PARTNERSTVOZA MLADINO

Aktivno dr�avljanstvobro�ura

Avtorji: Borut Cink, Pika Kofol, Toma� Pu�nik

Uredil: Borut CinkPregled dokumenta: Borut Cink, Nata�a Ru�niæOblikovanje: Mikrodata, Da�a Sitar s.p.Fotografije: Dreamstime

Izdajatelj/zalo�nik:Mladinski svet SlovenijeDunajska 5, Ljubljanawww.mss.si, info@mss.si

Za izdajatelja: Tea Jarc

Publikacija je sofinancirana s strani Evropske komisije v okviru programa Vse�ivljenjsko uèenje.

Kazalo

1 Aktivno dr�avljanstvo.....................................................................................4

2 Ali je aktivno dr�avljanstvo samo stvar odloèitve posameznika?...................7

3 Aktivno dr�avljanstvo v praksi........................................................................9

4 Mehanizmi aktivnega dr�avljanstva.............................................................12

5 Kak�ne prilo�nosti ti ponuja Evropska unija?...............................................13

6 Aktivno dr�avljanstvo se splaèa...................................................................17

7 Viri in literatura............................................................................................18

Evropski svet doloèasplo�ne politièneusmeritve inprednostne naloge EU.Sestavljajo gapredsedniki dr�av oz.vlad èlanic EU, ki sepraviloma sreèujejo�tirikrat meseèno.Novost je funkcijapredsednikaEvropskega sveta, kiskrbi za njegovopripravo inneprekinjeno delo terza dosego soglasja.Evropski svetdoloèa splo�nepolitiène usmeritve inprednostnenaloge ter obravnavazapletena in obèutljivavpra�anja, ki jih nimogoèe re�iti na ni�jiravni medvladnegasodelovanja.

Vir in veè informacij

Aktivnodr�avljanstvo?Pojem aktivnega dr�avljanstva je zadnjih nekaj let zelo »in«. Verjetno vsaj

enkrat na mesec sli�ite ali poslu�ate o tem, da je dobro, da si aktiven

dr�avljan. Dobro zate in tudi za dr�avo. Zakaj? Kako? Kaj sploh je aktivno

dr�avljanstvo? Kaj ima� ti od tega?

Gremo po vrsti. Najprej bomo raziskali pojem aktivnega dr�avljanstva. Vsi

ga poznamo in vsak od nas ga lahko razume po svoje. Kljub temu, da se

veliko strokovnjakov ukvarja s podroèjem aktivnega dr�avljanstva, pa velja,

da enotna definicija aktivnega dr�avljanstva ne obstaja. Kljub temu lahko iz

mno�ice opredelitev izlu�èimo naslednje:

4

Aktivno dr�avljanstvo ni le redno udele�evanje volitev in

spremljanje politiènega dogajanja, paè pa veliko veè kot to.

Zajema vsesplo�no delovanje dr�avljank in dr�avljanov na

razliènih podroèjih za splo�no dru�beno korist in ne le za

uresnièevanje osebnih interesov. Temelji na medsebojnem

spo�tovanju, nenasilju in na zagotavljanju èlovekovih pravic in

upo�tevanju demokratiènih vrednot.

Poslanci Evropskegaparlamenta sozastopniki ljudstva.Izvoljeni so naneposrednih volitvah,ki potekajo vsakih petlet. Parlament je skupajs Svetom Evropskeunije (Svet)najpomembnej�ezakonodajno telo EU.

Evropski parlamentima tri glavne naloge:

· po razpraviskupaj s Svetomsprejmepredlogezakonov EU;

· nadzoruje drugeevropskeinstitucije, zlastiEvropskokomisijo, inpreverjademokratiènostnjihovegadelovanja;

· po razpraviskupaj s Svetomsprejmeproraèun EU.

Vir in veè informacij

Zapisana opredelitev se vam verjetno zdi zapletena in verjetno vam

besedna zveza aktivno dr�avljanstvo �e ni niè bolj razumljiva kot pred nekaj

vrsticami, zato se bomo podali v zgodovino in na kratko raziskali, kaj sploh

dr�avljanstvo je.

Dr�avljanstvo se je v na�i zgodovini pojavilo v èasu antiène Grèiji in se skozi

stoletja razvijalo do tega, kar pod tem pojmom razumemo danes. Èe

poenostavimo, skozi vso na�o zgodovino gre pri konceptu dr�avljanstva za

odnos med posameznikom in skupnostjo, ki ga danes predstavlja dr�ava.

