peka kruha nekoČ in danes na ormoŠkem...

PEKA KRUHA NEKOČ IN DANES NA ORMOŠKEM OBMOČJU

Projekt medgeneracijskega sodelovanja na tehniškem in naravoslovnem področju

Avtorji: Karin HRŽIČ, rojena 6. 12. 1992, stanujoča Mihovci pri Vel. Nedelji 16, 2274 Velika Nedelja, e‐naslov: [email protected] Otilija KOLARIČ, rojena 9. 8. 1944, stanujoča Obrež 86, 2277 Središče ob Dravi Teodor KOLARIČ, rojen 14. 4. 1992, stanujoči Obrež 86, 2277 Središče ob Dravi, e‐ naslov: [email protected] Jelka KOVAČIČ, rojena 18. 9. 1992, stanujoča dr. Hrovata 1, 2270 Ormož, e‐naslov: [email protected]

Ormož, september 2010

ZAHVALA

Za pomoč pri projektni nalogi se v največji meri zahvaljujemo mentoricama Vesni Pintarić

in Lenki Keček Vaupotič, saj sta nam zmeraj radi priskočili na pomoč, nas vzpodbujali ter

nam svetovali. Zahvaljujemo se Heleni Kolarič, ki nam je pomagala pri organizaciji obiska

Turistične kmetije Kolarič v Vinskem Vrhu in pri obisku pekarne pri Kraljevih v Pavlovcih.

Prav tako nam je bila v veliko pomoč Nina Šulek, ki nam je pomagala in svetovala pri

izdelavi knjižice receptov. Zahvala gre tudi našemu sošolcu Marjanu Rozmaniču, ki nam je

pomagal pri obdelavi videoposnetka.

Hržič, K., Kolarič, O., Kolarič, T., Kovačič, J.: PEKA KRUHA NEKOČ IN DANES NA ORMOŠKEM OBMOČJU

III

KAZALO

1. UVOD ................................................................................................................................................. 1

2. OD ZRNA DO KRUHA .......................................................................................................................... 2

3. KAJ JE KORISTNO VEDETI O ŽITIH........................................................................................................ 3

ZGODOVINA ............................................................................................................................................... 3

POREKLO ................................................................................................................................................... 3

RAZŠIRJENOST ............................................................................................................................................. 3

RASTIŠČE ................................................................................................................................................... 4

PRIDELOVANJE IN GOJITEV .............................................................................................................................. 4

4. ŽITA.................................................................................................................................................... 5

PŠENICA .................................................................................................................................................... 5

PIRA ......................................................................................................................................................... 6

AJDA ........................................................................................................................................................ 6

KORUZA .................................................................................................................................................... 7

RŽ............................................................................................................................................................ 7

OVES ........................................................................................................................................................ 8

5. PREGOVORI O KRUHU ........................................................................................................................ 9

6. PEKA KRUHA NEKOČ......................................................................................................................... 11

7. PEKA KRUHA DANES......................................................................................................................... 16

8. ZAKLJUČEK........................................................................................................................................ 20

9. VIRI IN LITERATURA.......................................................................................................................... 21


IV

KAZALO SLIK

SLIKA 1:OD ZRNA DO KRUHA .............................................................................................................................. 2

SLIKA 2: ŽITNO POLJE ........................................................................................................................................ 4

SLIKA 3:NAJPREJ JE TREBA ZAKURITI PEČ .............................................................................................................. 11

SLIKA 4: POTEM PRIPRAVIMO TESTO ................................................................................................................... 12

SLIKA 5: TESTO NALOŽIMO V KRNIČKO ................................................................................................................. 13

SLIKA 6: TESTO PUSTIMO VZHAJATI ..................................................................................................................... 13

SLIKA 7: KRUH SMO OLIČILI............................................................................................................................... 13

SLIKA 8:NATO SMO GA POLOŽILI V PEČ ................................................................................................................ 13

SLIKA 9: KRUH JE PEČEN................................................................................................................................... 14

SLIKA 10: TREBA GA JE VZETI IZ PEČICE................................................................................................................. 14

SLIKA 11: KRUH SMO OČISTILI ........................................................................................................................... 14

SLIKA 12: ZA KONEC ŠE SKUPNA FOTOGRAFIJA ....................................................................................................... 15

SLIKA 13: KRUŠNA PEČ .................................................................................................................................... 16

