staliŠČa uČiteljev in uČencev do …pefprints.pef.uni-lj.si/3458/1/magistrsko_delo.pdfit is...
TRANSCRIPT
-
UNIVERZA V LJUBLJANI
PEDAGOKA FAKULTETA
Pouevanje Pouevanje na razredni stopnji
Nea Zdear
STALIA UITELJEV IN UENCEV DO
VKLJUEVANJA SODOBNE GLASBE V
POUK GLASBENE UMETNOSTI
Magistrsko delo
Ljubljana, 2016
-
UNIVERZA V LJUBLJANI
PEDAGOKA FAKULTETA
Pouevanje Pouevanje na razredni stopnji
Nea Zdear
STALIA UITELJEV IN UENCEV DO
VKLJUEVANJA SODOBNE GLASBE V
POUK GLASBENE UMETNOSTI
Magistrsko delo
Mentorica: izr. prof. dr. Barbara Sicherl Kafol
Somentor: izr. prof. dr. Janez Jerman
Ljubljana, 2016
-
Glasba je sestavni del kulture loveka.
Brez glasbe ni popolnega razvoja osebnosti.
Zato je samo po sebi razumljivo,
da mora biti navzoa v vrtcih, olah.
Glasba ni skrivnostna magija.
as, ki ga preivljamo z glasbo,
nam oivi duha,
da postanemo sprejemljiveji za razline aktivnosti.
(Kodaly)
-
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem mentorici izr. prof. dr. Barbari Sicherl Kafol in somentorju izr. prof.
dr. Janezu Jermanu za strokovno pomo in svetovanje pri nastajanju mojega magistrskega
dela.
Zahvaljujem se skladateljici Brini Je Brezavek za nasvete pri izbiri slovenske in svetovne
literature, vsebinsko in jezikovno pomo ter za ves as, ki mi ga je posvetila.
Hvala kokokam, ki so popestrile moje ivljenje. Z vami so bila tudentska leta nepozabna.
Hvala vsem domaim, ki so me med tudijem podpirali in ves as verjeli vame.
Posebna zahvala gre mojemu mou Petru in herki Maji, ki sta me spodbujala in motivirala
med nastajanjem magistrskega dela. Z mislijo na vaju je bilo vse veliko laje. Rada vaju imam.
-
IZVLEEK
Glasba je kulturni pojav in lovekova potreba, saj obstaja v vsaki kulturi in v vseh asih. V
sodobnem asu smo izpostavljeni obilici glasbene ponudbe, ki preraa v zasienost zvonega
okolja, zato je pomembno, da znamo glasbo kritino izbirati za razline potrebe in prilonosti.
V asu osnovnoolskega izobraevanja so zato izpostavljeni cilji razvijanja estetske
obutljivosti za umetnike vrednote in ekologijo zvonega okolja ter aktivno in selektivno
posluanje glasbenih vsebin. V splonem glasbenem izobraevanju je pomembno, da uitelj
vkljuuje kakovostno glasbo razlinih obdobij, zvrsti in anrov. V tem okviru smo se v
magistrskem delu osredotoili na sodobno glasbo, ki je opredeljena kot glasba sedanjosti in
udejanja noveje umetnostne tokove. Temeljni namen magistrskega dela je bil raziskati, v
kolikni meri uitelji v osnovni oli vkljuujejo sodobno glasbo v pouk glasbene umetnosti in
kakna so njihova stalia ter stalia uencev do vkljuevanja sodobne glasbe v pouk glasbene
umetnosti. V ta namen smo zastavili raziskovalna vpraanja: kako uitelji ocenjujejo
pomembnost sodobne glasbe in kako pogosto jo vkljuujejo v pouk glasbene umetnosti; ali se
stalia uiteljev do vkljuevanja sodobne glasbe v pouk glasbene umetnosti razlikujejo glede
na spol, starost, delovno dobo, stopnjo izobrazbe, vrsto izobrazbe, dodatno glasbeno
izobraevanje ter uporabo doloene vrste didaktinih gradiv in kakna so stalia uencev do
vkljuevanja sodobne glasbe v pouk glasbene umetnosti.
Raziskavo smo izvedli s kvantitativnim raziskovalnim pristopom ter pri tem uporabili
deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo. V vzorec smo zajeli 123 uiteljev
glasbene umetnosti iz razlinih osnovnih ol ter 10 uencev, ki v okviru interesne dejavnosti
obiskujejo pevski zbor v osnovni oli Beigrad. Podatke uiteljev smo zbrali z avtorsko
oblikovanim anketnim vpraalnikom, podatke uencev pa z nestandardiziranim intervjujem.
Pridobljeni rezultati so dali vpogled v stalia uiteljev in uencev do sodobne glasbe in
dejavnike, ki so povezani z njenim vkljuevanjem v pouk glasbene umetnosti. Izsledki
raziskave so pokazali, da imajo anketiranci na splono pozitiven odnos do sodobne glasbe in da
jo v veliki meri vkljuujejo v pouk. Njihova stalia do sodobne glasbe se v glavnem ne
razlikujejo glede na spremenljivke, ki smo jih izpostavili (spol, starost, delovna doba, stopnja
izobrazbe, vrsta izobrazbe, dodatno glasbeno izobraevanje, uporaba doloene vrste didaktinih
gradiv). Stalia uencev do vkljuevanja sodobne glasbe v pouk glasbene umetnosti so prav
tako kot stalia uiteljev na splono pozitivno naravnana. Uencem se zdi sodobna glasba
zanimiva, vendar drugana. V oli v glavnem posluajo sodobno glasbo in jih uitelji k temu
tudi spodbujajo, medtem ko jo doma posluajo le redki. Veina je k posluanju sodobne glasbe
pripravljena spodbujati tudi druge.
e povzamemo celotno raziskavo, lahko sklenemo, da imajo osebe, vkljuene v raziskavo,
pozitivna stalia do sodobne glasbe. V prihodnje bi bilo smiselno raziskati, kako sodobno
glasbo pribliati tudi tistim, ki imajo do nje negativna stalia in so pri vkljuevanju sodobne
glasbe v vzgojno-izobraevalni proces zadrani. Smiselno bi bilo preveriti znanje pedagokega
osebja s podroja sodobne glasbe in ob morebitni ugotovljeni slabi strokovni usposobljenosti
poiskati reitve za napredovanje na tem podroju.
KLJUNE BESEDE: sodobna glasba, pouk glasbene umetnosti, ustvarjalnost, stalia
-
ABSTRACT
Music is a cultural phenomenon and a human need, which has existed throughout time and in
every culture. Modern times offer a broad palette of music, which is outgrowing this
oversaturated environment of sound, therefore it is important to be able to critically choose the
appropriate type of music for a variety of particular needs and situations. During primary
education, emphasis is placed on the objectives of developing aesthetic sensitivity towards
artistic values and the ecology of the environment of sound and how to actively and selectively
listen to music content. It is important that the teacher includes quality music of different
periods, styles and genres in general music education. Within this context, the focus of our
thesis is on contemporary music, which is defined as music of the present and helps realise the
currents of contemporary art. The primary purpose of our masters thesis was to investigate to
what extent do primary school teachers include contemporary music in teaching music
education and what their attitude as well as the attitude of their students is towards the
integration of contemporary music in the teaching of music education. To this end, we asked the following research questions: how teachers assess the importance of modern music, and
how often they engage in teaching it; do teachers' attitudes to the integration of contemporary
music in the teaching of music education differ according to gender, age, seniority, length of
employment, level of education, type of education, extended music education and the use of
certain types of didactic materials, and what opinions do students hold regarding the integration
of contemporary music in the teaching of music education.
The research was carried out by means of a quantitative research approach, using a descriptive
and causal non-experimental method. The sample included 123 teachers of music education
from different primary schools and 10 students, who as part of their extracurricular activities
sing in the Beigrad primary school choir. Data on teachers was collected via an authorial
questionnaire, while data on students was collected by means of a non-standardized interview.
The obtained results have given us an insight into the attitudes teachers and students have
towards contemporary music, as well as into the factors related to the latters inclusion in the
teaching of music education. Results of the research showed that respondents generally have a
positive attitude towards contemporary music and that they incorporate it in teaching to a large
degree. Their views on contemporary music do not generally differ depending on the variables
that we exposed (gender, age, seniority, length of employment, level of education, type of
education, extended music education and the use of certain types of didactic materials).
Students attitudes to the integration of contemporary music in the teaching of music education
as well as teachers' attitudes are generally positive. Students seem to find contemporary music
interesting, yet different. They mainly listen to contemporary music at school, a practice
encouraged by the teachers, while very few students listen to it at home. Most are willing to
encourage others to listen to contemporary music.
To summarize the research, it can be concluded that the persons included in this research
possess a positive attitude towards contemporary music. Therefore, it would be a logical next
step to explore how to bring contemporary music closer to those who have a negative attitude
towards it and are more sceptical in incorporating contemporary music in the educational
process. It would be sensible to test the skills of pedagogues working in the field of
contemporary music and in the event of discovering the existence of poor professional
competence find solutions to boost progress in this field.
