www.svetangelov.com

2

Pogovori z angeli

Kazalo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2O cerkvi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3O molitvi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4O angelih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5Angel varuh . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8Angel vodnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11Sončni angel . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13Notranji prostori . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14O umiranju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15Svoboda in vodstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17Duhovi narave (deve) . . . . . . . . . . . . . . . . . 17Kakšen naj bo odnos do krivde . . . . . . . . 22Ego in usoda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23Lažne podobe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25O Sveti Trojici in Nebeški Materi . . . . . . . 29Knjižnica ali Akaša zapisi . . . . . . . . . . . . . . 32Zdravljenje s pomočjo kristalov in mineralov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34Smisel in nesmisel . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37Zakaj je dovoljeno da zlo obstaja? . . . . . 38Strategije napadov levih hierarhij . . . . . . 41Zaščitne mere . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43Dvojnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43Angeli senc . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47Temni nadangeli . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48Levi knezi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49Levi duhovi narave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53Duhovni učitelji in učenci . . . . . . . . . . . . . 55Čakre ali notranji prostori (2) . . . . . . . . . . 58Bitja luči . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59Notranji otrok . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 61Vrline . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64Spočetje Sina Božjega . . . . . . . . . . . . . . . . . 68Nedolžnost v krivdi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69Samouresničenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 71Kamaloka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74

Samomor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75Kremiranje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76O živalih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77Programi dvojnika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81O odrešitvi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84Judež . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87Modrost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87Poslušnost in svoboda . . . . . . . . . . . . . . . . 89Strogost in usmiljenje . . . . . . . . . . . . . . . . . 90Neposredna komunikacija z Bogom . . . 93O priprošnji k Sveti Trojici . . . . . . . . . . . . . . 97Vstajenje od mrtvih . . . . . . . . . . . . . . . . . .100Spust v nivoje teme . . . . . . . . . . . . . . . . . .101Kristusovo vstajenje . . . . . . . . . . . . . . . . . .104Torinski prt . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .113Doživljanja duše po umiranju . . . . . . . . .114Izgubljene duše . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .118Prostor in čas . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .118O svetnikih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .126Religije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .126Kristusova spremenitev . . . . . . . . . . . . . .128Skrivnost številke dvanajst . . . . . . . . . . .129Nemoč temnih (levih) hierarhij . . . . . . .132Vsemogočnost in dobrota . . . . . . . . . . . .136Nasilje v Svetem Pismu . . . . . . . . . . . . . . .139Abraham in Izak . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .142Kristus v nas . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .143Stapljanje individualnosti v celoto . . . .146Kako se pogovarjati z Nebesi? (I.) . . . . .149Motivacija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .150Predpogoji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .151Blokade . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .154Kako se pogovarjati z Nebesi? (II.) . . . . .156Prvi koraki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .156Kako se pogovarjati z Nebesi? (III.) . . . .160

Zadnji nasveti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .160

KAZALO

3

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

O CERKVI

Pravo cerkev si lahko predstavljate kot žarek svetlobe, ki izhaja iz Svete Trojice in se širi vse do zemlje, medtem pa prehaja skozi razne nivoje –hierarhije-,

kot bi prodirala skozi prozorne plastične folije, ki se nahajajo ena nad drugo. Resnična cerkev je torej mnogo več kot to, kar razumemo s pojmom cerkev na Zemlji: zgodovinska institucija, ki se je zavarovala z vsemi razpoložljivimi sredstvi in med drugim vodila tudi razne vojne. Ta cerkev je naredila vse napake, ki jih je zemeljski človek sploh sposoben narediti. Toda to je samo najnižja, »egzoterična« stopnja cerkve: narava cerkve kot celote pa je obenem egzoterična in ezoterična.

Kdor misli, da pritličje predstavlja celotno zgradbo in če je pritličje prašno – kot povsod na zemlji – potem mora biti tudi cela zgradba prašna, ta se moti. Cerkev ni bila nikoli brez živahnosti, notranjega sveta, notranjega življenja in svetlobe. Medtem ko je »egzoterična« cerkev grobo zlorabila svojo moč, je istočasno obstajala tudi resnična pobožnost in povezanost z Bogom. On je bil v cerkvi vedno prisoten, je prisoten in vedno bo prisoten. Kadar izgovarjate Vero z besedami »Verujem v sveto katoliško cerkev«, ne imejte v mislih samo zemeljsko ustanovo, ki se nikakor ni pokazala sveta, ampak imejte v mislih tudi vse nivoje -hierarhije-, ki se nahajajo ena nad drugo in ki predstavljajo »Mati cerkev«.

Vprašanje: ali sta evangeličanska in katoliška maša enakovredni?

Odgovor: Ključ odgovora na to vprašanje se nahaja v predanosti Nebu, v mističnem odpiranju do Svete Trojice in iskreni veri v Njega. Kadar evangeličanski duhovnik daruje mašo, Nebo ni prisotno v nič manj, kot pri katoliški maši. Naj nam bo primer Johann Sebastian Bach: on je živel v cerkvi. Obstaja pa mnogo evangeličanov, ki so zelo oddaljeni od cerkve, prav tako kot mnogi katoliki. To je vedno individualna stvar, kar velja za vse cerkve.

4

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

O MOLITVI

Najboljša je preprosta molitev s svobodno izbranimi besedami, ki prihajajo iz srca; če ne najdete pravih besed ali pa ne želite moliti na svoj način, potem

je najbolje moliti Očenaš , Zdravo Marijo in Vero. Kadar želite odgovore na univerzalna vprašanja in reševati splošne probleme, takrat pokličite Svetega Duha; On bo poslal primernega angela, ki vam bo pomagal. Če imate osebne probleme, takrat pokličite Sina; ne imenujte ga samo »Kristus«, ampak »Jezus Kristus«, »Sin Božji« ali »Gospod«. Boga oz. Očeta pokličemo samo takrat, ko nas mučijo temeljni problemi in odgovori. Na »Mater« ali »Marijo« se lahko obrnete vedno, ko je govor o duši in čustvih, predvsem ko na vas pritiskajo problemi, ko vam je težko, ste bolni, ali pa ko molite za druge.

Molitev je sestavljena iz treh delov: 1. pozdrav, 2. molitev, 3. zahvala. Najprej pozdravite tistega, na kogar ste se obrnili, potem povejte kaj vam leži na srcu in na koncu se zahvalite za vse kar je bilo in kar bo. Pri tem vedno pustite dovolj časa za odgovore, tj. umirite se in napravite premor. Kdor govori brez prestanka, ne more slišati odgovorov. Tudi če govorite popolnoma konkretno (npr. »danes je lep dan«), vseeno postojte in pričakujte reakcijo.

Vprašanje: ali se s preprostimi besedami lahko pogovarjam samo z angeli

ali tudi z najvišjimi instancami - npr. Sveto Trojico?

Odgovor: Beseda »samo« ni primerna. Vsak angel je pooblaščenec Boga, Sina, Matere ali Svetega Duha. Zasluži si enako spoštovanje, kot tisti, v katerega imenu prihaja. Direkten odgovor Boga bi bil za vas premočan, lahko tudi usoden –smrten. Angeli pa se ljudem lahko približajo, ne da bi jim škodili. Vsak angel je poslanec, tj. zastopnik tistega, ki ga pošilja.

Seveda lahko vedno pokličete Sveto Trojico, v tem primeru so angeli tisti, ki prenašajo vaše molitve in prinašajo odgovore. Lahko se tudi direktno obrnete na angele. Oni so vam najbližji in so popolnoma usklajeni z vami. Po pravilu, se vedno obrnemo na vse: najprej izročimo spoštovanje in zahvalo najvišji instanci, potem pa prosimo angele za pomoč.

Če komunicirate z najvišjimi instancami, je pomembno, da izrazite največje spoštovanje in ponižnost; z angeli pa se lahko pogovarjate tudi ko sedite,

5

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

ležite ali opravljate svoje delo. To jih ne moti. Mnogo teže sprejemajo to, da se z njimi sploh ne pogovarjate, jih ne jemljete resno ali pa jih sploh ne opazite. Predstavljajte si, da ste nekomu angel varuh 70 ali 80 let, da to osebo vedno varujete in spremljate vse njegovo življenje, pa vas nikoli ne opazi in vam nikoli ne reče niti besede!

Molitev naj bo radostna in svobodna, ker ima samo taka svoj smisel. Pomembna je tudi disciplina oziroma red v vsakodnevnem življenju. Tudi uho Očeta ima rado red, zato bi morali moliti vedno ob istem času. Meditacije ne potrebujete, ker vsaka molitev vsebuje tudi komponente meditacije. Naj vam življenje postane trajna kontemplacija in molitev. Ne sprašujte nenehno »kaj bi še moral vedeti?«. Pomembno je to, kar delate. Lepo je, če želite vedeti, kako se pravilno moli. Toda mi imamo raje tiste, ki vsaj vsake toliko časa molijo, kot one, ki imajo polne police molitvenikov, pa sami nikoli ne molijo, sploh pa ne od srca.

O ANGELIH

Angeli so z ljudmi zelo povezani. Zato lahko vsak človek vzpostavi povezavo z angeli; angeli pa so sposobni uskladiti svoje vibracije z vibracijami

posameznikov, lahko se prilagodijo njegovi situaciji in mu tako pomagajo, ga ščitijo in vodijo.

Toda, te komunikacije so lahko motene na razne načine. Najbolj moteči faktorji so: Stroji in električne naprave. Vsi umetni materiali, od plastike pa do nakita. To moti človeško magnetno

polje in preprečuje kontakt z bolj subtilnimi nivoji. Uporaba določenih besed. Ena izmed najbolj neprimernih besed je »morati«.

Noben angel in noben človek »ne mora« karkoli. Človek želi, lahko, bi potreboval, sme, ima željo ali potrebo –morda tudi veliko-, čuti, da je nekaj njegova naloga, toda nič ne »mora«. Beseda »morati« ovije oblak prisile in pritiska okoli človeka. Odvadite se uporabljati to besedo. Ravno tako besede »noro«, »strašno« in podobne; vse imajo izrazito negativno vibracijo. Če uporabljate takšne besede, se angeli umaknejo.

6

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

Omejevalne misli kot na primer: »to je neumnost«, »to je nemogoče«, »to ne more biti«, »tega ne zmorem«, »nisem sposoben«, »nisem zrel za to«. Takšne in podobne misli blokirajo človeka in mu odvzamejo sposobnost vzpostavitve kontakta z angeli.

Pomanjkanje navdušenja, torej delovanje pri katerem ne sodelujete zares, za katero ne čutite iskrenega interesa ali pa vas privlačijo samo senzacije. Duhovno delo, brez vašega iskrenega zanimanja, ne more omogočiti dela z angeli.

Človek angele lahko doseže v svojih mislih, prav tako pa tudi skozi občutke, skozi glasbo, kretnje, ples, petje. Tako je vedno možen celovit kontakt. Ne čakajte dokler nas ne uspete videti. Ljudje angele laže slišijo, kot vidijo. Pogovarjajte se z nami, delajte z nami, pa boste nekega dne ugotovili, da ste se že davno navadili, da nas obiskujete.

Angeli so veseli, kadar jim ljudje izkazujejo primerno mešanico spoštovanja in radosti. Preveč spoštovanja pripelje do nepotrebne razdalje. Po drugi strani pa, pomanjkanje spoštovanja angelov ne moti, škodi pa vam samim. Spoštovanje, ki ga izkazujete njim, posredno izkazujete tudi sami sebi, kajti vi spadate v deseto hierarhijo. Poleg tega, pomanjkanje spoštovanja ogroža tudi vašo povezanost s Sveto Trojico.

Prosimo vas, da nas vedno in povsod vgradite v svoje življenje kot partnerje in se zavedate, da vedno sodelujemo pri vsem česar se lotite. Veseli nas, ko nas zavestno pokličete kot svoje prijatelje. Če poznate vaše angele spremljevalce, jih kličite po njihovih imenih.

V neposredni bližini vsakega posameznika, se nahaja angel varuh. Ta nosi isto ime kot njegova varovanec. Angel molitve v naši notranji cerkvi ima včasih svoje posebno ime, včasih pa ne, kar se razlikuje od primera do primera.

Sončni angel (včasih ga imenujemo Višji Jaz) ima svoje posebno ime, ki se razlikuje od imena človeka, ki mu pripada; ta angel nosi večno ime posameznika. To ime lahko izveste, če mislite, da ste na to pripravljeni in če tako misli tudi vaš sončni angel.

Angel vodnik ima prav tako svoje posebno ime, ki pa vam ga bo z veseljem zaupal, če ga boste prosili.

7

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

Vprašanje: Kje stanujejo angeli?

Odgovor: Na to vprašanje ne moremo odgovoriti geografsko. Mi, pravzaprav, napolnjujemo kozmične prostore, ampak ti prostori se ne nahajajo na določenih mestih. Ti se razlikujejo po energiji, po obliki in moči vibracij. Angeli iz različnih hierarhij se prostorsko lahko nahajajo na istem prostoru, ne da bi motili eden drugega. Lahko pa se nahajajo tudi na mestu, kjer se na materialni ravni trenutno nahaja npr. kos pohištva.

Vprašanje: Kaj delajo angeli takrat ko nekdo umre?

Odgovor: V času umiranja – ne smrti, ker smrt ne obstaja – angel vodnik in angel varuh vodita človeka vse dokler ga ne prevzame njegov sončni angel. Umiranje je svečan proces, nekaj podobnega kot vstop v cerkev. V sredini »prehaja« duša v spremstvu angela varuha, angela vodnika in ostalih angelov. Ko sončni angel prevzame dušo, je angel vodnik prost za druge, nove naloge. Angel varuh še nekaj časa ostane in skrbi za fizično telo ter ob njem žaluje.

Vprašanje: Kaj delajo angeli ob rojstvu otroka?

Odgovor: Otroku se podeli ime skozi njegovega sončnega angela. Starši in angel varuh se pridružijo. Neprimernih imen ni, razen če se pojavijo težave s komunikacijo. V takšnih primerih se ime nekako slučajno spremeni samo od sebe, ali v teku življenja. Takrat človek npr. prevzame nek vzdevek ali pa si izbere novo ime. Ustvariti nekaj, kar ni v skladu z dušo, ni v človeški moči. Starši torej ne izbirajo imena samo v skladu s svojimi željami, kajti sončni angel otroka posreduje staršem informacije o imenu, ki odgovarja otrokovi duši in jo pretvarja v zvok, ki privlači tudi svetnika, zaščitnika tega imena. Tudi zato je v imenu možno najti karakteristike duše, zaslutiti njeno strukturo in odkriti sorodnosti, ki so pomembne za življenje te duše. V rimskem izreku »nomen est omen« je veliko resnice. Imenovanje otroka je svečan trenutek v katerem so starši posredniki med nebom in zemljo.

8

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

ANGEL VARUH

Angel varuh (imenujemo ga tudi Angel čuvar) prevzame ime svojega varovanca, prav tako pa tudi njegov vzdevek in podobno. Če oseba zamenja svoje ime, ga zamenja tudi angel varuh. To je darilo njegovemu varovancu. To je prav tako znak, da je angel varuh svojemu varovancu popolnoma blizu, da je popolnoma usmerjen na njega in da mu služi. Dejansko postane del svojega varovanca. Obstaja in deluje samo za njega. Ali ni to dovolj velik razlog, da ga večkrat pokličete in predvsem, da se mu včasih tudi zahvalite?

Angeli varuhi so lahko malo večji od ljudi, ampak ne dosti, največkrat so enako veliki. Izgledajo približno tako kot ljudje, ki jim pripadajo in to v starosti med 18 in 24 let. V zgodnjem obdobju izgledajo kot otroci, ki jim pripadajo in rastejo skupaj z njimi, potem pa zadržijo izgled dvajsetletnika, torej se ne starajo po izgledu. Lepota obraza posameznika je odvisna tudi od tega, v kolikšni meri in s kakšnim veseljem človek sprejema svojega angela varuha. Če se posameznik še v starosti počuti mlad, to pomeni, da prisotnost angela tudi zares doživlja. Angel varuh osebe, ki mu je bila zaupana, nikoli ne zapusti. Nikoli. Vedno je prisoten, vse do konca življenja posameznika.

Angeli varuhi imajo naslednje naloge: Osebe ščitijo pred sevanji in negativnimi mislimi. Hudobna misel je kot

strupena puščica; angel varuh poskuša posameznika zaščititi pred njimi. Praviloma angel varuh stoji na desni strani za človekom, lahko pa deluje tudi kot plašč, kapuca, podloga, čelada, v primeru nuje pa tudi kot ščit. Osebo ščiti tudi pred strogimi pogledi višjih hierarhij in Svete Trojice, kot bi jo prekrival s svojo zaščito. Ti pogledi torej zadenejo njega in on prevzame to težo. Osebo, ki mu je bila zaupana, ščiti tako kot mati ščiti svojega otroka, ne glede na njegove napake in grehe. Tudi takrat ostaja z njim, čeprav s tem obremenjuje sebe. Ne zasipa vas z moralnimi nauki, ne opominja in ne kaznuje. Preprosto trpi. Za svojega varovanca »gre skozi ogenj«, kot radi rečemo.

Angel varuh vzpodbuja svojega varovanca v primeru neuspeha, ko je utrujen ali ko izgubi vse upe. Takrat ga opogumlja v smislu »pozabiva na to, greva naprej«.

Skrbi za gibčnost vseh teles, tudi fizičnega. Sliši se čudno, ampak tako je: za napetosti v telesu poskrbi na podoben način, kot ročna masaža. Če človek dovoli, da angel skrbi za njega, se to izraža tudi na obrazu; obraz postane milejši in bolj sproščen. Ob bolečinah, angela lahko zaprosimo, da na boleče mesto položi svoje dlani.

9

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

Angeli varuhi skrbijo za čistočo in funkcionalnost človekovih energetskih polj in jih čistijo zjutraj in zvečer.

V primeru nevarnosti vas opozorijo: npr. stopijo pred vas in zakličejo »takoj ustavi!« ali »ne delaj tega!«.

Angeli varuhi vas čuvajo, ko spite. Branijo vas pred vašim dvojnikom in bitji, ki preko njega želijo priti do vas, tako da ne morejo škoditi vašemu energetskemu polju niti se v njem naseliti. Angel varuh sedi ob vaši postelji, včasih ob vzglavju, največkrat pa pri nogah in z ljubeznijo opazujejo svojega varovanca. Če je razlika med njim in zaupano mu osebo prevelika in oseba izgleda kot slika v izkrivljenem ogledalu, je to za angela zelo boleče. Do svojega varovanca se obnaša kot mati do svojega otroka: ovija ga s toplino in nežnostjo.

Angel varuh nosi vašo senco. Pri tem ne mislimo na dvojnika, temveč na tisti del, ki ga varovanec pri sebi ne sprejema, čeprav je del njega in njegovega razvoja. To je zelo težka naloga: mnogi angeli varuhi zelo težko prenašajo težo sence svojega varovanca.

Njihova naloga je torej, da ščitijo, podpirajo, sproščajo, opozarjajo, čuvajo spanec in nosijo senco. In med tem, ko delajo vse to, jih njihovi varovanci dostikrat sploh ne opazijo, celo negirajo njihov obstoj ali ga zasmehujejo in ignorirajo, ter se morda v celem življenju nikoli ne obrnejo na njih. Angelu varuhu je najtežje zaman čakati, da se ga njegov varovanec spomni.

Za vzpostavljanje kontakta z vašim angelom varuhom, poskusite eno od naslednjih vaj:

Zaprosite svojega angela varuha, da stopi na vašo levo ali desno stran, se vam približa, se oddalji, vas ovije s krili, se dotakne vaše roke ali kolena. Poskusite začutiti njegov dotik. Ali pa dvignite roko in jo držite s svojo lastno močjo, potem pa zaprosite angela naj jo podpre – ali opazite razliko? Tako boste dobili občutek za eterični prostor okrog vas in začutili bližino svojega angela.

Predstavljajte si, kako izgleda vaš angel. Poglejte se v ogledalo in poskusite v njem videti svojega lepega, mladega dvojnika. Nagovorite ga - pokličite ga s svojim imenom: »kako si, …..?«

Poskušajte slišati, kaj vam govori: v desno uho, potem npr. preko leve rame. Kaj vam govori?

Ponovno ga nagovorite – recite npr: prosim te, zdaj se dotakni moje rame ali položi mi roke na tilnik – in se prepričajte, da je naredil to, za kar ste ga prosili.

Tako se boste naučili začutiti svojega angela varuha in pridobili boste izkušnjo, da vas sliši in reagira na vaše besede. Vzemite si čas za te vaje.

10

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

Ko ste pridobili izkušnjo, da s svojim angelom varuhom lahko komunicirate, se ojunačite in mu postavite čisto konkretna in jasna vprašanja in se učite kako slišati njegove odgovore: npr. katera od teh dveh poti je pravilna? Kdaj je bolj primerno, da telefoniram, dopoldne ali popoldne? Kaj naj oblečem? On dobro ve, kakšno je trenutno stanje vašega energetskega polja. Na primer, pri obleki, ve: če boste oblekli to ali ono, boste v harmoniji sami s seboj. Kar pa se tiče vremena, temperature in nevarnosti prehlada, no, tu pa ni več tak strokovnjak.

Ko srečate neko osebo, poskušajte začutiti, kaj vam želi njen angel varuh povedati o njej. Morda vas bo opozoril, da bodite previdni, da ohranite razdaljo, ali pa, da je tej osebi potrebna toplina, da ste ji na nek način potrebni.

Angel varuh ščiti svojega varovanca samo, če mu ta to dovoli in če to dovoljuje tudi njegov sončni angel. Sončni angel je pooblaščen, da izdaja ukaze angelu varuhu. Tudi angel vodnik mu lahko ukazuje, ampak samo njegov osebni, ne katerikoli drug.

Angel varuh je med angeli obenem najnižji, kot tudi eden najvišjih, najbolj nemočen in obenem eden najmočnejših, najbolj skromen in obenem eden najbolj vzvišenih. Zato nikoli ne recite »saj je samo angel varuh«. Angeli varuhi zaslužijo vaše največje spoštovanje. Naučite se pogovarjati z njimi.

Vprašanje: Ali angeli varuhi vedo, kdaj je avto nevarno pokvarjen. Ali so

seznanjeni z avtomobilsko tehnologijo?

Odgovor: Ne, toda na to se spoznajo duhovi narave. Angel varuh ve, da je za vas danes nevarno, da vozite avto, ne ve pa zakaj. Tehnične podrobnosti mu niso znane. Duhovi narave pa so zelo radovedni in zato poznajo vsak vijak, kakšne barve so kabli itd. Če nekaj ni v redu, opozorijo angela varuha. Sodelovanje med duhovi narave in angeli varuhi je najboljša zaščita, kar jih je.

Vprašanje: Angelu varuhu se želim zahvaliti, ker me je prebudil takoj, ko

sem na avtocesti zaspal za volanom.

Odgovor: Hvala, toda nekaj želim pojasniti: sicer sem se res vmešal, toda jaz nisem tisti, kateremu se zahvaljuješ za svoje življenje. Kadar je življenje v nevarnosti, sončni angel obvesti angela varuha. To izve zaradi določenih sprememb v vibracijah. Kadar gre za življenje in smrt, se vmešajo tudi višje

11

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

hierarhije. Sončni angel odloči, ali je življenje potrebno rešiti ali ne. Ko sončni angel dobi ukaz Očeta –ki edini odloča o času smrti- ga prenese angelu varuhu. Če bi bila odločitev drugačna, se nikakor ne bi smel vmešati in ti se ne bi prebudil.

Vprašanje:Ali se angeli varuhi zares lahko materializirajo in postanejo vidni?

Odgovor: Samo v posebnih primerih z dovoljenjem sončnega angela, ki jim v takšnem primeru pošlje mnogo energije, da lahko postanejo vidni človeškim očem. Ker angel varuh postane viden samo s pomočjo energije sončnega angela, kar je torej vaš osebni Višji Jaz, na koncu izgleda, da pred vami stoji angel, ki ste vi sami!

ANGEL VODNIK

Stanovanja niso primerna za prepire. Sporov ni treba potlačiti, najbolje jih je reševati zunaj, saj duhovi narave laže nevtralizirajo neskladne vibracije.

Prepir v kakršnikoli obliki, kot prah obleži v stanovanju. Ko se nabere preveč neskladnih energij v stanovanju, tudi angeli in duhovi narave ne morejo vsega očistiti. Ljudje bi morali pomagati, da energetska raven ostane čista, pa tudi sodelovati pri čiščenju, če je to potrebno. Pri čiščenju stanovanja najbolj pomaga:

Prijetna glasba, pesem, ples Smeh – humor deluje kot svetloba! Molitev. Določene prostore lahko očistimo tako, da v vsaki od štirih smeri

neba zmolimo Očenaš. Angele in duhove narave lahko zaprosimo, da nam očistijo prostore.

Med nalogami angela vodnika je tudi stabiliziranje polja vibracij v odnosu z drugimi osebami. Ko je polje odnosov jasno in čisto, se ustvarijo in ohranijo samo harmonični odnosi. Toda angeli vodniki so vezani na vibracije posameznika, sami jih ne morejo povišati toliko kot vedo, da bi bilo potrebno. Kadar povezava med posameznikom in angelom vodnikom ni optimalna, ima angel vodnik težave pri čiščenju polja odnosov, tako da se lahko zgodi, da človek vzpostavi neskladne, ranljive ali škodljive vezi z drugimi ljudmi.

12

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

Angel vodnik mora čakati, dokler posameznik ne uvidi, da nekje obstaja neskladnost - ki se lahko kaže skozi fizične, duševne ali socialne simptome- in izda »dovoljenje« za čiščenje. Rezultat takšnega čiščenja posameznik opazi kot rešitev problemov v vseh odnosih – ne glede ali je to odnos do telesa, čustev, želja in ciljev, ali pa do okolice in ljudi, ki ga obkrožajo. Ko gredo odnosi do drugih ljudi skozi proces čiščenja, to lahko privede do zbližanja ali pa tudi do prekinitve. Čiščenje ima lahko dve posledice: zboljšanje odnosa ali pa prekinitev povezav.

Vsak angel vodnik deluje skladno z navodili sončnega angela, toda vsak ima tudi svoj način vodenja. Tako eni ljubijo presenečenja in delujejo v zadnjem trenutku, spet drugi pa so bolj subtilni in delujejo bolj nežno in počasi. Nekateri svojim varovancem puščajo veliko svobode, v upanju, da jim bodo prostovoljno sledili, medtem ko so drugi zelo strogi. Eni vodijo kot režiserji, drugi kot vojskovodje.

Nekateri angeli vodniki imajo mnogo izkušenj, drugi manj. O svojih varovancih morajo veliko vedeti: kdaj je primeren čas, kakšni sta karma in okolje varovanca, kakšna je njegova življenjska naloga itd. Zato so angeli zelo odvisni od medsebojnega sodelovanja in stalnega učenja novih stvari.

Angele vodnike izbirajo sončni angeli, zato morajo vedno natančno slediti navodila sončnega angela, glede na cilje vodenja. Vedno vas vodijo skladno z navodili in dovoljenjem vašega sončnega angela.

Organiziranje srečanj s pomembnimi osebami in priprava primernih okoliščin pri sprejemanju življenjskih odločitev, spada med najvažnejše naloge angela vodnika. Angel vodnik je zaposlen noč in dan. Ponoči skrbi za vaše učenje, preučevanje svojih izkušenj, da moralno ovrednotite svoje postopke in srečate primerne učitelje. Angel vodnik lahko vpliva tudi na sanje in vam tako pomaga, da s pomočjo sanj, kot tudi na razne druge načine, pridobite informacije ob pravem času in iz pravega vira.

Bolj ko se zavedate delovanja angelov, močnejše je vaše sodelovanje z njimi. Postajate bolj senzibilni, občutljivi in bolj pripravljeni predati se vodstvu. Življenje postane hitrejše, vaša usoda bolj dinamična. Vaše življenje ne postane bolj tiho, temveč bolj izpolnjeno, bogatejše, z mnogo manj kompromisov. Torej ni res, če mislite, da lahko sproščeno počivate, če se povežete z duhovnim svetom. To je lažje, če z duhovnim svetom niste povezani. Ne boste postali jogi, ki išče tišino. Tudi to se dogaja, toda to so le redke izjeme.

13

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

Vse to vam daje uvid v veličastnost Očeta, ki je vse uredil, da tako je. Ker so angeli vodniki nalogo prejeli od Očeta, to pomeni, da je vedno Bog tisti, ki vodi. Kar narediš svojemu angelu vodniku, na nek način , narediš tudi Bogu. Če napadeš človeka, si s tem napadel njegovega angela vodnika in preko njega tudi Boga.

Pri delu z angeli potrebujete več zaupanja in iniciative. Mi smo! Nezaupanje je kot kača, ki jo je potrebno premagati. Prav tako se morate zavedati, da smo po Božji volji pooblaščeni, da vas poučujemo. Ali morate najprej videti Boga, da bi vanj verjeli? Ali morajo angeli svoja učenja najprej dokazati, morda logično razložiti, preden jim boste verjeli? Vprašajte in odgovorili vam bodo. Zaupajte se jim in takrat vas bodo lahko tudi vodili.

SONČNI ANGEL

Inkarnirana oseba je del sončnega angela, tako da med inkarniranim posameznikom in njegovim sončnim angelom v principu ni razlike. Toda

sončni angel je mnogo več kot inkarnirani »jaz«, je zbor vseh izkušenj v času in prostoru, pa tudi tistih, izven časa in prostora. Ti si samo en del sebe, zato bi svojemu sončnemu angelu moral reči »mi«, toda njega ne moti, če mu rečeš »ti«. Občutiti stalno prisotnost sončnega angela; tj. sonce, ki se nahaja nad vsakim posameznikom, bi bila dobra vaja. Lahko bi rekli tudi »Veliki Jaz«.

Vprašanje: Kako lahko izvemo več o preteklih izkušnjah in znanjih, npr. o

preteklih inkarnacijah?

Odgovor: Sončni angel skrbi, da ne dobite prehitro in preveč informacij. Posameznik sam ne more priti do takšnih informacij, lahko samo odpre kanale. Informacija je vedno dar od zgoraj in ne plod vašega truda.

Pa vendar, obstajajo vaje, ki vodijo k odpiranju kanalov in s tem vse bolj ozaveščeni in močni povezanosti s sončnim angelom. To so:

Redno duhovno delo Vztrajnost Močna prizemljenost v vsakdanjem življenju. To je zelo pomembno! Primerna mešanica radostne komunikacije in tišine.

14

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

Resnicoljubnost Spoštovanje Svete Trojice in hierarhij, velikih mojstrov in učiteljev, vseh bitij –

tudi mravelj, listja in trave, kapljic dežja itd. na kratko: spoštovanje do vsega kar obstaja na Nebu in Zemlji.

Hvaležnost – in ne zahtevajte nepotrebnih stvari.

Sončni angel nadzira vse nivoje. Le če so vsi kriteriji uravnoteženi in če sončni angel ugotovi, da jih spoštujete že dlje časa, bo oprezno odprl kanal z informacijami.

NOTRANJI PROSTORI

Vsak človek ima v sebi notranji izvir, ravno tako kot notranjo cerkev. Notranja cerkev sovpada s tistim, kar se v ezoteriki imenuje srčna čakra in se nahaja

v višini srca. Notranji izvir sovpada s sledečo nižjo čakro in se nahaja v nivoju solarnega pleksusa.

Zaprite oči in se odpravite proti izviru. Opazujte okolico in naravo, ki vas obdaja. Kakšna so drevesa, cvetlice in rastline, ki se nahajajo tu? Prisluhnite tišini in zaslišite žuborenje vašega izvira. Potem poglejte izvir ali jezero, ki se nahaja tu. Vodo lahko pijete, se v njej okopate, ali pa mirno sedite in opazujte vodo. To je izvir življenja, voda življenja, ki ste jo obiskali v sebi. Ta voda živi in oživlja, ter prinaša radost in življenje.

Ob izviru boste našli angela, zelo blag je in resen. Ta »angel z izvira« poseduje ogromno znanj o vajah čiščenja in to na vseh nivojih: od fizičnega preko psihičnega, vse tja do duhovnega nivoja. Lahko se usedete zraven njega. Lahko ga vprašate za nasvet in navodila, rad se bo pogovarjal z vami. Njegove besede prinašajo živahnost in radost.

Tako kot se v notranji cerkvi nahaja angel v molitvi in na notranjem izviru eden ali več angelov, prav tako je za vsak notranji prostor zadolžen poseben angel, včasih pa je prisotnih tudi več angelov. Torej ne obstojajo samo štirje angeli, o katerih smo govorili (sončni angel, angel varuh, angel vodnik in angel molitve), ampak obstaja celoten notranji univerzum. Število angelov se razlikuje od primera do primera. Angel vodnik lahko obiskuje vse te notranje prostore.

15

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

O UMIRANJU

Pri nas ni običajno govoriti o »smrti«, ker smrt ne obstaja; govorimo o »umiranju« ali o »prehodu meje«, zato bi morali Zdravo Marijo zaključiti z

besedami »in ob uri našega umiranja«. Umiranje ne vodi v smrt.

Zato pridemo do protislovja, ko omenjamo »angela smrti«. Noben angel ne pripada smrti, takšno bitje bi svoj obstoj temeljilo na neobstoju, kar ne more biti. Zato pa obstajajo »angeli prehoda«, in sicer dve vrsti: angel varuh prehoda in angel, ki duše vodi preko prehoda.

Kar v Svetem Pismu imenujejo »smrt«, ni umiranje, ampak govorimo o »temi«, tj. o neprisotnosti luči v toliki meri, kot to negativne energije lahko dosežejo. Govorimo torej o posebnem stanju duše in ne o posebnem mestu, čeprav duša to morda drugače doživlja. Tema je tudi tisto, kar cerkev imenuje »pekel«. Toda, pri ti. umiranju, je prisotna luč, razen, če duša še ni našla poti in se še vedno izgublja v temi, takrat govorimo o »izgubljenih dušah«. Toda na drugi strani prehoda je luč. »Umreti« prav tako ne pomeni izginiti, razbliniti se.

Vprašanje: Ali obstaja večni pekel, tj. večna tema?

Odgovor: Ne! Milost je vedno prisotna. Toda to ni razlog, da bi občutili olajšanje ali pa se celo veselili; kajti vsak dan, ki mine v temi je strašen.

Vprašanje: Kakšni grehi pripeljejo v temo?

Odgovor: Nikoli samo zaradi del v zunanjem svetu, vedno so prisotna tudi notranja nagnjenja in prepričanja, kot npr:

Nezmožnost oprostiti samemu sebi: na tem temelji tudi predpostavka, da na zemeljski ravni odpuščanje ne obstoja. Za odpuščanje najprej prosimo osebo, ki smo jo prizadeli, toda prav tako pomembno je prošnjo nasloviti tudi na sebe samega: prosi svojega bližnjega za odpuščanje kakor tudi sebe samega.

Prepričanje, da niti na Nebu ne obstoji odpuščanje Prepričanje, da sploh ne obstoja instanca, ki bi dodelila milost.

Če je nekdo grešil, se prošnja za odpuščanje najprej naslovi na Očeta in šele potem na osebo, ki je bila prizadeta. V enaki meri, pa je pomembno, da se tudi

16

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

sebe zaprosi za odpuščanje zaradi škode, ki jo je posameznik nanesel sebi, ko je delal zlo drugemu. Čeprav ne izgleda vedno tako, je vest posameznika najstrožji sodnik. Lahko se jo odriva, včasih vse življenje, podkupiti pa se je ne da. Včasih presojanje sebe dobi popolnoma absurdne vidike, včasih tudi skoz več inkarnacij. V kolikor duša ne oprosti sama sebi, ostane ranjena. Še pomembneje pa je tole: dokler duša ne oprosti sebi, ni sposobna sprejeti milosti, ki prihaja od zgoraj. Milost je bolj učinkovita in prisotna kot se misli: toda, dokler ne oprostite sami sebi, je ne morete prejeti. Če si ne more oprostiti, je učinek milosti blokiran.

Torej je tema mogoča le, če se duša odloči, da ne bo priznala obstoj Milostnega Boga, niti ne smatra sebe kot bitja, ki je milosti vredno. V tem primeru je pot v temo samoizbira. Takšne duše opazujemo z veliko žalostjo, pa tudi velikim spoštovanjem, ker je to najtežja pot, ki jo duša lahko izbere.

Vprašanje: Kaj pomeni, ko se reče, da se greh do Svetega Duha ne oprosti?

Odgovor: To je narobe razumljena okrajšava. To je greh, za katerega duša misli, da je tako težak, da odpuščanje ni mogoče. In prav za to tudi ni mogoče, saj mora v človeku obstajati pripravljenost sprejeti milost, šele po tem se milost lahko sprejme v obliki odpuščanja.

Obstajajo grehi, ki bodo morda odpuščeni šele na Sodni dan. Toda nič neodpustljivega ne obstaja. Ne pozabite, da ste Božja bitja. Če se vam ne bi odpustilo, si tudi Bog ne bi mogel odpustiti. Ne pozabite: vedno ste bili in boste Božji otroci. Zato ne smete misliti na večni pekel. Odgovornost Nebeškega očeta do svojih otrok – povsem drugače kot je to na Zemlji – je absolutna. Potrebna so leta razmišljanja, da bi dojeli pravi pomen te izjave.

Žalost učinkuje zdravilno. Z žalovanjem, duša postane občutljiva na Kristusov zdravilni dotik.

17

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

SVOBODA IN VODSTVO

Angeli sicer spremljajo ljudi, namesto njih pa ne odločajo. Tega ne smejo. V situaciji, ko je potrebno sprejeti pomembne življenjske odločitve, vedno

pomislite: najprej bi morali imeti konja, šele potem bi se odločili ali si želite naučiti jahati. No, vrstni red je ravno obraten: najprej je treba sprejeti povsem določeno odločitev, potem pa pride na vrsto vprašanje sredstev in njihova realizacija.

Pot se vam odpira, medtem ko napredujete. Prepričanje, da obstajajo utrjene poti, je napačno: obstajajo podobnosti, določeni dogovori, ključne točke, križišča, ne pa točno določena pot. Vsaka pot je nova in enkratna. Odpira se pred vami, medtem ko stopate po njej. Hoditi po poti, je bolj pomembno, kot poznati jo. Praktična realnost se vedno podredi miselni. Odločitev vpliva na praktično realnost. Samo v primeru odločitve, angeli lahko pomagajo. Če odločitve ne obstajajo, se lahko z upanjem in zaupanjem obrnete na angele in jih prosite za pomoč.

Sanje ne prikazujejo realnega sveta, ampak slike, ki jih ima duša o njem; sanje izražajo subjektivnost. Obstajajo angeli, ki delujejo skozi sanje in angeli, ki bedijo nad sanjami. V principu pa angeli najraje sodelujejo z budnimi ljudmi. Razlaga sanj ni naloga angelov.

DUHOVI NARAVE (DEVE)

Duhovom narave se približajte z ljubeznijo in hvaležnostjo. Ne postavljajte intelektualnih vprašanj, teorija jih ne zanima. So direktne, spontane, včasih

skoraj otročje. Živijo v svetu občutkov in svoja čustva, npr. veselje ali žalost, izražajo neposredno. Predpogoj vaši komunikaciji z duhovi narave je torej odprt pristop do vaših osebnih čustev. Medtem ko je predpogoj za komuniciranje z angeli iskrenost, so za komuniciranje z duhovi narave predpogoj iskreni občutki. Ne marajo, da jim človek želi kaj prikriti, npr. dejstvo, da se fizično slabo počutijo. Angeli imajo drugačen odnos do fizičnega telesa, ni jim toliko pomembno, medtem ko je za duhove narave glavnega pomena.

18

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

Vprašanje: Ali obstaja hierarhija tudi pri duhovih narave?

Seveda, toda zavedajte se, da to nima nobene povezave s hierarhijo Zla! Hierarhija duhov narave si zasluži enako spoštovanje kot nebeške hierarhije.

Vprašanje: Kaj minerali in kristali pričakujejo od nas, in kako bi z njimi

morali delati?

Dragi kamni in kristali tvorijo most med duhovi narave in angeli. Omogočajo kontakt med tema dvema hierarhijama in njihovo sodelovanje. Tvorijo mostove in prenašajo informacije. Predstavljajo moč, tistim, ki jih znajo uporabljati na pravilen način pa pomagajo pri rokovanju s to močjo.

S kristali lahko izvedete naslednje vaje: Položite kamen ali kristal na dlan, zaprite pest in zaprite oči. Vprašajte se: ali

je hladen ali topel? Daje občutek trdosti ali mehkobe? Ali se v roki prijetno počuti – kako se počuti pri meni nasploh? Ali se upira?

Okusite in poduhajte kamen. To je sicer nenavadno, toda splača se poskusiti.

Položite kamen na uho in mu prisluhnite. Poskusite začutiti višino in barvo njegovega zvoka.

Opazujte kamen, tako kot opazujete otroka, ki ga ljubite, pokažite mu, da se zanimate zanj, opazite njegove posebnosti. Obračajte ga in si ga oglejte z vseh strani. Katera je njegova prednja in katera zadnja stran? Kje ima obraz?. Poglejte ga v obraz.

Sedaj zaprite oči in ga namestite na tretje oko. V mislih se spustite vanj. V vsakem kamnu se nahaja »mojster kamna«, tudi v navadnem prodniku. Lahko vam odgovori na vprašanja, pripoveduje zgodbe in dodeli naloge.

Sedaj pa naloga za bolj napredne: srečanje med mojstrom, ki živi v kamnu in angelom, ki mu pripada. Tukaj ste kot priča na poroki, ali pri srečanju visokih državnikov, saj tukaj prihaja do spajanja zunanjega z notranjim, zgornjega s spodnjim, Neba in Zemlje. To je sveto dejanje.

Kar je v takšnih dejanjih tako delatvorno, ni kamen kot tak, temveč je to energetski ovoj, energetski tok, ki teče med višjimi in nižjimi bitji. Tudi če kamen poči, bodo ta bitja še naprej delovala, sicer ne v eni točki, temveč v celotnem energetskem polju. Sodelovanje »dobrih duhov« z višjih in nižjih nivojev, ima posebno moč in npr. lahko pomagajo izgubljenim dušam.

19

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

Vprašanje: Kje in kako bom našel najprimernejše kristale?

Odgovor: Vzpostavi kontakt z duhovi narave in pomagali ti bodo. Komunikacija z duhovi narave je zelo pomembna, pa ne samo zaradi kamnin in kristalov.

Izraz »duhovi narave«, je izbran premišljeno. Vi postavljate razliko med naravo in duhom, ravno tako kot med materijo in duhom. Pojem duhovi narave pa ustvarja most med temi nasprotji. Cela narava je oživljena z duhovi narave. Služijo Očetu in obstajajo in delujejo v Njegovem imenu.

»Zli« duhovi narave ne obstajajo. So igrivo in ljubijo šale, včasih so tudi slabe volje ali pa se znajo maščevati, toda nikoli niso zares hudobni, razen če služijo hudobnim ljudem, ki jih znajo izkoristiti in navesti na hudobna dela. Pa tudi v takšnih primerih so samo naivni in se ne zavedajo, da delajo zlo.

Kontakt z angeli se vzpostavlja skozi iskrenost, kontakt z duhovi narave skozi iskrene občutke, lahko bi govorili o »iskrenosti čustev«.

Kristusove besede »nihče ne pride k Očetu razen po Meni«, lahko dopolnimo z besedami »… in ne da bi šel skozi področje, ki mu vladajo duhovi narave«, tj. ne da bi šel skozi celo lestvico občutkov. Sem spadajo tudi negativni občutki, kot so nezadovoljstvo, bes, sovraštvo; vse to je treba doživeti in preživeti. Človek se ne more prisiliti, da bi imel vedno le pozitivne misli in občutke. Ves tako imenovani pozitivizem je čista neumnost. Narava sama izmenično prikazuje cel spekter občutkov: ne obstajajo samo mirni sončni dnevi, temveč tudi oblačni, temačni in viharni.

Govorimo o prvem nivoju duhov narave, tu obstaja velika pisanost in raznolikost. Na tem nivoju se ne ustvarjajo razlike med elementi, temveč pojavi kot so grm, drevo, cvetlica, potok, oblak. Za vse to skrbi eden ali več duhov narave. Duhovi narave so angeli varuhi predmetov. Ko umre drevo, odidejo dalje, prav tako kot če se razblini oblak. Takrat se potikajo okoli kot ptice, zelo so prilagodljiv. Prisotni so v kaplji dežja, v streli in v grmenju. Hitijo urno kot mravlje, a ne tako urejeno.

Duhovi narave živijo v celotni naravi. Ko govorimo o naravi, govorimo o duhovih narave. Tudi vse, kar je ustvaril človek, npr. stroje, orožje, ima svojega duha narave. Njihova naloga je: ne sme obstajati nič o čemer ne bi skrbeli. Torej ni nobene izjeme tudi ko govorimo o stvareh, ki jih je ustvaril človek gnan s temnimi silami;

20

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

kajti tudi angeli teme so po svojem izvoru stvaritev Očeta. Toda duhovi narave ne marajo orožja, ne marajo npr. nožev, nič kar je ostrega in koničastega, kar ima kote in ostre robove. Radi imajo zaobljene oblike. Prebivajo tudi v hišah, prostorih in napravah. Zanima jih vse, so kot majhni otroci. Nahajajo se tudi v svetih prostorih in tam jih ravno toliko kot oltar, zanima tudi kamin ali skladišče.

Obstajajo bolj ali manj močni duhovi narave. Npr. so takšni, ki skrbijo za določeno goro, ti so dostojanstveni in molčeči, so pa tudi majhni in zelo živahni.

Duhovi narave ljudem niso dodeljeni za stalno, tako kot angeli varuhi, pridejo samo, če jih zaprosite; prav želijo si, da jih prosite naj pridejo. S ponosom spremljajo ljudi, to je za njih čast, njihov ponos pa jim brani, da bi prišli nepovabljeni. Tudi vi ne greste tja, kamor niste povabljeni, kaj ne?

Takole pa jih zaprosite naj se vam pridružijo: Najprej se morate z njimi pogovarjati, stopiti na njihov nivo in vzpostaviti

notranji prijateljski odnos. Pomembno je, da jih sprejemate s spoštovanjem. Rade imajo dostojno

obnašanje, npr. da se jim priklonite, ste vljudni in jih celo onikate. Povedati morate, kaj želite ali potrebujete, npr: želim, da nekdo od vas skrbi

za moj avto in je vedno ob meni, ko sem v avtu. Ponuditi jim morate mesto, ki ga lahko zasedejo, v avtu npr. prostor

sovoznika, naslonjalo za glavo, prtljažnik. Potem temu prostoru naklonite dolžno spoštovanje, ne odlagajte tja nakupovalne torbe, to bi bilo nevljudno. V stanovanju jim dodelite lep kotiček in ga imejte vedno urejenega in prostega za duha narave, sicer bodo odšli.

Ne sme jih raniti ali razjeziti, ker so potem slabe volje. Lahko jih nosite s seboj, najbolje na ramenih, takrat vam bodo šepetali na uho. Če boste srečali osebo, ki vas ne mara, se bodo vznemirili. To bo opazil angel varuh te osebe in njegov odnos se bo počasi spremenil. Radi tudi sedijo na nočni omarici ali na robu postelje, se pogovarjajo s komarji in jih nagovarjajo naj vas pustijo pri miru, ali pa delujejo na človeške sanje. Zjutraj jih morate pozdraviti z »dobro jutro«.

Duhovi narave so zelo močni in lahko naredijo mnogo stvari. Lahko npr. preženejo slabe misli, prečistijo negativna čustva ali preženejo težke sanje. Težke sanje, misli in čustva visijo v auri kot temni oblaki (upamo, da to veste), in so energijska stvaritev. Duhovi narave jih lahko nevtralizirajo in odstranijo.

21

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

Če človek hodi v naravi in jo blagoslavlja, je to kot da bi skozi vrste duhov narave zavel nežen vetrič, ki prinaša življenje. Duhovi narave sami ne morejo blagoslavljati, za to je potrebno človeško posredovanje. Za njih je človek Bogu podobno bitje: povezava z lučjo.

Blagoslavljanje je vprašanje notranjega odnosa. To pomeni dvojno služenje: na eni strani usmerjenost k naravi z ljubeznijo, na drugi stik s Sveto Trojico. To zahteva dvakrat bolj zavedno prisotnost, obenem pa tudi zmernost.

Lahko se blagoslavlja z rokami: drevo ali cel gozd, hribček ali dolino. Toda blagoslov je lahko povezan tudi z vsakim korakom. Ko se hodi, ni treba »teptati zemlje«. Blagoslovljujoč korak pomeni: med tem, ko se ena noga z zaupanjem predaja tlom, se druga dviga in za seboj pušča sledi blagoslova. Tako je Jezus hodil po Zemlji in ona ga je nosila.

Vprašanje: Ali ga je nosila tudi voda?

Odgovor: Ne verjameš, da je hodil po vodi?

Vprašanje: Teologi ne verjamejo.

Odgovor: Teologi nimajo pojma. Sploh se ne zavedajo, česa je Zemlja sposobna. Zares je hodil po vodi. Ne svetujem pa vam, da to poskusite, saj je zato potrebna neizmerna predanost in ljubezen.

Vrnimo se na temo s primerom: otrok z velike višine pade skozi okno in na tleh pristane nepoškodovan. Kaj se je zgodilo? Vsi so pomagali: angeli, duhovi narave, pa tudi Zemlja sama. Struktura materije je lahko mehka, če tako želijo duhovi narave, ki jo naseljujejo. Voda lahko postane trda kot kamen, zemlja pa mehka kot puh. Zemlja je zelo prilagodljiva. Prilagodljiva je kot duh, saj ima duhovno naravo.

22

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

KAKŠEN NAJ BO ODNOS DO KRIVDE

Vsakdo je bil v prejšnjih inkarnacijah povezan z okrutnostjo – morda kot izvršitelj (despot ali diktator), morda kot trpeča žrtev. Vsi ljudje so zagrešili

intrige, prestopke, tudi umore. Soditi o tem, z merili današnje morale, je greh do pravičnosti. Vsak človek prehaja skozi razne izkušnje. Najprej je treba pridobiti občutek za pravičnost in moralo. Moraliziranje ni zaželeno. Rezultat vedenja o preteklih inkarnacijah se ne bi smel zaključiti s ponosom zaradi lastne veličine ali pa biti razlog za moralne samoobsodbe.

Nasploh bi morali biti zelo previdni, kadar govorimo o karmičnih vprašanjih. Linearni vzpon ne obstoja, to je neprimerno sklepanje, ki vodi do napačnih zaključkov. Ne verjemi, da boš v prihodnji inkarnaciji »boljši«. Zaradi svobodne volje lahko posameznik med raznimi inkarnacijami izbira različne vrste izkušenj.

To ne pomeni, da je tisto, kar ste naredili v prejšnjih inkarnacijah relativno. Zavedati pa se morate: oproščeno je. Vse je oproščeno, samo sami sebi morate še oprostiti. Ali pa menite, da lahko karkoli naredite bolje od angelov?

Bodite hvaležni za pretekle izkušnje. Morda so prispevale k temu, da ste danes bolj blagi in bolj velikodušni. V prejšnjih inkarnacij so se doživljale vse oblike človeškega obstoja. Pogoji delovanja niso bili vedno enaki. Posameznik je preživljal najrazličnejše vrste izkušenj in pri tem pridobil sposobnosti, da kasneje skrbi za usode drugih ljudi. Ne obstoja inkarnacija, katere bi se morali sramovati. Lahko se zgodi, da nekdo zakrivi nekaj in je kaznovan in s tem povzroči karmično ravnovesje za dela, ki jih je napravil v nekem preteklem življenju. Krivda v tem življenju, lahko prinese razrešitev krivde iz preteklega življenja. V karmi se prepletajo mnoga pretekla življenja. Sprejemanje krivde lahko pripelje do padca, ki osvobodi stare krivde. To bi torej pomenilo: če nekoga pošljete v zapor, je to lahko osvoboditev za njega. To zveni paradoksno, toda tako je: današnja krivda lahko povzroči kazen, ki pripelje do osvoboditve stare krivde, za katero oseba takrat ni bila kaznovana, ker npr. ni bilo priče ali pa osebo niso ujeli pri delu.