Povedano drugaèe, gre za pogodbo med posameznikom in dr�avo. Iz tega

odnosa izhajajo tudi pravice in dol�nosti, ki jih imamo dr�avljani do dr�ave.

Dr�avljanstvo tako daje vsakemu izmed nas pravice, ki so zapisane v

ustavi, hkrati pa nas omejuje z dol�nostmi in nam nalaga zakone, ki jih

moramo spo�tovati.

Odnos med dr�avljanom in dr�avo oz. koncept dr�avljanstva je zapleten in

ga ne smemo poenostaviti zgolj na na�tevanje pravic in dol�nosti. Za na�o

razlago pojma aktivnega dr�avljanstva pa je pomembno razumeti

predvsem politièno pravno razse�nost dr�avljanstva, ki vkljuèuje koncept

demokracije, koncepte demokratiènega dr�avljanstva, politiène strukture in

procese odloèanja na dr�avni in mednarodni ravni, volilni sistem, politiène

stranke, razliène skupine pritiska. V tem kontekstu je pomembna tudi

politièna participacija in oblike participacije (Veldhuis v Blazin�ek, 2009)

5

Politièna participacija pa je eden kljuènih pojmov, ko govorimo o aktivnem dr�avljanstvu. Politièno

participacijo bomo opredelili kot vkljuèenost posameznika v politièni sistem na razliènih ravneh

dejavnosti, segajoèih od zasedanja politiènih funkcij do popolnega nezanimanja (Rush, 1998, cit. po

Stukelj, 2011, str. 8).

Veliki slovar tujk (2006) besedo participacija definira kot:

1. Sodelovanje, (so)udele�ba in

2. sodelovanje dr�avljanov pri odloèanju in pri vseh dejavnostih dru�benega �ivljenja;sodelovanje zaposlenih pri odloèanju ipd.

Aktivno dr�avljanstvo je v veliki meri povezano s sodelovanjem v demokratiènih procesih okolja, v

katerem �ivimo. Ni pa omejeno zgolj na udele�bo (aktivno ali pasivno) na volitvah ali referendumih,

èeprav je to pomemben sestavni del. Bistvo aktivnega dr�avljanstva je, da imamo mo�nost, prostor,

podporo in �eljo, da lahko sodelujemo pri odloèanju in vplivamo na odloèitve, ki se sprejemajo, ter da

te mo�nosti izkoristimo, da soustvarjamo dru�bo na lokalnem, dr�avnem ali evropskem nivoju.

6

Ali  je  aktivnodr�avljanstvo samo stvarodloèitve posameznika?Dr�avljanstvo naj bi, z vsemi svojimi razse�nostmi, premostilo prepad med dr�avo in dr�avljani. Ta

nastane zaradi razlike med politiènim okvirjem z institucijami in pravili na eni in posameznikom z

njegovimi interesi in potrebami na drugi strani. V tem smislu je cilj demokratiène dru�be, da usposobi

vse dr�avljane, da bi èim bolj sodelovali v kulturnem, ekonomskem, politiènem in dru�benem �ivljenju.

Z drugimi besedami, cilj je, da se dr�avljani preobrazijo v aktivne dr�avljane.

Aktivni dr�avljani se ne rodimo, ampak smo v tem duhu (lahko) vzgajani in izobra�eni. Vsak od nas

mora spoznati, kako delujejo lokalne skupnosti, dr�ava in Evropska unija, katere vloge opravljajo

institucije na teh ravneh. Potrebujemo znanje o na�ih pravicah, o politiènih procesih (poznavanje

delovanja lokalne politike, dr�avnega in politiènega sistema, ureditve EU), ki so povezani z

dr�avljanstvom, o postopkih, ki definirajo delovanje slovenske dr�ave, Evropske unije in globalnega

sveta. Vzgojiti moramo odnos do demokracije in drugaènosti. Vse to znanje vam pomaga pri

preizku�anju in raziskovanju lastnih vrednot, identitete in razvijanju pripadnosti lokalni, dr�avni ali

evropski skupnosti (Blazin�ek, 2009).

Namen tega ni ukalupljanje mladih generacij. Ravno nasprotno. Proces izobra�evanja aktivnega

dr�avljanstva namreè ni enosmerna avtocesta, preko katere uèitelji in profesorji posredujejo podatke

in definicije, kot bi nalagali programsko opremo na nov raèunalnik. Velik del uèenja za aktivno

dr�avljanstvo pa lahko poteka izven �ol in fakultet, preko neformalnega izobra�evanja.