KEY WORDS: contemporary music, teaching music education, creativity, attitudes
-
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ..................................................................................................................................... 1
2 O GLASBI ............................................................................................................................... 2
2.1 Sodobna glasba ................................................................................................................. 4
2.2 Kompozicijske usmeritve v sodobni glasbi ...................................................................... 5
2.2.1 Sodobna glasba v didaktinih gradivih Brede Oblak ............................................... 10
2.2.2 Sodobna glasba v didaktinih gradivih Albince Pesek ............................................ 36
3 POUK GLASBENE UMETNOSTI ...................................................................................... 46
3.1 Uni nart za glasbeno umetnost .................................................................................... 46
3.1.1 Glasbene vsebine v unih nartih iz leta 2004 in 2011 ............................................ 53
3.2 Glasbene dejavnosti ........................................................................................................ 54
3.2.1 Glasbena dejavnost posluanja................................................................................. 55
3.2.2 Glasbena dejavnost ustvarjanja ................................................................................ 58
3.2.3 Glasbena dejavnost izvajanja ................................................................................... 60
3.3 Glasbeni jezik ................................................................................................................. 61
4 STALIA ............................................................................................................................ 64
4.1 Opredelitev pojma .......................................................................................................... 64
4.2 Znailnosti in lastnosti stali ......................................................................................... 65
4.3 Vrste in struktura stali ................................................................................................. 66
4.4 Oblikovanje stali in spreminjanje stali (na splono in do glasbe) ............................ 66
5 EMPIRINI DEL .................................................................................................................. 69
5.1 Opredelitev raziskovalnega problema in cilji ................................................................. 69
5.2 Raziskovalna vpraanja .................................................................................................. 69
5.3 Osnovna raziskovalna metoda in raziskovalni pristop ................................................... 70
5.3.1 Vzorec ...................................................................................................................... 70
5.3.2 Opis postopka zbiranja podatkov ............................................................................. 76
5.3.3 Postopki obdelave podatkov .................................................................................... 77
5.4 Predstavitev in interpretacija rezultatov, zbranih z anketnimi vpraalniki ..................... 77
5.5 Predstavitev in interpretacija rezultatov, zbranih z intervjuji ....................................... 162
5.5.1 Mnenje o izvedenih delavnicah v okviru festivala Slovenski glasbeni dnevi ........ 162
5.5.2 Doivljanje sodobne glasbe ................................................................................... 163
5.5.3 Posluanje sodobne glasbe doma ........................................................................... 164
5.5.4 Posluanje sodobne glasbe v oli ........................................................................... 165
5.5.5 Spodbude uiteljev k posluanju sodobne glasbe .................................................. 165
-
5.5.6 Njihovo spodbujanje drugih k posluanju sodobne glasbe .................................... 167
6 INTERPRETACIJA REZULTATOV ................................................................................. 168
7 SKLEP ................................................................................................................................. 171
8 LITERATURA .................................................................................................................... 174
9 VIRI ..................................................................................................................................... 178
10 PRILOGE .......................................................................................................................... 179
Anketni vpraalnik .............................................................................................................. 179
-
KAZALO TABEL Tabela 1: Struktura vzorca uiteljev glede na spol ................................................................................ 70
Tabela 2: Struktura vzorca uiteljev glede na starost ............................................................................ 71
Tabela 3: Struktura vzorca uiteljev glede na delovno dobo na podroju pouevanja ......................... 71
Tabela 4: Struktura vzorca uiteljev glede na stopnjo izobrazbe .......................................................... 72
Tabela 5: Struktura vzorca uiteljev glede na vrsto izobrazbe .............................................................. 73
Tabela 6: Struktura vzorca uiteljev glede na dodatno glasbeno izobraevanje ................................... 75
Tabela 7: Struktura vzorca uiteljev glede na uporabo doloene vrste didaktinih gradiv ................... 75
Tabela 8: Struktura vzorca uiteljev glede na pouevanje glasbene umetnosti v posameznem razredu 78
Tabela 9: Struktura vzorca uiteljev glede na osebo, ki pouuje glasbeno umetnost v njihovem razredu
............................................................................................................................................................... 78
Tabela 10: Struktura vzorca uiteljev glede na uporabo didaktinih gradiv pri pouku glasbene
umetnosti ............................................................................................................................................... 78
Tabela 11: Struktura vzorca uiteljev glede na kriterije, po katerih so se odloili za uporabo doloenih
didaktinih gradiv. ................................................................................................................................. 79
Tabela 12: Struktura vzorca uiteljev glede na mnenje o zadostnosti delea sodobne glasbe v
uporabljenih ubenikih .......................................................................................................................... 79
Tabela 13: Struktura vzorca uiteljev glede na strokovno usposobljenost na razlinih glasbenih
podrojih ................................................................................................................................................ 80
Tabela 14: Struktura vzorca uiteljev glede na didaktino usposobljenost na razlinih glasbenih
podrojih ................................................................................................................................................ 80
Tabela 15: Struktura vzorca uiteljev glede na vkljuevanje sodobne glasbe v pouk glasbene umetnosti
............................................................................................................................................................... 80
Tabela 16: Struktura vzorca uiteljev glede na pogostost vkljuevanja sodobne glasbe v pouk glasbene
umetnosti ............................................................................................................................................... 81
Tabela 17: Struktura vzorca uiteljev glede na vrste glasbenih dejavnosti, pri katerih najpogosteje
vkljuujejo v pouk sodobno glasbo. ...................................................................................................... 81
Tabela 18: Struktura vzorca uiteljev glede na to, od kod izbirajo primere za vkljuevanje sodobne
glasbe v pouk. ........................................................................................................................................ 82
Tabela 19: Struktura vzorca uiteljev glede na nain, po katerem v pouk glasbene umetnosti
vkljuujejo sodobno glasbo oz. bi se jim zdelo to smiselno izvajati. .................................................... 83
Tabela 20: Struktura vzorca uiteljev glede na mnenje o razlikovanju med obravnavo sodobne glasbe
in obravnavo glasbe drugih obdobij ...................................................................................................... 84
Tabela 21: Struktura vzorca uiteljev glede na mnenje o prednostih/pomanjkljivostih vkljuevanja
sodobne glasbe v pouk .......................................................................................................................... 84
Tabela 22: Struktura vzorca uiteljev glede na vrsto prednosti vkljuevanja sodobne glasbe v pouk
glasbene umetnosti ................................................................................................................................ 85
Tabela 23: Struktura vzorca uiteljev glede na vrsto pomanjkljivosti vkljuevanja sodobne glasbe v
pouk glasbene umetnosti ....................................................................................................................... 86
Tabela 24: Struktura vzorca uiteljev glede na stalie o nujnosti vkljuevanja sodobne glasbe v pouk
Sodobno glasbo je nujno vkljuevati v pouk, saj uencem pomaga razvijati obutljivost do sodobne
glasbe v primerjavi z glasbo starejih obdobij. ..................................................................................... 86
Tabela 25: Struktura vzorca uiteljev glede na stalie o nujnosti vkljuevanja sodobne glasbe v pouk
Sodobno glasbo je nujno vkljuevati v pouk, saj uencem omogoa spoznavanje glasbe razlinih
obdobij, zvrsti in anrov. ....................................................................................................................... 87
Tabela 26: Struktura vzorca uiteljev glede na stalie o vkljuevanju sodobne glasbe v pouk
Vkljuevanje sodobne glasbe v pouk mi omogoa, da sem nenehno ustvarjalen. ................................ 87
Tabela 27: Struktura vzorca uiteljev glede na stalie o vkljuevanju sodobne glasbe v pouk
Vkljuevanje sodobne glasbe v pouk je pomembno za pozneje udejstvovanje uencev na glasbenem
podroju. ................................................................................................................................................ 87
Tabela 28: Struktura vzorca uiteljev glede na stalie o vkljuevanju sodobne glasbe v pouk
Vkljuevanje sodobne glasbe v pouk je pomembno za vzgojo aktivnega posluanja. .......................... 88
-
Tabela 29: Struktura vzorca uiteljev glede na mnenje o uenevih eljah po vkljuevanju sodobne
glasbe v pouk ......................................................................................................................................... 88
Tabela 30: Struktura vzorca uiteljev glede na mnenje o zadostnosti delea sodobne glasbe v unem
nartu za glasbeno umetnost .................................................................................................................. 88
Tabela 31: Struktura vzorca uiteljev glede na prisotnost/odsotnost sodelovanja z umetniki/glasbenimi
olami/s kulturnimi ustanovami ............................................................................................................ 89
Tabela 32: Struktura vzorca uiteljev glede na sodelovanje z umetniki/glasbenimi olami/s kulturnimi
ustanovami ............................................................................................................................................ 89
Tabela 33: Struktura vzorca uiteljev glede naina sodelovanja z umetniki/ glasbenimi olami/s
kulturnimi ustanovami ........................................................................................................................... 90
Tabela 34: Struktura vzorca uiteljev glede na vedenje o tem, ali imamo v Sloveniji .......................... 91
Tabela 35: Odvisnost med spolom in mnenjem o zadostnosti delea sodobne glasbe v uporabljenih
ubenikih ............................................................................................................................................... 92
Tabela 36: Odvisnost med spolom in vkljuevanjem sodobne glasbe v pouk glasbene umetnosti ....... 92
Tabela 37: Odvisnost med spolom in pogostostjo vkljuevanja sodobne glasbe v pouk glasbene
umetnosti ............................................................................................................................................... 93
Tabela 38: Odvisnost med spolom in mnenjem o prednostih/pomanjkljivostih vkljuevanja sodobne
glasbe v pouk ......................................................................................................................................... 93