Kar se tiče današnje krivde, se je do nje treba obnašati odločno, mirno in s potrpljenjem. Tudi tukaj velja pravilo, da se ne sodi moralno, temveč se prosi Nebo in Zemljo za odpuščanje, kakor tudi samega sebe in sprejeti milost odpuščanja.

23

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

Ljudje si pogosto ne morejo odpustiti, če so med dolžnostjo in zabavo, izbrali zabavo. Smatrajo, da je opravljanje dolžnosti dobra, zabava pa slaba izbira in ne morejo prevladati občutka krivde. Te osebe bi se morale zavedati, da je s pogleda Neba dobra ne samo dolžnost, temveč tudi zabava, nobena ni boljša od druge, obe pa vsebujeta tudi določene nevarnosti.

Odločil si se za izpolnjevanje dolžnosti? Prav. Toda pazi, če živiš samo zato, da bi opravljal dolžnosti, hitro lahko zapadeš v frustracije, ogorčenost, farizejstvo, lahko se zgodi, da se začneš zapirati vase in od drugih zahtevati, da so ti hvaležni in poslušni. Tedaj se bodo stvari zopet postavile tako, da boš lahko izbiral med obveznostmi in zabavo in dobil boš priložnost, da se v svojem življenjskem svetu tokrat odločiš za srečo, tj. da živiš spontano in uživaš. Če vedno znova izbereš izpolnjevanje dolžnosti, se boš moral – v tem ali naslednjem življenju – popraviti.

To velja tudi v obratnem smislu: če se vedno odločaš za zabavo, te pripelje do nejevoljnosti, zasičenosti, dolgočasja in dušenja v materiji. Tudi to bo življenje popravilo: prišel bo čas, ko boš prisiljen spremeniti svojo usmeritev.

Ta pot na koncu pripelje do združitve odgovornosti z radostjo: svoje dolžnosti boš opravljal z radostjo in veseljem. Spoznal boš, da radostno življenje zahteva določen del discipline, dela in izpolnjevanja dolžnosti. Da bi se tega naučil je potrebna sposobnost samoodpuščanja in občutek hvaležnosti do življenja.

EGO IN USODA

Depresija se kaže v mnogih oblikah. Če posameznik v svojem kljubovanju in domišljavosti, vedno poskuša imeti prav, bo zapadel v življenjsko krizo in

depresijo, ki jo je sam ustvaril. Npr. takrat, ko se na vsak način poskuša ohraniti odnos, ki tega ni vreden. Ali ko za vsako ceno poskuša poučevati druge in s tem prekoračuje svoja pooblastila. V takšnih primerih, bi bilo bolj pametno zaupati življenju in ga slediti, namesto vmešavati se v njegov tok in z njim poskušati upravljati. Depresija takrat ponazarja pomembno zavoro, s pomočjo katere se takega človeka poskuša spametovati, ponižati in omehčati.

24

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

To je splošen problem: izpit moči in ocenjevanja moči med usodo in egom, privedeta do krize. Takrat je potrebno dojeti, da se usoda in ego ne bi smela bojevati med seboj. Po pravilu je najbolje, da se s svobodno voljo odloči prepustiti se usodi in je pripravljen sprejeti tisto, kar tako ali tako ni mogoče spremeniti. Umetno ločevanje ega in usode, tj. zanikanje usode, se najpogosteje zgodi v puberteti. To je naraven razvoj, skozi katerega gredo mnogi. Dvojnik spodbuja to borbo in prepričuje posameznika, da je tisto, kar si želi ego, močnejše od usode. V takšnih primerih angeli občutijo pomilovanje; kajti to je pot v krizo; usoda ostaja zmagovalec, ego se mora pokoriti in dotična oseba zaradi tega trpi.

Mnogi vidijo v konfliktu med usodo in egom, direkten konflikt med zapovedanim in osebno svobodo. Angeli to vidijo drugače: osebna svoboda se kaže v sprejemanju usode, v uporu usodi, ki je vedno zaman, pa vidijo odločitev. Šele ko se posameznik pomiri z neizogibnim, pridobi svobodo da vzame življenje v svoje roke in pomaga soustvariti svojo usodo. Nasprotno pa, če z vsemi silami poskuša doseči nedosegljivo, če se torej ego bori proti neizogibni usodi, v zunanjem svetu vodi v krizo, v notranjem pa povzroči depresijo.

Pri takšnih ljudeh je situacija sledeča: karkoli jim usoda ponudi, npr. partnerja, je tisto, česar si sami ne želijo, ker želijo prav tisto kar jim življenje ne ponuja. Tako npr. nekdo ne more najti odgovarjajočega partnerja. Takšna oseba bi se morala pomiriti z usodo, oz. zavzeti sledeče stališče: usoda ne želi tisto, kar jaz želim, pa bom enkrat za spremembo sprejel tisto kar mi usoda želi dati. Usoda ima svoje namere, poskušal jih bom sprejeti, pa se bo že enkrat pokazal smisel vsega. Takoj ko je bilo sprejeto takšno stališče, se posameznik lahko tudi osvobodi prisile usode.

Potrebno je torej prevladati upor ega do usode. S tem se razvija resnični »Jaz«. Vse dokler se vodi ta borba, se »Jaz« nahaja v stanju pričakovanja. Manifestira se šele takrat, ko se ego podredi usodi in reče: »ne želim si ničesar, kar je proti tebi«. In v tem trenutku se pojavi pravi »Jaz«.

»Jaz«, torej nastane takrat, ko se zbližata usoda in ego. Lahko bi rekli tudi: »Jaz« je enota za ego in usodo v tem življenju. »Višji Jaz« (sončni angel) je že visoko nad pravim »Jaz«. To je enota med »Jaz« iz tega življenja in vseh izkustev »Jaza« iz vseh preteklih in bodočih inkarnacij. To izgleda takole:

25

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

Sprava in harmonija med egom in usodo v »Jaz« in v sončnem angelu odstranita depresijo in ustvarjata vedro življenjsko razpoloženje.

LAŽNE PODOBE

Nivo lažnih podob je siv, meglen, neopredeljen in neurejen. Ne nahaja se na točno določenem mestu: lahko je kjerkoli in izgine, npr. med odrom in

gledalci, med govornikom in poslušalci. Lahko se pojavi med dvema osebama in spet hitro izgine.

Nivo lažnih podob ni enak nivoju zla. To je nivo blodenj in nejasnosti. Seveda, zabloda je lahko tudi namerno kreirana: takrat govorimo o zvijačah in prevarah. Nejasno pomeni: nič ni določeno in čisto. Spoznanja so prežeta z zablodami, resnice z neresnicami. Te podobe so nevarne, ker se na vsak način želijo uresničiti, njihov namen pa je varanje in blodnje.

Vprašanje: Ali tukaj delujejo luciferjeva bitja?

Odgovor: Na tem nivoju se nahajajo predvsem bitja, ki jih imenujemo entitete, to so človeške stvaritve, bolj točno človeške konstrukcije, misli, ideje

VIŠJI JAZ = SONČNI ANGEL

JAZ

EGO“JAZ HOČEM”

(v notranjem svetu)

USODA“DOGAJA SE”

(v zunanjem svetu)

26

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

in pojmi (miselne oblike), ki jih je prevzel in oblikoval njihov dvojnik. Dvojnik jih ustvarja predvsem zato, da izzove strahove in skrbi, ki jih poskuša povečati vse dokler ne prerastejo v paniko. Pri tem mu človek služi kot orodje. Takšnim manipulacijam najhitreje podležejo osebe, ki so naklonjene negativnim razmišljanjem in negujejo mračne misli in so pesimistično usmerjene glede na pričakovanje bodočnosti in njihov najljubši izrek je »boste že videli!«. Na tem nivoju so najbolj zastopane entitete, najdemo pa lahko tudi druga bitja kot npr. izgubljene zračne duhove, ki so se želeli previsoko vzpeti, pa se ne znajo vrniti. So zelo zmedeni in nesrečni.

Na nivoju lažnih podob torej ne delujejo luciferjeva bitja, temveč v največjem številu entitete. Tukaj ne govorimo o popolni odsotnosti luči. Kadar se ta bitja lažejo, vedno lahko občutimo določen prizvok žalosti, zmedenosti in obžalovanja. Nimajo izrazite želje, da bi bili hudobni, za njih je bolj značilno da so kljubovalni. Ne glede na to, pa njihovega delovanja ne gre podcenjevati. Za ljudi so lahko zelo nevarni, celo usodni. Posameznika lahko privedejo v nevarna stanja, vse do obsedenosti in popolne dezorientacije.

Obstajajo angeli, ki na tem nivoju opravljajo težko delo: v tem neredu poskušajo ustvariti red, razvozlati zavozlane miselne klobke, ločiti resnico od laži, podobno kot bi v kupu odpadkov poskušali najti nekaj koristnega. Obstajajo tudi nekateri (nekoč inkarnirani) sveti ljudje, ki poskušajo spremeniti ta bitja ali pa jim preprečiti, da bi se prilepili na posameznika in s tem realizirali. Če ne morejo doseči ve, pa vsaj ublažijo njihovo delovanje.

Vprašanje: Ali lažne podobe nastajajo zaradi močnih čustev, besa,

retoričnih izpadov?

Odgovor: Ne, to so prej znaki, da se posameznik že nahaja v stiku z lažnimi slikami. Resnica ni nikoli čustvena, saj deluje na blag način: človek se čudi in čisto počasi mu postaja vse bolj jasno kako resnična in lepa je. Resnica širi luč, ampak ne kot strela, temveč počasi in tiho, redko preseneti ali pretrese. Z njo sta povezani strogost in ljubezen, tudi humor, toda vedno zmernost. Drugačna čustva so ponavadi že delovanje lažnih podob.

Vprašanje: Ali reklame temeljijo na lažnih podobah?

Odgovor: Da, v večini primerov

27

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

Vprašanje: ali so tudi filmi povezani z lažnimi slikami?

Odgovor: Ne, zavestna fikcija je nekaj drugega. Gledalec se zaveda, da je to film, torej »privid« realnosti. V primeru reklame, pa se neresnica predstavlja kot resnica. Pred takšnim medijskim vplivom bi morali zaščititi predvsem otroke.

Vprašanje: Zakaj so ljudje dojemljivi za stik z nivoji lažnih slik?

Odgovor: Na splošno bi lahko rekli, da je človek v začetku pasiven. Zavestno ne želi vstopiti na ta nivo, tako kot mogoče ne na nivo zla. V to področje se ga zavede nepričakovano. Področje lažnih slik je na poseben način privlačno. Prav zato, ker je tako nedorečeno in megleno, lahko dušo privede v stanje prejemnika. Če bitja, ki blodijo na tem nivoju, opazijo priložnost, jo izkoristijo, da bi lahko vzpostavile kontakt s posameznikom. Priložnost je dana, če se v človeku nahajajo določena nagnjenja, ki se neizbežno pojavijo tekom razvoja vsakega posameznika. Ta nagnjenja nastajajo pri vsaki vrsti odpiranja: odpiranje duha zaradi radovednosti in želje po znanju, pri sumih in vprašanjih, odpiranju srca zaradi nezaupanja, negotovosti, suma in nezaupanja v čustva, vsaka vrsta nezaupanja vse od fizičnega pa do energetskega nivoja. Takšna stanja so torej vedno prisotna, če se ne zavzame jasna pozicija ali trdna odločitev.

Vprašanje: Kako lahko razumemo nezaupanje na fizični ravni?

Odgovor: Telo ni samo »fizične narave«, je materializirana oblika duha. Če je dvojni pomen še mogoč pri duši in srcu, pa ga fizično telo ne prenese. Telo ne more biti istočasno nepremično in se gibati, spati in biti budno. Prav tako telesne celice potrebujejo jasne informacije in navodila, ne pa nasprotujočih navodil. Čeprav se to pogosto dogaja, npr. pri hranjenju: telo ne potrebuje in ne zahteva več hrane, pa jo vseeno še vedno dobiva, človek je sit, pa še vedno je. Torej je nujno, da natančno upoštevate potrebe telesa in jih spoštujete, kajti v nasprotnem primeru se ustvarja nezaželena situacija. Zavest človeškega fizičnega telesa je najnižja oblika zavesti in fizično telo se tega zaveda. V normalnih primerih posluša višje instance. Če pa se ne ozirajo na njegove potrebe, se vpraša ali naj posluša višje instance ali sebe. Telo je kot otrok, ki sam nekaj ve, toda od staršev dobiva povsem drugačne informacije: to pripelje do sumničenj in nezaupanja, lahko do samega sebe, kar pripelje do pomanjkanja samozaupanja, ali pa do staršev, kar pripelje do nezaupanja v višje instance in avtoritete.

28

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

Na telesnem nivoju, nejasna navodila ustvarjajo lažne slike, ki telo zmedejo in lahko izzovejo razne bolezni. Dostikrat je bolezen manifestacija psihičnega problema. Bolečine lahko nastanejo, kadar celice telesa prejemajo pretežno dvosmiselne ali negativne informacije. Takrat so nerazpoložene, namesto da bi se prijetno počutile in harmonično sodelovale. Običajno celice sledijo splošnim navodilom, da se vklopijo v skupen red in medsebojno sodelovanje: včasih pa dobijo lažno podobo ali informacijo naj ustvarijo nered, da npr. rastejo divje in kaotično, torej, da ustvarijo tumor. Vsaka celica je kot učenec, ki se lahko zelo različno obnaša.

Ozdravitev je mogoča samo takrat, ko se točno zavedo vzroki bolezni. Bodite vedno previdni, kadar slišite samo za fizične ali psihične vzroke bolezni ali ostale enostranske razlage: čuvajte se enostranskosti na katerem koli področju: do homeopatije, alopatije ali kateregakoli alternativnega načina zdravljenja, če se smatra univerzalnim zdravilom za vse bolezni. Če se npr. odkrivajo vzroki nastanka tumorja, morate vzeti v obzir ogromno faktorjev: genetska situacija, psihična struktura bolnika, psihološke in socialne pogoje, negativna sevanja. Samo eden od teh faktorjev, verjetno ne bi sprožil bolezni. Zato se ne pride daleč, če se ne raziščejo vsi mogoči vzroki, med katere spadajo tudi lažne podobe. Nagnjenost k izključevanju vzrokov, je že sama po sebi ena od oblik lažnih podob. Takšna nagnjenost poskuša, s pomočjo enostranskosti, poenostavljanja in podobnih polresnic, ljudi zapeljati na krivo pot in na takšen način onemogočiti uspeh dela na ozdravljenju.

Eden izmed znakov, s katerimi prepoznamo prisotnost lažnih podob, in na katerega moramo biti prav tako pozorni, je uporaba in pretirano naglaševanje določenih besed in pojmov kot npr: »samo«, »resnica« (v nesakralnem smislu), »dejstvo«, »zagotovo«, »natančno«, »brez dvoma«. Takšne besede so maske. Tako se na primer v »brez dvoma« skriva dvom, za »resnico« se skriva laž, in za »dejstvom«, polresnice.

Vprašanje: Kako imeti govor, če se ljudje ne odprejo in ne postavljajo vprašanj?

Odgovor: Odpiranje je nujno, ne sme se ga preprečiti. Če ne obstaja, je onemogočen tudi kontakt z višjimi nivoji. Preprečiti je vpliv nivoja lažnih podob. Vsak način iskanja duhovnega in postavljanja vprašanj ustvarja določeno stanje, ki naredi ljudi sprejemljive za lažne podobe. Pred njimi se lahko zaščitite na različne načine:

29

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

Zavestno lahko zaprosite za zaščito, lahko uporabite svete simbole, npr. križ ali odprete Sveto Pismo (to je edina knjiga na svetu , ki ima takšno moč), lahko izgovorite molitve in posvetite prostor. Določen prostor najlaže očistite tako, da zmolite Oče naš v vseh štirih smereh neba. Lahko prižgete svečo in zaprosite angela naj vzdržuje čiste energije.

V starih časih so o svetih stvareh, ki so zahtevale veliko mero odpiranja, govorili samo v posebnih, posvečenih prostorih. To so npr. cerkve, hrami, samostani, pa tudi določena mesta v naravi: določeno mesto v gozdu je prav tako lahko posvečeno. Narava je zelo raznolika: vsak gozd je drugačen. Prav tako imajo duhovi narave svoj prostor, kjer se srečujejo, imajo svoje poti, ki so ljudem nevidne. Ljudje bi se morali naučiti, da na mestih, kjer obstajajo svete in nevidne cerkve in kjer obstajajo poti, ki služijo nevidnim bitjem, ne gradijo nič človeškega.

O SVETI TROJICI IN NEBEŠKI MATERI

Do izliva Svetega Duha pride s skupnim delovanjem Očeta, Matere in Sina. Sveti Duh – prav tako kot kri – sestavljajo deli, je celota, ki jo tvorijo trije

žarki, žarek Očeta, Sina in Matere. Takšna razlaga je zelo poenostavljena, je pa tudi nujna, ker le na tak način ljudem lahko, vsaj delno pojasnimo, kako razumeti Sveto Trojico. V realnosti Mati in Sin vedno delujeta skupaj, še več, noben del Trojice nikoli ne deluje samostojno. V bistvu vedno delujejo skupaj in v popolnem skladu. Vsak iz trojice je vse, le da časih eden ali drugi stopi bolj v ospredje. V tem smislu lahko govorimo o treh delih Svetega duha:

Očetov je tisti del moči, ki je »svet«, tisti ki zdravi, deluje zdravilno in usmerja navzgor.

Del Sina je milost, ki se deli ne glede na osebo, vedno in vsakomur. Materin del je življenje, ki usposobi materijo, da sprejme moč in milost.

Materija sprejema Sveti Duh nezavedno, istočasno pa s hvaležnostjo, čeprav duhovi narave ne morejo zavestno odgovoriti na takšen izliv.

30

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

Sveti Duh je torej enota ali celota, ki jo tvorijo moč, milost ali ljubezen in življenje. Je kri Svete Trojice. Slikovito to lahko prikažemo takole: Če si Očeta, Mater in Sina zamislite v trikotniku, bo Sveti Duh v sredini: on se izliva iz vsakega od njih.

Formula, ki se uporablja v krščanski tradiciji »V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha«, je pravilna. Mati je tukaj izpuščena, ker njen božanski položaj v delu Trojice, še ni bil dovolj spoznan. Ker »deli« Trojice vedno delujejo skupaj, še posebej pa Mati s Sinom, se je ta povlekla iz Sina. Takšna je bila njena želja, da se pripravi več prostora za spoštovanje Očeta in Sina. Iz istega razloga, se manj ceni tudi angele. Toda vsakokrat, ko se izgovori ta formula, Oče in Sin preneseta Materi del spoštovanja, ki ji pripada.

Vprašanje: Ali je torej sveta Devica, ki je bila na Zemlji Mati Božja, Nebeška

Mati in s tem tudi del Trojice?

Odgovor: Seveda. Vsak od treh delov Trojice ima tri aspekte in s tem tvori trojico tudi sebi. Tudi Božanska Marija ima tri aspekte. Eden izmed njih je Marija-Sofija, ki predstavlja Božansko Modrost in drugi je Mati Marija, sveta Devica.

Ljudje čutijo njen neizmerno visok položaj. Zato se spoštovanje matere vse bolj povečuje in se bo še povečevalo. To je zelo pomembno, kajti bolj kot se

SIN

OČE

MATI

SVETI

DUH

Hierarhije

31

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

zavedate njenega visokega položaja, bolj se s tem približate Sinu. Sveta Trojica pa je neskončno velika in vzvišena skrivnost, ki je ljudje nikoli ne bodo v popolnosti razumeli.

Vprašanje: Ali se je Nebeška Mati inkarnirala v človeški Mariji, o kateri

(kakor trdijo) so znane tudi prejšnje inkarnacije in ki je menda, tudi

kasneje delovala na Zemlji?

Odgovor: Ne, vsi takšni podatki so zasnovani na nesporazumih. Nebeška Mati je na Zemlji živela samo enkrat, pa še to ne v nekem visoko razvitem človeku (npr. v telesu Mojstra). Nebeška Mati je želela biti prisotna na Zemlji, zato ji je bilo ustvarjeno primerno človeško telo, kot bi ji krojač sešil obleko.

Takšno telo lahko ustvarijo različne hierarhije, da bi se nastanile v njem: V tem smislu so zgodbe in legende o bogovih resnične, samo da na Zemlji niso živeli bogovi, temveč bitja iz višjih nivojev. Bili so prisotni v teh telesih in živeli enako kot vsak človek, tj. trpeli so lakoto in mraz. Materija takšnega telesa mora prenesti visoke vibracije utelešenega bitja, zato je skrbno izbrana. Vsako povprečno telo, bi razpadlo v trenutku, ko bi bilo izpostavljeno tako visokim vibracijam, kot jih predstavlja utelešeno bitje iz višjih nivojev. Visoka duhovna bitja, ki jih človeško oko normalno ne more videti, se lahko naredijo vidna: ravno tako pa si lahko ustvarijo materialno telo in se v takšnem primeru rodijo in živijo kot vsi ostali.

Tudi Marija je imela takšno telo. To je zares obstajalo, ni pa izhajalo iz horizontalnega niza inkarnacij, ampak iz vertikalnega. Posebnost takšnega telesa je, da se je lahko dvignilo v Nebo. Celice Marijinega telesa so bile tako močno prežete z vibracijami Nebeške Matere, da na Zemlji ne morete več najti nobene materialne sledi, nobenega atoma ali molekule. Celica za celico se je dvignila k Nebeški Materi in se v celoti zlila z Njo. Krščansko poučevanje o Marijinem vnebovzetju, ki ga tako zasmehujejo, je v svoji biti popolnoma resnično.

32

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

KNJIŽNICA ALI AKAŠA ZAPISI

Mi ne rečemo Akaša zapisi, temveč Knjižnica in pri tem mislimo isto. V njej je shranjeno celotno znanje, ne samo zgodovinsko. Grajena je krožno in v njej

lahko najdete tako preteklost kot prihodnost. Uvid v prihodnost je dovoljen v zelo, zelo redkih primerih. Prerokbe lahko opišejo samo možnosti in tendence, pa še to samo takrat, ko se pozna zgodovina. Ti. »jasnovidci« večinoma ne morejo razlikovati med tem kar je bilo in kar šele bo. Potrebno je veliko izkušenj, da bi lahko z gotovostjo razlikovali med preteklostjo in prihodnostjo. Slutnje so do neke mere lahko zelo natančne. Toda stvari se spreminjajo. Vsaka slutnja je lahko točna samo v točki trenutka v katerem je dana, medtem ko je lahko možnost izvršitve večja ali manjša. Umetnost prerokovanja ni v točnem opisu končne točke, marveč o možnem izgledu te točke ali prerokbe, če se vzamejo v obzir vsi faktorji, ki lahko povzročijo spremembe. Pot proti cilju vpliva na cilj; lahko ga premakne, zamenja, približa ali oddalji.

To ne velja za končni cilj: vrnitev k »Očetu«. Ta je popolnoma gotov.

Sončni angel poseduje vedenje o preteklih in bodočih inkarnacijah človeka, ne pa tudi o prihodnosti, ki ni povezana z njim. Včasih svojemu varovancu dovoli uvid v prihodnost, kar ta izve skozi sanje ali slutnje. Obstajajo tudi uvidi, ki so ljudem dani preden se ti utelesijo, vendar se tega večinoma ne spomnijo. Seveda so to samo grobi načrti za bodoče življenje, ki lahko poteka tudi povsem drugače, kot je bilo predvideno. V ta načrt spadajo tudi trenutki ko se polagajo določeni izpiti. Če se zgodi, da človek katerega od teh izpitov ne izdela, se njegova usoda bistveno spremeni. V Knjižnici se nahaja po ena »kopija« vseh teh življenjskih načrtov, včasih je mogoč uvid v te kopije, pa tudi v kopije kakšne druge osebe.

Angeli varuhi Knjižnice določajo, komu in kdaj bo dovoljen ali pa ne dovoljen vpogled v knjižnico.

Vprašanje: Ali se spokorjena ali odpuščena krivda izbriše iz knjižnice?

Odgovor: Rdeči pečat, na katerem piše »odpuščeno« ali »ni odpuščeno« ne obstaja. Ta proces ni podoben knjigovodstvu, marveč je bolj kot delo kiparja: on popravlja svoj kip in dela na njem in s tem postaja kip vse lepši. Krivda je nelepa in nečista vibracija, njeno odpuščanje ali izravnava pa pomeni njeno odstranitev.

33

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

»Poravnati« krivico, pomeni da se na nečem tako dolgo dela, dokler ne dobi lepih oblik. Po takšni obdelavi ni več vidno tisto, kar je bilo prej. Smisel Knjižnice ni v krutem čuvanju dejstev. To je prostor resničnega, lepega in dobrega. Poslednji dan bo Knjižnica izgledala kot kristalna krogla ali čudovit cvet.

Njen današnji namen ni, da bi vam omogočil uvide v pretekle inkarnacije. Takšni spomini, po pravilu, nimajo veliko smisla. Lahko izzovejo radost, lahko pa tudi strah, sram ali hudobijo. Lahko privedejo do bega iz sedanjosti, ali do zelo finih oblik narcizma: do zaljubljenosti v osebno preteklost. Čemu bi to koristilo? Najbolj pomembno je, da se sedanjost živi v luči Večnosti, da se veseli vsemu lepemu in je usmerjena na povratek svojemu domu, svojemu Očetu. Prazno opazovanje senc zemeljskih inakrnacij, ki vse bolj blede, ima relativno majhen pomen. To ima smisel le, če se želi oceniti svoje moralne vrednote v preteklosti in svojemu načinu življenja dodati novo moralno noto.. Prav tako ima smisel, če je prišel trenutek, ko se moraš odločiti, kaj boš počel v novem življenju in kakšne naloge boš prevzel. V vseh drugih primerih, pogled v preteklost nima pomena in ne bo ga imelo niti v trenutku, ko se bo vse ustvarjeno vrnilo k Očetu. Ali bi se v tem trenutku želel zabavati z gledanjem starih grehov in karmične prepletenosti – tvoje in tujih? Zakaj bi morali to ohraniti? Tebi v tem trenutku ne bo dolgčas. Slavljenje je zelo izpolnjujoče.

Tudi vaše knjige bi morale v vseh oblikah služiti Božji slavi, in ne samo informirati. Informirajoče knjige imenujemo »priročniki« ali »navodila«. Smisel knjige ni le v tem, da bralcu poda informacijo, temveč da v njegovi duši kreira odprtost do vertikale, povezanost z vzvišenim. Pisci in bralci morajo vedeti: knjigo je možno brati na človeški način, tj. kot informacijo, ali pa na angelski način: mi čutimo kakšne vibracije širi določena knjiga in ali dopolnjuje obstoječe vibracije, ali pa jih duši. Angeli opazujejo delovanje knjige: ali izgrajuje, daje upanje in spodbuja radost do prihodnosti? Ali pa paralizira in uničuje, spodbuja prepire in vodi v malodušnost? Ali se bralec po branju počuti depresivno, ali pa je doživel sprostitev, vedrino, radost? Čeprav je pomembna vsebina, je prav tako pomembna tudi izbira besed, tj. ujeti pravilno melodijo. Pri tem delu pisatelju pomagajo posebni angeli, imenovani »angeli vrtnic«

Najpomembneje pa je: pretvarjanje nelepih oblik v lepe se dogaja skozi odpuščanje, ljubezen, hvaležnost in radost. Vse to deluje harmonično. Kadar se zmoti in naredi napaka, se tega ni treba sramovati, temveč razumeti kot priložnost in jo z ljubeznijo sprejeti. Ljubezen lahko polepša vse.

34

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

ZDRAVLJENJE S POMOČJO KRISTALOV IN MINERALOV

Mnenje, da med angeli in duhovi narave ne obstaja kontakt, ni čisto točno. Prvič, se ta kontakt vzpostavlja s pomočjo ljudi. Toda za duhove

narave bi bilo zelo žalostno, če bi bila to edina možnost, zato povezavo lahko vzpostavljajo tudi duhovi zraka. Zračni duhovi so prenašalci kozmičnih energij: raznašajo jih povsod, kar je življenjskega pomena za ljudi.

Zračni duhovi se razvijajo iz drugih duhov narave, včasih tudi iz duhov elementov.

Več kot ima deva znanja, tem lažja, svetlejša, bolj duhovna in vse prevzemajoča postaja. Ob tem zadrži osnovno bit, toda lahko se toliko približa angelom, da lahko živi v njihovem svetu. Duhovi narave vseh elementov lahko postanejo takšni posredniki. S tem dobijo karakter zračnih duhov.

Angeli veliko vedo o žarkih raznih barv, ne posedujejo pa znanja o kristalih: ta znanja jim prenašajo duhovi narave ali ljudje, ki so z njimi v kontaktu. Če čutite potrebo, da bi delali s kristali, potem morate svoje čute usmeriti v smeri obeh svetov: vzpostaviti morate kontakt z angeli in z duhovi narave. V kamnih so prisotni duhovi narave, ki jih imenujemo »Mojstri kamna«, angeli pa so vedno v bližini. Mojster kamna živi v njemu, je njegova duša, brez njega bi kamen ali kristal razpadel. Tako kamni in kristali ustvarjajo most med duhom in materijo, med kraljestvom angelov in kraljestvom duhov narave, med Nebom in Zemljo. V tem smislu, je kristal bliže človeku kot opica.

Vprašanje: Ali to velja za vsak kamen?

Odgovor: Da. Toda ljudje imajo individualne težnje. Nekateri imajo raje prozorne, jasne, bleščeče kristale, kjer se izkazuje njihov duhovni del, drugi spet prod, skale, motne in neprozorne minerale, ki izkazujejo bolj materialni del. Gorski kristali spadajo delno v kristalno in delno v demonsko kamenje.

Poglejte, kakšen čudež je to: v neprozorni gori, v največji temi, se nahajajo jasni, prozorni kristali, ki jih ščiti in varuje živa skala. Kristalni del kamna, nosilec in prinašalec svetlobe, raste v temi; potrebuje temen prostor zaradi ločenosti,

35

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

zaščite, izolacije. Prav tako raste tudi otrok v materi; to je čas skrivnosti, samote in varnosti. Prav tako kot tisi, ki se duhovno razvija; raste v tišini in skrito. Spomnite se skrivnosti Kristusovega prihoda na svet: prinašalec svetlobe se je rodil v kamniti jami. Razumete torej, kako primeren je kristal za meditacijo?

Ljudje torej čutijo privlačnost do kamenja, ki jim odgovarja. Tudi pri kristalih je enako: oni »čutijo« kam pripadajo. So trdoglavi. Če nekje ne želijo biti, potem s tega mesta odidejo, tj. se izgubijo, razbijejo ali pa jih nekdo ukrade. Prav težijo priti na mesto kamor pripadajo. Kristali uporabljajo ljudi kot neke vrste nog. Ljudi vodijo na mesta, kjer so kristali, ki želijo priti v njihove roke, ali kjer so kristali, ki želijo nekam oditi. Pogosto se posameznik s posredovanjem »otipljivega« kamna odpre v toliki meri, da preko njega najde pot do nefizičnih, nevidnih nivojev.

Zdravilni impulzi ne izhajajo iz kamna kot materije, temveč od bitij, ki so z njim povezana. Izhajajo iz zračnih duhov in angelov, ki prihajajo v bližino kamna in se ob njem ugodno počutijo. Angeli vedno delujejo izven kamna. Kristale lahko nosite pri sebi in takrat vas bodo obkrožali tudi angeli, ki ga obkrožajo. Angeli prenašajo zdravilne impulze, Mojstri kamna pa jim prenašajo svoja znanja. Angeli zdravilci izvajajo konkretne stvari, npr. položijo roko na obolelo mesto. Mojstri kristala tega ne počno. Oni dajo navodila, v kakšen namen se določen kamen lahko uporabi. Vendar tudi ljudem povedo, da se s kamni lahko zdravi, ker se jim priključijo angeli. Torej je treba obiskati Mojstre kamna in jih vprašati, čemu je kamen namenjen. Ta odgovor se potem prenese angelom, ki so potem dosti bolj uspešni. Vidite, tako se pojavi situacija, v kateri lahko angelom prenesete znanje in informacije.

Vsi kristali niso primerni za vse. Nekateri želijo polepšati, drugi dati zaščito, tretji zdraviti, nekateri pa želijo, da se jih preoblikuje. Zato je prvo vprašanje, ki ga je treba postaviti Mojstru kamna, kakšen je namen tega kamna in kako se ga lahko uporabi.

Poskusiti zdraviti s kamnom, katerega namen je postati nakit, bi bilo enako, kot če bi zlatarja prosili, naj izvede neko operacijo.

Če ste našli primeren kamen za zdravljenje in ga želite uporabiti, morate njegovemu mojstru zastaviti naslednja vprašanja: ali ga je treba nosit v roki? Postaviti na določeno mesto na telesu? Kako in kam? Mora biti na svetlobi ali v

36

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

senci? Katera je njegova zgornja in katera spodnja stran? Kje bi kamen želel biti odložen? Zakaj je želel priti prav k meni? To ima vedno nek razlog in vam lahko pojasni mnogo v zvezi z vami – kot osebo. Lahko ga vprašate: mi lahko poveš kaj o mojem stanju, nalogah, razvoju, problemih? Kaj v meni želiš podpreti, umiriti, zaščititi, oživeti? Ali morda želiš, da zapustim določene ljudi, stvari? Takrat zaprosite angele zdravljenja, da se priključijo in začnejo z zdravljenjem.

Vprašanje: Ali je vsak kristal drugačen ali je ista vrsta kristalov primerna

za isti namen? Ali npr. vsi ametisti delujejo enako, ali posamezni za drug

namen?

Odgovor: V splošnem uvodu bi bilo dobro predstaviti določen sistem. Toda, tisti bolj napredni med vami, bi morali bolj pogledati podrobnosti. Prvič, vsak posamezen kristal ima svoj poseben način delovanja in svojo naravo. Svet kristalov predstavlja univerzum. Lahko jih sistematiziramo na različne načine: npr. po barvi, kemijski sestavi, obliki kristalizacije, nahajališču, velikosti in moči, obdelovanju itd. v splošnem uvodu bi lahko rekli: gorski kristal je simbol jasnosti v ljudeh; rubin predstavlja toplino, ljubezen, čustva; ametist stremljenje k duhovnosti; hematit je predstavnik volje in moči delovanja.

To je pravzaprav ravno toliko pravilno, kot če bi rekli: Nemci so takšni, Francozi drugačni, Angleži pa spet nekaj čisto posebnega. Takšne splošne ocene niso nujno napačne, ampak v določenih primerih ne bodo točne. Enako je s kristali. Splošno znanje o kristalih ni dovolj, ko govorimo o zdravljenju. Vedeti morate: vsak kamen je poseben, vsak ima svoje Mojstre, angele in svoje naloge. Potrebno je torej ugotoviti, kje in na kakšen način določen kamen želi delovati, kdaj se ga lahko uporabi z namenom zdravljenja.

Drugič, morate vzeti v obzir tudi posebnosti človeka, ki se ga zdravi. Osnovni princip je: vsak človek je poseben primer. Dva človeka imata lahko isto bolezen, pa različne energetske slike: ali pa ima posameznik isto bolezen, toda enkrat pri 15 in drugič pri 25. v takšnih primerih bo potrebno uporabiti različno kamenje.

Tretjič: pomembna je tudi moralna in psihična struktura osebe, ki se jo zdravi, njegove izkušnje, pa tudi trenutno stanje.

Ne pozabite: učinek je vedno individualen. Obstaja, npr. kamen razpustitve: ta lahko razpusti ali razprši slabe misli, spomine, energije, tkiva, blokade,

37

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

pa tudi kamne v telesu. Kaj in koliko se bo razpustilo, raztopilo, za vsakega posameznika določajo angeli. Nikar ne mislite, da točno veste, kaj ta ali oni človek potrebuje. Vedno prepustite angelom izbor kamna in mesta, kamor ga boste položili. Seveda ste soodgovorni in pri delu bi se morali učiti, toda ne bodite samovoljni. Poslušajte, opazujte, učite in veselite se.

Vprašanje: Ali kamen lahko škoduje?

Odgovor: Ne, nikoli, v skrajnem primeru ne bo deloval. Če bi se pojavila možnost škodljivega delovanja, tedaj bi Mojster kamna molčal in delovanja ne bi bilo. Prav tako bi tudi angel preprečil škodljivo delovanje. Kamni ne delujejo zato, da bi škodovali. Njihova praslika izvira v najvišjih nivojih. Kristali nimajo nikakršne povezave z zlo hierarhijo: oni si niti ne morejo zaželeti, da bi komu škodili. Zato navodilo, da ne postopate samovoljno ni zato, ker bi lahko škodovali bolniku, ker njemu ne morete škoditi, temveč zaradi tistega, ki zdravi: če se odloči na svojo roko in prehitro, se oddalji od angelov in duhov narave in tako izgubi priložnost, da bi se kaj naučil.

Vprašanje: Kakšno je primerno obnašanje, če želimo podariti nek kamen?

Odgovor: Najprej vprašajte Mojstra. Če ne želi biti podarjen temu ali onemu človeku, lahko predpostavite, da ve več od vas in ima svoje razloge. To prav gotovo ne dela iz egoizma. V vsakem primeru ga poslušajte, drugače pa raje ne sprašujte.

SMISEL IN NESMISEL

Vprašanje smisla in nesmisla je vprašanje moči in nemoči angelov. Oni so močni, kadar ljudje dovolijo, da jih vodijo in nemočni, če posameznik nima

notranjega posluha za njih, še posebej, če je njihov dvojnik (ali zle hierarhije) našel možnost za napad. Tako za angele, kot za višje hierarhije velja princip ne vmešavanja. Če se dogajajo stvari, ki jih niso želeli, so sicer žalostni in prizadeti. Toda to še ni razlog za vmešavanje, razen če je potrebno izvesti čudež. Vendar se to dogaja zelo redko, pa še to samo takrat, če obstaja možnost, da bo ta čudež dejansko izzval preobrat in človeka usmeril nazaj k Nebu.

38

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

Razen v takih izjemnih primerih, angeli ne bodo pritiskali na človeka, ki škodi drugim. Ne smejo se vmešavati niti kadar gre za življenje in smrt, ker nimajo dovoljenja, da bi se vmešavali v svobodno voljo posameznika. Tega ne morejo in ne smejo. Kako bi se sicer lahko zgodile vse slabe stvari, ki jih vsakodnevno gledate na televiziji ? Angeli poskušajo pomagati na svoj način, delujejo pa lahko samo tam, kjer jim ljudje dovolijo, zavedno ali nezavedno. Če se ljudje zaprejo pred angeli, angeli ne morejo delovati.

Če se nekomu zgodi kaj slabega, je potrebno v notranjosti zavzeti naslednji stav: ne obupavati, ne se počutiti zapuščenim, temveč upati, da bo vse pokazalo svoj smisel. Vsak dogodek ima smisel, ne glede na to, da se ga v prvem trenutku ne prepozna. Zato je potrebno najprej poiskati smisel in ga dojeti. Da bi se to doseglo, je potrebno mirno opazovanje, potrebne so vaje, pogosto pa tudi dosti potrpljenja. Včasih se smisel pokaže po dolgem času, čisto iznenada.

Včasih se zgodi, da dogodki zares nimajo nobenega smisla: v takem primeru morate počakati, da dobijo smisel, da se smisel izda. V kozmosu na koncu vse dobi svoj smisel, toda ta se vedno znova poraja, ni kot negiben starec, temveč se večno obnavlja: kar je včasih imelo smisel, ga izgubi, nesmisel pa dobi nov smisel. Ni treba vedno takoj vprašati po smislu nekega dogodka, ker je v začetku lahko popolnoma nesmiselno. Če preko angelov izveste, da je temu tako, jim dajte možnost, da kasneje dodajo smisel situaciji. Zaupajte veščinam angelov. Sicer ne morejo preprečiti samovolje posameznikov: toda slabo poskušajo spremeniti v dobro, kot vile v pravljicah, npr. Trnuljčica – ko zadnja vila ni mogla preprečiti hudobnega uroka, toda iskala in našla je način, da ga je omilila in da se je vse končalo na najboljši možen način.. v takšnih stvareh so angeli zelo učinkoviti.

ZAKAJ JE DOVOLJENO DA ZLO OBSTAJA?

Vprašanje: Zakaj se angeli ne smejo vmešavati, kadar se dogaja zlo? Zakaj

se dovoljujejo hudobne stvari, če je Oče dober in vsemogočen?

Odgovor: To je velik ključ. Kdor pozna odgovor na to vprašanje, v principu pozna tudi načrt in namen Božje moči. Pozna celoten Božji načrt. Prvi,

39

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

splošni odgovor se glasi: splošen odgovor ne obstaja. Moč angelov ni vedno omejena, pa tudi ne neomejena, temveč manjša ali večja, skladna z zahtevami določenega trenutka. Lahko pa bi rekli: vse kar se dogaja, se dogaja z dovoljenjem.

Na vprašanje: »Zakaj Oče dovoljuje, da se zgodi to ali ono, tudi najhujše stvari?«, lahko odgovorimo samo, če postavimo osnovno vprašanje: zakaj sploh dovoli delovanje in vpliv mračnih hierarhij? Kot prvo: to dovoljuje, ker jim je dovolil obstoj. Oče ni želel padca angelov, ampak ga je sprejel in nanj ni odgovoril z uničenjem padlih bitij. To bi lahko izvedel samo tako, da bi iz obstoja potegnil vse angele, padle in tiste, ki niso padli. Ker jih je vse ustvaril kot bitja s svobodno voljo, vedno obstaja možnost, da padejo in prav tako, da se zopet vrnejo. Ustvarjena bitja se ne da deliti na popolnoma kriva ali nedolžna. Oče bi torej moral vsa bitja povleči iz obstoja – ne samo angele, temveč tudi ljudi z njihovimi notranjimi prostori, kjer prav tako bivajo angeli. To bi lahko naredil: lahko bi potegnil nazaj v sebe vse kar je ustvaril in potem ponovno ustvariti vse – in spet bi bila to bitja svobodne volje, torej bi spet obstajala možnost, da padejo. Oče je odločil, da tega ne bo storil, temveč da dopusti obstoj mračnih hierarhij, v prepričanju, da njihova moč nikoli ne bo močnejša od moči hierarhije luči.

Hierarhije luči, se lahko kadarkoli odvrnejo od luči in krenejo po poti teme, toda večina jih rada in z veseljem ostaja v področju svetlobe. Samo tistim, ki imajo vedno možnost izbire med svetlobo in temo, pa se vedno znova odločajo za področje luči, samo takšnim, Oče lahko zaupa. Zaupa jim lahko prav zato , ker imajo pravico do padca in to pravico imajo samo zato in samo tako dolgo, kot je dovoljen obstoj temnih hierarhij. To dovoljenje obstoja pa se seveda odraža vse do Zemlje. Zlo, ki ga te hierarhije na Zemlji ustvarjajo, Oče ni želel, ne more pa ga preprečiti. Z dovoljenjem obstoja, je dovoljeno tudi njihovo delovanje.

Očetova vsemogočnost vključuje tudi absolutno pravičnost. Če bi želel uničiti zlo, bi moral uničiti tudi vse ostalo. Pa tudi če bi mogel ločiti padle angele in uničiti samo njih, tega ne bi hotel. Tudi padli angeli so njegova stvaritev. Tudi ljudje na zemlji se ne odrečejo svojim otrokom, če stopijo na pot kriminala, še toliko manj bi to storil nebeški Oče.

Preberite priliko o delavcih v vinogradu (Mat. 20, 1-16). Mnogi je ne razumejo, ker so ozkosrčni in mislijo, da mora nagrada odgovarjati vloženemu delu. Oče pa ne

40

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

želi, da bi bila njegova bitja svetla in dobra samo zato, ker od njega pričakujejo nagrado – kot otrok, ki je priden samo zato, ker ve, da bo dobil sladkarijo, temveč iz čiste radosti. Angeli, ki so se odločili za svetlo področje in v njem tudi delujejo, se zanj niso odločili zaradi kalkulacije, temveč zato, ker se v njem počutijo dobro in v svoji svobodni volji želijo ostati zvesti Očetu. Postavilo bi se vprašanje čistosti motiva, če bi kaznoval padle angele, seveda če bi to lahko naredil.

Razen tega, če bi jih moral uničiti, bi se odrekel svoje vsemogočnosti, ker bi s tem padle angele priznal kot njemu nasprotno silo, priznal bi temo kot svojega sovražnika. Strašno bi bilo, če bi bil Oče ogrožen in prisiljen v protinapad. Toda, tudi padli angeli so angeli. Po svoji biti torej niso zli. Oče je prepričan, da se bodo prej ali slej vrnili v luč. Končno so tudi oni njegova stvaritev in njihovo uničenje bi bilo enako detomoru.

Morali bi dojeti, da se tu (po njihovem poreklu) govori o angelih luči, ki so padli v temo, a se želijo vrniti na pot luči. Kakor stvari zdaj stojijo, jim je potrebna pomoč, ta pa zahteva mnogo dela in potrpljenja. Sin, v svoji vlogi Odrešenika, je že mnoge od njih vrnil na pot luči. Obstajajo svetniki, ki so se popolnoma posvetili tej nalogi in se pogovarjajo s padlimi bitji ter jih poskušajo prepričati, da so na napačni poti in da bi se bilo bolje ponovno priključiti hierarhiji luči. Pa tudi med ljudmi obstajajo posamezniki – ne samo v samostanih – ki izvajajo to odrešiteljsko delo. Tudi vi to lahko počnete, čeprav samo z bitji nižjega nivoja; torej z dvojniki, padlimi angeli in izgubljenimi dušami. Tu lahko napravite mnogo dobrega in če želite, boste usposobljeni za takšno delo.

Ljudje bi morali vedeti, kako se obnašati do zla. Če samo govorijo in se pritožujejo Očetu, s tem ne spremenijo nič. Ko se zgodi nesreča, se zdravnik vedno posveti tistemu, ki je najhuje ranjen in ne tistemu, ki najbolj glasno kriči. Tako je tudi na Nebu; kdor samo govori ni prepričljiv in ne jemlje se ga resno.

Če ste ogorčeni zaradi določenih dogodkov, postanite aktivni v okviru vaših zmožnosti in angele ne samo prosite za pomoč, temveč jo jasno in odločno zahtevajte. Nebo komaj čaka, da se prikaže oseba s prepričljivim nastopom – takrat se mu tudi angeli pridružijo. Oni se ne morejo neposredno vmešavati, lahko pa pomagajo ljudem. Na splošno velja naslednje pravilo: Če želite nebo prositi za nekaj, tedaj ga ne poskusite nagovoriti, jadikovati, ga prisiliti ali prevarati, temveč ga poskušajte prepričati. Praviloma tudi ljudi pridobite na takšen način in kakor spodaj, tako zgoraj.

41

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

Če se želite ukvarjati z odrešenjem, potrebujete nekaj osnovnih, uvodnih informacij o temni hierarhiji. Kar je o njih učil Rudolf Steiner, je bilo zanimivo, a nepopolno. Ni jih dovolj poznal. Koncentriral se je na dve – tri vrste, ki jih je povsod videl delovati. Zato je tem bitjem, zaradi pogostega omenjanja, strahotno narasla moč. Enak učinek dosegajo tudi cerkveni krogi, ki tako radi govorijo o hudiču, demonih in peklu: to sicer delajo z namenom opozorila, toda s takšnim obnašanjem služijo prav tistim, pred katerimi svarijo. Vendar tudi to spada v področje dovoljenega.

Za začetek morate vedeti, da so tudi temne hierarhije vezane s pravili. Ne morejo enostavno početi kar hočejo. Božja moč je nad njimi in ni je čez Božjo moč.

Vprašanje: Ali bodo tudi vodje temnih hierarhij odrešeni?

Odgovor: To je na meji tistega, kar lahko vprašate.

Vprašanje: Ali lahko samo upamo o tem?

Odgovor: Prečrtajte besedo »samo«, »upati« pa zamenjajte z »verjeti«. Torej: v to lahko verjamete. Odrešitev se ne izvaja v časovnih obdobjih, kot jih pozna človek. Temne hierarhije se širijo v prostoru, ki presega Zemljo in vam znani sistem. Tu obstajajo druge dimenzije, druga merila.

Vedno imejte v umu: vsaka misel ima kozmični pomen, kar velja tudi če ni resnična in čista. Vse kar se vam dogaja in vse kar iz vas izhaja je glede na vse to relativno majhno, pa ima vendar relativno velik pomen. Položaj človeka v vesolju je velik in vzvišen.

STRATEGIJE NAPADOV LEVIH HIERARHIJ

Ena najbolj priljubljenih metod temne hierarhije je napad na osebe, ki so blizu in drage osebam, ki se jim želi škoditi: npr. zapadejo depresiji. To so t.i.

indirektni napadi. Če torej član neke skupine prične bojem proti levim hierarhijam

42

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

so tudi vsi člani te skupine udeleženci tega dogajanja: družina, skupina, država itd. »Smisel« napada levih hierarhij je viden samo s širšega stališča. Lahko se dogajajo različne stvari: izpit, lekcija ali pa enostavno samo vzporedna pojava neke borbe. Napadi brez razloga ne obstajajo. Tudi temne hierarhije so zavezane z zakoni, npr. zakonom vzroka in posledice. Med tem dvojim obstaja privlačna moč. Poznavanje vzroka in okoliščin, vam bo dalo moč in stabilnost; laže se boste uprli.

Na splošno, strategija prefinjenega vojskovanja ni v tem, da se »nasprotnik« napade direktno, temveč se napad usmeri na neko drugo, nasprotniku bližnjo osebo. Direkten napad je redek.

Napad levih hierarhij se ne dotakne sončnega angela – tako močne niso. Napad se usmeri na področje čustev in sicer ponoči in podnevi. Takrat se zdi, kot da so oblaki zakrili Sonce. Pojavi se subjektiven občutek, kot da je prišlo do prekinitve povezanosti z »Jaz« - s sončnim angelom, do prekinitve kontakta med emocionalnim in duhovnim soncem. Dobi se občutek, kot da se je izgubila podpora od zgoraj, kot da ste v prostem padu. Pozitivni vplivi izginjajo, negativni pa se krepijo. To se izkazuje vse do fizičnega nivoja. Takrat postanete šibkejši, kondicija se zmanjšuje.

O strategijah levih hierarhij bi morali vedeti naslednje:

Obstaja tudi direkten napad na nasprotnika, toda to se redko dogaja. Leve hierarhije dajejo prednost indirektnim napadom.

Večinoma so napadi usmerjeni na osebe, ki so tej osebi ljube in jo tako privedejo v konfliktno situacijo: ali naj se pomiri z napadom na ljubljeno osebo, ali naj popusti in odneha?

Kot pomožni cilj napada se izberejo osebe, do katerih čutite odgovornost, in to predvsem tistih, ki so najmanj zaščitene, npr. otroci ali labilne osebe.

Če je le mogoče, se poskusi ustvariti disharmonija v skupini v kateri »nasprotnik« živi, tako da ga napadejo člani skupine, npr. zakonec, člani družine, prijatelji, sodelavci. Ob tem se mora napadeni iluzorno boriti s temi ljudmi, v resnici se bori z njihovimi dvojniki, s katerimi se temne hierarhije poslužujejo kot svojim orodjem.

V večje skupine - društva, skupnosti, verske skupine, se poskuša vnesti razdor, spodbujajoč člane, da napadejo tistega, ki mu je napad namenjen.

43

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

ZAŠČITNE MERE

Najboljši način je neodstopanje, držati se vertikale in principov, ki so pomembni za dano situacijo. Braniti je treba pravičnost, toda ne sme se

napraviti niti en korak z uporabo enakih sredstev kot jih uporabljajo mračne sile.