SLIKA 14:MEŠALNI STROJ ................................................................................................................................ 16

SLIKA 15:MOKA POČIVA ................................................................................................................................. 17

SLIKA 16: OBLIKOVANJE KOLAČEV ...................................................................................................................... 18

SLIKA 17: VZHAJANJE KOLAČEV.......................................................................................................................... 18

SLIKA 18: KOLAČE SMO Z LOPARJEM POLOŽILI V PEČ................................................................................................ 19

SLIKA 19: KRUH JE PEČEN................................................................................................................................. 19

SLIKA 20:MOJSTRI PRI PEKI .............................................................................................................................. 19

SLIKA 21: TUDI MI SMO SI ZASLUŽILI ODLIČJE......................................................................................................... 19


V

POVZETEK

V projektni nalogi smo se osredotočili predvsem na peko kruha danes in nekoč na

ormoškem območju. Nekaj strani smo namenili vrstam žitaric, primernih za peko kruha, jih

podrobno opisali in povzeli nekaj pomembnih dejstev o zgodovini, razširjenosti, poreklu,

rastišču, gojenju in pridelavi. Ravno ta žita so temelj končnega izdelka. Poiskali smo nekaj

pregovorov o kruhu, ki nam dokazujejo pomembnost in potrebnost tega živila v našem

vsakdanu. Podrobno smo opisali potek peke domačega kruha pred okrog petdesetimi leti in

danes, kar smo preizkusili tudi sami.


1

1. UVOD

Najlažje je kupiti industrijsko pečeno štruco kruha ali sveže pečeno v pekarni, toda ob

nobeni ne boste občutili tistega zadovoljstva, ki ga boste imeli, ko bodo vaši domači ali

prijatelji jedli kruh, ki ste ga sami spekli doma. Peči kruh je umetnost, ki pa se je lahko, v

nasprotju s splošnim mnenjem, vsi naučimo.

Več kot polovica energije, ki jo odrasli človek dnevno pridobi s hrano, izvira iz ogljikovih

hidratov; velik del pridobljene energije pa je prav v kruhu. In veliko ljudi porabi to

energijo ravno za pridelavo kruha. Pridelava pa ne pomeni le pečenje kruha. Vse se začne

na začetku – pri kruhu torej od kmeta do peka.

Da bi lahko spekli kruh, moramo dobiti moko. Da bi lahko dobili moko, moramo najprej

predelati zrnje. In da bi dobili zrnje, ga mora najprej nekdo posejati. Skratka, beseda bo

kruh postala.

Čeprav je danes industrijska peka kruha zelo razširjena, se na našem območju še vedno

najde nekaj gospodinj, ki to počnejo na način svojih babic. Ker je tudi nas zanimalo, kako

so kruh pekli nekoč, smo v tem projektu našli odlično priložnost za pridobivanje novega

znanja s pomočjo medgeneracijskega sodelovanja. Spomnili smo se na gospo Otilijo

Kolarič, babico našega sošolca Teodorja, ki je bila takoj pripravljena vključiti se v projekt.

Tako smo se na nek način za kratek čas vrnili v preteklost.


2

2. OD ZRNA DO KRUHA

Pridelava kruha je ciklus, ki je za naše življenje izjemno pomemben. Najprej je treba žita

posejati in potem obdelati do časa žetve. Čas setve in žetve je odvisen od vrste žitaric. Ko

poljščine dozorijo, jih je treba požeti. Včasih so to počeli ročno s srpi, danes to počnejo

predvsem strojno s kombajni. Potem žita, primerna za peko kruha, predelajo v moko, delež

pridelka pa se porabi kot novo seme za naslednjo setev. Moka se na koncu le še porabi za

pridelavo kruha in ostalih dobrot. In tako se ta ciklus nadaljuje iz leta v leto ter tako nudi

življenje na milijone ljudem povsem svetu.

Slika 1: Od zrna do kruha


3

3. KAJ JE KORISTNO VEDETI O ŽITIH

Zgodovina

Številne upodobitve rastlin in živali na uporabnih predmetih in kultnih objektih iz

najstarejših časov pa tudi delno zogleneli ostanki žita, ki so se ohranili do današnjih dni,

nam povedo, da je bilo žito pomembno za prehrano že pred mnogimi tisočletji. Arheološka

izkopavanja so razkrila veliko o nekdanjih visoko razvitih kulturah, o njihovih naseljih, pa

tudi o življenjskih in prehrambenih navadah ljudi. Med temi najdbami je dostikrat zrnje, ki

je tako dobro ohranjeno, da lahko natančno določimo posamezne vrste.