Tabela 39: Odvisnost med spolom in staliem o nujnosti vkljuevanja sodobne glasbe v pouk, saj to
uencem pomaga razvijati obutljivost do sodobne glasbe v primerjavi z glasbo starejih obdobij. .... 94
Tabela 40: Odvisnost med spolom in staliem o nujnosti vkljuevanja sodobne glasbe v pouk, saj to
uencem omogoa spoznavanje glasbe razlinih obdobij, zvrsti in anrov. ......................................... 94
Tabela 41: Odvisnost med spolom in staliem o vkljuevanju sodobne glasbe v pouk zaradi monosti
nenehne ustvarjalnosti ........................................................................................................................... 95
Tabela 42: Odvisnost med spolom in staliem o pomembnosti vkljuevanja sodobne glasbe v pouk za
udejstvovanje uencev na glasbenem podroju ..................................................................................... 95
Tabela 43: Odvisnost med spolom in staliem o pomembnosti vkljuevanja sodobne glasbe v pouk za
vzgojo aktivnega posluanja .................................................................................................................. 96
Tabela 44: Odvisnost med spolom in mnenjem o zadostnosti delea sodobne glasbe v unem nartu za
glasbeno umetnost ................................................................................................................................. 97
Tabela 45: Odvisnost med starostjo in mnenjem o zadostnosti delea sodobne glasbe v uporabljenih
ubenikih ............................................................................................................................................... 98
Tabela 46: Odvisnost med starostjo in vkljuevanjem sodobne glasbe v pouk glasbene umetnosti ..... 99
Tabela 47: Odvisnost med starostjo in pogostostjo vkljuevanja sodobne glasbe v pouk glasbene
umetnosti ............................................................................................................................................. 100
Tabela 48: Odvisnost med starostjo in mnenjem o prednostih/pomanjkljivostih vkljuevanja sodobne
glasbe v pouk ....................................................................................................................................... 101
Tabela 49: Odvisnost med starostjo in staliem o nujnosti vkljuevanja sodobne glasbe v pouk, saj to
uencem pomaga razvijati obutljivost do sodobne glasbe v primerjavi z glasbo starejih obdobij. .. 101
Tabela 50: Odvisnost med starostjo in staliem o nujnosti vkljuevanja sodobne glasbe v pouk, saj to
uencem omogoa spoznavanje glasbe razlinih obdobij, zvrsti in anrov. ....................................... 102
Tabela 51: Odvisnost med starostjo in staliem o vkljuevanju sodobne glasbe v pouk zaradi
monosti nenehne ustvarjalnosti.......................................................................................................... 102
Tabela 52: Odvisnost med starostjo in staliem o pomembnosti vkljuevanja sodobne glasbe v pouk
za udejstvovanje uencev na glasbenem podroju .............................................................................. 103
Tabela 53: Odvisnost med starostjo in staliem o pomembnosti vkljuevanja sodobne glasbe v pouk
za vzgojo aktivnega posluanja ........................................................................................................... 103
Tabela 54: Odvisnost med starostjo in mnenjem o zadostnosti delea sodobne glasbe v unem nartu
za glasbeno umetnost ........................................................................................................................... 104
Tabela 55: Odvisnost med delovno dobo na podroju pouevanja in mnenjem o zadostnosti delea
sodobne glasbe v uporabljenih ubenikih............................................................................................ 106
Tabela 56: Odvisnost med delovno dobo na podroju pouevanja in vkljuevanjem sodobne glasbe v
pouk glasbene umetnosti ..................................................................................................................... 107
Tabela 57: Odvisnost med delovno dobo na podroju pouevanja in pogostostjo vkljuevanja sodobne
glasbe v pouk glasbene umetnosti ....................................................................................................... 108
-
Tabela 58: Odvisnost med delovno dobo na podroju pouevanja in mnenjem o
prednostih/pomanjkljivostih vkljuevanja sodobne glasbe v pouk ..................................................... 109
Tabela 59: Odvisnost med delovno dobo na podroju pouevanja in staliem o nujnosti vkljuevanja
sodobne glasbe v pouk, saj to uencem pomaga razvijati obutljivost do sodobne glasbe v primerjavi z
glasbo starejih obdobij. ...................................................................................................................... 109
Tabela 60: Odvisnost med delovno dobo na podroju pouevanja in staliem o nujnosti vkljuevanja
sodobne glasbe v pouk, saj to uencem omogoa spoznavanje glasbe razlinih obdobij, zvrsti in
anrov. ................................................................................................................................................. 110
Tabela 61: Odvisnost med delovno dobo na podroju pouevanja in staliem o vkljuevanju sodobne
glasbe v pouk zaradi monosti nenehne ustvarjalnosti ........................................................................ 111
Tabela 62: Odvisnost med delovno dobo na podroju pouevanja in staliem o pomembnosti
vkljuevanja sodobne glasbe v pouk za udejstvovanje uencev na glasbenem podroju ................... 111
Tabela 63: Odvisnost med delovno dobo na podroju pouevanja in staliem o pomembnosti
vkljuevanja sodobne glasbe v pouk za vzgojo aktivnega posluanja ................................................ 112
Tabela 64: Odvisnost med delovno dobo na podroju pouevanja in mnenjem o zadostnosti delea
sodobne glasbe v unem nartu za glasbeno umetnost........................................................................ 113
Tabela 65: Odvisnost med stopnjo izobrazbe in mnenjem o zadostnosti delea sodobne glasbe v
uporabljenih ubenikih ........................................................................................................................ 114
Tabela 66: Odvisnost med stopnjo izobrazbe in vkljuevanjem sodobne glasbe v pouk glasbene
umetnosti ............................................................................................................................................. 115
Tabela 67: Odvisnost med stopnjo izobrazbe in pogostostjo vkljuevanja sodobne glasbe v pouk
glasbene umetnosti .............................................................................................................................. 116
Tabela 68: Odvisnost med stopnjo izobrazbe in mnenjem o prednostih/pomanjkljivostih vkljuevanja
sodobne glasbe v pouk ........................................................................................................................ 117
Tabela 69: Odvisnost med stopnjo izobrazbe in staliem o nujnosti vkljuevanja sodobne glasbe v
pouk, saj to uencem pomaga razvijati obutljivost do sodobne glasbe v primerjavi z glasbo starejih
obdobij. ................................................................................................................................................ 117
Tabela 70: Odvisnost med stopnjo izobrazbe in staliem o nujnosti vkljuevanja sodobne glasbe v
pouk, saj to uencem omogoa spoznavanje glasbe razlinih obdobij, zvrsti in anrov. .................... 118
Tabela 71: Odvisnost med stopnjo izobrazbe in staliem o vkljuevanju sodobne glasbe v pouk zaradi
monosti nenehne ustvarjalnosti.......................................................................................................... 119
Tabela 72: Odvisnost med stopnjo izobrazbe in staliem o pomembnosti vkljuevanja sodobne glasbe
v pouk za udejstvovanje uencev na glasbenem podroju .................................................................. 119
Tabela 73: Odvisnost med stopnjo izobrazbe in staliem o pomembnosti vkljuevanja sodobne glasbe
v pouk za vzgojo aktivnega posluanja ............................................................................................... 120
Tabela 74: Odvisnost med stopnjo izobrazbe in mnenjem o zadostnosti delea sodobne glasbe v unem
nartu za glasbeno umetnost ................................................................................................................ 120
Tabela 75: Odvisnost med vrsto izobrazbe in mnenjem o zadostnosti delea sodobne glasbe v
uporabljenih ubenikih ........................................................................................................................ 122
Tabela 76: Odvisnost med vrsto izobrazbe in vkljuevanjem sodobne glasbe v pouk glasbene
umetnosti ............................................................................................................................................. 123
Tabela 77: Odvisnost med vrsto izobrazbe in pogostostjo vkljuevanja sodobne glasbe v pouk
glasbene umetnosti .............................................................................................................................. 124
Tabela 78: Odvisnost med vrsto izobrazbe in mnenjem o prednostih/pomanjkljivostih vkljuevanja
sodobne glasbe v pouk ........................................................................................................................ 125
Tabela 79: Odvisnost med vrsto izobrazbe in staliem o nujnosti vkljuevanja sodobne glasbe v pouk,
saj to uencem pomaga razvijati obutljivost do sodobne glasbe v primerjavi z glasbo starejih
obdobij. ................................................................................................................................................ 125
Tabela 80: Odvisnost med vrsto izobrazbe in staliem o nujnosti vkljuevanja sodobne glasbe v pouk,
saj to uencem omogoa spoznavanje glasbe razlinih obdobij, zvrsti in anrov. .............................. 126
Tabela 81: Odvisnost med vrsto izobrazbe in staliem o vkljuevanju sodobne glasbe v pouk zaradi
monosti nenehne ustvarjalnosti.......................................................................................................... 126
Tabela 82: Odvisnost med vrsto izobrazbe in staliem o pomembnosti vkljuevanja sodobne glasbe v
pouk za udejstvovanje uencev na glasbenem podroju ..................................................................... 127
-
Tabela 83: Odvisnost med vrsto izobrazbe in staliem o pomembnosti vkljuevanja sodobne glasbe v
pouk za vzgojo aktivnega posluanja .................................................................................................. 128
Tabela 84: Odvisnost med vrsto izobrazbe in mnenjem o zadostnosti delea sodobne glasbe v unem
nartu za glasbeno umetnost ................................................................................................................ 128
Tabela 85: Odvisnost med dodatnim glasbenim izobraevanjem in mnenjem o zadostnosti delea
sodobne glasbe v uporabljenih ubenikih............................................................................................ 130
Tabela 86: Odvisnost med dodatnim glasbenim izobraevanjem in vkljuevanjem sodobne glasbe v
pouk glasbene umetnosti ..................................................................................................................... 130
Tabela 87: Odvisnost med dodatnim glasbenim izobraevanjem in pogostostjo vkljuevanja sodobne
glasbe v pouk glasbene umetnosti ....................................................................................................... 130
Tabela 88: Odvisnost med dodatnim glasbenim izobraevanjem (sodelovanjem v plesni skupini) in
pogostostjo vkljuevanja sodobne glasbe v pouk glasbene umetnosti ................................................ 131
Tabela 89: Odvisnost med dodatnim glasbenim izobraevanjem in mnenjem o
prednostih/pomanjkljivostih vkljuevanja sodobne glasbe v pouk ..................................................... 131
Tabela 90: Odvisnost med odsotnostjo dodatnega glasbenega izobraevanja in mnenjem o
prednostih/pomanjkljivostih vkljuevanja sodobne glasbe v pouk ..................................................... 132
Tabela 91: Odvisnost med dodatnim glasbenim izobraevanjem (obiskovanjem glasbene ole) in
staliem o nujnosti vkljuevanja sodobne glasbe v pouk, saj to uencem pomaga razvijati obutljivost
do sodobne glasbe v primerjavi z glasbo starejih obdobij. ................................................................ 132
Tabela 92: Odvisnost med dodatnim glasbenim izobraevanjem (obiskovanjem glasbene ole) in
staliem o nujnosti vkljuevanja sodobne glasbe v pouk, saj to uencem omogoa spoznavanje glasbe
razlinih obdobij, zvrsti in anrov. ...................................................................................................... 133
Tabela 93: Odvisnost med dodatnim glasbenim izobraevanjem (obiskovanjem glasbene ole) in
staliem o vkljuevanju sodobne glasbe v pouk zaradi monosti nenehne ustvarjalnosti ................. 134
Tabela 94: Odvisnost med dodatnim glasbenim izobraevanjem (obiskovanjem glasbene ole) in
staliem o pomembnosti vkljuevanja sodobne glasbe v pouk za udejstvovanje uencev na glasbenem
podroju ............................................................................................................................................... 134