7

Neformalno izobra�evanje je organiziran, naèrtovan in strukturiran uèni proces, temeljeè na uènih

ciljih. Mladim daje prilo�nost, da razvijajo svoje kompetence, predvsem tiste, katere nimajo prilo�nosti

razvijati znotraj formalnega izobra�evanja, pogosto imenovane tudi »mehke ve�èine« (kompetence).

Primarno kot izvajalce neformalnega izobra�evanja poznamo:

● mladinske organizacije (taborniki, skavti, mladinski sveti lokalnih skupnosti, �),

● organizacije za mlade (mladinski centri),

● druge nevladne organizacije, ki izvajajo izobra�evalne programe, temeljeèe na neformalnemizobra�evanju.

Tisto, kar je izredno pomembno zate, pa je, da s sodelovanjem v neformalnem izobra�evanju ne

pridobi� samo znanja za aktivno dr�avljanstvo, temveè tudi kompetence in znanja, ki ti lahko koristijo,

ko bo� vstopal na trg dela.

Evropski mladinski forum je namreè izvedel �tudijo o vplivu neformalnega izobra�evanja v mladinskih

organizacijah na zaposljivost mladih, ki ugotavlja, da je med �estimi najbolj iskanimi mehkimi

ve�èinami (1. Komunikacijske ve�èine; 2. Organizacijske sposobnosti in zmo�nost naèrtovanja; 3.

Sposobnost odloèanja; 4. Sposobnost timskega dela; 5. Samozavest in avtonomija; 6. Raèunska

pismenost) s strani delodajalcev prvih pet takih, ki jih mladi razvijejo v mladinskih organizacijah.

Mladi podlago za ekonomsko in socialno neodvisnost osvojite predvsem skozi formalno in

neformalno izobra�evanje in prilo�nostno uèenje v dru�ini in drugih socialnih mre�ah; kompetence za

aktivno in odgovorno dr�avljanstvo pa lahko na najbolj neposreden naèin pridobite v mladinskih

organizacijah, ki predstavljajo edinstveno uèno polje demokratiènih procesov. Mladinske organizacije

ne le zagotavljajo demokratiène postopke v svojem delovanju, ampak svoje èlane z informiranjem,

izobra�evanjem in drugimi aktivnostmi tudi spodbujajo k aktivnemu vkljuèevanju v te postopke, tako

znotraj organizacije kakor v dru�bi nasploh (Mladinsko organiziranje, str. 13).

8

Svet Evropske unijeoziroma neuradno SvetEU sestavljajo ministridr�av èlanic. Svet EUsprejema predpise inusklajuje politike.

Paziti moramo, da gane zamenjamo z:

Delo Sveta EU1. Svet sprejema

zakonodajo EU;2. usklajuje �ir�e

gospodarskepolitike dr�avèlanic;

3. podpi�esporazume medEU in drugimidr�avami;

4. potrdi letniproraèun EU;

5. razvija zunanjo invarnostno politikoEU;

6. usklajujesodelovanje mednacionalnimisodi�èi inpolicijskimi organi.

Vir in veè informacij

Spoznali smo teorijo in ugotovili, da je aktivno dr�avljanstvo koristno zame

in za skupnost, katere del sem. Kako pa spremenimo teorijo v prakso?

Predstavili bomo nekaj primerov aktivnega dr�avljanstva na lokalni ravni, �e

prej pa moramo razlo�iti pojem politiène participacije. Politièno participacijo

opredelimo kot aktivnosti posameznikov in dru�benih skupin, ki

neposredno vplivajo na sprejemanje, oblikovanje in izvr�evanje politik, ali

kot izbiranje predstavnikov, ki sprejemajo in izvr�ujejo politike v imenu

ljudstva.

Politièna participacija je neposredno usmerjena k vplivanju na oblast in

oblikovanju dru�be, v kateri �ivimo. Delimo jo na konvencionalno (obièajno)

in nekonvencionalno (neobièajno) politièno participacijo.

Aktivnodr�avljanstvo vpraksi

9

Evropska komisija je medpomembnej�imiinstitucijami Evropskeunije. Zastopa interese EUkot celote, oblikujepredloge novih evropskihpredpisov ter skrbi zaizvajanje politik EU inporabo denarja EU.