Poreklo

Po najdenem zrnju lahko razpoznavamo mnoge značilnosti divjih rastlin, na katerih je

zraslo. Značilnosti trav, se pravi divjih oblik in prednikov naših žit, je manjša rast,

predvsem manjši razmnoževalni organi – klasi ali lati – in manjša posamezna zrna. Pogosta

značilnost je tudi veliko število stranskih poganjkov in lomljivost klasov na posamezna

vretenca. Vretenca nosijo tudi manj cvetkov, pri divji pšenici na primer 1–2, pri kulturni

obliki 4–5. Značilna je tudi dolžina stebla; najpreprosteje povedano: kolikor daljša bil,

toliko bolj divje žito.

Razširjenost

Od nekdaj je človek med travami, katerih zrnje je jedel, izbiral vrste, ki so dajale največji

pridelek. V začetku je iskal najprimernejše rastline, pozneje jih je križal in tako dobival

zmeraj donosnejše. Poreklo divjih trav ugotavljamo po arheoloških najdbah in po tem, da

še zdaj rastejo v naravi. Vrste žita so v glavnem nastajale v krajih, kjer so bile razmere

najprimernejše za razvoj prav določenih vrst trav. Dandanes rastejo žita delno še v krajih,

kjer so nastala, preseljevanja ljudstev, nastajanje in propadanje kultur ter trgovina pa so jih

raznesli daleč po svetu. Pri tem je bila poleg rodovitnosti pomembna prilagodljivost rastlin

in različnim podnebnim in talnim razmeram pa tudi spreminjajoče se metode pridelovanja.


4

Rastišče

Kljub temu, da je vzgoja žit povečala njihovo prilagodljivost, ima vendar vsaka vrsta

posebne zahteve glede klime in tal. Tudi danes je za kmetovalca pomembno, da pozna te

posebnosti, ker le tako lahko izbere pravo vrsto za svojo zemljo. Rž na primer je značilno

žito revne peščene zemlje, dobro rodi tudi na manj hranilnih tleh v bolj suhih razmerah.

Pšenica je zahtevno žito in ni primerna za taka tla in take klimatske razmere. Ljubša ji je

težja, ilovnata in s hranili bogata zemlja, ta pa je neprimerna za rž, ker postane na takih tleh

premočna in predolga.

Pridelovanje in gojitev

Poleg naravno danih (genetskih) lastnosti lahko na rast žit vpliva tudi pridelovalec z

različnimi ukrepi: z izbiro časa setve, količine in vrste uporabljenih organskih gnojil

(hlevskega gnoja, gnojnice i. dr.) ali dokupljenih mineralnih gnojil in sredstev za varstvo

rastlin. Nekoč je bilo zelo pomembno kolobarjenje poljščin, danes je pomembnejša tehnika

pridelovanja. Tako na primer lahko tudi na manj primernih rastiščih dosežemo dober

pridelek pšenice, če uporabljamo prava mineralna gnojila in sredstva za varstvo rastlin.

Slika 2: Žitno polje


5

4. ŽITA

Raznolikost žitaric nam nudi pestro izbiro kruha, ki ga imamo dandanes na voljo. Prav je,

da nekaj osnovnih in najpogosteje rabljenih tudi predstavimo.

Pšenica

• Znanstveno ime: Triticum aestivum

• Družina: trave

• Poreklo: območje med rekama

Evfratom in Tigrisom ter ozemlja, ki

mejijo nanj, Mala Azija in Bližnji vzhod

• Razširjenost: po vsem svetu; najpomembnejša žitna vrsta

• Zahteve: zmerna klima. Neugodne so močne zmrzali, dolgotrajna snežna odeja in

revna tla. Primerna je humusna, globoko segajoča ilovnata prst z dosti hranilnih snovi.

• Setev: ozimna: oktober, november; jara: februar, marec

• Žetev: od srede julija do konca avgusta

• Uporaba: vrste z veliko škroba in lepka (primerne za peko) za kruh in pecivo. Za peko

neprimerne sorte so uporabne za krmo.