Tabela 95: Odvisnost med dodatnim glasbenim izobraevanjem (obiskovanjem glasbene ole) in
staliem o pomembnosti vkljuevanja sodobne glasbe v pouk za vzgojo aktivnega posluanja ....... 135
Tabela 96: Odvisnost med dodatnim glasbenim izobraevanjem (petjem v pevskem zboru) in staliem
o nujnosti vkljuevanja sodobne glasbe v pouk, saj to uencem pomaga razvijati obutljivost do
sodobne glasbe v primerjavi z glasbo starejih obdobij. ..................................................................... 136
Tabela 97: Odvisnost med dodatnim glasbenim izobraevanjem (petjem v pevskem zboru) in staliem
o nujnosti vkljuevanja sodobne glasbe v pouk, saj to uencem omogoa spoznavanje glasbe razlinih
obdobij, zvrsti in anrov. ..................................................................................................................... 137
Tabela 98: Odvisnost med dodatnim glasbenim izobraevanjem (petjem v pevskem zboru) in staliem
o vkljuevanju sodobne glasbe v pouk zaradi monosti nenehne ustvarjalnosti ................................. 137
Tabela 99: Odvisnost med dodatnim glasbenim izobraevanjem (petjem v pevskem zboru) in staliem
o pomembnosti vkljuevanja sodobne glasbe v pouk za udejstvovanje uencev na glasbenem podroju
............................................................................................................................................................. 138
Tabela 100: Odvisnost med dodatnim glasbenim izobraevanjem (petjem v pevskem zboru) in
staliem o pomembnosti vkljuevanja sodobne glasbe v pouk za vzgojo aktivnega posluanja ....... 139
Tabela 101: Odvisnost med dodatnim glasbenim izobraevanjem (petjem v komorni skupini) in
staliem o nujnosti vkljuevanja sodobne glasbe v pouk, saj to uencem pomaga razvijati obutljivost
do sodobne glasbe v primerjavi z glasbo starejih obdobij. ................................................................ 139
Tabela 102: Odvisnost med dodatnim glasbenim izobraevanjem (petjem v komorni skupini) in
staliem o nujnosti vkljuevanja sodobne glasbe v pouk, saj to uencem omogoa spoznavanje glasbe
razlinih obdobij, zvrsti in anrov. ...................................................................................................... 140
Tabela 103: Odvisnost med dodatnim glasbenim izobraevanjem (petjem v komorni skupini) in
staliem o vkljuevanju sodobne glasbe v pouk zaradi monosti nenehne ustvarjalnosti ................. 141
Tabela 104: Odvisnost med dodatnim glasbenim izobraevanjem (petjem v komorni skupini) in
staliem o pomembnosti vkljuevanja sodobne glasbe v pouk za udejstvovanje uencev na glasbenem
podroju ............................................................................................................................................... 141
Tabela 105: Odvisnost med dodatnim glasbenim izobraevanjem (petjem v komorni skupini) in
staliem o pomembnosti vkljuevanja sodobne glasbe v pouk za vzgojo aktivnega posluanja ....... 142
-
Tabela 106: Odvisnost med dodatnim glasbenim izobraevanjem (sodelovanjem v plesni skupini) in
staliem o nujnosti vkljuevanja sodobne glasbe v pouk, saj to uencem pomaga razvijati obutljivost
do sodobne glasbe v primerjavi z glasbo starejih obdobij. ................................................................ 143
Tabela 107: Odvisnost med dodatnim glasbenim izobraevanjem (sodelovanjem v plesni skupini) in
staliem o nujnosti vkljuevanja sodobne glasbe v pouk, saj to uencem omogoa spoznavanje glasbe
razlinih obdobij, zvrsti in anrov. ...................................................................................................... 144
Tabela 108: Odvisnost med dodatnim glasbenim izobraevanjem (sodelovanjem v plesni skupini) in
staliem o vkljuevanju sodobne glasbe v pouk zaradi monosti nenehne ustvarjalnosti ................. 144
Tabela 109: Odvisnost med dodatnim glasbenim izobraevanjem (sodelovanjem v plesni skupini) in
staliem o pomembnosti vkljuevanja sodobne glasbe v pouk za udejstvovanje uencev na glasbenem
podroju ............................................................................................................................................... 145
Tabela 110: Odvisnost med dodatnim glasbenim izobraevanjem (sodelovanjem v plesni skupini) in
staliem o pomembnosti vkljuevanja sodobne glasbe v pouk za vzgojo aktivnega posluanja ....... 146
Tabela 111: Odvisnost med odsotnostjo dodatnega glasbenega izobraevanja in staliem o nujnosti
vkljuevanja sodobne glasbe v pouk, saj to uencem pomaga razvijati obutljivost do sodobne glasbe
v primerjavi z glasbo starejih obdobij. ............................................................................................... 146
Tabela 112: Odvisnost med odsotnostjo dodatnega glasbenega izobraevanja in staliem o nujnosti
vkljuevanja sodobne glasbe v pouk, saj to uencem omogoa spoznavanje glasbe razlinih obdobij,
zvrsti in anrov. ................................................................................................................................... 147
Tabela 113: Odvisnost med odsotnostjo dodatnega glasbenega izobraevanja in staliem o
vkljuevanju sodobne glasbe v pouk zaradi monosti nenehne ustvarjalnosti .................................... 148
Tabela 114: Odvisnost med odsotnostjo dodatnega glasbenega izobraevanja in staliem o
pomembnosti vkljuevanja sodobne glasbe v pouk za udejstvovanje uencev na glasbenem podroju
............................................................................................................................................................. 148
Tabela 115: Odvisnost med odsotnostjo dodatnega glasbenega izobraevanja in staliem o
pomembnosti vkljuevanja sodobne glasbe v pouk za vzgojo aktivnega posluanja .......................... 149
Tabela 116: Odvisnost med dodatnim glasbenim izobraevanjem (drugo) in staliem o nujnosti
vkljuevanja sodobne glasbe v pouk, saj to uencem pomaga razvijati obutljivost do sodobne glasbe
v primerjavi z glasbo starejih obdobij. ............................................................................................... 150
Tabela 117: Odvisnost med dodatnim glasbenim izobraevanjem (drugo) in staliem o nujnosti
vkljuevanja sodobne glasbe v pouk, saj to uencem omogoa spoznavanje glasbe razlinih obdobij,
zvrsti in anrov. ................................................................................................................................... 151
Tabela 118: Odvisnost med dodatnim glasbenim izobraevanjem (drugo) in staliem o vkljuevanju
sodobne glasbe v pouk zaradi monosti nenehne ustvarjalnosti ......................................................... 151
Tabela 119: Odvisnost med dodatnim glasbenim izobraevanjem (drugo) in staliem o pomembnosti
vkljuevanja sodobne glasbe v pouk za udejstvovanje uencev na glasbenem podroju ................... 152
Tabela 120: Odvisnost med dodatnim glasbenim izobraevanjem (drugo) in staliem o pomembnosti
vkljuevanja sodobne glasbe v pouk za vzgojo aktivnega posluanja ................................................ 153
Tabela 121: Odvisnost med dodatnim glasbenim izobraevanjem in mnenjem o zadostnosti delea
sodobne glasbe v unem nartu za glasbeno umetnost........................................................................ 153
Tabela 122: Odvisnost med uporabo doloene vrste didaktinih gradiv in mnenjem o zadostnosti
delea sodobne glasbe v uporabljenih ubenikih ................................................................................ 154
Tabela 123: Odvisnost med uporabo doloene vrste didaktinih gradiv in vkljuevanjem sodobne
glasbe v pouk glasbene umetnosti ....................................................................................................... 155
Tabela 124: Odvisnost med uporabo doloene vrste didaktinih gradiv in pogostostjo vkljuevanja
sodobne glasbe v pouk glasbene umetnosti ......................................................................................... 156
Tabela 125: Odvisnost med uporabo doloene vrste didaktinih gradiv in mnenjem o
prednostih/pomanjkljivostih vkljuevanja sodobne glasbe v pouk ..................................................... 157
Tabela 126: Odvisnost med uporabo doloene vrste didaktinih gradiv in staliem o nujnosti
vkljuevanja sodobne glasbe v pouk, saj to uencem pomaga razvijati obutljivost do sodobne glasbe
v primerjavi z glasbo starejih obdobij. ............................................................................................... 157
Tabela 127: Odvisnost med uporabo doloene vrste didaktinih gradiv in staliem o nujnosti
vkljuevanja sodobne glasbe v pouk, saj to uencem omogoa spoznavanje glasbe razlinih obdobij,
zvrsti in anrov. ................................................................................................................................... 158
-
Tabela 128: Odvisnost med uporabo doloene vrste didaktinih gradiv in staliem o vkljuevanju
sodobne glasbe v pouk zaradi monosti nenehne ustvarjalnosti ......................................................... 159
Tabela 129: Odvisnost med uporabo doloene vrste didaktinih gradiv in staliem o pomembnosti
vkljuevanja sodobne glasbe v pouk za udejstvovanje uencev na glasbenem podroju ................... 159
Tabela 130: Odvisnost med uporabo doloene vrste didaktinih gradiv in staliem o pomembnosti
vkljuevanja sodobne glasbe v pouk za vzgojo aktivnega posluanja ................................................ 160
Tabela 131: Odvisnost med uporabo doloene vrste didaktinih gradiv in mnenjem o zadostnosti
delea sodobne glasbe v unem nartu za glasbeno umetnost ............................................................ 161
Tabela 132: Frekvenna tabela po mnenju o delavnicah ..................................................................... 162
Tabela 133: Frekvenna tabela doivljanja sodobne glasbe ................................................................ 163
Tabela 134: Frekvenna tabela o posluanju sodobne glasbe doma.................................................... 164
Tabela 135: Frekvenna tabela o posluanju sodobne glasbe v oli .................................................... 165
Tabela 136: Frekvenna tabela o spodbudah uiteljev k posluanju sodobne glasbe ......................... 166
Tabela 137: Frekvenna tabela o uenevem spodbujanju drugih k posluanju sodobne glasbe........ 167
KAZALO GRAFOV Graf 1: Struktura vzorca uiteljev glede na spol ................................................................................... 70
Graf 2: Struktura vzorca uiteljev glede na starost................................................................................ 71
Graf 3: Struktura vzorca uiteljev glede na delovno dobo na podroju pouevanja ............................. 72
Graf 4: Struktura vzorca uiteljev glede na stopnjo izobrazbe .............................................................. 73
Graf 5: Struktura vzorca uiteljev glede na vrsto izobrazbe ................................................................. 74
Graf 6: Struktura vzorca uiteljev glede na uporabo vrste didaktinih gradiv ...................................... 76
KAZALO SLIK Slika 1: Shema glasbenega jezika.......................................................................................................... 62
-
1
1 UVOD
V dananjem asu imamo na razpolago glasbo razlinih obdobij, zvrsti in anrov. Monost
izbire vodi do tega, da je doloena glasba lahko pogosteje vkljuena v glasbene dejavnosti pri
glasbenem pouku in se posledino izgublja uravnoteena zastopanost razlinih zvrsti in anrov.
V skladu z unim nartom za glasbeno umetnost je potrebno vkljuevanje glasbene literature
razlinih obdobij in zvrsti, med katero sodi tudi sodobna glasba. V magistrskem delu se zato
osredotoamo na stalia uencev in uiteljev do sodobne glasbe ter na dejavnike, ki so
povezani z njenim vkljuevanjem v glasbeni pouk. Izsledki raziskave naj bi pripomogli k veji
ozaveenosti o pomembnosti uravnoteenega vkljuevanja glasbe razlinih obdobij, zvrsti in
anrov v pouk glasbene umetnosti. Raziskava naj bi prispevala tudi k poglobljenemu
raziskovanju sodobne glasbe in posledino k veji odprtosti uiteljev in uencev za sodobno
glasbo.
-
2
2 O GLASBI
Smo ubesedovanje glasbe se zdi vasih kot nemogoe pehanje tekega bremen navkreber, ki
se nam v trenutku, ko bi se morda zdelo, da smo dosegli vrh, sizifovsko prevali nekam povsem
drugam (Barbo, 2007, str. 5).
Glasba je pomemben del naega ivljenja, saj se pojavi v vsaki kulturi in v vseh asih. Za
opisovanje in razumevanje stvari in idej iz sveta, ki nas obdaja, obiajno uporabljamo besede,
izkae pa se, da lahko s pridom uporabimo tudi glasbena sporoila. Kot navaja Beuermann
(2011), vemo, da je nekatere stvari laje opisati z besedami, druge pa z glasbo. Ob tem avtor
(prav tam, str. 34) podaja primer, da smo se najbr e vsi trudili ob tej ali oni prilonosti
izpovedati svojo neizmerno ljubezen ali druga vroa in gorea ustva, toda: ali nam je to dobro
uspelo z besedami? Raje skupaj posluamo romantino skladbo in si reemo: Ta bo pa najina
in vemo, pri em smo in se e utimo. Ah, te besede! Oglate in piaste, ko je najmanj
potrebno. Glasba je torej oblika komunikacije, ki vpliva na obutja, misli in delovanje, zato
posamezniki potrebujejo glasbene izkunje. Stik z njenimi vrednotami je temelj za razumevanje
glasbenih pojmov in pojavov (Uni nart za glasbeno vzgojo1, 2011).