Vprašanje: Koga je najprimerneje prositi za zaščito: Marijo? Rafaela? Ali

koga drugega?

Odgovor:

Najbolj varna je Marijina zaščita. Zaščiti vsakega, ki jo prosi, ne glede ali si to zasluži ali ne. Marija bi svojo zaščito ponudila tudi temnim silam za njihovo medsebojno borbo, če bi jo ti zaprosili, seveda pa tega nikoli ne bodo naredili.

Mihael prinaša moč, ojača zaščito, pomaga v borbi, pripelje pomoč. Mihael se bori in požene nasprotnika v beg. On to sme.

Rafael deluje bolj nežno: on ščiti telo, celi rane, urejuje stvari, drugače pa se ne zanima za temne sile.

Med svetniki, pa največjo zaščito dajejo svetniki osebnih imen Razen tega: skladnost pomaga, neskladnost škodi. Lepota ščiti: lepi prostori,

lepa okolica, cvetje.

DVOJNIK

Popolnoma črnih ljudi ni. Kadar se vam zdi, da nekdo tako izgleda, ga je obsedlo neko močnejše, višje bitje levih hierarhij. Toda vsak človek ima

dvojnika: svojo malo, v temo premaknjeno senco.

Tukaj ne govorimo o senci, ki jo pomaga nositi angel varuh. Senca, ki jo nosi angel varuh je rezultat potlačitve in prenašanja v podzavest: to so negativne reakcije in slabi načini obnašanja, ki jih niste prevladali, temveč potisnili v podzavest; to je senca, ki jo nosi vaš angel varuh.

44

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

Dvojnik se razlikuje od takšne sence, saj predstavlja najnižjo stopnico temnih sil. Podoben je človeku, je enake velikosti, samo da je vse na njem sivo in osenčeno. Nekateri posamezniki so bolj podobni svojim dvojnikom, kot pa svojemu pravemu, svetlemu bitju. Dvojnik v tem svetu obstaja prav tako realno in popolnoma, kot človek sam. Seveda pa je predstavnik sence, negativne slike, nesrečne preteklosti. Medtem ko angel varuh poskuša ohraniti človekovo svobodno voljo in ga ščititi, pa ga njegov dvojnik želi omejiti, blokirati in vezati.

Dvojnik po pravilu nosi isto ime, kot človek, kateremu pripada. Seveda pa obstajajo tudi izjema, ko si dvojnik vzame lastno identiteto. Od človeka, kateremu pripada, se uči delovati z lastno voljo za obstoj, tj. kršiti pravila. Takšni dvojniki lahko postanejo zelo močni. V takšnih primerih se zdi, kot da je človek postal popolnoma druga oseba in včasih tudi zamenja ime. Takrat je prevzet s svojim dvojnikom, ki ga odpira temnim silam.

Človek kot človek je ustvarjen kot bitje luči. Toda preko dvojnika so možni vplivi temnih hierarhij. Nikar ne mislite, da so daleč, ne vedno so ob vas, le pristopa v vašo notranjost nimajo, razen če jim vi to dovolite. Da bi pridobili dovoljenje, uporabljajo dvojnika. Če jim dovolite pristop, so angeli vaših notranjih prostorov nemočni.

Najboljše sredstvo zaščite je, da pazite, da vaši notranji prostori pravilno funkcionirajo. Razviti morate občutek, ali ste v harmoniji in ali se angeli v njih dobro počutijo. Vašo sposobnost opažanja lahko privedete do tako finih nivojev, da boste opazili, če se bodo pokazali znaki nevarnosti, saj se bodo v tem primeru vaši angeli vznemirili, postali nervozni kot nekatere živali, kadar se približuje potres. Z dovolj vaje, takšne znake lahko prepoznate tako pri sebi, kot tudi pri drugih. Pomembno je, da svoje notranje prostore redno obiskujete in preverjate, če je vse v redu.

Vprašanje: Kdaj se dvojnik priključi človeku?

Odgovor: V trenutku rojstva – prav tako kot angel varuh. Otrok se prestraši, ko ga zagleda. Dojenček ne zajoka samo zaradi udarca dlani ali hladne vode, temveč tudi zaradi pretresa, ki ga je doživel. V trenutku, ko pride na svet, dojenček zagleda svojega angela varuha, pa tudi svojega dvojnika. Prva izkušnja se torej nanaša na njegove notranje prostore, pa tudi na področje senc. Otrok čuti to napetost, čeprav je, seveda, še ne razume. Enostavno se zave, da obstajata dva pola njegovega obstoja.

45

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

Prizadevanja za »blagi porod«, brez napetosti in joka, niso v skladu z Božjimi željami. V otroku ne bi smeli ustvarjati vtis, da se je rodil v Raju. Otroku je nujen kontakt, tako z angelom varuhom, kot s temnimi hierarhijami v obliki dvojnika, napetost med obema, pa v otroku izzove šok. Če bi otrok v času rojstva spal, potem sploh ne bi videl svojega dvojnika, kar bi imelo hude negativne posledice. Takšna duša se ustraši kasneje, kar potem lahko izzove razne alergije in kožne bolezni. Te povezave se vam morda zdijo neverjetne, toda tako je. Prvi šok ni pametno odlagati na kasneje.

Vprašanje: Ali obstaja način, da se osvobodiš dvojnika?

Odgovor: Ne, umrl bi v trenutku ko bi te ta zapustil. Samo neposredno pred umiranjem – tri do največ teden dni prej- lahko zapusti človeka in mu s tem omogoči mirno umiranje.

Vprašanje: Od kje izvira dvojnik, zakaj je z nami?

Odgovor: Dvojnik ni proizvod človeka, kot je to senca, ki jo nosi angel varuh. Temu se ne morete niti izogniti, niti preprečiti. Je del kozmične celote. To ne pomeni, da je to nekaj kar je ustvaril Bog. Je kakršen je, zaradi posledic t.i. »padca telesa«, torej zaradi bitij, ki so od Boga prejeto svobodo zlorabila, tako da so se uprla Očetu. S tem so ta bitja vzrok vseh negativnosti v naravi, ljudeh, hierarhijah: so tudi vzrok za nastanek dvojnika. To pomeni: noben človek ni »kriv«, da ima dvojnika. Vsak ga ima. Vsi so ogroženi zaradi njega: spada v človeško strukturo.

Vprašanje: Ali je to tisto, kar se imenuje »izvirni greh«?

Odgovor: Da. »Izvirni greh« pomeni, da se je zgodil mnogo pred vašim življenjem na Zemlji. Greh pomeni odvrnitev od Svete Trojice in hierarhij luči. To odvračanje so izvedli »padli angeli«, človek, kot pripadnik desete hierarhije, pa je pri tem sodeloval. Ta greh nosi s seboj v obliki dvojnika.

Vprašanje: Ali ima prvobitni greh kakšno povezavo s spolnostjo?

Odgovor: Ne, to je nesporazum. Spolnost so v vas vgradile sile luči in ne sile teme, tako da spolnost za Nebo ne predstavlja nič nečistega. Toda dvojniki spodbujajo ljudi k zlorabi spolnosti. Prvič, povezava med grehom in spolnostjo

46

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

ni v sami spolnosti, temveč v njegovi zlorabi. Drugič, ta povezanost ni povezana s spolnim nagonom in uživanjem v njem, temveč z dvojnikom in človekovo pripravljenostjo dovoliti dvojniku, da ga zavede. Tretjič, nasledstvo greha se ne nanaša na genetsko poreklo, temveč na dejstvo, da vse od časa padca vsakega človeka spremlja njegov dvojnik. Ta se človeku priključi šele v trenutku rojstva.

Ob vsaki inkarnaciji dobite novega dvojnika. Odide takrat, ko človek umre, včasih pa se priključi komu drugemu. Če bi se vedno vračal k istemu človeku, ali pa če bi za vedno ostal z njim kot njegov spremljevalec, tudi po njegovi smrti – bi njegova moč izjemno narasla. V tem primeru bi v popolnosti poznal človeka in svojo moč bi lahko širil v nedogled.

Obstajajo bolj in manj močni dvojniki. Tisti, ki so močnejši, so takšni zato, ker so že mnogo preživeli in imajo veliko izkušenj, drugi so le manj izkušeni. Kakšen dvojnik se bo komu priključil, je stvar dogovora. Oceni se psihična struktura osebe in kakšna je njegova življenjska naloga. Ta naloga ni skrivnost, vidna je tudi zlim hierarhijam. Obstajajo duše, ki imajo borbeni idealizem in se odločijo za borbo z temnimi hierarhijami. Leve hierarhije reagirajo tako, da rečejo: temu človeku moramo poslati močnega in izkušenega dvojnika. Seveda obstajajo tudi manj svetli ljudje, ki imajo močne dvojnike – kot npr. hudi zločinci. Torej zaključek: »Kdor ima močnega dvojnika, je še posebej svetlo bitje!«, ni pravilen. To nima nobene osnove. Lahko se reče le toliko: kolikor je večja luč neke duše in večje kot so njene namere, tem močnejši dvojnik ji bo dodeljen in tem večja bo napetost med človekom in njegovim dvojnikom. To se predvsem izraža v borbah in izpitih, ponosu, padcu ali neuspehu.

Dvojnik lahko pri temnih hierarhijah išče informacije o osebi, da bi izvedel, katere so njegove šibke točke. Nebeška bitja dobro poznajo vsakega človeka – toda poznajo ga tudi bitja teme. Močnejši kot je dvojnik, tem težje ga je obvladovati samo z lastno močjo. Nujna je pomoč bitij luči. Zato je pomembno, da jih poznate!

Dvojnik nima »vesti« o morali, tj. ne odloča se o dobrem ali zlu, ne ukvarja se z razmišljanjem o morali. Želi samo živeti. Da bi to izvedel, potrebuje pristop do človekovih energetskih polj. Njegova naloga je, da sledi človeku. Nima smisla kriviti ga, obtoževati ali žaliti. Ne more biti drugačen, enostavno je kakršen je. Dvojnik ni zavestno ali namerno hudoben: kar dela, misli, da je pravilno in se ne zaveda nikakršne krivde. Zato je upravljanje z njim tako težko. Če ga začnete

47

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

obtoževati, vam bo odvrnil na enak način, ker je prepričan, da ima prav. Z napadi ne boste dosegli nič, razen da boste izzvali burno reakcijo in se našli v še slabšem položaju, kot ste bili.

Kako se torej odzvati na dvojnika? Najboljše kombinirano:

Negujte, čistite in uravnotežite svoje notranje prostore in ne dovolite dvojniku vstopa vanje.

Prosite svetnike naj vam pomagajo pri sodelovanju z njim in kako ga disciplinirati.

S svojim dvojnikom se pogovarjajte jasno, strogo in suvereno; nikoli čustveno, vedno pa ljubeznivo, zavedajte se, da ne dela slabo popolnoma zavestno in namerno. Lahko pridobite njegove simpatije – ne skozi popustljivost, temveč skozi prijazno strogost in jasnost. Vaš cilj bi moral biti ta, da na koncu dvojnik bolj sprejema vas, kot pa leve hierarhije.

Če se spopadete z dvojnikom vašega partnerja, tedaj se v svoji notranjosti z njim pogovarjajte strogo in jasno. Toda s partnerjem govorite kot s človekom, tj. bitjem luči. Če zvišate glas in kričite, svetloba v drugih izgublja svoj sijaj. Nasprotno pa je v veliko pomoč humor in sprememba razgovora o kakšni sveti temi. V takem primeru se sogovornikov dvojnik počuti razkrit in je zelo presenečen. Z njegove točke gledanja ste bili modrejši od sogovornika. Tedaj se vpraša: kdo stoji za tem, ki me je razkril? Ali se samo važi? Ali ima zares tako veliko moč? Ali pa lahko nadaljujem s svojo igro?

ANGELI SENC

Poglejmo zdaj levo hierarhijo na stopnji, ki odgovarja angelom. Torej govorimo o »padlih angelih«; pri njih ni niti barv niti svetlobe, ve se samo

da obstajajo. Kar delajo, delajo kot nalogojemalci zapovedi višjih temnih hierarhij. Oni niso v dobesednem smislu »zli«. So izvršitelji, istočasno pa so tudi sami žrtve tuje hudobije. Samo po sebi je razumljivo, da med njimi ni angelov varuhov in vodnikov.

48

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

Njihova želja je: zapeljati, izzvati nesigurnost, omajati zaupanje, dezorientirati, napraviti zmedo. Ne napadajo telesa in življenja, ne delujejo smrtonosno, ne zadenejo v srce, želijo samo ustvariti nered. Pojavljajo se kot »demoni«, kot zlobne prikazni – podobno kot nezaželeni duhovi narave. Ljubijo maskiranje, in se zato skrivajo za liki pošasti in zveri.

Kar se skriva za njimi je prava slika bede. Predstavljajte si, da se nahajate v mračnem prostoru, v katerem so še bolj mračna bitja. Tukaj čepijo z obnemoglimi krili, pošastnega izgleda, nemočni in izgubljeni, prepričani, da je Bog zelo daleč. Po izgledu so podobni izgubljenim dušam – samo da so na nivoju angelov.

Stik z njimi je zastrašujoč: človek se počuti nemočen, žalosten, slab, zapuščen, nesrečen. V tem primeru je najbolje obdržati mir in trdnost, tedaj izgubljajo moč, se potegnejo vase – zbežijo.

Razen odbijanja nenadnih napadov mračnih sil, obstaja tudi druga možnost – delo na njihovi odrešitvi. Lahko se jih milostno sprejme, privede v svoje notranje nivoje in jih od tam pošlje v svetlobo. S takšnim delom bi lahko bilo izpolnjeno celo človeško življenje.

Na temni strani obstajajo cele organizacije angelov, pod vodstvom enega angela nekoliko višjega položaja, ki prav tako pripada njihovi hierarhiji. Ti »višji« temni angeli izvajajo napade na psihično strukturo človeka. Pripeljejo ga npr. vse do duševne zmedenosti: oseba takrat sliši glasove in razne zvoke. Največkrat se približajo ljudem, ki se smatrajo duhovno bolj napredni, »jasnovidni«, z »zdravilnimi« in sploh močnimi sposobnostmi. Takšni ljudje dostikrat zapadejo pod vpliv temnih hierarhij.

TEMNI NADANGELI

Pri opisu nadangelov leve hierarhije smo lahko zelo kratki. Ta bitja spadajo v področje med zlom in tistim, kar še ni čisto zlo. Karakteristika njihove

»luči«, je določen »proti ogenj«, ki ga lahko opišemo kot nasprotje navdušenja.

49

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

Iz njih izvirajo globoka čustva in impulzi: sovraštvo, neupravičen bes, notranja zastrupljenost, propadanje, obup. Razne vrste odvisnosti nastajajo prav zaradi vpliva teh bitij.

Vprašanje: Ali to velja tudi za disko klube?

Odgovor: V določenih oblikah, ne pa na splošno. Izgledajo strašno, kaotično in neharmonično. Predvsem pa imajo zelo močan vpliv: jemljejo dah, svobodo, onemogočajo gibljivost. Tudi desne hierarhije so močne, toda one vam nikoli ne jemljejo svobode. Leve hierarhije delujejo drugače: one onemogočajo, jemljejo svobodo, ukazujejo.

Niti dvojnik, niti angel sence ne seže do srca osebe. Toda temni nadangeli želijo obvladati celega človeka: fizično, psihično in miselno in poskušajo stalno in v celoti obdržati nadzor nad človekom, ne samo včasih in delno. Ne zadovoljijo jih samo motnje, samo to, da je človek včasih »ves iz sebe«. Temni nadangeli poskušajo človeka zgrabiti tako, da mu je popolnoma onemogočena vrnitev v normalno stanje. Spopad z njimi se dostikrat konča s popolno duševno zmedenostjo, norostjo, dostikrat pa tudi povzročijo samomor.

Pogosto si pomagajo med seboj – če je eden izčrpan, ga drugi nadomesti.

LEVI KNEZI

Temni angeli, ki odgovarjajo stopnji knezov, tvorijo temeljne oblike zla. Ne samo, da odločajo o delovanju podrejenih bitij teme, temveč ustvarjajo tudi

pra oblike vseh borb, ubijanja, uničevanja, tako med ljudmi, kot tudi v živalskem in rastlinskem svetu.

Gledati se jih ne sme niti skozi zaščitni zid, ker imajo strahovito moč vsesavanja, privlačnosti. Zasluti se jih lahko takrat, kadar dobite občutek padanja v prepad, v depresijo. To je skrajno nevarno stanje. Toda podatek o njihovem obstoju prav tako spada k uravnoteženosti vašega duhovnega potovanja, prav tako kot vedenje o duhovih narave in njihovih preslikav.

50

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

Vprašanje: Ali bo nekoč zopet nastopil miren, Rajski čas?

Odgovor: Seveda, ampak šele takrat, ko na Zemlji ne bodo več obstajale človeške inkarnacije. To se bo zgodilo šele takrat, ko bodo izginile razlike med levimi in desnimi hierarhijami. Takrat človek ne bo več potreben kot most med njimi, ne bo se mu več treba utelesiti: človeški križ bo odrešen. Toda ta čas je še zelo daleč.

Raj, tj. stanje praslik, na katere levi knezi ne morejo vplivati, je danes mogoče ustvariti samo v človeškem notranjem svetu, v njegovih notranjih prostorih. Komur to uspe, lahko oživi rajsko stanje tudi v okolici takšnega človeka. Za vzpostavitev takšnega stanja je nujno redno delo na notranjih nivojih, tudi ponoči, ko budna zavest »spi«.

Takšna naloga bi bila dovolj, da izpolni eno celo življenje: stalen in trajen kontakt z notranjimi svetovi, predstavljanje rajskih stanj in prostorov in prenašanje teh slik na mesta, industrijske centre, okolico, uničeno naravo… Zamišljanje rajskega stanja na Zemlji, pomeni učiti leve kneze o nečem boljšem, v smislu: poglejte, lahko je tudi drugače.

S tem se slabi njihova sposobnost prepričevanja. Moč temnih knezov temelji predvsem na tem, ker ljudje ne sumijo v njo. Mislijo npr.: življenje se konča s smrtjo, ali: življenje je borba. Takšne predpostavke so sicer napačne, ampak tudi močne, če vsi mislijo da je zares tako. To ojača in vbetonira takšne ideje.

Edini delujoč odgovor je: živeti drugačno sliko sveta. Predstavljajte si podjetje, v katerem vlada zastrupljeno delovno ozračje. Dobro atmosfero boste dosegli samo, če boste ljudi pripravili k sodelovanju. To jih prepriča, da je medsebojno sodelovanje možno in da borba ni nujna. Tako v malem – mikrokozmosu - doživljate tisto, kar se lahko zgodi tudi v makrokozmosu. Nalogo se da rešiti samo s pomočjo praktičnega delovanja. Teorije so neučinkovite. Temni knezi so sami mojstri kreiranja sofističnih teorij. Teorije jih ne morejo prepričati. Zato niso potrebne neke nove teorije, potrebna je praktična uporaba davno poznanih, starih modrosti.

Pomembno je vedeti, da mnoge običajne teorije, o katerih se ne sprašuje, vključujoč tudi določene politične ideologije, vlečejo svoje korenine s strani temnih knezov. Npr. vsi argumenti, ki opravičujejo negativne nagone in vsi sistemi, ki so zasnovani na njih, pa vse do izbire določenih besed, so njihove

51

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

tvorbe. Temni knezi vam želijo prenesti določen način videnja, pred vsem vas vedno želijo prepričati, da je drugi človek primerek posebne vrste in ne individualnost: da pripada določeni skupini in je kot tak podrejen posebnim pravilom. Npr. žid je žid, in kot tak se ne more drugače obnašati, niti razmišljati na drugačen način, ali da je nekdo nemec, konzervativec, pripadnik temnice, ali katolik, ali ezoterik, »oni pa so vsi takšni ali drugačni«.

Zoper to ne pomagajo nobeni argumenti, pomaga samo izvajanje drugačne, obrnjene slike. Živi in bodi tiho. Okrog sebe širi svetlobo kot Sonce in ne poskušaj prepričevati nikogar. Tema mora prepričati, ona je odvisna od prepričevanja: Sonce pa samo sije. Torej: živite pozitivni primer in ne zastopajte teorije. Molk je pomembnejši od »čvekavosti«.

Zato so vam dane vaje, ki so dosti bolj pomembne od informacij. Vaje dobro učinkujejo samo, kadar so vgrajene v vsakodnevno življenje. Pošteno življenje prinaša več kot branje in pisanje knjig. Čisto znanje, brez vsakodnevne uporabe, je brez učinka.

Še nekaj: če katerega koli angela, pripadnika leve hierarhije – ne glede na nivo – prepričate, ta takoj zaprosi za sprejem v desno hierarhijo. Takšna prošnja se nikoli ne odbije.

Vprašanje: Kdo so bitja, ki jih zgodovina imenuje »hudič« in »satan«?

Odgovor: Imena teh bitij vi ne bi smeli izgovarjati, kot tudi ne nazive, ki so jim jih dali razni Mojstri. In to zato, ker ima izgovarjanje imena svoj učinek: je kot pismo, ki vas povezuje z naslovom, na katerega je bilo poslano.

Vprašanje: Ker je beseda tekla o ideologijah – ali obstaja povezanost

na eni strani med levimi in desnimi hierarhijami in levimi in desnimi

ideologijami z druge strani?

Odgovor: Ne, ta besednjak ima samo zgodovinski pomen. Pri prvih in drugih obstajajo svetli in temni elementi, kot tudi vpliv obeh hierarhij. Nebo ne vpraša za vrsto politične usmeritve, temveč kateri elementali in vplivi pretehtajo. Zanimivo pa je, da je tudi uporaba besed »levica« in »desnica«, segla tudi na te nivoje. Ni pa rečeno, da je politična »levica« bolj upravljana s strani temnih hierarhij kot »desnica«. Obstajajo pa tudi politične ideje in sistemi, ki dvojnikom

52

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

in levi hierarhiji zelo olajšajo pristop. Toda v vseh političnih smereh in sistemih obstojajo šibke točke, ki jih lahko izkoristijo. Niti najbolj idealna družbena ureditev se ne more izogniti njihovemu vmešavanju.

Še nekaj besed: prosim vas, da opozorilo o uporabi imen mračnih bitij sprejmete skrajno resno. Pred vsem, varujte otroke pred tem: nikoli ne uporabljajte teh imen v prisotnosti otrok. In imejte v mislih: tudi v pisni obliki izvajajo ta imena svoj vpliv, vzpostavljajo nezaželeno povezanost z nosilcem imena. Zato je bila v nekaterih samostanskih knjižnicah navada, da so knjige v katerih se omenjajo bitja teme shranjevali na posebnih mestih in jih izposojali izključno samo tistim, ki so s tem delali, ali pa študirali. Svetujem vam, da takšnih knjig ne shranjujete doma, še posebej pa ne v spalnici; morda samo v delovni sobi, a le če so vam trenutno potrebne za delo. Seveda potrebujete takšne knjige za študij, razlika pa je ali jih trenutno rabite za delo, ali pa imajo stalen vpliv v vaši hiši, čeprav vam niso potrebne.

Ni se vam treba izogibati znanju, ki ga posredujejo razne knjige o temnih bitjih, to lahko vzdržite in pametno uporabljate. Toda delo s temi stvarmi je in bo ostalo nevarno in to ne samo zavestno delo, temveč predvsem nezavedno negativno delovanje, ki ga širijo te knjige že samo s svojo prisotnostjo. Moj nasvet je, da se takšnemu delovanju ne izpostavljate bolj kot je nujno potrebno, še posebej pa ne brez odmorov. Če vam takšno čtivo ni vsak dan nujno potrebno, je bolje, da ga odložite v kakšno škatlo in odložite nekam, kjer vam je še vedno pri roki, le da niste ves čas izpostavljeni njenemu vplivu. To še posebej velja za bolehne in nestabilne ljudi. Dobro se je zavedati, s kakšnimi knjigami ste obkroženi, prav tako kot to velja za ljudi, rastline, živali, obleko, pohištvo ali slike.

V Svetem Pismu se sicer tudi pojavljajo ta imena, toda nahajajo se v svetem prostoru, ki izključuje njihovo škodljivost. Pred njihovim vplivom skoraj da ni boljše zaščite kot je vedno odprto Sveto Pismo: v prostoru kjer se nahaja odprto Sveto Pismo se ustvarja sveti prostor.

53

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

LEVI DUHOVI NARAVE

Leve duhove narave imenujemo tudi »nezaželeni« ali »nevredni«. Njihov primer ni tako hud, kot primer temnih hierarhij. Pri njih ne prihaja do

zavestnega upiranja na nobenem nivoju njihove hierarhije. Temni duhovi narave niso »padli«, niso se »uprli«, niso »nemoralni« ipd. Toda lahko se navdušijo nad ljudmi, ki so v službi levih hierarhij in lahko postanejo radovedni. Če delajo s takšnimi ljudmi, postanejo nezaželeni. Vsi temni duhovi narave so postali takšni zaradi vpliva ljudi. Samo človek lahko odloči, ali bo nek duh narave prešel na levo stran.

Obstajali so ljudje, ki so svoje magične sposobnosti izkoriščali v mračne namene in se ob tem posluževali z duhovi narave tako, da so ti postali nezaželeni. To se dogaja vedno takrat, ko so motivi ljudi, ki uporabljajo duhove narave, levo usmerjeni - torej v smislu moči, posedovanja, egoizma. Duhovi narave so radovedni. Oni so takšni, kakršni so. Učijo se izvrševati mračna dela, prav tako kot svetla, učijo se zastrupljevati ravno tako kot zdraviti, učijo se preklinjati in blagoslavljati. Ljudje so njihovi vzorniki in jim popolnoma zaupajo. Za njih so ljudje tisto, kar so angeli za ljudi.

Ko umre človek, ki je bil njihov Mojster, živijo dalje in delujejo na enak način. Njim samim ne pride na misel, da se postavijo v službo zla, to jih naučijo posamezniki. Pot vrnitve najdejo, kadar srečajo druge ljudi, ki jim razložijo, da se ne nahajajo na pravi poti. Cerkev sicer prosi za izgubljene duše, da najdejo pot v luč. Toda do sedaj še niso prosili da se tudi izgubljeni duhovi narave vrnejo na pot luči.

Sami od sebe duhovi narave ne vedo, kaj je dobro in kaj slabo. Njih je potrebno podučiti.

Ena izmed stvari, s katerimi se ukvarjajo takšni duhovi, je proizvodnja klic raznih bolezni, zastrupitve in kakršno koli uničevanje. Če so bili tako naučeni, smatrajo, da je tako prav. Če so jih npr. naučili ustvarjati orožje, ga bodo ustvarjali še naprej, tudi v primeru, če bi se ljudje prenehali boriti.

Pri nezaželenih ne obstaja čvrsta hierarhija. Vsak dela tisto, kar misli da je treba delati ali s čemer so jih ljudje zadolžili. Pri njih vlada precejšen nered.

54

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

Duhovi narave se ne učijo samo od ljudi z magičnimi sposobnostmi in možnostmi – ti na nje samo vršijo močan vpliv: svoja znanja pridobivajo povsod, kjer delujejo levo motivirani ljudje. Več kot je takšnih ljudi, večji je njihov vpliv poučevanja duhov narave. Oni opazujejo kako ljudje živijo, delajo, mislijo in čutijo in jih oponašajo. Duhovi narave se poskušajo izpopolniti v svojih sposobnostih, kajti človek je njihov vzor. Če npr. v nekem velemestu obstajajo bande, ki se medsebojno sovražijo in borijo, se duhovi narave učijo takšnega obnašanja. Vsak človek, ki tam dela ali živi, bi se moral zavedati, da ni obkrožen samo z ljudmi, temveč tudi z duhovi narave.

V slamih velemest, so ljudje pokazali duhovom narave, kako izgleda propadanje. Če se sedaj poskuša uvesti določen red, narediti življenje kvalitetnejše in skrbeti o lepši in boljši ureditvi okolice, bodo vsi napori brezpredmetni, če se v tem smislu ne poduči tudi duhov narave, sicer bodo naredili vse, da vzpostavijo prejšnje stanje.

Obstoja dvoje pravil: Vpliv ljudi na duhove narave je zelo pomemben. Dokler ne sodelujejo tudi duhovi narave, ne moremo pričakovati izboljšanja.

Če bi npr. izpraznili del mesta kjer obstaja mnogo kriminala in ga naselili z novimi ljudmi, bi se najverjetneje kmalu vzpostavilo staro stanje: kriminal se z vibracijami zadržuje v ulicah, na dvoriščih in na vseh mogočih mestih.

»Poduči« se lahko ne samo duhove narave, temveč tudi njihove kralje. Obstajajo ljudje, ki so za svoje zle namene našli enega od njihovih kraljev in ga vzeli za svojega učenca. Ta, potem svoje znanje in način delovanja prenaša na ves rod, tako prihaja do potenčnega učinka.

Tudi duhovi elementov so lahko podučeni in uporabljeni v zle namene. Vsak element se lahko uporabi s škodljivim namenom, tako da pri tem trpijo ljudje ali del narave. Če postanejo duhovi narave na nivoju elementov levo usmerjeni, nastopi nered na področju elementov. Takrat npr.pride do izbruha vulkanov, poplav, neviht, suše, preveč padavin, peščenih neviht in ostalih opustošenj. Če so bili duhovi elementov nekoč pridni učenci raznih levo usmerjenih alkimistov, imajo sedaj veliko znanja in moči, sedaj lahko vplivajo na raziskave in znanost, če ljudje, ki se s tem ukvarjajo niso deležni zaščite, vpliva in vodstva svetlih hierarhij.

Za duhove narave – prav tako kot za mnoge znanstvenike – znanost ni v nikakršni povezavi z etiko in moralo. V bistvu, pri etiki in morali ni problem v

55

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

teoriji, torej to ne pomeni, da bi morali teoretikom prepovedati raziskave ali da se cenzurirajo vse raziskave, temveč v delovanju v praksi. Takrat je povezanost z Gospodom predpogoj temu, da znanstveni rezultati ne pridejo v roke temnim hierarhijam. Nič ni narobe z znanjem o atomih in njihovih jedrih, problem nastane, ko s pomočjo tega znanja izdelajo atomsko bombo. Z moralnega stališča pa za duhove narave ni vprašljiva niti uporaba atomske bombe, njih zanima samo to, ali zadeva deluje. Njim je npr. zanimivo, da smodnik lahko nekaj premakne, ali je to ognjemet za rojstni dan ali pa topovska krogla, ki ubija, njih ne zanima, za njih sta to le dva različna načina uporabe. Duhovi narave ne poučujejo teorijo, temveč kako se vse izvaja v praksi.

V tem smislu so duhovi narave zelo izobraženi in izurjeni. Sposobni so nagajati znanstvenikom – npr. povzročiti napačne rezultate meritev – in s tem pripeljati do pogubnih posledic. Mnogi rezultati »znanstvenih« raziskav so prevare takšnih duhov. Povzročijo npr. da se določijo napačne vrednosti mejnih meritev. Če so merila izkrivljena, se tudi dobre ideje lahko sprevržejo v slabe izvedbe.

Ena izmed posledic delovanja »nezaželenih« je npr. da se penicilin – ki je sam po sebi dober, prehitro in prevečkrat predpisuje. Prav tako so tudi pri, v principu, dobrih zdravilih, odmerki previsoki in se s tem spreminjajo v strup.

Lahko se jih vrne na pravo pot, najlaže s pomočjo drugih, v desno usmerjenih, duhov narave. Lahko se jim reče: v dobro ljudi ne delajte tega in tega, kajti ljudje jim niso samo vzor, od njih se želijo tudi učiti.

DUHOVNI UČITELJI IN UČENCI

Vsak je učenec, ne glede na to, ali je šele napravil prvih nekaj korakov na duhovni poti, ali pa že poučuje druge. Nezavedno so vsi ljudje učenci, toda

v tem trenutku mislimo na tiste, ki zavestno iščejo in se učijo.

Tudi Mojstri, tisti pravi, vedno ostanejo Gospodovi učenci. Če vam nekdo reče da stopa po duhovni poti, ampak še ni našel svojega Mojstra, je to čisto protislovje: ne obstaja učenec brez učitelja, kot tudi ne učitelj brez učenca. Tudi

56

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

mi angeli imamo svoje učitelje, ki so višji od nas, vse do Svete Trojice in tako vedno ostajamo učenci.

Izpiti na duhovni poti pogosto izgledajo kot krize. Življenjska kriza dušo poduči. Če se tega zaveda, se človek takoj počuti bolje. Tedaj se ne bo vprašal: zakaj se mi to dogaja? – temveč: kaj se moram iz tega naučiti? Katera vrlina, katera sposobnost se v tem primeru gradi v meni? Ne postavljajte negativnih vprašanj: česa me želi življenje odvaditi, kaj moram izbrisati ali odvreči, raje postavljate pozitivna vprašanja: kaj želi ta situacija utrditi in učvrstiti v meni – morda pogum, zaupanje, vztrajnost, potrpežljivost.

Obstajajo situacije, ko si človek v prvi vrsti postavi vprašanje krivde: npr. ob nesrečah, ali neuspešnih odnosih. Takšna vprašanja so Nebu nepomembna. Ljudem se priporoča, da se s takšnimi vprašanji čim manj ukvarjajo, čeprav se jim ne morejo povsem izogniti: toda s tem ostajate pri vzrokih. Najpomembneje pa je imeti pred očmi cilj: kaj se s tem nauči?

Življenje vam prinaša tudi situacije, ki jih doživljate kot pozitivne: uspeh, priznanje, moč, denar, triumf. Tudi takrat si morate postaviti vprašanje: kaj pa se je s tem treba naučiti; morda sproščenost, premagovanje zavisti, skromnost, prilagodljivost? Za Nebo so tako »pozitivne« kot »negativne« situacije samo oblika učenja, oboje pa služi napredovanju in služenju.

Za učenca je najbolj pomembno, da se ves čas zaveda, da je učenec, tudi takrat, ko ga smatrajo za Mojstra. Na splošno morate vzeti pojem učenec zelo široko. Učenec lahko na nekaterih področjih doseže mojstrstvo in ustvarja mojstrska dela. Takrat naj sprejme pohvalo brez lažne skromnost. Obenem ste lahko mojster in učenec. Tudi največji pisci, slikarji in komponisti se nikoli niso nehali učiti od drugih.

Vedno imejte v mislih: vi sami ste se hoteli roditi v določeni državi, mestu, v določenem času, socialnem sloju, politični situaciji ipd. Praviloma je vedno napačno, če si želite na vsak način izogniti okoliščinam s katerimi ste obkroženi, ker mislite, da bi pod drugimi pogoji postali boljši učenci, če torej mislite: če bi se rodil v Italiji, ali med indijanci, ali v drugem času, ko je npr. živel ta in ta Mojster, bi postal odličen učenec, našel bi svojega Mojstra, usposobil bi se za vodenje seminarjev itd. ali: če me moj partner ne bi toliko zadrževal, bi prišel dosti dlje. Raje si recite: vsaka okoliščina ima svoj pomen. Učenec postanete

57

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

takrat, ko sprejmete vse okoliščine. Nezadovoljstvo z dano situacijo pomeni beg pred realnostjo. Seveda pa je nekaj povsem drugega, če življenje prinese spremembo mesta življenja ali novega partnerja, toda najprej morate biti sprijaznjeni s prostorom, časom in okoliščinami v katerih se nahajate.

V času svojega učenja, duhovne poti, gre posameznik skozi mnogo šol. Življenje je potovanje od šole do šole. To so vmesne postaje na poti, prav tako kot na Zemlji obstaja osnovna šola, gimnazija, univerza …. Enako velja tudi za duhovne šole. Veliko šol zmotno misli da so edina prava luka in istočasno z nezaupanjem opazujejo zasidrane barčice v strahu, da bo katera nenadoma izplula. Učenci prihajajo in odhajajo. Srečna je tista šola, ki jo zapusti veliko ljudi, odpirajo prostor tistim, ki šele prihajajo. V vsaki zemeljski šoli obstaja čas vpisa, najbolj pa se slavi končni izpit. To ni nikoli žalosten trenutek. Vse duhovne šole bi se morale zavedati, da so le vmesne postaje na poti, - katere cilj je vedno isti – vrnitev k Stvarniku.

Da bi napredovali k temu cilju, pa so teološki in filozofski krogi manj primerni, saj so Sveto Pismo in življenje Jezusa spremenili v objekt znanstvenih raziskav. Popolnoma egzoteričen študij – kot je zgodovinsko – kritično raziskovanje – pa prehitro onemogoči doživljanje notranjih svetov. To je približno enako, kot če bi gradili zunanjo cerkev, ne pa tudi notranje. Vedno so obstojali egzoterični teologi, kot tudi svečeniki, ki so veliko vedeli o zunanji cerkvi, v svoji biti pa niso imeli vere.

Obstajajo tudi smeri šolanja o levi hierarhiji. Določena znanja in informacije o njih mora imeti vsak učenec, ker so tudi te del stvarjenja, toda preučevati jih je potrebno z razdaljo in od daleč. Obstajajo pa duše, ki z njimi navežejo bolj pristen kontakt. Za angele je nekaj najbolj grozljivega, ko morajo dušo predati v roke učiteljem temnih hierarhij. Takšen primer je Goethejev doktor Faust, ki se preda v roke Mefista, toda na koncu je tudi Faustova duša rešena.

58

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

ČAKRE ALI NOTRANJI PROSTORI (2)

Vprašanje: Do sedaj smo izvedeli, da čakre oz. energijski centri

odgovarjajo človeškim notranjim prostorom – srčna čakra je notranja

cerkev, solarni pleksus notranji izvor, spolna čakra je kripta (grobnica)

z Detetom, korenska čakra notranje morje, grlena čakra notranji stolp

z Marijinim angelom in čelna čakra ali tretje oko prostor z notranjim

Mojstrom. S čim pa sovpada kronska, sedma čakra? Kako lahko tu obstaja

notranji prostor?

Odgovor: Kronska čakra sovpada z notranjim kozmosom. Če vstopiš vanj, se znajdeš v breztežnem stanju, izven časa in prostora. Lahko potuješ po vesolju in pridobivaš izkušnje o lahkotnosti in gibljivosti. To je tako kot raziskovanje: predstavlja drugačno obliko meditacije, tj. tisto kar mi, angeli, razumemo kot meditacijo.

Redno je treba obiskovati notranje prostore, jih spoznavati ter se pogovarjati in moliti z angeli, ki so tam prisotni.

Vprašanje: Kaj se zgodi z mojimi notranjimi prostori po smrti?

Odgovor: Želel si reči, po procesu, ki ga imenujemo umiranje. Notranji prostori spremljajo človeka skozi vsa življenja, vpisani so v njegovo dušo in tvorijo njegovo notranjo strukturo. Torej se ne ustvarjajo vedno znova, za vsako inkarnacijo, temveč so vedno isti že od začetka. Toda v toku mnogih življenj na Zemlji, se ti prostori nadgrajujejo in olepšujejo. Če zavestno delaš na njih, če npr. v notranjo cerkev vgradiš okna v barvi, ustvariš vodnjak ali postaviš orgle, boš takšno odnesel s seboj v času umiranja in takšna bo v naslednjem življenju. Če je trenutno dostop do teh prostorov onemogočen, če je človek npr. duševno prizadet, so ti prostori še vedno v redu in opravljajo svojo funkcijo. Obstajajo že pri nerojenem otroku, čeprav še niso aktivni. Prav tako, če starejši ljudje izgubijo spomin ali ostale duševne sposobnosti – to ne vpliva na notranje prostore. Uničil bi jih lahko samo Stvarnik.

Seveda se leve hierarhije vedno trudijo prevzeti notranje prostore. V resnici jih ne morejo uničiti ali poškodovati, lahko pa jih zasedejo, odrinejo angele in npr. prisilijo angela molitve da utihne; na tak način lahko delujejo vse do smrti človeka, potem pa nič več. Če nekdo zapade v depresijo, sliši neprijetne notranje

59

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

glasove in podobno, kar je lahko posledica zavzema notranjih prostorov. To je tako, kot če bi divje horde zasedle zunanjo cerkev, kričale različne parole in prisilile ljudi, da ne hodijo več k maši. Obstaja pa velika razlika med tem ali se je to zgodilo zaradi nesrečnih okoliščin ali pa je posameznik zavestno sprejel sporazum o zasedbi notranjih prostorov. V takšnem primeru je po njegovem umiranju nujno izvesti »veliko čiščenje«. Cerkev govori o tem kot o »ognju čiščenja«. Čiščenje je potrebno tudi v primeru, ko prostori niso bili zasedeni, temveč samo »umazani«. Umazaniji se ne morete povsem izogniti: zato je dobro, da še v času življenja, od časa do časa, očistite svoje notranje prostore.

BITJA LUČI

Tisto kar mi imenujemo »Sonce pred Soncem«, ima obliko velike krogle, ki obkroža Sonce: to je svetlobni prostor z zidovi iz svetlih sočnih žarkov. Bitja,

ki tukaj živijo – »Bitja luči« - so angeli, toda po izgledu se razlikujejo od ostalih angelov: so bolj prosojni, oblečeni v belo z zlatim pasom, noge so kot iz srebra, krila pa prosojna, skoraj nevidna. So zelo fino grajeni, dosti manj »materialni« kot ostali angeli in zelo težko jih je opaziti, saj jim osebna individualnost nič ne pomeni. Prenašajo impulze in se potem takoj umaknejo. V zemeljski prostor prihajajo relativno redko, pa še to samo do površine Zemlje. Kadar pridejo, nujno potrebujejo zaščito drugih angelov, ker so tako fine konstrukcije. Sami ne govorijo: preprosto so in prenašajo luč, lahko bi rekli, da so samo luč – najbolj čista sončna luč.

Ti nosilci luči, prav tako kot ljudje, ki so pod njihovim vplivom, poskušajo vnesti luč v temo: pogosto krenejo v temo, v brezizhodne situacije, da bi tolažili in prinesli upanje, da bi podpirali ljudi v težkih situacijah. To je najpomembnejše delo bitij luči.

Razen tega, je naloga bitij luči, tudi prenos idej, rešitev, impulzov, razlag in podobnih misli. Beseda je o Muzah, ko govorimo o pesniku. Grki so omenjali genije. To so ta bitja luči, ki tvorijo »drugo sonce«. Oni niso ustvarjali idej in impulzov, ki jih prenašajo: te se tvorijo v posebnih »delavnicah«. Bitja luči poskrbijo samo za njihov »transport« in jih prenašajo ljudem. Prav tako, kot

60

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

so vse materialne stvari vidne šele takrat, ko na njih pade svetloba, je tudi z impulzi: pri posamezniku se »prižge žarnica«, ki osvetli slike ali misli ali melodije, ki izhajajo iz duhovne delavnice. Takrat rečete: »imam idejo«, »padlo mi je na misel«, »v trenutku mi je postalo jasno«, lahko tudi »slišite v sebi« melodijo ali celo simfonijo, dobi idejo za roman ali skulpturo.

Torej, ko nekomu nekaj »pade na misel«, govorimo o kompleksnem procesu. Tukaj sodelujejo ne samo angeli iz duhovnih delavnic, kjer se tvorijo ideje, pač pa tudi sončni angel in angel vodnik: sončni angel da dovoljenje, da človek sme ustvarjati inspirirana dela, angel vodnik pa ustvari zunanje pogoje za to: skrbi za kontakt z raznimi šolami, učitelji, izkušnjami, poskrbi celo za to, da sta papir in svinčnik v pravem trenutku pri roki!

Ljudje, ki delujejo pod vplivom angela nosilca luči, svoj ego potisnejo globoko v ozadje. Postanejo služabniki in prenašalci upanja in zaupanja, posredniki luči in svetnikov, ki so visoko nad njimi in bolj kot se trudijo, večja je njihova moč.

Preprosto širijo sij kot Sonce: prenašajo izkušnje luči že samo s svojim obstojem. Njihovo sporočilo je povsem preprosto: »Obstajam za tebe«!. Pomagajo ljudem v nesreči, včasih samo z nasmehom predajo luč, ki jo prinašajo bitja luči.

Eden takšnih primerov je Mati Terezija; prav tako kot mnogi drugi, ki so ljudem pomagali v koncentracijskih taboriščih in zaporih. To so pogosto ženske: medicinske sestre in misijonarke. Včasih so skrbele za bolnike, ki so bili izključeni iz vseh človeških skupnosti zaradi bojazni da bi se nalezli. Med njimi je tudi veliko svetnikov, tudi tistih, katerih imen se ni nikoli izvedelo. Po katastrofi v Černobilu, so bili ljudje, ki so pomagali žrtvam, ne glede na to, da so te napore plačali s svojim življenjem. S svojo prisotnostjo so prinašali upanje, občutek varnosti in toplino.

Z duhovnim Soncem je enako kot z vidnim. Vedno sije in osvetljuje katerikoli del celine. Če je okrog tebe noč, je nekje drugje dan. Če je nekje megla, nad njo sije sonce. Če se pojavi oblak in se ustavi pred Soncem, lahko pričakuješ, da bo šel prej ali slej dalje. Prav tako duhovno sonce nikoli ne neha sijati. Bitja svetlobe stalno prihajajo in vstopajo v človeka: v njegov um, njegove organe, njegove notranje prostore, misli in občutke, celo v vsako celico v telesu. Vse to se lahko »nastavi soncu«. Ko se posameznik tega zave, se konča vsako žalostno razpoloženje in brezup.

61

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

NOTRANJI OTROK

Notranja kripta (grobnica) sovpada z drugo čakro, z drugim energijskim centrom, ki se nahaja neposredno nad korensko čakro (notranje morje),

približno tri prste pod popkom: je prav tako sveto mesto kot notranja cerkev: ta dva notranja prostora sta med seboj povezana, predstavljate pa si jo lahko kot stopnišče, ki spaja oba prostora. Nekoč so graditelji usmerili veliko pozornost na izgradnjo kripte, ker so vedeli, da ta nosi cerkev. Zato so v zunanjem gradili odraz kripte.

V mnogih duhovnih šolah je bilo v navadi, da se v zunanjem svetu ustvari odsev notranjega, tj. da se zgradi – največkrat podzemni – prostor, ki je bil urejen kot notranja kripta, kjer so se izvajale posvetitve. V današnjih časih, takšen prostor ni več potreben, kot tudi ne skupinsko delo pod vodstvom nekega »Mojstra«. Danes je potrebno vstopiti v notranjo kripto – kar lahko storite doma, v svoji sobi – brez zunanjega sodelovanja z drugimi ljudmi. V takšnih trenutkih lahko pride tudi do posvetitve s posredovanjem Notranjega Otroka.

Pri prvem obisku kripta lahko izgleda kot prostor, kjer že dolgo ni bil nihče: lahko je temna, vlažna, neurejena. Če je tako, je nujno potrebno temeljito čiščenje – povsem drugače kot pri notranjem izvoru, ki se čisti sam.

Vstopite in se razglejte okrog sebe: Notranji Otrok izgleda, kot da je star nekje med pol leta do dve ali treh let. Toda ne varajte se, njegov duh in njegova moč so ogromni. Ščiti in hrani ga angel. Pestuje ga v naročju, kot mati pestuje svojega otroka. Če pa pogledate bolj natančno, boste videli, da je angel velik kot katedrala; spada v višje hierarhije.

Ta Otrok ne govori z besedami, temveč z mimiko in gestami, pred vsem pa z očmi. Pozdravite ga in vedite: je božanskega porekla.

Vprašanje: Ali je ta otrok angel?

Odgovor: Ne, temveč močni vladar vseh angelov, bolj točno: Gospod angelov. Srčna čakra ali notranja cerkev je Kristusov prostor, ki živi v vas. Notranji otrok je božanski, Očetov impulz, oziroma: Oče v človeku, ki ima sposobnost oživljanja in stvarjenja življenja.

62

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

Na prvi pogled izgleda kot nemočen otrok in navdušeni ste, ko zagledate njegovo otroško ročico, toda če se vas dotakne z njo, jo boste doživeli kot močno in krepko. Trudi se, da odgovarja sliki, ki ste si jo ustvaril o otroku: rožnato, veselo, nasmejano, nežno, pa tudi zelo bistro, zelo resno, odprto in direktno. Spomnite se besed: kdor se ne bo znova rodil, ne bo videl nebeško kraljestvo. Dete v vas pomaga, da se znova rodite v svetu odraslih.

Notranji otrok je čudežni učitelj in Mojster. Brez besed, le skozi misli in poglede, vam daje jasna navodila: npr. da nekaj žrtvujete, vsak dan nekaj rečete, ali pa da molčite. Njegova navodila bi morali vedno upoštevati, tudi če jih ne razumete. Njegove metode poučevanja niso niti logične niti intelektualne, so pa zelo delujoče. Približati se mu morate s spoštovanjem in ponižnostjo. Poglejte ga v oči s ponižnim, toda odprtim pogledom in vzdržite njegov pogled.

Za to je potrebno, da se umaknete iz zunanjega sveta in od vsega kar vas v njem okupira. Ravnajte takole: vstopite v kripto in za seboj zaprite vrata. Potem poiščite pogled Notranjega Otroka. Potrebujete veliko moč da vzdržite njegov pogled. Tako je močan, da bi vas lahko zdrobil. Pogled Notranjega Otroka, ni kot pogled navadnega otroka, temveč je »Večni Začetek«, »Prapogled«, »Izvor vseh Izvorov«, pogled, ki je obstajal že pred začetkom časa in Stvarjenja. Pravzaprav, ko vas gleda Notranji Otrok, vas vidi od trenutka, ko ste bili ustvarjeni, ima pregled vseh vaših inkarnacij, vseh dogovorov, ki so bili pred temi inkarnacijami, prav tako tudi vseh vaših nalog in življenjskih zapletov. Zelo težko je pogledati v oči Notranjemu Otroku in prenesti njegov vseveden pogled: v njem se odražate in izgubljate občutek za prostor in čas. To vas lahko zelo pretrese.

Predstavljajte si, da se nahajate pred razpetim Kristusom, da vas On gleda in da poskušate razumeti, kaj vam njegov pogled govori, da poskušate to sprejeti in ustvariti. Če si to zares zamislite, boste doživeli pretresljivo izkušnjo, ki lahko spremeni celo vaše življenje. Sedaj pa si predstavljajte, da vas gleda Notranji Otrok. Videli boste: njegov pogled je še teže vzdržati, kot pogled Kristusa; ker je Notranji Otrok posrednik Očeta v vas.

Če želite sprejeti določeno nalogo, to takoj povejte Notranjemu Otroku in ga prosite za odgovor. Če se strinja z vašo namero, mu dovolite da se vas dotakne z roko. S tem se vaša naloga spremeni v nebeško nalogo. V tem primeru ne prevzameš naloge zato, ker ti tako hočeš, temveč se daš v službo Neba, postaneš njegov izvršitelj.

63

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

Med naloge Notranjega Otroka ne spada samo posvetitev, daruje tudi živahnost, svežino in radost. Je vesel in veder, čeprav je vedno prisotna tudi določena mera resnosti. Če vaše čakre ali energetska polja niso v redu, zaprosite Notranjega Otroka, da se jih dotakne. Potem bodo spet aktivne in harmonične. V notranjo kripto se vstopa takrat, kadar se počutite preplašene, žalostne in obupane. To je prostor ki vrača mladost in življenje. Ta prostor pokaže nove perspektive v trenutkih, ko vse izgleda izgubljeno.

Zelo pomembno je, da imate dostop do tega notranjega prostora. Če je notranja kripta zaprta, ali če ne opazite Notranjega Otroka, ali ga ne jemljete resno, se ne pogovarjate z njim in ga ne obiskujete, se boste starali dosti hitreje. Če pa vzdržujete kontakt z njim, boste tudi v starosti zadržali svežino in vitalnost.

Torej bi vsak, ki obiskuje notranjo cerkev, moral obiskovati tudi notranjo kripto, ki je njen temelj, se pogovarjati z Notranjim Otrokom, se mu zahvaljevati in ga spoštovati. To je pot razsvetljenja in modrosti.