Evropsko komisijo vodi 28komisarjev, po eden izvsake dr�ave EU.Predsednik Komisije doloèiresorje, za katere so vpetletnem mandatupristojni posameznikomisarji.

Evropska komisija zastopain se zavzema za intereseEU kot celote. Nadzorujein izvaja politike EU, takoda:

1.  Evropskemuparlamentu  inSvetu  predlaganove  zakone  inpredpise;

2.  upravlja proraèunEU  in  dodeljujesredstva;

3.  izvr�ujezakonodajo  EU(skupaj s Sodi�èemEU);

4.  zastopa Evropskounijo  namednarodni ravni,denimo tako, dasklepa sporazumemed EU in drugimidr�avami.

Vir in veè informacij

Konvencionalna politièna participacija predstavlja aktivnosti, ki so v

neposrednem odnosu do formalnih institucij vladanja, politiènih akterjev,

politiènih strank in politikov. Med konvencionalne politiène dejavnosti

�tejemo tiste, katerih namen je vplivati na javne odloèitve neposredno

preko sooblikovanja ali implementacije javne politike ali posredno preko

izbire predstavnikov, ki delujejo v imenu ljudstva in izvajajo javno politiko.

Med najpogostej�e oblike konvencionalne politiène participacije

pri�tevamo: glasovanje na lokalnih in dr�avnih volitvah, glasovanje na

referendumih, kandidiranje za politièno funkcijo, sodelovanje v volilni

kampanji, preprièevanje ljudi o izbiri kandidata ali stranke, aktivno

delovanje v politièni stranki in finanèni prispevek kandidatu za politièno

funkcijo ali politièni stranki. V zadnjih letih je pri�lo do upada

konvencionalne politiène participacije, nara�èajo pa nekonvencionalne

oblike politiène participacije, kar je zaznati tudi med mladimi v Sloveniji.

Nekonvencionalne oblike politiène participacije predstavljajo

neinstitucionalizirano obliko politiène participacije, prek katerih je mogoèe

izraziti nestrinjanje z odloèitvami in ravnanjem politiènih institucij in

politiènih odloèevalcev, hkrati pa izra�ajo nezmo�nost, nedostopnost ali

neuèinkovitost konvencionalne politiène participacije. Opredelimo jih lahko

lahko tudi kot protestno obliko politiène participacije, ki vr�i pritisk na

nosilce javnih funkcij. Med te oblike pri�tevamo: podpisovanje peticij,

udele�bo na demonstracijah, pisma bralcev, cestne zapore, grafitiranje,

nasilne proteste, sodelovanje pri nenapovedanih stavkah, zasedanje

poslopij in podobne aktivnosti. Potrebno je poudariti, da je

nekonvencionalna politièna participacija del demokratiènega politiènega

sistema, saj omogoèa ljudem udejanjanje svobode govora in zdru�evanja.

Mnogi raziskovalci hkrati ugotavljajo, da je nekonvencionalna politièna

participacija kljuènega pomena za delovanje in stabilnost sodobnih

demokracij in da predstavlja lastnost demokratiène javnosti. Kot ugotavlja

raziskava Mladina 2010, mladi v Sloveniji veliko pogosteje uporabljajo

nekonvencionalno politièno participacijo, prav tako pogosteje

nekonvencionalno participirajo v primerjavi s starej�o populacijo in

njihovimi vrstniki v Evropski uniji.

10

Lokalne strukture za sodelovanje z mladimi lahko ustanavljajo strukture, ki mladim omogoèajo aktivno

participacijo oz. sodelovanje pri oblikovanju politik in sprejemanju odloèitev, ki vplivajo na njih. To so:

● mladinski sveti lokalni skupnosti (MSLS),

● komisije za mladinska vpra�anja,

● odbori za mladino.

11

Mladinski svet lokalne skupnosti zdru�uje mladinske organizacije v obèini in lahko vpliva na

stvari, ki se tièejo mladih. Z obèino se dogovarja o aktivnostih in potrebah, ki jih imajo mladi

ter si prizadeva dobiti èim veè sredstev za svoje projekte. Preko mladinskih svetov lokalnih

skupnosti lahko torej izrazimo svoje �elje in mnenja o stvareh, ki se nam zdijo pomembne.

(Tadej Beoèanin, Participacija mladih, Mladi odpiramo prostor, 1. maj 2014)

Odbor za mladino obèinskega sveta v okviru svojega delovnega podroèja obravnava

tematiko iz pristojnosti obèinskega sveta in podaja obèinskemu svetu mnenja in predloge.