6

Pira

• Znanstveno ime: Triticum spelta

• Družina: trave

• Poreklo: Kavkaz, visoke planote prednje Azije

• Razširjenost: najmanj pomembno žito, nekaj je še pridelujejo v Švici, južni Nemčiji in

Belgiji ter v deželah, kjer je doma

• Zahteve: zmerna klima, prenaša pozne slane. Najbolje uspeva na globokih ilovnatih

tleh.

• Setev: od začetka do sredine oktobra

• Žetev: konec julija do srede avgusta

• Uporaba: samo za človeško prehrano. Pira vsebuje več lepka kakor pšenica, zato je

testo na kruhu ali testenine iz nje bolj vezno.

Ajda

• Znanstveno ime: Fagopyrum spec.

• Družina: dresnovci

• Poreklo: osrednja in vzhodna Azija

• Razširjenost: na Kitajskem, le tu in tam v Franciji in Ameriki. V

srednji Evropi je največ pridelujejo v ekološkem poljedelstvu

• Zahteve: zmerno toplo podnebje; zadostuje kratka vegetacijska doba,

rastlina je zelo občutljiva na mraz. Primerna so lahka, suha, kisla tla.

• Setev: sredina maja, začetek junija, kot naknadni posevek do sredine julija

• Žetev: ker zori zelo neenakomerno, čas ni enoten, nekako konec avgusta do začetka

septembra, kasneje sejana pa sredi oktobra

• Uporaba: oluščena zrna (brez plev) za človeško prehrano kot moka, zdrob, kaša;

pomešana z drugo moko za kruh in pecivo. Pri luščenju odpade 50–60 odstotkov

pridelka. Zrnje in zelene rastline so uporabne za živinsko krmo, zeleno gnojenje,

dragocena paša za čebele.


7

Koruza

• Znanstveno ime: Zea mays

• Družina: trave

• Poreklo: Kavkaz, visoke planote prednje Azije

• Razširjenost: po vsem svetu; je čisto pri vrhu med žiti, največ je

pridelajo v Severni Ameriki

• Zahteve: občutljiva za zmrzal. Če je vreme preveč mokro in prehladno, zastane v rasti.

Ne zahteva veliko vode niti posebno bogate zemlje; vendar rodi največ na globokih tleh

• Setev: april, maj

• Žetev: september, oktober

• Uporaba: v Evropi pokrmijo živini največ polzrele, zelene koruze (silaža) ali

koruznega zrnja. Za človeško prehrano uporabljamo koruzno moko in zdrob. Sladka

koruza je priljubljena prikuha, zlasti v južni Evropi; potem je še tu pokovka.

Rž

• Znanstveno ime: Secale cereale

• Družina: trave

• Poreklo: različni, med sabo neodvisni kraji

prednje Azije

• Razširjenost: srednja in vzhodna Evropa ter

Kanada. Nepomembno žito.

• Zahteve: majhne, odporna proti vlagi, zmrzali, suši. Dobro uspeva na peščeno

ilovnatih, pa tudi revnih peščenih in močvirnatih tleh.

• Setev: ozimna: od srede septembra do oktobra;

jara: marca in aprila

• Žetev: od začetka do srede julija.

• Uporaba: največ za kruh. Za peko so pomembne sluzine, zaradi katerih zrno nabrekne

(pentosani). Zrno se le omejeno uporablja za krmo, krmno rž žanjejo še zeleno.


8

Oves

• Znanstveno ime: Avena sativa

• Družina: trave

• Poreklo: območje Sredozemlja, prednja Azija, vzhodna Evropa do

Mongolije.

• Razširjenost: Evropa od zahodne do vzhodne, največ Severna

Evropa, Severna Amerika. Med vrstami žit ga srednje pogosto

pridelujejo.

• Zahteve: zmerna klima z dosti padavin in veliko zračno vlažnostjo.

Primeren za vse vrste tal (pesek, ilovica), najprimernejša so ilovnata

tla z dovolj hranil in vlage.

• Setev: marec, april

• Žetev: od konca julija do konca avgusta.

• Uporaba: skoraj izključno za krmo: zrnje z resami vred ali še zelen požet. Zrnje brez

res kot kosmiči in moko za človeško prehrano.