Še nekaj: Notranji Otrok lahko zdravi preteklost in prihodnost, zato ker je večna sedanjost. Je »Večni počitek« in vse lahko ustvari znova. Česar se dotakne z roko ali s pogledom, doživi obnovo, ozdravljenje ali nov začetek. Če imate npr. slabe in boleče spomine iz preteklosti, pokažite jih svojemu Notranjemu Otroku.

Vsakdo nosi skozi življenje boleče spomine, spomine ki so jih prizadeli in ki ne spadajo v »zlato preteklost«, ki imajo neprijetne posledice in ustvarjajo probleme v vaši notranjosti: to je npr. lahko kakšen hud prepir, prekinitev odnosa, ki vam je veliko pomenil ali pa nekaj kar ste storili in se zato sramujete. Če se trenutno nahajate v primerno varni situaciji in se dobro počutite, si predstavljajte ta občutek iz preteklosti, v sebi ustvarite sliko tega dogodka; zamislite si, da je ta slika narejena iz gline, lesa ali kakšnega podobnega materiala in da jo lahko nosite na rdeči blazini. Prosite Notranjega Otroka, da to sliko pogleda ali se je dotakne s svojo roko.

Takrat se lahko zgodi naslednje: model se lahko pretvori v lahke, lepe mehurčke – podobne mehurčkom iz milnice, lahko razpade na tisoč kosov, ali pa se scena lahko spremeni: udeleženci zavzamejo drug stav, ki simbolizira spremembo njihovega notranjega stava. Videli boste: rane se zacelijo, bolečina mine. Na takšen način se zdravijo tudi rane preteklosti v Veliki Knjižnici.

64

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

Obstaja razlika med obiskom notranjega Kristusa ali Notranjega Otroka. Notranji Kristus je vaš Mojster, Učitelj, prijatelj in brat. Njega sledite, postavite se v njegovo službo. Lahko ga npr. vprašate: kako lahko še bolje izpolnjujem mojo nalogo?

Notranji Otrok ni tvoj »prijatelj«, je instanca, ki stoji za notranjim Kristusom in nad njim. Niti Kristus ne more ustvarjati brez njega, tudi Sin je v času zemeljskega življenja črpal svojo moč iz Notranjega Otroka. Če želiš slediti Kristusu, ti bo Notranji Otrok dal toliko moči, da boš zmogel. Če prosiš svojega Notranjega Otroka, boš k notranjemu Kristusu pristopil s popolnoma drugačno močjo.

Zakaj je Sin prišel na svet kot otrok? Lahko bi se materializiral tudi kot odrasla oseba. Zakaj se je zemeljski obstoj Sina začel s skrivnostjo Božiča? Začenši z otrokom, se je vse začelo z Očetom, prakorenom Sina. Odnos Oče-Sin se v vas odslikava v obliki notranje kripte in notranje cerkve. Ni slučajno, da so bili začetki Krščanstva povezani s podzemnimi prostori in katakombami.

Ko srečate pogled notranjega Kristusa, boste videli človeški obraz: ves lik, lica, obrvi itd. so združeni v njegovem pogledu. Če pa srečate pogled Notranjega Otroka, boste videli samo dvoje očes, brez trepalnic, kot dve točki: dvoje vrat v globino. Skozi daljnogled boste gledali vse globlje skozi vse nivoje, vse hierarhije in ves čas.

VRLINE

Vrline so angeli, ki pripadajo zelo visokim hierarhijam, ki »premikajo svet«: so vzrok elementarnih premikov, ki prekašajo impulze določenih epoh. Npr. so

vzrok premikov in gibanja, ki obstaja med posameznimi kontinenti. Prav tako so sposobni prestrukturirati svet, npr. spremenijo zemeljske pole in njune ledene površine. Med njihove naloge sodi tudi to, da povzročijo propad starih in nastajanje novih kultur. Vsaka kultura pod vplivom temnih hierarhij je na poti k togosti. Vrline so tisti, ki se upirajo tej togosti in skrbijo da vse vedno teče in živi.

Tudi v dvajsetem stoletju, ki je bilo bolj dinamično kot katerokoli stoletje prej, je ta težnja k togosti postala vidna v zadnjih tridesetih letih. Leve hierarhije želijo,

65

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

da se to stoletje konča v otrplosti in odrevenelosti, da ne bi prišlo do žetve, tj. da se ne bi zavedali lekcij iz dogodkov tega stoletja. Njihov cilj je, da socialno življenje postane težje in zakrni, da ne bi prišlo do napredka. Proti takšnim impulzom se Vrline upirajo z večjo živahnostjo. Čeprav v tem trenutku (1995 leta, op.prev.) niso planirane nobene dramatične spremembe – večje vojne ali naravne katastrofe.

Vrline ustvarjajo »elastičnost«, tj. s svojimi impulzi se upirajo otrplosti, in to ne samo celih kultur, temveč tudi posameznikov. Leve hierarhije stremijo k zaviranju, razdvajanju, osamitvi: trudijo se, da bi vse postalo bolj temno, hladno, siromašno, brezupno in končno nepremično. Proti tem tendencam se Vrline upirajo z impulzi ljubezni in topline.

Dostikrat se zgodi, da zelo pokončni ljudje otrpnejo v svoji pravičnosti. To je zelo nevarna slepa ulica: z vsakim korakom je spojena misel, da je najpomembnejši in edino možen, vsako vrlino pa spremlja želja, da se z njo doseže popolnost. Perfekcionizem je velika nevarnost: vrlina se pretvarja v trdost do drugih, pravičnost v samovšečnost. Napori za izgradnjo krščanske kulture so pripeljali do najstrašnejših pregonov heretikov – itd.

Leve hierarhije, ki želijo, da bi ljudje postali trdi in otrpli, poskušajo vnesti togost v vrline, pa tudi v najsvetejša dela. Otrpla vrlina se ne sveti več, prav tako pa tudi ne dela v otrplost zapadlih svečenikov, umetnikov, filozofov, teologov, učiteljev itd. Brez ljubezni vrlina nima pomena. Popolna otrplost bi pomenila zaustavljanje evolucije, stvarjenja. Toda princip stvarjenja je stalno gibanje, neprestano obnavljanje: svetloba sploh ne more mirovati. Vrline stopajo v akcijo, da bi se uprli nagnjenosti k otrplosti in zadrževanju, na splošno povedano, trudijo se, da bi ljudi in celotno stvarjenje spet spravili v pogon.

Vam, ljudem, svetujemo, da se, če je potrebno, disciplinirate v smislu gibanja. To je pomembno tudi za fizično telo: ostanite v gibanju, npr. s sprehodi, tekom, plavanjem, plesom ali katerikoli vrsto fizičnih vaj.

To velja tudi za čustven nivo: dovolite, da vas določene stvari premaknejo, če je možno, tiste lepe: umetnost in glasba, narava, nova poznanstva.

Princip gibljivosti velja tudi na miselni ravni: ne dovolite da vas ujame katerakoli filozofska šola, kakršnokoli učenje (ne glede na to, kako privlačna

66

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

in nepogrešljiva se zdi), ali način razmišljanja, raje opustite svoje predstave o svetu in ostanite na poti iskanja. Če imate npr. radi liriko: pojdite od pesmi do pesmi. Seveda se vedno znova lahko veselite stvari , ki jih imate radi, toda ne zadovoljite se samo z njimi, temveč vedno širite svoj krog.

To velja tudi za duhovni nivo: če je le mogoče, vsak dan napravite vsaj en korak proti Nebu, pojdite nasproti svetnikom, hierarhijam, sodelujte v čaščenju Svete Trojice, pokličite Mater vsaj enkrat dnevno. Pokažite spoštovanje Stvaritelju. Obiskujte svoje notranje prostore.

Če tega ne delate prostovoljno, se boste prej ali slej zapletli v usodna dogajanja, ki vas bodo na boleč način zopet spravila v gibanje. Vrline vas bodo tedaj zvijali in vpenjali v časovna dogajanja, da bi zopet postali gibljivi.

Prav tako učijo ljudi, da na vsako situacijo primerno reagirajo, da se pokažejo dorasli raznim spremembam, kot tudi da suvereno prevladajo »udarce usode«. Ljudem so dali ne samo dušo in zavest za samooblikovanje njihove prihodnosti, temveč tudi občutek suverenosti. Ne samo da se misli, občuti, želi in deluje, temveč da se suvereno misli, čuti, želi in deluje. Da bi dosegli ta cilj, je potrebna posebna vrsta duhovne gimnastike, ki jo uporabljajo pri ljudeh, ki jim preti nevarnost, da zapadejo v okorelost.

Vrline zdravijo narode: narodi niso samo skupine posameznikov, temveč tudi celote, ki imajo v sklopu kozmosa svoje naloge. V hierarhiji obstajajo določene instance, ki skrbijo za posameznike, medtem ko Vrline ne skrbijo za posameznike, temveč za narode kot celoto. So v povezavi z nadangeli, ki skrbijo za določene narode. Najprej opazujejo nadangele, potem pa skozi njih, njihove narode. Glede na obnašanje in izgled nadangelov, dobijo uvid v stanje naroda. Zdravljenje je sestavljeno tako, da celotno bitje (narod ali posameznik) postane tako svetal, lahek in celosten, da se lahko povzdigne na višje ravni. Zdravljenje v končnem pomenu je: vrnitev k Očetu.

Če se določen narod spotika, postaja omamljen, če se njihovo obnašanje prikloni temnim hierarhijam in srca postajajo hladna, tedaj tudi pot za vsakega posameznika postaja težja. In obratno, če je nek narod ozdravljen, takrat to zdravilno deluje tudi na posameznike, ki se rojevajo v takšnih okoliščinah. Na ta način se bo na Zemljo nekega dne zopet vrnil raj, stanje miru.

67

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

Vprašanje: Ali imajo ti. človekove pravice globalno vrednost?

Odgovor: Da, toda predvsem temeljni pojem dostojanstva človeka, tj. spoštovanja tistega, kar človek v bistvu je. Ta ideja je prišla na svet skozi Kristusa in ima zato splošen pomen. Pomen človekovih pravic se razume šele takrat, ko se zave kaj stoji za tem: pojem o človeškem dostojanstvu ima dva pomena; Prvič: človek je Božja stvaritev – kdor spoštuje Boga, spoštuje tudi njegove stvaritve. Drugič: človek je dom Očeta, Sina in Matere. Kdor zgreši proti človeku, žali tudi Sveto Trojico.

Vrline so tisti, ki izvajajo ti. čudeže: čudeži so odraz njihove svete suverenosti. Čudeži gredo vedno skozi njihove roke. Človek, ki sodeluje v stvarjenju čudeža, mora imeti pokončen stav v času in prostoru: mora biti pokončen, toda upogljiv, hraber in ponižen. Ko se človekov pokončen stav združi z odobritvijo od zgoraj, lahko prevlada vse zakone prostora in časa. Enostavno se jih pusti ob strani in omogoči možnost direktnega delovanja. Takrat je popolnoma realno možno premikati tako ljudi, kot tudi stvari, kot rečemo »premikati gore«. Vsi čudeži gredo skozi roke angelov Vrline. Če ne bi imeli dovoljenja Očeta, jih ne bi mogli uresničiti. V principu jim je Oče dal to moč, v določenih primerih pa morata soglašati tudi Sin in Mati.

Vprašanje: Ali lahko posameznik vpliva, da se zgodi čudež?

Odgovor: Lahko, kadar so izpolnjeni določeni pogoji. Človek lahko dvigne roke proti Nebu in se dotakne Vrlin: ti se potem obrnejo k Materi in Sinu. Lahko prosite Mater in Sina, onadva pa Vrline. Da bi se roka lahko dvignila tako visoko je nujno potrebno izpolniti naslednje pogoje, sicer ne bo nobenega učinka:

To mora biti izredno pomembna situacija, ki seže zelo daleč in zelo globoko Obvezna je popolna čistost občutkov, resničnost in tudi Popolna nesebičnost.

Vrline se lahko doseže z roko, ne glede na njihov visok položaj. Oni so vedno z vami. Niso »zelo daleč« ali »zelo visoko«, temveč so v drugi dimenziji, se pravi, da se jih da doživeti kot blizu ali daleč, odvisno od osebne sposobnosti obvladovanja dimenzij.

Upamo, da veste kaj pomeni priklicati Vrline: kdor jih želi prositi za pomoč, mora izpolniti določene pogoje. Predvsem mora obstajati stvarna potreba,

68

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

odločujoča, pomembna, dramatična situacija. Ne poskušajte prositi za čudeže v osebne namene – niti svoje niti tuje.

Toda, lahko se zgodi, da je npr. čudežna ozdravitev določene osebe zelo pomembna in ima daljnosežne posledice, čeprav se vam ta oseba ne zdi posebno pomembna. Čudeži se dogajajo samo, če imajo tudi neko določeno delovanje učenja. Kristusovi čudeži so istočasno delovali na tiste, ki so jih videli in slišali za njih, kar je bilo enako pomembno kot čudež sam. Zato se čudeži vedno dogajajo zaradi takšnega svetega učinka in vedno v službi Svete Trojice. Če se vam zgodi čudež, ali če mu prisostvujete, ne jemljite tega samo kot dar, temveč o njem pripovedujte tudi drugim, da se vidi »Božja slava«.

SPOČETJE SINA BOŽJEGA

Vprašanje: Ali je Jezus, na fizičnem nivoju, spočet skozi Jožefa – v snu in

ne da bi se tega zavedal, pod angelskim vodstvom, kot to razlaga Rudolf

Steiner?

Odgovor: Tudi če bi angeli to sami pojasnili, ljudje tega ne bi mogli dojeti. Do normalnega telesnega spočetja ni prišlo. Marijina nedolžnost je dejstvo tudi na telesnem nivoju. Ne glede na to, pa je obstajal tudi pristen odnos med Jožefom in Marijo. Bila sta nežna eden do drugega, imela sta se rada.

Obstajajo sile in moči, ki lahko premikajo materijo. O tem se skoraj ne sme govoriti. Če se že govori o spočetju, tedaj lahko rečemo, da to ni bilo horizontalno spočetje kot med moškim in žensko, temveč vertikalno spočetje. Božansko seme je vstopilo skozi kronsko čakro in prišlo do mesta, kjer se je otrok pričel razvijati. Ta proces je podpirala Jožefova ljubezen in nežnost: kajti zelo kmalu je spoznal, da je priča neskončno svetemu dejanju.

Mi, angeli, naprošamo ljudi, da če že postavljajo takšna vprašanja, naj se zavedajo veličastne svetosti te teme. Takšna vprašanja se postavlja in na njih odgovarja samo če je prisoten primeren notranji stav. Spusti se na kolena, kadar sprašuješ o teh stvareh, če se sploh upaš vprašati.

69

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

NEDOLŽNOST V KRIVDI

Najprej je treba povedati, da se v vsaki duši nahaja nekaj kar je bilo, je in bo nedolžno. Pravzaprav so vsi ljudje bolj ali manj krivi, toda ne obstoja nihče,

ki bi bil čisto in popolnoma kriv. V vsakem notranjem prostoru človeka se nahaja točka, ki ne vsebuje nobene krivde, je brez greha in napake in je popolnoma čista.

V človeški obstoj spada tudi tragično »padanje« v krivdo. Človek ne postane kriv samo iz čiste zlobe, temveč tudi zaradi vmešavanj v času in prostoru iz katerih se ne more izvleči drugače, kot da na sebe potegne krivdo zaradi česar koli. To je npr. lahko posledica službe: sodnik ne more biti popolnoma človeški, ker se mora držati zakonov. Kdor nosi državno odgovornost, mora nujno posedovati orožje in v primeru sile tudi zapovedati uporabo orožja. Diplomat, pravnik ali vodja stranke ne morejo biti popolnoma pravični in nepristranski, temveč so prisiljeni, da z določeno pristranskostjo zastopajo različne interese. Kdor se ukvarja s trgovino, bo uspešen le, če bo čim bolj ugodno prodal svoje izdelke: praviloma jih siromašnim ne more podariti. Zdravnik, vzgojitelj ali učitelj brez strogih ukazov in trde roke, dostikrat ne morejo vzpostaviti reda. Prav tako tudi v medčloveških odnosih obstaja določena zmešnjava – včasih zaradi karmičnih odnosov – ki jo je nemogoče razrešiti na do vseh pošten način. Tako človek zapade v krivdo: postane nezvest svoji poti ali drugim ljudem.

Če v tem ne deluje izključno z zlo namero, je v njegovi krivdi prisotna nedolžnost – svetleča točka, ki omogoča kesanje, pokoro in s tem brisanje krivde. To se imenuje »Nedolžnost v krivdi«.

Ko je Pilat rekel da »si umiva roke od krivice«, se je hotel povzdigniti nad pravila, ki veljajo za človeški obstoj. To ni mogoče: živeti, pomeni med drugim tudi umazati si roke. Ni mu bilo dovoljeno samovoljno poskušati ustvariti razdaljo od dogodkov s katerimi je bil soočen. To je bil njegov največji greh, še hujši kot smrtna obsodba. Nasprotno pa, ko je umival noge svojim učencem, jih je Gospod opral krivde: On je to smel.

Vprašanje: Ali je tudi za »nedolžno« krivdo, ne glede na njeno

neizogibnost, potrebno poravnanje?

Odgovor: To, kar imenujete »poravnava«, v bistvu ni nobena poravnava, temveč transformacija: iz majhne iskrice nedolžnosti v krivdi, zaradi pokore nastane

70

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

velika luč. To ni poravnava krivde v smislu, da se živi popolnoma pošteno življenje. To bi bilo nemogoče. Za poravnavo je najpomembnejša zavest, posameznik mora razmišljati takole: »vedno znova bom grešil, toda vedno bom iskal nedolžne iskrice in skozi prošnjo, kesanje in pokoro poravnal svoj dolg«. Najprej se je treba zavedati krivde in jo sprejeti, da bi jo kasneje s pomočjo molitve pretvorili v luč. Na koncu vsakega dneva si postavite vprašanje: kje sem grešil, kje nisem bil kriv? Kje so nastali madeži? Opazujte svoja dejanja v luči ljubezni in kesanja. Kesati se, pa ne pomeni, da se ponižujete – npr. kaznujete sami sebe – nasprotno, to pomeni veliko suverenost.

Ne zavajajte se, predvsem se ne prepričujte, da je bila vaša krivda neizogibna, ker vi sploh ne morete vedeti ali je bilo zares tako. Npr. izgubili ste potrpljenje in udarili otroka. Ne poenostavljajte stvari in ne recite: otroku je bilo to potrebno. Da, morda je bilo zares potrebno, toda vi tega ne morete vedeti.

Zaradi svoje naloge je Kristus moral biti razpet na križu. Toda Poncij Pilat tega ni mogel vedeti in tudi če bi to vedel, to ne bi zmanjšalo njegove krivde.

Vprašanje: Obstaja teorija, da se krivda odsluži s trpljenjem. V tem smislu

»karma« pomeni: krivda povzroči trpljenje v enem od naslednjih življenj,

trpi pa se zaradi krivde iz prejšnjih življenj. Ali to drži?

Odgovor: Krivda se uniči z osveščanjem in sprejemanjem, prošnjo, kesanjem in pokoro. V določenih okoliščinah, trpljenje lahko služi kot sredstvo za doseganje določenega namena, ko npr. prebuja zavest in vodi k blagosti, uvidu in čistim mislim. Trpljenje je lahko sredstvo za osveščanje, če ste se odločili, da se ne boste učili na prijetnejši način. V tem primeru ste ga sami izbrali in ni dodeljen kot kazen.

Zavedanje o krivdi se torej lahko doseže skozi trpljenje, toda to zavedanje je možno prebuditi tudi brez trpljenja. Trpljenje samo po sebi ne razjasni ničesar. Najpomembnejša je sprememba obnašanja in povečanje zavedanja. To pomeni da se postaja svetlejši, iskrenejši, tj. vrnitev v svojo domovino, k Očetu.

71

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

SAMOURESNIČENJE

Pravila imajo svoj smisel, samostani svojo vlogo. Redovniki in redovnice opravljajo zelo pomembno in cenjeno delo. Individualisti tega pogosto

ne razumejo: smatrajo, da tu prihaja do izgube osebnega prostora in individualnosti. Takšna napačna razmišljanja so zasnovana na nerazumevanju pojma »individualnost«.

Tisto, kar se utelesi, ni cela duša človeka. Utelešen človek je le najnižja stopnja celotne človeške duše. Manj kot je posameznik poduhovljen, bolj se bo čutil kot »individualnost«, tj. poistoveti se s svojo zunanjo pojavo, s svojimi statusnimi simboli – ime, naziv, materialno bogastvo, položaj, poklic – s svojo domišljijo, občutki, strastmi, strahovi, temperamentom, karakterjem (predstavlja si da je npr. »romantičen« ali »strog«), včasih pa tudi s svojo preteklostjo in prihodnostjo izven tega življenja.

Nasprotno pa, kdor razume sončnega angela, na sebe gleda kot del večne celote, ki je mnogo več kot trenutni človek. Zemeljska individualnost s katero razpolagate je del celotne individualnosti sončnega angela: ta pa prepušča vibracije drugih, višjih bitij. Kdor je to zares doumel, ta se ne naziva več »individualist«, temveč »Božji služabnik«.

Zgradba je sledeča: Na najnižji stopnici se nahaja utelešena zemeljska individualnost, na katero

misli človek ko reče »jaz«. Dosti obsežnejši je »Jaz« sončnega angela. Še obsežnejše so višje vibracije, ki prežemajo sončnega angela. Če je človek utelešenje določenega Mojstra, je odprt tudi za vibracije

Svetega Duha. Skozi Svetega Duha vibrirajo impulzi Sina in Matere. Vse skupaj tvori celoto v Očetu.

Če se je to razumelo, če se torej ve kakšno mesto zavzema inkarnirana individualnost, tedaj se vidi, kako absurdno je govoriti o samouresničitvi, tem tako popularnem pojmu. Sončnemu angelu še na misel ne pride, da bi uporabil besedo samouresničitev. Sončni angel »Višji Jaz« že obstoja in je »bolj uresničen«, kot karkoli na Zemlji. Pri modernih besedah, kot je

72

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

»samouresničitev«, bi si morali postaviti vprašanje: ali ne prihaja ta beseda iz levih hierarhij? Ne bodite tako nagnjeni k negovanju kulta osebnosti.

To je razlog, zakaj je raziskovanje preteklih inkarnacij nepomembno: te nekaj pomenijo samo na najnižjem, zemeljskem nivoju. Tam, kjer čas ne obstaja, so brez predmetne. Čeprav, karmičnih raziskovanj ni treba principielno odbijati. V določenih primerih lahko spomin na pretekle inkarnacije pomaga pri zdravljenju ran in osvobajanju trpljenja. Posameznik želi prepoznati vzrok in smisel, da bi se nečesa osvobodil. Na splošno pa je ukvarjanje s prejšnjimi inkarnacijami bolj škodljivo kot koristno, ker misel o individualnosti usmerja na življenje v časovni horizontali: »bil sem ta in ta«, pomeni samo razširjanje »jaza« v času. Najpomembneje pa je, da sebe ne razume samo kot »osebnost«, temveč tudi kot služeči del celote. Najpomembnejše je torej širjenje v vertikali: »sem del sončnega angela, ki ga prežemajo višja bitja«.

Če je nekdo izvedel kakšen človek je bil v prejšnjih inkarnacijah in kakšne naloge, sposobnosti in slabosti je imel, bi moral svoje znanje dopolniti s tem, da si pojasni, da danes ni več ta oseba. Reci si: včasih sem bil velik mojster, danes nisem nič posebnega. Ni treba raziskovati kaj vse ste uspeli narediti, ni se treba polniti z znanjem o sebi, temveč se je treba izprazniti, da bi bili na razpolago za večje stvari; postati je treba opazovalec tistih, ki delujejo skozi posameznika. Tako npr. Kristus deluje skozi ljudi, njegovo delovanje pa lahko opazujete v notranji kapeli. Postati morate »aktivno pasivni«, tj. zavestno se postaviti na razpolago Nebu.

Biti domišljav na račun prejšnjih inkarnacij je prav tako nesmiselno kot biti depresiven zaradi napak, slabosti in krivde v prejšnjih inkarnacijah. Najpomembneje je kdo si danes.

Samouresničitev, kot jo razume Nebo, je sestavljena iz dveh korakov: Najprej dosezi spoznanje o osebni vrednosti, svoji enkratnosti, možnostih:

si takšen in ne drugačen. Ali čutiš potrebo po povečanju občutka osebne vrednosti, ali je ta že prevelik? Občutki manjvrednosti so prav tako nezaželeni kot prepoveličevanje samega sebe – oboje pa se lahko hrani zaradi preiskovanja preteklih inkarnacij.

Če si svojo oceno popravil in stabiliziral, tedaj lahko in moraš svoji okolici postaviti zahtevo, da se do tebe primerno obnaša. Toda začel se boš zavedati svojih dolžnosti do sebe, do načina življenja, kot tudi svojih dolžnosti do skrbnega odnosa do tvojega telesa.

73

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

Potem se lahko daš na razpolago nebeškim bitjem ki lahko in ki želijo delovati v tebi in skozi tebe – svetniki, angeli, Sveta Trojica. Ponudi se kot zatočišče vsem. Tvoja »uresničitev« potem ne bo iz »sebe«, temveč »skozi mene«. Postal boš sodelavec in zavedal se boš, kako pomembno je sodelovati.To je torej spoznanje in udejanjanje Nebes.

Tako imenovana »samouresničitev« je logično nemogoča: ti si že uresničen. Zaradi predstave, da se želi uresničiti, se človek deli na tisto kar je in na tisto kar ni, a bi želel postati, želel doseči. Tako kot bi rekli psu: dresiraj se sam. To ni mogoče. Eden vzgaja drugega.

S pojmom »samouresničitve« se povezuje tudi ideja o prebujanju latentnih sposobnosti in skritih talentov. Najpomembnejša pa so vprašanja: komu želiš služiti? Kako resno misliš? Ali se želiš le prikazati v najboljšem smislu, izživeti svoja nagnjenja, pokazati kakšne sposobnosti kriješ v sebi?

Življenje je šola, toda tudi sam lahko iščeš primerne učitelje. Usmeri se na besedo Gospodovo in naj bo Sin tvoj učitelj.

Če imaš zares poseben talent, ne skrbi: sam si bo našel prostor in te na nek način prisilil, da mu služiš. Kar se želi uresničiti, se bo uresničilo. Če si recimo umetniško nadarjen, je ta stvarna in pomembna le v primeru, da tvoja umetnost ali slavi Nebo, ali pa kaže obup, ker imaš občutek, da si tako zelo oddaljen od Nebes. Vsaka velika umetnost odraža eno ali drugo. Veliki umetniki imajo svoje naloge in so vodeni. Njihovo delo in umetnost si sama ustvarjata prostor, prav tako je z drugimi velikimi talenti.

Ti ljudje služijo svoji nadarjenosti, predajo se ji s celim srcem in niti ne pomislijo na samouresničitev. Kdor teži k temu, se nagiba k narcisoidni popustljivosti do raznih nagnjenj, tistemu je družbeno priznanje bolj pomembno kot delo. Samouresničitev zveni svobodno, napredno, toda na koncu izpade brezobzirna.

Govorimo torej o sledečem: O samospoznanju, raziskovanju osebne vrednosti, večanju občutka osebne

vrednosti, razlaganju in priznanju svoje vrednosti v družbenem okolju. O vprašanju: kaj želim prinesti iz Nebes na Zemljo in tukaj uresničiti? Kaj

želim napraviti v tem smislu? Če najdeš odgovore na ta vprašanja, pusti vse drugo in ustvari to tako, da dovoliš, da skozi tebe delujejo nebeška bitja.

74

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

KAMALOKA

Vprašanje: Po Rudolfu Steinerju, po umiranju duša najprej prebije določen

čas v »Kamaloki«, v stanju skesanega izpraševanja samega sebe; menda to

traja približno tretjino dolžine zemeljskega življenja. Ali je to res?

Odgovor: Proces »Kamaloke« traja različno dolgo. Kakor Oče pojmuje čas, ne traja niti en utrip. Ne strašite ljudi s pojmom kamaloke, ker v duhovnem svetu čas ne obstaja. Seveda obstajajo stroge izkušnje, skozi katere prehaja duša. Te izkušnje trajajo le trenutek, toda tudi neskončno dolgo, glede na to, kaj duša želi in potrebuje. Ne obstaja splošni »obrazec št.7!«.

Za boljše razumevanje, bi morali vedeti, da se red hierarhij na višjih nivojih razlikuje od hierarhičnega reda kot ga poznate na Zemlji. Tam se vse dela prostovoljno, tako se tudi vsak postavi na mesto, kjer želi biti. Nihče ne reče angelu: ti si angel in smeš biti samo angel. Če želi postati nadangel, ga bodo poklicali k sebi. Če vzdrži na mestu nadangela, če torej prenese višje vibracije, večjo intenzivnost dela, razširjeno področje delovanja, v tem primeru lahko ostane in tedaj bo le en nadangel več

Red višjih svetov je zelo sestavljen. Obstajajo angeli, ki so močni kot nadangeli, čeprav niso nadangeli. Obstajajo angeli, ki istočasno delujejo na dveh ali treh področjih. Obstajajo angeli, ki zaradi izvajanja določenih nalog upoštevajo samo navodila Očeta, Matere ali Sina, vse dokler ne opravijo naloge. Potem se zopet posvetijo svojim običajnim nalogam. Red angelskih hierarhij ni tog sistem, prej izgleda kot deblo, tj. razvejan, živ organizem.

Duša preminulega v duhovnem svetu zbira svoje izkušnje, opravlja njej primerne naloge. Domov se vrača v svojo strukturo. V trenutku, ko je odloženo njeno zemeljsko telo, se duši zazdi duhovni svet v prvem trenutku precej zakompliciran in nepregleden, toda zadrži svojo osebno strukturo in tako najde pot k svojemu sončnemu angelu. To pomeni »vrača se domov«. V zemeljskem življenju živite na zemlji le z delcem vaše zavesti. Večji del ostane pri sončnem angelu. Vsa zgodba o rojstvu in smrti je pravzaprav iluzija. V sončnem angelu se nahajajo vse izkušnje vseh življenj, »pretekle«, kot tudi »bodoče« izkušnje.

75

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

SAMOMOR

Vprašanje: kaj se zgodi z dušo po samomoru?

Odgovor: Samomor je odločitev biti enak z Očetom: angeli imenujejo samomorilce preizkuševalci Očeta. V takšnem primeru – ne vedno! – postane »izgubljena duša«, tj. ne najde poti v Nebesa, temveč tava med Nebom in Zemljo. Odnos do samomorilcev je enak kot do vseh izgubljenih duš. Pomembno je samomorilcu pojasniti, da je poskušal biti enak Očetu in da si mora to oprostiti.

Samomor je možen samo z Očetovim dovoljenjem. Tedaj so pomembne izkušnje duše v času umiranja: krivda, pokora, razmišljanje o pravici za odvzem življenja: ker samomor naredijo duše, ki se borijo z Očetom in postavljajo vprašanje: kdo je ta ki daje in jemlje, jaz ali Oče?

Ne samo pri samomoru, tudi pri umoru Oče reče: »želel si končati zemeljsko življenje, tako kot to počnem jaz, Oče. Sedaj ustvari novo življenje!«. To velja pri vsaki usmrtitvi, tako veliki kot majhni, pri znanstvenih poskusih, v klavnici, pri ubijanju insektov, uničevanju dreves in rastlin, uničevanju narave. Če si sodnik in si izrekel smrtno obsodbo, nič ne pomaga reči: držal sem se zakona. Življenje je enostavno uničiti, ustvariti novo življenje pa je težje. Če bi vam uspelo ustvariti življenje, bi vam Bog odstopil svoje mesto. Takšno spoznanje pripelje h kesanju, pokori in ponižnosti.

Če nekdo razmišlja o samomoru, mu recite: ali veš, s kom se želiš meriti? Z Očetom. Preden si vzameš življenje, dokaži, da zmoreš ustvariti novega. Oživi mrliča, vdahni življenje kamnitemu kipu – če ti uspe, potem se smeš ubiti, če ne, ne naredi tega. To velja tudi za pristaše smrtne kazni.

Vprašanje: Ali lahko in ali smemo umetno podaljševati življenje?

Odgovor: Visoka tehnologija za intenzivno nego v smislu podaljševanja življenja se nahaja že v vsaki bolnišnici. Toda tu je pomembno: Oče kliče življenje nazaj k sebi, ko to želi. Sorodniki in družina bi morali razmišljati o tem, ali so te metode primerne in vzeti v obzir tudi vprašanje dostojanstva in sočutja. Prevoz v bolnišnico, zapuščanje znanega okolja, priključitev na razne aparate itd. – ali je vse to priporočljivo, če ni nobenega izgleda za ozdravljenje ali vsaj poboljšanje stanja? – Ali je situacija v bolnici dostojna človeka – ali je bolj v

76

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

skladu z dostojnostjo bolnika, da ostane doma in umre v svoji hiši? Ali situacija povzroča bolečino in trpljenje?

Na vsak način se ne sme dopustiti, da človek na smrtni postelji trpi telesno bolečino, temveč mu je treba dati sredstva proti bolečinam, čeprav obremenjuje krvni tok, da bi lahko umrl mirno in dostojno. Bolečine deformirajo in razgaljajo zavest in tako tvorijo nedostojno situacijo. Zavarovati umirajočega pred tem je dejanje sočutja.

Sorodniki so dostikrat soočeni s težkimi odločitvami. Lahko se vprašajo: če bi on/ona še lahko govoril, ali bi se strinjal/a z umetnim podaljševanjem življenja ali ne? Mučenju s pomočjo tehničnih naprav se lahko izogne na več načinov. Sami bi morali razmisliti o tem kaj želite, dokler še lahko in to bi morali pravočasno in jasno povedati. Najbolje je, da se ljudje odločijo, ali želijo intenzivno nego ali ne, dokler so še zdravi. Zlorabe se seveda ne da izključiti. Problem je, da žrtev na tem svetu ne more nič več spremeniti. Toda angeli imajo uvid v pravo stanje. Če je zavestno sprejeta odločitev, ki ni v skladu z željo umirajočega, bo to obtežilo karmo sorodnikov: oni bodo odgovorni za to.

KREMIRANJE

Vprašanje: Ali je kremiranje problematično?

Odgovor: Sežiganje telesa za dušo nima nobenega pomena, prav tako kot spuščanje v morje ali odlaganje v krošnje dreves, kar je običaj pri nekaterih kulturah: telo se lahko zaupa kateremukoli od štirih elementov, ognju, vodi, zemlji ali zraku. Toda pokopavanje v zemljo je najbližje krščanski tradiciji.

Obstaja še en pomemben razlog, ki govori v prid pokopavanju v zemljo. Medtem ko je ogenj moški element, je zemlja ženski. Telo se preda »Materi Zemlji«. Pri ljudeh, ki so živeli duhovno življenje, so se v celice telesa vgradile izkušnje, ki jih potem prenašajo naprej v zemljo. Zato imajo relikvije posebno vrednost: vsak del telesa takšnega človeka vsebuje informacije, iz njega seva moč luči in zdravilno delovanje. Čaščenje relikvij ni praznoveren običaj, relikvije imajo zelo realen učinek. Za povprečne ljudi pa to ni dovolj močan argument proti kremiranju.

77

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

O ŽIVALIH

Vprašanje: Rudolf Steiner pravi, da so živali prevzele »poenostavljanje«

ljudi. Ali je to točno?

Odgovor: To učenje je samo po sebi poenostavljanje. V začetku je bila kreacija živali manifestacija ljubezni. Praslike živali so ustvarjene v raju. Njihovo ustvarjanje je bilo kot igra z biseri. To je bil akt sreče in veselja zaradi pisanosti, različnosti, lepote in popolnosti: oči Stvaritelja so v tem našle radost. Bilo je podobno – čeprav nerodna primerjava - kot če vi ustvarite park z labodi, cvetjem itd, preprosto zato, da bi se veselili njegove lepote in elegance. Ustvarjanje živali je za Očeta predstavljalo božanski užitek.

Človek je bil krona stvarstva: v sebi bi moral poenotiti vse sposobnosti živali. Tako se npr. hitrost geparda odraža v hitrosti logičnega razmišljanja, let ptice v »duhovnem letu«. V vas je postavljena sposobnost pomanjševanja, prav tako pa lahko postanete veliki kot dinozavri. Človeške zmožnosti so prav zastrašujoče. Tako so vse živali simbolično izražene v človeku in zato je človek »krona stvarstva«.Tu je tudi naravna logika izjave: »podredite si zemljo«. Toda to je narobe razumljeno – povsem v skladu obnašanja dvojnika.

Vprašanje: Zakaj se je zgodilo drugače, kot je bilo namenjeno in kako se

lahko približa prasliki?

Odgovor: človek ni »kriv« v pravem pomenu besede – na vsak način pa mi nismo sodniki in ne sodimo. Toda v najvišjih nivojih je prišlo do velike drame. Posledice te drame so se odrazile na celotno stvarstvo. Bilo je kot velik kozmičen potres, ki je pretresel vse nivoje. Udarec je dosegel tudi človeka: od takrat ima vsak človek svojega dvojnika in živali – kot tudi človek – ne živijo v raju.

Vprašanje: Ali je to tisto, kar Sveto Pismo imenuje »padec angelov«?

Odgovor: Da, toda človek ni povzročil tega. Ta drama se je najprej odvijala na nebeških nivojih. En del angelov se je odrekel »normalnim«, pristnim odnosom do Boga in se osamosvojil. V samem začetku so vsi pripadali eni skupni hierarhiji, ki je bila usmerjena na Stvarnika. Potem je prišlo do borbe, del hierarhije se je uprl in zamenjal svojo usmerjenost. Zato se je njihova vibracija tako spremenila, da niso mogli ostati tam kjer so bili. To je bil »padec angelov«.

78

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

Vprašanje: Kam so padli?

Odgovor: Pravzaprav se še vedno nahajajo v okviru celotnega stvarjenja Očeta. Toda izgradili so svojo hierarhijo, ki je kot slika v ogledalu – za svoj račun, če tako rečemo. To pomeni: v desni, Božji hierarhiji manjkajo deli, ni več tako popolna. Medtem ko je na čelu desne hierarhije Sveta Trojica, se na čelu »levih«, temnih hierarhij nahaja velik vprašaj. Eni so se sami oklicali za vladarje: sicer so res močnejši od ostalih, toda še vedno so samo angeli in ne predstavljajo nobeno alternativo trojici. Pri »temnih« se neprenehoma dogajajo revolucije: vladarje se odstavlja, na njihovo mesto prihajajo novi, ki so se prisiljeni boriti za ohranjevanje svoje pozicije in moči in ki jih prav tako mečejo z oblasti.Ne glede na to, pa Oče, iz razdalje, še vedno drži nekaj prstov nad temnimi hierarhijami: vendar se ne čutijo zaščitene in vodene. Takšen občutek – da so zaščiteni in vodeni – se ne bi dopadel nikomur od njih, vse do dvojnikov.

Mi, varuhi živali, ne zamerimo toliko ljudem, saj je prakrivda izšla iz drugih nivojev. Pa vendar smo največkrat žalostni in razočarani, ker zaradi človeškega dvojnika toliko živali tako trpi. Zaradi njihovega trpljenja, tudi Oče trpi.

Očetu »ni treba« tolerirati svobodo temnih hierarhij. Če bi hotel, bi jim odvzel svobodo, toda potem bi bila izgubljena vsa svoboda. Potem tudi temne hierarhije ne bi imele možnosti da se svobodno odločijo vrniti k Očetu.

Mi, varuhi živali, bi lahko kaznovali ljudi, saj nam je Oče dal pravico da sodimo in odločamo. Če bi to želeli, ljudje ne bi imeli nobenih možnosti: npr. bakterije bi lahko uničile človeški rod. Toda to ne želimo, te možnosti nočemo izkoristiti. Želimo si, da bi človek sam uvidel, kakšno odgovornost nosi in da razume kakšne posledice imajo njegova dejanja. Uničenje ljudi ne bi koristilo evoluciji. Cilj evolucije v našem kozmosu je svoboda.

Vprašanje: Ali zaradi uničevanja živalskih vrst prihaja do ekološkega

neravnotežja, ki se odraža na celini?

Odgovor: Predstavljajte si žensko, ki nosi ogromno nakita, tako da je vsa bleščeča. Potem si predstavljajte da odlaga kos za kosom nazaj v šatuljo in njen sijaj izginja. Prav tako je z Zemljo: izgublja svojo pisanost, sijaj, popolnost in postaja vse bolj hladna, dolgočasna, nič več vesela, enostranska. Pisana slika izgublja vse več barv. Nerazumevanje besed »zagospodarite na Zemlji«, bo na koncu iz Zemlje naredil veliko puščavo.

79

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

Človek pri tem izgublja dosti več, kot si lahko predstavlja, med drugim izgublja tudi lastnosti živali ki se v njem odražajo. Seveda, ne izgublja tega potenciala – saj je vanj vgrajen – toda onemogočen mu je pristop do tega potenciala. Tako ptice v sebi nosijo različne možnosti: so lepe, elegantne, pisane, lahko visoko letijo ali gledajo v mraku. Če bodo izginile ptice, bo sposobnost duha, duše in človeškega telesa še vedno ostala, toda pristop do teh sposobnosti bo otežen. Če ne bi bilo več ptic, bi bila komunikacija z nebeškimi bitji komaj še mogoča, na vsak način se človek nebi mogel več dvigniti v višino. Če iztrebi roparice, izgubi sposobnost boja proti zlu – itd.

Človek narobe razmišlja. Domišlja si, da je boljši od živali, toda one so del njega – v homeopatski dozi. Več kot iztrebi živali, bolj »živalski« postaja v negativnem pomenu besede. Topo bo vegetiral, kot živali, ki jih prisili živeti na tak način. Na koncu, če ne bo spremenil obnašanja, človek ne bo več krona stvarstva, temveč prah stvarstva. Takšnih vizij se izogibamo. Ni predvideno, da Nebo dovoli stvarem, da gredo tako daleč.

Živalski svet ljudem ni potreben samo za razvoj njihovih sposobnosti. Potrebni so jim tudi glasovi živali in njihove vibracije. Na primer pesem ptic na polju spodbuja rast žitaric. S pesmijo ptic se tvorijo vibracije, ki dovajajo energijo v rastlinski svet. Vsi zvoki, vsi glasovi živali, vse vibracije tako učinkujejo.

Nasprotno pa je hrup, ki ga proizvajajo stroji – npr. avioni ali avtomobili – škodljiv. Bilke ne trpijo samo zaradi izpušnih plinov, temveč tudi zaradi hrupa. Hrup ustvarja bolezen, medtem ko Bachova glasba vedno spodbuja in oživlja. Rastline in živali se z njo uskladijo na svoj način in v njej uživajo.

Elektronska glasba je škodljiva. V primerjavi z glasbo odigrano na inštrumente, je tako kot tableta vitamina C in jabolko. Če bi majhne živali izpostavili takšni glasbi, ne bi rasle. Elektronski zvoki lahko prevarajo uho, ne morejo pa prevarati čaker.

Vprašanje: Kako naj postopamo z našimi domačimi živalmi? Kako naj npr.

izboljšamo življenje našega psa?

Odgovor: Obkrožite ga z ljubeznijo. Če imate radi svojega psa, potem misel ljubezni pošiljate vsem psom, ki jim ne gre tako dobro. Vedite: kar naredite eni živali, ste naredili vsem živalim te vrste. Če vaš pes pogine, bo izginil čez nekaj dni in postal del skupne duše. Tedaj bo skupni duši prenesel sporočilo, da ga

80

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

je obkrožala ljubezen, in varuhi živali to sporočilo prenesejo vsem psom tega sveta. Zato vedite: kar ste storili enemu, ste storili vsem. Če ste božali, hranili, dali malo ljubezni, topline in doma enemu psu, ste to storili vsem psom.

Več kot je žival prejela ljubezni, bolj viden postaja varuh živali: skozi ljubezen dobi žival impulz, da se odpre svojemu varuhu. Žival postaja vse bolj jasna in bolj prepušča luč, tako kot steklo, ki ga čistite. Kot v pravljici: žaba se spremeni v princa.

Skozi varuha živali je tudi pot do Boga. Obstajajo zgodbe o živalih, ki so se spoprijateljile z ljudmi – opice, gazele, volkovi in druge. Postale so krotke, občutljivejše, skozi njih se je njihov varuh lahko bolj izrazil. To vodi naravnost k Očetu. Kdor se pogovarja z živalmi kot sveti Frančišek, ta se pogovarja z Bogom.

Vprašanje: Rudolf Steiner je rekel, da živali nekaterih stvari, kot je npr.

vivisekcija, ne morejo oprostiti. Ali je to res?

Odgovor: Živali niso sposobne moralne ocene, kar pomeni, da ne morejo niti oprostiti, niti ne oprostiti. Toda mi, varuhi živali poskušamo stvari pomiriti. Trpljenje nas ne dela agresivne, mi ne težimo k maščevanju ali poravnavi. Enostavno izgubljamo moč, »we fade away«. Toda ljudje bodo po smrti doživljali svoje obnašanje do živali in ga moralno ovrednotili. Ker, kar je napravil živalim v zunanjem svetu, to je napravil živalim svojega notranjega sveta.

Ko ljudje rečejo: poskusi na živalih so neizbežni, to ni res. Obstajajo ljudje, ki v sebi nosijo potrebo po mučenju in ubijanju, deloma zaradi karmičnega maščevanja, če so bili v prejšnjih življenjih mučeni ali usmrčeni. To je zvit pristop temnih hierarhij, ki vedno poskušajo ustvariti neprekinjen krog krutosti in maščevanja. Težka je pot tistih, ki se jim odprejo.

Vprašanje: Ali bi morali živeti strogo vegetarijansko?

Odgovor: To je vprašanje vaše moči in zdravja. Tokrat samo toliko: obstojajo živali, ki se dajejo na razpolago za vašo prehrano. To doživljajo kot milost in pri tem upirajo oči v Očeta. To velja za ovce, goveda, perutnino, nekatere ribe – predvsem jezerske, pa tudi nekatere morske (čeprav ljubijo svobodo), ne velja pa za konje, kamele, pse, mačke, štorklje, slavčke, delfine, kite in tune.

81

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

Živali, ki se žrtvujejo, to čutijo kot krono življenja, toda samo, če so prej živele primerno, če so bile ljubljene in če so bile ubite s hvaležnostjo in ponižnostjo. Žival ne občuti več, da je postala hrana, njen dih do takrat že odide na višje nivoje. Najbolj pomemben je odnos do živali:

Kako je žival živela – primerno njenim potrebam ali ne? Kakšen odnos do živali so imeli ljudje – prijazen ali grob, hladen, brez čuten,

nestrpen, ravnodušen? Kako je bila žival ubita: ponižno in s hvaležnostjo ali okrutno? Klavnica izziva

strah, grozo, hladnost – ni sledi ponižnosti ali hvaležnosti. Bolje bi bilo, če bi nekdo posedoval istočasno gostilno in mesnico, tako kot je bilo včasih.

Če človeški odnos do živali ni takšen kot bi moral biti, potem ljudje s hranjenjem, dejansko in fizično, v sebe vnašajo vse slabe izkušnje živali za časa njenega življenja, saj so celice v sebi shranile vse informacije: udarce, bolečino, pomanjkanje svetlobe, zraka, gibanja in podobno.

Pred uporabo mesa kot hrane, se lahko – če se tudi drugače spoštuje živali- živali zahvali: »Zahvaljujem se tisti živali, ki jo nikoli nisem poznal in se je žrtvovala in jo prosim naj oprosti, če ni živela in umrla na primeren način«. Še bolje pa je, da se vprašate ali vam je meso kot hrana, zares nujno potrebno.

PROGRAMI DVOJNIKA

Vprašanje: Kako lahko natančno prepoznamo vpliv dvojnika, kako

prepoznati, kaj prihaja iz njegove sfere vpliva in kaj ne?

Odgovor: Človeška glava je kot zrcalni teleskop. Možgani sprejemajo signale in informacije iz notranjih prostorov. Od tam se prenašajo naprej na zavest in takrat jih ljudje razumejo. Do zavesti pridejo samo tiste informacije, ki so šle najprej skozi notranje prostore. Navdahnjenost, ideje, občutki, misli in informacije ne padajo na misel kar tako. Vse to nastaja v notranjih prostorih v obliki slik, besed, zaznave stanj in podobno. Ali, informacije lahko izhajajo iz človeškega okolja ali iz Neba. Tudi v takšnih primerih, najprej pridejo do notranjih prostorov, v katere se najlaže vklopijo in od tam naprej do možganov. Prav tako tudi fizični občutki, do katerih se pride npr. s pomočjo dotika,

82

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

pridejo najprej v notranje prostore in šele od tam naprej do možganov. Naloga možganov je, da jih odraža in osvešča.

Torej je zavest proces odražanja: to je opažanje opažanja. Pogovorno rečemo: »padlo mi je na misel«, »nekaj se mi vrti po glavi« - tj. prišlo je od nekod in nekam odhaja – ali. »navdihnilo me je«. Navdihnjenje prihaja iz notranjih prostorov. Saj tudi vi, ko poslušate angele, zaprete oči – zakaj to delate? Zato da se lažje in bolj koncentrirate – notranji Modrec bi bil preobremenjen, če bi moral istočasno sprejemati še vizualne vtise. Skratka, človek ne more sprejeti z Neba idej, ki niso šle skozi notranje prostore. Nič ne pride do glave, če ni bilo prej v notranjih prostorih.

Dvojnik ima svojo »sliko« človeške glave. Njemu glava služi – če uporabimo moderen besednjak – kot neke vrste gramofon, ki ga lahko včasih uporabi in zlorabi. Vstavi svojo motečo gramofonsko ploščo in tako ovira razmišljanje in opažanje, predstave in prepričanja. Ponavadi se ljudje ne zavedajo, kdaj reagirajo na programe dvojnika.

Pomembno je, da se naučite razlikovati, kdaj teče dvojnikov moteči program, kdaj pa je glava čisto ogledalo notranjih svetov. Če niste prepričani, povprašajte notranjega Modreca, ki prebiva v tretjem očesu.

Pred Modrecem se nahajajo parabolično ogledalo in poštni nabiralnik ali gramofon. Če vprašate Modreca: kakšno funkcijo trenutno opravlja moj um? - vam bo pokazal parabolično ogledalo, če vtisi prihajajo iz notranjih prostorov in poštni nabiralnik ali gramofon, če ste pod vplivom dvojnikovih programov.

Vsak dvojnik ima svoje trike. Pomembno je, da se jih naučite prepoznati: v dvojniku se npr. združujejo sovraštvo, sumničenja in strah, nekateri dvojniki imajo raje eno, drugi drugo lastnost. Poglejmo nekaj njihovih tehnik:

Obstaja program zmanjševanja vrednot: takrat nekaj zavržeš, premalo ceniš, omalovažuješ, uporabljaš izraze kot: to je preveč enostavno, ni potrebno, resnica je dosti bolj komplicirana ali resnica je dosti bolj preprosta. V takšnih primerih zelo verjetno poteka dvojnikov program.

Obstaja program podvajanja: človeške nivoje se pripravi, da nasprotujejo eden drugemu v smislu »da, toda….«. intuicija vam npr. pravi: ukvarjaj se s tarotom. »Toda« reče um, pri tem ostani na »zdravih tleh«, delaj oboje

83

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

istočasno, malo to, malo ono. To ne gre: če želiš slediti Nebeško pot, se moraš odločiti. Dvojniki še posebej radi podvajajo med uvidom in izvedbo. Rečeš si: če logično premislim, je jasno, da moram storiti to ali ono, toda strah, nesigurnost, otrplost in podobno ti preprečujejo takšen postopek. Nekaj uvidiš, toda tega ne narediš. Ali pa delaš nekaj in čutiš da grešiš. Razdor misli, občutkov in dela ovira napredovanje dela, človek se ne premakne z mesta. Vse kar je v zvezi s podvajanjem, se dogaja pod vplivom dvojnika.