Odbor lahko obèinskemu svetu predlaga v sprejem odloke in druge akte iz njegove

pristojnosti. V Sloveniji odborov za mladino praviloma nimamo, njihove naloge opravlja odbor

za dru�bene dejavnosti. (Tadej Beoèanin, Participacija mladih, Mladi odpiramo prostor, 1.

maj 2014)

Med neformalne oblike participacije pa spada vse, kar ni predpisano ali urejeno s pravnimi predpisi.

Posledièno tudi niso pravno doloèeni njeni uèinki ter zaveza lokalnih oblasti po upo�tevanju

tovrstnega vkljuèevanja. Kljub pravni nedoreèenosti pa prav neformalni okvir dopu�èa razmeroma

obse�en manevrski prostor za oblikovanje novih oblik in struktur participacije, prilagojenih potrebam

in interesom lokalnega prostora oziroma ciljnih skupin � v danem primeru mladih (Praprotnik 2011b,

13�24 v Tadej Beoèanin, Participacija mladih, Mladi odpiramo prostor, 1. maj 2014). Med te spadajo

Facebook peticije in skupine, neformalna posvetovanja, sestanki, pobude, itd.

Komisijo za mladinska vpra�anja imenuje �upan s sklepom kot svoje posvetovalno telo za

prouèevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti. Komisija sprejema sklepe ter podaja

predloge in pobude �upanu. Tak�na je na primer Komisija za mladinska vpra�anja v obèini

Se�ana, katere naloga je celovita obravnava podroèja mladine v obèini in sprejemanje mnenj

in stali�è o tem. (Tadej Beoèanin, Participacija mladih, Mladi odpiramo prostor, 1. maj 2014)

Mehanizmi aktivnegadr�avljanstvaStrukturirani dialog na podroèju mladine je in�trument, s katerim se mladi, mladinske organizacije in

mladinski sveti ter raziskovalci s podroèja mladine aktivno vkljuèujejo v politièni dialog z odgovornimi

za mladinsko politiko v povezavi z evropskimi temami in politikami EU, ki jih zadevajo. Dialog lahko

poteka na lokalni, regionalni, nacionalni kot tudi na evropski ravni. V Sloveniji je za izvajanje

strukturiranega dialoga zadol�en Mladinski svet Slovenije, zato se za pomoè pri organizaciji in

izvajanju tega obrnite na njih.

Okrogla miza obsega sreèanje, ki poleg opisa obravnavane teme vkljuèuje tudi razpravo in izmenjavo

mnenj med gosti, vèasih je aktivno vkljuèeno tudi obèinstvo. Okrogla miza je danes splo�no znana

metoda in predstavlja enega bolj fleksibilnih naèinov razprave. Z okroglo mizo lahko naslovite

katerokoli temo, ki se vam zdi pomembna. Svoja stali�èa in predloge pa lahko podkrepite tudi z

relevantnimi gosti, ki jih povabite na okroglo mizo.

Ustanovitev mladinske organizacije. Mladinska organizacija je prostovoljna organizacija, katere

veèino vodstva in èlanstva predstavljajo mladi v starosti od 15. do 29. leta starosti in je organizirana

ter deluje na doloèenem obmoèju (na ravni obèine ali dr�ave). Njen namen je predstavljanje in

razvijanje interesov mladih, opravljanje mladinskega dela v skladu s statutom organizacije in

spodbujanje mladih k zdru�evanju in participaciji v dru�bi.

Akcije na dru�benih omre�jih (Facebook, Twitter, Whatsup itd.). Dru�bena omre�ja so zaradi

velike raz�irjenosti med mladimi primerna za organizacijo razliènih akcij. Te so lahko protestne narave,

namenjene pa so lahko nabiranju podpornikov za re�evanje identificiranega problema, pridobivanju

prostovoljcev za pomoè pri izvedbi projekta (npr. èistilna akcija).

Primeri dobrih praks z lokalne ravni pa so bili zbrani tudi v okviru projekta Mladi odpiramo prostor in

so na voljo v e-publikaciji Mladi in obèina, sodelovanje generacij.