9

5. PREGOVORI O KRUHU

Kruh je osnovno živilo že iz zgodovine. Čeprav se je cenjenost kruha dokaj spremenila,

nam ravno ti pregovori, ki jih Slovenci še danes pogosto uporabljamo, dokazujejo, da je

kruh tisto živilo, brez katerega si ljudje enostavno ne predstavljajo svojega vsakdana:

• Tudi drobtine so kruh.

• Mornarski kruh ima sedem skorij.

• Zarečenega kruha se največ poje.

• Kruha ne naredi moka, ampak roka.

• Up je kruh bednika.

• Če je velikega travna lepo, je dobro za kruh in seno.

• O božiču se spodobi malo snega in belega kruha.

• Ljubezen brez poljubov je kot kruh brez soli.

• Iz te moke ne bo kruha.

• Bolje črn kos kruha, kakor prazna torba.

• S trebuhom za kruhom.

• Če kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga.

• Naslikanega kruha ne moreš pojesti.

»Postojte in ne hodite mimo vi, ki vam gleda iz lic bela pogača, vi, ki še niste nikoli

stradali, ne črnega ne belega kruha, vi, ki še niste nikoli iskreno občutili očenaševe

prošnje: Daj nam danes naš vsakdanji kruh … Postojte in ne hodite mimo!« Tako je

zapisal Fran Saleški Finžgar v črtici Naš vsakdanji kruh.

Kruh je bil plačilo za opravljeno delo: setev, žetev, mlačev, košnjo in podobno. Praznični

kruh je spremljal ljudi od rojstva do smrti. Ob praznikih je moral biti na mizi boljši kruh,

prav tako ob koncu kmečkih del. Kruh je po obliki, sestavi in načinu peke naše narodno

bogastvo.

Na Dolenjskem in Beli krajini je bilo potrebno sejati vsa žita, da so lahko nasitili veliko

lačnih ust.


10

Na Štajerskem so najbolj značilni pršjača, puhla, zavihanka in mlinčevka, ki so tudi

posebnost med kruhi. Od prazničnih kruhov pa velja posebej omeniti svatovsko pogačo,

domiselno oblikovan in mojstrsko izdelan kruh. To je le nekaj utrinkov iz bogate

zakladnice, ki jo predstavlja kruh naš vsakdanji. (po dnevniku Delo povzela Mirjana Pikl)


11

6. PEKA KRUHA NEKOČ

Da bi odkrili vse skrivnosti peke kruha nekoč, smo se odpravili na Turistično kmetijo

Kolarič v Vinskem Vrhu, ki je v lasti naše najbolj izkušene članice, babice Otilije.

Vse skupaj se je začelo s pripravami v pravi črni kuhinji. Najprej smo si ogledali

pripomočke, se seznanili s potekom dela in nato »pljunili« v roke ter začeli pridno delati.

Opasali smo se s predpasniki, si nadeli rute in poskrbeli za vso potrebno higieno. Nato smo

začeli slediti navodilom babice.

Prinesli smo drva in začeli kuriti v krušno peč. Babica nam je povedala, da so nekoč

prižgali ogenj s slamo, danes pa to počnejo s papirjem. Ogenj se je kmalu razplamtel in peč

je začela postajati vroča.

Slika 3: Najprej je tr eba zakur iti peč

Medtem ko se je peč grela, smo namočili kvas. Nadrobili smo ga v mlačno vodo in

počakali, da se raztopi. Izvedeli smo, da nekoč niso kupovali kvasa, tako kot to počnemo

danes. Gospodinje so pri kolaču vzele nekaj testa vstran in ga pustile, da se je skisal ter ga

uporabile pri naslednji peki kruha.

V leseno posodo (krnico) smo pripravili moko, v katero smo vlili namočen kvas. Nato smo

dodali še sol. V posodo gre vedno toliko velikih žlic soli, koliko kolačev nameravamo


12

speči. Ker smo pekli tri kolače, smo v posodo dali tri žlice soli. Nato smo vse skupaj dobro

pregnetli na leseni mizi. Dolivali smo tudi vodo, da smo dosegli želeno trdoto testa.

