnji Hidria In{tituta Klima

ka celovit razvoj sistemov za kli-matizacijo, gretje in hlajenje. Strokovnjaki lahko nove izdelke preizkusijo v 15 merilnih modu-lih.

Marca letos so bile v splošnem laboratoriju Hidria Inštituta Kli-ma že izvedene prve meritve distributivnih elementov, v maju pa so stekle meritve na mali me-rilni progi za merjenje integralne karakteristike ventilatorjev.

Že nekaj mesecev deluje linija za meritve toplotnih prenosnikov na IMP Klimatu v Ljubljani. Tre-nutno so polno opremljeni in v delovanju tudi naslednji labora-toriji: laboratorij Čisti prostor, laboratorij za CFD analize ter laboratorij za umerjanje elektron-skih regulatorjev pretoka. Do konca letošnjega leta bodo z vso merilno tehnologijo opremljeni še naslednji moduli: laboratorij za kakovost in distribucijo zraka, laboratorij za preizkušanje ven-tilatorjev, laboratorij za merjenje ogrevalnih naprav ter akustični laboratorij. Akustični laboratorij predstavlja posebnost v tem smi-slu, da je največji tovrstni labo-ratorij v Sloveniji in njeni okolici. Pri njegovi izgradnji se je Hidria Inštitut Klima povezal s Frauen-hofer inštitutom iz Nemčije, ki je na področju akustike najpomemb-nejši nosilec znanja in izkušenj v Evropi.

IZOBRA@EVALNE DELAVNI-CE HIDRIA IN@ENIRINGA

5. oktobra so sodelavci Hidrie Inženiringa organizirali izobra-ževalne delavnice, ki se jih je udeležilo prek 40 projektantov elektro instalacij, montažerjev in investitorjev. Delavnice so obsegale naslednje vsebine:• CNS in TBC upravljanje stavb s konkretnimi primeri,• Avtomatika klimatskih naprav, • Predstavitev ostalih storitev

Hidrie Inženiringa (vodo-ko-munalni sistemi, telemetrija in posebne rešitve).V kolikor na izobraževanju

niste bili prisotni, pa bi bili za vsebine zainteresirani, nam to lahko sporočite na tel. 05/ 37 43 153 (Barbara Bratuš, tajni-štvo) ali po elektronski pošti [email protected]. V primeru zanimanja bomo delavnice po-novili. Priporočamo se tudi za vaše predloge drugih vsebin, o katerih bi se radi podrobneje seznanili.

RetrospektivaOTVORITEV HIDRIA IN[TITUTA KLIMA, DELAVNICE

Hidria Inštitut Automotive, ki se bo raztezal na 3.200 m2 površine, naj bi bil po načrtih zgrajen do konca leta 2007. Skupna vrednost novogradnje in opreme laboratori-jev po ocenah znaša šest milijonov evrov, od katerih bo približno četrtino prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj. Izgradnja inštituta je skupni projekt Sloven-skega avtomobilskega grozda in predstavlja center mehatronike za slovensko avtomobilsko industrijo.

Prihodnje leto pa se bo začela gradnja tretjega Hidriinega inštitu-ta: Hidria Inštituta za materiale in tehnologijo v Spodnji Idriji.

HIDRIA NA SEJMU KARIERA/06

Korporacija Hidria se je v četr-tek, 26. oktobra, predstavila na sejmu Kariera/06. Dogodek se je odvijal na Gospodarskem razstavi-šču v Ljubljani. Obiskovalci sejma so imeli možnost podrobneje spo-znati korporacijo ter preveriti svoje zaposlitvene in karierne možnosti. Ob 15. uri je potekalo karierno predavanje Iztoka Seljaka, pod-predsednika korporacije Hidria, na katerem je predstavil svojo pot do uspeha, ki jo je tlakoval z delom, ob katerem uživa.