12

Kak�ne prilo�nostiti ponuja Evropskaunija?Pripravili smo tudi pregled prilo�nosti in mo�nosti, ki se ti ponujajo v okviru

razliènih programov Evropske unije. Nekateri programi, ki so na�teti, so

namenjeni prav krepitvi oz. uèenju za aktivno dr�avljanstvo, medtem ko so

spet drugi namenjeni izkljuèno pomoèi pri prehajanju iz sistema

izobra�evanja na trg dela. Kljub temu, da iskanje zaposlitve niti sluèajno �e

ni tvoja prva skrb in dejstvo, da zaradi starostnih ali drugih omejitev

nekateri programi zate �e niso aktualni, pa je pomembno, da spozna� vire

in naèine, ki ti bodo lahko pri tem pomagali, ko bo napoèil èas za to.

Strategija Evropa 2020 zajema pobudo Mladi in mobilnost, katere namen

je izbolj�evanje izobra�evanja in zaposljivosti mladih.

Pobuda Prilo�nosti za mlade vsebuje konkretne ukrepe za zmanj�evanje

brezposelnosti mladih. Njena glavna cilja sta podpora mladim, ki bi se radi

vrnili v srednjo �olo ali se preusmerili v poklicno usposabljanje, in pomoè

diplomantom pri pridobivanju prvih delovnih izku�enj. Seveda gre za

pomoè v obliki veèjih sredstev, ki jih dr�ave èlanice lahko èrpajo in vlo�ijo

v programe usposabljanja in delovne prakse ter tehnièno pomoè mladim

ustanoviteljem podjetij in socialnim podjetnikom.

13

Med ukrepi za podporo mladim so denimo:

· Jamstvo  za  mlade,  ki  mladim  v  �tirih  mesecih  po  zakljuèku  formalnega  izobra�evanja  ali  nastopu

brezposelnosti  zagotavlja  kakovostno  ponudbo  delovnega  mesta,  vajeni�tva,  pripravni�tva  ali

nadaljnjega  izobra�evanja,  ki    ustreza potrebam posameznika. Mladinski  svet  Slovenije  (MSS)  se  je  s

partnerskimi mladinskimi nevladnimi organizacijami zavzemal za uvedbo v istoimenski kampanji, Vlada

Republike Slovenije pa je letos tudi zares sprejela izvedbeni naèrt � seznam ukrepov, ki se nana�ajo na

mlade do 29. Leta starosti.

· Program poklicne mobilnosti Prva zaposlitev EURES, ki mladim med 18. in 30. letom starosti pomaga pri

iskanju dela  v drugih dr�avah EU. Podpora vkljuèuje  iskanje ustreznega delovnega mesta,  zaposlitve,

kritje potnih stro�kov poti na razgovor in stro�kov selitve ob prièetku dela ter usposabljanje.

· Erasmus+, program EU za izobra�evanje, usposabljanje, mlade in �port omogoèa veliko prilo�nosti na

razliènih podroèjih � v njem je zdru�enih sedem nekdanjih programov EU (med drugim tudi Leonardo da

Vinci, Comenius, Gruntvig ter Youth in Action). V vi�je�olskem izobra�evanju je namenjen �tudentom od

5. do 8. stopnje (3 do 12 mesecev v tujini z mo�nostjo finanène podpore), pripravnikom (mimogrede,

pripravni�tvo  lahko med drugim opravljate  tudi  v Evropskem parlamentu, Evropski  komisiji  in drugih

evropskih ustanovah), magistrskim �tudentom integriranega mednarodnega programa, poleg tega pa �e

udele�enim  v poklicnem  izobra�evanju  in  usposabljanju  (dvotedensko  do  enoletno  pridobivanje

delovnih izku�enj v podjetju, javni ali nevladni organizaciji ali v poklicni izobra�evalni instituciji ter uèenje

novih ve�èin ali jezikov v tujini, kar izbolj�a zaposljivost in laj�a prehod od izobrazbe prek usposabljanja

do zaposlitve), mladinskih izmenjavah, Evropski prostovoljski slu�bi itd.

· Evropska komisija si za bolj�o zaposljivost mladih prizadeva tudi z druge strani, in sicer prek portala We

Mean Business, na katerem lahko zaposlovalci spoznajo Leonardove  in Erasmus praktikante, ter prek

�irjenja mre�e  in  izbolj�anja mobilnosti mladinskih delavcev, ki  so vkljuèeni v osebni,  izobra�evalni  in

dru�beni razvoj mladih.

· Mladim podjetnikom, ki resno naèrtujejo ustanovitev podjetja ali so ga �e ustanovili v zadnjih treh letih,

program Erasmus  za  mlade  podjetnike  omogoèa  �est  mesecev  uèenja  od  izku�enega  podjetnika  v

njegovem malem ali srednje velikem podjetju v drugi dr�avi EU.