Program stalnega ponavljanja: kot pri pokvarjeni gramofonski plošči. Vedno znova ponavljaš iste občutke, očitke, načine obnašanja, znanstvena dela itd: ne moreš se jih rešiti. Cilj ponavljanja je, da se onemogoči zaključek. Prepustite preteklost preteklosti. To lahko napišete ali izgovorite, potem pa ne mislite več o tem.

Razlikujte med rešitvijo ali razhodom in podvajanjem: ker to ni isto. Rešitev boli tako kot rojstvo, toda oboje mine. In vodi v novo ali razširjeno, večje življenje z več živahnosti.

Program večnega protesta, revolucije: človek ne dozoreva, temveč se stalno nahaja v stanju upiranja: staršem, soprogu ali soprogi, družbi, politiki. Ne glede na to, kaj se dogaja, je vedno proti: vedno se vrti isti program, namesto, da bi posameznik reagiral skladno s trenutno življenjsko situacijo.

Program strah pred temnimi, pred hudobnimi silami. Posameznik na vsakem koraku opaža njihov vpliv. To je dvojnikov najljubši in glavni program.

Še posebej mu je dobrodošlo, kadar posameznik zapade v preganjavico: zakaj me temne hierarhije preganjajo? Seveda, zato ker sem tako razsvetljen in poln milosti! – Kogar zares preganjajo se ne obnaša tako samovšečno, prej mu je neprijetno.

Program dogmatizma: dvojnik se poslužuje principov in jih poskuša vgraditi v moralo, politiko, religijo… . človek postane omejen, vse bolj prepričan sam vase in domišljav, vse bolj tog, zgublja spoštovanje in ponižnost, tako do svoje omejenosti kot tudi do ostalega stvarstva.

Obstajajo tudi temeljne vrednote, ki jih boste dojeli, če se usmerite na Nebo. Toda, tudi če zastopate te temeljne vrednote, še vedno obstaja velika nevarnost dogmatizma. Temu se lahko izognete z zaobljubo (siromaštvu, poslušnosti, vzdržnosti), še posebej pa skozi ponižnost do Nebes in Zemlje, ki je del stvarstva. Upogni kolena tako pred Nebom kot pred usodo, torej pred načinom, kako se stvari razvijajo, pred svetom in pred drugimi ljudmi. Spoštuj tudi svobodo in dostojanstvo drugih, tudi oni so stvarjenje Neba, tudi njim je

84

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

dovoljeno iti po napačni poti – zavedaj se tega. Bodi človeški, tvoje možnosti so tako ali tako omejene.

Če želiš med misijonarje – lepo in prav. Toda bodi prepričan, da se bo nebeška resnica sama izkazala. Vse kar lahko storiš je, da siješ kot Sonce. Nobenih drugih pravic nimaš, še posebej ne pravice, da uporabljaš prisilo in napadaš druge ljudi.

Ko nekdo začne širiti svetlobo, temne in svetle hierarhije gledajo, od kod ta svetloba prihaja: če temne hierarhije ugotovijo od kod prihaja svetloba, postanejo aktivne:

Uporabljati začnejo svoje programe, in prebujajo v posamezniku sumničenje, strah in nesigurnost.

Človek vse pogosteje srečuje ljudi, ki jim vladajo dvojniki in temne hierarhije: bodite previdni! Kdor sodeluje z zlom, propade. Če pa se želiš boriti proti zlu boš videl: pokazalo se bo zelo stabilno. Namesto tebe se bo s tvojo borbo okoristil tvoj dvojnik: začel boš sumiti, postal boš malodušen in potlačen. Tako boš okrepil svojega dvojnika.

Vgrajujejo se realni dogodki, da bi pretresli svetli stav posameznika: npr. sosedov otrok strada, ti pa se sprašuješ, kako se je to lahko zgodilo? Tako se pojavi sum.

Toda videli boste: če sodelujete z angeli, boste obremenjeni le toliko, kolikor lahko prenesete. Angeli vas bodo čuvali pred resno nevarnostjo. Najbolj pomembna je vaša usmerjenost k Sveti Trojici. Tedaj vam angeli lahko nudijo najboljšo zaščito.

O ODREŠITVI

Kristusovo dejanje odrešitve ne pomeni, da je sedaj cel svet odrešen, temveč da je odrešitev možna. V bistvu pomeni odrešitev povratek temnih sil in

moči k luči, vrnitev k stvaritelju Očetu – in to prostovoljno in z ljubeznijo, ne pa s pomočjo prisile ali zaradi strahu. Kristus ni mogel preprosto ukazati odrešitve,

85

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

ker je moral spoštovati svobodno voljo bitij: svobodna volja je temeljni zakon stvarjenja, spoštuje jo tudi Oče sam. Kristus je lahko samo ustvaril pogoje, vzpodbudil, ustvaril začetek. To je storil takole:

Kristus ni mogel končati delovanja temnih hierarhij, lahko pa je omejil možnosti njihovega vpliva, tako da so se pozitivne možnosti ljudi povečale. Večje kot so te možnosti, v večji meri lahko ljudje sodelujejo pri odrešitvi sveta.

Odrešitev sveta je odvisna od sodelovanja ljudi. Angeli sami ne morejo odrešiti svet, kot tudi ne Kristus, če ljudje ne sodelujejo. Človek je Božja slika – in brez tega človeškega aspekta, enostavno ni mogoče nič storiti.

Ko govorimo o delu odrešenja, mislimo naslednje: če posameznik sledi Kristusa, je vse njegovo življenje posvečeno odrešitvi. Skupinsko delo predstavlja dodatno pomoč.

Ni dovolj, da je Kristus bil na svetu. Človek se ne more zavaliti v fotelj in reči: »Gospod je to naredil«, mi smo odrešeni, zakaj bi se še trudili! Ne, delo odrešenja je sestavljeno iz sledenja Kristusu, živeti je treba tako kot je On učil in to z besedo in delom.

Kristus potrebuje naslednike. Kar je On ustvaril je pra-delo, to je temelj vsega odrešenja. Njegova pojava in pot sta najbolj pomembna, toda to še ni dovolj. Človek je poklican da sledi Kristusu. Slediti ne pomeni samo delovati v Njegovem smislu, temveč sodelovati pri delu odrešenja.

Če bi bilo odrešenje zaključeno, izročilo o tem ne bi bilo potrebno. Do izročila je prišlo, ne zaradi prevzetnosti in samopoveličanja, temveč zato, ker ljudje morajo izvedeti kaj se je zgodilo, da bi si vzeli k srcu, da bi se lahko vživeli v križev pot in se začutili poklicane kot nasledniki. Nasledstvo ne pomeni, da bi moral vsak izkusiti križev pot in rane, temveč da bi moral sodelovati pri delu odrešitve.

Brez križevega pota Kristusa in umiranja na križu, človek ne bi mogel delati na odrešitvi. Toda Kristusovo delo odrešitve ni vsebovalo samo križev pot

in umiranje, temveč je bilo vse njegovo življenje, življenje rešitelja. Začelo se je z njegovim rojstvom. S tem ko je On, ki pripada Sveti Trojici, postal brat vsem ljudem, je pripeljal ljudi k zavesti o njihovi lastni veličini, do prve misli, da so

86

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

ljudje slika in prilika Boga. Do takrat so imeli ljudje raznih religij dvomljive predstave o bolj ali manj nerazumljivih bogovih, polbogovih in herojih in so se večinoma počutili nezaščiteni in izgubljeni. S tem, ko je Gospod postal njihov prijatelj in brat, jim je odprl pot k Sveti Trojici, dal jim je sliko bratskega odnosa do stvarstva in jim omogočil zavesten in primeren vklop v stvarstvo.

Kristusov impulz je obstajal že prej, toda do takrat ga niso dojemali kot bitje. Šele zemeljsko življenje Ga je naredilo prepoznavnega, sedaj so Ga lahko imenovali. S tem jim je bila dana možnost da Ga ljubijo, kajti laže je ljubiti nekoga ki ga poznaš in ga je mogoče imenovati, kot nekaj kar je nepojmljivo.

V vsem svojem zemeljskem obstoju je On, del Trojice, ki je postal brat, dajal primer pokončnega življenja. Še posebej pomembno je to, da je dostikrat zapadel v situacije iz katerih bi se z lahkoto izvlekel, pa tega ni naredil. Dvojnikova aktivnost je bila velika: proti njemu so bili ljudje, ki so bili »iz sebe«, z njimi so upravljali njihovi razjarjeni dvojniki. Ne reče se brez razloga »Oče, oprosti jim, saj ne vedo kaj delajo!«. Toda ostal je v sebi, pri sebi, celosten, stabilen in močan, tudi na križu.

Odrešitev se ne izkazuje samo v primernosti in vzornosti Njegovega življenja, ne glede na to, kako pomembno je bilo, temveč tudi v tem, da od takrat dalje Kristus, kot odrešitelj, živi v vsakem človeku. Vi veste, da vsakdo nosi Kristusa v svojem notranjem svetu, v vseh pogledih: On je učitelj, zdravnik, pa tudi odrešitelj. Vsaka iskrica Kristusa v človeku prinaša odrešenje. Zato, ker Kristus ni samo prijatelj in brat ljudem, temveč v njih in skozi njih deluje kot odrešitelj, tudi ljudje lahko sodelujejo z delom odrešenja.

Tretji pogled odrešenjskega dela Gospoda se kaže v njegovem sestopu v sfere teme. Po svoji smrti je Kristus – ne Jezus – odšel v področja temnih hierarhij in smrti. S tem je na ta področja vnesel iskrice, ki jih ni več mogoče ugasniti. Seveda ne morejo popolnoma razsvetliti teme in pretvoriti temo v luč. Toda omogočeno jim je doživeti odrešitev. Kristus jih ni »odrešil«, ampak je le ustvaril pogoje, ki so nujno potrebni pri odrešitvi. Povsod je posejal seme in kali. S tem je dal obljubo, da bo do odrešitve prišlo, tj. da se bodo vsa bitja vrnila k Očetu.

Te iskrice ljubezni ohranjajo spomin na svet luči in ljubezni v njegovi popolni lepoti. Iskrice vnašajo malce hrepenenja za povratek v domovino v tista bitja,

87

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

ki se v temi borijo in besnijo, so včasih otrpla in odrevenela, vnašajo malo hrepenenja in zavedanja o situaciji v kateri se nahajajo, kot tudi o možnosti odrešitve iz tega stanja s pomočjo svoje osebne svobodne volje. Te iskrice delujejo zelo počasi: njihova privlačna moč, njihovo transformacijsko delovanje se soočata s protestom in odporom. Gospod, torej, ni mogel bitij, ki se nahajajo tam, takoj nagovoriti, da se vrnejo k njemu. Odločitev, da se vrnejo, morajo sprejeti vsak zase in povsem prostovoljno, kajti na pot k Očetu, mora vsak sam. Gospod torej ni dokončal odrešitve, jo je pa omogočil in pokazal pot.

Če se torej ukvarjate z rešeniškim- odrešiteljskim delom, to ne pomeni, da morate ljubiti temne hierarhije; morate pa jih ljubeznivo sprejeti in jim pokazati, da obstaja možnost, da so tudi oni ljubljeni. Pokažite jim ponudbo: vrnite se k luči, vzemite si prostor v ljubezni.

JUDEŽ

Vprašanje: Rudolf Steiner je rekel, da se je Judež kasneje utelesil v svetem

Avguštinu. Ali je to res?

Ne. Če bi bilo tako, potem Avguštin danes ne bi bil tam kjer je: v Svetu Spoštovanih. Judež se ne pojavlja v nobeni pomembni inkarnaciji, postal je brezimen. Ravno tako ni napredoval niti skozi služenje, oziroma, nobena njegova inkarnacija ni imela kakšnega zgodovinskega vpliva. Duhovno se ga ne jemlje resno, ne vzbuja strah, enostavno se ga pušča ob strani. Popolna nepomembnost je porazna izkušnja, ki jo prestaja. Novo priložnost bo dobil šele v prihodnosti. Ne ukvarjajte se z njim.

MODROST

Ponižnost je začetek poti, ki vodi k modrosti. Filozofi pravijo: modrost se prične z začudenjem in radovednostjo. Toda to dvoje je samo začetek pridobivanja

88

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

znanja. Otroci pridobivajo znanje, ne pa modrosti. Čudijo se in so radovedni, ne moremo pa reči, da so ponižni: zato pridobivajo znanje in ne modrosti. Modrost se začne s ponižnostjo.

Če želite pridobiti znanje, bodite radovedni.

Če želite postati modri, ponižno pokleknite pred vsem: pred kamnom, travo, bilko, sliko, glasbeno kompozicijo, Soncem, ljudmi – pa tudi pred tistimi, za katere mislite, da ste daleč pred njimi, ali pred tistimi, ki vas morda napadajo, vam ne verjamejo in vas ranijo.

Ni boljše obrambe, kot je ponižen molk, ker agresivne akcije prej ali slej izgubijo moč. Molk na zemeljskem nivoju vas ne naredi neranljive, lahko tudi ogrozi zemeljsko življenje. Rešuje pa tisto, kar je človeško, pravzaprav božansko v človeku: njegovo svobodo, dostojanstvo, samoodločitev, resnico, ponos in njegov sijaj. Oviti se s ponižnim molkom, pomeni obleči neuničljiv oklep.

Znanje se pridobiva z raziskovanjem, zaključevanjem, lahko ga »pridobimo«. Modrost je dar. Vi lahko ustvarite predpogoj za pridobivanje modrosti. Modrost je znanje ovito z ljubeznijo.

Predpogoji za prejem daru modrosti so: Ponižnost: sem spadajo:

Znanje o sebi kot osebi, svojih meja, neuspehih in poraznih izkušnjah. Samospoznanje in refleksija so predpogoji ponižnosti.

Znanje o višji moči. Če imate samo znanje o sebi, to lahko privede do ogorčenosti. Zelo pomembno je, da se znanju o sebi priključi tudi znanje o višji moči. Neogibno je vedeti, da je ta moč polna milosti, ljubezni, ki je skrbna in velikodušna in ki ne sodi in ne kaznuje. Če mislite, da sodi in kaznuje, boste morda prestrašeni, toda ne ponižni.

Hvaležnost: Predpogoj je oseben in pristen odnos do nebeških moči. »Obstoju« ali »Luči« ali »Principom in zakonitostim«, se ne more biti hvaležen. Hvaležnost je kot pismo naslovljeno na nekoga, ki ga osebno poznate.

Preprostost: Pristen odnos do nebeške moči skozi poznavanje Nebes in njegovih meril, kamor spada tudi preprostost. Preprostost pomeni usmeritev na bistvo, tj. prepoznati kaj je v množici raznolikosti pomembno in se zato z lahkim srcem odreči vsemu ostalemu. Preprostost je sposobnost prepoznavanja bistva.

89

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

Pripravljenost k poslušnosti: Predpogoj za to je, da se nebeški svet lahko tudi »sliši« in ne samo »vidi«. Človek mora »prisluhniti«, da bi lahko postal poslušen. Nekateri med vami lahko slišijo nebeška bitja. Kaj pa naj delajo ostali?

Vsakdo nosi v sebi Nebeški glas. Vi ga imenujete vest. Za tem pojmom se skrivajo bitja, ki pripadajo vašim notranjim prostorom, npr: notranji Modrec, angel pred oltarjem, notranji Kristus, Notranje Dete, angel z izvora, vsi pa vam želijo povedati tisto, česar se globoko v sebi zavedate. Oni vam šepetajo, pojejo, povedo vam, kaj morate narediti, vi pa bi se morali naučiti poslušati njihove glasove.

Vprašanje: V kakšnem odnosu sta modrost in dogma katoliške cerkve?

Odgovor: Dogme so kot kelihi, ki jih je treba napolniti z modrostjo kot s svežo vodo. Vedno je bila prava umetnost duhovnikov polnjenje teh dogmatskih kelihov z modrostjo. Domneva, da kelih že sam po sebi vsebuje modrost, je napačna. Je le posoda. Z njo se zajema in iz nje se pije. Če se postavi kelih v muzej in se pri tem od ljudi pričakuje, da ga bodo le gledali in občudovali, potem so to le oblike brez vsebine.

POSLUŠNOST IN SVOBODA

Vprašanje: Kako se lahko združi poslušnost in svobodo? Ali se medsebojno

ne izključujeta?

Odgovor: Poslušnost do Nebes - samo o takšni je tukaj govor- ni v nasprotju s svobodo.

Ta poslušnost temelji na popolnoma svobodni volji: pri tem ravnate kot Nebesa od vas pričakujejo, kakšne naloge vam nudijo, ali pa glede na to, kaj najdete in prepoznate v svoji notranjosti in se s svobodno voljo tega želite lotiti. Pri tem postane vaša svoboda popolnejša. poslušnost je nekaj, kar daste vnaprej, da bi lahko prejeli dar svobode. Nebo vam daruje svobodo v tolikšni meri, kot je lahko prenesete. Svoboda za katero ste se sami izborili, in se s tem uprli Nebu, omejuje vašo resnično svobodo in jo na koncu tudi uniči. Prava svoboda je zasnovana na poslušnosti do Nebes.

90

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

Ne mislite torej, da je poslušnost v nasprotju s svobodo! Tudi v življenju se kot otroci učite poslušnosti do zakonov narave: otrok pade, se opeče itd.

Potem se učite poslušnosti do bioloških zakonov, tj. telesnih zahtev. Potem se učite poslušnosti do socialnih pravil. Potem poslušnost do finejših notranjih nagonov in občutkov, pa tudi do

spoznaj in vrednot. Potem še poslušnost do Nebes in čisto na koncu osvojite še brezpogojno

poslušnost: morate biti »poslušni Bogu, ne ljudem« (apostolska dela, 5/29).

STROGOST IN USMILJENJE

Vprašanje: V kakšnem odnosu sta Božja aspekta strogosti in usmiljenja?

Ali ne prihaja do notranje napetosti, če ne celo do protislovja?

Odgovor: Ne, oba aspekta spadata skupaj. Nova Zaveza je v prvo vrsto postavila usmiljenega Očeta, toda pri tem ne negira strogega Očeta Stare Zaveze.

Oče je manifestiral stvarjenje iz sebe, to je Njegov notranji svet, izražen v zunanjem. Če bi bil Oče neusmiljen, bi negiral samega sebe, tj. za vedno bi izključil del samega sebe. »Za vedno« ali »večno« ne pomeni neskončno količino časa, temveč kvalitetno nekaj povsem drugega, nekaj kar je zunaj časa in prostora. Nekaj za vedno izključiti, pomeni izključiti v »principu«.

Oče pozna vse, ne pozna pa negacije. Ta pripada svetu padlih bitij, ki so jo tudi ustvarila. Oče je luč, luč pa v sebi ne pozna sence. Senca ni sestavni del luči, temveč ostaja zunaj nje, nastane takrat, ko luči nekaj stopi na pot.

Vprašanje: Ali ni človek na pol luč in na pol senca?

Odgovor: To je – žal zelo razširjena- zabloda. Človeška duša je v svojem bistvu čista luč. V tem pogledu je človek slika in prilika Boga. Senca se nahaja zunaj njega in od zunaj vrši pritisk na človeka: preko dvojnika, ki je na njegovi levi strani; na posameznika vrši pritisk temna hierarhija. Človek pa ji tudi lahko omogoči pristop v svojo notranjost: v tem se razlikuje od Boga.

91

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

Mnenje, da človeka spremlja bitje senc, ki se nahaja izven njega, se dostikrat smatra srednjeveška predstava, ki jo je za to potrebno odvreči. Toda, če se je novodoben človek odločil, da sprejema samo tisto, kar je resnično, potem je treba reči: ni vprašanje ali je določena predstava srednjeveška ali novodobna, vprašanje je ali je resnična ali ne.

Resnica je, da je človek v svoji notranjosti luč in da se senca nahaja izven njega. Psihologi bi prihranili mnogo obvozov, če bi sprejeli to resnico, ne pa da poskušajo človekovo senco sprejeti in integrirati.

Vprašanje: V kakšnem smislu Oče ni samo usmiljen, temveč tudi strog?

Odgovor: Oče je strog zato, ker ne pozna nejasnosti, diskusije in kompromisov: luč je luč in senca je senca. V tem se nahaja popolna varnost. Oče je angelom postavil stroge meje, tiste ki tega niso spoštovali, je s strogostjo oddaljil, temu pravimo »padec angelov«. Ta padec ni bil nesrečen slučaj, niti nekaj, kar so ta bitja prostovoljno želela. Oni niso hoteli izstopiti iz luči, želeli so ostati v luči in v njej tudi delovati, toda želeli so ustvariti nekaj boljšega kot je ustvaril Oče. Oče je izrekel besede moči in jih oddaljil, prav tako kot je tudi Adama in Evo vrgel iz raja.

To izgleda neusmiljeno. V resnici pa je Bog samo strogo in brezkompromisno zahteval spoštovanje meja. To je bilo neogibno, saj s tem Bog vliva sigurnost. To je aspekt strogega Očeta, ki zahteva red.

Usmiljen, dober Oče s tem ni v protislovju. On teme ne poskuša sprejeti v svetlobo ali jo tolerantno integrirati. Povsem nasprotno, temi daje možnost, da zopet postane luč in jo motivira, da si tega želi. Ne dovoljuje nobenega suma: če se tema pretvori v luč se bo vrnila v svoj dom. Vedno je z ljubeznijo pripravljen sprejeti izgubljenega sina. Čaka ga z razširjenimi rokami. Oče verjame, da se bo sin vrnil, čaka ga neskončno potrpežljivo in prepričan je: vrnil se bo, ne glede na vse stranpoti. In vedno znova mu daje možnost vrnitve: On je luč, zato je logično nemogoče, da bi bil neusmiljen.

Na zemeljskem nivoju delujete podobno, ko kriminalcem nudite možnost resocializacije, ne glede na strogost vaše zakonodaje. Razlika je samo ta, da Oče ne kaznuje, ne obsoja, ravno tako kot tudi ne Sin. Oba – Oče in Sin – se strinjata z vsem in ne odstranjujeta principielno razliko med lučjo in temo. Pretvarjanje teme v luč je za njiju najbolj pomembno. V enem od svojih aspektov je Sin

92

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

sodnik in zdravilec: to je res, istočasno je strog in milosten. Drugače ne more biti: samo tam, kjer obstaja strogost, lahko obstaja tudi milost.

Vprašanje: Ali ne vodi napačna predstava o neusmiljenem, na večno

prekletstvo pripravljenem Bogu, naravnost v ateizem?

Odgovor: O tem nas uči izkušnja. Tisti, katerim je bila predstavljena takšna slika o Bogu, dostikrat rečejo: Bog ne obstaja. In prav imajo: takšen Bog zares ne obstaja. Obstaja strog in urejujoč, ne pa tudi neusmiljen Bog. Sliko Boga je treba najprej očistiti napačnih predstav, potem se mu lahko ljudje priklonijo z zaupanjem in spoštovanjem, da bi našli pot k luči.

Vprašanje: Na kakšen način je Sveti Duh prisoten v Sveti Trojici?

Odgovor: Sveti Duh je skupek Svete Trojice v vseh njihovih aspektih, je kot kelih, ki sprejema vsa gibanja, ki izhajajo iz Svete Trojice, on jih sprejema in prenaša na nižje nivoje.

Zaradi njegovega posredovanja je delovanje Svete Trojice na ljudi znosno. Omogoča, da se modrost oblikuje v besedi, da se jo lahko izgovori. Modrost prehaja skozi Svetega Duha kot skozi transformator. Če bi poskušali spoznati Sveto Trojico brez posredovanja Svetega Duha, bi bila to izkušnja, ki se je ne bi moglo opisati z besedami – in poleg tega, inkarnirano bitje to ne bi preneslo.

Vprašanje: Kakšen smisel ima torej molitev namenjena Očetu? Se takrat

torej pogovarjamo z enim od njegovih angelov?

Odgovor: Ko molite k Očetu, bo vaša molitev prišla k Njemu, ne bo samo »prenesena« s posredovanjem angela. Toda če Bog govori, ne morete neposredno slišati Njegov glas – to presega vašo sposobnost resonance in bi vas uničilo – niti ga ne morete razumeti – to presega vašo sposobnost razumevanja. Tudi še želite razumeti samo Jezusove besede, jih doživeti in začeti prakticirati, to zahteva tisočletja. Spomnite se samo, da je samo ena Božja beseda –»Naj bo luč!« - sprožila posledice, ki trajajo že milijarde let!

93

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

V vašem svetu je znana nujnost pretvorbe visoke napetosti električnega toka na nižjo napetost, da bi lahko priključili električne naprave. Na podoben način se tudi Božja beseda transformira v obliko, ki jo ljudje lahko sprejmejo, prenesejo in vsaj do neke mere razumejo. Prehaja skozi Svetega Duha, ki se (kot se vidi na sliki), lahko primerja s transformatorjem. Besedo Božje nebeške hierarhije prenaša nižje – vse do angelov – ki jo prenašajo ljudem in skrbijo, da se širi s pomočjo tradicije in je vnesena v Sveto Pismo.

NEPOSREDNA KOMUNIKACIJA Z BOGOM

Vprašanje: Rečeno nam je, da ljudje ne moremo neposredno slišati Božjo

besedo, zato se ta prenaša na primeren način: s posredovanjem Svetega

Duha in svetih hierarhij vse do angelov, ki so navdihnili Sveto Pismo in

tradicijo. Nekateri teologi smatrajo, da so te stopnje prenosa odvečne,

če ne celo ovirajoče, zato smatrajo, da je »neposredna komunikacija

z Bogom« ne samo mogoča, temveč predstavlja boljšo, dostojnejšo

možnost. Kaj lahko poveste o tem?

Odgovor: Ko angeli govorijo ljudem, jim ne sporočajo svoje predstave ali volje, temveč služijo Sveti Trojici, kot njihovi glasniki, prenašalci, prevajalci. Sicer so samostojne osebnosti in imajo svoja imena, toda na sebe gledajo kot na kapljice v morju Celosti, tj. ne izdvajajo se: želijo biti samo eden od mogočih

SIN

OČE

MATI

SVETI

DUH

94

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

odrazov Enega, ki je Vse. Njihova vmešanost se kaže v tem, da Božansko misel v pravem trenutku prenesejo pravemu človeku in s tem prinesejo delček Nebes na Zemljo. Če dosežejo, da se prenesena misel uresniči, jih to sicer napolni z veseljem, ne domišljajo pa si , da so iniciatorji ali začetniki ideje.

Domnevati, da obstaja izbira v smislu ali bo človek govoril z Bogom ali angeli, bi bilo napačno. Ko se pogovarja z angeli, se govori z Bogom. Angel pretvori besede Boga na takšno intenzivnost, ki vam je sprejemljiva in znosna. Kar se vam želi povedati, uskladijo z vašim kulturnim in osebnim horizontom in s tem naredijo vsebino razumljivo: ker višja kot je hierarhija, bolj molčeč, krajši in bolj intenziven je njen verbalni izraz. Zato mora biti transformiran v obliko, ki je ljudem primerna.

Bog ne govori veliko. Kadar govori, je to dostikrat samo ena beseda (»Amen«, »Tako bodi«). V začetku je bila beseda, to niso bile »besede«, ni bilo obširne razlage. Razvijanje besed je odgovornost stvaritev, najprej najvišjih hierarhij. Vsa vaša modrost temelji na preneseni nebeški modrosti, ki se k vam prenaša tako, da jo lahko slišite in razumete.

Če vam nekdo očita, da se pogovarjate »samo« z angeli, mu recite: razgovor z angeli ni nižja vrsta komunikacije, temveč edini mogoč način, da se nebeška modrost in znanje prenese človeštvu. Prejeti to naravnost od Boga, je nemogoče.

Vprašanje: Devet stopenj nebeške hierarhije – od angelov do serafinov –

je zbudilo sum, da je zasnovana na preslikavi zemeljskih (monarhijskih,

aristokratskih) hierarhij na Nebo in kot takim, v moderni demokratični

družbi, ni več mesta.

Odgovor: Zemeljske institucije, ki jemljejo v obzir človeško dostojanstvo, imajo svoj smisel in Nebo jih podpira. Toda negiranje Nebeške hierarhije je zabloda, ki jo podpihujejo temne hierarhije. Obstaja množica knjig in kulturnih struj, ki to zablodo sprejemajo in širijo. Pri tem, ljudi ne učijo samo to, da se direktno obrnejo na Boga in da jim pri tem niso potrebni posredniki: človeka vržejo iz konteksta predaje, učenja, nasledstva, skupnosti, soodgovornosti, sodelovanja v Velikem Duhu, postavljajo ga v položaj osamljenosti: »Nahajaš se sam pred Bogom, pa tudi Bog je osamljen, On je edini ki obstaja. Daje prednost samoti in stremi k samouresničitvi, On je, tako kot si tudi ti, velik individualist«.

95

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

To ni samo žalostna predstava, temveč je tudi daleč od resnice. Božje delo stvaritve ni pomenilo samo konec Njegovi samoti, temveč tudi začetek Njegovega obstoja v občestvu: On je postal »Oče«. Razjasnite si, kateri družini pripadate. Bog vam je blizu kot Oče, če istočasno veste kako daleč je in koliko spoštovanja ste mu dolžni.

Prenos Neba na Zemljo se odvija skozi akcije, ki se lahko primerjajo s spočetjem, nosečnostjo in rojstvom: sledite neko inspiracijo ali idejo, ki vam je bila podarjena, jo razrešujete in ustvarjate nekaj kar je dobro in lepo, npr. umetniško delo, institucijo ali skupnost, v sodelovanju z nebeškimi hierarhijami, ki služijo Sveti Trojici.

Torej: poskus, da s pomočjo neposredne komunikacije z Bogom, obidete vrstni red in bitja, ki so del njegove stvaritve, je iluzoren. Nebeške hierarhije ne »ovirajo« kontakta z Bogom, temveč ga v resnici omogočajo.

Vprašanje: Kaj pridobijo temne hierarhije z ustvarjanjem privida, da

nebeške hierarhije ne obstojajo oz. da niso pomembne?

Odgovor: Zavedati se morate, da je poznavanje hierarhične strukture sveta predpogoj za razumevanje evolucije. Hierarhija predstavlja prostorsko sliko evolucije skozi čas. Evolucija pomeni: obstaja smisel, obstaja k cilju usmerjen proces razvoja, postati boljši, obstaja rast, ki istočasno vzdržuje že dosežen, delni razvoj. Stopnje nebeške hierarhije odražajo časovne stopnje razvojnega procesa. To se ne podrazumeva, da bo človek nekoč morda postal angel, človek bo vedno ostal človek. Toda človek v svoji rasti lahko razširi svoj horizont in postane vse obsežen, vse dokler se v popolnosti ne poistoveti z naravo.

Učijo ljubiti in razumevati: svoje bližnje, narode, kulture, skozi človeško področje najprej ljudem bližnje živali, potem pa tudi ostale, bilke, duhove narave, gore, jezera, zvezde, angele, pa vse do najvišjih hierarhij. Kadar se pogovarjate s stvaritvami, se vedno pogovarjate tudi s Sveto Trojico. Če želite doseči Sveto Trojico brez tega »obvoza«, izogibajoč se drugim bitjem, je to najbolj verjeten način, da Svete Trojice nikoli ne dosežete.

Če si zamislite, da hierarhije ne obstojajo, potem z izginjanjem stopnic, ki vodijo v višino, izginjajo tudi stopnice napredka in s tem cilj razvoja, skupnost vseh sopotnikov na poti razvoja, smisel vsakega stremljenja. Človek postane

96

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

neorientiran in zato tudi osamljen. Zato postane zelo nesrečen. Srečen si lahko samo v skupnosti. Tudi puščavniki živijo v skupnosti z naravo in Nebom in s tem tudi notranjim mirom, katerega predpogoj je mir s skupnostjo. Srečni ste samo, če ste usmerjeni k skupnemu, razumnemu cilju. Takšna usmeritev je mogoča samo skozi poznavanje tega, kar pot je in kam vodi.

Obstaja stališče, da se stanje sreče doseže skozi individualizem in relativizem: »Skrbi sam za sebe, delaj kar hočeš, ti si v redu, tvoj edini cilj je samouresničitev, vsa srečanja, dogodki in razhodi so le slučajni, brez notranjega smisla, ne potrebuješ nikakršne predaje, skupnosti, skupni napredek k cilju je nepotreben, vse se dogaja samo od sebe, sprejmi življenje kakršno je, bodi preprost in svoboden«. Predstava »neposredne komunikacije z Bogom« vtira pot takšnim stališčem in vodi v zablodo.

Hierarhični red je viden v celotnem stvarstvu. Mesec kroži okrog Zemlje, Zemlja okrog Sonca, Sonce okoli centra galaksije itd. Vsi organi v vašem telesu funkcionirajo v skladni med odvisnosti. Novorojenček bi bil nemočen, če o njem ne bi skrbeli starši. Kasneje je odvisen od šolskih hierarhij, procesu izobrazbe, družbeni ureditvi. Odrasla oseba pa bo usmeritev, skupnost in srečo našla v tolikšni meri, kolikor se nauči spoznati smisel in naloge svojega življenja in v kakšni meri ga – s pomočjo nebeških hierarhij – uspe ustvariti na Zemlji.

Samo vertikala daje smisel, horizontala je ploščata, v njej se ne more skrivati globina. Smisel je vprašanje višine, vzvišenega – ali globine, globokega. Smisel predstavlja obstoj hierarhij z njeno raznolikostjo vibracij, intenzivnosti in energijskih dimenzij. Z zanikanjem izročila in nebeških hierarhij, se ne pride bliže k Bogu, temveč se od Njega oddaljuje in izgublja v frustracijah, osamljenosti in nesmislu.

Nesmisla ljudje ne prenesejo, dela jih bolne: propagiranje nesmislov ustvarja sovražno okolje. Zato si pluralistične družbe, kot nadomestek ustvarjajo nove hierarhije: stopnjevanje družbenega položaja, bogastva, poslovnega ali športnega uspeha, sreče, religioznosti in duhovnih poti itd. Tej družbi je nujno potrebno stopnjevanje in razlikovanje med višjim in nižjim, boljšim in slabšim, zaradi vzpodbujanja učinka, toda ta ista družba se izogiba priznanju hierarhij.

Hierarhija vas ozavešča, kako daleč ste od božanske Trojice, vas izpolnjuje s spoštovanjem in vas napeljuje k oboževanju: toda prav to vas vodi bliže k

97

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

Trojici. Gospodov najljubši učenec je bil tisti, ki ga je najbolj spoštoval, ne samo zato, ker je bil najmlajši, temveč tudi zato, ker ga je spoznal globlje kot ostali. Ni se vsiljeval, toda bil je tisti, ki je počival na srcu Gospodovem. Spoštovanje ne moti odkritosrčnosti, temveč jo omogoča in celo vzpostavlja.

Tako nastala odkritosrčnost nikakor ne zmanjšuje svobode, temveč predstavlja ključ svobode. Nekateri ljudje ohranjajo pubertetniško predstavo, da je svoboda zasnovana na pomanjkanju spoštovanja. Nekateri takšno predstavo prenašajo tudi na svoj odnos do Boga.

V želji, preskočiti distanco do Boga, ne pridobijo Njegove bližine, temveč se še bolj oddaljijo od Njega. Ko odvržejo avtoriteto tako imenovanih »meddistanc«, angelov, svetnikov, nebeških učiteljev in Mojstrov, Marije, pa tudi Kristusa, izgubijo svoje najmočnejše pomočnike, prav tako kot terapevt ali učitelj ne moreta doseči nič brez avtoritete. Izključujoč skupnost in lebdeč v osamitvi, se zares počutijo osvobojene, toda v resnici so svobodo izgubili. Ko zavržejo hierarhijo, odvzamejo Bogu njegovo božanskost. S tem naredijo človeka majhnega, odvzamejo mu človečnost, se postavijo na isto stopnjo z Bogom in ustvarijo enega izmed 6 milijard bogov. Niso več na poti: ne delujejo več usmerjeni v smisel, temveč se obnašajo, kot da so se že vrnili k Očetu. Zato se ponovno postavlja Mihaelovo vprašanje Luciferju: »Kdo je kot Bog?«

O PRIPROŠNJI K SVETI TROJICI

Vprašanje: V krščanski tradiciji se Sveto Trojico omenja kot »Oče, Sin in

Sveti Duh«. Mati se ne omenja. Ali bi morali sedanjo formulo spremeniti ali

zadržati?

Odgovor: Formula bi morala pravilno glasiti: »Oče, Sin in Mati skozi Svetega Duha«. To pa bi lahko privedlo do nesporazumov pri ljudeh, ki ne poznajo dejstev. Zato obstaja dober razlog, da se tradicionalna formula obdrži, čeprav se v njej ne omenja Matere. Mati to mirno prenaša. Tudi vi bi morali sprejeti to na enak način. Toda na koncu besed »Oče, Sin in Sveti Duh«, lahko v sebi dodate še »in Mati«.

98

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

Vprašanje: Kaj je razlog, da se Mati ne omenja?

Odgovor: Vedno se je tolmačilo, da ženske v tistem času niso bile tako spoštovane, da so na zemeljskem nivoju imele podrejen položaj in da si zato ljudje ženski odsev v nebeškem svetu ne bi mogli predstavljati. V resnici je drugače: blagoslovljujoča formula »Oče, Sin in Sveti Duh«, ki je prišla v cerkveno uporabo, je bila dana s strani Matere, ki sebe ni omenjala. Ona ni poučevala v svojem imenu, ker ji to ni odgovarjalo. Cerkev je nastala skozi Mater in se je vedno ravnala skladno z navodili Matere Marije.

Marija je poskrbela, da se je poleg učencev in prvih članov skupine ustvarilo to, kar danes imenujete cerkev. Če ne bi bilo Marije, tudi cerkve ne bi bilo. Obstajala bi skupina Jezusovih učencev, ne bi pa obstajala cerkev. To pomeni: na določen način je Mati cerkev. Torej pravilno govorimo o »Materi Cerkvi«. Na vsak način: brez Nje, cerkve ne bi bilo.

V toliko se tudi v Veri omenja Mater, namreč tam, kjer se omenja cerkev. Predstavlja materinski aspekt Trojice. Mati je bila že od vsega začetka prisotna v cerkvi, sicer si ne bi mogli zamisliti niti Nove Zaveze, niti nastanka cerkve. Vsi, ki služijo v cerkvi, služijo skozi, z Materjo in iz Matere, Sinu in Očetu. Že samo s tem ko ste v cerkvi, delujete za Mater in v Materi.

Vprašanje: Skozi samo pripadanje cerkvi, skozi krst?

Odgovor: To je zelo nezavedno, toda v principu, da. Obstajajo bitja v človeku, ki se samo zaradi tega počutijo zaščitene in preskrbljene. To velja tudi v primeru, ko človek ne izkorišča svoje pripadnosti cerkvi ali o tem nič ne ve.

Vprašanje: Ali je to argument, ki naj bi bil v prid krstu?

Odgovor: Seveda, saj ne smete pozabiti koga vse krstite: ob krstu s zberejo vsi tisti, ki delujejo v človeku in okoli njega. Oni vedo kakšen je pomen krsta in s čim se soočajo.

Vprašanje: V evangeličanski cerkvi so in so bili kristjani, ki so imeli

globoko vero, niso pa priznavali niti »Matere« niti »Mati Cerkev«.

Odgovor: Evangeličanska cerkev je odcepitev od katoliške cerkve, ki v bistvu ni bila zaželena. Luther je želel reformirati katoliško cerkev, ne pa utemeljiti

99

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

svojo. Gledati na evangeličansko cerkev kot na nekaj drugega, nekaj novega, je narobe, saj se prav tako preskrbljena v Materi.

Razlog, zakaj se Mati ne omenja v formuli Svete Trojice, ni samo v tem, da ni želela, da se jo omenja. Obstaja še en, globlji razlog in sicer: Trije aspekti vsakega člana Trojice so ponavljanje temeljnih danosti Trojice – Oče, Sin in Mati – še enkrat, v vsakem članu Trojice. Tako lahko rečemo da se princip Očeta v Materi izraža v Sofiji ali modrosti, Sin se odraža v Devici Mariji, Mati pa v Materi, odnosno Varuhinji, Vzdrževalki.

Sofija je torej najbolj pomembna in najmočnejša v Materi. Sofija pa je tudi zaščitnica molka. Je molk, ki omogoča, da sta Oče in Sin lahko ubesedena. Ubesedenost temelji na molku Matere – in o molku o Njej. Obstaja neizgovorjena – in to je njena moč.

Kadar omenjate Mater, se vedno omenja Sofija. Da se o Materi na splošno molči ima svoj pomen. Lahko postopate tako, da rečete: »V Imenu Očeta in Sina«, potem pa molče, v sebi pomislite »in Matere« in nadaljujete. »Skozi Svetega Duha«. Formula »skozi Svetega Duha« prikaže vse kar se prenaša s pomočjo Svetega Duha, celotno Trojico, torej tudi Mater, in to na primernejši način, kot če bi Mater izrecno imenovali.

Sveti Duh spada v Sveto Trojico v toliko kot je njegova bit v prenosu. On je Prenašalec. Če ne bi bil tako pomemben, Ga ne bi omenjali. Toda Sveti Duh ni kot oseba z lastno voljo in mislimi. Cerkev uči, da Sveti Duh izhaja iz Očeta in Sina. To je popolnoma pravilno, toda pomanjkljivo; izhaja tudi iz Matere. Toda aspekt Sofije v Materi je najpomembnejši in Sofija je tista, ki molči in je zato tudi tista o kateri se v vsakdanjosti molči. O Njej se lahko govori samo izjemoma, kadar se spomni na celoten ustroj Svete Trojice, ko se znanje želi ohraniti pred pozabo pa tudi, ko se želi razložiti vlogo Svetega Duha v njem.

DEVICA MARIJA

SOFIJA

VARUHINJA

100

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

VSTAJENJE OD MRTVIH

Vprašanje: V Veri se je včasih reklo: »pričakujemo vstajenje teles«, sedaj pa

se reče »vstajenje od mrtvih«. Ali je to pravilno?

Odgovor: Ne govorimo o vstajenju fizičnega telesa, trupla. Besede »Vstajenje telesa« so izzvale napačne asociacije. Duša se nahaja živa na Nebu. Ko vstane, tj. ko pridobi vstajensko telo, ne more obstajati iz gnilega telesa, to je popolnoma jasno.

V želji, da se to ublaži, je izjava postala še ostrejša, ker vstajenje mrtvih lahko vzbudi še bolj čudne asociacije, ki se jim je v resnici želelo izogniti, namreč, želelo se je izogniti občutku, da je duša pokopana skupaj s telesom, da telesa skupaj z osebnostjo počivajo v grobovih. To bi pomenilo, da se osebnosti dvignejo iz groba, ponovno pridobijo svojo dušo in karakter in se budijo v življenje z novim ali starim telesom. V tem pomenu je ta formulacija še bolj nedojemljiva. Materialistom bi to pomenilo, da mrtvi ljudje, skupaj s tistim, kar se še prizna kot duša, v svojih grobovih čakajo na vstajenje. Toda na pokopališču se nahajaj samo fizična telesa.

Pogreb je mrtvemu telesu prijeten, to doživlja s hvaležnostjo: zanj je to vrnitev k Materi. Res je, prišel bo dan, ko se bo vsa materija vrnila k Očetu, ko se bo skozi Mater vrnila k Očetu. Toda napačno bi bilo misliti, da bi duše s svojim mesenim ovojem lahko vstale od mrtvih. Ko se govori o vstajenju telesa ali o vstajenju mrtvih, se misli na telo vstajenja. Človek, ki je vstal od mrtvih resnično poseduje telo, toda iz finega materiala, ki nima nobene zveze s razpadajočim fizičnim telesom.

SEŽIGANJE MRTVIH NIKAKOR NE ONEMOGOČA VSTAJENJE

Vprašanje: Ali ni Kristus vstal v telesu?

Odgovor: Seveda in grob je bil resnično prazen. Toda Njegovo vstajenje in bodoče vstajenje ljudi se bistveno razlikujeta. To je posebna tema, o kateri bomo kmalu govorili.

101

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

SPUST V NIVOJE TEME

Ena izmed točk odrešitve je bila sestop v nivoje teme: Jezus je temnim hierarhijam prinesel iskrico luči, ki v njih budi nostalgijo in hrepenenje

po povratku domov. Razen tega, je »omejil možnosti njihovega delovanja«. V kakšnem smislu so možnosti njihovega delovanja od tega časa omejene?

To je zelo pomembno vprašanje. Vse do tega dogodka, so imele temne hierarhije večjo moč nad ljudmi, tudi po njihovem umiranju. Lahko so se polastile duš ljudi, ki so jim služile v času zemeljskega življenja. Po umiranju so jim lahko onemogočili pot v Nebesa in jih odvedli na svoje nivoje. Vladar temnih hierarhij je lahko rekel: »Ta pripada meni« in vzel k sebi njegovo dušo, tj. imel je »oblast nad smrtjo« (Heb. 2,14). Ta oblast mu je bila odvzeta po Kristusovem delu odrešitve in spustu v sfere smrti.

Ko so temne hierarhije pripravljale Kristusovo križanje, so nameravale Gospoda sprovocirati, izzvati na boj. Lahko bi se izognil križanju, lahko bi se jim postavil po robu, lahko bi uporabil moč in borbo, lahko bi se vsaj malo odprl in uporabil njihove metode. Na to so upali vse do zadnjega trenutka. Niso mogli dojeti, da Kristus tudi tisto, najstrašnejše, prenaša brez besed. Ko je na koncu dopustil, da so ga pribili na križ, so, da tako rečemo, zazijali od začudenja in preprosto niso mogli verjeti. Kristus je bil in ostal popolna luč in neomadeževan. S tem so našli svojega mojstra, bili so poraženi in morali so kapitulirati. Kristus je lahko nedotaknjen in nedotakljiv sestopil v njihovo področje. Nad njim niso imeli nobene moči. Tako je lahko dosegel, da so izgubili moč nad dušami umrlih ljudi.

Od tedaj, duše umrlih ne odhajajo več ali v luč ali v temo; v Nebesa ali pekel – to je izkrivljen prikaz, ki je še vedno prisoten v vseh religijah, žal tudi v krščanstvu, ki pa ni točen. Kristus je dosegel, da se vsaka duša vrne k sončnemu angelu v področje luči.

Toda, ni nujno, da v tem področju luči, duša živi v svetlobi in radosti, lahko živi tudi v sramu, pokori in kesanju, zaradi prepričanja v svojo krivdo, v zavesti o neodgovornosti zemeljskih del, mnenja, da ni zaslužila uživati v luči in da se ji ne more oprostiti – da ji ne more oprostiti niti Bog niti sončni angel, niti druge duše. Sicer živi v področju luči, toda, slikovito povedano, spuščenega pogleda, tako da luč v najboljšem primeru lahko opazi le s »kotičkom oči«. Živi – še enkrat slikovito

102

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

povedano – v »osebnem peklu«, ki si ga je ustvarila sama. Bog je ni kaznoval – On ne kaznuje. Duša se lahko osvobodi, če si upa odpreti oči in doumeti da obstaja milost, da ji bodo dane nove priložnosti, ko jih bo pripravljena sprejeti.

Vprašanje: Jezus vseeno opozarja na pekel: »kjer bo jok in škripanje z

zobmi« (Mat. 13,42)

Odgovor: Seveda, zelo resno opozarja, da je vedno potrebna budna zavest in da je treba ravnati po njej. Ker se vest budi najkasneje ob umiranju, lahko dušo napolni z neskončnim sramom in grenkimi samoobtožbami. V tem smislu se vsekakor lahko govori o peklu. Toda ta pekel se ne sme zamenjati s področjem, kjer vlada gospodar teme. Tam ne bi bila vest tista, zaradi katere se trpi – ker vest se budi samo, kadar se duša sooči z nebeško lučjo. Duša bi se tam preprosto nahajala v ujetništvu.

To ne bi bilo niti poučno, niti bi imelo kakšen popravni efekt. Samo Nebu bi se povečalo delo: naporno bi bilo dušo reševati. Nobeno bitje luči nima nobenega povoda, da bi mirno gledalo, če bi temna bitja v trenutkih umiranja poskušala »ugrabiti dušo«, še posebej duše ne bi predale v njihove roke. Kakšna namera bi se lahko skrivala za tem? Kakšen smisel? Koga bi to lahko veselilo? Saj Oče ni ne sadist niti ni zloben. Vsa bitja so Njegova stvaritev, so del Njega. Če se od Njega oddaljijo, bo čakal da se zopet vrnejo k Njemu. Vsa bitja luči delajo na izvedbi te vrnitve in napravila ne bodo nič takega, kar bi lahko ogrozilo vrnitev domov ali pa jo po nepotrebnem odložilo ali celo onemogočilo za »vso večnost«.

Vprašanje: Ali to velja prav za vse, tudi za najhujše zločince, npr. Hitlerja?

Odgovor: (Hitlerjev sončni angel): Tudi on se nahaja pri meni, toda ne dvigne pogleda, on me ne gleda. Strašansko trpi.

(Drugi angel): V podobnem stanju se nahaja veliko duš, ki so bile soodgovorne in ki nosijo del krivde. Razumeti morate naslednje: Hitler ni bil samo ena oseba, temveč določen sistem, stanje duše, stanje, ki ga lahko primerjamo z odvisnostjo od droge ali manično depresijo. O »hitlerizmu« bi lahko govorili kot o bolezni. To ne pomeni karkoli opravičevati, niti ne pomeni, da se tisto, kar se je zgodilo lahko popravi. Toda to pomeni, da je treba bolezen razumeti iz pozicije predhodnih dogodkov, treba jo je diagnosticirati in razumeti v kakšni meri je nalezljiva, da bi v prihodnosti lahko sprejeli preventivne ukrepe.

103

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

Vprašanje: Rečeno nam je, da se zemeljsko življenje v grobih črtah sklada

s planom, ki smo ga dogovorili s sončnim angelom pred rojstvom, pred

utelešenjem. Kako se lahko sončni angel strinja s takšnim življenjskim

načrtom?

Odgovor: Prvič: tudi sončni angel mora vedno spoštovati svobodno voljo duše. Če duša želi prevzeti velik rizik, on tega ne more preprečiti. Drugič: namen te duše ni bil popolnoma mračen – kaj takega ne obstaja - bila je samo neverjetno arogantna, domišljava, nepremišljena, preveč »faustovska«. Ta duša je hotela dokazati, da ji bo uspelo iz samega dna, iz najbolj preprostih socialnih prilik, se povzpeti čisto do vrha, tj .doseči položaj močnega vodje. Ozadje te želje je bilo sledeče: ta duša je bila nekoč rojena v Rimskem cesarstvu, bila je visokega rodu in ji je po pravici rojstva pripadala oblast. Toda, lastna družina je tej duši najprej odvzela svobodo, kasneje pa jo tudi ubila. Sedaj je duša želela situacijo dramatično obrniti, da bi tudi brez visokega porekla postala največji imperator in da zgodovinsko uniči monarhijo, ki je temeljila na aristokraciji.

Sončni angel je dušo neumorno opozarjal: nekaj takega je skrajno nevarno, to ne more uspeti, ne da bi se izzvale temne hierarhije, za njih je to idealna priložnost. Toda duša je zavrgla vsa opozorila in trdila: to za mene ne bo problem, jaz bom uspela, ne bom se ujela v zanko. V začetku namen duše ni bil usmerjen v zlo. Toda, skrajno nepremišljeno in domišljavo se je prepustila nevarnosti, da jo temne hierarhije izkoristijo. Sončni angel je predlagal, da se vzpostavi življenjsko spremstvo, ki bi bilo sestavljeno iz dobrih, pomagajočih duš: dobre družine, religioznih voditeljev, modrih prijateljev, pametnih svetovalcev, močne soproge. Vse to je odbila: vse je hotela doseči popolnoma sama, postati vodja , ne da bi jo kdo vodil. To je bilo v največji meri rizično in je pripeljalo do nesmiselnih dogodkov, ki so jim Nebesa šele naknadno lahko dala smisel: ti dogodki so postali primer namer in možnosti vpliva temnih hierarhij in še stoletja bodo služili kot opozorilo.