15

HIDRIA NA KONGRESU AUTOMOBIL FORUM

Na povabilo ugledne nemške strokovne avtomobilistične re-vije Automobil Produktion je Hidria 28. septembra na letnem kongresu Automobil Forum v avstrijskem Gradcu več kot dve-sto uglednim gostom predstavi-la svoj preboj med vodilne evropske družbe, ki se osredo-točajo na razvoj, proizvodnjo in trženje delov in sistemov avto-mobilskega motorja ter krmilne-ga sistema.

V ugledni družbi predavate-ljev iz vrhov vodilnih evropskih avtomobilskih družb (Audi, Mer-cedes Benz, PSA, KTM, Bosch idr.) je podpredsednik korpora-cije Iztok Seljak predstavil uspe-šen razvoj in hiter prehod Hi-drie od nizkocenovnega posne-movalca prek razvojnega doba-vitelja v ustvarjalca inovativnih rešitev.

HIDRIA – GENERALNI POKROVITELJ MOUNTAIN BIKE KLUBA HIDRIA GENSAN

Hidria in gorskokolesarski klub Hidria Gensen iz Črnega Vrha sta pogodbo o generalnem pokroviteljstvu sklenila 12. ma-ja letos ter se zavezala k sku-pnemu cilju – nastopu najbolj-ših članic in članov kluba na olimpijskih igrah Peking 2008.

Tanja @akelj, mladinska svetovna prvakinja v gorskem kolesarstvu

Mlada kolesarka Moutain Bike Kluba Hidria Gensen Ta-nja Žakelj je julija postala

Podjetje ustvarjamo ljudje

Egon Venko, direktor Hidria In{tituta KlimaKer smo v tokratni številki veli-

ko pisali o Hidria Inštitutu Klima, je prav, da podrobneje predstavi-mo direktorja Egona Venka.

Idrijčan Egon Venko se je rodil 24. julija 1969. Srednjo strojno šolo je končal v Škofji Loki in kasneje nadaljeval študij na Fakul-teti za strojništvo v Ljubljani. Po končanem študiju se je leta 1995 zaposlil v IMP Klimi kot razvijalec – konstruktor. Skozi delo v per-spektivnem okolju je napredoval najprej do vodje laboratorija za meritve in nazadnje do vodje raz-voja izdelkov in vodje programa klima, ki je tudi največji v sklopu Hidrie IMP Klime. Pri svojem delu je predaval in izobraževal o izdel-kih in njihovi uporabi po domala vseh evropskih državah. Spoznal je, da lahko učinkovito timsko delo rodi vrhunske rezultate, če posa-mezniki začutijo svojo pripadnost

podjetju, pa tudi pomembno vlogo pravih poslovnih odločitev.

Z vključitvijo IMP Klime v kor-poracijo Hidria se mu je ponudila nova priložnost s prevzemom vo-denja inštituta za klimatizacijo, gretje in hlajenje. Direktor inštitu-ta je že vse od njegove ustanovitve v marcu 2002. Poleg vodenja po-djetja ter načrtovanja in realizaci-je tehnoloških rešitev merilnih la-boratorijev je njegova glavna na-loga tudi vodenje razvojnih aktiv-nosti za nove izdelke in rešitve vseh programov skupine Hidria IMP Klima. Poleg tega Egon Ven-ko še vedno opravlja tudi funkcijo vodenja največjega programa druž-be Hidria IMP Klima, to je progra-ma klima. Za nadaljnjo rast in razvoj tega programa bo zelo po-membno oblikovanje standardov za distributivne elemente, ki bodo sprejeti v okviru Eurovent skupine za difuzijo in distribucijo zraka. Hidria IMP Klima je bila eden izmed njenih pobudnikov in je sedaj tudi predsedujoča tej skupi-ni. Z omenjenimi standardi bodo deklarirani najboljši izdelki, med katere spadajo tudi izdelki Hidria IMP Klime.

Vizija nadaljnjega razvoja Hidria Inštituta Klima, ki ga vodi, je po-vezana z razvojem vseh programov znotraj skupine podjetij Hidria IMP Klime. Inštitut naj bi tako vsem podjetjem nudil materialne in kadrovske možnosti za razvoj konkurenčnih izdelkov. Pri tem je pomembno, da bo do konca leta večina merilnih prog že v delova-nju in da se bo z delovanjem ne-katerih merilnih prog zmanjšala

finančna odvisnost od družb usta-noviteljic, saj se jih bo lahko trži-lo tudi izven Hidrie.