· Evropska prostovoljna slu�ba (European Voluntary Service, EVS) je mednarodni prostovoljski program,

ki omogoèa mladim med 18. in 30. letom, da od dveh mesecev do enega leta opravljajo prostovoljsko

delo v organizaciji ali javni ustanovi v Evropi, Afriki, Aziji ali Ju�ni Ameriki. Evropska komisija prostovoljcu

krije stro�ke hrane, bivanja, lokalnega transporta, zdravstvenega zavarovanja, uèenja jezika in meseène

�epnine  ter  90  %  potnih  stro�kov.  Potrebne  informacije  lahko  najdete  na  spleti�èu  dosedanjega

koordinatorja EVS v Sloveniji MSS, po novem pa  je program prevzel Zavod MOVIT v okviru programa

Erasmus+ Mladi v akciji.14

Nekaj uporabnih spletnih mest in objav, namenjenih mladim iskalcem

izobra�evalnih, prostovoljskih ali zaposlitvenih prilo�nosti v evropskem

ali svetovnem okviru:

· Evropski mladinski portal: »Informacije in mo�nosti za mlade v Evropi«.

· Zaposlenost  mladih:  pregled  ukrepov  Evropske  unije  (European  Law

Monitor)

· Mladina v Evropi (Evropska fundacija za izbolj�anje �ivljenjskih in delovnih

razmer, Eurofond)

· Tvoja  Evropa  (EUROPA):  »pravice  evropskih  prebivalcev  in  njihovih

dru�inskih èlanov ter praktièni nasveti v zvezi s potovanjem in prebivanjem

v EU«.

· Zdravje in varnost (Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu).

· Pravice pri delu v drugi dr�avi EU (Evropska komisija).

· Pravice iz sistema socialne varnost (Evropska komisija).

· Priznavanje profesionalnih kvalifikacij (Evropska komisija).

· �tudijski  obiski  (Evropski  parlament):  najveè    enomeseèen  obisk  za

poglabljanje znanja o temah, vezanih na evropsko povezovanje.

· Zaposlitev/Pripravni�tvo  (Evropski  varuh  èlovekovih  pravic):  zaèasna

delovna  mesta  in  dvakrat  letno  razpisana  pripravni�tva,  predvsem  za

diplomante prava.

· Praksa  (Sodi�èe  Evropske  unije):  omejeno  �tevilo  najveè  petmeseènih

plaèanih praks za diplomante ustrezne smeri.

15

· �tipendije  mre�e  YouthActionNet  (Evropski  mladinski  portal):  enoletni

program je namenjen mladim socialnim podjetnikom in mladim od 18. do

29. leta starosti, ki si v svojem kraju prizadevajo za socialne spremembe ali

otrokove pravice.

· Mikrofinanèni instrument Progress sicer ni namenjen izkljuèno mladim, a

omogoèa  najem  mikroposojila  v  vi�ini  najveè  25.000  �  za  ustanovitev

podjetja  ali  raz�iritev  poslovanja  tistim,  ki  se  �elijo  samozaposliti,  so

brezposelni, poklicno neaktivni ali pripadajo ranljivim manj�inam.

· Marie  Sklodowska­Curie  Actions:  �e  en  mehanizem,  ki  ni  starostno

omejen, ponuja pa finanèno podporo raziskovalcem ne glede na narodnost

ali podroèje raziskovanja.

· EURAXESS  �  Raziskovalci  v  gibanju:  baza  prostih  delovnih  mest  za

raziskovalce na veè kot 4500 preverjenih raziskovalnih ustanovah.

· Opportunities  for  Youth:  »Informativni  spletni  portal,  ustvarjen  za

podjetne mlade ljudi, ki imajo �eljo po vplivanju na svojo lokalno skupnost

ali na  svet na  splo�no. Portal  je namenjen  zapiranju  informacijske vrzeli

med  mladimi  na  globalni  ravni.  [�]  OFY  objavlja  prilo�nosti  za  �tudij,

�tipendije,  finanèno  podporo,  usposabljanja,  konference,  slu�be  in

vajeni�tva«.

· European Youth Event 2014: to je na�e leto!

· Strukturirani  dialog,  tudi v  Sloveniji:  aktivno  se  zavzemaj  za  odpiranje

kakovostne debate mladih z odloèevalci in vplivaj na razvoj nacionalnih in

evropskih mladinskih politik!