Slika 4: Potem pr ipravimo testo

Ko smo kruh zamesili, smo ga posipali s tanko plastjo moke in ga pustili, da vzhaja. Naše

testo je lepo vzhajalo, medtem je babica že delila navodila za naslednji korak. Zopet smo

morali usmeriti pozornost k peči. Dodati moramo, da smo tudi med pripravo testa za kruh

vedno z enim očesom kukali v peč, saj ogenj ni smel ugasniti. Počasi smo morali začeti

preverjati toploto peči. Ker je bila peč še nekoliko prevroča, smo vso testo še enkrat

pregnetli.

Čez čas je sledilo oblikovanje kolačev. Ko smo končali z oblikovanjem, smo kruh položili

v manjše lesene posode, imenovane krničke. Te smo za nekaj časa odložili na mizo in

pokrili s kuhinjsko krpo, da je kruh lahko še malo vzhajal.


13

Slika 5: Testo naložimo v krničko Slika 6: Testo pustimo vzhajati

V tem času smo pripravili peč. Najprej smo razgrnili žerjavico po celotnem dnu peči in

tako dosegli enakomerno vročino. Da pa ne bi položili kruha v prevročo peč, smo prej

preverili temperaturo. Sledil je zanimiv izziv. Babica nam je povedala, da so nekoč

gospodinje potisnile v peč svojo dlan. In če je bila vročina previsoka za kožo po dveh do

treh sekundah, potem je bila previsoka tudi za kruh. Nekako smo zaupali babici in preverili

temperaturo. Ker je bila primerna, smo potegnili žerjavico h kraju peči. Potem smo začeli

kolač po kolač polagati na lopar. Tik preden smo jih položili v peč, smo jih še oličili

(premazali z vodo). Potem smo imeli eno uro časa, da smo vse počistili in si malo

oddahnili.

Slika 7: Kruh smo oličili Slika 8: Nato smo ga položili v peč

Po eni uri pripovedovanja in poslušanja babičinih zgodb smo kruh vzeli iz peči. Vsak

hlebec smo obrnili in ga potolkli po skorji. Če je bila skorja lepo zapečena in rjava, smo


14

hlebec očistili s puranjim peresom, če ne, pa smo ga položili nazaj v peč. Potem smo vse

kolače kruha še položili na mizo in pokrili s kuhinjsko krpo.

Slika 9: Kruh je pečen Slika 10: Treba ga je vzeti iz pečice

Slika 11: Kruh smo očistili

Preden smo svoje delo končno okusili, smo morali počakati, da se ohladi. Čez nekaj časa,

ko se noben izmed nas ni mogel več upirati mamljivemu vonju, ki je prihajal iz kuhinje,

smo si postregli z dobrotami. Preden smo ga narezali, smo na spodnji strani kruh prekrižali

in tako pričeli okušati naš prvi samostojni izdelek iz domače krušne peči. »Mmmm …

Spekli smo odličen kruh!«


15

Slika 12: Za konec še skupna fotografija


16

7. PEKA KRUHA DANES

Po peki v domači črni kuhinji smo se naslednji dan že navsezgodaj odpravili na kmetijo h

Kraljevim v Pavlovce, kjer kruh še zmeraj pečejo na stari način, torej po starih receptih in

v krušni peči, vendar ga zaradi količine peke umesijo strojno. Prvi vtis – vse je potekalo

veliko hitreje.

Slika 13: Krušna peč Slika 14: Mešalni stroj

Večinoma začnejo s prvo peko kruha okoli polnoči. Pečejo štiri različne vrste kruha, včasih

pa še kakšne izjemne po naročilu (npr. kruh brez glutena). Prodajajo večinoma po naročilu,

na domu, kjer imajo majhno prodajalno, del pa prodajo tudi v franšiznih prodajalnah.

Vso potrebno moko, ki je porabijo res veliko, dobavijo iz mlina Korošec na Ptuju, tja pa

vozijo lastno pšenico, ki jo pridelajo na domačih poljih. Povedali so nam tudi, da se mora

moka iz mlina pripeljati vsaj dva dni prej, preden se uporabi za peko kruha, da si spočije.

Če bi jo uporabili že takoj prvi dan, kruh ne bi imel lepe oblike, hkrati pa ne vzhaja tako

hitro. Preden moko uporabimo, jo je potrebno tudi temeljito presejati.


17

Slika 15: Moka počiva

Ko smo prispeli na kmetijo, je že dišalo po sveže pečenem kruhu, saj se je prva peka

pričela že ob 3. uri zjutraj. Pekarna je bila že dodobra ogreta, ker se je do takrat speklo že

40 kolačev kruha. Mi smo namreč prišli na zadnjo peko, točno ob 6:30 uri zjutraj.