Posebej je ponosen, da je lahko del zgodbe o uspehu Hidria IMP Klime in da je pomembno prispe-val k izgradnji Hidria Inštituta Klima. Mnogo službenih obvezno-sti pa je lahko izvajati le, če za tabo stoji uglašen in zvest kolektiv. V vseh teh letih se je tako obliko-vala skupina razvijalcev, ki s tim-skim delom dosega visoke rezulta-te. Prav povezovanje različnih karakterjev za dosego optimalnih rezultatov, ko je potrebno prisluh-niti slehernemu posamezniku in ideji, je ena glavnih stvari, ki jih uresničuje pri svojem delu. Meni, da bo sam lahko toliko uspešen, kolikor bodo uspešni njegovi so-delavci. Z delom in pripadnostjo kolektivu tako želi biti zgled svo-jim zaposlenim, saj se je že doslej ta način dela izkazal za ustrezne-ga.

Najpomembnejša vloga vsakega posameznika je družina, saj iz nje črpa energijo in izzive za svoje delo. Prosti čas, kolikor ga poleg službenih obveznosti sploh še ostane, izkorišča za igro s svojima 6-letnim Tinetom in 3-letnim Ti-monom, ki gresta oba po njegovih otroških poteh, saj sta zagnana športnika. Tine je navdušen kara-teist, Timon pa se v dresu Barce-lone preskuša skupaj s sovrstniki na nogometnem igrišču v Cer-knem. 3-mesečna Tija je mala ljubljenka družine in skupaj z ženo Mijo, profesorico matematike, predstavlja podobo družine, ki mu stoji ob strani.

15

Egon Venko, ko je leta 1995 svojo karierno pot za~el kot razvijalec - konstruktor v IMP Klimi (levo) in danes.

evropska mladinska prvakinja v gorskem kolesarstvu, konec avgu-sta pa je osvojila še zlato medaljo na svetovnem prvenstvu v cross countryu v Novi Zelandiji in po-stala svetovna prvakinja.

HIDRIA PERLES JE PRAZNOVALA 60-LETNICO

V septembru je družba Hidria Perles praznovala 60-letnico proiz-vodnje električnega ročnega orod-ja v Kranju ter 70-letnico blagovne znamke Perles of Switzerland. Ob tej priložnosti so priredili dan od-prtih vrat za partnerje in zaposle-ne.

16

In kak{no je va{e sanjsko presene~enje?

Moje sanjsko presene~enje je ...

1) zadetek na loteriji

2) ženska/moški mojega življenja

3) nova služba

4) sanjske počitnice

V julijski {tevilki Partnerja smo v anketi spra{evali o sanjskih po~itnicah. Med prejetimi glasovi je bilo najve~ odgovorov pod zaporedno {tevilko 3: moje sanjske po~itnice so eksoti~na potovanja. Tokratna nagrajenka je Milena Uzar iz Projektivnega podjetja Kranj d.o.o. ̂ estitamo!

V tej {tevilki pa nas zanima, kak{no sanjsko presene~enje bi radi do`iveli? Verjetno bi bila kar vsa dobrodo{la, ampak vi se odlo~ite za eno.

O~arajte nas in nam svoj glas z zaporedno {tevilko ene slike oziroma odgovora, ki vam je najbolj blizu, s svojimi podatki po{iljite na elektronski naslov [email protected], da delite svoje sanje z nami ...

1

3 4

2

• Nova re{itev prezra~evanja za sodobne na~ine priprave hrane

• U~inkovit zajem in odvod pare ter ne~isto~

• “show kuhanje” (kuhanje vpri~o strank)• samopostre`ne restavracije

Odsesovalne {obe za kuhinje

Ve~ o kuhinjskih {obah boste lahko prebrali v naslednji {tevilki Partnerja.

www.gif-web.de

Idealna re{itev za:

Nove re{itve, Anketa

partner november 2006

Documents