Z današnjega stališča je pomembno naslednje: niti Hitlerjeva duša ni obsojena na večno trpljenje. Sama si je namenila strašno pokoro. Toda tudi njej ni onemogočen pristop nebeški milosti, kot tudi nobeni drugi duši. Temne hierarhije jih, po smrti, ne morejo več doseči. To je tisto novo, kar je Kristus dosegel. Naj to spoznanje prinaša upanje vsem ljudem.

104

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

KRISTUSOVO VSTAJENJE

Vprašanje: Ob branju tega, kar so razni teologi zapisali o Kristusovem

vstajenju, sem bil presenečen nad njihovo veliko nebogljenostjo in

izgubljenostjo. Mnogi med njimi, ki imajo dobro voljo, v bistvu ne

verjamejo v vstajenje. Verjamejo le, da so Kristusovi učenci verjeli v

vstajenje: razumejo ga realno-simbolično ali metaforično ali mistično,

toda na vsak način ne kot realnost.

Odgovor: Ko govorimo o vstajenju, bi moral biti vaš najbolj pomemben občutek hvaležnost, čeprav še ne veste točno zakaj bi morali biti hvaležni.

Morda bi bilo najbolje najprej pojasniti dve stvari: prvič, vstajenje Gospoda je enkra-ten dogodek, neprimerljiv s tistim kar se razumemo kot bodoče vstajenje človeka.

Vaše vstajenje, do katerega bo nekega dne prišlo, pomeni končno vrnitev k Očetu. Sin bi se na koncu svojega zemeljskega življenja tako ali tako vrnil k Očetu. Tudi, ko je bil na Zemlji, je bil istočasno pri Očetu. Kaj bi se zgodilo, če ne bi bilo križevega pota, tj. če bi Gospod čisto normalno preživel svoje življenje in umrl naravne smrti? Tudi v tem primeru bi vstal in bil vnebovzet, in na Zemlji ne bi ostala nobena sled za njegovim fizičnim telesom.

Drugič: vstajenje z vsemi podrobnostmi, ki jih poznate iz Svetega pisma je povezano s križevim potom. To vstajenje vam lahko vsaj poskusimo razložiti. Toda pogoj temu je razumeti, kakšna je povezanost vstajenja s križevim potom. V tem smislu, tega dogodka torej ni mogoče prenesti na povprečnega človeka. Torej, povprečen človek pred seboj nima niti takšnega vstajenja niti takšnega trpljenja. Narobe bi bilo razumeti, da bi bilo vaše vstajenje na kakršen koli način povezano s takšnim križevim potom ali kakršno koli vrsto razpetja. Smisel križevega pota je v tem, da ga je Gospod prehodil za vas. Vam ni treba iti po tej poti. Lahko greste, če želite, toda ne morate – beseda »morati« je izbrisana.

Križev pot greha sicer ni odstranil, vam pa obljublja prost odnos do greha. Še vedno obstaja greh in napeljevanje v greh, še vedno obstaja svobodna odločitev za izvedbo greha kakršne koli vrste, tj. da se obrnete stran od Boga. Toda sedaj imate priložnost, da se po procesu umiranja približate Gospodu, Očetu, Materi in Nebesom, da postavite drugačen odnos do luči in s tem tudi do odvračanja od luči, do greha: ker, kot je bilo rečeno, duša po umiranju ne

105

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

gre v področje teme, v last vladarja tega področja, temveč se vrača v luč in ima možnost in svobodo, da se zopet obrne v luč. Ta svoboda je zagotovljena zaradi prenašanja nesvobode križevega pota.

Popis »grehov«, torej zavračanja Nebes, Očeta, Matere in Sina, je dolg. Če pogledate podrobnosti križevega pota, si lahko ozavestite vse variante grehov. Poglejte, kaj vse so ljudje naredili in kako so se obnašali, začenši z aktivnim sodelovanjem, pa vse do oklevanja, zmigovanja z rameni, umikanja pogledov, ravnodušnosti. V gledalcih križevega pota boste našli prikaz vseh mogočih grehov. To si lahko predstavljate tako, kot da gre Gospod mimo ljudi, ki vam kažejo, kaj vse obstaja. On je šel mimo tega niza grehov in napravil vsak korak za vas in to prostovoljno. Z vsakim korakom, vsakim dihom, vsakim trepetom očesa se je izboril za vašo svobodo.

Za vas ima to naslednji pomen: ko hodite po Kristusovi poti, greste lahko skozi morje grehov, v njih se ne boste utopili, ne bodo vas zadržali, ko greste skozi njih, lahko jih pustite za seboj.Vrhunec te poti je bil pri križu, ker je bil Gospod na križu razpet. Ker je dovolil, da ga pribijejo na križ, zvežejo, je dosegel to, da nikoli več ne morete biti ujetnik zla, teme, nobene teme tega sveta. Temne hierarhije vas lahko zavajajo, lahko vas mamijo, lahko so tudi uspešne v tem, toda le tako dolgo, da se spet prostovoljno obrnete k luči. Ni vas mogoče zvezati z grehom, ker se je Gospod dal pribiti na križ za vas.

Zato je vstajenje tako nedeljivo povezano s križevim potom. Vstajenje brez križevega pota bi prikazalo samo tisto, do česar bi tako ali tako prišlo – do telesne vrnitve Sina k Očetu. Toda vse tedanje dogajanje vam prikazuje, kako je Gospod premagal pot skozi greh, vezanost in sestop v sfero teme. Če ne bi bilo vstajenja, vi ne bi vedeli, ali ni morda Gospod izgubil bitko. Ker veste da je vstal, vam ni treba le upati da je zmagal, vi to veste! Veste zato, ker je vstal. To pomeni: On ni pusti v temi nobene svoje celice, nobene misli, nobenega občutka, ker je čisto in popolnoma vstal. Tema ni mogla zdržati ničesar njegovega, vse je sledilo luč, vsaka posamezna celica telesa je vstala in odšla v luč.

To vam daje varnost. Gospod je za vas šel skozi temo in se na koncu nepoškodovan, vse do telesnega nivoja nepoškodovan, vrnil v luč. In ker ste vsi Kristusovi nasledniki, vedite: ne glede na to, kakšno pot v temo si ljudje včasih izberejo, na koncu se bodo vrnili nepoškodovani.

106

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

Vprašanje: Kako naj sedaj razumemo Gospodovo vstajenje?

Odgovor: Najprej morate vedeti: Jezus se ni nahajal v neke vrste komi, v globoki nezavesti ali podobnem stanju, ampak je bilo telo zares tisto, kar vi imenujete mrtvo. To ni bil več delno funkcionalno telo, temveč truplo.Duša je zapustila telo. Ko so Gospoda vzeli s križa, ga umili, namazali, ovili v platno in položili v grob, je Gospodova duša sledila telesu, ga opazovala od zunaj, podob-no kot angel varuh ostane ob telesu. Duša ni odšla, temveč je ostala ob telesu.

Vprašanje: Gospod je dva dni hodil po nivojih teme, smrti. Kdo je ostal pri

telesu in ga obdržal svežega?

Odgovor: Prav tako Gospod! Njemu ni nemogoče biti na več mestih hkrati. Če se želiš slikovito izraziti, lahko rečeš: Angelu je zapovedal naj čuva telo. Morda je tako laže razumljivo.

Vprašanje: Zakaj je bil grob prazen? Zakaj telesa nikoli niso našli? Kaj se je

zgodilo?

Odgovor: Vstajenje je bil akt ubogljivosti telesa. Vsi vi lahko v določeni meri vpli-vate na svoje telo. Lahko mu ukažete da sede, vstane, hodi, nekaj prime. Nekateri lahko upravljajo tudi z dihanjem, tako da postane bolj mirno, počasnejše, globlje. So tudi taki, ki lahko zapovedo svojim notranjim organom in upočasnijo npr. srce.

Kristusovo telo je bilo dober Gospodov prijatelj. To ni bila samo posoda v kateri je stanovala duša, ampak je bilo prežeto s to dušo. Vi veste, da so bili notranji prostori Gospoda dosti večji, kot so tisti, ki jih vi poznate in da je moč njegove luči povsem prežemala telo. Gospodovo telo je bilo popolnoma povezano s temi notranjimi prostori, zato je poslušalo vsako Gospodovo besedo. Drugače telo ne bi zdržalo trpljenja križevega pota.

Gospodovo telo je popolnoma poslušalo njegovo dušo. Vedno se reče, da je Gospod tako dolgo visel na križu: toda to ni točno. »Normalen« čas umiranja človeka v takšni situaciji bi bil precej daljši. Gospod je situacijo končal točno takrat, ko je bilo to primerno. Povedal je, kar je bilo treba povedati, storil, kar je bilo treba storiti. Ni čakal tako dolgo, da telo ne bi moglo več vzdržati, temveč je dušo predal Očetu in zaključil, da se to stanje sedaj lahko zaključi, da je dokončano, kar je bilo treba dokončati. Toda, tudi ta čas je bil strašno dolg, toda Gospod je bil gospodar svojega telesa celo v tem trenutku.

107

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

Posebnost tega je bila, da je ta poslušnost telesa trajala še po umiranju. Gospod je svojemu telesu rekel: »Pojdi z menoj in ostani z mano!«. Telo je ubogalo te besede. Slikovito si to lahko predstavljate takole: Gospod reče »Vstani!« - in telo se dvigne in približa duši, Gospodu.

Vprašanje: Tudi brez telesa bi se Gospod lahko vrnil k Očetu. Zakaj ga je

vzel s seboj?

Odgovor: Bilo je več razlogov:

Zaradi dokumentacije popolnosti vstajenja. Telo, ki je bilo njegov prijatelj in služabnik, ga je prosilo: »Vedno sem ti služil,

želim oditi s teboj«. In Gospod je rekel: »Prav, šel boš z menoj!«. To je bilo dogovorjeno že na križu.

Tako je Gospod lahko telo predal Očetu. In kaj lepšega bi se lahko zgodilo telesu?

Vprašanje: Kako je lahko prišlo do vstajenja?

Odgovor: Vse molekule in atomi so pospešili svoje gibanje tako, da je prišlo, kot temu vi rečete, do razlivanja materije ali dematerializacije. Materija je duhovnega porekla in se lahko vrne k duhu.

To pomeni: telo iz počasi nihajočega, vam vidnega, materialnega nivoja, prehaja v hitro nihajoč nivo in s tem postalo vašim očem, nevidno. To je vprašanje hitrosti, intenzivnosti in živahnosti njegovih najmanjših delcev.

Znana vam je pretvorba ledu v vodo, vode v paro. Pretvorba materije v duhovno substanco se lahko samo simbolično primerja s tem: ker, prvič: telo ostaja ohranjeno v svoji temeljni obliki, ostaja prav tista celota, ki ste jo poznali in se ne raztopi v brezoblično zmes.

Drugič. Tu ne govorimo samo o energetski pretvorbi, temveč tudi o kvalitativni spremembi v smeri idealnega, najlepšega možnega stanja; telo vibrira v popolnosti, brez napak, v ljubezni, zmagoslavju in pesmi.Znana vam je izkušnja, čutite kako težko postaja telo kadar ste žalostni in težko vam je napraviti vsak gib in vsako besedo težko izreči, vse delate počasi. In obratno: veselje vas neredi lažje, bolj okretne, telo je bolj gibljivo.

108

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

Na podoben način si lahko zamislite vstajenje: telo postaja vse bolj prosojno. Oblika ostaja enaka, toda telo je vse bolj prosojno, lebdi, izgublja svojo težo in postaja srečno. Vsaka celica posebej se smehlja, se veseli in se vrača k duši Gospoda, ki je bil njen gospodar in Gospod vzame to telo s seboj. To postaja še lepše kot je bilo, postaja popolno. Vsi sledovi trpljenja, razen petih ran, izginejo. Pet ran pa ostane iz popolnoma določenih razlogov, toda ne več kot boleče rane, temveč kot znamenja. Telo zamenja še barve, rožnata se spremeni v zlato, pa v belo in na koncu postane čista luč, kot sončni žarek.

Vprašanje: Gospod je jedel s svojimi učenci, dovolil je, da se ga dotaknejo,

moral je tudi dihati, pa še kri je morala ponovno krožiti po žilah. Kako naj

to razumemo?

Odgovor: Gospod se lahko skupaj s svojim telesom ponovno vrne v materialni svet. To je popolnoma preprosto, svojemu telesu reče (to je preprosto za Njega in popolnoma nemogoče za vas): »Bodi tako prijazno in pojdi na Zemljo!«. Tedaj telo odide na Zemljo, tj. iz sončnega žarka se spet spremeni v rožnato, dihajoče, živo telo. Njegove vibracije delujejo kot gramofonska plošča, ki jo počasneje obračaš. Telo upočasni svoje vibracije in tako pride v področje kjer postane vidno in na koncu tudi otipljivo. Ali je to tako težko razumeti?

Vprašanje: Da, težko je.

Odgovor: Težko je zato, ker ne predstavlja spremembo v prostoru, temveč spremembo načina kako se nahaja v prostoru, torej ne pride do spremembe od zgoraj navzdol, temveč se nahaja na istem mestu v prostoru in postaja vse bolj čvrsto, jasnejše, vse dokler se na koncu ne upočasni toliko, da se materializira.

Vprašanje: Oprosti zaradi vseh teh vprašanj, toda to želim razložiti

teologom in oni ne dajo miru. Jaz torej postavljam teološka vprašanja,

takšna kot bi jih postavili resni teologi.

Odgovor: S temi in drugimi razlagami ne boš imel dosti upeha, kajti vsak ki te bo poslušal, bo nejeverno zmajeval z glavo. Večina jih ne sprašuje zato, ker bi zares želeli nekaj izvedeti, ampak si razlagajo stvari, tako kot se jim zdi najbolj primerno – in si pri tem domišljajo, da so našli odgovor.

109

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

Materializacija, prav tako kot dematerializacija je proces v katerem je skoraj nemogoče jasno določiti trenutek v katerem se vse prične dogajati. To je podobno kot vprašanje: kdaj je nastalo novo življenje? Celice se delijo in množijo in nastaja skupina celic v kateri se – iznenada, kot vi mislite - kar naenkrat ustvari določena organiziranost. Kar naenkrat začne nekaj biti in to nekaj kasneje prepoznate kot srce novo nastalega življenja.

Zakaj začne srce kar naenkrat biti? V katerem trenutku procesa, vse to postane telo? Kdaj točno je prišel prvi impulz za utrip nečesa, kar bo kasneje postalo srce? V katerem točno določenem trenutku je iz skupine celic nastala organizacija, ki jo imenujete življenje, ki je obkrožila utripajoče srce, kot središče.? To sploh ni tako lahko določiti in potrebovali boste še veliko let da to zares razjasnite.

Nekaj podobnega se dogaja tudi pri umiranju. Če ga ne razumete kot proces, temveč hočete določiti točen trenutek, si boste ustvarili problem. Tako je tudi učvrstitev vnebovzetega telesa v materialno proces, kateremu je nemogoče določiti točno tisti trenutek, ko se to zgodi.

Gospodu je bilo omogočeno, da se kadar koli vrne v katerokoli področje materializacije: to pomeni, lahko se je vrnil v stanje, ko je njegovo telo imelo normalno materialno obliko in reagiralo na odgovarjajoč način: lahko je jedel, požiral, dihal, tako kot to lahko naredi vsako telo.

Vsak trenutek je lahko odšel na tisti nivo, kjer je še viden, tako kot so za nekatere ljudi vidni angeli, torej na način, ki ga imenujete »vizija«, toda kjer ni »otipljiv«. Tudi Mati dostikrat naredi tako, Ona se pojavlja v vizijah. Včasih se tudi Ona materializira do točke, kjer je vidna človeškim očem. To je nekaj, kar je mogoče članom Svete Trojice, kot tudi nekaterim Mojstrom in svetnikom.

Vprašanje: Če sem dobro obveščen, se v trenutku smrti začne

proces razpadanja, razkrajanja celic. Ali so bile kasneje na nek način

popravljene?

Odgovor: Ne, proces razpadanja se prične, če duša nima več vpliva na telo. Duša mu po umiranju, v normalnih primerih, ne more več ukazati: »Vstani!« ali »Ne razpadaj!«, pa tudi angel varuh se s tem ne bi strinjal. On dovoli, da se začne naravni proces.

110

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

Toda, slišali ste za ljudi, ki so posedovali precej veliko duhovno moč in njihova telesa so zelo počasi razpadala ali pa je bil ta proces odložen za več dni, tednov, mesecev. Gospod je ostal ob telesu in ni dovolil, da do tega pride.

Vprašanje: V Janezovem evangeliju piše, da je Marija Magdalena srečala

Jezusa in da ji je rekel: »Ne zadržuj me! Nisem še namreč šel k Očetu«

(Janez, 20,17)

Odgovor: Še dobro, da ste vprašali. Vedno so mislili: če bi se ga dotaknila, bi mu to škodilo. Toda, ni tako. Če bi se ga dotaknila, bi to škodilo njej in to zato, ker se ji Jezus ni prikazal v stvarnem telesu, s kostmi in toplim telesom, ampak v viziji, tj. samo v finomaterialni obliki, ki je bila vidna njenim notranjim očem. Če bi se ga dotaknila, bi v roki čutila samo občutek luči in topline. Zelo bi se prestrašila. Že tako je bila vsa iz sebe od žalosti, njegova pojava pa bi bila le še dodatno vznemirjenje. Če bi se ga dotaknila in ga dejansko videla, potem pa ne začutila in zagrabila zrak, bi ji verjetno zastalo srce, ali pa bi lahko prišlo do hudih duševnih motenj. Zato ji je Gospod rekel, naj se ga ne dotika. Rekel je: »ne približaj se mi. Sprejmi stvari takšne kot so in ne prestraši se še bolj. In povej mojim učencem!«.

Vprašanje: Lahko še nekaj vprašam? Grob je bil prazen: to pomeni fizično

telo, materialna substanca je dejansko izginila, toda Marija Magdalena

bi začutila samo luč in toplino. Ali se je materija torej pretvorila v luč in

toplino?

Odgovor: Tole prav težko verjamete, saj se čudno sliši za vaše uho. Toda materijo lahko pošiljaš gor in dol, tako kot v dvigalu. S povečanjem vibracij materija postaja vse bolj prosojna in končno nevidna. To ne pomeni, da je preprosto izginila, ampak da se nahaja v stanju, ki ga vi ne smatrate materialnim.

Vprašanje: Obratno pa lahko tudi zniža vibracije, kot takrat ko je Gospod

rekel Tomažu: »Dotakni se me!«? (Janez 20,27)

Odgovor: Da, lahko sede in je, kasneje pa boš videl odtis na blazini. Takšno moč ima samo bitje, ki ima moč nad materijo. Takšna moč se lahko doseže samo s privoljenjem materije, tj. Skozi enost duha in materije, enost principa Očeta in Matere, ker materije ne moreš prisiliti.

111

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

Vprašanje: Ko se je prikazal Pavlu pred Damaskom, ali je bilo to isto telo,

ali je bila čista vizija?

Odgovor: To je bila vizija, to pomeni samo vidna in ne tudi otipljiva pojava. Tej obliki pojavljanja dajejo prednost vsa bitja iz višjih področij. Veliko jim je do tega, da jih vidite in prepoznate. Človeška potreba je, da vse razumejo na »otipljiv« način, če je le mogoče, prav tako kot nek kamen postane objekt tehtanja, meritev, analiz. Ljudje bi najraje še nebeška bitja lovili kot redke živali, jih zaprli v kletko, da bi jih lahko, tehtali, presvetlili, otipali, izmerili, slekli itd. To je v nasprotju z njihovim dostojanstvom.

Nebeška bitja ne želijo, da se z njimi postopa kot z objekti, zato se največkrat prikažejo v obliki vizije. So materialno nedostopna. To je oblika, ki jo angeli izbirajo, pa tudi Mati se večinoma tako prikazuje. Tedaj to ni halucinacija, temveč realnost!

Vprašanje: Pavel je vstajenje razumel takole: Gospod je vstal prvi, mi ljudje

bomo vstali kot Gospod (Kor. 15,20). Ali je to točno?

Odgovor: Zdaj prihajamo do vprašanja vstajenja ljudi. Prvič: vam ni treba prehoditi križev pot. In ne bo prišel »Sodni dan«, ko se bodo odprli vsi grobovi in se naenkrat izpraznili in trupla se ne bodo na nek način popravila in oživela. Takšna slika je absurdna. Do vstajenja pride tudi, če je bilo mrtvo telo sežgano.

Telesa, ki jih nosite skozi življenje so dosti bolj podvržena materialnemu obstoju, kot vaše duše. Sicer vam služijo, včasih pa tudi tiho protestirajo. Imajo svojo lastno dinamiko. Občutijo veliko privlačnost do zemeljskega, materialnega. Nič nimajo proti, da se vrnejo k Zemlji. Vaša duša gre svojo pot in pravi: »Prav, pojdi po svoji poti in jaz grem po svoji!«. Poslovita se prijateljsko. Tako je v navadi. To je vrnitev duše v Nebesa, k svojemu sončnemu angelu. Toda to še ni končna vrnitev domov, k Očetu.

Nekega dne bo duša sledila klic Očeta, zaključila s svojimi zemeljskimi življenji in se vrnila k Očetu. Ta, zadnja vrnitev običajno vključuje tudi fizično telo, ki ga boste odnesli s seboj. Takrat boste dosegli stanje, ko bodo telesa tako rada z vami in vi z njimi, da nihče ne bo želel prekiniti tega prijateljstva, temveč boste želeli ostati skupaj, kot v zakonu. Smrt vaju ne bo razstavila, skupaj se bosta vrnila k Očetu.

112

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

Takrat bo telo prežeto z lučjo, postalo bo lahko kot sončni žarek in bo prav tako lepo, kot vaša duša v tem trenutku. Ko se boste vračali k Očetu, boste neskončno lepi in to lepoto boste dosegli s pomočjo svojih zemeljskih življenj. Vaše telo bo odgovarjalo stanju vaše duše: to bo torej neskončno lepo telo, ki se bo z veseljem preobrazilo v telo vstajenja. Mirno lahko rečete, da boste takrat telesno vstali, toda ne iz groba, temveč na koncu vaših zemeljskih življenj in takrat boste najbolj živi, zelo prosojni in čudoviti, da, popolni boste v svoji lepoti.

Vprašanje: Ali je to odvisno od zrelosti duše?

Odgovor: To je odvisno samo od sposobnosti ali moči ljubezni duše. Moč ljubezni duše je edini razlog vašega obstoja, vašega obstoja na Zemlji in opevanih utelešenj. Morda se sliši preveč enostavno, toda tako je: vsaka inkarnacija je odraz ljubezni. Življenje, ki ga izberete, izberete iz ljubezni. Vsako nalogo, ki jo prevzamete, prevzamete iz ljubezni, lahko tudi iz obupane ali razočarane ljubezni, v vsakem primeru iz ljubezni do sebe: in moč ljubezni, tj. prečiščena, oplemenitena ljubezen, na koncu odloča o vrnitvi k Očetu.

Vprašanje: Ali bodo to doživeli vsi naenkrat, tj. na »Sodni dan«, ali se bo to

dogajalo postopoma? Bodo tisti, ki so že pripravljeni na vstajenje počakali

ostale, ali bodo odšli prej?

Odgovor: Sprašujete, če bo obstajal nekaj podobno »Sodnemu dnevu«?

To je ena od dveh možnosti in to tista nezaželena, ki bi se ji najraje izognili, če bo le mogoče. V osnovi je zamišljeno tako, da ima vsaka duša svoj trenutek in se vrne k Očetu, ko nastopi njen čas.

Vprašanje: Ali že obstajajo taki, ki že živijo v telesu vstajenja? Npr.

svetniki, apostoli?

Odgovor: Obstajajo takšni, ki bi sicer lahko, vendar ne koristijo te možnosti. Vedno znova se dajejo na razpolago Zemlji, ne nujno v obliki telesne inkarnacije, temveč na drugačne načine, z namenom pomoči. Nekateri svetniki in visoko razviti Mojstri, ki imajo moč velike ljubezni, imajo tudi možnost, da se pojavijo v vidni obliki, da nekaj zaustavijo, opozorijo o nečem, nekaj prekinejo ali porinejo. Torej, tudi oni še vedno odlašajo z vrnitvijo k Očetu. Ostajajo aktivni vse dotlej dokler njihova pomoč ne bo več potrebna.

113

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

TORINSKI PRT

Vprašanje: Ali je Torinski prt, v katerega naj bi bilo zavito Jezusovo telo,

avtentično ali ne?

Odgovor: Da, prt je avtentičen. Kar na njemu vidite, je odraz telesa, to so sledovi telesa. To je tako kot če pozimi v mrazu izdahnete in voda, iz katere je sestavljen dih, zamrzne in ga naredi vidnega. Gospod je rekel telesu naj pusti sledi in telo jih je pustilo. Robec svete Veronike, je prav tak primer.

Vprašanje: Ali se je to s Torinskim prtom zgodilo v času vstajenja? Ali je to

nekaj podobnega kot fotografija?

Odgovor: Da, to lahko primerjamo s fotografijo.

Vprašanje: Ali nam lahko bolj natančno poveš, kako je izgledal Gospod, ko

je živel na Zemlji?

Odgovor: V vsakem obdobju, od najzgodnejših prikazov, preko ikonografije, pa vse do nekaterih slik zadnjega stoletja, lahko najdete precej verne prikaze Gospoda. Pomembno je, ali je slikarju uspelo najti Kristusa v svoji notranji cerkvi. V tem primeru, ga lahko s svojimi notranjimi očmi vidi v katerikoli sceni njegovega zemeljskega življenja.

Gospod je imel jasno izraženo, visoko čelo. Obraz je bil ozek. Ni imel od sonca ožgane temne polti. Bila je bolj svetla. Oči so bile temno rjave in globoke. Ne moremo reči, da je imel ljubek pogled: On je sicer lahko gledal z mnogo ljubezni, istočasno pa tudi zelo jasno, pozorno, zelo prodorno. Nos je bil ozek. Ustnice so bile zelo jasno začrtane, lepe oblike, kot bi bile izklesane. Gospodov obraz torej ni bil ljubek, toda tudi ni bil trd, bil je jasen, strog in odločen.

Vprašanje: Ali lahko navedeš kakšno umetniško delo, na katerem je

Gospod še posebej verno prikazan?

Odgovor: Najbolje je, da si ogledate Torinski prt. Je najbolj avtentičen, najbolj veren, najbolj oseben, najbolj direkten odtis, najboljši prikaz Gospoda, celo edini neizkrivljen prikaz Gospoda, ki ga imate. Druge slike so umetniki včasih dobro naredili, še vedno pa so vgradili tudi nekaj svojih predstav.

114

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

Vprašanje: Zakaj je ostala sled na Torinskem prtu?

Odgovor: Zato, da ne bi mogli reči, da ni v resnici umrl, da je ozdravil in odšel nekam, ali da so ga nekam prenesli. Slika je svetlobna sled procesa vstajenja, »izdiha«. To platno služi kot dokaz. Lepo bi bilo, če bi se to tako razumelo, ker to pomeni: bil je tam in je vstal.

To pojasnjuje, zakaj Torinski prt še vedno obstaja, zakaj je bil tolikokrat rešen, vse dokler ni prišel čas, ko se ga lahko testira na vse mogoče načine. Ohranjen je zato, ker se je tako hotelo. Obstajalo je še mnogo drugih stvari, ki so se izgubile. Kam je izginil kelih s poslednje večerje? Kam so izginili prti, Gospodov pas, predmeti s katerimi je bil mučen? Toda prt se je hotel ohraniti, da bi ljudje imeli dokaz. Je nekaka garancija vstajenja, če bi to lahko doumeli na tak način.

Vprašanje: Prav temu se izogibajo mnogi cerkveni poglavarji. Oni slavijo

zmago, če znanstveniki rečejo: »Ni originalno!«. Potem se pred novinarji

pojavi kakšen kardinal, ki se veseli, da se je vse končalo. Kaj pravite na to?

Odgovor: Zaradi ljubezni – prav nič. Samo »naj bo hvala Gospodu!«, drugače pa nič.

DOŽIVLJANJA DUŠE PO UMIRANJU

Vprašanje: Kakšen je odnos duše umrlega, potem ko pride v duhovni

svet, do svoje krivde, grehov, napak, slabosti? Ali najprej pride v

»purgatorium«, v »vica«?

Odgovor: Tako imenovani »purgatorium« je sicer dobrodošlo čiščenje, toda z

namenom zdravljenja in ozdravljenja, da bi se nabrala nova moč. Duša si lahko zaželi čiščenje in zavestno zaprosi da se to izvede.

Podobno je kot pri rojstvu. Tudi pri rojstvu so pripravljeni vsi pomočniki. Novorojenca se okopa, ogreje in zamota, skrbi se za primerno obleko, temperaturo, svetlobo, mir. Novorojenček si najprej odpočije od naporov, ki so spremljali njegov porod, dobi prvo hrano, poskrbi se, da dobro spi in da se dobro počuti. Prav tako tudi dušo po umiranju pričaka skupina angelov

115

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

in drugih sorodnih, prijateljskih duš. Naredijo vse, da bi se duša, ki je morda šla skozi tesnobne izkušnje, počutila kot doma, prijetno in sigurno. Z njo se pogovarja, ne pa jo obremenjuje, ne straši in ne muči.

Vice si lahko predstavljate kot termalno kopališče, kjer greste skozi tuširanja in kopeli, potem pa se telo premaže z dišečimi olji in kremami. Pred očmi imejte sliko čiščenja z vodo in ne z ognjem.

Nebo se veseli vračanju duše, dušo vabi na tretma, da bi si opomogla in nabrala moči, zaradi nege in zdravljenja ran. Si lahko predstavljate, da bi Oče svojega Sina, ki se vrača domov, poslal na čiščenje v nek »očiščujoč ogenj«, ki boli, in se ga boji? V tem primeru bi bilo umiranje grozno. Toda Oče ne kaznuje. Proces čiščenja je sicer vzgojne narave, nima pa nobenih podobnosti s kakršnim koli kaznovanjem. Saj tudi vi ne bi novorojenčka predali takšnim mučenjem. Ali torej mislite, da bi Oče lahko napravil kaj takega Sinu, ki se vrača domov?

Včasih je nujno potrebno podvzeti težji, manj prijeten proces čiščenja ali slikovito povedano: uporabijo se tople kopeli, hladni tuši, pa tudi močno ščetkanje; toda tudi ta postopek nima nobene povezave s kaznijo.

Kaznovanje tako ali tako ne bi imelo nobenega pomena: kazni ne očiščujejo, ne pripeljejo k uvidu, praviloma izzovejo le bes, sovraštvo in trmo: to veste zaradi lastnih zemeljskih izkušenj. Cilj Nebes ni kaznovanje krivde, temveč bujenja zavesti o krivdi, tako da duša uvidi in da se zavest, ki je bila tekom zemeljskega življenja bolj ali manj uspavana, prebudi.

Ko Sveto Pismo opozarja na Božji strah, to ne pomeni, da bi ljudje morali biti poslušni zaradi strahu pred ognjem očiščenja: Božji strah pomeni pravzaprav neizmerno spoštovanje veličine Očeta. To je ključ uvida lastnih napak, prostovoljnega sprejemanja zapovedi, svobodne odločitve živeti bogu dopadno življenje.

Po osvežujoči kopeli, lahko duša izkusi tisto, kar je bliže vašem moralnem razumevanju vic: v miru lahko preučuje svoje preteklo življenje z Gospodovega stališča in si ozavesti karakteristične stranpoti: v kakšni meri je bilo moje življenje uspešno? Kakšen je rezultat? In sreča Gospoda. Predstavljate si, da Gospod in duša sedita skupaj in opazujeta življenje, kot bi opazovala umetniško delo. Tedaj Gospod vpraša dušo: »Poglej to. Se ti to

116

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

zdi lepo? Ali ne bi mogel dodati še kakšne podrobnosti, jasnejše konture, popraviti to ali ono?«. On govori zelo ljubeznivo – kot brat in prijatelj. Prav tako kot umetnik po zaključku dela potrebuje mišljenja in kritike – ali to delo pušča vtis sigurnosti, ali pa dobiva upravičeno kritiko? – prav takšno potrebo po oceni preteklega življenja ima tudi duša. Toda ta ne temelji na prisili, kazni, očiščevanju z ognjem ali podobno, temveč na radovednosti. Duša ima naravno željo za učenjem, da bi lahko napredovala: uči se v pogovoru z Gospodom, ko skupaj z Njim analizira svoje življenje.

Smisel tega procesa je, da se duša prostovoljno odpre procesu svojega nadaljnega razvoja. Dušo ne bremeni krivda, temveč zavest o krivdi. Če te zavesti ni, potem se krivda prenese na naslednje inkarnacije, da bi se v danem trenutku prebudila zavest o krivdi, da bi se zavest »kultivirala«, da bi duša našla uvid. Če se ta zavest o krivdi prebudi, duša istočasno pridobi izkušnjo, da ji je krivda oproščena in da si sme tudi sama oprostiti.

Nebo upa, da bo duša občutila prenasičenost, če bo dlje časa živela v grehu: ker v osnovi duša išče razvoj in napredek

Duši se njene želje v duhovnem svetu izpolnjujejo čez vsako mero, tudi v primeru, če želi še naprej delovati kot na Zemlji, vse dotlej, dokler se tega temeljito ne zasiti. Če je, npr. posedovala veliko moč in želi še naprej vladati in zapovedovati. V takšnem primeru so ji na voljo čete angelov, ki jim lahko ukazuje. Angeli igrajo poslušne podanike – to je igra, predstava, ki nikomur ne škoduje. Tako duša doživlja občutek moči, toda brez spremljajočih učinkov, zaradi katerih je vzljubila moč: kajti v moči se uživa samo zaradi vzporednih efektov; priznanja, spoštovanja, izkušnje oboževanja, občutka, da je osovražena oseba ali da vliva strah, lomljenja odpora, uživanja v strahu podanikov in podobno. Če teh vzporednih pojavov ni, moč hitro postane dolgočasna in tako pride do naveličanosti. To je zelo zdravilno: želja po moči se izgubi. Torej, dušo se hrani s popolnoma nevtralno poslušnostjo. Tako ima duša samo moč, nima pa užitka v moči. Ima kar je hotela – toda končna posledica tega je naveličanost. Izrek: »Človekova volja so njegova Nebesa«, je tukaj povsem točen

Če duša želi spati in si odpočiti, to lahko stori. Posledica pa je naslednja: ko pride čas za nove izkušnje, bo na Zemlji živela življenje podobno prejšnjemu. To se bo ponavljalo tako dolgo, dokler duša ne bo izjavila: ne želim spati, želim se učiti in zbirati izkušnje, želim pravi študij, želim razumeti moje življenje in vse

117

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

njegove zmešnjave, želim nekje pomagati. Takrat gre dalje in dobi možnost, da si izbere različne naloge.

Vprašanje: Ali se duša ne uči tako, da se mora odreči tistemu, kar si želi?

Odgovor: Odrekanje, prav tako kot kaznovanje vodita do krutosti in ogorčenosti. Nebesa tega ne marajo. Dosti bolje se uči s pomočjo obilja in polnosti. To namreč pripelje dušo tako daleč, da se začne smejati sama sebi: »To ne more biti res – ali sem bila zares takšna?«. Kdor se mora npr. odreči moči, se ne smeje. Toda tisti, ki si je želel oblast in mu je bila dana, ta se bo na koncu smejal sam sebi. Torej se ne uči skozi odrekanje, temveč s pomočjo izobilja, ki vodi v naveličanost, ki se konča z osvobojujočim nasmeškom.

Takšnega načina učenja pa se na Zemlji ne morete poslužiti. Če je npr. nekdo odvisen od droge, mu ne morete ponuditi drogo v neomejenih količinah, ker fizično telo tega ne bi preneslo. Toda v duhovnem svetu stalno ponavljanje in izpolnjevanje želja pripelje do naveličanosti in dolgočasja, zato se na koncu pojavi želja po nadaljnjem razvoju. Če to v kakšnem slučaju ne uspe takoj, bo uspeh prišel malo kasneje. Na splošno bi morali vedeti: v duhovnem svetu se uči z lahkoto in z veseljem. Uči se s pomočjo nasmeha in ljubezni.

Vprašanje: V poročilih tistih, ki so šli skozi proces umiranja in se potem

spet vrnili v svoje telo, zasledimo, da je duša v trenutkih umiranja

opazovala svoje preteklo življenje kot na filmu. V kakšnem odnosu sta ta

pregled in opazovanje življenja z Gospodom?

Odgovor: ne zamenjujte enega z drugim. Ta fenomen se včasih zgodi, ni pa pravilo. To je posledica procesa razdvajanja, ko se duša razhaja od svojega telesa. Tudi vi poznate nekaj podobnega in to takrat, ko berete roman in pridete do konca. Takrat se pred vašimi notranjimi očmi še enkrat zavrti cela zgodba, preden zaprete knjigo: v trenutku se spomnite vsebine cele knjige in ste z njo izpolnjeni. Tako se tudi celo življenje v trenutku umiranja lahko pojavi pred notranjimi očmi.

To se ne dogaja avtomatsko ali mehanično in ne v nekem določenem časovnem načrtu. Vsa znanja, ki želijo izkušnje po umiranju umestiti v nek sistem in red, pa mogoče še določiti, kako dolgo trajajo določene stvari, spadajo v poenostavljanje. Ta znanja ne vzamejo v obzir neskončno izobilje možnih

118

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

variant, kot tudi ne svobodo duše, da lahko izbira med njimi kot sama želi. Ta znanja služijo za izvedbo nekega načrta, na podlagi katerega bi lahko zaključili ali ni morda prišlo nekje do napačnega razvoja. Posameznik to občuti kot pomoč in to mu omogoča da si ustvari vsaj približno predstavo o dogodkih. V duhovnem svetu sicer obstajajo okvirni pogoji in temeljne oblike doživljanja, tako kot v zemeljskem življenju. Toda ne obstajajo mehanični ali avtomatski dogodki; temveč obstaja najmanj toliko variant kot v zemeljskem življenju.

IZGUBLJENE DUŠE

Po procesu umiranja ima duša na razpolago nekaj dni: v tem času ji je duhovni svet odprt in relativno lahko najde svojo pot, če ji je uspelo umreti mirno.

Angel varuh in angel vodnik se še vedno nahajata ob duši in jo spremljata. Običajno angel varuh preda dušo sončnemu angelu. Tako se je duša vrnila domov. Potem se jo »kopa« in »čisti«. Potem gre duša lahko naprej in se uči.

Zgodi pa se, da duša ne glede na vse prijazne besede in nagovarjanje, trdoglavo odbija stopiti skozi vrata duhovnega sveta. Stoji pred njimi in se pregovarja. Po nekaj dneh, angel varuh in angel vodnik odstopita, in se žalostno odstranita: morata oditi, ker sta potrebna na drugih mestih. »Odbor za sprejem« se prav tako razpusti, vsi se razidejo: prijatelji, ki so zaman čakali dušo se sčasoma vrnejo k svojim nalogam. Duša ostane ob telesu na pokopališču ali pa se zadržuje v bivšem stanovanju, kjer lahko povzroča razne ti. parapsihološke pojave. Postane izgubljena duša: ni tukaj ni tam, niti na tem niti na onem svetu.

Vprašanje: Zakaj se to zgodi?

Odgovor: Vedeti morate naslednje: to niti ni kazen niti ni nebeška odločitev. Povsem nasprotno, nebeški svet je žalosten, ko se kaj takega zgodi. Za to, da duše nočejo stopiti skozi duhovna vrata, so največkrat krivi štirje razlogi:

V času zemeljskega življenja je duša prišla do prepričanja, da ni obstoja brez fizičnega telesa – in to je, kar vi imenujete »materialistični način razmišljanja«. Duša ostaja pri telesu, ker se ga boji zapustiti. Smatra, da je

119

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

fizično telo edina varnost, edini možen način obstoja. Če verjameš, da brez fizičnega telesa nehaš obstajati, da brez njega padeš v nič, je popolnoma logično, da se ga boš bal zapustiti.

Duša je tako močno navezana na zemeljske stvari, da na vsak način hoče obdržati nadzor in moč in tako odbija zapustiti zemeljski dom. Vezana je na svojo družino, svoje stvari, izgubiti ne želi nič kar je posedovala, noče, da bi se zakonski partner navezal na drugo osebo, izpolnjena je s pohlepom, sebičnostjo in zavistjo. Toda, motivi niso vedno tako negativni. Lahko je tudi radovednost, kaj se bo od sedaj dalje na Zemlji dogajalo: npr. kaj bo s poslovnimi načrti, z gradnjo hiše, političnim razvojem: duša želi vse to nadzorovati. Morda pa je samo skrbna: mati ne želi zapustiti otroka, želi počakati, da ozdravi ali pa ne želi zapustiti svojih živali in svoj dom.

Obstaja predstava, da je duhovni svet – če že obstaja – predaleč, da bi lahko spremljali in opazovali zemeljska dogajanja.

Duša misli, da ji obstoj v duhovnem svetu odvzema vsako možnost vpliva na zemeljske dogodke. Misli, da ji z duhovne ravni ne more več svetovati, pomagati, jo zaščititi.

To kaže na pomanjkanje znanja: takšne duše ne vedo, da iz duhovnega sveta lahko še bolj pomagajo. One npr. ne vedo, da lahko zaprosijo angele da odnesejo na Zemljo luč in pomoč, lahko jih prosijo, da na Zemljo odnesejo sporočila.

Izgubljene duše neskončno trpijo. Če so npr. močno vezane na svojo hišo, ki jo morda rušijo: duša to opazuje in trpi, ker ne more storiti nič. Tudi duhovi narave ji ne morejo pomagati, oni tega ne znajo: na angele pa se te duše ne obrnejo, saj niti ne verjamejo v njihov obstoj in ne opazijo, če jim angeli želijo kaj povedati. Te duše popolnoma izgubijo orientacijo.

Takšne duše poskušajo obrniti pozornost na sebe s pomočjo raznih zvokov. Otroci se ustrašijo, odrasli začutijo hladno vejanje zraka ali pa imajo občutek, da jih nekdo opazuje. Toda ljudje tega ne razumejo, ali pa si narobe razlagajo. Zato izgubljene duše končno izgubijo moč in obsedijo in čakajo odrešitve.

Edini izhod za njih je vaše delo odrešitelja. Mnogi verniki so se posvetili temu. Prav tako v samostanih in verskih skupnostih molijo za izgubljene duše. Obstajali so in še vedno obstajajo svetniki, ki so se posvetili izključno temu delu, delu odrešitve za izgubljene duše.

120

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

Zavedajte se, da izgubljene duše v biti niso zle in ne spadajo med padla bitja. Njihova napaka je v pomanjkanju znanja.

Vprašanje: Ali je v nekatoliških državah in področjih več izgubljenih duš,

kot v katoliških?

Odgovor: Povsem nasprotno: v katoliških državah je mnogo več ljudi, ki se ukvarjajo z odrešitvijo duš: to duše čutijo, to jih privlači in zato prihajajo v katoliška področja. Za to jih je tu mnogo več.

Vprašanje: Ali samomor pripelje do stanja izgubljene duše?

Odgovor: To stanje je odvisno od zavesti in prepričanj tekom življenja. Med motive samomora lahko spada tudi prepričanje, da ne obstaja življenje brez telesa in da se s samomorom lahko izogneš življenju, skupaj z vsemi problemi, ki jih življenje prinaša. V tem primeru lahko postane izgubljena duša, toda ne zaradi samomora, ampak zaradi prepričanja, da duhovni svet ne obstaja. Prav tako, če do samomora pride zaradi velikega občutka krivde, istočasno pa verjame, da dušo na Nebu čaka neusmiljena kazen. Potem se duša boji vstopiti v luč.

Na teh primerih lahko vidite, kako pomembno je znanje o duhovnem svetu in kakšne nevarnosti skriva v sebi predstava o Nebesih brez angelov. Človeku, ki želi živeti samo z Bogom, tj. brez povezujočih in pomagajočih instanc – ker zanj ne obstaja nič drugega kot Bog – je umiranje zelo težko. Takšen človek misli, da se bo moral brez spremstva, pomoči in zaščite soočiti z vsemogočnim, nedoumljivim Bogom. To oteži tudi v primeru, ko je nekdo enako prepričan v obstoj Boga, kot tudi v neizogibnost umiranja. Oboje dušo plaši. Strah je lahko tako velik, da umiranje postane zelo težko. Duša beži od Nebeških vrat in postane izgubljena duša.

Znanje o angelih odstranjuje takšne nevarnosti. Tako je duša sposobna opaziti prisotnost angelov, slišati njihove prijazne in tolažeče besede in se predati njihovi skrbi in spremstvu. »Izgubljene duše« niso za vedno izgubljene, vse bodo odrešene: toda, da bi končno prišli v duhovni svet, potrebujejo molitev drugih ljudi.

121

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

PROSTOR IN ČAS

Vprašanje: Stephen W. Hawking (angleški fizik) povezuje splošno teorijo

relativnosti s kvantno mehaniko in zaključuje: prostor in čas sta ustvarila

štiridimenzionalen prostor brez meja, posebej brez začetka in konca v

stalnem obstoju, tj. ustvarila sta ti. »Časoprostor«, v katerem se prostor ne

razlikuje od časa. S tem postavlja pod vprašaj znanstveno teorijo po kateri

je vesolje nastalo iz Prapoka, prvobitne eksplozije, ki se širi vse dokler

se nekoč ne zruši sama vase. Smatra, da se vesolje, ki se stalno širi, ne bo

ponovno skrčilo. Ali je to točno?

Odgovor: Poglejte nas: tudi mi nismo brez začetka in brez konca, ampak smo ustvarjeni na začetku stvarjenja in na koncu se bomo z vsem stvarstvom zopet vrnili k Očetu.

Kar se tiče teorije o »prvobitni eksploziji«, čudno je, celo nedostojno primerjati stvarstvo z nekim pokom. Ustvarjanje ni niti pok niti eksplozija. Ustvarjanje ne poka. Ta predstava izhaja iz temnih hierarhij, ki želijo prikriti dejstvo, da je ustvarjanje stalno stanje.

Teorija o prapoku želi prikazati, kot da je vesolje nastalo iznenada , kot posledica neke eksplozije, po kateri se je materija razletela na vse strani. Ostanek dogaja-nja so, menda, mehanične posledice te eksplozije. V realnosti, na začetku je bila Božja odločitev da bo prišlo do stvarjenja, po tej odločitvi pa ni nastopil samo en dogodek stvarjenja, ampak je stvarjenje stalen proces, ki traja še danes.

Zelo težko je, človeški sposobnosti razumevanja, prenesti sliko, kako je prišlo do stvarjenja. Morda bi to lahko deloma razumeli, če si predstavljate tole sliko: Bog se je nahajal v stanju mirnega, kontemplativnega, skoraj bi lahko rekli »sanjaškega« samoopazovanja. Vse tisto, kar bo nekoč ustvarjalo njegovo stvarjenje, je nosil v sebi v brezobličnem, mirujočem stanju. To pomeni, vsebine so bile še brez oblike, brez meja, Očetu pa je bilo vse Eno. Nobenih sprememb ni bilo, nobenih procesov, nikakršnega razvoja. Bog ni nič »delal« s svojim notranjim svetom, On ga je samo opazoval.

Toda Bog se je prebudil, njegovo stanje zavesti se je iz pasivno- sanjaške pretvorilo v aktivno- odločujoče in delovno stanje. Vprašal se je: »Sem to jaz?« in odgovoril: »Da, to sem jaz«. Odločil se je da bo delom svojega notranjega sveta

122

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

dal obliko in jih dal v zunanje bivanje, »izdahnil«, prepustil svobodi in razvoju in se odmaknil , da bi lahko z navdušenjem in radovedno opazoval kaj bo nastalo. S tem je ustvaril razliko med notranjim in zunanjim svetom, ustvaril je prostor in čas. Tako je Bog postal Oče, tudi naš Oče. Njegovo stvarjenje ni obstojalo samo v enem začetnem delu. On ostaja Stvaritelj, ki daje iz sebe vedno nove dele svojega notranjega sveta. Stvarjenje traja ves čas, ni zaključeno.

Resnica je sledeča: Bog je ustvaril stvarjenje tako, da stalno raste, ker beseda »širjenje« označuje samo povečanje prostora. Stvarjenje pa je namensko in ciljno usmerjeno, oziroma ga lahko primerjamo z rastjo neke bilke. Moč rasti ni enaka tistemu, kar imenujete centrifugalna sila, ni rezultat eksplozije. Če bi bilo tako, bi imela širitev obliko krogle. Toda vesolje nima kroglaste oblike, bolj je podobno ogromnemu jajcu. Slikovito povedano, Oče v svoji roki drži to jajce in s pogledom polnim ljubezni opazuje, kako postaja vse lepše, bolj idealno, kako gre vse večje in vse bolj veličastno k svojemu cilju. Sicer raste v vseh smereh, toda ne z enako hitrostjo, tako da se ustvarja oblika jajca. Na širšem delu pretehta materialni del, na ožjem pa duhovni. Ta rast stremi k cilju, tj. ne bo se končala in ne bo se spet skrčila, ker moč gravitacije nikoli ne bo večja od sile rasti.

Če vprašate: kaj je bilo prej, kokoš ali jajce? – se odgovor glasi: jajce. Jajce je temeljna oblika vsega obstoječega in na koncu bo takšna tudi oblika vesolja. Ko se bo stvarstvo vrnilo k Očetu, to ne bo pomenilo, da se bo zrušilo v točko neke praeksplozije, ampak ga bo Oče, ko stvarjenje doseže svoj končni cilj, objel in vdahnil vase. V Njemu bo v večnosti, tj. prostor in čas ne bosta več obstojala, spet bosta počivala v Očetu.

Vprašanje: Hawking predpostavlja, da obstaja mnogo vesolj in da so ob

stvarjenju našega vesolja obstajali določeni zakoni in da je Bog lahko

samo izbiral med njimi. Kaj lahko poveste o tem?

Odgovor: Ne hodite predaleč. Dovolj je, da razmišljate o tem vesolju, ki ga vidite, ker je že to več kot lahko vaš razum dojame.

Prostor in čas ustvarjata celoto, »Časoprostor«. Ne obstaja čas brez prostora niti prostor brez časa. Vse kar je, se razvija, raste. Nič ne ostane kot je bilo, vse teče, vse kar obstoja je odvisno od razvoja, toda ostaja identično s samim seboj. Vsak od vas je še vedno isti človek, kot je bilo kot otrok. Nikoli ni mogoče končno reči: to si ti, niti: spreminjaš se v nekaj čudnega, ampak vedno: bodi to, kar si.

123

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

Šele ko se boste spet vrnili k Očetu, boste ponovno živeli v večnosti, tj. brez časa in prostora. To pomeni: vsebina odvrže svojo obliko, ostane samo vsebina, eno z vsem v morju luči in ne podlega nobenim spremembam več, ker bo vse postalo dobro. Vaša identiteta se bo obdržala le še v obliki spomina.

Vprašanje: Ali nismo že po umiranju izven časa in prostora?

Odgovor: Da in ne. V večnosti živi samo Sveta Trojica. Nebeške hierarhije in duše umrlih sicer ne živijo po zemeljskih pojmih časa in prostora. Za njih je tisoč let kot utrip očesa, ali kot piše v psalmih, kot en dan (Ps. 90,4); oni lahko čakajo milijon let evolucije, pa se ne začnejo dolgočasiti, na vse lahko gledajo z zanimanjem in nasmehom. To pomeni, da je njihov odnos do časa prav tako fleksibilen kot do prostora: dosti bolj sproščen, kot lahko to doživljate na Zemlji. Toda niso v večnosti.

Človeški razum to težko dojame, ker je vezan na čas in prostor. Ta tema ne zanima nikogar v vsem vesolju, razen zemeljskega človeka in njegove potrebe po teorijah. Ne trudite se toliko da bi razumeli – ker vam ne bo uspelo. Dovolj je, če pridobite občutek za čas, prostor in večnost.