Takoj na začetku smo zakurili v peč, tako kot smo to storili pri babici Otiliji, vendar je to v

pekarni bila že tretja kurjava tisto jutro. V peč smo morali naložiti 25 drv. Ker se nam je to

zdelo za tako veliko peč malo drv, nam je pek takoj pojasnil zadevo. Povedal je, da se pri

prvi kurjavi porabi 45 drv, za naslednjo se jih uporabi 30 in za zadnjo še približno 25.

Razlog je seveda v temperaturi peči, saj pri vsaki dodatni kurjavi peč le dogrevamo.

Seznanil nas je tudi, da morajo biti vsa drva približno enako dolga in iste debeline, da ne bi

prišlo potem do kakih odstopanj. Pripravljena morajo biti vsaj eno leto prej, da se do

uporabe lepo posušijo. Uporabljajo pa se le bukova in gabrova drva, ki jih na kmetiji Kralj

pripeljejo iz lastnega gozda.

Po kurjenju smo si nadeli predpasnike in se odpravili v prostor, kjer smo začeli s pripravo

hlebcev. Najprej smo v mešalni stroj vsipali vse potrebne sestavine: 20 kg moke, 2 % soli,

2 % kvasa, mlačno vodo po potrebi in malo belega olja. Vse te sestavine so potem

zadostovale za 28 kolačev kruha. Nato smo vključili mešalni stroj in čakali 25 minut, da se

je testo umesilo. Po 25ih minutah smo preverili kakovost testa in ga potem pustili, da je

vzhajalo naslednjih 45 minut.

Po dobri uri čakanja smo testo prestavili iz mešalnega stroja v posodo in začeli z

oblikovanjem hlebcev. Najprej smo morali del testa stehtati in ko je tehtalo 1,20 kg, smo


18

ga oblikovali v kolač. Tako smo to ponovili 28krat. Vsak kolač smo položili v svojo

košarico in jih zopet pustili vzhajati 45 minut.

Slika 16: Oblikovanje kolačev Slika 17: Vzhajanje kolačev

Med tem časom smo se pogovarjali z delavci, ki so nas seznanjali s peko. Povprašali smo

jih, če si kvas, ki ga porabijo pri peki, kupijo v trgovini, vendar smo dobili nepričakovan

odgovor. Tudi v pekarni Kralj, tako kot nekoč, »pridelajo« kvas kar doma. Gospod nam je

namreč povedal, da si vedno pustijo nekaj testa, ki ga na koncu zapakirajo v živilsko

vrečko in postavijo v hladilnik do naslednje peke. Tako smo lahko primerjali njihov način

peke s peko, ki je potekala nekoč skoraj pri vsaki hiši na vasi.

Ker smo kruh pekli v krušni peči tako kot pri naši babici, je sledil skoraj enak postopek.

Najprej smo žerjavico porinili k robu peči, nato je pek peč očistil, da ne bi kruha polagali v

pepel. Poizkusili smo tudi novo tehniko preverjanja temperature peči. Pri babici smo

temperaturo preverili z lastno dlanjo, tukaj pa smo vzeli moko in jo potepli po dnu peči.

Tam, kjer je moka postala črna, je bilo mesto za kruh prevroče. Zato smo vzeli neke vrste

metlo, ki je bila na koncu obvezana s krpami. Namočili smo jo v hladno vodo in potem z

njo ohladili peč.

Sledilo je polaganje kolačev na lopar in ličenje. Tik preden smo kolače položili v peč, smo

jih še nekajkrat pičili z vilicami. Ko so bili vsi kolači v peči, smo peč zaprli, da smo

ohranjali temperaturo. Čez nekaj časa smo peč odprli in pogledali barvo kruha. Ker je

postajal rjav, smo peč pustili odprto, da ne bi počrnel.


19

Slika 18: Kolače smo z lopar jem položili v peč Slika 19: Kruh je pečen

Kruh smo potem pustili v peči eno uro. Čez eno uro smo vse kolače previdno vzeli iz peči,

jih očistili pepela s krtačo in zložili na police. Kmalu so prišle stranke in odnesle naše

izdelke. Nostalgično smo se poslovili od njih. Na koncu nam je ostal en kolač kruha, ki

smo ga potem vsi s še večjim užitkom pojedli, saj smo ustregli kupcem, hkrati pa pridobili

veliko novega znanja za naslednje generacije, s katerimi bomo vse to z veseljem delili.

Slika 20: Mojstr i pr i peki Slika 21: Tudi mi smo si zaslužili odličje


20

8. ZAKLJUČEK

Peka kruha je res umetnost, toda mi smo trden dokaz, da to zmore vsakdo. Vse, kar

potrebujemo, so sestavine, volja in nekaj energije.

Čeprav pet desetletij ni tako veliko, smo odkrili kar nekaj bistvenih razlik pri peki

domačega kruha. Nekoč je predstavljala nekaj svetega, kajti le malo ljudi si je kruh lahko

privoščilo v večjih količinah. Ljudje so ga pekli z veliko več ljubezni in zadovoljstva.

Danes pa večina ljudi gleda na peko kruha kot na nekaj vsakdanjega in povsem običajnega.

Kruh postaja produkt strojev in ljudi, ki z njimi upravljajo. V delo ni vloženega več toliko

veselja in radosti kot nekoč, saj vse poteka veliko hitreje.

Vsi, ki smo sodelovali v tem projektu, si želimo, da bi večkrat in še več ljudi kdaj imelo

priložnost začutiti okus domačega kruha in občutiti vsaj delček preteklosti.

»Mmmm … kako je bilo dobro … in dišalo je po spominih …«


21

9. VIRI IN LITERATURA

1. HERMANN, G.: Žita in poljščine. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1991. (Sprehodi

v naravo)

2. http://www.faqs.org/photodict/phrase/3075/wheatears.html (20100913)

3. http://www.vurv.cz/altercrop/spelt.html (20100913)

4. http://chestofbooks.com/floraplants/flowers/WoodlandBlossoms/Polygonum

FagopyrumPolygoneaeBuckwheatPolygonumFagopyrum.html (20100913)

5. http://www.euroglobtrade.si/slo/cesalauporaba.html (20100913)

6. http://www.faqs.org/photodict/phrase/4504/ryeears.html (20100913)

7. http://www.avicenna.cz/item/avenasativaovessety (20100913)

8. http://junialeigh.wordpress.com/2010/06/29/thesowingandreapingprinciple/

(20100913)

9. http://www.naturesdesktop.com/wildflowerwallpapers/youngwheatstalks.php

(20100913)

10. http://foodmapper.wordpress.com/2008/04/13/howtogrowwheat/ (20100913)

11. http://news.bbc.co.uk/2/hi/in_pictures/7029367.stm (20100914)

12. http://www.wheatmontana.com/store/product_info.php?products_id=169&osCsid=

28b15e896f81f5aafa8762a24e819e40 (20100914)

13. http://www.foodsubs.com/Flournw.html (20100914)

14. http://www.foodsubs.com/Bread.html (20100914)

15. http://www.guardian.co.uk/environment/2009/jan/15/climatechange

scienceofclimatechange (20100914)

http://www.faqs.org/photo-dict/phrase/3075/wheat-ears.html%20(2010

http://www.vurv.cz/altercrop/spelt.html

http://chestofbooks.com/flora-plants/flowers/Woodland-Blossoms/Polygonum-Fagopyrum-Polygoneae-Buckwheat-Polygonum-Fagopyrum.html

http://www.euro-globtrade.si/slo/cesala-uporaba.html

http://www.faqs.org/photo-dict/phrase/4504/rye-ears.html

http://www.avicenna.cz/item/avena-sativa-oves-sety

http://junialeigh.wordpress.com/2010/06/29/the-sowing-and-reaping-principle/

http://www.natures-desktop.com/wild-flower-wallpapers/young-wheat-stalks.php

http://foodmapper.wordpress.com/2008/04/13/how-to-grow-wheat/

http://news.bbc.co.uk/2/hi/in_pictures/7029367.stm

http://www.wheatmontana.com/store/product_info.php?products_id=169&osCsid=28b15e896f81f5aafa8762a24e819e40

http://www.foodsubs.com/Flournw.html

http://www.foodsubs.com/Bread.html

http://www.guardian.co.uk/environment/2009/jan/15/climatechange-scienceofclimatechange

peka kruha nekoČ in danes na ormoŠkem...

Documents