· Z vpra�anji se lahko vedno obrne� tudi na Evropski mladinski forum, ki ima

trenutno �e tretji mandat slovenskega predsednika!

4

16

Aktivno dr�avljanstvose splaèaDru�ba okoli nas deluje po doloèenih pravilih in vzorcih, ki pa se vseskozi spreminjajo. Trend med

mladimi za sodelovanje v teh procesih, tako preko formalnih ali neformalnih oblik participacije, tako v

Evropski uniji kot tudi v Sloveniji, upada.

Pomembno se je zavedati, da si odgovornost za sooblikovanje dru�be in okolja, v katerem �ivimo,

delimo vsi. Dr�i, da odgovornost 15-letnika ne bo nikoli enaka odgovornosti 40-letnika, a kljub temu

to ne sme biti razlog, da nas ne bi zanimalo, kaj se okrog nas dogaja.

Odlièen primer aktivne participacije mladih so pobude iz posameznih lokalnih okolij, ki so najveèkrat

povezane s pomanjkanjem infrastrukture za pre�ivljanje prostega èasa. Vam je znano pomanjkanje

skate parkov ali pa ko�arkarska igri�èa, kjer ko� obstaja samo, èe zatisnete oèi in si ga predstavljate?

Z uporabo naèinov in preko mehanizmov, ki smo vam jih predstavili v tej bro�uri, lahko prenovo

ko�arkarskega igri�èa ali izgradnjo skate parka dose�ete sami oz. v sodelovanju s starej�imi.

Pomembno je, da svoje pomisleke, �elje in ideje izrazite na glas, da sodelujete, da ste aktivni, aktivni

dr�avljani.

Na koncu pa vas �elimo opozoriti, da va�e ideje, predlogi in �elja po sodelovanju morda ne bo vedno

naleteli na odobravanje. Pri tem se zavedajte, da va�a svoboda izra�anja in udejstvovanja sega do

toèke, kjer se zaène svoboda drugega. V pogovorih, akcijah, peticijah, na spletu in povsod v �ivljenju

bodite zagovorniki pogovora, strpnosti in iskanja skupnih imenovalcev. Tudi tako boste prispevali k

izbolj�anju dru�be zase in za vse, ki v njej sobivamo.

17

● Beoèanin, T., Harej, H., Koren, V.,  Lozar, A. in Tom�iè, A. (2010). Mladi in obèina,sodelovanje generacij.

Ljubljana, Mladinski svet. Dostopno na: http://www.mladi­in­

obcina.si/images/stories/fajli/mladiinobcina.pdf

● Doblekar, N. (2009). Aktivno dr�avljanstvo v slovenski mladinski politiki. Magistrsko delo.

● Michieli, T.  in Blazin�ek, A. (2007). Nevladne organizacije in spodbujanje aktivnega dr�avljanstva.

CNVOS � Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij.

● �tukelj, T.  (2011). Politièna participacija mladih v Sloveniji. Diplomsko delo.

● V Jure Babnik et al (ur.)( 2009). Vkljuèevanje, participacija in aktivno dr�avljanstvo preko èlanskih oblik

mladinskega dela: zbornik. Ljubljana : Movit NA Mladina.

● Mladi in obèina. Dostopno na http://www.mladi­in­obcina.si/index.php/lokalna­mladinska­

politika/participacija­mladih

● Institucije in drugi organi EU. Dostopno na http://europa.eu/about­eu/institutions­

bodies/index_sl.htm

● Resolucija Priznavanje neformalnega izobra�evanja v Sloveniji. Dostopno na

http://www.mss.si/datoteke/dokumenti/resolucijaPriznavanje_neformalnega_izobrazevanja_v_Sloven

iji.pdf.

● Veliki slovar tujk. (2006). Ljubljana: Cankarjeva zalo�ba.

● V Tanja Baumkirher et al (ur.), (2010). Programski dokument Mladinskega sveta Slovenije »Mladinsko

organiziranje«. Mladinski svet Slovenije.

Viri in literatura

18

PROJEKT  JE SOFINANCIRAN S STRANI EVROPSKE KOMISIJE V OKVIRU PROGRAMA VSE�IVLJENJSKO UÈENJE.Vsebina publikacije je izkljuèna odgovornost avtorjev in v nobenem primeru ne predstavlja stali�è Evropske komisije.