Barbo (2007) navaja, da je glasba v tone ujeto izrekanje povedi, nain zvone komunikacije,
smiselna urejenost tonov, lepota zvonih barv, harmonino oblikovano tonsko sosledje,
lovekovo posnemanje zvokov iz narave, lepo uinkujo splet tonov, enkraten zvoni fenomen
itn. Avtor (prav tam) ob tem opozarja, da so te opredelitve vezane na enkratnost naega
razumevanja glasbe. Ta enkratnost ni splono veljavna, ni za vse zavezujoa, za nekatere je celo
nesprejemljiva, e posebej pa je podvrena naim idejnim predpostavkam, doloena z naim
kulturnim okoljem, nao vzgojo, zgodovinskim izroilom, s predsodki.
Zgornje opredelitve nas opozarjajo, da razlini ljudje glasbo razlino pojmujejo, ne glede na to
pa je zgodnje priblievanje glasbe bistveno za vsakega posameznika. Glasba potrebuje vzore in
uenje, ki omogoa stik z njenimi vrednotami (Uni nart za glasbeno vzgojo, 2004). V vseh
zgodnjih letih ivljenja in celo pred rojstvom otrokovo okolje pusti na njegovih moganih
nepreklicen peat. Vse, kar v tem asu vidi, slii, esar se dotika ali drugae spoznava, vpliva
ne le na njegov sploni razvoj, ampak vsak trenutek tudi na to, kakne povezave med temi
zaznavami nastanejo v njegovih moganih (Campbell, 2004, str. 27). Campbell (prav tam)
navaja, da so v osemdesetih in devetdesetih letih 20. stoletja zaele glasbene revije objavljati
tudije, ki so dokazovale, da glasba dobesedno spreminja strukturo razvijajoih se moganov
plodu. Dokazano je, da je dojenkom ljuba glasba, ki so jo prvi sliali e v materinem trebuhu.
Glasba igra priblino od osemnajstega tedna nosenosti pri nastajanju sinaps v otrokih
moganih kljuno vlogo, ko se otrok rodi in z leti napreduje, glasba pomembno vpliva na
njegovo fiziologijo, inteligenco in vedenje. Izsledki raziskav (prav tam) so pokazali, da glasba
pomirja in spodbuja srni utrip in gibanje otroka v maternici (Clements, 1977). Schwartz (1997)
navaja, da nedonoenki, ki v inkubatorjih posluajo klasino glasbo, hitreje pridobivajo na
tei, gredo prej iz porodninice in imajo bolje monosti za preivetje. Majhni otroci, ki so
deleni rednega glasbenega pouka, kaejo veje matematine sposobnosti in motorine
spretnosti ter berejo bolje od tistih, ki ga niso deleni (Kalmar, 1982; Hurwitz, idr., 1975),
srednjeolci, ki igrajo na glasbilo ali pojejo, pa na olskih testih doseejo ve tok od tistih, ki
1 Pri poimenovanju predmeta v osnovni oli se pojavlja terminoloka neusklajenost. Zakon o spremembi in
dopolnitvi Zakona o osnovni oli (ZOsn-H) z dne 2. 11. 2011 uvaja poimenovanje predmeta glasbena umetnost,
medtem ko obstojei uni nart nosi ime Glasbena vzgoja. V magistrskem delu zato uporabljamo za poimenovanje
predmeta termin glasbena umetnost, za poimenovanje unega narta predmeta pa termin Uni nart za glasbeno
vzgojo.
-
3
tega ne delajo (Profiles of SAT and Achievement Test Takers, 1998). Raziskava avtorjev
Rauscher idr. (1993, v Sicherl Kafol, 2015) je pokazala, da so tudenti po posluanju Mozartove
skladbe dosegali bolje rezultate pri reevanju prostorsko-asovnega dela inteligennih testov.
Znano je tudi, da mogani odraslih glasbenikov na splono kaejo vejo skladnost moganskih
valov kot mogani neglasbenikov (Johnson, Petsche, Richter, von Stein in Filz, 1996).
Na pomen glasbe opozarja tudi Elliott (2005), ki navaja, da glasba sproa otroke e v
prednatalnem obdobju, in to glasbo otroci prepoznajo tudi po rojstvu. Glasba je torej vsekakor
pomembna, oznaujemo pa jo celo kot lovekovo kulturno potrebo v vseh asih (Uni nart za
glasbeno vzgojo, 2004). Izraa njegovo neusahljivo eljo po oblikovanem zvonem okolju,
zvoni komunikaciji in ustvarjalnosti. S svojo univerzalno zvono govorico je iroko odprta
zakladnica obe loveke kulture. V posameznih okoljih poudarjajo njene vrednote kot
nenadomestljive dokaze kulturne samobitnosti (prav tam, str. 5).
O. Denac (2002) poudarja, da igra glasba v predolskem obdobju izjemno pomembno vlogo pri
celostnem razvoju otroka. To je obdobje, ko so otroci visoko dojemljivi za raznolike akustine
draljaje. Zato ni udno, da pogostokrat sliimo, da je to obdobje odprtih ues (open-earness),
ko lahko otroku pribliamo zelo raznoliko glasbo.
Glasba je sicer le eden od vplivov, ki pripomorejo k oblikovanju ivljenja. Vseeno pa njene
vloge ne gre zanemarjati, s imer se strinja Campbell (2004, str. 17), ki trdi, da je glasba
udena sila, ki je na voljo nam vsem brezplano. B. Oblak (2004) pravi, da je glasba, njene
razline zvrsti, oblike in vsebine povsod, zato jo moramo znati izbrati. Za sodobni as je namre
znailna zasienost zvonega okolja. V svetu mnoinega medija se je teko izogniti glasbi, ki
se nam vsiljuje na javnih mestih: v nakupovalnih centrih, na delovnem mestu, v akalnicah, na
ulici. S tem je postala univerzalno ozadje, ustvarja razprenega uporabnika in prevzema
funkcijo slabega oblikovanja okolja (Motte-Haber, 1990). Glasba postane zvono ozadje, v
katerem ne raunajo na popolno pozornost poslualca. Tega pogosto zaposlujejo druge stvari
in tako glasba uinkuje mimo njegove zavesti.
Barbo (2007) navaja, da je glasba kot del umetnosti tudi (delni) predmet estetike, estetike
glasbe. Estetika glasbe je predvsem veda o lepem v glasbi. Navedeno se ujema s cilji Unega
narta za glasbeno vzgojo (2011), ki izpostavljajo pomen razvijanja sposobnosti estetskega
doivljanja in vrednotenja glasbe.
Pomena glasbe nikakor ne gre zanemariti in v ivljenje otroka jo je mogoe vnesti ne glede na
to, ali smo ali nismo poklicni glasbeniki. Najpomembneja sta strast in veselje, s katerima svet
zvoka predstavimo svojim otrokom. Zakaj pa bi to sploh poeli? Zgoraj navedene pozitivne
uinke glasbe na otrokov razvoj lahko ilustriramo tudi z izkunjo glasbene terapevtke Susan
Tobin (v Campbell, 2004, str. 142): Rada bi vam zaupala zgodbo iz svoje prakse pri delovni
terapiji izpred veliko let, ki sem si jo za vselej zapomnila, je napisala moja nekdanja uenka
Susan Tobin. Imela sem dveletno deklico, ki ni znala niti hoditi niti govoriti. Med terapijo sem
ji pela in recitirala, da bi deklica ostala dobre volje. Kadar sem ji skuala pomagati, da bi se
vzravnala in sama stala na nogah, je jokala in se mi hotela iztrgati. Nekega dne sem ji med
petjem skandirala to zmorem, to zmorem, to zmorem, to zmorem. Dvignila je pogled,
ponovila to zmorem in zaela brbrati. Potem je zaela ebljati in se igrati z zvoki.
-
4
2.1 Sodobna glasba Za laje razumevanje termina sodobna glasba bomo najprej opredelili pojma sodoben in
sodobnost.
V Slovarju slovenskega knjinega jezika (2014, str. 566) je pojem sodoben opredeljen kot
nanaajo se na noveji as, na sedanjost (npr. prouevati sodobni jezik, ukvarjati se s
sodobnimi problemi, aktualna vpraanja sodobne drube, predavati sodobno literaturo). V
opredelitvi (prav tam) je omenjena tudi primerjava pojmov sodobno in moderno (npr. sodobno
se oblaiti). Z glasbenega vidika je pomembna opredelitev, da je sodoben tisti, ki upoteva
najnoveje umetnostne tokove (npr. njegovo najnoveje delo vsebuje tudi nekatere manj
sodobne sestavine, njegova glasba ni sodobna) (prav tam). Sodobnost je opredeljena kot
noveji as, sedanjost (npr. ta kultura se je ohranila v sodobnost, sodobnost in prejnja
obdobja) (prav tam). Druga opredelitev sodobnost razlaga kot as, v katerem kdo ivi (npr.
pisatelji snovi za satire niso jemali iz sodobnosti) (prav tam).
Poznamo razline opredelitve sodobne glasbe, ki se navezujejo na zgornje opredelitve pojmov
sodoben in sodobnost:
Angleki jezik pozna izraz za sodobno glasbo, ki je bil sprva vezan na moderno glasbo, nato
pa se uporablja za vso glasbo, ki nastaja po 2. svetovni vojni
(https://www.dnevnik.si/1042591359/ljudje/intervjuji/tudi-slaba-glasba-je-del-neke-kulture).
Sodobna glasba je tista, ki nastaja zdaj, moderna pa je glasba, ki skua narediti e znano glasbo
bolj uinkovito. Gre za proces modernizacije, vendar ni jasno, na kaj se proces kot oznaka
navezuje, e ga ne umestimo v konkretna imena in pojave. Novo v 20. stoletju je nekaken
imperativ, zahteva tisto, kar se v empatinem smislu razume kot najviji cilj umetnosti. Ideja
novega e danes poganja celotno glasbeno industrijo. Danes je postulat umetnosti, da je nekaj
novo, in to je tudi glavno orodje glasbenega ivljenja
(https://www.dnevnik.si/1042591359/ljudje/intervjuji/tudi-slaba-glasba-je-del-neke-kulture).
Po Niki Gligu (2012, str. 312) je sodobna glasba naziv za katerokoli glasbo, ki nastaja ob
svojem asu.
Sodobna glasba ni in ne more biti tehnini pojem ali strokovna beseda, ne glede na razirjenost
njene sopomenskosti z glasbo 20. stoletja. Sodobna glasba v strogem pomenu ni omejena na
izrazje glasbe 20. stoletja, saj lahko oznauje katerokoli glasbo (tudi skladatelji Leoninus,
Giovanni Pierluigi da Palestrina in Ludwig van Beethoven so imeli in ustvarjali svojo sodobno
glasbo). e se omejimo na pomen pojma v okvirih glasbe 20. stoletja, spet ne moremo govoriti
o sopomenskosti: glasba 20. stoletja namre oznauje veliko razlinih glasb v tem stoletju,
hkrati pa je glasbo tega obdobja teko splono opisati in kategorizirati (Gligo, 2012).
Lebi in Loparnik (1982) opozarjata na neustrezno rabo terminov moderna in modna glasba.
Avtorja (prav tam) navajata, da je izraz moderna glasba, ki ga obiajno uporabljamo za zabavno
glasbo, napaen. Ne gre za moderno (lat. modernus nov), temve za modno (lat. modus
mera, nain). Modna glasba ne pozna in ne priznava preteklosti, sicer bi izgubila svoj edini
ar ar spremembe (preseneenja, navidezne novosti, novega draljaja) (prav tam, str. 181).
V skladu z navedenimi opredelitvami in nekaterimi odstopanji od njih pojasnjujemo sodobno
glasbo kot glasbo sedanjosti in tisto, ki udejanja najnoveje umetnostne tokove.
-
5
2.2 Kompozicijske usmeritve v sodobni glasbi Vsaka generacija ustvarja sebi lastne predstave o svetu, svoj okus, svojo umetnost (Uro Krek
po Oblak, 2008, str. 39).
Navedena misel skladatelja Uroa Kreka izpostavlja, da glasba doivlja nenehne spremembe,
saj skladatelji vselej znova iejo nove izrazne in oblikovalske monosti (Oblak, 2008). Tako
glasba od 20. stoletja dalje nima ve enotnega poimenovanja. Nove perspektive so se po letu
1945 pojavile povsod, tudi v slovenski glasbi, torej druga svetovna vojna predstavlja
pomembno zgodovinsko in estetsko lonico v 20. stoletju. Kot navaja Sutherland (2009), se je
bila mlada generacija takoj po vojni prisiljena najprej spoznati z glasbo, ki je nastajala v asu
izolacije in je veinoma pristala v skrivnih skladateljskih predalih, nato pa zaeti povsem na
novo. Skladatelji so imeli eljo po popolnoma osvobojeni glasbi, ki bi dokonno obraunala
s tradicionalnim izrazom, a so kljub temu pomembne zglede nali v predvojnem snovanju.
Nekateri so se torej navezovali na tradicionalne vzorce (npr. skladatelji Lucijan Marija
kerjanc, Bla Arni, Marjan Kozina), drugi pa so po vojni bistveno spremenili svoj slog (npr.
skladatelji Danilo vara, Matija Bravniar).
20. stoletje je zaznamoval neumoren tok inovacij v glasbi. Kot navaja Pompe (2014), je
konstantno spreminjanje, se pravi izjemna elja po inovaciji, nasploh eden izmed osrednjih
estetskih postulatov 20. stoletja. B. Oblak (2008, str. 24) se strinja, da so za to obdobje znailni
eksperimenti (poskusi), s katerimi so glasbeni ustvarjalci raziskovali nove zvone razsenosti
in z njimi oblikovali svoja dela. Tako najdemo v 20. stoletju vrsto skladateljev, katerih opus
se odteguje kompozicijsko-tehninim premenam in tudi zgodovinsko-kontekstualnim vplivom,
pri emer pa take dre ne moremo vrednostno obsojati. OLoughlin (2000) navaja, da mnogi
ustvarjalci, veinoma rojeni po drugi svetovni vojni, komponirajo spretno in prepriljivo ob
boku avtorjem, ki so se uveljavili veliko let pred njimi. Njihovo delo lahko razvrstimo v dve
kategoriji: prvo, tradicionalno, izpeljano iz neoklasicistinega sloga ali obnoviteljsko, po
monosti kot del postmoderne filozofije in drugo, ki je nadaljevanje naprednih tehnik in metod.
Znailno je mnotvo razlinih stilnih znailnosti, ki je nasploh aktualno za glasbo 20. stoletja
(ta je zaznamovana s stilnim pluralizmom).
Na uvedbo tevilnih novosti, naprednejih tehnik in metod v dela slovenskih skladateljev so v
veliki meri vplivali tuji skladatelji. Slovenski skladatelji, ki so delovali v predvojnem obdobju,
predvsem skladatelja Marij Kogoj in Slavko Osterc, so sicer e takrat prili v stik s sodobnim
evropskim glasbenim trenutkom in do umetnikih dosekov, primerljivih z evropskim
kontekstom, al pa se je v povojnem obdobju marsikaj spremenilo. OLoughlin (2000) navaja,
da je z Osterevo smrtjo leta 1941 in s stranim opustoenjem druge svetovne vojne postalo
kakrnokoli napredovanje k novim slogom lahko zelo poasno. Mladi skladatelji so se namesto
tudija bojevali in pomagali pri obnovi deele. Slovenski skladatelji so se vrnili k preprostejim
slogom in bolj razumljivemu jeziku. Vse do petdesetih let so Slovenci prihajali v stik z drugo
evropsko glasbo le preko posrednikov, saj niso mogli potovati v tujino. Sprejemljiva glasbena
govorica je bil bledi neoklasicizem ali neka oblika glasbe, ki je izla iz ljudskega izroila.
Razmere so se spremenile ele v poznih petdesetih letih, ko je bilo zopet mono potovati na
tuje. Takrat so slovenski skladatelji pokazali novo navduenje za razvijanje svojega glasbenega
jezika, za vsrkavanje mnogih novih zamisli, aktualnih v zahodni Evropi petdesetih let. Od
slovenskih skladateljev so se na zaetku estdesetih let za tudij v tujini odloili naslednji: Milan
Stibilj in Vinko Globokar sta tudirala v Nemiji, Alojz Srebotnjak v Veliki Britaniji, Primo
Ramov, Ivo Petri, Jakob Je in Lojze Lebi pa so se veliko nauili med obiski na Poljskem.
Kljub temu njihova glasba v tujini ni bila posebej znana. Dobro informirani zahodnoevropski
-
6
glasbeniki so v tistem asu nekaj vedeli o sodobnih glasbenih dosekih na Poljskem in poznali
vrsto pomembnih del, kljub temu pa so poljsko olo nekoliko zanemarjali in bili preve
brezobzirno centristini. Pomembni skladatelji poljske ole so predvsem Krzysztof Penderecki,
Kazimierz Serocki, Witold Lutosawski, Tadeusz Baird in Grazyna Bacewicz. Teh ne gre
zanemarjati, saj so med drugim uvedli drug sistem clustrov. V tem nainu je znamenita skladba
za godala rtvam Hiroime, katere avtor je Krzysztof Penderecki. Z njo je zaslovel na zahodu
in tako je glasba poljske ole med zahodnoevropskimi glasbeniki dobila veji pomen. e vedno
pa so bile skoraj prezrte glasbene novosti na Madarskem in ekoslovakem, eprav so bile te
res manj izrazite in manj izrpno dokumentirane. Jugoslovanske, torej z njimi vred slovenske
skladatelje, so tako reko skoraj prezrli.
OLoughlin (2000) meni, da je bila pozneje slogovna zamuda med zahodno Evropo in Slovenijo
bistveno manja, a je e vedno obstajala. To je pomenilo, da je v Sloveniji priel pravi as za
razcvet novih kompozicijskih slogov. Obinstvo je bilo zrelo, dokaz pa ustanovitev
Zagrebkega bienala v sosednji Hrvaki leta 1961. Sposobni izvajalci so se bili sedaj eljni lotiti
teje in napredne glasbe. Skladatelji so v svoja dela vkljuevali razlina tehnina sredstva.
Pogoste so uporabe pentatonike, celotonske lestvice, atonalnosti, bitonalnosti, politonalnosti,
dvanajsttonske lestvice, etrttonske glasbe. Znailni sta nova ritmika in metrika, poleg tega pa
gre pogosto za razirjeno zvonost, improvizacijo in aleatoriko, nove zvone vire (nov nain
igranja starih intrumentov, iznajdba novih ) ter uporabo glasbe zvonih ploskev.
V nadaljevanju se bomo podrobneje posvetili razlinim kompozicijskim tehnikam, njihovim
glavnim znailnostim in skladateljem, ki so se teh tehnik posluevali.
V obdobju po drugi svetovni vojni je v kompozicijskih tehnikah znailen serializem. Kot smo
e omenili, je mlada generacija zaela na novo, iz toke ni. Ravno zaradi tega je, kot navaja
Pompe (2014), glasbeni kritik Wolfgang Steinecke leta 1946 v Darmstadtu organiziral prvi teaj
sodobne kompozicije. Mesto je postopoma postalo valilnica novih glasbenih zamisli, ki jim je
bilo skupno dokonno slovo od tradicionalnega glasbenega stavka. tevilni ustvarjalci so se
zgledovali po skladatelju Antonu Webernu, kar je vodilo do nadaljnjega razvoja dodekafonske
tehnike. Najprej je namre lo le za kraje serije viin oz. tonov (npr. Schnbergova
dodekafonija serialno strukturalistino logiko udejanja zgolj pri distribuciji tonskih viin, v
obravnavi drugih parametrov pa veinoma sledi poudarjeni izrazni logiki ekspresionizma), ki
niso tele dvanajstih tonov in potem za strojo organiziranost v smislu ritma, zvone barve,
artikulacije in dinamike. To pomeni apliciranje dodekafonske logike na druge parametre zvoka,
takno tehniko pa oznauje izraz serializem. Poleg predstavnikov serializma, ki jih bomo
navedli v nadaljevanju, velja na tem mestu omeniti enega od njegovih predhodnikov, skladatelja
Olivierja Messiaena. Prav ta je s svojimi predavanji iz glasbene analize vplival na tevilne
osrednje skladatelje druge polovice 20. stoletja, med katerimi so Pierre Boulez, Karlheinz
Stockhausen, Grard Grisey. Olivier Messiaen se je uveljavil zlasti zaradi zapisa klavirske
skladbe Nain trajanj in jakosti oz. Mode de valeurs et dintensits, v kateri je serialnim
postopkom podredil e dinamiko in druge parametre, kar je vodilo do totalnega serializma.
Pomembno se je torej zavedati, da gre za skladatelja, ki je sistematiko vrst raziril tudi na
artikulacijo, trajanje, dinamiko (prav tam).
V zvezi z izrazom serializem so nastajale tevilne teave zaradi njegove neenoznanosti.
Serialno in dodekafonsko glasbo sta jasno opredelila skladatelja Herbert Eimert in Karlheinz
Stockhausen: serialna glasba vkljuuje logiko vrst oz. serije v vseh parametrih zvoka (ritem,
melodija ). V primeru serializma ali totalne organizacije naj bi po Pompetu (2014) lo za
popolno osvoboditev tradicionalnega glasbenega stavka in dokonno izenaitev vseh
-
7
parametrov zvoka. Avtor (prav tam) navaja, da serialno glasbo zaznamo npr. v delih
skladateljev Pierra Bouleza, Karlheinza Stockhausna, Luigija Nona, pa tudi Henrija Pousseurja
in Miltona Babbitta, kot pomembne slovenske glasbene ustvarjalce tega obdobja pa izpostavlja
skladatelje Alojza Srebotnjaka, Pavla ivica, Danila varo in Primoa Ramova, eprav je bilo,
kot pie OLoughlin (2000), za Jugoslavijo vse skupaj nekoliko drugae. Avtor (prav tam)
navaja, da je ostala od leta 1948 pa vse do zgodnjih estdesetih let precej izolirana in tudij v
tujini je bil praktino nemogo. Skladatelji so ustvarjali v skromnih razmerah in se opirali na
tradicionalne tokove glasbe 20. stoletja. Kljub temu so nekateri skladatelji iz tega obdobja, ki
so posebej pomembni za tudij razvoja slovenske glasbe. Gre za skladatelje Lucijana Marijo
kerjanca, Blaa Arnia in Marjana Kozino, katerih delo sicer zajema dalje obdobje, glavnina
pa je nastala v drugi etrtini stoletja. V tem okviru je potrebno izpostaviti tudi Slavka Osterca,
ki je e v obdobju med obema svetovnima vojnama sledil slogovnim usmeritvam nekaterih
vodilnih evropskih skladateljev. Njegovi uenci so bili Pavel ivic, Marijan Lipovek, Demetrij
ebre, Franc turm in, najbolj znailen za sodobno avantgardo, Primo Ramov. Med tiste, ki
so poleg skladatelja Pavla ivica preskuali tevilne tehnike in kompozicijske sloge, sodita e
skladatelja Vilko Ukmar in e omenjeni Danilo vara (prav tam).
V nadaljnjem razvoju kompozicije Pompe (2014) izpostavlja kompozicijsko tehniko aleatorike.
Gre za razline forme vdiranja nakljuja v glasbo, tudi za nedolonost, mobilne in odprte forme.
Pojem aleatorika izhaja iz latinske besede alea, kar pomeni kocka, in ga je mogoe povezati s
kockanjem, igro na sreo, torej z dejavnostjo, pri kateri ima glavno besedo nakljuje.
Vkljuevanju nakljuij je bil od tujih skladateljev najbolj zvest John Cage. Znan je po svojem
inovativnem vkljuevanju sluaja, ki ga je povzel po stari kitajski knjigi I Ching. Skladatelj
John Cage velja za enega glavnih predstavnikov glasbene avantgarde 20. stoletja, saj je bil
revolucionaren v pogledu totalnega odmika od tradicionalnega izvajanja. Novost njegovega
miljenja je tudi ta, da po njegovem v svetu zvokov absolutne tiine ni
(https://www.youtube.com/watch?v=pcHnL7aS64Y). Med slovenskimi ustvarjalci, ki so
omenjenega revolucionarja posnemali, velja omeniti skladatelja Bora Turela, sicer pa sta bila
aleatoriki zvesta tudi skladatelj Darijan Boi in skupina SAETA.
Po drugi svetovni vojni je postal pomemben vznik elektro-akustine glasbe. Uporaba elektrike
sicer sodi med najpomembneja odkritja 19. stoletja, vendar je v marsiem zaznamovala tok
glasbene zgodovine v 20. stoletju. Kot ustvarjalce slovenske glasbe izbranega slogovnega
obdobja je pomembno izpostaviti skladatelje Igorja tuhca, Milana Stibilja, Janeza Matiia in
e omenjenega Bora Turela (Pompe, 2014).
Po obdobjih serializma in aleatorike je nastopilo obdobje postserializma. Najprej so se ob koncu
petdesetih let in v estdesetih letih oglasili skladateljski glasovi, ki so bili izrazito kritini do
serializma. Najglasneji so bili skladatelji Karlheinz Stockhausen, Gyrgy Ligeti in Iannis
Xenakis. Skladatelji so namre zautili razpoko med determinacijo in svobodo, zato so prieli
razmiljati bolj globalno, kar pomeni, da jim je postala pomembna celota dogodkov, zvona
barva, tekstura. Kot navaja Pompe (2014), je bilo v tem obdobju preseeno nujno distanciranje
od tradicionalnega glasbenega izraza. Nova glasbena govorica se je gradila na glasbenih
kategorijah, ki sta jih osvobodila prav serializem in glasba nakljuja. Skladatelji so svojo
logiko kljub temu pogosto gradili na osnovah serialnih postopkov, toda v sredie njihovih
premislekov so zdaj stopile kvalitete zvoka. Stare napetosti med disonancami in konsonancami
so nadomestile fizikalne lastnosti zvoka, kot so gostota, hitrost, jakost, prepletenost, register.
Med pomembne tuje ustvarjalce tega obdobja sodijo skladatelji Gyrgy Ligeti, Krzystof
Penderecki in Iannis Xenakis. Pomembni so ustvarjalci spektralne glasbe oz. spektralisti, ki jih
povezujemo z ustanovitvijo ansambla za sodobno glasbo Lintinraire. Kot osrednji
-
8
skladatelji spektralizma so najvekrat izpostavljeni Grard Grisey, Tristan Murail in Salvatore
Sciarrino. Vsaj deloma pa so elemente spektralne glasbe v svoja dela vkljuevali tudi skladatelji
Kaija Saariaho, Jonathan Harvey, Magnus Lindberg, Marc-Andr Dalbavie in Philippe Hurel.
V tem obdobju je lo pogosto za povezovanje glasbenega gledalia in scenske kompozicije, s
imer se je ukvarjal Maurcie Kagl, omeniti pa velja e skladatelja Dietra Schnebla, ki je
oblikoval poseben primer glasbenega gledalia oz. vidne igre, ter skladatelja Luciana Berija in
Vinka Globokarja. Skladatelja Luciano Berio in Vinko Globokar sta se ukvarjala tako z
besedilom, virom glasbenih impulzov v njem, od teksta, besede, fonema, kot z glasbenim
gledaliem kot takim ali z elementi scenskega v koncertnih izvedbah itd.
Med slovenskimi glasbenimi ustvarjalci tega obdobja velja omeniti skladatelje Primoa
Ramova, Iva Petria, Lojzeta Lebia, Janeza Matiia, Igorja tuhca, Jakoba Jea, Uroa
Rojka, Lariso Vrhunc ter delovanje skupine Pro musica viva. OLoughlin (2000) izpostavlja
zgodnje delovanje tistih mlajih skladateljev, ki bodo oblikovali avantgardo slovenske glasbe.
V njihovih poznejih delih je e mogoe odkrivati poskuse v iskanjih lastnega sloga. To so
skladatelji: Pavle Merk, Milan Stibilj, Alojz Srebotnjak, Jakob Je, Janez Matii, Igor tuhec,
Primo Ramov in Ivo Petri. Skladatelji Pavle Merk, Milan Stibilj, Alojz Srebotnjak in Janez
Matii so sledili precej konservativni liniji s tevilnimi naprednimi tendencami, Jakob Je,
Igor tuhec in predvsem Primo Ramov ter Ivo Petri pa so se e oddaljili od tradicionalnega
harmonskega jezika, kakrnega so se uili v akademskih ustanovah. Po zapisu avtorja (prav
tam) je bilo obdobje okrog leta 1960 as, ko so lahko zaeli Slovenci bolj mnoino potovati
na tuje. Slovenski skladatelji so pokazali novo navduenje za razvijanje svojega glasbenega
jezika, za vsrkavanje novih zamisli, aktualnih v Zahodni Evropi petdesetih let. tudirali so na
razlinih koncih v tujini, na primer Milan Stibilj in Vinko Globokar v Nemiji, Alojz Srebotnjak
v Veliki Britaniji, Primo Ramov, Ivo Petri, Jakob Je in Lojze Lebi pa so se veliko nauili
med obiski na Poljskem, vendar pa so bile njihove glasbene novosti tako reko prezrte. Izjemam
so zahodnoevropske zalobe natisnile peico skladb, na primer zaloba Gerig je izdala dela
Primou Ramovu, Urou Kreku in Jakobu Jeu, zaloba Peters dela Vinka Globokarja (pri
zalobi Peters ima izdanih 14 del) in zaloba Brenreiter Milanu Stibilju.
Obdobju postserializma je sledilo obdobje postmodernizma. Postmodernistini skladatelji so
razvili ve tehnik, s katerimi dosegajo znailne kontekstualne trke med preteklim in sedanjim,
med globalnim in regionalnim, med splonim in specifinim. Pompe (2014) navaja dva vala
modernistov:
Prvi val modernistov zajema dela, napisana okoli leta 1968.
Drugi val modernistov je nastopil na zaetku osemdesetih let.
Za oeta modernizma v ZDA velja skladatelj Leonard Bernstein, v Evropi pa skladatelj Bernd
Alois Zimmermann. Med vzhodnoevropskimi postmodernisti je posebej pomemben skladatelj
Alfred Schnittke.
Na Slovenskem so bili v tem asu uveljavljeni naslednji ustvarjalci: Lojze Lebi, Bor Turel,
Jakob Je, Marko Mihevc in Aldo Kumar.
OLoughlin (2000) v obdobju med letoma 1960 in 1970 izpostavlja povezave z jazzom.
Uporaba tovrstne svobodne improvizacije, kakrno poznamo v jazzu, ni nala svojega prostora
v resni glasbi v Sloveniji. Vseeno pa je skladatelj Darijan Boi v zgodnjih estdesetih letih
priel do spoznanja, da so doloene ritmine, melodine in harmonske znailnosti jazza
kompatibilne z v celoti notirano partituro (prav tam, str. 178). Delom z jazzovskimi vplivi je
podobna tudi skupina skladb, ki jih je napisal skladatelj Pavle Miheli. Skladbe kaejo poseben
-
9
improvizacijski znaaj, a v nobenem smislu niso izpeljane iz jazza. Na drugi strani OLoughlin
(prav tam) izpostavlja probleme nekaterih modernih tehnik. Med domaimi avtorji nekateri niso
utili potrebe po privzemanju novih tehnik, ampak so postopoma sprejemali tisto, kar se jim je
zdelo uporabno in sprejemljivo (npr. skladatelja Uro Krek in Dane kerl). Drugi so imeli
nenadno spremembo sloga za edino mono pot (npr. skladatelji Jakob Je, Ivo Petri, Primo
Ramov, Alojz Srebotnjak). Tretja, skladatelja Lojze Lebi in Vinko Globokar, sta bila e mlada
in za seboj e nista imela zapisanih del, zato so ju e od samega zaetka navdihovale nove
tehnike. etrti (npr. skladatelji Pavel ivic, Toma Hbe, Igor tuhec) so eleli pisati v
modernem jeziku, a niso mogli z vsem srcem sprejeti ene tehnike ali skupine tehnik. Namesto
tega so od skladbe do skladbe izbirali, kar jim je ustrezalo.
OLoughlin (2000) izpostavlja e est skladateljev, ki so tvorili tako imenovano mlado
avantgardo. Rojeni so bili med letoma 1939 in 1957, njihova glasba predstavlja ve kot zgolj
prgie del, njihov znaaj postaja vedno bolj jasen (prav tam, str. 320). S pomojo organizacij,
kot so Drutvo slovenskih skladateljev, Radio Slovenija, Slovenski glasbeni dnevi, izvajajo
svoje skladbe, kar pa velja predvsem za najstareja med temi skladatelji, to sta Alojz Ajdi
(rojen 1939) in Maksimiljan Strmnik (rojen 1948). Skladatelja Aldo Kumar in Uro Rojko
(oba rojena 1954) sta zastavila pogumno razvojno linijo, ki veliko obeta, prav tako pa
komponirata znailna dela in pridobivata ire priznanje tudi skladatelja Toma Svete (rojen
1956) in Brina Je Brezavek (rojena 1957). Zaeta pot omenjenih skladateljev kae, da bodo
nadaljevali s pisanjem izzivalnih in zanimivih del.
Obdobje na zaetku 21. stoletja oznaujemo kot prehod iz postmodernizma v globalizem.
Sodobno glasbeno krajino najdoloneje zaznamujejo iroka pluralnost: drug ob drugem
sobivajo najrazlineji glasbeni slogi, tokovi, oblike, pri emer je postmoderna razsredienost
zamajala vrednostne kriterije, na podlagi katerih bi bilo mogoe med posameznimi slogi in
anri vzpostavljati jasne meje, hierarhine razlike ali celo vrednostne sodbe (Pompe, 2014, str.
262).
OLoughlin (2000) kljub monosti ustvarjanja opozarja na ovire. Izpostavlja, da dananje
komponiranje v Sloveniji ovira razglasitev samostojnosti leta 1991, ki je posebej spodbudila
politine povezave z Zahodno Evropo, kar pomeni veje naslanjanje na trno ekonomijo in
take finanne pritiske, s kakrnimi se prej niso spopadali. Pritisk na glasbene izvedbe, ki
napolnijo koncertne dvorane, seveda vodi k naslanjanju na standardni repertoar ter oitno
zmanjanje prilonosti za izvedbe novih del (prav tam, str. 327).
V nadaljevanju se osredotoamo na obravnavo sodobne glasbe in skladateljev v didaktinem
kontekstu. Predstavili bomo skladatelje, ki so posebej pomembni za razvoj sodobne glasbe v
Sloveniji in so vkljueni v didaktina gradiva B. Oblak in A. Pesek. Didaktina gradiva so
namre tista, ki uitelja poleg unega narta najbolj usmerjajo v nartovanje glasbene umetnosti
in v tem okviru tudi izbire glasbene literature. Izbira didaktinih gradiv s pripadajoo glasbeno
literaturo vpliva na to, kako pogosto bo sodobna glasba prisotna pri pouku glasbene umetnosti.
S pripadajoo glasbeno literaturo bo odvisno tudi, katerim podrojem znotraj sodobne glasbe
bo uitelj namenil najve asa, saj gradiva uitelja usmerjajo pri nartovanju unih ur.
Glasbo sodobnega obdobja se po Unem nartu za glasbeno vzgojo (2011) poglobljeno
obravnava ele v devetem razredu osnovne ole, vendar so tevilni primeri sodobnih del
vkljueni e v nijih razredih, kar v nadaljevanju podrobneje navajamo.
-
10
2.2.1 Sodobna glasba v didaktinih gradivih Brede Oblak
Zastopanost slovenskih sodobnih skladateljev v didaktinih gradivih B. Oblak:
1. Karol Pahor (18961974) 2. Matija Bravniar (18971977) 3. Matija Tomc (18991986) 4. Lucijan Marija kerjanc
(19001973)
5. Bla Arni (19011970) 6. enda edlbauer (19021976) 7. Danilo vara (19021981) 8. Makso Pirnik (19021993) 9. Vilko Ukmar (19051991) 10. Ubald Vrabec (19051992) 11. Marjan Kozina (19071966) 12. Pavel ivic (19081995) 13. Radovan Gobec (19091995) 14. Marijan Lipovek (19101995) 15. Janez Kuhar (19111997) 16. Bojan Adami (19121995) 17. Slavko Miheli (19122000) 18. Rado Simoniti (19141981) 19. Jurij Gregorc (19161986) 20. Marijan Vodopivec (19201977) 21. Ciril Cvetko (19201999) 22. Primo Ramov (19211999) 23. Boidar Kantuer (19211999) 24. Zvonimir Cigli (19212006) 25. Vladimir Lovec (19221992) 26. Uro Krek (19222008) 27. Albin Weingerl (19232010) 28. Ivan ek (19251972) 29. Janez Bitenc (19252005) 30. Janez Matii (1926) 31. Pavle Merk (19272014) 32. Jakob Je (1928) 33. Urban Koder (1928) 34. Vilko Ovsenik (1928) 35. Milan Stibilj (19292014) 36. Slavko Avsenik (1929) 37. Pavle Kalan (1929) 38. Samo Vremak (19302004) 39. Mojmir Sepe (1930) 40. Borut Lesjak (19311995) 41. Dane kerl (19312002) 42. Alojz Srebotnjak (19312010) 43. Ivo Petri (1931) 44. Igor tuhec (1932) 45. Darijan Boi (1933)
46. Igor Dekleva (1933) 47. Janez Gregorc (19342012) 48. Lojze Lebi (1934) 49. Vinko Globokar (1934) 50. Boidar Kos (1934) 51. Mira Voglar (1935) 52. Joe Privek (19371998) 53. Pavel Miheli (1937) 54. Lenka Kupper (1938) 55. Alojz Ajdi (1939) 56. Marijan Gabrijeli (19401998) 57. Mirko Slosar (1942) 58. Peter Ugrin (19442001) 59. Toma Habe (1947) 60. Maks Strmnik (1948) 61. Jani Golob (1948) 62. Peter Kopa (1949) 63. Igor Majcen (1952) 64. Aldo Kumar (1954) 65. Uro Rojko (1954) 66. Bor Turel (1954) 67. Toma Svete (1956) 68. Marko Mihevc (1957) 69. Brina Je Brezavek (1957) 70. Andrej Misson (1960) 71. Lojze (Alojz) Krajnan (1961) 72. Peter avli (1961) 73. Mitja Reichenberg (1961) 74. Jerica Oblak Parker (1966) 75. Larisa Vrhunc (1967) 76. Damijan Monik (1967) 77. Urka Pompe (1969) 78. Vitja Avsec (1970) 79. Duan Bavdek (1971) 80. Ambro opi (1973) 81. iga Stani (1973) 82. Mate Bekavec (1977)
-
11
V prvem vzgojno-izobraevalnem obdobju osnovnoolskega izobraevanja so izpostavljena
dela naslednjih sodobnih skladateljev:
Karol Pahor (18961974), Lucijan Marija kerjanc (19001973), Makso Pirnik (19021993),
Vilko Ukmar (19051991), Pavel ivic (19081995), Radovan Gobec (19091995), Marijan
Lipovek (19101995), Janez Kuhar (19111997), Bojan Adami (19121995), Slavko
Miheli (19122000), Marijan Vodopivec (19201977), Ciril Cvetko (19201999), Primo
Ramov (19211999), Uro Krek (19222008), Albin Weingerl (19232010), Ivan ek
(19251972), Janez Bitenc (19252005), Pavle Merk (19272014), Jakob Je (1928), Pavle
Kalan (1929), Dane kerl (19312002), Igor tuhec (1932), Mira Voglar (1935), Lenka
Kupper (1938), Mirko Slosar (1942), Toma Habe (1947), Andrej Misson (1960).
V drugem vzgojno-izobraevalnem obdobju osnovnoolskega izobraevanja so poleg e
omenjenih skladateljev izpostavljena dela naslednjih sodobnih skladateljev:
Matija Bravniar (18971977), Matija Tomc (18991986), Bla Arni (19011970), enda
edlbauer (19021976), Ubald Vrabec (19051992), Marjan Kozina (19071966), Rado
Simoniti (19141981), Zvonimir Cigli (19212006), Vladimir Lovec (19221992), Vilko
Ovsenik (1928), Slavko Avsenik (1929), Samo Vremak (19302004), Alojz Srebotnjak
(19312010), Ivo Petri (1931), Igor Dekleva (1933), Lojze Lebi (1934), Alojz Ajdi (1939),
Marijan Gabrijeli (19401998), Jani Golob (1948), Aldo Kumar (1954), Uro Rojko (1954),
Mitja Reichenberg (1961), Lojze (Alojz) Krajnan (1961), Jerica Oblak Parker (1966).
V tretjem vzgojno-izobraevalnem obdobju osnovnoolskega izobraevanja so poleg e
omenjenih skladateljev izpostavljena dela naslednjih sodobnih skladateljev:
Danilo vara (19021981), Jurij Gregorc (19161986), Boidar Kantuer (19211999), Janez
Matii (1926), Urban Koder (1928), Milan Stibilj (19292014), Mojmir Sepe (1930), Borut
Lesjak (19311995), Darijan Boi (1933), Janez Gregorc (19342012), Vinko Globokar
(1934), Boidar Kos (1934), Joe Privek (19371998), Pavel Miheli (1937), Peter Ugrin
(19442001), Maks Strmnik (1948), Peter Kopa (1949), Igor Majcen (1952), Bor Turel
(1954), Toma Svete (1956), Marko Mihevc (1957), Brina Je Brezavek (1957), Peter avli
(1961), Larisa Vrhunc (1967), Damijan Monik (1967), Urka Pompe (1969), Vitja Avsec
(1970), Duan Bavdek (1971), Ambro opi (1973), iga Stani (1973), Mate Bekavec (1977).
V nadaljevanju predstavljamo izbor skladateljev, ki so s svojimi deli pomembno prispevali k
razvoju sodobne glasbe na Slovenskem. Avtorje navajamo po vrstnem redu njihove
vkljuenosti v didaktina gradiva B. Oblak za posamezne razrede osnovne ole. Tako so
skladatelji Pavle Merk, Jakob Je, Toma Habe omenjeni e v prvem razredu, skladatelj Igor
tuhec v drugem razredu, skladatelji Primo Ramov, Uro Krek, Dane kerl v tretjem razredu
in tako naprej.
Pavle Merk (19272014)
Pavle Merk je traki skladatelj, etnomuzikolog in slovenist. Gre za enega od tistih
skladateljev, ki so oblikovali avantgardo slovenske glasbe. Znan je po poskusih v odkrivanju
lastnega sloga. Skladatelj je sledil precej konservativni liniji, a s tevilnimi naprednimi
tendencami. Sprva je torej izkazoval obvladanje enostavnega neoklasicistinega jezika in je bil
podvren sistemu, zasnovanem na tradicionalnem jeziku, postopoma pa je zael vedno
pogosteje uporabljati nove tehnike. tevilne njegove skladbe so meanica starega in novega,
npr. kantata Von der Kindermrderin Marie Farrar, Vezilo Sreku Kosovelu, koncert za rog in
-
12
zbor s podnaslovom Ex Alchuini carminibus, skladba Concerto lirico. Pri zadnji je meanica
starega in novega pr