Cilj tega je, da se z lahkoto prehaja skozi prostor in čas, da se veseli enega in drugega, toda postane neodvisnim od tega. Hišo, ki si si jo sam zgradil, boš zapustil, ker si večni popotnik. Postani neodvisen od prostora, pa tudi od odno-sov, življenjskega okolja, poklica in ostalih vlog. Tvoje vloge so akcijski prostori, bodi jih pripravljen zapustiti, tako kot zapuščaš druge prostore. Razumevanje časa postane težko samo, če ga vežeš na prostor, ne pa, če napreduješ vse dalje. Če pridobiš to lahkoto, jo boš imel tudi v trenutkih umiranja.

Vprašanje: Po Einsteinovi relativnostni teoriji ne obstaja absoluten čas,

ampak je odvisen od subjektivnosti gledalčevega premikanja po prostoru,

kot tudi od mesta, kjer se nahaja. Kaj lahko poveste o tem?

Odgovor: Osnovna ideja je pravilna in nam daje ključ za razumevanje časa. Čas ima več plati, več struktur: merjenje časa je le ena izmed konstrukcij. Z namenom, da si pridobite občutek za realen čas, je dobro, da se vprašate: »Koliko sem star, kje, v katerem organu?«. Videli boste, da imate že v sebi veliko časov, prostorov in časovno – prostorskih odnosov. Ali govorimo o starosti celic? Nekatere se obnovijo v nekaj dneh, druge po nekaj letih, živčne celice pa

124

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

sploh ne. Ali je pomembna hitrost rasti, ki je pri zobeh in kosteh počasnejša od hitrosti rasti las, nohtov in notranjih organov? Ali je bolj pomembno telesno rojstvo ali stanje vaših notranjih prostorov? Ali ste starejši od vaših inkarnacij – starejši od Zemlje? Kdaj ste bili ustvarjeni?

Vprašanje: Relativna teorija predvideva, da je možno potovanje v

prihodnost in preteklost. Ali je to res?

Odgovor: To teorijo pa je potrebno popraviti. Da bi prišli v prihodnost, bi moralo vozilo prevoziti neko pot. Pogoj je, da obstaja neka konkretna bodočnost ali več bodočnosti. Toda obstaja le neskončno mnogo možnih bodočnosti: v tem morju bodočnosti bi se izgubili. Čeprav obstajajo bolj ali manj verjetne možnosti – so v principu odprte in so zato enakovredne možnosti. Vozilo se ne bi moglo nikjer zaustaviti – ker drugače ne bi obstajala svoboda, Očetu pa bi se odvzel princip stvarjenja. Znanstveno fantastični romani, ki so pisani pod predpostavko, da nekaj takega obstoja, so nerealni.

Potovanje v preteklost bi bilo predstavljivo v toliko, ker bi pot vodila do nekega vnaprej določenega cilja. Toda ko bi se prispelo, bi se zopet znašli pred množico odprtih, možnih bodočnosti, medtem ko je bila bodočnost že izbrana, sicer ne bi mogli oditi na pot. Takrat bi lahko obžalovali, da ste se spustili v to pustolovščino, toda nič več ne bi mogli spremeniti, vrnitev ne bi bila več možna.

V preteklost lahko potujete tako, da se je spominjate in vnašate občutke, ki so vezani na različne situacije. Preteklost je vidna tudi v starih zgradbah, pohištvu, slikah, izročilu, jezikih, običajih in tradiciji. Vaši notranji prostori so polni zgodovinskih predmetov, ki so vezani na spomine, pa tudi predzgodovinskih spominov. To so ostanki preteklosti s katero ste povezani – prihajajo k vam in vi k njim – medtem ko ostajate z eno nogo v sedanjosti. Ne morete z obema nogama zakorakati v preteklost, ker vam je Stvarnik dal impulz gibanja v eno smer. Cilj tega gibanja je rast, razvoj: ta smoter ni mogoče obrniti. Sicer se boste vrnili k Očetu, toda pot vrnitve pelje naprej, ne nazaj.

Vprašanje: Dostikrat nam je bilo povedano, da za Nebesa čas ne obstaja,

da je vse istočasno.

Odgovor: Vse preteklo in sedanje je istočasno dostopno. Istočasnost se ne nanaša na bodočnost: za njo velja princip enakih možnosti za vse mogoče

125

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

prihodnosti, tj. vseh odprtih variant in odločitev, ki še niso sprejete. Sedanjost nima prostorske širine, je točka, v kateri se srečajo preteklost in prihodnost, tekoči prehod, živahnost, ki oblikuje bodočnost, ki jo črpa iz preteklosti. V Kroniki se hrani vse preteklo in je na razpolago za prihodnost. V ljudski zavesti je preteklost prisotna v obliki spomina, ki se ga lahko prenese v sedanjost.

Vprašanje: Ali je smiselno v spominu hraniti preteklost, npr. v obliki

muzejev, spomenikov, negovanja dediščine?

Odgovor: O seveda, to daje bogastvo določeni kulturi, ker zavest o nečem postane sedanjost. Spomini na preteklost vašega naroda bogatijo izkušnjo in služijo boljši orientaciji, toda ne bi bilo treba obremenjevati vesti. Preučevanje preteklosti je smiselno kadar obvešča, kaj je bilo in kaj se lahko spet zgodi: tako dobro ko slabo, ne samo katastrofe, vojne, okrutnost in podobno. Pomislite na umetniška dela, velika odkritja, občudovanje moških in žensk, ki so pustili vtis, pa tudi mnoge neznane ljudi, ki so ustvarili dobre in lepe stvari, v vseh kulturah in narodih na Zemlji.

Svojo sedanjost lahko dopolnite tako, da v vašo notranjo cerkev prinesete vaze in preproge starih kultur orienta. Ko pa otrokom pripovedujete zgodbe, jih izbirajte iz vseh koncev sveta.

Vprašanje: Kaj v tem kontekstu pomeni izrek »do konca vseh časov«?

Odgovor: Ko se skupaj z vsem stvarstvom vrnete k Očetu, preneha tudi vaš obstoj. Vi torej ne boste imeli več določene oblike v Očetu, tj. boste, toda ne več eksistenčni. Oče vas je ustvaril, tj. manifestiral iz sebe, toda čaka vas vrnitev. Tudi angeli ne obstajajo dlje kot stvarstvo: nimajo večnega obstoja. Ob vrnitvi bodo v Očetu, toda ne več kot individualnosti. Toda vsi človeški in angelski občutki živijo v Očetu. Vsi so eno v Očetu.

126

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

O SVETNIKIH

Svetniki ne postanejo skozi zemeljsko (cerkveno) proglasitev svetosti. O pripadnosti svetim se odloča v Nebesih – potem pa se poskuša, da se ta

svetost po možnosti prizna tudi na Zemlji. Toda obstaja dosti več svetih, kot pa jih je na Zemlji razglašenih za svetnike. Sem spadajo tudi mnogi kristjani, pripadniki evangeličanske cerkve, čeprav ta ne priznava razglašanja svetnikov. Tudi v drugih religijah obstajajo svetniki, npr. Konfucij, nekateri tibetanski menihi in indijanski svetniki, prav tako tudi pripadniki davno izginulih religij.

Svetniki so ljudje, ki so se še posebej trudili prinesti Nebesa Zemlji. Pri tem ni pomembno, ali so bili usmerjeni na celotno Trojico ali samo na Očeta, Sina ali Mater, ali na enega od njihovih aspektov. Pomembno je, da so sodelovali pri praktičnem izvajanju prošnje: Tvoja volja naj se izvrši, kakor v Nebesih , tako na Zemlji.

RELIGIJE

Pod religije razumemo samo tiste, ki so na kakršen koli način vezane na določene aspekte Trojice ali na celotno Sveto Trojico. Religije se torej delijo

na kulte in kulture, ki niso usmerjeni na Sveto Trojico, temveč na določene hierarhije duhov narave, temne hierarhije ali posameznike, okrog katerih se ustvarja kult osebnosti. Na vsak način je religija vzpostavljanje komunikacije, pogovora, kontakta z Nebesi. V toliko se religiozni kult razlikuje od drugih oblik kulture, prav tako od metafizike in filozofije, kjer teče beseda o Bogu.

Vprašanje: Ali imajo religije svoje dvojnike?

Odgovor: Seveda, lahko se sprevržejo vse do žrtvovanja ljudi, vojn, borbe za oblast in preganjanja ti. heretikov. Pomembno je, da se zavedate, da je cerkev ali religiozna skupnost vedno zemeljska ustanova, katere pripadniki so inkarnirana bitja. Ob njej vedno obstaja tudi njen dvojnik. Dvojnik določene institucije postane močan predvsem, če je ta velika.

127

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

Vprašanje: Kaj naredi dvojnika uspešnega in kaj ga ovira?

Odgovor: V institucijah obstajajo razna stanja, ki dvojniku olajšajo delovanje:

Prvič: če člani institucije ne spoštujejo več hierarhični red in če v hierarhiji ni več prepustnosti. Vzor bi morala biti nebeška hierarhija, kjer vsaka informacija pride tja, kjer je potrebna. V Nebesih se vsak angel lahko kadarkoli seznani z delom drugega angela. In ne obstaja nič, kar bi tajili pred deseto hierarhijo, ljudmi, razen če je ta informacija – vsaj v tem trenutku – lahko škodljiva za njih.

Drugič: pomembno je, da si ljudje ne domišljajo, da so izbrani od Boga, da so si pridobili kakšno posebno milost, ali da so namenjeni v Nebesa ali Pekel, ali da so nekaj »posebnega«, da spadajo v Božjo elito. Bog ne izbira rozin iz svojega stvarstva, če tako rečemo, Bog je celo potico.

Tretjič: temnim hierarhijam je zelo dobrodošlo vztrajanje v absolutizmu, ki privede do tega, da se pohodi človeško dostojanstvo in njihove pravice, kot tudi pravice dežel in religij, da se prisvaja zemeljsko oblast in se celo zanika dostojanstvo in upravičenost obstoja države.

Četrtič: ko teologija prinaša znanja, ki zvenijo zelo znanstveno, ko se orientira k modernizmu in smatra, da je celotna religija netočna.

Najbolj pomembno je misliti, čutiti in delovati v popolnem skladu z Nebesi. Če se naučite živeti v Sveti Trojici v vseh njenih aspektih, združujete vse religije v svoji notranjosti, ne da bi bili član zunanjih.

Smisel življenja je, da se v notranjosti združijo vse religije in postanejo celota. To se ne doseže s študijem vseh religij in jezikov, pa niti z osnovanjem neke nove svetovne religije v zunanjem: doseže se s spoznavanjem bistva in principov, ki jih spoštujejo določene religije, s sprejemom v svojo notranjost, kjer se spoštuje in pusti živeti.

Vprašanje: Kaj je v tem smislu misijon?

Odgovor: Misijonarsko delo se odvija v lastni notranjosti. Najprej misijonirate samega sebe. Tedaj vam ni treba prepričevati drugih. Doseči je treba, da Kristus žari od znotraj navzven. Drugi ljudje to lahko občutijo: tukaj obstaja nekaj popolnega in resničnega. To lahko prebudi njihovo radovednost, pa bodo

128

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

začeli postavljati vprašanja. Ljudi lahko povabite tudi v vašo notranjo cerkev. Ni potrebno, da to izvejo v zunanjem, učinek bo vseeno dosežen. Zadnje misijonarsko delo bo Očetovo in to takrat, ko bo spet vse vdahnil.

KRISTUSOVA SPREMENITEV

Spremenitev je opisana v evangelijih (Mt. 17,1., Mk. 9,2., Lk. 9,28) in pri Petru (II. Pt. 1,16), ki je bil priča spremembe.

Opis tega dogodka zveni irealno, je pa povsem realen: Kristus se je prikazal v svojem spremenjenem telesu. Da je to lahko storil, niso bili potrebni križev pot, muke in vstajenje. Svojega telesa spremenitve ni mogel razviti, bilo mu je v vsakem trenutku na razpolago. Smisel tega, kar se je zgodilo na gori Tabor je bil: »Poglejte, to je moje telo vstajenja, toda še vedno ostajam z vami v svojem zemeljskem telesu«.

Če bi Kristus še naprej živel v telesu vstajenja, ga ne bi mogli pribiti na križ. To pa je zahtevalo njegovo delo odrešitve. Ko je kasneje sestopil v Podzemlje, tudi ni bil v telesu vstajenja. V njem se je pojavil šele po vstajenju.

Če bi mislili, da so vsi dogodki služili temu, da Kristus dobi telo vstajenja, da so bile vse Muke nujno potrebne zaradi vstajenja, bi bil to velik nesporazum in bi imel za posledico še nadaljnje hude nesporazume. Peljalo bi k nesmiselnemu poveličevanju trpljenja, kot da človek potrebuje podobno trpljenje, da bi si prislužil lastno telo za vstajenje. Kristusovo trpljenje ni imelo za cilj pripravo njegovega vstajenja, trpljenje ni bilo potrebno za njegovo vstajenje. On bi vstal tudi brez Muk: toda Kristus je na sebe prevzel krivdo in trpljenje ljudi iz ljubezni, da bi odrešil svet.

Nesporazum o globljih razlogih Muk in vstajenja, bi ustvaril napačno sliko Očeta in dobili bi vtis, da je Oče hotel, da se zgodijo Muke in da je telo vstajenja nagrada za njih. V tem primeru bi bil Oče podoben imperatorju, ki po svojem občutku prinaša na svet dobro in zlo in je za oboje odgovoren. S tem bi izgubili iz vida princip svobode v ustvarjanju, kakor tudi temnih hierarhij.

129

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

Gospod je onemogočil takšen nesporazum, ko je pokazal, da se je že v življenju lahko prikazal v telesu vstajenja.

Kristus ni bil prvi, ki se je lahko pokazal v takšnem telesu. To se je dogajalo že pred njegovim prihodom na svet, npr. Mojzes ali Elija. Toda bil je prvi, ki je to naredil vidno tako, da je lahko postalo del svetovne zgodovine. Ljudje, ki so razvili telo vstajenja, lahko izrazijo željo, da se utelesijo v zemeljskem telesu, da bi pomagali človeštvu in prevzeli določene naloge. Toda to naredijo samo v izrednih primerih. Mojzes in Elija sta se utelesila, ker sta na nek način vedela, kaj se dogaja, glede na zgodovino Izraela in obstoj Kristusa.

Učenci so poznali telo vstajenja, lahko so ga tudi videli. Bili so priče dogodkov na gori Tabor in njihovemu poročilu se je verjelo, ker se je vedelo, da spadajo med tiste, ki vedo in vidijo. Njihovo poročilo je bilo dokaz Kristusove moči, ki se je pokazala tudi tako, da je razpolagal s svojim spremenjenim telesom že v času svojega zemeljskega življenja, pred Križevim potom.

SKRIVNOST ŠTEVILKE DVANAJST

Vprašanje: Tomberg je rekel, da je individualnost lahko istočasno

inkarnirana v dveh osebah, takšnim primerom je rekel »deljena

inkarnacija«. Lahko izvemo kaj več o tem?

Odgovor: Osnovno vprašanje: kaj se razume pod »dušo« in »individualnostjo«? Vi veste, da se v človeku nahaja duša, da je človek v bistvu duša. Telo nima duše, duša ima telo; torej ni telesni organ, je druge kvalitete. To pojasnjuje, zakaj se lahko zadržuje na raznih področjih izven telesa. Duša vstopa v telo in ga zapusti, ko le to umre.

Ljudje si dušo predstavljajo kot duhovni obstoj v telesu. Toda vam je vidna linijska ureditev raznih notranjih prostorov. – ta ravna linija je v začetku (embrio) v obliki krožnice, kasneje pa se poravna. Struktura notranjih prostorov je tisto, kar dela dušo, tj. človeška individualnost. Ta preživi človeka. Duša prihaja od sončnega angela in se k njemu vrača.

130

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

Gremo še korak naprej. To, kar imenujete duša, je samo del kompletne duše. Prav tako kot dušo sestavlja nekaj notranjih prostorov, tako je tudi kompletna duša sestavljena iz več duše-delov, ki jih vse ovija isti sončni angel. Vsakemu sončnemu angelu pripada 12 človeških duš.

To so simbolično prikazali Kristusovi učenci, ki jih je bilo 12. Vsak učenec je bil posameznik, toda bil je tudi en aspekt »celotne duše«, torej skupine Kristusovih učencev. Nihče ni nase gledal kot na posameznika, temveč enega izmed pripadnikov kroga učencev. Apostoli so svoji individualnosti posvečali dosti manj pozornosti kot to delajo ljudje na Zemlji.

Ljudje so očarani, ko lahko rečejo »jaz«. Toda v osnovi se vsaka duša zaveda, da o »sebi«, lahko govori samo pogojno. Edini, ki ima pravico reči »jaz« je sončni angel. Takrat govori v svojem imenu in istočasno v imenu 12 ljudi, ki mu pripadajo, kot 12 učencev Gospodu.

Med temi 12 dušami je enkrat ena, drugič druga duša inkarnirana na Zemlji, včasih dve ali tri istočasno, včasih pa celo štiri. Zelo redko je inkarniranih več ali celo 12 istočasno. Če duše, ki se nahajajo v Nebesih trenutno niso nekje zaposlene ali se ne učijo, mirno počivajo v sončnem angelu.

Vprašanje: Če se srečata dva človeka, ki pripadata istemu sončnemu

angelu, ali se prepoznata?

Odgovor: Praviloma da. Toda to se ne razlikuje dosti od situacije, ko pripadata dvema sončnima angeloma, ki sta dobra prijatelja, tako da je težko opaziti razliko. – Zgodi se, da se v dedu, očetu in vnuku inkarnirajo tri različne duše, ki pripadajo istemu sončnemu angelu. Obstajajo številne kombinacije in možnosti, ker se po pravilu duše istega sončnega angela inkarnirajo dve ali tri istočasno ali pa ena za drugo.

Vprašanje: Imamo podatke o prejšnjih inkarnacijah človeka, za katere smo

smatrali, da so napačni, ker so se časovni podatki med seboj preklapljali.

Torej to lahko pojasnimo tako, da je bilo govora o dveh dušah enega

sončnega angela?

Odgovor: Seveda. To ni nobena posebnost, če se eden rodi, medtem ko je drugi še na Zemlji.

131

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

Vprašanje: Zakaj enemu sončnemu angelu pripada 12 duš? Zakaj obstaja

takšna struktura?

Odgovor: To je koristno za vseh 12 duš, saj ima vsaka korist od vseh inkarnacij vseh ostalih duš: njihova zemeljska izkušnja postane tudi njena last. Ko se vračate k sončnemu angelu, vas čaka krog duš, ki vam pripadajo. Veselo vas pozdravljajo in z vami delijo vso radost in trpljenje, ki ste jih bili deležni na Zemlji. Vsaka duša deli z vsako dušo vse svoje izkušnje v vseh njenih odtenkih, vsaka v popolnosti osvaja izkušnje drugih.

S tem se razvoj znatno pospeši. Če bi vsaka duša morala delati samo za sebe, z vsemi stranpotmi in obvozi, bi celoten razvoj trajal dosti dlje. Tako pa ji je prihranjeno preživljanje nekaterih stvari - kar je lahko tudi zelo zaželeno. Ker pa vsaka izmed 12 duš prinaša svoje izkušnje v krog 12 duš, je to enako kot če bi vsaka posebej sodelovala v dosežkih vseh ostalih.

Torej ne postane vsak kralj, duhovnik, berač ali celo črni mag, temveč morda samo eden – ki zastopa vse ostale. Drugim ni treba direktno doživeti njegovih izkušenj, ker doživljanja drugih postanejo lastna notranja izkušnja. Tukaj lahko torej rečemo: eden za vse, vsi za enega. Tako lahko dosti hitreje pride skozi različne izkušnje ali s strani nivojev, za katere čas ne obstaja – jih bolj intenzivno doživi.

Dvanajst duš se lahko primerja z 12 organi enega organizma. Vsi sodelujejo v delu celote. Če je en organ bolan, se tudi drugi organi ne počutijo dobro in celoten organizem je prizadet.

Vseh 12 duš je enako pomembnih, vplivajo druga na drugo, so odvisne med seboj. Vsaka od njih ima posebna nagnjenja, kot tudi slabosti, zato skladno z njimi izbira svoje naloge. Toda svoje izkušnje prenaša ostalim. Ostale duše te izkušnje sprejmejo in ponotranjijo, so izpolnjene z novimi vsebinami, postajajo bogatejše, modrejše, bolj moralne. Duše dostikrat ostajajo zveste svojim temam, pri tem pa menjajo vloge. Če se npr. neka duša še posebej zanima za pravo, bo enkrat sodnik, drugič obtoženec, pa pravobranilec, tožilec, strokovnjak za pravo itd, vse svoje izkušnje pa bo delila z ostalimi dušami iz svoje skupine.

Če si neka duša izbere življenje umetnika, to lahko nekajkrat ponovi, vse dokler ne postane mojster v svoji stroki. Potem bo zamenjala temo in postala npr.

132

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

duhovnik, da bi se naslednjič lahko borila proti duhovščini itd. Če želi med svetnike, bo potrebovala več inkarnacij, da bi bila lahko dobro pripravljena.

Vprašanje: »Dlje bo trajalo«, pomeni da je časovni faktor odločilen. Kako

naj to razumemo, če »čas« v tem smislu sploh ne obstaja?

Odgovor: Da bi človeški razum to dojel, bomo opisali tako: gre za aspekt estetike, o vprašanju lepote v Nebeškem smislu. Izjava: »Svet se dlje časa nahaja v temi«, Očetu pomeni isto kot. Svet je pretežno nelep. Če se svet krajši čas nahaja v temi, potem je manj nelep. V lepoti obstajajo stopnje intenzivnosti in te stopnje se na Zemlji doživljajo in prikazujejo kot krajši ali daljši časovni intervali. Torej: »Dolgo časa v temi«, pomeni intenzivno nelepo. Svet je lep takrat, ko je v popolni luči. Oče želi, da stvarstvo postane tako popolnoma lepo, da lahko uživa v njem kot umetnik, ki je ponosen na svoje popolno in skladno umetniško delo.

Svojega sončnega angela človek lahko obišče le v redkih trenutkih.

NEMOČ TEMNIH (LEVIH) HIERARHIJ

Vprašanje: Rečeno nam je, da leve hierarhije obstajajo samo do stopnje, ki

je enakovredna Knezom, že na stopnji, ki se lahko primerja z Vrlinami jih ni

več. Po drugi strani pa nam je bilo rečeno, da obstajajo padla bitja iz vseh

nebeških hierarhij, razen Serafinov. Ali ni to neskladno?

Odgovor: Oba podatka sta točna. Ko višja nebeška bitja – Kerubini, Prestoli, Oblasti, Vrline – padejo, padajo vse do nivoja, kjer se nahajajo pomočniki Moči in nimajo večjih sposobnosti kot oni.

Drugače ne more biti. Kerubi in Prestoli so v popolnosti usmerjeni k Sveti Trojici, oni jo nosijo, obrnjeni so v Njegovo smer in slavijo Ga. Takšna je njihova bit. Ne more se stati v bližini Trojice in ne biti prevladan z Njegovo svetlobo in ne živeti v slavljenju le-te. Če se temu želi izogniti, obstaja samo ena možnost, da se obrne in gre. Odpor je možen samo z večje razdalje, tj. nižjih ravni.

133

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

1. Triada: 1. Serafini 2. Triada: 4. Oblasti 3. Triada: 7. Knezi2. Kerubi 5. Vrline 8. Nadangeli3. Prestoli 6. Moči 9. Angeli

Deseto hierarhijo predstavljajo ljudje.

Oblasti in Vrline so s pogledom sicer obrnjeni k Zemlji, toda njihova narava je takšna, da so popolnoma izpolnjeni z lučjo Trojice, ki jo odsevajo na Zemljo. Ta svetloba jim daje silo in moč: zgubijo jo, če padejo. Na svojem nivoju bi lahko ostali samo, če bi obstajala neka vrsta protiluči, protirazvsetjenje. Toda, tema je le neprisotnost luči, tema ni neka pozitivna »temna moč«, ki bi bila na kakršen koli način enaka moči luči, ali pa bi celo lahko zamenjala odnos moči. Zato je tema proti luči nemočna.

Tem bliže je Sveta Trojica, tem večja je moč luči. Zato bitja višjih hierarhij, ki zapadejo temi, vedno padejo. Šele na nivoju Moči obstaja možnost, da najdejo oporo in se skupaj s temnimi močmi postavijo po robu luči in vršijo pritisk na nižje nivoje. Proti višjim nivojem so nemočni.

Edini, ki nikoli niso kolebali so Serafini. Nihče med Serafini ni nikoli niti pomislil, da bi se odvrnil od Svete Trojice, niti ni pomislil na možnost, da bi izneveril Očeta. Tako je zato, ker so Serafini tako blizu Sveti Trojici, da se od nje ne morejo niti oddaljiti niti omejiti. Tudi med seboj si ne morejo predstavljati nobenih mej, delujejo kot celota in zato nimajo niti lastnih imen.

Šele od Kerubinov navzdol, so nekatera posamezna bitja pomislila, da bi lahko šla po svoji poti, da lahko popravijo stvarstvo, še posebej, da lahko skrajšajo proces evolucije in tako zmanjšajo trpljenje, ki je povezano z njo, zato so se uprli Očetu. Toda potem niso mogli več prenesti bližino Svete Trojice in so padli. Od tedaj dalje njihove moči ne presegajo sil Moči.

Vprašanje: Lucifer torej ni bil Serafin?

Odgovor: Ne, prav tako kot ni Mihael, ki ga včasih imenujejo serafin, v resnici pa je nadangel, toda nadangel, ki se lahko svobodno giblje skozi vse hierarhije in je Sinu blizu kot Serafini. Ko je Oče ustvaril številne angele, je ustvaril tudi malo število nadangelov – stvarjenje se je dogajalo s prehodom iz nižjih nivojev na višje. Sin je nadangele gledal skoraj kot brate. To je v Luciferju ustvarilo

134

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

domišljavo iluzijo, da je čisto blizu Bogu, skoraj na nivoju Svete Trojice in da zato lahko kritizira in popravlja stvarjenje: tako je postal prvi, ki se je obrnil stran od luči. Prav zato, ker je bil nadangel, je imel njegov padec tako neposreden vpliv na ljudi, narode in skupine.

Dejstvo, da temne hierarhije ne posedujejo višjih moči od Moči, nosi zelo pomembne posledice, pred vsem tri aspekte:

Prvič: to pomeni, da nimajo nikakršnega vpliva na človekove notranje prostore. Ti prostori ostanejo vedno ohranjeni, tudi v primeru, če jih temne hierarhije zača-sno »zasedejo«. To se sicer lahko zgodi, toda samo dokler traja človeško življenje na Zemlji, potem pa ne več. Notranje prostore lahko umažejo, tako da jih je po-trebno očistiti, ne morejo pa jih poškodovati ali uničiti. Če bi posedovali moči kot jih imajo Vrline, bi bilo drugače. Toda, ker so izbrali temo, so izgubili to moč.

Druga pomembna posledica je: temna ustvarjalna moč ne obstaja. Veste, da so tudi Prestoli, do neke mere, lahko ustvarjalno dejavni. Iz sebe lahko ustvarijo angele njihove hierarhične stopnje. Padli prestoli tega ne morejo več, ker je ustvarjanje del luči. Tema ne more ustvariti življenja, ustvarja lahko samo iluzije, lažne odraze, podobne fatamorgani. Ustvarjanje teme proti ustvarjanju luči ne more obstajati, kot tudi ne temno nasprotje Sveti Trojici. Zato so torej nemogoče vse dvojne predstave antičnih gnostičnih sistemov, ki pravijo »luč in tema imata isti izvor, torej sta predvidoma enakovredni«.

Tretja, pomembna posledica tega uvida je, da moč levih hierarhij niti zdaleč ni tako velika, kot jo želijo prikazati ljudem. Borba teme proti luči je brezupna. Nič več vam ni potrebno samo upati, temveč ste lahko popolnoma prepričani, da se bodo vsa bitja, ki jih je Oče ustvaril, na koncu vrnila k Njemu. Temne hierarhije s svojim zavajanjem lahko ta povratek domov samo upočasnijo, ga bolj zakomplicirajo, otežijo in vodijo na stranpoti. Toda popolnoma nemogoče je, da bi postali resni nasprotniki Očeta.

Pravzaprav, nimajo niti resne volje, da bi se upirali Očetu: ker če bi vladali, ne bi bilo ničesar, čemur bi lahko vladali. Če predpostavimo, da bi bilo mogoče uničiti Stvarnika, potem bi bilo uničeno tudi vse ostalo: očetomorilec bi s tem samemu sebi odvzel temelj obstoja. Tudi če bi bil Oče le »zamenjan s prestola«, leve hie-rarhije ne bi mogle sprejemati življenjske sile. Zavedajo se: njihova borba nima cilja, ki bi ga lahko dosegli, ta borba je nesmiselna in frustrirajoča. Vedno si morajo

135

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

izmišljevati nove akcije, nove razloge, tako da se izčrpavajo v neplodnih ponavlja-njih, vse dokler ne bodo omagali od dolgočasja. Čas dela proti njim. Vi veste: tema mora biti vedno aktivna, da bi bila prisotna; luči to ni treba, je preprosta, prepro-sto žari, dovoljeno ji je, da mirno čaka. Luč je ustvarjalna, tema izčrpavajoča.

Vpliv moči temnih hierarhij raste v tolikšni meri, kolikor jim uspe skriti ta dejstva pred ljudmi, ter da se jim prikazujejo močnejši kot so. Sploh se ne zavedate, kaj vse poskušajo narediti, da bi prikrili, kako majhna je njihova moč. Prisluškujejo tudi našemu pogovoru. Vaši dvojniki so jim že javili, da želite govoriti o tej temi. Poskušali so vas odvrniti od tega pogovora in poskusili bodo tudi vse mogoče, da bi preprečili objavo tega znanja.

Njihov namen je, da vsi vi – ljudje in duhovi narave- dobite občutek, da so sposobni uničiti notranje prostore, da so lahko ustvarjalni, da se lahko uprejo Očetu itd.: ker če se pridobi uvid v njihove slabosti, zgubijo znaten del svojega vpliva. Ko se prikazujejo v napačni luči, pridobivajo moč, ki je sploh ne bi imeli, če bi bili ljudje sposobni realno oceniti njihove zmožnosti.

Stranpoti, po katerih je hodila cerkev kot zemeljska institucija, z namenom »obrambe prave vere«, je prišlo ravno zaradi takšnih napačnih ocen. Namesto, da bi verjeli v Božjo premoč, so se odgovorni raje zanašali na zemeljsko moč. Verjeli so, da se pred njimi nahajajo temne sile, ki jih je treba uničiti in niso niti slutili, da se te sile nahajajo za njimi in skozi njih delujejo. Strah pred temo je strašnejši od same teme. Ta strah privede do napačne ocene njihovih moči in ustvarja paniko v vseh institucijah, kar ima hujše posledice kot vzrok sam.

Znana vam je izkušnja straha pred bolečino – npr. pri zobozdravniku- bolečina postane hujša kot je v resnici, ali pa strah pred izpitom, ki je hujši od izpita samega. Če imate pravilen odnos do strahu, ta vodi k opreznosti, zavarovanju, pripravam. Ko se naredi vse to in se strah odvrže, lahko rečemo, da je služil v dober namen. Toda neukročen strah se lahko spremeni v greh, predvsem ko govorimo o strahu pred zlom: takšen strah je od časa do časa prevzemal cerkev, pa tudi sedaj je še viden v strahu pred sektami. Takšen strah je – podobno kot zavist - najljubše orodje levih hierarhij.

Posledice te napačne presoje moči zla, se trenutno lahko opažajo tudi pri antropozofih. Kar je Rudolf Steiner učil o temnih silah, ni čisto napačno, potrebno pa je dopolnitve. Predvsem je Steiner tako preuveličal njihov vpliv,

136

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

da so se antropozofi s tem ukvarjali več kot je bilo potrebno in primerno. Njegovo poudarjanje svobodnega Jaza je usmerilo pozornost antropozofov na sončnega angela, ki se nahaja na nivoju Moči, do te stopnje pa so temne sile zares prisotne in močne. Pomembna pa je usmeritev na višje nivoje, vse do Svete Trojice, pomembno je sodelovanje in čaščenje, namesto da se stalno razkriva zlo in se proti njemu bori. Na ta način hierarhije zla z lahkoto usmerijo energijo antropozofov na moči, v katerih obstaja slutnja zla, v resnici pa se v njih ne nahaja. S tem odvračajo njihovo energijo od vsega lepega, resničnega in dobrega.

Pretirano ukvarjanje z zlom se lahko najde tudi v drugih skupinah, prav tako pa tudi v preganjanju takšnih skupin. Pomembno je, da se do dvojnika obnaša na primeren način, to je jasno, mirno in sigurno. Pomembno je, da se jih prvič ne sluti na vsakem koraku, drugič da se ne precenjuje njihova moč in tretjič, da se ne krepi moč strahu, premočnim reakcijam in paniki.

Leve hierarhije poskušajo prepričati ljudi, da je tema povsod prisotna in da je močnejša kot je v resnici. Če se jo poskuša vedno analizirati in boriti proti njej, dobi moči, ki je drugače ne bi imela. Takšno obnašanje je zelo nevarno za ljudi. Pisci, umetniki in drugi se obnašajo zelo nerazumno, ko podpirajo takšna nagnjenja. Tema pridobi moč samo v omejeni količini in samo občasno, ne glede na to kako preteča, možna in neuničljiva se zdi ljudem, ki so je trenutno deležni. Če gledamo na daljše obdobje, se mora umakniti pred lučjo in temne hierarhije se bodo prav tako vrnile domov.

VSEMOGOČNOST IN DOBROTA

Vprašanje: Ko Oče dovoli, da zlo razvije prevelik vpliv in ga ne prepreči,

ljudje začnejo sumiti v Njegovo dobroto, vsemogočnost ali oboje, če ne

celo v Njegov obstoj. Kaj lahko rečete o tem?

Odgovor: Človeku, ki je žrtev in ki trpi, se morda zdi neumestna primerjava z bolnišnico v kateri doktorji razpravljajo o stanju pacientov. Za bolnika so njegove bolečine šokantne, on trpi: zdravnikom pa je morda že petindvajseti pacient z enakim problemom. To ni pomanjkanje ljubezni ali spoštovanja, če prikažemo razliko o pogledu na problem. To bi predvsem moralo osvoboditi

137

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

ljudi pred strahom, da bi ta trenutna zmaga zla lahko bila končna. Pomiritev v tem pogledu je seveda šele prvi korak. Človeku v trenutni situaciji sicer ne pomaga: ga pa osvobaja dodatnih strahov, sumničenj v Očeta.

Vsako dušo nosi Oče v srcu. Tudi trpljenje svojega Sina ni le hladnokrvno opazoval, ampak je trpel skupaj z njim. Na podoben način, sodeluje v življenju vsakega bitja. Niti ni želel padca angelov, na katerem je osnovana moč zla. Ta padec niti slučajno ni bil pogoj razvoja, ni bil niti neizogiben niti planiran. Predstavljal je le eno možnost razvoja, na nek način rizik, ki ga je Oče sprejel, ko je vsem živim bitjem daroval svobodno voljo.

Oče ni niti želel niti hotel padca angelov, toda On čaka in gleda kako se Njegovo stvarjenje razvija. Lahko bi se vmešal: lahko bi to stvarjenje povlekel nazaj v sebe in ustvaril novo. To bi lahko napravil, saj je vsemogočen. Toda On rajši čaka, da se izgubljeni sinovi vrnejo po lastni volji in On je prepričan, da se bo to zgodilo.

Vprašanje: Ali se ne bi Oče lahko vsaj včasih vmešal, vsaj v tistih najhujših

primerih delovanja zla?

Odgovor: Svoboda je bistvo Očeta. Menjava Njegove narave ni mogoča. S posameznimi akcijami in vplivi na svobodo, bi bil v protislovju s samim seboj.

Predstavljajte si, da bi se Oče iz usmiljenja do žrtve postavil po robu temnim hierarhijam, vsaj v izbranih primerih. V katerih primerih naj bi to naredil? Naj se ravna po številu trpečih? Kvantiteta Zanj ni kriterij. Je Oče vsake posamezne duše in trpi skupaj z vsako dušo. Naj se vmeša ob vsakem umoru? Zakaj se ne bi potem vmešal tudi pri vsaki zlorabi? Zakaj ne ob vsakem kriminalnem dejanju, pri vsaki laži, skrunitvi dostojanstva, zavajanja, ob vsaki zlorabi drog itd?

Ne glede na to, kje bi bila postavljena meja, bi bil pod vprašanje postavljen princip svobode. Tako bi lahko z Očetom manipulirali, upravljali, se pregovarjali, zahtevali, da se vmeša: ljudje bi Ga poskušali izkoristiti v svojem interesu, vsaka stran bi Ga poskušala pridobiti zase. Boj za Boga, bi na koncu pripeljal do uničenja Zemlje. V določenih religijah se z Bogom pregovarjajo o vremenu. Če bi bilo to uspešno, bi se prav tako pokazalo nesrečno. Toda Bog je »nedojemljiv«, tudi v smislu, da je neujemljiv, da ga ne morete za nekaj pridobiti. Če bi bil na ta način podkupljiv, ne bi v Jezusu Kristusu poslal svojega Sina na Zemljo. Vse, kar lahko storite je, da sledite Sinu.

138

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

Padec angelov ni tako pomemben, da bi lahko ogrozil celotno Stvarstvo. Delovanje levih hierarhij stvarstvu škoduje, ga pa ne uničuje. Poškodbe so izziv zdravljenju in delu dobrega. Temne hierarhije poskušajo zavleči zdravljenje in ustvarjajo probleme, kjerkoli morejo, ne morejo pa ga preprečiti. Zlo je slepa ulica – ne vodi nikamor. Sveta Trojica in k njej usmerjene hierarhije bodo vse usmerile v dobro. Stvarjenje je bilo, je in bo dobro. Na koncu se bo vrnilo k Očetu in to popolnoma – skupaj z levimi hierarhijami in ljudmi, ki so trenutno pod njenim vplivom.

Najhujše, kar se lahko zgodi ljudem je, da izgubijo upanje in – naj si bo zaradi skrbi ali drugih motivov – širijo mnenje, da je vse brezupno, da bo zlo zmagalo, da bo svet propadel in podobno. Leve hierarhije poskušajo ljudi privesti v to zablodo in hudobijo, ki jo ustvarjajo, uporabljajo kot svoj instrument. Trpeči človek ne vidi jasno: vse se vrti okrog njegovega trpljenja, izgublja pregled in orientacijo. Trpljenje in bolečina ga lahko privedeta do zaprtosti vase. Zobobol dobiva dimenzije, ki mu ne pripadajo. Kdor pade v vlogo žrtve, je postavljen pred preizkušnjo, da Bogu postavlja pogoje, neprimerne zahteve, da mu očita, išče razumevanje, postavlja pogoje ipd. Vse to je razumljivo, toda to je le preizkušnja. Gospod je s Križevim potom pokazal, da je možno iti skozi najtežje stvari ne usmerjajoč se nase: obdržal je pregled nad vsem.

Tema se mora na koncu umakniti pred svetlobo. Majhna svečka je dovolj, da spodi temo, ne obstaja pa podobna sveča, ki bi širila mrak. Kjer je svetloba, se tema umika, tema ne more zmagati in zatemniti luči.

To pomeni: obstoj levih hierarhij ne predstavlja nevarnosti za Očeta, prav tako kot tema ne predstavlja nevarnosti vam. Seveda se dogaja, da se plašni ljudje bojijo noči, toda kdor je vsaj malo prepričan vase, ta ve: po noči pride dan. Tako Oče gleda na stvari in tako bi tudi vi morali gledati na vse, kar se dogaja.

Ustvarjati življenje, pomeni ustvarjati nekaj, kar se razvija. Življenje in razvoj sta v bistvu dve imeni za isto stvar. Kdor nekaj spusti v življenje, kot mati otroka, ta ve: otrok se bo razvijal, kar pomeni tudi, da bo včasih padel, se udaril, se razjezil in zbolel. Tega ni mogoče preprečiti, to se niti ne želi preprečiti. Mati ve: ko se otrok udari, takrat ve kaj je stol.

139

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

Vprašanje: Če je bilo stvarjenje že od začetka usmerjeno v razvoj in če se

bo na koncu vse vrnilo k Očetu – v čem je torej smisel Kristusovega dela

odrešenja?

Odgovor: Vse bi se odvijalo neskončno bolj počasi. Kristus ni v osnovi spremenil pogoje stvarjenja, našel ni nič novega in zla ni pregnal iz sveta. Ni prišel zato, da bi spreminjal Očetovo stvarjenje, temveč, da bi mu pomagal. Ni prišel kot revolucionar, temveč kot zdravilec. Prišel je kot zdravilec, ki zdravi poškodbe stvarjenja in ki dušam kaže pot povratka. Njegova luč, njegova ljubezen in njegovo učenje privlačijo duše, jim dajejo upanje, kažejo pot in odstranjujejo mnogo obvoznih poti. To je veličastno zato, ker mnogim dušam olajša neskončno veliko trpljenja ali pa ga zmanjšuje.

Kristus je pristopil do duš, ki so strašno dolgo trpele brez upanja na rešitev. Je edini, ki je prodrl do teh nivojev, ki je lahko zakorakal v največjo temo.

Kristus je uspel prepričati in odrešiti mnoštvo takšnih bitij, med njimi tudi nekatere najbolj trdovratne in najmočnejše. On je ustvaril možnost in predpogoj, da se bodo na koncu vsi lahko vrnili k Očetu.

Če Jezus Kristus ne bi pripravil poti, odrešenje še dolgo ne bi bilo možno in pot vrnitve, bi trajala neskončno dlje.

NASILJE V SVETEM PISMU

Vprašanje: V Svetem Pismu je dosti poročil o nasilju, ne samo pred

trpljenem, temveč tudi povzročenem, še predvsem v Stari Zavezi. To vodi

vse do genocida. Dostikrat je bilo povedano, da je Jahve ukazal uničenje

sovražnikov Izraela, vključno z ženskami in otroci. Tudi v psalmih se

obračamo k Jahveju s prošnjo, naj uniči sovražnike. Zato mnogi mislijo, da

Sveto Pismo ne more biti Božja beseda.

Odgovor: Kaj pa ti misliš?

140

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

Vprašanje: Tudi meni so ta mesta v Svetem Pismu nedojemljiva in

nesprejemljiva. Mislim, da je Sveto Pismo v glavnem inspirirano, toda

vseeno so ga pisali ljudje, pa je bilo zato tudi kaj nepravilno zapisano. Kaj

je Božja beseda in kaj je popačeno?

Odgovor: Seveda, po Jezusu Kristusu, skozi Njegovo učenje in križev pot veste, da ni po božji volji, kadar se ubija, še posebej nedolžne žene in otroke. Če pa se to v Svetem Pismu kaže kot zaželeno in kot volja Jahvea, potem se postavlja vprašanje: zakaj so Nebesa dovolila, da se to zapiše v Sveto Pismo? Zakaj se Nebesa niso potrudila, da se Sveto pismo očisti tega besedila. Če bi nebesa tako želela, bi se z lahkoto našel način, da se to izbriše: zakaj to ni bilo narejeno, zakaj je bilo to dovoljeno?

Prvič, pomembno je začeti pri tem, da je Sveto Pismo v vseh svojih delih in brez izjeme Sveto Pismo. Torej k njemu ne pristopamo z vprašanjem: ali je to pismo sveto, temveč z vprašanjem: ker je to Sveto Pismo, zakaj so Nebesa dovolila, da se v njem znajdejo takšne okrutnosti in brutalnosti?

Torej, ne bi se smeli spraševati, kaj so človeški dodatki? Kateri deli so resnični? Katere dele lahko psihološko razjasnimo? Kaj bomo vzeli resno, kaj bomo sprejeli in kaj odvrgli?

Da bi doumeli Sveto Pismo, je potreba vedeti: je kakršno je, ker je takšna Božja volja. Ni takšno, ker so to želeli preroki, Mojstri, posvečeni apostoli, niti ker bi tako hoteli navdahnjeni angeli, ni takšno zaradi volje Sina ali Matere ali Svetega Duha, takšno je, ker je Oče takšnega hotel.

To predvsem pomeni, da nikoli ne bo nikomur popolnoma razumljivo. Toda Sveto Pismo v prvi vrsti ni treba razumeti ampak ga občutiti in doživeti.

Sveto Pismo odraža celotno stvarjenje in to skupaj s vsem, kar se v stvarstvu nahaja na Nebu in na Zemlji. to pomeni: tudi leve hierarhije imajo tukaj pravico obstoja. Sve-to Pismo ne obvešča le o hierarhijah luči, temveč zaobjema vse, tudi leve hierarhije.

Padle hierarhije zaradi svojega padca niso prenehale biti del stvarstva. Oče obstaja tudi za njih. S svojimi občutki, deli in nameni, se tudi oni, tako kot vse ostalo, nahaja pod okriljem neskončno velikega Očeta. Oče je ljudem nedojemljiv. Vaše vprašanje je nastalo zato, ker si Očeta predstavljate na vaš, Zemeljski način: ljudje Očeta oblikujejo po svoji podobi in priliki. Mislijo, da

141

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

Oče ljubi samo dobre: toda On je večji od takšnega razmišljanja. Oče ljubi in ščiti tudi padle hierarhije, čeprav to ljudem ni lahko razumljivo. Morate dojeti, da je Oče, Oče stvarjenja v vseh njenih oblikah. Padec angelov je prav tako del Očetovega stvarjenja in je opisan v prvi knjigi Stare Zaveze.

Torej, leve hierarhije prav tako spadajo v Sveto Pismo. Učili ste se, da morate biti spoštljivi tudi do dvojnika, toliko kot to zahteva. Brez njega in brez stalnih razprav z njim ne bi mogli živeti, takoj bi umrli. Tudi leve hierarhije, ki stojijo nad dvojniki zahtevajo svoje spoštovanje. V Stari in Novi Zavezi Svetega Pisma obstajajo deli, ki so napisani za njih.

Vprašanje: Sveto Pismo opisuje delovanje levih hierarhij, toda ne kot

njihovo delovanje, ampak kot božansko delo Jahve: On npr. zahteva

genocid. Kako naj to razumemo?

Odgovor: To je način izražanja levih hierarhij: to je način njihovega delovanja. Rade se sklicujejo na voljo Očeta, resnico, tradicijo. Sveto Pismo je kot zgradba na kateri se odraža igra luči in senc. Bitja teme se rada sklicujejo na očeta, tudi v današnjih časih. Njihova najljubša prevara je, da vse delajo samo po Božji volji, v Njegovem imenu in po Njegovem ukazu.

Govorili smo že o tem, da Oče dovoljuje njihovo delovanje in zakaj to dopušča (str.28). leve hierarhije izkoriščajo to dejstvo in jo zlorabljajo tako da zavajajo ljudi. To se dogaja tudi v Svetem Pismu. V Svetem Pismu torej obstajajo mesta, ki so jih inspirirala temne bitja, ali pa so vplivala nanje. Oče je to dovolil: toda ne glede na to, je še vedno Sveto Pismo.

Leve hierarhije imajo svoje mesto v Svetem Pismu iz več razlogov: najprej zaradi resnice; Sveto Pismo odraža stvarjenje v vseh odtenkih.

Drugič integracija levih je bila nujna za obstoj Svetega Pisma. Z njihovo integracijo se je doseglo, da se počutijo vezane in obvezane. To ni prijetno, pa še nevarno je. Toda v nasprotnem primeru Svetega Pisma ne bi priznali. Tako pa ga priznavajo. Brez njihovega priznanja Svetega Pisma ne bi bilo več. Leve hierarhije bi ga uničile, kot tudi spomin na njega.

Končno, integracija je potrebna tudi iz pedagoških razlogov: s prehodom iz Stare na Novo Zavezo se ljudje učijo, zakaj se je Jezus odrekel vsemu nasilju,

142

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

čeprav so ga ljudje pod vplivom levih hierarhij napadali. Zgodovina križevega pota povratno deluje na Staro Zavezo in s tem nadvlada vplive levih hierarhij, ki se tam nahajajo, še posebej okrutni dogodki, ki se tam opisujejo in zagovarjajo.

Sveto Pismo je celota. Stara in Nova Zaveza spadata skupaj. Luč iz Nove Zaveze pada na Staro Zavezo, Stara Zaveza pa opisuje dogodke pred odrešitvijo, sicer ta ne bi bila ljudem razumljiva. Protislovja, ki jih lahko najdete v Svetem Pismu naj vam bodo izziv za razmišljanje in preučevanje. Vašega vprašanja ne bi postavili, če ne bi na podlagi Jezusovega obnašanja zaključili, da so deli Stare Zaveze pisani pod vplivom levih hierarhij. Sveto Pismo morate brati svobodno in odprtega duha.

ABRAHAM IN IZAK

Vprašanje: V zgodovini Abrahama in Izaka se Abrahama hvali zaradi

njegove pripravljenosti k popolni poslušnosti, za kar je bil pripravljen

žrtvovati celo lastnega sina. Ali ni takšna brezpogojna poslušnost v

nasprotju s svobodo? Ali to izhaja iz levih hierarhij?

Odgovor: Pri Abrahamu se je postavljalo posebno vprašanje, ali je primeren da postane ustanovitelj, praoče, torej kralj. Da bi postal kralj izraelskega naroda je bilo zares potrebno, da ima v sebi že vgrajeno popolno poslušnost, kot lastnost. Zgodba o žrtvovanju sina je slikovit prikaz tega, kaj kralja naredi za kralja; katere lastnosti mora imeti, tu ni govora o splošnih ljudskih ali osebnih kofliktnih situacijah. Če bi se Abraham npr. odločil, da sina ne bo žrtvoval, bi ga v Svetem Pismu prav tako poveličevali, tudi zaradi takšnega odnosa. V tem primeru bi postal primer prikaza hrabrosti, ponosa in odgovornosti. Ljubezen do sina bi postavil na prvo mesto in odbil izvršiti kar se je od njega zahtevalo.

Toda v tem primeru ne bi postal praoče. Kdor želi postati kralj, se zaveže služenju za vsako ceno, žrtvujoč za to vse ostalo, vse kar njemu osebno veliko pomeni. Gre tako daleč, da se je pripravljen odreči tistemu, kar mu je najljubše na svetu, da je pripravljen sprejeti vsako žrtev, da bi bil na razpolago Nebesom.

143

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

Vpadljivo je, da so v tej zgodbi izpuščene vse osebne podrobnosti. Ne govori se o odnosu oče – sin, nič o družinskem življenju, nič o sinovi rasti in dozorevanju. Tudi Izakova mati se ne omenja. To je zato, ker v tej zgodbi ni govora o odnosih oče-sin, niti o človeških pravicah ali emancipaciji. Gre se samo za eno edino vprašanje: ali je Abraham poslušen ali ne in to brezpogojno? Če je, bo poklican postati praoče.

Zato niti ni bilo potrebno, da bi bil Izak žrtvovan. S človeškega stališča bi bila ta žrtev nesmiselna. Bilo je samo to, da se Abrahama postavi pred preizkušnjo ali je pripravljen darovati zahtevano žrtev, ali je njegova predanost nebeškemu Očetu zares brezpogojna in neomejena. Toda to je bilo potrebno samo glede na vpra-šanje ali je primeren, da postane praoče in kralj, ki bo moral izvesti Božji načrt.

To ne pomeni, da bi morali biti ljudje popolnoma poslušni do drugih ljudi, še posebej ne, če se tisti, ki ukazujejo, ne ravnajo po Božji volji, ampak so pod vplivom levih hierarhij. Povsem nasprotno, ljudje bi se morali naučiti prepoznavati ali njihovi nadrejeni sprejemajo odločitve pod vplivom levih hierarhij. Jezusov križev pot vam daje merila, s pomočjo katerih lahko presodite in razlikujete.

Abrahamov izpit je bil izjemen primer. Naj še enkrat naglasim: tudi če bi odbil žrtvovati sina, bi mu tudi v tem primeru Nebesa podelila polno priznanje. Njegova odločitev ne samo da bi bila razumljena, temveč tudi odobrena in tudi v tem primeru bi ga slavili. Samo, v tem primeru, ne bi postal kralj. Kralj je postal, ker je pravilno zaključil, da to ni prevara leve hierarhije, temveč izpit njegove sposobnosti, da prepozna glas Boga in njegove pripravljenosti, da se popolnoma preda služenju Njemu.

KRISTUS V NAS

Kristus živi v vas, ne glede na to ali vi to veste ali ne, ali se smatrate kristjanom ali ne. Ne obstaja človek, v katerem Kristus ne bi živel.

Deluje že samo skozi svojo prisotnost. To pomeni, da ne obstaja človek, ki ne bi bil na poti vrnitve k Očetu, ne glede na to , kako daleč od Njega se trenutno

144

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

nahaja. Vi o tem ne morete in ne smete soditi. Najpomembneje je, da spoštujete dejstvo, da se v vsakem človeku nahaja Gospod in da v njemu deluje.

V primeru, da se nekdo odloči za pot teme, Kristus vseeno ostaja prisoten v nje-mu. Takrat v njemu živi kot spremljevalni, razpeti Kristus, toda ostaja prisoten.

Zato morate spoštovati druge ljudi tudi v primeru, če se ne strinjate s potjo po kateri gredo. Smete kritizirati njihovo mišljenje, namere, smete se upreti njihovim delom, še posebej, če je to potrebno, da bi zaščitili druge ljudi. Toda zavedajte se, da tudi v njih živi in deluje Kristus, tako kot v vsakem človeku. To ustvarja njegovo človeško dostojanstvo, ki ga ne izgublja, ne glede na obnaša-nje. Drugače se misel o človeškem dostojanstvu ne more resnično utemeljiti.

Seveda Kristus v takem človeku ne deluje v smislu podpiranja mračnih del. Toda On ne bo zapustil niti takšnega človeka, temveč ga bo ves čas poskušal ozavestiti, mu vzbuditi sum o njegovem obnašanju, ali pa narediti karkoli, kar bi človeka lahko preusmerilo.Nobena duša torej ni izgubljena, ne glede za kakšno pot se je odločila, izgubljen ni niti kriminalec niti ciničen nepravičen absolutist. Storilec je v toliko žrtev, kolikor nosi v sebi žrtvujočega Kristusa. Nimate mu pravico delati krivico in v tem smislu bi morali prilagoditi tudi zemeljsko pravo. Npr. ljudje nimajo pravico izreči smrtno kazen.

Storilec je žrtev tudi zato, ker bo nekoč umrl in se soočil s svojimi deli. Najkasneje po umiranju se njegova zavest prebudi in takrat je dosti bolj fina, kot si lahko zamislite. Takrat npr. ne bo delal razlike med pomembnimi in nepomembnimi deli, laži iz navade in laži iz potrebe, deli in mislimi, med besedami izrečenimi drugim in tistih, ki jih je izrekel sam sebi, dobro premišljenimi spontanimi odločitvami itd., in te smatrati manj pomembnim. Nasprotno, njegov občutek morale je takrat popolnoma prebujen. Čas ni več pomemben, vse se pregleda do poslednje podrobnosti. Slika vašega življenja se, da tako rečemo, položi zraven slike življenja Gospoda in se z njo primerja. Vsako človeško življenje se bo primerjalo z življenjem Gospoda, npr.: pokazano bo v katerih situacijah si tudi ti pripomogel h križanju Gospoda, mu položil trnovo krono na glavo, Ga izneveril, prezrl, preslišal Njegove besede.

Primerjava med življenjem posameznika in Gospodovim življenjem je tisto, kar imenujemo sodba. Toda situacija ni enaka kot na zemeljskem sodišču, kjer

145

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

sodnik odloči o krivdi posameznika. Ta primerjava je prostovoljno opazovanje, ki povzroča sram. Nastopi prijateljski pogovor med Mojstrom in teboj. Pokažejo se ti možnosti, kaj bi lahko naredil drugače. Lahko izbereš kakšno izmed možnosti ali pa predlagaš kaj drugega.

Kristus, ki živi in deluje v vas, vas nikoli ne bo pustil same. Prikazal vam bo primerjave med svojim in vašim življenjem. V popolnosti vas pozna: znan mu je vsak vaš občutek, vsaka nuja, vsaka želja, vsaka potreba, vsaka skrb, vsaka vaša odločitev. On vedno stanuje in deluje v vas. On nikoli ne zapusti duše. V Nebesih ne obstajajo zapuščene duše!

Vprašanje: Kakšen učinek imata spoved in sprejem odpuščanja?

Odgovor: Najpomembnejše je, kako resno pristopite k spovedi. Če v svoji notranjosti nisi začutil potrebo, da se spremeniš, tedaj bo zunanja slika popravljena, toda tako, da bo vsak lahko videl: tukaj je nekaj zakrpano. Kar se nahaja pod zaplato je še vedno vidno. Če pa govorimo o spovedi, ki je prišla iz srca, ki je pripeljala h kesanju, pripravljenosti sprejeti pokoro in iskrene odločitve, da se nekaj spremeni, potem bo ta slika popravljena.

Vprašanje: Ali se vest prebudi pri vsakem, brez izjem?

Odgovor: Seveda, vsaj toliko kolikor duša vidi, kje je obstajala neskladnost in išče rešitve. To je lahko zelo težek proces. Na vsak način duša doživi povečanje občutka moralnosti, ki jo plaši in je zanjo dostikrat šokanten. Dejstvo, da jo Gospod opazuje in nič ne očita, dušo napolnjuje z največjo žalostjo. Očitajoč pogled bi bilo lažje prenesti. Včasih duša beži pred Gospodovim pogledom, sklanja pogled, da ne bi bila izpostavljena luči, ki je ne more prenesti. To je tisto, kar se imenuje »pekel«. To torej ni nek prostor izven Nebes, morda v področju teme, kamor bi se dušo prepodilo. Ne, izkušnja »pekla«je sestavljena iz zapiranja oči: ker je duši najtežje vzdržati Luč Nebes, pogled Ljubezni. Edina rešitev, edina primerna poza, edina možnost da se vzdrži ta pogled, ko se lahko vsaj do neke mere dobro počutite, je kesanje.

Vprašanje: Ali se tudi nekristjani tako pogovarjajo s Kristusom?

Odgovor: Da, toda ne zavedajo se, da je to Kristus. Kristus bo za vsakega človeka »oblekel« drugo obleko. Proces ostane isti. Vsa merila vrednotenja so

146

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

za vse enaka. Sin, ki v se tej priliki pogovarja z vami, je Mojster, torej »Oče v Sinu«, zato ga tiste duše, ki o Sinu nič ne vedo ali ga ne priznavajo, doživljajo kot Očeta. Vidite torej: Sin se ne prikazuje v aspektu sodnika, temveč Mojstra in Učitelja. On vam ne sodi, temveč vas poučuje, razlaga, vas želi pripeljati k lastnemu uvidu, k sramu, h kesanju.

Gospod živi v tebi, ne glede na to kaj delaš. On je v vsakem trenutku vedno prisoten. Vedno ima čas za tebe. Je učitelj, s katerim se lahko vedno pogovoriš, On ima vedno odprto uho. On živi svoje življenje v tebi: te zdravi in posvečuje, razsvetljuje, razjasni tvoje življenje. Če želiš, lahko vsak tvoj korak spremeni v sveti korak, vsako tvoje delo v sveto delo.

Vsak človek je ljubljen na takšen način. Če imaš to na umu, lahko iz te polnosti ljubezni prenašaš in daješ ljubezen tudi ti. Lahko bolje izkusiš Kristusa v sebi in tudi v drugih. Tedaj lahko gledaš ljudi ne samo v obraz, temveč tudi v srce: lahko svojega Kristusa prosiš, da pozdravi Kristusa v drugih. Ko se to zgodi, ni možna nobena hudobna beseda več. Takrat je dosti lažje drugim darovati radost in ljubezen, čeprav se mnoge stvari na njih ne dojema in ne sprejema. To se enostavno pusti ob strani.

STAPLJANJE INDIVIDUALNOSTI V CELOTO

Praizvor vsega, tudi vas, je v Očetu. K Njemu se boste končno vrnili – postali boste eno z Očetom, Materjo in Sinom in celotnim stvarstvom.

Vprašanje: Ali to pomeni, da izgubimo individualnost? Kaj v tej celoti

ostane od nas? Ali smo tedaj kot kaplje v morju?

Odgovor: Te ta misel vznemirja?

Vprašanje: Da, ker to ne bi bilo tisto, k čemur težimo. Mi upamo, da bomo

imeli večen obstoj, da se spominjamo, da smo skupaj s tistimi, ki so nam

dragi, da živimo v neskončni radosti

Odgovor: Nič ne boste izgubili, pridobili pa boste neskončno mnogo.

147

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

V vaše razumevanje pojma eksistence ali obstoja, na eni strani spada omejitev: »Jaz sem jaz, s svojo identiteto, ti pa si ti, s svojo identiteto«, na drugi pa pripadanje raznim skupnostim. Znano vam je, da vas eno brez drugega ne dela srečne in ni v skladu s človeško naravo. Človek je v popolnosti individualno bitje, istočasno pa v popolnosti brat med brati, eden izmed milijarde na enem od milijarde zemeljskih planetov. Vznemirja vas vprašanje: kako velik ali majhen sem, kako enkraten ali zamenljiv, v kakšni meri sem popolnoma jaz ali pa sem rezultat številnih faktorjev? Pravilen odgovor je možen samo ob pomoči pravilne mešanice usmeritve na sebe, kot tudi na celoto. Po vrnitvi k Očetu, boste oboje istočasno: neskončno enkratni, pa vendar stopljeni z vsoto vseh izkušenj.

Takrat se boste doživljali kot del celote. Predstavljajte si, da se vse vaše celice in skupine celic združijo v eno samo samcato celico. Tedaj bi se vsak del še vedno zavedal da je del, sebe pa bi doživljal celostno in ne več omejeno.

Vprašanje: Ali prav razumem: tedaj se doživljam kot del celotnega

stvarstva, ki se je vrnil domov – sebe pa še vedno doživljam kot življenje in

zavest?

Odgovor: To vam je trenutno težko razumljivo. Da bi se vsaj malo približali tej predstavi, da bi dobili določen občutek, kaj to pomeni, si predstavljajte medsebojno sodelovanje nebeških hierarhij. Vsak angel dobi od vsakega angela vsako informacijo, ki si jo zaželi; ima pristop k vsakemu izvoru znanja na vseh nivojih hierarhije. Če ga skrbi za določenega človeka, mu nihče ne reče: ne mešaj se v to, to je moj človek, moj problem, za to področje sem jaz zadolžen. Ne obstajajo nobene nasprotujoče si namere, mišljenja, tendence, vsi so poslanci iste Trojice in brez problema sodelujejo med seboj. Ne obstaja avtorsko pravo, ne obstaja ambicija v smislu: to sem jaz rekel, ali jaz sem bil prvi. Če npr. pri pisanju teh pogovorov zamenjate imena tistih s katerimi ste se pogovarjali, to ni pomembno, pomembno je, da je vsebina točna. Nihče ni ponosen na svoj učinek, svojo nalogo, vsak se veseli, če celotno delo uspe.

Ali pa si predstavljajte drugo sliko: ste člani pevskega zbora ali orkestra ali plesne skupine, kjer ni niti solistov niti primabalerin: vsak po svoje prispeva k uspehu celote, nihče se ne izpostavlja, nihče se ne omejuje, nihče ne želi biti posebej opažen. Človeku je misel, da izgublja konture, nekaj zastrašujočega, vpraša se: kje se končam jaz, kje se začne drugi? To je kot bi izgubljal svojo kožo.

148

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

Vprašanje: Ali tedaj obdržimo spomin na zemeljsko življenje?

Odgovor: Seveda, toda občutite ga le kot del celotnega spomina vsega stvarstva in ki vam bo v popolnosti na razpolago. Ostajate tisto, kar ste postali skozi številne inkarnacije. Spominjate se vseh teh inkarnacij, toda ne več z občutkom osebnega ponosa: vse to sem jaz doživel, izkusil, dosegel; temveč z občutkom: to je bil moj del v celotnem razvoju. Vaš spomin je pomemben, toda nepomemben zato, ker je le eden izmed milijarde delov.

Takšen podvojen občutek boste lahko doživeli, zato ker boste poznali spomine vseh drugih delov stvarstva. Takrat ne bodo več obstajale meje spominov. Vedeli boste vse o vsem, toliko boste vse v vsem, kot tudi vsi drugi. Vaša zavest in vaš ponos se ne bosta več omejevala na tisto, kar ste vi dosegli, temveč na celotno izkušnjo: to smo mi dosegli, vsi so se vrnili v svoj dom, vsi so spet v Očetu. To boste čutili mnogo bolj, kot boste čutili svoj del. Ta bo tako nepomemben, kot katerakoli podrobnost iz vašega otroštva: prišla je teta Ana in mi prinesla dokolenke, ki mi sploh niso bile všeč. To je sicer del vašega spomina, toda nič, na kar bi bili še posebej ponosni ali veseli.

Torej, spomin na zemeljsko življenje vam ne bo nedostopen, toda zdel se vam bo, kot malenkosten in nepomemben, ker boste le del v milijardi spominov. To, da ste le kapljica luči v veliki luči ne pomeni, da izgubljate svojo identiteto, temveč da je tisto iz česar je sestavljena vaša identiteta, tako nepomembno v primerjavi z identiteto s katero boste razpolagali. Takrat ne boste nič ampak boste vse. Ne prenehate obstojati, temveč sodelujete v vsem.

Vprašanje: Ali nas bodo takrat obkrožale nam drage osebe, prijatelji in

sorodstvo?

Odgovor: Da, toda razumeti morate dve stvari: prvič, krog tistih, ki vam pripadajo, postaja z vsako inkarnacijo vse večji in večji in drugič: moč vaše ljubezni postaja vse večja. Poglejte samo, koliko ljudi vam je v zadnjih letih priraslo k srcu, s katerimi niste imeli nikakršnih odnosov, niti v prejšnjih inkarnacijah. Tisti, ki berejo te pogovore, bodo postali vaši prijatelji, čeprav jih osebno ne boste srečali in niti ne poznate njihovih imen. Na koncu se boste nekega dne naučili ljubiti celotno stvarstvo.

149

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

Vprašanje: Ali to ne pomeni, da ne bomo več imeli niti prijateljev niti

sorodnikov?

Odgovor: Seveda boste še imeli prijatelje, imeli boste samo še prijatelje! Vsi bodo vaši prijatelji. Človeške predstave o tem, kar se imenuje ljubezen so precej omejene. Po svojih izkušnjah in spoznanjih so mistiki najbliže spoznanju kaj je to Vseljubezen, kar boste takrat doživeli. Čeprav, mistične izkušnje je težko opisati s človeškimi besedami. Toda, če vam uspe, da te besede v vas najdejo nek odjek in da pridobite poseben občutek za njih, tedaj boste dojeli nekaj tistega, kar boste doživeli po vrnitvi k Očetu. To, kar sedaj imenujete »ljubezen«, je le bled odsev prave ljubezni.

Vprašanje: Torej so vsi naši občutki sreče le bledi odsev sreče, ki nas čaka?

Odgovor: Tako je. Rad bi vas osvobodil vaših skrbi in strahov. Doživljanja duše, ki se je vrnila domov so dosti bolj veličastna, lepša, bolj radostna, kot si sploh lahko zamislite. Doživljanje izginjanja meja ne pomeni, da nekaj ne bi mogli več doživeti, ker ne bi obstojalo. Vi boste doživljali, torej boste obstajali, ne boste se spremenili v »nič«. To kar boste doživeli pa bo Jaz-v-vsem.

KAKO SE POGOVARJATI Z NEBESI? (I.)

Vprašanje: Mnogi intuitivno čutijo prisotnost angelov in njihov vpliv, toda

želijo še čisto konkretno komunicirati z Nebesi. Ti pogovori kažejo, da je to

v principu možno. Kako se tega naučimo?

Odgovor: Vedno so obstajali ljudje, ki so se lahko pogovarjali z nebeškimi bitji, pa tudi danes obstajajo. Zaželeno bi bilo, da bi se duhovniki v večji meri posluževali te možnosti: na ta način bi lahko še bolje pomagali ljudem, ki od njih pričakujejo pomoč.

Če hočemo razložiti kako se vzpostavlja komunikacija z Nebesi, se moramo dotakniti nekaterih tem: motivacija, predpogoj, blokade, prvi koraki in vaje.

150

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

MOTIVACIJA

Najbolj pogosta, toda najmanj idealna motivacija, zaradi katere se nekdo trudi vzpostaviti direkten razgovor z Nebesi je pritisk zaradi trpljenja: »v moji situaciji mi lahko samo še Nebo pomaga, nihče drugi; to je edina institucija, ki jo lahko prosim«. Tukaj se torej v prvi vrsti postavlja vprašanje: kako naj se izvlečem iz trenutne situacije? – manj pa se sprašuje: kam želim, h kakšnim ciljem stremim?

Naslednja med pogostimi motivacijami je prenasičenost: »vse do sedaj je bilo v redu in prav, toda to mi ni več dovolj. Želim več, želim se rešiti omejenosti«. To je bila npr. začetna meditacija sv. Frančiška Asiškega. Toda tudi ta motivacija ni idealna: tukaj se v prvi vrsti išče »izhod« in ne postavlja vprašanje »kam?«.

Potem obstaja težnja za spoznanjem: »želim doseči nove obale, pa tudi odkriti stara spoznanja, jih ponovno okusiti, ozavestiti«. Ta motivacija bi morala biti vedno prisotna. Toda tudi ta se lahko izčrpa v radovednosti, v čisti želji po znanju.

Vedno je treba razjasniti tudi vprašanje: zakaj hočem vedeti? Kaj nameravam delati s tem znanjem? Nebo ti bo olajšalo stvari kolikor je to mogoče, če lahko iskrenega srca rečeš: želim narediti nekaj dobrega, nekaj zdravilnega, za sebe in za druge. Želim sodelovati z Nebesi. Želim, da me Nebesa napolnijo z lučjo, da bi jo lahko širil dalje.

V idealnem primeru se postavi tudi dolgoročen cilj: »želim pripraviti svojo vrnitev k Očetu, želim zavestno kreniti po tej poti. Ob enem želim s seboj popeljati tudi stvarstvo, ki me obkroža in, če mi bo to omogočeno: ljudi, ki me obkrožajo, pa tudi naravo in če lahko, tudi kakšno bitje padlo v temo. Želim vsaj malo pripomoči širjenju luči ali vodenju v luč«

Prve dve motivacije nista nezaželeni, toda tvoj trud bo pridobil na moči in poletu šele takrat, ko bosta v prvi vrsti zadnji dve, ko torej ne boš motiviran zaradi situacije, ampak boš stremel k ciljem, ki jih Nebesa smatrajo zaželenim. Srednja motivacija, težnja za spoznanjem, je lahko sama sebi namen, lahko služi »izhodu« iz situacije, pa tudi odgovoru na »kam?«. Na vsak način je ta motivacija vedno prisotna, če želiš prositi Nebesa za odgovor na tvoja vprašanja. Če izhajaš iz prvih dveh motivov, bi moral napredovati najmanj do tretjega, v idealnem primeru pa do četrtega in petega. Vsak, ki stopa na to pot, bi si moral razjasniti svoje motive.

151

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

Idealna motivacija združuje dve komponenti. Prva je usmerjena na lasten napredek: želiš se znajti v življenju in se obenem dobro počutiti. Druga je usmerjena na tvojo okolico: ljudi, pa tudi naravo, na ves svet; vsem želiš narediti nekaj dobrega. Med obema komponentama bi moralo vladati popolno ravnotežje. Če nekdo želi komunicirati z Nebesi le zaradi sebe samega, nekaj ni uravnoteženo. Če to želi samo zaradi drugih, prav tako nekaj ni uravnoteženo.

PREDPOGOJI

Predpogoje lahko razdelimo v različne kategorije, namreč v nujno potrebne, zaželene in dodatne predpogoje, ki niso nujno izpolnjeni. Ko govorimo

o nujno potrebnih, tedaj ne mislimo, da brez njih posameznik ne bi mogel komunicirati z Nebesi, toda v takšnem primeru stopa na pot v nesigurno, morda celo zelo nevarno področje. Govorimo o predpogojih, ki morajo biti izpolnjeni, da bi do razgovora z Nebesi prišlo v svetlih in zaščitenih področjih in bi se še naprej ostalo v zaščiti luči.

Prvi predpogoj je, da je posameznik v svoje zunanje življenje- poslovno, socialno- vsa do neke mere uvedel red, postal mojster svojega življenja. To pomeni, da se moraš znati služiti s svojim razumom, sposobnostjo odločanja, odgovornostjo in da si to tudi že dokazal. Preden prosiš za pogovor z Nebesi, pokaži da si sposoben živeti sam s seboj, s svojim telesom, svetom, ljudmi, ki te obkrožajo, živalmi in rastlinami in to s pomočjo lastnega razmišljanja, odločanja, delovanja in odgovornosti.Otroci zlahka komunicirajo z Nebesi, toda ne izpolnjujejo še pogojev, da bi lahko popolnoma zavestno komunicirali, to delajo na otroški način. Zaželeno je in tudi prav je, da se kontakt v puberteti zmanjša na minimum, morda včasih tudi popolnoma prekine, da bi se našlo svoje mesto v svetu in se vanj vklopilo. Šele ko se je človek tega naučil, ima kontakt z Nebesi spet svoj smisel, torej nekje med dvajsetim in tridesetim letom.

Drugi, nujno potreben predpogoj je, da imaš jasno sliko svojih prednosti in slabosti. Naštej jih. Oglej si jih nevtralno, dobrohotno, toda brez namena, da bi kar koli olepšal. Opazuj se, kot da je govora o nekom drugem, dobrohotno, toda z jasnim pogledom. Sestavi spisek svojih slabosti, pomanjkljivosti, napak, prav tako pa tudi spisek svojih sposobnosti in lepih lastnosti, ne zato,

152

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

da bi se počutil slabši ali boljši od ostalih, temveč, da ti postane bolj jasno, kdo si, da pridobiš boljši uvid v samega sebe. Preučevanje tvojih slabosti ti bo pokazalo, kje lahko pričakuješ napade levih hierarhij: napadle te bodo točno tam, kjer so tvoje slabe točke.

Kjerkoli se nahajaš v vsakdanjem življenju, tam tudi ostani. Ne misli, da boš na drugem mestu bliže Nebesom, ali da boš do njih bolj odprt. Nebesa so povsod in povsod jih lahko dosežeš. Ne misli, da si ob napačnem času na napačnem mestu. V največjem delu si vedno ob pravem času na pravem mestu. Nebesa se nahajajo tik pred nosom.

V izjemnem primeru, se lahko zgodi, da se nahajaš na mestu, kamor iz določenih razlogov ne pripadaš. Tedaj se zahvali svetu, ker ti je dal na razpolago mesto, kjer se lahko naučiš kako izgleda, ko se ne počutiš ugodno in kot doma. Svet ni nič kriv, tudi drugi ljudje niso krivi, niso zunanji pogoji tisti, ki niso skladni: preprosto se ti ne vklapljaš v takšno okolje in s tem, ko si se v njej znašel, ti je to postalo jasno. Tedaj si poišči drugo mesto bivanja, kjer želiš biti in ostati – in sprejmi vse posledice, ki se bodo pokazale v zunanjem svetu.

Še eden nujen predpogoj je skladen odnos do hierarhije, avtoritete. Če mora otrok poslušati svoje starše in učitelje, odrasli pa svoje predpostavljene, to ne pomeni poniževanje, to nima zveze z boljšim ali slabšim, temveč z mestom, kjer se kdo nahaja. Kdor ima neprimeren odnos do zemeljskih avtoritet, bo imel tudi neskladen odnos do nebeške hierarhije in njegovo delo bo v neprestani nevarnosti. Preveri, kako je s tem in se pri tem niti ne podcenjuj niti ne precenjuj.

Naprej: tvoja stremljenja, molitve in povezave vedno usmerjaj le in samo na Sveto trojico, na Očeta, Sina in Mater. Tvoje sodelovanje bo morda vezano na Mojstre, svetnike, angele in ljudi. Lahko so neobhodni, pomagajoči in dobri posredniki, še vedno pa so le posredniki in nikoli ne morejo biti cilj molitvi, hvaljenju, velikega oboževanja. To postane jasno le, če obstaja zdrav odnos do hierarhij na splošno.

Peti predpogoj je zanesljivost, sposobnost zavzeti stav in odločno reči tako »da«, kot tudi »ne«. Tudi to bi moral preveriti pri sebi. Kako zanesljiv si in koliko zaupanja si zaslužiš? V kolikšni meri zaupaš samemu sebi? V kolikšni meri se Nebesa in drugi ljudje lahko zanesejo nate? Kako zanesljiv si tudi v majhnih stvareh? Ali si vedno dokončal začeto, ne glede na vse težave?

153

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

Naslednji pogoj je, da si soglasen z Bogom in svetom. Sestavite še dva spiska. Ne enem naštejte vse stvari, za katere mislite, da so potrebne za dobro in srečno življenje. Na drugem napišite vse kar vam manjka ali kar mislite da nimate dovolj. To so lahko materialne stvari, kot denar, posestva, hiše: lahko so tudi nematerialne stvari: prijateljstvo, odnosi, moč, vpliv, občudovanje, biti ljubljen, spoštovan itd. pomembno je, da zelo iskreno napišete stvari, ki še niso dovolj zadovoljene in da si to dobro zapomnite.

Dobro bi bilo, če bi, preden začnete z vajami, prišli do zaključka: »V resnici imam vsega dovolj. Imeti več, morda ne bi bilo koristno. Morda bi mi odvračalo pozornost, me slabilo, vezalo«. To je varna pot.

Kar ostaja neizpolnjeno na listi potreb, vas dela ranljive. Ena izmed zank, v katero se vas lahko zvabi je, da se neka potreba spremeni v pohlep in s tem postane slabost.

Toda neodvisno od tega, za neizpolnjeno potrebo se skriva predstava, da Bog ali angeli nekaj niso dobro naredili., da živite v vesolju, kjer vlada siromaštvo ali pa da je tako v vašem življenju. Smatrate, da ni dovolj poskrbelo za vas in da bo treba marsikaj spremeniti, da bi bilo vse v redu.

Če ob skrbni analizi okoliščin v katerih se nahajate, ugotovite, da imate dovolj za vaš napredek, pa tudi za to, da se od časa do časa spočijete, tedaj ste soglasni z vašimi okoliščinami. Soglasje ne pomeni, da se želi nič spremeniti. Soglasje je temeljni stav iz katerega se izhaja, toda z nasmehom in polni moči.

Kdor ni soglasen izhaja iz nezadovoljstva in slabosti, ne vstopa močno in z nasmehom, temveč kljubovalno, nezadovoljno, je preplašen ali jezen na svet, ljudi, Nebesa, na samega sebe. Morali bi se vprašati, ali si takšnih čustev še niste priznali, temveč jih želite prikriti z odejo duhovnih poskusov ali modernistične ezoterike. To je lahko zelo nevarno. Da bi se v pogovorih z angeli zavarovali pred zablodami je nujen stav notranjega soglasja, neemocionalnega prisluškovanja, odprtosti brez predhodnih prepričanj in popolne sproščenosti.

Torej, pri vsakem delu z Nebesi, bi se morali predhodno temeljito izprašati: kako stojijo stvari s samoodločitvijo, samospoznanjem, zadovoljstvom s prostorom in časom, poznavanjem hierarhij in avtoritet, zanesljivosti v dane obljube, soglasjem z Bogom in svetom? Smisel tega samospraševanja je, da z gotovostjo

154

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

stopite na izbrano pot, da ne pridete v nevarnost da bi šli po stranpoteh ali bili zavedeni s strani levih hierarhij.

Rezultati vašega samospraševanja se tičejo samo in edino vas. Nebo nima nobenega razloga, da vas ocenjuje: ti si v redu, ti si malo manj v redu, ti pa si neuporaben. To ni smisel tega. To nima karakteristik ocenjevanja, temveč služi lastni varnosti. Sami sebi morate pojasniti te stvari, da bi bili lahko varni, ali da bi lahko povzeli potrebne korake za doseganje varnosti.

BLOKADE

Povsem normalno je, da boste vedno znova naleteli na različne ovire, blokade, omejitve. Osnovno pravilo je: prvič, blokada ima svoj smisel in

drugič, smisel ima samo določen čas.

Smisel je v tem, da se vprašaš: ali greš naprej, boš ostal kjer si ali pa se boš vrnil nazaj? Želiš iti naprej ali hočeš končati? To vprašanje postavlja ovira in to je dobro in pomembno na njej.

Če ste odgovorili na to vprašanje, pomen ovire izgine. Torej, ne ukvarjajte se več z oviro samo, temveč jo ali prestopite ali pa sprejmite kot svojo trenutno mejo: to je zame previsoko, v tem trenutku ne želim iti naprej, ali pa sploh nočem iti naprej.

Blokade so lahko zelo različne: smatrate da ste premladi ali prestari, da ste moški ali ženska, niste dovolj šolani ali nasprotno, da ste prepolni znanja in intelektualni, da nimate časa ali ga nimate dovolj, da ste vedno utrujeni ali vedno nervozni, da nimate primernega stola ali prostora, da imate čas le enkrat tedensko, to pa ni dovolj, nimate dobrega učitelja ali pa sploh nimate učitelja, imate napačno prepričanje ali pa sploh nobenega, biti mora materialna korist ali pa se trud ne splača, ali sploh ne verjamete v nič ali pa ste preveč skeptični, ali pa že dovolj verujete in vam to ni več potrebno. Lahko si izberete toliko blokad, kolikor želite.

155

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

Ene stvari, pa res ne bi morali delati: tematizirati blokado. To je sicer pripravno in dovolj, da bi tematsko zapolnili celo stroko. Nekatere psihološke smeri se ukvarjajo z natančnim raziskovanjem ovir, npr. kako dolgo obstajajo, ali so vedno obstajale, ali so vedno iste oblike, kako pogosto in pri kom se pojavljajo, kako velike so v povprečju, kdo jih lahko obvlada in kdo ne, kaj vse pomaga pri njihovem obvladovanju itd. Ni potrebno, da vas vse to zanima, pomembno je eno: kaj boste storili z oviro? Jo želite prestopiti, premagati ali ne?

Če zaključite, da jo želite preskočiti, naredite, kar naredi vsak dober džokej: najprej vrzite čez oviro svoje srce in recite: jaz želim in hočem. Torej ne samo: želim, rad bi, temveč jaz to hočem in jaz to lahko, ker je moje srce že preskočilo. Ta ovira mi pravi: tu bi lahko odstopil, imel bi dober razlog, dobro opravičilo, dober argument. Toda ne želim se ustaviti, hočem naprej.

Lahko pa rečete: za mene je to točka na kateri ostajam, naprej ne grem. Imate pravico do takšne odločitve. Toda potem ne recite: šel bi naprej, če tega ne bi bilo, temveč iskreno recite: nočem čez to oviro. S tem je tema zaključena in ne obremenjujte več svoje okolice s kakršnimi koli izjavami, kaj bi vi vse naredili in lahko naredili, če ne bi bilo te ovire. Vsem formulam, ki se začnejo z »jaz bi, če bi…«, se je treba izogibati. Vem, to se sliši strogo. Toda brez te strogosti ne gre, saj ste sami hoteli navodila za napredek.

Ta princip vas bo osvobodil ali pa vam bo pokazal, kje so vaše meje in to na tak način, da obdržite vse svoje dostojanstvo in svobodo. Pomembno je vedeti, da se bo vsak enkrat znašel pred oviro, ki je iz dobrih razlogov v tem življenju ali v danem trenutku ne bo prebrodil. Tako je v redu. Premagovanje ovir ni kriterij vrednotenja. Nihče na Nebu ne opazuje s kakšno hitrostjo in koliko ovir kdo premaguje. Če se tega zavedate, bodo notranji pritiski izginili. Če drugi obstanejo pred neko oviro – je tudi to potrebno sprejeti brez komentarjev. Kdor to vrednoti z besedami: ti pa še nisi daleč prišel, nisi dovolj duhoven, imaš šibko voljo itd., ta je zapustil pravo pot. Toliko za sedaj.

156

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

KAKO SE POGOVARJATI Z NEBESI? (II.)

Prvi koraki

Prvi korak je treba narediti v notranjosti: treba se je odločiti, da se želi naučiti, kako se pogovarja z angeli. Morda ste na to že pomislili – zaradi tradicije ali potrebe. Sedaj sprejmite trdno odločitev. Na to notranjo odločitev morate gledati kot na rojstvo. Ne začnite kakor koli, kadar koli kjer koli, temveč določite poseben dan, ko boste to odločitev svečano potrdili. Naredite iz tega ritual. Naredite to na določenem mestu, obrnite se na določene svetnike, zaščitnike ali angele, naj bo to za vas svečan dan. Zapomnite si ta datum in ga slavite vsako leto, tako kot rojstni dan.

Če je trenutek odločitve že za vami, če ste že krenili po tej poti, pa še vedno preizkušate, iščete, toda vedno znova prekinjate, tedaj na vse, kar je že bilo, glejte kot na predigro. V tem primeru si tudi določite dan , ki ga boste slavili kot začetek in ki bo za vas tak kot rojstni dan. Od tega dne dalje, bo vaše iskanje našlo svojo smer, vaše napredovanje svojo pot in vaše delo svoj red.

Določite čas in prostor vašemu vsakodnevnemu delu. Uredite si kotiček v stanovanju ali mesto v naravi, kjer se boste v priprošnji obrnili k nebu. Določite tudi uro v dnevu, ko se boste s tem ukvarjali in naj vam to postane navada, kot kopanje, umivanje zob, hrana ali spanje. To delo ne bi smelo biti zamenjava za hrano ali spanje, niti sprostitev. Pogovor z Nebesi je samostojna veličina, ni zamenjava za kar koli drugega.

Razmislite o primerni obleki. Pazite, da se ne oblečete neprimerno. Kaj potrebujete, kaj vam je v napoto? Vse kar je preveč, vam bo v napoto.

Nikoli se ne oblecite pretoplo: seveda, ne sme vam biti hladno, toda ne imejte na sebi več obleke, kot je nujno potrebno. Pazite tudi na čevlje. Visoke pete, debeli podplati in umetni materiali niso priporočljivi.

Če je možno, se glede oblačenja držite naslednjih navodil: Oblecite kolikor je nujno potrebno in nič več. Uporabljajte naravne materiale, raje rastlinske, kot živalske.

157

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

Bodite preprosti in skromni kolikor je le mogoče: brez kozmetike, nakita, brez česarkoli odvečnega, toda čisti in počesani.

Dobro je ne preveč jesti in piti, ne biti lačni, toda tudi ne siti. Med pijačami je najbolj priporočljiva čista voda. Ne bodite utrujeni ali celo izčrpani.

Vse to seveda ne pomeni, da se z Nebesi ne morete pogovarjati brez teh predpogojev, to je razumljivo samo po sebi. Toda če vprašate za najboljše pogoje za takšno delo, potem usmerite pozornost na te stvari.

Neogibna je tudi resnost. Z Nebesi se lahko pogovarjate samo, če k temu pristopite resno: to ne pomeni, da pogovori ne bi mogli biti tudi zelo duhoviti in zabavni. Toda to je zelo resno in sveto delo, ni primerljivo s kakšnim hobijem ali kakršnokoli zabavo, ki jih je poln vaš svet. Sprejeli ste življenjsko odločitev da krenete po sveti poti. Istočasno bi moral biti sveta radost in sveta obveznost.Vaš stav bi morali karakterizirati potrpljenje, disciplina, resnost in radost.

Priporočljivo je, da o svojem delu molčite. Dobro premislite, komu in kaj boste rekli, če sploh komu. Seveda je dobro, če se v skupnostih medsebojno podpirate in motivirate. Toda najbolj vas bo podpiral in motiviral molk. Boljše je, da o svojem delu sploh ne govorite, kot da govorite preveč. Največja moč se razvija v molku do sveta. To ni obvezno, toda v največji meri priporočljivo. Lahko sprejmete pravilo, da o svojem delu govorite le, če se vas vpraša.

Če se želite sedaj začeti pogovarjati z Nebesi, začnite s tem, da boste popolnoma zavestno molčali. Nič ni bolj pomembno, kot molk, preden se spregovori. Da bi si molk olajšali in vadili, si predstavljajte, da se nahajate v votli krogli. Kroglo od zunaj zadeva vse mogoče, tako kot dež: misli, skrbi, hrup, strahovi, preteklost, prihodnost, signali, ki jih pošilja želodec, srce, cirkulacija, palec na nogi. Vse to ne dospe do vas. Vi se nahajate v tej krogli molka. Lebdite ali plavate v tem prostoru, kot v velikem, mirnem, tihem morju. Vse kar vas spremlja je neslišen ritem dihanja. Takšno stanje boste na začetku lahko zadržali le nekaj sekund, kasneje minut, potem pa že daljši čas.

Naslednji korak je vaja pasivnega opazovanja. Ko se boste pogovarjali z Nebesi, boste želeli tudi videti s kom se pogovarjate in želeli boste tudi kaj slišati. Nezavedno ste se navadili, da aktivno gledate na svet. Vaš način gledanja odgovarja načinu za kakršnega uporabljate tudi roke: svet jemljete v svojo posest, lovite stvari, rokujete z njimi: predmete po svoji volji razstavljate ali sestavljate, obdelujete, oblikujete in jih uporabljate po svoji volji in želji. Na enak način uporabljate tudi oči. Gledate nekaj, koncentrirate

158

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

se na to, kar želite videti, imate določene notranje predstave, mišljenja, strahove, pozicije, sodbe, morda predsodke in na tej osnovi aktivno gledate. Tudi to je v redu.

Toda, to je le en način gledanja. Potrebno je spoznati in se naučiti še enega, malce drugačnega. Na začetku vam bo uspeval le nekaj sekund; toda to je predpogoj, da lahko vidite nebeška bitja. Vadite takole:

Nikamor ne glejte v želji, da bi nekaj videli, naj vam oči same ne delajo čisto nič. Obstajajo le zato, da bi v njih padlo tisto, kar želi biti videno. Sprejmite na pozitiven način tisto, kar prihaja samo, kar se vam želi prikazati.

Nekatere živali se prehranjujejo na takšen način, da samo čakajo dokler ne prileti nekaj užitnega, tedaj samo odprejo usta in dovolijo, da vstopi. Tudi dete čaka, da pride steklenička ali dojka. Tako ne morete postopati s cmokom, lahko pa s stvarmi, ki želijo biti videne.

Torej sedite, umirite se, zaprite oči in ne nameravajte čisto nič, ne želite si ničesar. Potem odprite oči in ne usmerite pogleda na nič določenega, kot da ste spali in še ne veste kje ste in kaj bi bilo vredno ogleda: ah da, dan je. Sedaj opazite, kaj želi biti videno.

Vse to bo delovalo le nekaj sekund, potem boste spet postali aktivni in razmišljali o podrobnostih na preprogi ali o barvah na sliki. Toda vadite vedno znova: zaprite oči, sprostite se, ne želite si ničesar, temveč dovolite, da se pokaže tisto, kar želi biti videno, tedaj odprite oči in opazujte: kaj je tisto prvo, kar se želi prikazati?

Sedaj vadite zapiranje notranjih oči. Pojasnite si: tako kot zunanje oči imajo veke, ki jih lahko zaprete prav tako lahko zaprete tudi notranje oči. Poglejte naravo, zapomnite si sliko, ki je pred vami. Potem zaprite fizične oči in slika se bo znašla samo pred notranjimi očmi. Sedaj zaprite še notranje oči, tako da popolnoma nič več ne vidite, niti notranjo sliko: sedaj preprosto ni nič več, vse je črno. Navadite se na črno in ne mislite na nič

Sedaj ponovno odprite notranje oči in opazujte z notranjimi očmi: kaj se v sliki iz zunanjega sveta, ki ste jo fotografsko prenesli v notranji svet, želi posebej poudariti? Ugotovili boste, da imajo predmeti iz narave poseben naglas. Nekateri so zadržani, medtem ko drugi pravijo: poglej me, kako sem lep!

159

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

Lahko se zgodi, da opazite bitje, ki ga v zunanjem svetu še nikoli niste opazili, ker s svojim aktivnim načinom gledanja, niste dovolili možnosti njihovega obstoja. Aktiven pogled je zelo omejen in izključujoč način opazovanja. Z njegovo pomočjo vidite veliko, po drugi strani pa se na nek način določene stvari ubija. Če ga izključite, se lahko zgodi, da boste nekatere stvari videli bolje, druge drugače, videli pa boste tudi nekaj česar ni niti v zunanji, niti v notranji sliki.

Vadite ta način gledanja najprej v naravi. Tako boste lahko videli, kakšen duh vlada naravi, kakšni duhovi narave obkrožajo določene predmete. Ne boste videli samo grma in cvetlic, videli boste tudi kaj vam želijo povedati, kako se počutijo, kaj jim je potrebno, kakšna osebnost se odkriva. S tem se vam odpira pogled na življenje vseh stvari. Lahko boste videli ne samo barve, oblike in perspektive – to lahko že sedaj – temveč samo bistvo življenja, življenje samo.

Če pa želite videti Nebesa, potem morate pogledati naravnost v srce življenja. Če ne morete videti bistva življenja, ne morete videti niti Nebesa. Angeli so čisto življenje. So glasniki Svete Trojice, torej reprezentanti Stvarnika in življenjskost stvarjenja. Ostajajo vam nevidni, ne zato, ker ne bi bili vidni, ampak zato, ker še nimate pravih oči, ker še niste razvili in se naučili pravega načina gledanja.

Oni so tu, so okoli vas, torej jih lahko vidite, sicer ne z zunanjimi, ampak z notranjimi očmi. Potrebno je samo, da jim dovolite, da pridejo v vaš vaše vidno polje. Zaprite zunanje oči, potem notranje, vse dokler običajno ne izstopa več in ne zaseda vaše pozornosti. Za to je potrebna potrpežljiva vadba. Potem odprite notranje oči in ne pričakujte nič določenega. Samo opazujte tisto, kar se vam želi pokazati.

160

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

KAKO SE POGOVARJATI Z NEBESI? (III.)

Zadnji nasveti

Dve stvari morate vedno vedeti. Prvič: noben nebeški angel ne more živeti vašega življenja namesto vas niti sprejemati odločitve namesto vas, nihče vam ne more dati natančne prognoze in to iz enega samega razloga: vsi spoštujejo svobodno voljo ljudi; ta svoboda je temeljni princip tega stvarjenja in s tem tudi človeških življenj. Če angeli začutijo, da ste postali odvisni v smislu: ne bom se odločil, dokler ne vprašam angele, bodo postali zelo molčeči, da bi vam dali vedeti: pozor, to ni tisto, kar si mi želimo.

Drugič: angeli so glasniki, toda niso služabniki, na vsak način ne v tem pomenu, da morate samo pritisniti na gumb in angeli servirajo izpolnitev. Sodelovanja z Nebesi si ne bi smeli predstavljati na tak način.

Vi sami živite, odgovorni ste sami zase, vi sami odločate, in pomagate sami sebi, kot si najbolj lahko. Vsega tega angeli ne morejo napraviti namesto vas, oni to ne morejo, pa tudi ne smejo. Toda oni pomagajo, vas spremljajo, ščitijo. Lahko vam tudi svetujejo, pokažejo težnje, prikažejo razne možnosti in pokažejo kakšne posledice imajo različne odločitve. Če ste se odločili, se bodo angeli potrudili, da iz tega nastane nekaj pozitivnega ali pa bodo nečemu popolnoma nesmiselnemu na koncu dodati smisel. Oni iz slabega naredijo tisto, kar je najboljše, in obračajo vse na dobro.

Delo z Nebesi, vas bo peljalo k temu, da se boste vse bolj počutili kot podjetnik, ki svobodno razmišlja, svobodno sprejema odločitve, prevzema odgovornost za sebe in za druge in ne živi po tujih sugestijah, navadah, utrtimi potmi in predpisi. Do sveta, boste vse bolj podobni podjetniku. Do Nebes pa se boste čedalje bolj počutili kot uslužbenec.

Dosti ljudi se do sveta, usode, ljudi, okoliščin, vsakdanjosti, družbe, ekonomije, politike, družine in odnosov počutijo kot mali nemočni uslužbenci, do Nebes pa se obnašajo kot delodajalci: zahtevajo, želijo, ukazujejo, iščejo tehnike, nasvete in trike, da bi z Nebeško pomočjo čim hitreje dosegli tisto, kar si želijo. Najraje bi se pogovarjali direktno z Bogom in ukazovali celim Nebesom.

161

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

Pravilno obnašanje je čisto nasprotno. V svetu se lahko počutite kot podjetnik. V Nebesih pa prihajate bolj v vlogi sodelavca: tu so Nebesa v svoji polnosti in jaz dobivam svoj del te polnosti. S tem lahko razpolagam in dajem svetu naprej. V Nebesih obstajajo moči, ki pomagajo in skupaj z njimi lahko dosežem to ali ono.

Krepite svojo voljo in se budno in z ljubeznijo naslonite na Nebesa. Ljubite ga in si želite najboljše za sebe in za svet, s katerim ste obkroženi. S tem prihajate v pozicijo podjetnika, ki lahko reče: moja volja se vrši v svetu, toda s tem se vrši tudi volja Nebes. Tedaj se vzpostavlja živi dih med Zemljo in Nebesi, ki teče skozi vas. Postajate most med Nebom in Zemljo.

Napredovanje pri delu z Nebom gre z roko v roki z napredovanjem pri delu na Zemlji. bodite odprti za svet, ljubite to Zemljo, prefinite svoj občutek, da ima vse zvezo z vami: ali je sosed dobro, ali rastline dobro rastejo, ali določena žival živi na njej primeren način, ali ima nek otrok vse kar potrebuje. Nekaj od tega je v okviru vaših možnosti in lahko pomagate, za ostale stvari, pa je najmanj kar lahko naredite, da prosite, da se pomaga. Ne morete biti povsod prisotni, ne morete vseh ljudi osebno poznati, ne morete vsem dati denar v roke, ne morete pomagati s svojimi rokami. Lahko pa molite zanje, mislite zanje, prevzamete odgovornost. Nič vam ne pomaga, če je vam dobro, vašemu sosedu pa slabo. Potrudite se, da vam bo dobro, toda storite tudi vse kar je možno, da bo tudi vašemu sosedu dobro.

Dostikrat situacija zahteva, da se odločite med seboj in drugim: so trenutki, ko lahko napravite nekaj dobrega samo sebi ali samo drugim. Odločajte se od primera do primera, kaj boste naredili. Ni prav, če rečete: vse bom dal drugim, na sebe ne bom mislil. To niti ne bo dolgo uspevalo. Prav tako ni prav, če rečete: vedno bom mislil najprej nase, ko pa bo meni dobro, bodo prišli tudi drugi na vrsto. Pravilno je da se v vsakem primeru posebej odločite.

To stvar nekoliko oteži, je pa v skladu s svobodo. Včasih lahko rečete: v tem trenutku mi je to nujno potrebno, da dolgujem svojemu dostojanstvu, svojemu telesu in svoji nalogi. V drugi priložnosti pa lahko rečete: sedaj nisem na prvem mestu, naj imajo prednost drugi. Stalno odrekanje, kot ga prakticirajo nekateri strogi meniški redi, ni sprejemljivo v vašem vsakdanjem življenju.

O vsem kar vas teži, se z angeli lahko pogovarjate ves čas in ne samo v času, ki ste ga za to namenili. Z angelom varuhom je to čisto enostavno in to tako,

162

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

da ne rečete »jaz«, ampak »midva« (moj angel varuh in jaz). Torej: sedaj greva skupaj tja, naredila bova to ali ono, naredila bova izpit, greva po nakupih. Angelu vodniku pa se lahko vedno zahvalite če sklenete plodno poznanstvo, ali odkrijete, posebno knjigo, pa tudi če kakšna akcija ne uspe, če npr. ne morete dobiti koga na telefon. Vprašajte ga, če za to obstaja dober razlog. Navadite se na zaupne odnose s svojimi angeli.

Prav tako morate imeti vedno v mislih: tudi druge ljudi spremljajo in obkrožajo angeli. Če imate probleme z določenim človekom, to lahko poveste njegovemu angelu vodniku, namesto da tej osebi nekaj očitate ali pa jo celo direktno napadate. Recite npr. angelu vodniku drugega človeka: »Poslušaj, ne glede na to kako ti je ime, tako neprijetno je, ko tvoj varovanec vedno dela to ali ono, ali ne bi mogel pomagati, da stvari postanejo drugačne?«. Pri vsaki poškodbi, očitku, agresiji, razrešujte stvari z angelom vodnikom druge osebe. To pomeni, da tej osebi ne morate nič reči, razen če ji nujno želite povedati, kako se počutite. Pa tudi tedaj ne recite kaj je narobe naredila, ampak kako to vpliva na vas.

Potem imejte vedno v mislih, da je vsak človek posoda Svete Trojice, vsakdo brez razlike, čeprav tega na prvi pogled ne vidite. Bog ljubi vsakogar in vsakdo se bo na koncu vrnil k Očetu in našel milost pred Njim.

Ko se zgodi nekaj, kar ni popolnoma svetlo, potem je to delo levih hierarhij. Navadite se, da se v vsakdanjem življenju do takšnih stvari zavzamete določeno distanco. Ko nekomu rečete nekaj strogo, to povejte vedno tako, da gledate zraven človeka na njegovi levi strani, v sebi, morda pa tudi konkretno v zunanjem. Ker so nauki, pravzaprav usmerjeni na dvojnika, ki se nahaja na njegovi levi strani.

Istočasno bi morali v temu človeku krepiti tudi njegovo notranjo svetlobo s tem, da si rečete: v svojem bistvu je bitje luči, v njemu živi Trojica, v njemu živi tudi notranji Kristus, na Njega se obračam, ga pozdravljam, mu izkažem spoštovanje.

Upravičeno kritiko lahko izgovorite, toda vedno tako, da je jasno: usmerjena je le na tisto, kar je bilo narejenega, rečenega, ne pa na samega človeka. Vi veste, da je bitje luči. To povejte mirno, na kakršenkoli način. Pred vsem, ohranite upanje, da bo tema minila, in da bo luč nekega dne, spet prevladala. V svoji notranjosti se opomnite da morate biti potrpežljivi in disciplinirajte se z upanjem.

163

Pogovori z angeli

www.svetangelov.com

Upanje in potrpljenje sta kot mišice duše in mišice je potrebno trenirati. Upanje in potrpljenje sta rezultat discipliniranega treninga duše in razuma, to niso darovi vere, ki preprosto padejo z Neba. Kar koli se je zgodilo vam ali pa drugim, najsi bo to skozi brezoblično moč, institucijo ali družbo ali skozi posameznika: s pomočjo angelov boste to premagali, angeli vas bodo spremljali in vam pomagali. Vse ima svoj pomen, tj. služi pridobivanju ali krepitvi neke situacije, sposobnosti, daru ali pa bo šele dobilo svoj smisel.

Strogo se disciplinirajte, da boste v sebi lahko ohranili upanje, da se bo oseba ali skupina ali določena moč nekega dne spremenila in trenirajte svojo mišico, ki se imenuje: potrpljenje. Vsakodnevni pogovori z angeli vam bodo pri tem pomagali in vas vedno znova opomnili, da je vsak človek posoda Svete Trojice. Zato, ker to veste, ne glede na to kaj delate in kaj se je zgodilo, nikoli nimate pravice odreči se upanju in potrpljenju. Vedno smete, lahko in morate živeti z absolutnim zavedanjem: