SZPM BESPLATEN VESNIK» za sega{ni i za idni penzioneri

Izleguva edna{ mese~no. Redakcija tel. 02 3223 710 e-mail: kontakt@szpm.org.mk www.szpm.org.mk

VO OVOJ BROJ...

Na 20 septemvri se navr{uvaat 64 godi-ni od penzionerskoto organizirawe voMakedonija, den koj se odbele`uva so

pove}e prigodni manifestacii.Godinava sve~enoto odbele`uvawe na

praznikot }e bide vo znakot na 15-tite po

red jubilejni Republi~ki penzionerskisportski natprevari, koi na 18 septemvri voorganizacija na SZPM }e se odr`at vosportskiot centar "[ampion# vo Radovi{.Sve~enoto otvorawe na ovaa tradicionalnapenzionerska sportska manifestacija }ebide vo 9,15 ~asot. Se o~ekuva da prisustvu-vaat vidni gosti i okolu 900 u~esnici, odkoi 380 natprevaruva~i, 200 vo ma{ka i 180vo `enska konkurencija. Vo site 11 disci-plini: strela{tvo, {ah, pikado, tegnewe ja-`e, frlawe |ule, tr~awe, skok od mesto,tabla, domino, dvoboj i troboj postoi jakakonkurencija, a }e pobedat najdobrite inajpodgotvenite. Sekako, penzionerite iovoj pat }e poka`at deka imaat sportski duhi vite{tvo za natprevari, a najva`no e {todo izraz }e dojde nivnata volja za zaedni~kodru`ewe i prijatelstvo.

Vo organizacija na SZPM godinava se odr-`uvaat i tradicionalnite Osmi regionalnirevii na pesna, muzika i igri. Od petteplanirani revii na 11 juni penzionerskiotfolklor mo{ne uspe{no se prezentira{e voSveti Nikole so u~estvo na kulturno-umet-ni~ki dru{tva, peja~ki grupi i instrumen-talisti od Kumanovo, Probi{tip, [tip,Radovi{, Kriva Palanka, Kratovo, Zletovoi gradot doma}in Sveti Nikole.

So poseben voshit se pee{e i igra{e i narevijata {to se odr`a na 13 juli vo Centa-rot na kulturata vo Prilep pred 650 prisut-

ni, so nastap na penzionerite od Ohrid,Kru{evo, Prilep, Ki~evo, Debar, Demir Hi-sar i od Makedonski Brod.

Vo ~est na Denot na penzionerite na Ma-kedonija na 4 septemvri regionalna revija}e se odr`i vo Vinica so u~estvo na kultur-

no-umetni~ki dru{tva i sekcii na zdru-`enijata na penzionerite od Ko~ani, Del~e-vo, Berovo, Vinica, Makedonska Kamenica iPeh~evo.

Na 22 septemvri vo \or~e Petrov se o~e-kuva da nastapat folkloristite od skop-skite op{tini "Kisela Voda#, "Gazi Baba#,"Centar#, "^air”, "Gor~e Petrov#, "Karpo{# i

"Taftalixe#, a isto taka i od Tetovo, Gos-tivar, Saraj i [uto Orizare.

I na krajot na 25 septemvri regionalnarevija }e se odr`i vo Strumica so u~estvona peja~ki grupi i ansambli od Veles,Kavadarci, Negotino, Gevgelija, Valandovo,Bogdanci, Strumica i Dojran.

Ova kulturno dru`ewe na penzioneritepridonesuva za obnovuvawe i za zbogatu-vawe na na{ata folklorna riznica, no i zadru`ewe i relaksacija mnogu bitna za tre-tata `ivotna doba. So ovie folklornirevii SZPM nastojuva da se soznava i da seza~uvuva izvornoto tvore{tvo i da se raz-vivaat kulturnite vrednosti na Makedon-cite, Albancite, Turcite, Romite, Srbite,Vlasite, Bo{wacite i na drugi koi `iveatvo na{ata dr`ava. Su{tinata na za{titatana ova kulturno nasledstvo le`i i vo podi-gaweto na svesta kaj javnosta za postoewe iza vrednosta na toj vid kultura kaj nas.Spored toa gri`ata za za~uvuvawe nana{ata muzi~ka tradicija e na{ amanet.Vpro~em i dosega zdivot na starite vremi-wa i produhovenosta bea zabele`ani vonastapot na pove}e peja~ki grupi, vo izobil-stvoto na avtenti~ni melosi od na{eto pod-nebje, vo sve~enite starogradski i selskinosii od minatoto. So svoite umetni~kidostreli i zrelost penzionerskite ansam-bli se po~esto osvojuvaat priznanija inagradi na razni me|unarodni festivali.

Reviite se pove}e stanuvaat praznik napenzionerskiot melos i tradicija {to inatamu }e se neguva, a kulturniot naboj napenzionerite postojano }e se zbogatuva i sonovi sodr`ini, so dramski izvedbi, so poet-ski mitinzi, so likovni izlo`bi, so do-ma{ni rakotvorbi na koloritni nosii, so

promocii na knigi i drugo. Seto toa ne samo{to pridonesuva za za~uvuvawe od zaboravna na{iot folkor, na obi~aite, na tradici-ite i na kulturniot identitet, tuku imaatgolem udel i za podobruvawe na sod`inata ikvalitetot na `ivotot na penzionerite.

Dragi Argirovski

TRIBINA

NASTANI

INFO

NOVI REFERENTNI CENINA LEKOVI

str. 2

ZDRAVSTVOstr. 14

IZBORstr. 16

str. 7

str. 5

27 avgust 2010 godinaGodina III, broj 25

SORABOTKAstr. 8

HRONOLOGIJA NA DOSEGAODR@ANITEREPUBLI^KI PENZIONERSKISPORTSKI NATPREVARI

str. 13

KULTURA

PANORAMA

str. 12

SVETstr. 17

ZABAVAstr. 19

str. 9\

\

PENZIONER

Denot na penzionerite - pottik za novi aktivnosti

str. 4

VO POSETA NA RADOVI[...

str. 10

NATPREVARUVA^I NA XV REPUBLI^KIPENZIONERSKISPORTSKI SREDBI

str. 11

OSMA REGINALNAREVIJA NA PESNI,MUZIKA I IGRI VO PRILEP str. 20

Sportskiot centar "[ampion# - Radovi{

NASTANI PENZIONERplus avgust 20102

Nad iljada penzioneri od de-setina gradovi na Osogov-skiot i Isto~niot region na

24 juli ovaa godina se sobraa nazaedni~ka sredba kaj manastirot"Sv.Pantelejmon# nedaleku od Ko-~ani, vo ramkite na prvata sredbana penzionerskite zdru`enija.Organizator na ovaa masovnasredba na penzionerite be{e Ko-~anskata penzionerska organiza-cija koja ovozmo`i bogata kultur-no umetni~ka programa i poseta namanastirot "Sv.Pantelejmon# kojdatira od 1871 godina, so bogatfresko`ivopis naslikan od pooz-natiot slikar Dimitrija AndonovPapradi{ki.

Predsedatelot na Ko~anskatapenzionerska organizacija \orgiSerafimov, pozdravuvaj}i gi pri-sutnite u~esnici na sredbata, goistakna zna~eweto na vakvitesre}avawa, pri {to potseti dekapenzionerskite zdru`enija odOsogovskiot region na sredbitegledaat mo`nost za zaedni~ko za-poznavawe, dru`ewe i vosposta-

vuvawe novi mostovi na prijatel-stvo i sorabotka.

- Ova sredba,re~e Serafimov,se organizira po barawe na pred-sedatelite na op{tinskite zdru-`enija na penzionerite od KrivaPalanka, Kratovo, Probi{tip,Zletovo i Ko~ani.

Na prvite sredbi na penzione-rite od Osogovskiot region pri-sustvuva{e i Du{ko [urbanov-ski, predsedatel na Sojuzot napenzionerite na Makedonija, kojovaa sredba ja oceni kako mo{neuspe{na, kako po masovnosta takai po bogatata sodr`ina, posakuvaj-}i taa da stane tradicionalna ida se odr`uva na pove}e lokacii

vo Osogovskiotkraj so u~estvona penzionerii od ostanati-te op{tinskizdru`enija.

Za prisutni-te u~esnici nasredbata, a giima{e nad il-jada, dojdenine samo odop{tinite odOsogovi jata ,tuku i od Vini-ca, Veles, De-mir Kapija iRadovi{, orga-

nizatorot po simboli~na cena odsamo 70 denari za porcija obezbe-di ru~ek, tradicionalno grav~e soslanina i skara. Vo idnina ovaasredba se o~ekuva da stane tradi-cionalna i da go menuva mestotona odr`uvawe vo gradovite odOsogovskiot region.

K.Gerasimov

Ko~ani

Sredba na penzionerite od osogovskiot region

Vo poznatiatiot rekreativ-en centar vo Pelince kajKumanovo, na 17 avgust, se

odr`a tradicionalniot ekopiknik, na koj prisustvuvaa oko-lu 1 500 staros-ni i semejni pen-zioneri od Ra-dovi{, Probi{-tip, Ko~ani,Prilep, Vinica,Zletovo, KrivaPalanka, Kuma-novo, kako i in-validskite pen-zioneri od Sve-ti Nikole. Vo

imeto na organizato-rot sredbata ja otvoriQubica Kuzmanovska,potpresedatel naZdru`enieto na pen-zioneri na Kumanovo, aza zna~eweto na dru-`eweto i rekreacijatavo tretoto doba zboru-va{e Du{ko [urba-novski pretsedatelna Sojuzot na zdru`e-nijata na penzioneritena Makedonija. Eko pi-

knikot pomina vo prijatna atmo-svera, a pove}e penzioneri zaprvpat go posetija Memorijalni-ot centar na ASNOM vo Pelince.

V.Petru{eva

Izminatoto dolgo i mnogu `e{ko leto ne gispre~i penzionerite od Zdru`enieto na op-{tinata Gevgelija vo realizacijata na zac-

rtanata aktivnost na poleto na kulturno zabavni-ot i sportski `ivot.

Za prv pat be{e realizirana inicijativata zaorganizirawe na penzionerska pro{etka-vozeweso velosipedi do Negorci i negorskite mineralnibawi. Za odbele`uvawe e {to ovaa inicijativa kajpenzionerite predizvika golem interes poradi{to i masovnosta be{e mo{ne golema.

Za prv pat ovaa godina pea~kata grupa i orkes-tarot "Sava Mihajlov" pri Zdru`enieto na penzi-onerite u~estvuva{e na godi{nata tradicionalna

kulturna manifestacija "Dojranski rakuvawa#, nakoja nastapija i peja~kite grupi od zdru`enieto napenzionerite na Bogdanci, Valandovo i Dojran.

T. Kusenikov

Gevgelija - zgolemeni aktivnosti

Etnosaem vo Peh~evo

Organizacijata na `enite od Lozo-vo e nevladina organizacija vo

koja ~lenuvaat i golem broj penzioner-ki, a i samata pretsedatelka e penzi-onerka. Na 12 juli 2010 godina, be{eorganiziran Etno saem vo Peh~evo.Organizatori bea gradona~alnikot naPeh~evo d-r Jovan~o Stankovski ipretsedatelkata na Organizacijata na`eni, d-r Nada Simovska. Na Etno sa-emot pokraj doma}inite, u~estvo zemaai op{tinite: Prilep, Lozovo, Probi{-tip, Zletovo i Kratovo. Manifestacijata ja otvori i gostite gipozdravi gradona~alnikot na op{ti-nata, a prigodno obra}ewe ima{e i za-menik ministerot za zemjodelstvo Pe-rica Ivanovski i direktorot naAgencijata za finansiska poddr{ka naruralniot razvoj.

Na bogatite {tandovi ima{e proiz-vodi i rakotvorbi so koi se pretsta-vija gradovite u~esnici na saemot.Isto taka na saemot ima{e i bogatakulturno umetni~ka programa, vo kojau~estvo zemaa i penzionerkite od O@Lozovo so ~itawe na poezija i peewena `etvarski pesni od Ov~epolieto.Pokraj toa, tie na {tadovite izlo`ijai svoi rakotvorbi, kako i tradicio-nalni makedonski jadewa. Ne izostanani posetata na pro~uenite Peh~evskiVodopadi.

Etno saemot zavr{i so makedonskipesni i ora od site prisutni, a peh-~evskiot plo{tad kako da be{e mal dagi sobere site veseli igraorci!

M.Monevska

Piknik na zeleno vo Star Dojran

Son~eviot i ubav junski den, 10.07.2010 godina,pridonese okolu 2000 penzioneri od Zdru`enija-ta na Radovi{, [tip, Kumanovo, Sveti Nikole,

Strumica, Veles, Probi{tip, Kratovo, Zletovo, Berovo,Gevgelija, Lozovo, Skopje i drugi, da dojdat na ednod-nevno za-e d n i ~ k od r u ` e w e"Piknik nazeleno# voStar Doj-ran.

Na gole-mo zado-volstvo nasobranitepenzione-ri, na so-birot pri-sustvuvaai Du{ko[urbanovski- pretsedatel i Dragi Argirovski sekre-tar na SZPM.

Sobirot go otvori i im po`ela prijaten prestoj voDojran na penzionerite, Jovan Eftimov, pretsedatelna Zdru`enieto na penzioneri od Radovi{, kako i do-ma}inot, pretsedatelot na Zdru`enieto na penzioneriod Dojran, Borivoe Bojaxiev.

Zadovolstvoto se ~ita{e na liceto na sekoj penzio-ner. Gradskata pla`a be{e prepolna so kapa~i, a rekaod lu|e se dvi`e{e po {etali{teto pokraj ezeroto, ra-dosni deka imaat u{te edna ubava sredba vo Dojran, koje prekrasen i ubavo gi primi i raspolo`enite penzio-neri.

S. Mihajlova

Vo prisustvo na golem brojpenzioneri, na gradona~al-nikot Emil Don~ev i na

pretsedatelot na Sovetot naop{tinata Martin Pavlov, po po-vod praznikot na gradot "Pavlov-den" vo Gradskiot park vo Vinicabe{e predadeno vo upotreba Pen-zionersko kat~e, so ~esma i igra-li{te za igrawe so metalni topki.

Kako rezultat na potpi{aniotMemorandum za sorabotka me|u ZPso lokalnata samouprava, be{epredaden vo upotreba i Penzio-nerski klub na Ogranokot na pen-zioneri od vini~koto selo Jaki-movo, koj opfa}a okolu 90 penzio-neri. Prostorijata e 40 metrikvadratni i e del od stariot zad-

ru`en dom, a opremena e so 10 000denari sredstva od ZP Vinica.

Blagodarenie na zalagaweto napretsedatelkata na Ogranokot

\ur|ena Aleksova, vo klubot imaskromen inventar, {ah, tabla,

karti i televizor.Vo ~est na dvojniot praznik

Ilinden pretsedatelot naZdru`enieto na penzioneriteMladen Petrov sve~eno gopredade vo upotreba Klubotna penzionerite vo selotoGradec.

Vo op{tina Vinica ve}epostojat pet penzionerskiklubovi, {to uka`uva na per-manentnata gri`a na zdru`e-nieto za sozdavawe uslovi zarabota i dru`ewe vo sitepenzionerski sredini.

A. Bogatinovski

Vo Vinica penzionersko kat~e, vo selo Jakimovo penzionerski klub

Rakovodstvata na zdru`eni-jata na penzionerite od ju-go-zapadniot del na na{ata

dr`ava na 11 avgust 2010 godinavo selo Dobromirovo kaj DemirHisar, odr`a sostanok na koj bearazgledani rabotnite verzii naStatutot na SZPM i na Zdru`e-nijata na penzionerite vo soglas-nost so noviot Zakon za zdru`e-nija i fondacii.

Sostanokot go otvori i so negorakovode{e pretsedatelot naasocijacijata Krsto Stojanoski,a za zna~eweto na statutarniteizmeni uvodni napomeni dadoaDu{ko [urbanovski, pretseda-tel na SZPM, Nikola Nikolov-ski, pretsedatel i Stamen Fili-pov, ~len na Pravno-ekonomskiotsovet na IO na SZPM.

Na sostanokot svoi mislewa zaiznesenite predlozi vo rabotni-te verzii na statutite dadoa \or-|i Trp~eski, Gligor Angeleski,

\urica Risteski, Goce Butev iBesnik Pocesta, pri {to se za-lo`ija podobro da se preciziraizborot na ~lenovi na Sobranie-to na SZPM i na zdru`enijata,nadle`nostite na pretsedateli-te, obvrskata za donesuvaweProgrami za rabota i Finansiskiplanovi, a so finansiskite izve-{tai da bide zapoznaena po{iro-kata javnost i sli~no. Se istaknai potrebata od usoglasuvawe nanekoi predlo`eni odredbi naStatutot na SZPM i statutite nazdru`enijata, izbornite sednicida se odr`uvaat na sekoi 4 godi-ni zaklu~no so mesec mart vo go-dinata, a mandatot na ~lenovitena organite da bide ograni~en na4 godini, so mo`nost za u{te edenmandat. Se predlo`i kako poseb-na forma na dejstvuvawe na zdru-`enijata da se predvidat i akti-vite na `eni-penzionerki.

G. Ang.

Me|uop{tinski sportskinatprevar vo Kratovo

Pri krajot na juli vo Kratovo se odr`aa tradicionalnite penzioner-ski me|uop{tinki natprevari poime|u penzionerite od Probi{tip,

Kriva Palanka, Sveti Nikole i gradot doma}in. Igrite za otvoreni gi proglasi gradona~alnikot na Kratovo Mite

Andonovski. Penzionerkite i penzioneri se natprevaruvaa vo pet dis-ciplini: {ah, domino, pikado, tabla i karti. Natprevaruvaweto seodviva{e vo sportska i fer atmosfera. Penzionerite u{te edna{poka`aa deka imaat sportski duh, `elba za dobro i zaedin~ko dru`ewei prijatelstvo. Se ima{e vpe~atok deka problemite i gri`ite giostavile nekade po pat ili doma.

U~esnicite na natprevarot potoa gi razgledaa ubavinite na Kratovo.Vakva sredba vo avgust se odr`a i vo Kriva Palanka.

V.P.

Regionalen sostanok vo Demir Hisar

Vo fokusot predlog statutite

Eko piknik vo Pelince

FOTO VEST

Fot

o: I

le

Nas

evsk

i

REKLAMIPENZIONERplus avgust 2010 3

FOND ZA ZDRAVSTVO PENZIONERplus avgust 20104

Aktuelniot referenten sistem na lekovi odListata na lekovi koi pa|aat na tovar naFondot dosega e dobro poznat vo na{ata

dr`ava. Istiot vo R.Makedonija e voveden vo 2008godina i podrazbira izbor na lekovi za osig-urenicite od razli~ni proizvoditeli vo ramki naista generika, farmacevtska forma i ja~ina nalekovite, za razlika od dotoga{niot na~in naobezbeduvawe na lekovi za osigurenicite, prekujavna nabavka tender so obezbeden samo eden gotovlek vo ramki na edna generika.

Fondot vo 2009 godina preku detalni analizi nacenite na lekovite konstatira{e neusoglasenost nareferentnite ceni vo odnos na golemoproda`niteceni na lekovite vo na{ata dr`ava i referentnitezemji. Imeno, okolu 37 otsto od vkupno okolu 990analiziranite lekovi po za{titeni imiwa bea soedinstveni ceni do 5 pati povisoki od sporedben-ite 100% ceni na lekovi po generiki od zemjite voregionot, dodeka okolu 27 otsto od vkupno anal-iziranite okolu 360 generi~ki imiwa na lekovi beaso referentna cena do 3 pati povisoka otkolkusporedbenite 100% ceni na lekovi po generiki vozemjite od regionot. Ovaa slika uka`uva{e nazaklu~ok deka se dodeka ne se vovede cvrst itransparenten sistem za formirawe ceni nalekovi, Republika Makedonija, a so toa i sitegra|ani, }e tro{i mnogu pove}e sredstva za istitelekovi vo sporedba so zemjite od regionot.

Zatoa, kako i za podobra implementacija naiskustvata koi zemjite vo regionot gi imaat pove}egodini vo delot na referentnite ceni na lekovite,so pomo{ na stranski eksperti se izvr{ija podgo-tovki za noviot sistem na presmetka preku detalnianalizi na po~etnata situacija, definirawe naaktivnostite vo delot na legislativa odnosnozakonskata regulativa (Zakon za lekovi i medicin-ski pomagala, Zakon za zdravstveno osiguruvawe) ifinansiite (godi{en buxet za lekovi, potro-{uva~ka na lekovi) i, sekako, nivna finalizacija.Referentnite zemji za na{ata dr`ava soglasnoZakonot za zdravstveno osiguruvawe se Slovenija,Hrvatska, Srbija i Bugarija.

Nema nikakvo opravduvawe za FZOM odnosnoosigurenicite, preku referentnite ceni nalekovite da se nadomestuva nerealen i povisokiznos od cenite na lekovite vo regionot. Obvrska naFondot e najmalku edna{ godi{no da gi revidira iusoglasuva referentnite ceni na lekovite koi se natovar na FZOM. Javnite sredstva treba da se kori-stat opravdano, racionalno i transparentno, {to ekraen interes na osigurenicite, bidej}i taka seobezbeduva pogolem obem na zdravstveni uslugi ilekovi.

Od gorenavedenite pri~ini vo dekemvri 2009 god-ina FZOM donese nova metodologija za utvrduvawena referentni ceni na lekovi koi pa|aat na tovarna Fondot.

Poimot referentna cena na lekot go odreduvamaksimalniot iznos koj Fondot go nadomestuva zaeden lek na tovar na Fondot i taa e na nivo na gole-moproda`na cena so vklu~en DDV, a se opredeluvaso sporedba na golemoproda`nite ceni na lekovitevo referentnite zemji soglasno utvrdenatametodologija.

Za prv pat vo RM so novata metodologija se vove-deni farmako-terapevtski grupi na lekovi koiimaat ist u~inok, odnosno ednakov terapevtskiefekt i bezbednost. Dosega se formirani {estfarmako-terapevtski grupi na lekovi, do ATC~etvrto nivo i na koi referentnite ceni se utvr-deni spored definiranata dnevna doza (DDD) so celobezbeduvawe na barem eden lek bez doplata. Toase slednite:

A02BA H2-blokatori (ranitidine, famotidine) odkoi bez doplata e lekot so za{titeno ime RANITIDINfilm obl.tabl. 20 x 150mg (Replek).

A02BC Inhibitori na protonska pumpa(omeprazole, pantoprazole, lansoprazole) od koi bezdoplata se lekovite so za{titeno ime OMEZ kaps.20 x 20mg (Dr.Reddys), OMEPRAZOL kaps. 14 x 20mg(Replek), LANSOPRAZOL PLIVA gastro reziztentni

kaps. 28 X 30 mg (Pliva).

C09AA ACE-inhibitori (enalapril, lisinopril) od koibez doplata se lekovite so za{titeno imeRENAPRIL tabl. 20 x 2,5mg (Replek), ENALAPRIL 5tabl. 20 x 5mg (Jaka 80), RENAPRIL tabl. 20 x 5mg(Replek), ENALAPRIL 10 tabl. 20 x 10mg (Jaka 80),RENAPRIL tabl. 20 x10mg (Replek), ENALAPRIL 20tabl. 20 x 20mg (Jaka 80), RENAPRIL tabl. 20 x 20mg(Replek).

M05BA Bisphophonataes (ibandronic acid, risedronicacid, alendronic acid, alendronat sodium/colecalciferol)od koi bez doplata se lekovite so za{titeno imeLINDRON tabl.28 x 10mg (Krka), ALENDOR tabl.4 x70mg (Pliva).

C10AA Hipolipemici-statini (simvastatin,atrovastatin, lovastatin, fluvastatin, od koi bez doplatase lekovite so za{titeno ime HOLLESTA filmobl.tabl. 30 x 10mg (Alkaloid), REVASTAT filmobl.tabl. 30 x10mg (Replek farm), STATEX tabl. 28x 10mg (Pliva), REVASTAT film obl.tabl. 30 x20mg (Replek farm), STATEX tabl. 28 x 20mg(Pliva), REVASTAT film obl.tabl. 30 x 40mg(Replekfarm), HOLLESTA film obl.tabl. 30 x 40mg(Alkaloid), LOVASTATIN tabl. 20 x 20mg (Replekfarm), ATORVASTATIN film obl.tabl. 30 x 10mg(Replek farm), ATORVOX film obl.tabl. 30 x 10mg(Pliva), TORVEX film obl.tabl. 30 x 10mg(Alkaloid), ATORVOX film obl.tabl. 30 x 20mg(Pliva), TORVEX film obl.tabl. 30 x 20mg(Alkaloid), ATORVASTATIN film obl.tabl. 30 x20mg (Replek farm), ATORVOX film obl.tabl. 30 x40mg (Pliva), TORVEX film obl.tabl. 30 x 40mg(Alkaloid).

C08CA Kalcium blokatori (amlodipine, nifedipine)od koi bez doplata se lekovite so za{titeno imeAMLODIPIN tabl.20 x 5mg(Replek farm), MONOVAStabl.20 x 5mg (MN Pharmaceuticals), AMLODIPINtabl.20 x10mg (Replek farm), MONOVAS tabl.20 x10mg(MN Pharmaceuticals), NIFEDIPIN filmobl.tabl. 50 x 10mg (Jaka 80).

Preku novata transparentna metodologija FZOMobezbeduva:

porealni referentni ceni, usoglaseni so cenitena lekovite vo regionot,

izbalansirani ceni na lekovi (nitupremnogu niski nitu premnogu visoki ceni),

pove}e lekovi za izborpove}e lekovi bez doplata ili so

namalena doplata,pove}e novi lekovi,najdobra terapija za realen tro{ok, kontrola na tro{ocite za lekovi so ista

efikasnost (generi~ki ekvivalenti), odbegnuvawe na delistirawe na lekovi

od pozitivnata lista.

Od 1-vi maj 2010 godina Fondot za svoiteosigurenici namesto dotoga{nite 363lekovi po generiki sega obezbedi vkupno383 lekovi po generiki na recept, od koi248 se lekovi po generiki bez doplata odosigurenicite. Vo sporedba so dotoga{nite77 lekovi po generiki bez doplata toa e zna~itelenporast od okolu 220% na lekovi po generiki bezdoplata, odnosno od vkupniot broj na lekovi pogeneriki 64% se bez doplata.

Potvrda za opravdanosta za voveduvawe na ovaajasna, ednostavna i transparentna metodologija inovite referentni ceni e i reakcijata na proizvo-ditelite na lekovi koi od po~etokot na ovoj mnoguva`en proekt pa do denes kontinuirano gi namaluvaatedinstvenite ceni na lekovite od nivnite proizvod-ni paleti koi se na na{iot pazar. Spored dobienitepodatoci, dosega se namaleni duri 80-tina edin-stveni ceni na lekovi po za{titeni imiwa. So ovaFZOM, kako inicijator na razdvi`uvaweto napazarot i cenite na lekovite vo RM, vo tesna i pozi-tivna sorabotka so proizvoditelite i dobavuva~itena lekovi so ceni namaleni od 20% do 82%,obezbeduva u{te porealni i poniski ceni za lekovivo RM, vo sklad so standardot na naselenieto vona{ata dr`ava. Nekoi od lekovite so namalenaedinstvena cena se: ANDROCUR tabl.50mg, BONVIVAtabl. 150mg, PANCEF susp. 100m g/5mg(100mg), CIK-LOSPORIN ALKALOID kaps. 25mg, ROCALTROL kaps.0,5mcg, CELLCEPT tabl. 500mg i mnogu drugi.

Dokolku edinstvenata cena na lekot odobrena odBiroto za lekovi pri Ministerstvoto za zdravstvo epovisoka od utvrdenata referentna cena na lekot,razlikata vo cenata ja nadomestuva osigurenikot. Odvkupniot broj na lekovi so doplata, so novite refer-entni ceni po za{titeno ime na lek so doplata okolu45% se so doplata do 50 denari, 19% se so doplata od50 do 100 denari, 27% od lekovite se so doplata do500 denari, a nad 500 denari se 9% od lekovite, {to ezna~itelno podobruvawe vo odnos na situacijata predvoveduvawe na ovoj sistem. So eventualno natamo{nonamaluvawe na edinstvenite ceni na lekovite, osigu-renicite }e dobijat u{te pove}e lekovi bez doplataili so namalena doplata. Site lekovi bez doplata (pogeneriki i po za{titeni imiwa), spored informaciiod proizvoditelite odnosno dobavuva~ite na lekovi ipodatocite objaveni na veb-stranata na Biroto zalekovi, se objaveni na veb-stranata na FZOM:www.fzo.org.mk.

Site osigurenici imaat svoi prava. Zalo`ba na Fon-dot e site osigurenici da bidat pravilno i celos-no informirani za svoite prava so cel koristewe naistite. Vo informiraweto zna~ajna uloga imaat zdra-vstvenite rabotnici od site nivoa na zdravstvenataza{tita vo RM, vklu~itelno izbranite (mati~nite)lekari i stru~nite lica vo zdravstvenite ustanoviapteki koi gi obezbeduvaat osigurenite lica so lekovina recept od Listata na lekovi koi se na tovar naFondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija.

FZOM kontinuirano se zalaga da obezbedi {topove}e benefiti za svoite osigurenici preku maksi-malno koristewe na mo`nostite i pozitivna sorabot-ka so site subjekti koi aktivno u~estvuvaat i se del odzdravstveniot sistem vo RM.

Za pove}e informacii mo`ete da se obratite na: Kontakt besplaten telefon: 080033222, sekoj

raboten den od 8.30-16.30 ~asot. Elektronska po{ta (e-mail): info@fzo.org.mk Adresa: Fond za zdravstveno osiguruvawe na

Makedonija, Ul. "Makedonija# bb, Skopje

Novi referentni ceni na lekovi na recept na tovar na Fondot

TRIBINAPENZIONERplus avgust 2010 5

Vesnik za sega{nite i za idnitepenzioneri

Izdava~:SZPM

Godina III - broj 25, avgust 2010 god.

BESPLATEN MESE^EN VESNIK

Izdava~ki sovet:Du{ko [urbanovski (pretsedatel)Andon Markovski\or|i SerafimovNurie Kadriu\or|i Trp~eskiGido Boj~evski^edo Georgievski iDragi ArgirovskiE-mail: argirovski@szpm.org.mk

Redakciski odbor:^edo GeorgievskiGlaven i odgovoren urednik;Dragi Argirovskizamenik glaven i odgovoren urednik;

^lenovi:Kalina Slivovska Andonova, urednik;Ivan~o Kuzmanovski,Kostadinka Kajmakovska,Cvetanka Ilieva,Hisen [akiriLektor:Verica Tocinovska

Adresa:SZPM ”12 udarna brigada”br. 2. zgrada na SSM - SkopjeTelefon: 02 3223 710tel-faks: 02 3128 390Web: www.szpm.org.mkE-mail: kontakt@szpm.org.mk

Proekt Razvoj Makedonija

tel. 02 3213 227E-mail: prm@szpm.org.mk

Kompjuterska obrabotka:PRM

Pe~ati:Grafi~ki centar Skopje

Rakopisite i fotografiite ne sevra}aat.

Spored Zakonot, za vesnikot se pla}adanok spored posebna namalenadano~na stapka.

PENZIONERplus

Prvi oktomvri - Svetskiot denna starite lica, makedonska-ta stara populacija }e go do-

~ekaat so zgolemena nade` deka sesozdavaat uslovi za dostoinstvenastarost. Se nayira akcija na Dr`av-nite organi za realizirawe naopredelbite na Vladata na RM vonejzinata programa za rabota, veri-ficirana od Sobranieto na RM povonrednite parlamentarni izborivo 2008 godina koja vo poseben pod-naslov "Dostoinstvena starost#predviduva{e zgolemuvawe na pen-ziite, koe delumno be{e ostvarenovo 2008 godina, izgradba na starskipenzionerski domovi, otvorawecentri za dneven prestoj na penzio-nerite... seto toa sega se predvidu-va so "Nacionalnata strategija zastarite lica 2010-2019 godina#koja denovive }e bide usvoena odVladata na RM. Strategijata za os-nova gi ima dokumentite na Gene-ralnoto sobranie na ON, "Lisabon-skata strategija#, "Madridskiotplan#, Konferencijata na UNECE i"Strategijata za odr`iv razvoj naEvropskata unija#. Proektot na Na-cionalnata strategija za staritelica }e se odnesuva na postarite od60 godini, na populacijata od "tre-tata doba#. Vo programite na SZPM,vo kategorijata Treta doba spa|aatpostarite od 65 godini. Ova e vero-jatno poradi toa {to vo RM pravo napenzija se steknuva, spored Zakonotna PIOM, so navr{eni 64 godini iso najmalku 15 godini sta` na osigu-

ruvawe. @enite mo`at da go ostva-rat pravoto na penzija so 62 godinistarost. Spored Popisot od 2002 go-dina vo Makedonija postari od 65godini bile 10,5% od vkupnoto na-selenie ili nad 213.000 gra|ani odkoi nad 178.000 koristele penzijapo site tri osnovi: starosna, inva-lidska i semejna. Okolu 35000 gra-|ani od tretata doba, odnosno pos-tari od 65 godini, ne se korisnicina penzija, ne se zdravstveno osigu-reni. Dali nekoi od ovie gra|ani sekorisnici na postojana pari~na po-mo{ na SZPM ne mu e poznato, iakobara{e podatoci za toa od nadle`-nite organi. Organite na SZPM dos-tavija Inicijativa do Sobranieto ido Vladata na RM da se utvrdi pra-vo na "Socijalna dr`avna penzija”za postarite gra|ani od 65 godinikoi nemaat sredstva za `ivot. Do-sega nema predlozi od pratenicitevo Sobranieto na RM, nitu pak odVladata na RM za donesuvawe nainiciraniot zakon. Vakvi zakonipostojat vo golem broj dr`avi voEvropa, Avstralija i Amerika. Ovaakategorija gra|ani imaat zaslugi zasozdavawe materijalni blaga, pri-dones za razvitokot na materijal-nata osnova na zemjata, eden broj -ma`ite, slu`ele Armija itn.

Na gra|anite od tretata doba, somali isklu~oci im e potrebna orga-nizirana i institucionalna pod-dr{ka i pomo{. Materijalnata po-lo`ba na penzionerite od godina nagodina se vlo{uva. Ako vo 1992 go-

dina prose~nata penzija iznesuvala77,3% od prose~nata plata, denespenzijata iznesuva 49,5%. Golembroj od penzionerite i od onie koine primaat penzija, osobeno vo ru-ralnite naselbi, stambeno ne sezgri`eni. Mnogumina od niv se "vi-{ok# vo nivnite semejstva, a golembroj se sami i iznemo{teni. Nedos-tasuvaat stanbeni edinici za smes-tuvawe, nema dovolno mesta vostarskite domovi. So periodi~nite- godi{ni ili dvegodi{ni programiza realizirawe na Nacionalnatastrategija za starite lica, treba dase planira izgradba barem 1.000mesta vo starskite domovi, 1.000stanbeni edinici vo penzionerski-te domovi, 1.000 mesta vo penzio-nerskite odmorali{ta i osposobu-

vawe na postojnite: Bawa Bansko,Katlanovo i "Pretor#. Vladinataprograma od 2008 godina predviduvaizgradba i otvorawe centri za dne-ven prestoj na starite lica vo koitreba da se obezbedi zdravstvennadzor i eden topol obrok. Vooblasta na zdravstvenata za{tita,potrebno e da se sozdadat uslovi zadobli`uvawe na mati~niot lekardo gra|anite od ovaa populacionagrupa. Pokraj otvorawe ambulantivo ruralnite naselbi, treba da sestimulira i otvorawe apteki.

O~ekuvame Nacionalnata strate-gija za starite lica vidno da pri-donese za pocelosna socijalna izdravstvena za{tita na starata po-pulacija gra|ani. Vpro~em gri`ataza dostoinstven `ivot na stariteproizleguva i od na~elata na najvi-sokiot akt na Dr`avata - Ustavotna RM. Ustavot vo prvata odredba,Makedonija ja opredeluva kako So-cijalna dr`ava, edna od temelnitevrednosti na ustavniot poredok naMakedonija e "zaemnosta, solidar-nosta i socijalnata pravda#. Usta-vot garantira i "socijalna sigurnostna gra|anite#. Od gri`ata za ovaapopulacija ne se izzemeni i op{ti-nite.

Vo otsustvo na soodvetna gri`a zastarite lica od organite na Dr`a-vata, tie organizirani vo zdru`e-nija na penzioneri se pomagaat me|usebe. Penzionerite vovedoa soli-daren fond za pomo{ na semejstva-ta na po~inat penzioner - unikatenprimer vo svetot. Vr{at odredenihumanitarni dejnosti: davaat edno-kratna pomo{ na penzioneri so nis-

ki penzii, ispra}aat na bawsko le-kuvawe penzioneri od zaedni~kitesredstva (od ~lenarinata) oddele-ni od penziite, dodeluvaat novogo-di{ni paketi na korisnicite nanajnizok iznos na penzija, isto takaorganiziraat "sindikalno# snabdu-vawe so ogrevni drva na isplata narati, snabduvawe so sirewe, meso idrugo. Zdru`enijata na penzioneri-te, organizirani vo SZPM odr`uva-at revii na pesna, muzika i igri -godinava osmi po red, penzionerskisportski natprevari - godinava ju-bilejni 15 po red, organiziraatrazni sredbi i ekskurzii. Kumanov-skoto zdru`enie na penzioneriteformira dramska rabotilnica kojadosega dade 2 pretstavi: komedijata"[uti i rogati# i dramata "Len~ekumanov~e#. Se organizira "Mitingna poezijata#, na zadadena temapenzionerite osobeno penzionerki-te pi{uvaat poezija koja se vrednu-va od specijalna `iri-komisija.Ovie i drugi formi i oblici na dej-stvuvawe na penzionerite se pravatso cel za odr`uvawe i za{tita namentalnata i fizi~kata kondicija.

Penzionerite o~ekuvaat od Naci-onalnata strategija za starite li-ca, da im se podobri materijalnatapolo`ba, da bidat oslobodeni odparticipacija za lekovi i za leku-vawe, da patuvaat vo gradskiot pre-voz besplatno site denovi vo nede-lata, a samite i iznemo{tenite dabidat zgri`eni vo starski - penzi-onerski domovi.

O~ekuvawata se realni i ostvar-livi.

Du{ko [urbanovski

Dostoinstvena starost - neminovna potreba

Zakonot za op{ta upravna pos-tapka kako vondredno pravnosredstvo vo upravna postapka ja

predvidel i obnovata na postapka-ta. Pritoa, so posebna odredba voovoj zakon eksplicitno se odrede-ni uslovite pod koi postapkataokon~ana so re{enie protiv koe ne-ma redovno pravno sredstvo voupravnata postapka, mo`e da seobnovi.

Me|utoa, so ~lenot 143 od Zako-not za penziskoto i invalidskotoosiguruvawe na poinakov na~in seregulira obnovata na postapkatavo ostvaruvaweto na pravata odpenziskoto i invalidskoto osigu-ruvawe, odnosno se isklu~uvaprimenata na Zakonot za op{taupravna postapka koga se rabotiza novi fakti ili se najdat,odnosno se dobie mo`nost da seupotrebat novi dokazi koi samiili vo vrska so ve}e izvedenite iupotrebenite dokazi bi mo`eleda dovedat do poinakvo re{enie,ako tie fakti odnosno dokazi bibile izneseni ili upotrebeni voporane{nata postapka. Vakvataopredelba na zakonodavecot dapredvidi posebni uslovi za obno-va na postapkata koga se raboti za

iznesuvawe na novi fakti ili do-kazi, proizleguva od karakterotna pravata od penziskoto i inva-lidskoto osiguruvawe.

Vo odnos na odreduvaweto protivkoe re{enie vo upravnata postapkamo`e da se koristi obnova na pos-tapkta kako vondredno pravno sred-stvo, so Zakonot za op{ta upravnapostapka i ZPIO se bara kone~nostna re{enieto. Toa zna~i deka pri-menata na institutot obnova na pos-tapkata doa|a predvid samo akopostapkata e okon~ana so re{enieprotiv koe nema redovno pravnosredstvo (`alba) vo upravnata pos-tapka, bez ogled na mo`nosta za po-veduvawe upraven spor. Kako {to epoznato prvostepenoto re{eniestanuva kone~no vo postapkata zaostvaruvawe na pravata od penzis-koto i invalidskoto osiguruvawe:

- so istek na rokot za `alba ako`alba ne e izjavena;

- so dostavuvawe na strankata navtorostepeno re{enie so koe `al-bata e odbiena.

Da bide pojasno, i vtorostepenotore{enie stanuva kone~no vo postap-kata za ostvaruvawe pravo od pen-ziskoto i invalidskoto osiguruvawekoga }e se dostavi na strankata so

koe `albata e uva`ena i e izmenetoprvostepeno re{enie. Zna~i, zaobnova na postapkata vo ostvaru-vawe na pravata od PIO se bara ko-ne~nost, a ne pravosilnost na re{e-nieto (re{enie protiv koe ne mo`eda se izjavi `alba nitu da se pove-de upraven spor, odnosno strankatane mo`e da koristi ni redovno nivondreno sredstvo i toa kako voupravnata postapka, taka i vo ramkina sudskata za{tita). Za obnova napostapkta vo smisla na novi fakti,treba da se ima predvid slednoto:

- ne e dovolen koj bilo nov fakt,odnosno nov dokaz, da poslu`i kakopri~ina za obnova na postapka, tukufakti ili novi dokazi koi sami ilivo vrska so ve}e izvedenite iliupotrebenite dokazi bi mo`ele dadovedat do poinakvo re{enie, akotie fakti odnosno dokazi bi bileizneseni ili upotrebeni vo pora-ne{nata postapka.

- novite fakti, odnosno dokazi sedozvoleni pod uslov nivnoto neiz-nesuvawe vo porane{nata postapkada ne e po vina na strankata. Spo-red toa, nepostoeweto vina nastrankata e isto taka uslov za uva-`uvawe na novite fakti ili novitedokazi.

Obnova na postapka pri ostvaru-vawe na pravata od PIO mo`e dabara strankata ili po slu`benadol`nost, organot koj go donel re-{enieto so koe postapkata e okon-~ana. So stavot 3 na ~lenot 143 odZPIO obnovata na postapka ne seuslovuva so nikakvi rokovi, odnosnogo isklu~uva predvideniot rok odZakonot za op{ta upravna postapka(subjektiven rok od 1 mesec iliobjektiven rok od 5 godini). Toa zna-~i, so posebnite odredbi od PIOvremenski ne e ograni~eno stran-kata da bara obnova na postapka{to proizleguva od materijalniotkarakter na pravata od PIO za da

mo`e osigurenikot odnosno pen-zionerot pravata da gi ostvari vosekoe vreme, vo obem i visina koiobjektivno mu pripa|aat vrz osna-va na fakti ili na novi dokazikoi bile propu{teni da se izne-sat vo porane{nata postapka. Za-radi mo`nosta barawe za obnovana postapka da se podnese vremen-ski neograni~eno stavot 4 na ~le-not 143 gi isklu~uva site dilemivo vrska so primenata na propisi-te koga se re{ava vo postapka zaobnova i ova pra{awe go ureduvana sledniot na~in:

- ako baraweto za obnova na pos-tapkata e podneseno, odnosno pos-tapkata za obnova e povedena vo rokod 5 godini od denot na vra~uvawe-to na re{enieto na strankata, vopostapkata za obnova se primenuva-at propisite {to va`ele vo vremena donesuvawe na re{enieto;

- ako baraweto e podneseno,odnosno postapkata za obnova e po-vedena po istekot na ovoj rok, vopostapkata za obnova se primenuva-at propisite koi va`ele vo vremetona podnesuvawe na baraweto zaobnova na postapkata, odnosno zavremeto na poveduvaweto na taapostapka.

Vo odnos na rokovite zna~ajno e dase istakne deka samo vo odnos na ba-raweto za utvrduvawe penziskista` se primenuvaat rokovite naZakonot za op{ta upravna postapka.Pra{aweto vo odnos na pravniteposledici na re{enieto donesenovo obnova na postapka e regulirnoso ~lenot 144 od ZPIO i tie te~atod prviot den na naredniot mesec,odnosno od denot na podnesuvawe nabaraweto za obnova na postapkataodnosno po donesuvaweto na re{e-nieto vo obnovenata postapka poslu`bena dol`nost.Toa zna~i, akose dozvoli obnova na postapka i vrzosnova na novite fakti ili dokazise utvrdi nova fakti~ka sostojba,prethodnoto re{enie se ukinuva i sezamenuva so novo re{enie.

Zna~i spored izlo`enoto, po~i-tuvani penzioneri, soglasno pro-pisite od PIO, Vie mo`ete da gokoristite i Institutot za obnovana postapka kako vondredno prav-no sredstvo vo ostvaruvaweto napravata od penziskoto i invalid-skoto osiguruvawe ako smetate de-ka ste o{teteni, a pritoa imate no-vi dokazi.

Stanka Trajkova

Pra{awa i odgovori

Obnova na postapkata za ostvaruvawe na pravata od PIO

Vesnikot "Penzioner plus# go ~itam so zadovolstvo od prvata do pos-lednata strana, a potoa go davam na moite prijatelki zatoa {to ne do-a|aat dovolno primeroci. Vo moe i nivno ime Ve molime da go zgole-mite tira`ot, se razbira ako za toa ima mo`nost. Se javuvam so molba da mi odgovorite koga i dali e mo`na obnova nare{enieto za penzija.

Vera Angelova, penzionerka od Bitola

Tome Ilievski, nov pretsedatel na ZP Bitola

Denovive Sobranieto na Zdru`enieto na penzionerite vo Bitola za novpretsedatel go izbra Tome Ilievski, aktiven penzioner. Govorej}i za

narednite zada~i na zdru`enieto, vo koe ~lenuvaat glavno starosni isemejni penzioneri, kako osnovna zalo`ba }e bide da go vrati zdru`eni-eto vo Sojuzot na zdru`enijata na penzionerite na Makedonija. Kako {to epoznato od nepoznati pri~ini dosega{niot pretsedatel Gavro Panovskizdru`enieto go za~leni vo Sojuzot na invalidite na trudot i korisnici nainvalidska penzija na Makedonija. ^udno, no vistinito.

M.R.

REKLAMI PENZIONERplus avgust 20106

INFOPENZIONERplus avgust 2010 7

Rodno mestoAko denes ili utrejas kaj tebe ne se vratamrodno mesto ne taguvaj,misla moja ili solza vrela }e ti pratam

Ne se gubat site slikiod utrinski rosii zakosi od zeleni trevi!

Kaj se tiepotpolo{ki divii sedela od najne`nimahovini sivi?

Da se vratam koga prolet ~ukai v zelena ruba {tom se oble~e seta buka,i da slu{am kako e~i,kukavica koga kuka.

Moja mislo brzo letii ti vidi kako "zora zori”i Denica yvezda kako sveti.

A prikve~er zlatno sonce,visok korab mi te vle~e,skri{um, tivko ti mi veti,srebren mesec nad rodnoto mesto da mi sveti.

An|a Josifoskapenzionerka od Skopje

Luzna na du{ataSaka{e da go smeni{ bremetoGnevot te sopre vo namerata Ti - poetu narodenGo bara{e patot do sre}ata no nea ne mo`e{e da ja najde{.

Sudbinata be{edoma nevesta da ne donese{od srce ro`ba da ne ostavi{ta i lulkata prazna ostana.

Sudbinata be{eku}a so visoki {im{ir portida ne napravi{za i sonce zlatno da ne ja gree.

Ti junaku- poetot na bolotsvojata sakana ja ~eka{eno taa ne dojde.

Bolkata nanesena od drugivo du{ata ti ostavi golema raspnata luznao~ajot go krie{e od drugi.

Trajko Boseovski,penzioner od [tip

pesna od poslednata objavena kniga "Poetot na bolot”

Den]e se rodi eden denSo ubava svetlina {to svetiSo sinilata na site moriwa i okeaniSo bojata na temjanu{kiteSo ubavinata na devojkite I so sve`ina na mugrite.

Todorka Filipovska, penzionerka od Skopje

MakedonciMakite ni se isti kako i nekoga{Ako sakate da ne nema]e mora celosno da ne uni{titeEden ako ostane }e bide feniks.Dodeka postoi svetot postoime i nieOgnot mo`e da gori i da gasneNema koj da ne za{titi, no i pobediI nema da ne nema, tuka smeJasno neka mu e na svetot]e `iveat Makedonci.

Vo site gradovi i zdu`enija na-vidum se sli~ni penzioner-skite denovi. Bidej}i vo na-

{iot vesnik "Penzioner plus# mnogumalku pi{uva za `ivotot na penzio-nerite od gradot na konzulite, sa-kam da vi raska`am za penzioner-skiot `ivot vo Bitola.

Glavno sobirali{te na bitolski-te penzioneri e gradskiot park vocentarot na gradot nasproti nada-leku poznatata Dembel ~ar{ija, kojase nao|ala vo strogiot centar na Bi-tola, blizu gradskiot saat, a koja~ar{ija pove}e ne postoi. Parkot eubavo ureden so klupi i zelenilo, azaradi sobiraweto na penzioneritevo nego, go vikaat i penzionerskipark. Parkot pretstavuva eden vidmesto za dneven prestoj na bitol-skite penzionerite. Tuka penzione-rite od site vozrasti po nekoja svo-ja navika i po nekoe nepi{ano pra-vilo redovno se sobiraat vo istovreme, no ima i takvi koi doa|aatne{to podocna. Toa se onie koi ima-at pred toa da zavr{at nekoja do-ma{na obvrska, da kupat leb, mlekoili ne{to sli~no. Sedat tuka neka-de do pladne kraj Jeni xamijata i

u`ivaat vo sve`inata od fontanata.Si razgovaraat i se potsetuvaat nadobrite, a ponekoga{ i na lo{itepominati denovi vo svojot `ivotot.Diskutiraat za se i se{to, od poli-tikata, do penziite, lekovite i bo-lestite. Nekoi od niv pak }e si po-igraat {ah ili dama, stara igra ko-ja se prenesuvala od koleno na ko-leno. ]e si posedat, pomuabetat, }esi poigraat i ajde doma, dosta e zadenes, a utredenta pak istoto, pov-torno odnovo. Nekoi pak pravat kra-tok odmor vo parkot i trgnuvaat po[irok sokak kon Tumbe kafe pe{kii poleka zaneseni vo svoite prikaz-ni i spomeni, povremeno }e se po-dodmorat na klupite postaveni nas-proti Domot na kulturata, i prodol-`uvaat niz ubaviot gradski park kojbil poznat u{te od vremeto na bego-vite koi so pajtonite odele nautrinsko kafe na Tumbe kafe i u`i-vale vo prekrasnata gletka na ram-nata Pelagonija. Taka penzioneritesi go ispolnuvaat denot i si odatdoma na popladneven odmor, a utrepovtorno i taka mnogu denovi pona-tamu, ako dade Gospod.

Mile Ristevski

Pismo do redakcijataParkot - mesto za dneven prestoj na penzionerite vo Bitola

Vo rudarskoto grad~e Makedon-ska Kamenica postoi Etno-lo{ki muzej {to go sozdade

penzioniraniot profesor Boris

Ta{kovski, kako duhoven mir, no ianga`iranost {to ostava tragi odminatoto i sega{nosta za idninata.Vo relativno bogatata etnolo{ka

zbirka mo`at da se zabele`at pre-parirana srni, lisici i drugi pri-meri od `ivotinskoto carstvo, cr-te`i na ubavinite od ovoj kraj, raz-

ni freski, stari nosii, gli-neni proizvodi, ma{ina za{iewe, no i razboi so pridru-`ni alatki, a postoi i sta-rinska soba so drven krevet idrugo.

- Vo muzejot ima nad 400eksponati, gordo istaknuvaTa{kovski, posebno poka`u-vaj}i ja bo~vata stara 300 go-dini. Muzejskata zbirka erasporedena vo negovata ku}a

na periferijata na Makedonska Ka-menica i od den na den brojot na po-setitelite se zgolemuva.

D.Arg.

Etnolo{kiot muzej na penzionerot Ta{kovski

Zdru`enieto na invalid-skite penzioneri od Ku-

manovo godinava vosposta-vi uspe{na sorabotka sopenzionerite vo Vrawe -Srbija. Sredbite se odr`u-vaat vzaemno vo Vrawe iKumanovo na koi se razme-nuvaat iskustva od aktiv-nosta, a peja~kite grupi vonarodni nosii ispolnuvaat make-donski i srpski pesni. Na nastapotvo Vrawe kumanovskata peja~ka gru-pa be{e srde~no pozdravena od go-lem broj prisutni, osobeno za izved-

bata na pesnite: "Oj devoj~e kuma-nov~e” i "Ajde stani Jano, stani bredu{o”. Se razvi i zaedni~ko oro vopridru`ba na gajda i kaval.

B. Stanojkovski

Sorabotka so penzionerite od Vrawe

Generacijata 1964/65 godina odnadaleku poznatata ohridskaginazija "Sv.Klient Ohridski#

i u~itelskata paralelka "Andon Du-kov” proslavija 45 godini od matu-riraweto. Nekoga{ mladi, ubavi i

polni so elan, denes edvaj se pre-poznavaa, zdebeleni, oslabeni... sodrugi zborovi godinite si go napra-vile svoeto! Nekoga{ maturanti de-nes site penzioneri.

U~ili{niot ~as po~na so edno mi-

nutno mol~ewe za po~inatite. Pro-fesorkata Milica Markoska (84 god)evocira{e spomeni pred svoite neko-ga{ni u~enici, sega penzioneri i ko-legi. Na spomenite se potseti i pro-fesorkata Rada Spiroska (80 god.).

Se}avawata i voodu{evuvawataprodol`ija pred hotelot "Riviera”,pokraj bregot na Ohridskoto Ezero ivo seloto Skrebatno, so preubavaokolina, mesto prekrasno za odmor irekreacija, koe voodu{evuva so ~is-

totata i ~e{mata so osum dulci predcrkvata Sv. Bogorodica.

Kako v~era da be{e se se}ava u~i-telot Pasko Naskoski, koj celi 40godini opismenuval deca od @upa,s. Borovec, Labuni{te, Misle{evo,Struga. Spomeni evocira{e QubicaMarkoska profesorka po ruski jazikkoja vo Papradnik ja vode{e balet-skata i dramskata sekcija, a se pen-zionira{e kako bibliotekarka. Odprekrasnoto Dolno Kosovrasti, spo-eni evocira{e Same Limanoski -@arnoski, nastavnik i poet poznatpo antologiskata pesna “Ne vikajteme torbe{#. Na minatoto se potsetii Ratka Cacanovska, Glagun~e Boja-roska, Violeta ^obanova, d-r IlijaFilip~ev, Atila od Turcija, MiteIvanoski, Ta{tanoski, d-r MiraStrezovska, a Miroslav Ceki} gisnima{e nastanite za spomen. Odraka na raka ode{e albumot naKwagiwa Kalajxieska od Zagreb idrugi. Spomenite se ni`ea, vremetominuva{e.

Kako za mig da se vratija pred 45godini. Te~e bistrata voda od ~e{-mata so osum dulci, te~e `ivotot so`elba za povtorno sre}avawe idna-ta godina na ova isto mesto, vo uba-voto Skrebatno.

P. N.

45 godini od matura

Ipo osum godini odpenzioniraweto,Ivan Kotev ostanu-

va me|u aktivnite ~leno-vi na Zdru`enieto naFolkloristite na Make-donija. Toj so pomo{ nasvojot magnetofon i vi-deo-kamerata, dosega imasobrano nad 20.000 pri-meroci (narodni prikaz-ni, pogovorki, gatanki i drugi`anrovi). Ima objaveno pove}e od80 nau~ni trudovi od oblasta naobrazovanieto i folkloristika-ta. Za vreme na 40 godi{nata sobi-ra~ka dejnost, Ivan Kotev imaizdadeno i nekolku knigi: "^ere{-nica rod rodila”, "U~ili{tetotood selo Robovo od prerodbata dodenes” (1860-1995), "Makedonski

narodni prikazni” (anto-logiski izbor), "Encimenci” (detski folklor)i "U~itelski iskri” kakokoavtor. Vo zavr{na fa-za se nao|a podgotovkatana knigata narodni pri-kazni od strumi~kiotkraj, koja celosno e goto-va za pe~at, kako i kniga-ta na pogovorki od Stru-

mi~ko, so 15.000 novi edinici.Me|utoa, realizacijata na nego-

vata `elba za publikuvawe nasobraniot folkloren materijal,kako {to veli Ivan Kotev, isklu-~itelno zavisi od op{topoznatiotproblem vo izdava{tvoto-obezbe-duvaweto na finansiski sredstva.

I.Stanoev

Neumoren sobira~ na narodni umotvorbi

Tetovecot Ilija Petrovski ve}esedum godini e penzioner. Zaovoj period izdade duri ~etiri

stihozbirki - site posveteni na de-cata i detstvoto. "Decata sonuvaatubavina#, mu e prvata stihozbirkaizdadena vo 2006, "Toplinata nadetskoto srce# izdadena edna godi-na podocna, a vo narednata 2008 go-dina na ~itatelite im se pretstaviso "Da rasneme sre}ni#. Neodamna japromovira{e stihozbirkata "Sti-hovi raspeani za deca nasmeani#.Petrovski ima svoe objasnuvawezo{to svoeto tvore{tvo go posvetu-va na najmladite.

- Ima dve pri~ini. Prvata e moe-to detstvo koe go pominav vo det-skite domovi. Prakti~no, ne go po-~uvstvuvav detstvoto. Mu ostanavdol`en. Vtorata pri~ina e {to de-cata se na{iot rasad, na{ata idni-na. Toa se nevini su{testva so koi

dru`ej}i se niz poetskite tvorbi,~ovekot se vra}a vo `ivotot, - veliavtorot.

Ilija Petrovski go zateknavme voDomot na penzionerite vo Tetovo.Be{e vo dru`ba so svoi vrsnici,prijateli, penzioneri koi{to seodu{evuvaat na negovite stihovi.

- Imam vreme za se: da pro{etampo tetovskite ulici, da se iska~amna Baltepe, da naminam vo Le{okili Belovi{te, no i da drugaruvamso moite kolegi od "tretata doba# -penzionerite. Vo licata na onie sokoi drugaruvam, go prepoznavam inivnoto detstvo, a toa mi davainspiracija za novi pesni. Patuvamna ekskurzii so penzionerite, gipominuvam mestata kaj{to sum giposetuval vo nekoi drugi okolnosti,fotografiram. Seto toa `ivotot migo pravi raznoviden, ja razbiva mo-notonijata koja znae da gi zafati

p e n z i o n e r i t eako se povle~at.

PenzionerotIlija Petrovskiveli deka vo mi-natoto se bavelso enigmatika, aprvite pesni gi objavil vo "Drugar-~e# i "Kolibri#, a zastapen bil i vodetski emisii na radioto i televi-zijata. Nekoi od negovite tvorbidobivale i nagradi.

- Koga ve}e detstvoto mi bilote{ko, otkako od Resen preminav voTetovo i otkako oformiv semejstvokakvo {to posakuvav, se kako da sesredi. So soprugata Vaska ve}e 48godini sme vo sre}en brak. Imamedve deca. Se gordeam so nivniteuspesi koi vistinski mi go ispolnu-vaat `ivotot, - veli Petrovski.

Gojko Eftoski

Detstvoto - inspiracija za tvore{tvotoPOETSKO KAT^E

\

\

SORABOTKA PENZIONERplus avgust 20108

Na 9.7.2010 godina, Op{tinaAerodrom ja posetija grupaigraorci od kulturno umet-

ni~koto dru{tvo "Razigrana Ma-

kedonka# od Kvinbijan, Avstralija.Po sredbata so gradona~alnikotna Op{tina Aerodrom, Ivica Ko-

nevski, mladite od Avstralijaimaa pro{etka niz op{tinata iposeta na memorijalnata fontanavo izgradba na makedonskata mu-

zi~ka legenda To{e Proeski. Po-toa igroorcite od Avstralija odr-`aa mal koncert pred penzioneri-

te od Aerodrom. Mladite igraorciod najdale~niot kontinent go ne-guvaat folklorot od tatkovinatana nivnite tatkovci. Tie prekupraktikuvawe na kulturnite tra-dicii poka`aa deka Makedonija ei nivna tatkovina. Koncertot spe-cijalno namenet za penzionerite,se zavr{i so zaedni~ko makedon-sko oro so muzika od gajdaxii pen-zioneri. Pred koncertot, Zdru`e-nieto na penzioneri "Kisela Voda#- ogranok "Jane Sandanski# zaednoso Crven krst "Kisela Voda# vr{e-{e besplatno merewe {e}er vokrv i krven pritisok za penzione-rite i vrabotenite vo OU "QubenLape#. Posle koncertot pretseda-telot na ogranokot d-r Ilija Gli-gorov organizira dru`ewe vo Klu-bot "Jane Sandanski#, a rakovod-stvoto na KUD "Razigrana Make-donka# na penzionerite im poklo-ni muzi~ki sistem.

I.G.

Nastap na KUD "Razigrana Makedonka# od Avstralija pred penzionerite od Aerodrom

Voobi~aeno e periodot na le-toto da bide predviden zaodmor na ~lenovite na Muzi-

~akata sekcija koja raboti vo sos-tavot na Zdru`enieto na penzio-nerite od op{tinata Berovo, nosredinata na juli, godinava, be{e"rabotna# za berovskite penzione-ri. Vo centarot na Berovo, tie iz-vedoa del od svojata programa nakoncertot koj be{e organiziran zaprezentacija na grupata "VillageHarmony# od Soedinetite Ameri-kanski Dr`avi. Ovaa grupa neguvatradicionalna muzika od SAD.Povod za nivniot prestoj be{eu~estvoto na Folk - seminar zamakedonska tradicionalna muzi-ka, koj se odr`uva vo Berovo. ^le-novite na amerikanskata grupa,eden den od svojot prestoj vo Ma-le{evijata go pominaa vo sredbaso penzionerite od Berovo. Po-to~no, berovskite penzioneri japoka`aa svojata gostoqubivost i

~lenovite naamerikanskatagrupa gi pri-mija vo svoitedomovi. Ame-rikancite imbea gosti napenzionerite24 ~asa, pri{to imaa mo`-nost odbliskuda se zapozna-at so `ivotot itradicijata naMale{evecot.Taka, penzionerkite - doma}inkiim podgotvija del od male{evska-ta i makedonskata tradicionalnakujna {to so voodu{evuvawe be{eprifateno od gostite.

Penzionerite i amerikancite,svoeto ednodnevno dru`ewe gozavr{ija so zaedni~ki nastap nakoncertot pred berovskata publi-ka. Pri toa, vo zaedni~kata izved-

ba na makedonski tradicionalnipesni, amerikancite peeja "ramodo ramo" so penzionerite od Bero-vo, {to poka`uva deka za muzikata

nema granici, nitu onie jazi~nite.Od druga strana i penzionerite

od Berovo doka`aa deka razlika-ta vo generaciite i upotrebata narazli~nite jazici vo komunikaci-jata, uspe{no ja nadminaa i vobleskavo svetlo ja prika`aa Ma-le{evijata i Makedonija.

Dragi Rolevski

ZP - Berovo

Penzioneri i Amerikanci

Neodamna, vo Probi{tip -Gradot na rudarite, se odr-`a sredba na penzionerite

od gradot - doma}in, Berovo i Ne-gotino. Celta na sredbata be{epenzionerite da se dru`at, darazmenat iskustva od penzioner-skoto `iveewe, da se razonodat irelaksiraat, da posetat nekoizna~ajni znamenitosti od ovoj kraji so ora i pesni da go pominat de-not.

Najprvo gostite, pridru`eni odqubeznite doma}ini, gi posetija irazgledaa manastirite vo dolina-ta na Zletovska Reka, posebnopoznatiot i pro~ueniot manastir-ski biser "Sveti Gavril Lesnov-ski#. Vo starata crkva, koja datiraod 14 vek, prisutnite bea zapozna-ti so istorijatot i opstojuvaweto.

Gostite imaa mo`nost da gi vidatobnovenite manastirski konaci,spomenikot na prirodata - 620 go-di{nata dudinka vo dvorot na ma-nastirot i pe{terskite kelii isvetili{ta kade nekoga{ presto-juvale monasite. Isto taka, tieu`ivaa vo prekrasnata `ivopisnaokolina. Nasekade zelenilo -drvja, treva i cve}iwa, sve`ina,~istota i son~evina, pejsa`i zapametewe, praznik za o~ite, bo`ja

ubavina, du{evna naslada i voz-buda.

Opsednati od impresiite od vi-denoto i do`iveanoto, penzione-rite svoeto dru`ewe go prodol-`ija vo Klubot na penzionerite voProbi{tip. Pretsedatelot naZdru`enieto na penzionerite odgradot doma}in Todor Aksentiev

im posaka srde~no dobredojde nagostite i go istaknaa zna~eweto navakvite sredbi i dru`ewa za kva-litetot na `iveeweto na penzio-nerite.

Na krajot so zvucite na klarine-tot, tapanot i gajdite, oro po oro,pesna po pesna, ~ini{ za mig pomi-na nekolkute ~asa zaedni~kadru`ba i veselba. Vidno raspolo-`eni, voodu{eveni i zadovolnipenzionerite se razdelija so do-viduvawe do skora{na sredba idru`ewe vo nekoj drug grad.

Istiot den vo poseta na Pro-bi{tip i okolinata bea i okolu 70penzioneri od novoformiranotoZdru`enie na penzionerite od De-mir Kapija.

Petar Stefanov

Dobra sorabotka so lokalnata samouprava

Od 23 - 30 juni se oddr`aa po-ve}e manifestacii po povodpetgodi{ninata od osnova-

weto na op{tina Butel, na koja po-sebno mesto i zna~ewe imaa penzio-nerite od ZP "^air i Butel# pri {tose gleda deka ovaa populacija gra-|ani imaat dostojno mesto vo op{ti-nata. Na pres promocijata, pretse-datelkata na Aktivot na `enitepenzioneri pri ovaa zdru`enie Na-da Dav~eva, vo znak na blagodarnostza dobrata sorabotka i pomo{ta {toim ja pru`a op{tinata Butel, a po-sebno za celosnoto razbirawe zanivnite problemi, na gradona~alni-kot Petre Latinovski, mu ja podariknigata "Moeto ime e penzioner#. Poovoj povod, gradona~alnikot Lati-novski re~e:

- Ovaa populacija gra|ani imadostojno mesto vo op{tina "Butel#.Sorabotkata so niv sekoga{ }e bidena posebno nivo i }e imaat celosnapoddr{ka od mene i op{tinata i vosekoj pogled }e im pomagame.

Na sve~enosta vo zavr{niot delod manifestacijata na Nada Dav~e-va i be{e dodelena zlatna plaketaod gradona~alnikot Latinovski, voznak na blagodarnost za dobrata so-rabotka so op{tinata, posebno sogradona~alnikot.

- Ovaa plaketa ja dobiv blagoda-renie na celosnoto zalagawe na~lenovite, nivnoto razbirawe i`elba za rabota vo zdru`enieto.Site rabotime kako edna. Bez niv-

nata pomo{ nemo`evme da go postig-neme ovoj uspeh. Site sme sre}ni iradosni i na{ata sorabotka soop{tina Butel, a posebno so grado-na~alnikot, ponatamu }e prodol`iduri so pogolem intenzitet - izjaviDav~eva.

Od seto ova se gleda deka dobrataanga`iranost i sorabotka na ZP"^air i Butel# i nivnite ogranoci solokalnata samouprava vrodi plod, apomo{ta od op{tinata od sekoga{}e bide na prvo mesto.

V. Pa~emski

I penzionerite letuvaat

Ovaa manifesta-cija sekoja go-

dina se odr`uva vogradot pod Isarot,kako najpopularna ipostojano zastapenae "[tipskata mu-zi~ka razglednica#kade nastapuvaat{tipskite grupi ipeja~i.

I najvozrasnite[tipjani od Zdru-`enieto na penzio-

neri imaa uspe{ennastap so ubavitestarogradski pesni.

Penzionerite ka-ko dvigatel na tra-dicijata im ostava-at vredno kulturnonasledstvo na mla-dite pokolenija.Ovie pesni se po-~esto mo`at da seslu{nat i od mla-dite peja~i.

C.Spasikova

Penzionerska sredba vo Probi{tip

Vo organizacija na Zdru`enietona penzionerite od Sarajpogolema grupa na penzioneri

i penzionerki od Skopje, Bitola iStruga bea na desetdnevno letuvawena pla`ite kaj Dra~ vo RepublikaAlbanija, prekrasna letna desti-nacija koja vo poslednite godini sepove}e e posetena od makedonskiteturisti. Dolgata peso~na pla`a navlezot na Jadranskoto More, sogolem broj novi hotelski kompleksii visokokatnici, davaat inpresivnaslika na brziot turisti~ki razvoj.

Penzionerite od Republika Ma-kededonija pretstojuvaa vo sovre-meniot hotel "Nacional” so stolegla, na pedesetina metri od bre-got na Jadranskoto More, kade {tosmestuvaweto i ishranata bea napotrebnoto nivo.

Sopstvenik na hotelot i na tur-isti~kata agencija e Xevdet Hiseni,poznat dolgogodi{en ugostitel odPri{tina.

- Na{a namera e, veli toj, da pri-vle~eme {to pogolem broj turisti-penzioneri od site zemji na Balka-not, poradi {to za site niv davamespecijalen popust od 25 otsto, taka{to polniot pansion za deset denavo ekot na sezonata iznesuva samo150 evra.Sakame i lu|eto od tretotodoba da se zapoznaat so prirodata{to ja nudi moreto i negovata oko-lina, a toa mo`at da go koristat i soorganiziran vikend preku cela go-dina.

Od letuvaweto kaj Dra~ siteprisutni penzioneri izrazija gole-mo zadovolstvo. Na prikve~er ednaod salite vo hotelot potsetuva{e naklubovite za dneven pretsoj na pen-zioneri, se gleda{e televizija, se

~itaa vesnici, me|u koi i "Penzio-ner plus”, se igraa karti, domino itabla. Penzionerite se dru`ea isprijatelija. Za sorabotkata pret-sedatelot na Zdru`enieto na pen-zionerite na op{tina Saraj RufatRamadani izrazi golemo zadovolst-vo, a kon pozitivnite oceni se prik-lu~ija i Mahir Duraku, profesorot

Bahi Bahiu, Rada Maraz i Dra-gica Georgieva od Bitola, Du{ka

Tatabitovska, 85 godi{na penzion-erka od Skopje, Iqaz Iqazi odMatka, Jonuz Saiti od Glumovo idrugi.

Vo ju`niot del na krajbre`jeto naDra~ sekoja godina niknuvaat novihoteli i drugi smestuva~ki kapa-citeti. Me|utoa, treba da se razmis-luva i za organizirawe na sportskii kulturni manifestacii, koncertii gostuvawa na poznati estradniumetnici od Makedonija i drugitezemji na Balkanot.

D. Argirovski

Penzionerite vo {tipsko kulturno leto

HRONOLOGIJAPENZIONERplus avgust 2010 9

Vo ~est na Denot na penzione-rite na Makedonija, 20 sep-temvri, a poa|aj}i od sintag-

mata vo zdravo telo - zdrav duh,Sojuzot na penzionerite na Make-donija zaedno so Komisijata zasport vo 1996 godina zapo~na sorealizacija na idejata za organi-zirawe masovni sportski natpre-vari na penzionerite vo na{atazemja. Se smeta{e deka sportu-vaweto vo poodminati godini od`ivotot ovozmo`uva da se odr`u-va fizi~kata i intelektualnatafunkcija na ~ovekoviot organizam.Poradi toa se planira{e najprvinda se odr`at natprevari voop{tinskite organizacii na pen-zionerite, potoa vo regioni, azavr{nica da bidat ednodnevnirepubli~ki sportski igri.

- Ovaa inicijativa be{e dosta-vena do site, vo toa vreme, 34zdru`enija na penzioneri, pri {tose dobija razli~ni mislewa ipredlozi, - se potsetuva AndonMarkovski, toga{en potpretseda-tel na Izvr{niot odbor i eden oddoajenite na penzionerskoto orga-nizirawe vo Makedonija. - Pos-toe{e izvesna skepsa za nejzinatauspe{na realizacija, za toa kakov}e bide interesot kaj penzioneri-te za sportuvaweto, dali }e seobezbedat najneophodnite materi-jalni i drugi sredstva i sli~no.Sepak, preovladea optimizmot ikorisnosta od sportskoto organi-zirawe za dru`ewe i za {irewena prijatelstva i za nadminuvawena monotonijata kaj penzionerite,taka {to za u~estvo na natpreva-rite se prijavija 12 zdru`enija.

Prvite republi~ki penzioner-ski sporski natprevari se odr`aavo Ohrid na 28 avgust 1996 godinaso vkupno 150 u~esnici, od koi 45natprevaruva~i vo {ah, strela{-tvo i pikado. Vo {ah pobedi eki-pata na OVR - Skopje, pred Nego-tino, Ki~evo, Resen i Radovi{.

Vo strela{tvo najdobra be{eekipata na Tetovo, pred Ohrid,Kumanovo, Ko~ani i Veles.

Vo pikado `eni prvoto mesto goosvoi ekipata na Kumanovo, predGostivar, Strumica i Veles.

Ve}e idnata 1997 godina na Vto-rite republi~ki penzionerskisportski natprevari vo Dojranu~estvuvaa 80 natprevaruva~i i270 pridru`ni ~lenovi i gosti od19 zdru`enija: Berovo, Bitola,Gostivar, Gevgelija, Kavadarci,Ki~evo, Ko~ani, Kriva Palanka,Kumanovo, Ohrid, Prilep, Rado-vi{, Sveti Nikole, Strumica, Te-tovo, [tip i OVR, "Kisela Voda# i"Gazi Baba# od Skopje. Doma}in nasredbata {to se odr`a na 20 sep-temvri be{e Zdru`enieto na pen-zionerite od Gevgelija, a penzio-nerite se natprevaruvaa vo {ah,domino, strelawe, tr~awe i teg-newe ja`e. Prethodno, regionalnisportski natprevari se odr`aa voSkopje, Strumica, Kavadarci iKratovo.

Vo 1998 godina Sojuzot prezemapo{iroki aktivnosti za posestra-no, poseopfatno i pokvalitetnoorganizirawe na slobodnoto vre-me na penzionerite, osobeno nasportskoto pole. Na 20 septemvrina sportskite tereni kaj KiselaVoda vo Kumanovo se odr`aa Tre-tite po red Republi~ki penzio-nerski sportski natprevari sou~estvo na 500 u~esnici od koi nad100 natprevaruva~i. Vo {ah voma{ka konkurencija pobedi ekipa-ta na Bitola, pred Kriva Palankai pred Tetovo, a kaj `enite ekipa-ta na "Gazi Baba#. Vo tegnewe ja`e- ma`i pobedi ekipata na Berovo,pred ekipite na Kumanovo i Gosti-var, a kaj `eni ekipata na Tetovopred Berovo. Vo pikado kaj ma`i

najdobra be{e ekipata na Del~evo,pred Prilep i Kumanovo, a kaj `e-ni ekipata na Kavadarci, predDel~evo i Tetovo. Vo strela{tvonajdobri bea strelcite od Tetovo,pred Ohrid i Kumanovo, a kaj `e-nite OVR - Skopje pred Berovo. Vopoedine~na konkurencija vo frla-we |ule kaj ma`ite pobedi Dimit-rija Kuzmanovski od Tetovo, a kaj`enite Qubica Kuzmanovska odKumanovo.

Vo tr~awe ma`i najbrz be{e Jo-van Dupkarski od Berovo, a kaj `e-nite Qubica Kuzmanovska od Ku-manovo.

^etvrtite republi~ki penzio-nerski sportski natprevari seodr`aa vo Vinica na 18 septemvri1999 godina so 550 u~esnici i nad100 natprevaruva~i. Vo {ah - ma-`i pobedi ekipata na Bitola,predvodena od Bor~e Ilievski,pred OVR Skopje i Kavadarci, a kaj`enite najdobra be{e ekipata na[tip so Vera Ogwanova, pred eki-pite na Berovo i Gazi Baba. Vo pi-kado ma`i pobedi ekipata na Ra-dovi{ so najdobar poedinec Ma-rinko Todorov, pred Del~evo iKumanovo, a vo `enska konkuren-cija najdobra be{e ekipata na Ko-~ani predvodena od BorislavaDimitrova, pred ekipite na Kava-darci i Karpo{ - Skopje. Vo stre-la{tvo pobedi ekipata na Tetovoso najdobar poedinec Jordan Pau-novski, pred ekipite na Ohrid iBerovo, a kaj `enite blagodarej}ina Len~e Mitanovska pobedi eki-pata na OVR -Skopje pred [tip iDel~evo. Vo atletski disciplinivo tr~awe pobedi Jovan Dupkarskiod Berovo, a kaj `enite pretstav-ni~kata na Tetovo. Vo frlawe |u-le pobedija pretstavnicite na Te-tovo i Del~evo, vo skok od mestopretstavnicite na Ohrid. Vo teg-newe ja`e - ma`i pobedi ekipatana Kisela Voda - Skopje, predStrumica i Makedonska Kamenica,a kaj `eni ekipata na Tetovo, pred[tip i Berovo.

Kako zna~aen i traen dokumentza ovaa zna~ajna sportska penzi-onerska manifestacija SZPM od2000 godina zapo~na so objavu-vawe na specijalen Informati-ven bilten na 40 stranici vo bo-ja. So zbor i slika, no i prekurazni pregledi i grafikoni, sedobiva potrebnoto soznanie odkorisnosta na ovie natprevari,koi od godina na godina stanuva-at pomasovni i pokvalitetni.

Pettite republi~ki sportskinatprevari se odr`aa na 2 sep-temvri 2000 godina kaj Krani - naPrespanskoto Ezero, so u~estvo naokolu 800 penzioneri, a doma}inbe{e Zdru`enieto na penzioneri-te od Resen. U~estvuvaa 221 nat-prevaruva~ vo sedum disciplini asevkupen pobednik be{e ZP Kuma-novo.

[estite republi~ki penzioner-ski sportski natprevari se odr-`ani na 16 septemvri 2001 godinakaj Vele{koto Ezero "Mladost#,a doma}in e Zdru`enieto na pen-zionerite "Karpo{# od Skopje.U~estvuvaa 600 penzioneri od koi182 natprevaruva~i vo {est dis-ciplini i toa 105 ma`i i 77 `eniod 22 zdru`enija. Najdobra be{eekipata na Zdru`enieto na penzi-onerite od Tetovo.

Sedmite republi~ki penzioner-ski sportski natprevari se odr-`aa na 14 septemvri 2002 godinakaj ohridska Gorica so u~estvo naokolu 860 penzioneri, od koi 235natprevaruva~i vo osum discipli-ni i toa 138 vo ma{ka i 97 vo `en-ska konkurencija. Najdobro i ovojpat be{e zdru`enieto od Tetovokoe go osvoi preodniot pehar.

Osmite republi~ki penzioner-

ski sportski natprevari se odr-`aa na 13 septemvri 2003 godinavo Kavadarci. Bodreni od okolu750 naviva~i i gleda~i, 276 nat-prevaruva~i se natprevaruvaa vo 9disciplini, a kako najdobar be{eproglasen vtoriot region (Karpo{,OVR, Tetovo i Gostivar).

Devettite republi~ki penzio-nerski sportski natprevari seodr`aa na 11 septevri 2004 godinakaj hotel "Eurotel# vo Struga, adoma}ini bea zdru`enijata od"Centar# i Struga.

U~estvuvaa 1070 u~esnici od koi289 natprevaruva~i i toa 160 voma{ka i 129 vo `enska konkuren-cija. Sevkupen pobednik be{eZdru`enieto na penzionerite odTetovo.

Na ovaa masovna penzionerskamanifestacija prisustvuvaa igosti od Albanija, Bugarija,Crna Gora, Turcija i Makedonijapri {to se odr`a sredba na kojase razgovara{e za sorabotka napenzionerite od Balkanot.

Desettite jubilejni Republi~kipenzionerski sportski natprevarise odr`aa na 10 septemvri 2005godina kaj Vele{koto Ezero"Mladost# na koi pred nad 900prisutni govore{e toga{niotpretsedatel na Vladata na RMVlado Bu~kovski. Vo devet dis-ciplini se natprevaruvaa 299natprevaruva~i od koi 166 voma{ka i 133 vo `enska konkuren-cija od 33 zdru`enija, a sevkupenpobednik be{e Zdru`enieto napenzionerite od Kumanovo.

Na 9 septemvri 2006 godina kajavtokampot "Krani# na Prespan-skoto Ezero na 11-tite Republi~-ki penzionerski sportski igriu~estvuvaa dosega najgolem broju~esnici 1.114, od koi 351 natpre-varuva~i i toa 192 penzioneri i159 penzionerki. Najdobri rezul-tati ostvarija sportistite odZdru`enieto na penzionerite odOhrid.

Na 15 septemvri 2007 godina 12-tite Republi~ki penzionerskisportski natprevari po tret pat seodr`aa kaj Vele{koto Ezero"Mladost# vo prisustvo na 760u~esnici od koi 364 natprevaru-va~i i toa 192 ma`i i 172 `eni.Ovaa masovna penzionerska spor-tska manifestacija ja pozdravipretsedatelot na Vladata NikolaGruevski. Na natprevarite najdob-ri bea od Zdru`enieto na penzio-nerite od Tetovo.

Na sportskiot centar "[ampion#vo Radovi{ na 6 septemvri 2008godina se odr`aa 13-tite Repub-li~ki sportski natprevari so 800u~esnici, so 364 natprevaruva~i,od koi 192 vo ma{ka i 172 vo `en-ska konkurencija od 34 zdru`enija.Ovoj pat najdobri bea sportistiteod Zdru`enieto na penzioneriteod Kumanovo.

Na 26 septemvri 2009 godina kaj"Eurotel# Struga se odr`aa 14-tite Republi~ki penzionerskisportski natprevari, a doma}inbe{e Zdru`enieto na penzioneri-te od "Centar# - Skopje. Prisus-tvuvaa okolu 860 u~esnici od koi376 natprevaruva~i, 198 vo ma{kai 178 vo `enska konkurencija.Natprevarite se odr`aa vo 11 di-sciplini, a sevkupen pobednikpovtorno be{e Zdru`enieto napenzionerite od Kumanovo.

Kako {to e poznato godinava 15-tite jubilejni Republi~ki penzio-nerski sportski natprevari }e seodr`at na 18 septemvri na spor-skiot centar "[ampion# vo Rado-vi{ so u~estvo na 380 natpreva-ruva~i od 35 zdru`enija od koi 200vo ma{ka i 180 vo `enska konku-rencija.

D. Argirovski

Hronologija na dosega odr`anite Republi~ki penzionerski sportski natprevari

Sportuvawe i dru`ewe za zdravo telo i zdrav duh

SPORT PENZIONERplus avgust 201010

\

\

Vo poseta na Zdru`enieto na penzionerite vo Radovi{

So sorabotka do zna~ajni rezultati

Vo Radovi{, vo gradot na bakarot i zla-toto, na modnite konfekcii, na proiz-vodstvo na zdrava hrana i na tutunska-

ta i drvnata industrija, Zdru`enieto nastarosni, semejni, invalidski, voeni i zem-jodelski penzioneri od den na den poka`uvase pogolema aktivnost. Pottik za toa be{esorabotkata so SZPM i so pove}e zdru`eni-ja na penzioneri od na{ata zemja, a kako re-zultat na toa Zdru`enieto na penzioneritevo Radovi{ be{e uspe{en doma}in na 13-teRepubli~ki penzionerski sportski igri vo2008 godina, a toa se o~ekuva da se povtori iovaa godina na 18 septemvri koga vo gradotpod Pla~kovica }e se odr`at jubilejnite 15-ti Republi~ki penzionerski sportski nat-prevari.

Okolu 3.400 penzioneri od op{tinite Ra-dovi{ i Kon~e i vo minatata i ovaa godinaostvarija pove}e zna~ajni aktivnosti. Taka,so organiziranite eksurzii vo 2009 godinabea poseteni hidrocentralata Matka, grobotna Goce Del~ev i spomen-ku}ata na Majka Te-reza vo Skopje, isto taka Lesnovo, Peh~evo,Negotino, Ohrid, Kru{evo, Prilep, Bitola idrugi mesta. Na site ovie dru`ewa, veli

pretsedatelot naZdru`enieto napenzionerite naRadovi{ JovanEvtimov, pri-sustvuvale okolu1.850 penzioneriili okolu 60 ot-sto od vkupniotbroj.

Ostvareni sedobri rezultatina poleto nakulturniot `i-vot so uspe{ennastap na Regio-nalnata revija na

pesni, muzika i igri {to minatata godina seodr`a vo Probi{tip, a godinava vo SvetiNikole. Vo Centarot na kulturata "Aco Ka-ramanov# be{e organizirano gostuvawe nakumanovskata Penzionerska teatarska rabo-tilnica so pretstavata "Len~e kumanov~e#, avo Kumanovo se odr`a i zaedni~ki koncertna peja~ki grupi od dvatta grada.

Zdru`enieto e organizirano vo devetogranoci, od koi pet vo gradot i ~etiri voselata. Vo Klubot na penzionerite vo Rado-vi{ sekojdnevno po pedesetina penzioneripokraj ~itawe dnevni vesnici i "Penzionerplus#, vremeto go minuvaat so gledawe tele-vizija, no i so igrawe karti, domino, {ah itabla. Kako {to se istakna na osmata sedni-ca na Sobranieto na zdru`enieto, odr`anana 25 fevruari 2010 godina, ima potreba va-kov klub da se otvori vo Kon~e i vo Oraovi-

ca. Vo diskusijata posebno be{e istaknatodoma}inskoto rabotewe.

Od ostvaruvaweto na godina{nava prog-rama za rabota za odbele`uvawe e sorabot-kata so lokalnata samouprava, so Crveniotkrst i Centarot za socijalni raboti. Me|udrugoto na 200 penzioneri koi primaat negaod drugo lice im se dodeleni paketi soprehranbeni produkti i so higienski sred-stva vo iznos od po 500 denari.

Zdru`enieto godinava dade i nepovratnisredstva za obnovuvawe na manastirot "Sve-ti Jovan Bigorski# vo iznosod 50.000 denari, a po 100.000denari se dodeleni za bunarza voda na manastirot "Sve-ti Arhangel# vo selo Iwevo,za elektrokabel za manasti-rot "Sveta Petka# vo seloPodare{ i za postavuvaweplato na manastirot "Sveti\or|ija# vo selo Oraovica. Na18 maj na relacija Radovi{ -Oraovi~ko manastir~e seodr`a i tradicionalnoto vozewe velosipe-di na koe u~estvuvaa okolu 80 penzioneri ipenzionerki. Tuka na 17 juni se odr`a i"Piknik na zeleno# na koe u~estvuvaa okolu1.800 penzioneri od 17 zdru`enija od Rado-vi{, Kavadarci, Gevgelija, Valandovo, Pro-bi{tip, \or~e Petrov, Kumanovo, Lozovo, Ve-les, Gostivar, Tetovo, Sveti Nikole, Nego-tino, Strumica, Berovo, Peh~evo i Zdru`e-nieto na invalidskite penzioneri od [tip.Site se dru`ea i zabavuvaa i mnogu od niv

ponesoa nezaboravni spomeni, naglasiEftimov.

Na 10 juli u{te pomasovno be{e dru-`eweto na "Piknik na zeleno# na bregot naDojranskoto Ezero. Na povik na Zdru`enietood Radovi{ vo Star Dojran sabotniot den voprijatelska atmosfera go minaa okolu 2.000penzioneri.

Penzionerite od Radovi{ masovno u~es-tvuvaa i vo godina{nava akcija "Den na drvo-to# so zasaduvawe na 9.000 drvca.

Vo zdru`enieto se obezbedeni i sredstvaza renovirawe na Domot na penzionerite,kako i za izgradba na kosa pateka kaj Klubotna penzioinerite za pristap na ~lenovi so

posebni potrebi.Inaku, denovive vo Rado-

vi{ se e vo znakot na podgo-tovkite za odr`uvaweto na15-te Republi~ki penzio-nerski sportski natprevari.Kaj restoranot "[ampion#intezivno se podgotvuvaatsportskite tereni za stre-la{tvo, tr~awe, frlawe |u-le, tegnewe ja`e, pikado,skok od mesto, dvoboj i za

troboj, dodeka vo {ah, domi-no i tabla natprevarite }ese odr`at vo neposrednablizina vo prostoriite naosnovnoto u~ili{te.

- Mnogu sme blagodarni narakovodstvoto na SZPM {toja prifati na{ata `elba povtor pat da bideme doma}inina ovaa tradicionalna pen-zionerska sportska mani-festacija, - istakna pretse-datelot Jovan Eftimov. - ]enastojuvame sredbata da bi-de organizirana na potreb-noto nivo, bidej}i vo Rado-vi{ postojat site uslovi zatoa, a sportskiot duh na nat-prevarite i prijatnataatmosfera sekako }e ostavatnezaboravna traga.

Poznatiot biznismen Dra-gi Georgiev, sopstvenik na

mlekarnica, na Bes-tfud - fabrika za pre-rabotka na zelen~uk iovo{je i restoranot"[ampion#, go izrazisvoeto zadovolstvo {tojubilejniot natprevarna 18 septemvri }e seodr`i vo Radovi{. Potoj povod restoranot epro{iren za u{te 200sedi{ta i e edinstven

od vakov vid vo na{ata zemja. Se nao|a vocentarot na gradot so pove}e sportski tere-ni i bazen za plivawe, a kvalitetot na hra-

nata i uslugata e na {iroko poznat. Za po-dobro sledewe na deleweto na medalite napobednicite }e bidat postaveni i nekolkubima.

- Republi~kite sportski natprevari odgodina vo godina stanuvaat se pomasovni ipoorganizirani- naglasi Ilija Trajanov,~len na Izvr{niot odbor na SZPM. Oviesportski igri pridonesuvaat za odr`uvawena fizi~kata, zdravstvenata i rekreativna-ta aktivnost na penzionerite, a poseben be-leg i godinava sekako }e bide dru`eweto nanad 900 penzioneri i gosti od site kraevi nana{ata zemja.

D. Argirovski

Godina{nive 15-ti po red Regio-nalni sportski natprevari i igrivo site 8 regioni vo Republikava

se odr`aa vo vremenski period od 29.5do 26.6.2010 godina.

Na Regionalnite natprevari nepos-redno u~estvo vo dvete kategorii ze-maa sportisti - natprevaruva~i od 46starosni zdru`enija i 2 zdru`enija nainvalidski penzioneri od Prilep iKavadarci ili vkupno od 48 zdru`e-nija. Za istaknuvawe e {to ovaa godi-na brojot na zdru`enijata {to zemaau~estvo na natprevarite e zgolemen, atoa se dol`i na faktot {to posledni-te godini se zgolemuva brojot na novo-formirani zdru`enija na starosnipenzioneri.

Od podatocite sodr`ani vo izve{-taite i tabelarnite pregledi podgot-veni od koordinativnite tela po re-gioni, te{ko se doa|a do sigurni i to~-ni brojki i podatoci, no sepak mo`e dase konstatira deka na 15-tite Regio-nalni sportski natprevari i igri vosite 8 regioni neposredno u~estvo ze-maa 48 zdru`enija so 1.412 natpreva-ruva~i, dodeka minatata godina 1.307natprevaruva~i. Ovaa godina brojot nanatprevaruva~ite e zgolemen za 105lica i toa: 854 (813 lani) vo ma{kakonkurencija ili pove}e 41 natpreva-

ruva~ i 558 (494 lani) ili pove}e 64natprevaruva~i vo `enska konkuren-cija, {to e dobar zanak za zainteresi-ranosta na penzionerite za u~estvo naovie aktivnosti vo ramkite na zdru-`enijata i Sojuzot vo celina. Inakunatprevaruva~ite se natprevaruvaa vosite 11 sportski disciplini predvi-deni vo Pravilnikot so propozicii.No, iako vkupniot nivni broj e zgole-men, vo tretiot i vo ~etvrtiot regione namalen ili na isto nivo kako i voprethodnata godina (vo tretiot regi-on), iako vo toj region vo natprevari-te zele u~estvo edno zdru`enie pove-}e (Zdru`enieto na invalidite odPrilep).

Posebno sakam da istaknam dekaedna pojava koja se manifestira vo go-lema mera vo regionot 3 i 4 (Prilep iOhrid) koj za mene pretstavuva i svo-eviden problem, e faktot {to vo oviedva regiona poradi nemawe konkuren-cija golem broj natprevaruva~i od po-edine~nite disciplini se plasiraatdirektno na Republi~kite natpreva-ri, bidej}i toa go dozvoluva Pravil-nikot so propoziciite. Na mislewesme na ovoj problem vo naredniot pe-riod da mu se posveti specijalno vni-manie, prvenstveno preku iznao|awena~in za pottiknuvawe na ostanatite

zdru`enija od ovie regioni da napra-vat konkurencija vo site sportskidisciplini bez ogled na toa koj }e seplasira za u~estvo na Republi~kitenatprevari. Isto taka za istaknuvawee deka vo disciplinite dvoboj i trobojza razlika od prethodnata godina,ovaa godina na Regionalnite natpre-vari u~estvuvaa natprevaruva~i vo`enska i vo ma{ka konkurencija vo si-te regioni, osven vo osmiot region ka-de {to ne se pojavija natprevaruva~iod niedno zdru`enie, i pokraj faktot{to vo regionot ima 6 zdru`enija.

Ako se ima predvid deka maksimal-niot broj na Regionalnite natprevarivo site 11 sportski disciplini vodvete kategorii (ma`i i `eni) e pove-}e od 2.100 natprevaruva~i, na Regio-nalnite natprevari vo site 8 regioniu~estvuvale vkupno 1.412 natprevaru-va~i, prostor za aktivnost po zdru`e-nijata osobeno onie koi ne bele`atzadovolitelna aktivnost na ovoj planima prili~no dosta, a so toa }e senadmine ili }e se namali problemotso direktno plasirawe na natpreva-ruva~i na Republi~kite natprevari.

Pokraj sportistite na Regionalnitenatprevari prisustvuvaa i me|u sebese dru`ea i navivaa za svoite ekipiili poedinci-natprevaruva~i u{te

okolu 700 drugi penzioneri - - ~leno-vi na zdru`enijata na penzionerite.Za istaknuvawe e posebno {to na nat-prevarite od 4-tiot region koj seodr`a vo Ki~evo kako gosti na natpre-varot u~estvuva{e delegacija na Soju-zot na sindikatite na penzionerite odPodgradec od Albanija, predvodena odpretsedatelot Nazif Daljani, kakogosti na zdru`enieto od Debar iOhrid, so koi se zbratimeni.

Mo`e da se konstatira deka natpre-varite po regioni so isklu~ok na edennezna~itelen broj, se odr`aa mnogupoorganizirano, gledano od sekojaspekt. Site regionalni natprevaribea zaka`ani i odr`ani vo vremenskiperiod od 1 mesec i vo pogolemiotdel, a mo`e da se ka`e deka vo celostiskoordinirani so Republi~kata ko-misija odnosno so Organizacioniotodbor na SZPM, posebno okolu utvrdu-vaweto na terminite za odr`uvawe nanatprevarite.

Isto taka, za istaknuvawe e i fak-tot deka na ovie regionalni sportskinatprevari mu prethodat podgotovkina eden podolg vremenski period od2-3 meseci, prosledeni so me|usebnikvalifikacioni natprevari vnatre voramkite na ogranocite, kako i natpre-vari me|u ogranocite za izbor na naj-dobrite sportisti {to treba da nas-tapat na Regionalnite natprevari ka-ko pretstavnici na zdru`enijata. Mo-`e da konstatirame deka golem brojpenzioneri na sportski plan se mnogu

aktivni, ~ija aktivnost pridonesuvavo odr`uvaweto na nivnata psihi~ka ifizi~ka kondicija. Pokraj ovaa mnogue va`no da se istakne me|usebnotodru`ewe i zapoznavawe na penzione-rite od razli~ni kraevi na dr`avata,{to e i osnovna cel i moto na ovieaktivnosti.

Posebno za istaknuvawe e i faktot{to samo na polovinata regionalninatprevari prisustvuvaa gradona~el-nicite na op{tinite. Za istaknuvawe ei faktot {to ovoj sostav na Komisija-ta funkcionira podolg vremenski pe-riod i e potrebno natamo{no podobru-vawe na nejzinoto funkcionirawe.

Se nadmina problemot so u~estvo napomladi penzioneri od 50 godini i odredovite na starosni penzioneri voatletskite disciplini, so {to se po-digna raspolo`enieto kaj pogolemiotdel na penzionerite koi bea na odre-den na~in staveni vo podredena uloga,znaej}i deka odnapred }e bidat pobe-deni na natprevarite.

Od vkupniot broj 48 zdru`enija napenzionerite koi zedoa u~estvo naRegionalnite sportski natprevari,pravo na nastap na Republi~kite nat-prevari obezbedija 35 zdru`enija.Inaku na Republi~kite natprevari }enastapat 380 natprevaruva~i od koi200 vo ma{ka i 180 vo `enska konku-rencija.

Komisija za sport na SZPMpretsedatel,

Zdravko Petkovski

STRELAWE SO VOZDU[NA PU[KA

REGION

I

II

III

IV

V

VI

VII

VIII

MA@ICentar

1.Dimitar Janev2.Kiril Donevski3.Zlate Stefanovski4.Nikola Naumovski

OVR1.Mile Georgievski2.Dragi Levkov3.Dine Kitanov4.Vasile Niklevski

Prilep1.Boris Grn~aroski2.Kire Karanfilov3.Kiril A~koski4.Dimitar Mandreski

Ohrid1.To{e Jankuloski2.Cvetko Popovski3.Tome Ristevski4.Vlado Milo{evski

Veles1.Rade Veli~kovski2.Jordan Petrov3.Tomislav Gajdov

Kumanovo1.Ago Haurdi}2.Stefan Ilievski3.Qube Dimitrievski4.Branko Milenkovski

Radovi{1.Angel Bogoev2.Angel Kova~ev3.Ilija \ozev4.Ilija Dav~ev

Ko~ani1.\or|i Josifov2.\or|i Naumov3.Kosta Stojanov4.Velko Stojmirov

@ENICentar

1.Marija Janeva2.Nade`da Torova3,Angelina Temelkova4.Trajanka Stoilkova

Tetovo1.Borka Trpkovska2.Menka For~evska3.Pavlina Nastovska4.Qubica Kocevska

Resen1.Paraskeva Krstevska2.Elena Tutkovska3.Vera Talevska4.Milica Milo{evska

Ohrid1.Bojkica Dimoska2.Blaguna Milo{evska3.Sne`ana Ilievska

Kavadarci1.Efka Jo{eva2.Cveta Dimova3.Violeta Andova

Probi{tip1.Magdalena Pe{ovi}2.Roska Simovska3,Marija @ivkovi}4.Qubica Jakovlevska

Radovi{1.[ekerina Jakimova2.Roska Kostadinova3.Pavlina ^abukova4.Trajanka Petrova

Ko~ani1.Trajanka Gligorova2.Ratka \orgieva3.\ur|a Ilieva4.Natka Ivanova

XV REPUBLI^KI PENZIONERSKI SPORTSKI SREDBI VO RADOVI[

15-ti jubilejni sportski natprevari i igri po regioni vo 2010 god.

1.412 natprevavura~i od 48 zdru`enija

\

SPORTPENZIONERplus avgust 2010 11

[AHREGION

I

II

III

IV

V

VI

VII

VIII

MA@IK.Voda

1.Qubomir Haximanov2.\oko Kunovski3.Aco Simonovski4.Kiro Nikolovski

OVR1.Dimitar Ilievski2.Boris Stojanovski3.Slave Naumovski4.Kitan Mitrovski

Resen1.Nikola Kotlaroski2.\or{i Dogovski3.Kire Pupaleski4.Serjan Auredikovski

Ohrid1.\orge Kuka2.Stojan Pandeleski3.Risto Tokov4.\oko Piposki

Kavadarci1.Blagoja Karakulev2.@ivko Prokopov3.Kiro Kuzmanov

Kr.Palanka1.Eftim Angelovski2.Dragi Petrovski3.Den~e Stefanovski4.Sokrat Markovski

[tip1.Pan~e Zahariev2.Todor Golomeov3.Vasil Krstev4.Lazar Gi~ev

Del~evo1.Milan Gocevski2.Ilija Popovski3.Blagoj~e Petrovski4.Done Anakiev

@ENIK.Voda

1.Bibijana Pandovska2.Vasilka Topalovska3.Violeta Ristovska

Saraj1.Violeta Tortevska2.Tina Filipovska3.Ubavka Pejkova

NE

Ohrid1.Vera Dimitrioska2.Menka Jovanoska3.Cveta Taneska

Veles1.Blaga Stojanova2.Galaba Andreva3.Olivera Mirkovi}

Kumanovo1.Vera Trajkovska2.Vera Zori}3.JaninkaKostadinovska

[tip1.Vera Ogwanova2.Nedelka Bizoeva

M.Kamenica1.Anika Cvetkovska2.Svetlana Mitrevska3.Stojka Donevska

PIKADOREGION

I

II

III

IV

V

VI

VII

VIII

MA@IG.Baba

1.Laste Igwatovski2.Milivoe Jakimovi}3.Voislav \orgiev4.Tome Gala~ev

Tetovo1.Vuke Peri}2.\ore Novkovski3.Angele Simjanovski3.\oko Jurgu{evski

D.Hisar1.Blagoja Nikolovski2.Boris Josifovski3.Kosta Lozanovski4.@ivko Borime~kovski

Ki~evo1.Stevo [urbanovski2.Stipe Kodak3.Enet Valenti}4.Slobodan Bogoevski

Kavadarci1.Pero Tripkov2.Angel Dimov3.Bogdan Jovanov

Kratovo1.Mitko Stamenkovski2.Dragi Divjakovski3.Stanojko Angelovski4.Jove Jovanov

Radovi{1.Dragi Eftimov2.Marinko Todorov3.Petar Atanasov4.Dimitar Saramandov

Peh~evo1.Kiro Jan~ovski2.Atanas Perunkovski3.Nikola Ksmski

@ENIK.Voda

1.Stojanka Donevska2.Slavka Velkovska3.Velika Krstevska4.Ratka Joveska

Tetovo1.Velika Teohareva2.Trpana Gavrovska3.Dobrila Jorgu{evska4.Du{ka Ivanovska

Resen1.Vera Talevska2.Draga Rapovska3.Olga Grn~arovska4.Qubica Traj~evska

Ki~evo1.Elica Trajkovska2.Zora Naumoska3.Donka Trajanovska4.Trajanka Stojanovska

Veles1.Zora Petrova2.Mara Lazarevi}3.Jana Bogdanovska

Probi{tip1.Qiljana Jakimovska2.Donka Slavevska3.Pavlina Mi{evska

Lozovo1.Cveta Klin~arska2.Galina Mladenovska3.Cvetanka Veli~kova4.Quba \orgieva

Ko~ani1.Nevenka Serafimova2.Lena Stojanova3.Pavlina Bogdanova4.Nada Bo`inova

TEGNEWE JA@E

REGION

I

II

III

IV

V

VI

VII

VIII

MA@IG.Baba

1.Dime An~evski2.Slave Krstevski3.Andon Jovanovski4.Simeon Doj~inovski5.Dragi Stankovski6.Boro Spasovski

Gostivar1.Xemo Sulejmani2.Mir~e Bo`inoski3.Voislav \orgeski4.Mire Danilovski5.@arko Naum~eski6.Nikola Trpeski7.Voislav Lazareski

Prilep1.Spase Miseski2.\ore Vasileski3.Qup~o Andreeski4.Ilija Hristoski5.Kosta Dimoski6.Alekso Beli~anec7.Ace Trajkoski

Ohrid1.Cvetko Temjanoski2.Todor Jovanoski3.Bogoja Naumoski4.Blagoja Traj~eski5.Dobre Paunkoski6.Ilija Naumoski7.Srebre Zdraveski

Kavadarci1.Dragi Bo`inov2.Nikola Sokolov3.Lazo Iliev4.Lazo Nikolov5.Trajko Kuzmanov6.Kiro Krstev7.\orgi Mustenikov

Probi{tip1.Makedon Arsov2.Tim~o Petrovski3.Blagoj~o Radev4.Dan~e Panov5.^ edo Efremov6.Traj~e Kuzmanov7.Dragan Jov~evski

[tip1,Mile Mladenovski2.Lastimir Petru{ev3.Milan~o Manev4.Boris Barsov5.Dimitar Paparov6.Velin Jovanov7.Stojan Mitevski

Ko~ani1.Petru{ Sokolov2.Trajan Stefanov3.Todor Angelov4.Dimitar Velkov5.Metodi Serafimov6.Blagoj Manev7.Jovan Postolov

@ENIG.Baba

1.Slavica Trimparevska2.Biljana Atanasovska3.Vera Stamenkovska4.Radica [ijakovi}5.nada Bla`evska6.\ur|a Trajkovska7.Mira Smilevska

Tetovo1.Qiljana Avramovska2.Sofija Simovska3.Marika Jovanovska4.Mirjana Cvetkovska5.Finka Matevska6.Dragica Qubevska7.Dragica Stamenkovska

Prilep1.Marija Todoroska2.Sne`ana Dimeska3.Zora Zdraveska4.Donka Petreska5.Olga Samarxioska6.Zora Galeva7.Gorica Dimeska

Ohrid1.Ratka Angeleska2.Kita Lekoska3.Menka Ilievska4.Kira \u~eska5.Rada Todoroska6.jagoda Vojnoska7.Menka Todoroska

Kavadarci1.Makedonka Nikolova2.Neda Bileva3.Limjada Dimova4.Jovanka Ilova5.Marija Gligorova6.NevenkaKostadinova

Probi{tip1.Dona Stojanovska2.Anka Andonova3.Milka Stojanovska4.Blagorodna Nikolova5.Latinka Serafimova6.Milka Serafimova7.Slavica Petrovska

[tip1.Makedonka Kitanova2.Loza Tomova3.Stojka Stojanova4.Cena Stefanova5.Stojna Stojanova6.Magdalena Simonova7.Staninka Danilova

M.Kamenica1.Jovanka Stojkovska2.StojankaKostadinova3.Dragica Stoilovska4.Nevenka Stoilovska5.Pavlina Jan~evska

TR^AWE

REGION

I

II

III

IV

V

VI

VII

VIII

MA@ICentar

1.Stojan Donev

OVR1.Qup~o \ocevski

Prilep1.Mico Mackoski

Ohrid1.Naum Buftovski

Bogdanci1.Metodi Dinev,

Kumanovo1.Pan~e Levkov

Radovi{1.\or|i Jovanov

Vinica1.Dragi Efremov

@ENIGazi Baba

1.Rotka Petrovska

\.Petrov1.Radica Simevska

Prilep1.\ur|a Korunoska

Struga1.Marija Matoska

Bogdanci1.Mara Karakami{eva

Kratovo1.Len~e Miteva

Strumica1.Pavlina Kam~eva

Ko~ani1.Blagica Mihova

FRLAWE \ULE

REGION

I

II

III

IV

V

VI

VII

VIII

MA@IK.Voda

1.Petar Andonovski

OVR1.Rade Jan~evski

Prilep1.Dimko Mijajleski

Ohrid1.Mirko Bilalovi}

Negotino1.Kostadin Dimitrov

Kumanovo1.Branko Po~u~a

[tip1.Dim~e \o{ev

M.Kamenica1.Spiro Stojkov

@ENICentar

1.Gorica Kostovska

Tetovo1.Jablanka Veselinovska

Prilep1.Pavlina Bo`inoska

Ohrid1.Kira Gu~eska

Kavadarci1.Marija Gligorova

Kumanovo1.Elena Apostolovska

[tip1.Stojna Stojkova

Vinica1.Nada Dimitrova

DOMINO

REGION

I

II

III

IV

V

VI

VII

VIII

MA@IKisela Voda

1.Borko Mi`ovskiTetovo

1.Usein UseinKru{evo

1.Nikola Por~uOhrid

1.Zoran PetrovskiVeles

1.Nikola DanevProbi{tip

1.Blagoj Don~evskiNovo Selo

1.Dimitar StamenovBerovo

1.Borivoje Minovski

@ENIKisela Voda

1.Nade`da Topalovska\.Petrov

1.Dafina Dimi{kovskaPrilep

1.Ivanka MiceskaOhrid

1.Naumka Penezi}Kavadarci

1.Men~e DelovaKumanovo

1.Elka Todorovi}Strumica

1.Dobrina XolevaKo~ani

1.Qubica Todosievska

SKOK OD MESTO

REGION

I

II

III

IV

MA@I

Kisela Voda1.Kiro Bo{kovski

Tetovo1.Pavle Misajlovski

Prilep1.Slave Petreski

Ohrid1.Mile Hristoski

REGION

V

VI

VII

VIII

MA@I

Negotino1.Nikola Danev

Kumanovo1.Tomislav panevski

Radovi{1.Pavle Jovanov

M.Kamenica1.Dragan Jovanovski

TABLA

REGION

I

II

III

IV

V

VI

VII

VIII

MA@IK.Voda

1.Risto SelcevTetovo

1.Blagoja Bla`evskiPrilep

1.\or|i PridaenkoskiStruga

1.Ivan HaxievNegotino

1.Van~o BojaxievKratovo

1.Petre PetrovRadovi{

1.Stoj~e RistovBerovo

1.Nikola Jovanovski

@ENICentar

1.Trajanka StojanovskaTetovo

1.Rosa \ur~inovskaPrilep

1.Slavica JovanoskaOhrid

1.Milanka PandelevskaNov Dojran

1.Elica Pop-Ko~evaProbi{tip

1.Milevka ZdravkovskaSv.Nikole

Svetlana AtanasovaDel~evo

1.Stanojka Atanasova

TROBOJ - MA@I DVOBOJ - @ENI

REGIONI

II

III

IV

V

VI

VII

VIII

MA@IK.Voda

1.Kiro Panov

Tetovo1.Mitko Bogatinovski

Prilep1.Sime Cvetkovski

Ohrid\or|i Jankovski

Kavadarci1.Efrem Joskov

Kumanovo1.Aleksandar Efremovski

Novo Selo1.Mite Ivanov

Ne

@ENICentar

1.Zorica Stojanovska

Tetovo1.Grozda Todosova

Prilep1.Jonka Svekaroska

Ohrid1.Blagica Markuleska

Veles1.Sofka Jovanova

Kumanovo1.Slavica Lamba{a

[tip1.Sofija Mihajlova

Ne

NATPREVARUVA^I NA XV REPUBLI^KI PENZIONERSKI SPORTSKI SREDBI VO RADOVI[

KULTURA PENZIONERplus avgust 201012

Kako da se raska`e topla ~o-ve~ka prikazna za li~nostkoja, re~isi, nemala svoj

privaten `ivot? Negovata biogra-fija e ednostavna. Me|u datumotna ra|awe: 19.12. 1921 godina voselo Nebregovo, i smrtta na 7.12.1993 god. vo Skopje, nema ni{todrugo osven neprekinata i napornarabota. Zavr{il Filozofski fa-kultet na univerzitetite vo Bel-grad i Sofija. Rabotel kako pro-fesor na Filozofskiot fakultetvo Skopje, vtemeluva~ e na make-donistikata na Univerzitetot, abil i negov rektor. Za akademikBla`e Koneski bez dilema mo`eda se ka`e deka celiot `ivot mugo posveti na svojot narod, neu-morno ~inej}i go ona {to go raz-bral i kako li~na misija vo epoha-ta vo koja toj vekovno ugnetuvannarod videl malku skr`ava svet-lina na krajot od tunelot na koja £bila potrebna za{tita za da stanefakel {to }e sveti niz vremeto,zasekoga{. "Be{e zaden ~as”. Ra-botata go promovira vo korifej, none mina bez opstrukcii. Dodeka tojja bara{e smislata i vo Sizifo-vata rabota nekoi go zalostija ka-menot od sprotivnata strana. Nebez pri~ina si spomnuvam na ame-rikanskiot laureat na SVP, Vis-tan Hju Odn, koj kako da ja razbralpolo`bata na Koneski i kako zanego da gi stokmil sjajnite stiho-vi: "... kaj{to mislata e optu`ena,a ~uvstvoto izlo`eno na potsmev -veruvaj £ na svojata bolka”.

No Tatkovinata ~eka{e. Taa ma-~enica posle deset veka se napre-ga{e kako feniks da se pridigneod pepelta so poubavo lice {to }ego sakaat site. Ni treba{e obra-zovanie na maj~in jazik pove}e odlebot koj se dele{e na kupon, ne-ophodni bea u~ili{ta, u~ebnici,dr`avni institucii. Se, kako napo~etokot na Golemata kreacija.Neli, na po~etokot be{e zborot.Pedesetina godini porano Misir-kov gi trasira magistralnitepravci {to vodea do posakuvaniotrezultat. Dodeka Kepeski ja napi-{a prvata gramatika za tekovnitepotrebi, Koneski stana prviotvistinski kodifikator na make-donskiot literaturen jazik. Za-po~na od temel: utvrduvaweto nafonemite i morfemite, pa gri`-livo sobirawe na leksi~ki mate-rijal kako osnova za jazik so viso-ki standardi i so pretenzii ram-nopravno da se naredi me|u mo-dernite svetski jazici i da ja pot-vrdi silata i nosivosta na slo`e-ni, avtenti~ni dela. Toa be{evistinskatata vrska za fa}awepriklu~ok so razvieniot kulturensvet. Zaedno so K. To{ev go sosta-

vija prviot "Makedonski pravopisso pravopisen re~nik”. Temelniottrud "Za makedonskiot literatu-ren jazik”, pa "Gramatika na make-donskiot literaturen jazik”, (dvadela), "Re~nik na makedonskiot ja-zik”, (tri dela), "Istorija na make-donskiot jazik” i u{te mnogu tru-

dovi na tie temi, so osobena nag-laska na jazikot vo narodnoto tvo-re{tvo od koe be{e fasciniran ina koe uka`uva{e kako na nepre-su{en izvor za permanentno lek-si~ko zbogatuvawe. Dalekuse`navizija za rasko{nata gradba nacelokupnata tatkovina, kako {tomnogu suptilno go definira{e ja-zikot. Eminentnite svetski sla-visti go narekuvaat velikan i ge-nij, ne sfa}aj}i go na{iot drebni-kav mentalitet {to nemame troauset za dostojna po~it kon onie koiostavile traen znak na na{ataopstojba. Se odnesuvame kako tieda se ra|aat kataden. O, zabludi!Tie se retkost duri i vo golemitenarodi i kulturi. Mu blagodarimena toj svet, koj prepoznavaj}i gograndioznoto delo soodvetno i gonagradi: Herderovata nagrada,Wego{evata, AVNOJ, Zlaten venecna SVP, Skender Kulenovi}, Nag-rada na Sojuzot na pisatelite naSSSR, kako i najvisokite doma{-ni. Be{e ~len i prv pretsedatelna MANU, na akademiite vo Zagreb,Belgrad, Saraevo, ^ikago, Lo|, apo~esen doktor na nauki na ~i-ka{kiot, krakovskiot i skopskiotuniverzitet. Nagradite i drugiteme|unarodni priznanija gi navedovza{to sum ubeden deka toj e civi-lizaciska pridobivka. Go intere-siraa kapitalni pra{awa i odgo-vori. "Kosmosot, napi{a vo "Tab-lica pervaja”, se krepi na dualiz-mot i od nego zema vnatre{na sila.Den i no}. Leto i zima. Dobro izlo. Ve~na borba bez krajna pobeda

i kraen poraz. Poradi zakonot namestoto, optimizmot zna~i podo-bar izbor od pesimizmot. Se e za-gubeno bez verata deka ~ove{ti-nata sepak mo`e da si sozdava po-{irok prostor”.

Negovata poezijata od po~etokbe{e avangardna, go obele`a mi-natiot vek. Znae{e deka su{tina-ta na poezijata se ovoplotuva vojazikot i negoviot estetski dizajn,a su{tinata na jazikot prioizle-guva od su{tinata na narodot i ne-govata istoriska sudbina, od tra-dicijata i prostorot. Jazikot ipoezijata {to ja sozdava{e neras-kinslivo srasnaa, vzaimno se dog-raduva, a toj se gri`e{e s¢ da si ena mesto i izlegoa prekrasnitvorbi: "Zemjata i qubovta”, "Ve-zilka”, "Pesni”, "Sterna”, "Raku-vawe”, “Zapisi”, "Stari i novi pes-ni”, "Mesta i migovi”, "^e{mite”,"Poslanie”, “Sredba vo rajot”,"Zlatovrv”, "Seizmograf”, "Crkva”,"Nebeska reka”, "Crn oven”, kako iraskazite "Lozje” i prozata "Dnev-nik po mnogu godini”. Koneski eeden od retkite, koj se trude{e dago simne misti~niot vel na sozda-vaweto, preku svojot opit da goobjasni otkrivaweto na pesnata,koja so budnoto oko i srce ja pre-poznava{e vo sekojdnevieto i, se-kako, vo narodnata tradicija. Ve-kovnoto narodno iskustvo so sitenijansi na spektarot od koi, sepak,dominantni bile "...dve {arkitvoi: crvena i crna”, se vtisnativo genetskiot kod. Zatoa motivitevo pesnite se se~ii, sekoj ja pro-nao|a svojata maka, ili radosentrepet, s¢ edno dali od toa }e serodi pesna ili samo vozdi{ka. Sotvore~kata energija, narodnitemotivi poetot gi potkrena na po-visoko zna~ensko ramni{te, imdade estetska i umetni~ka dimen-zija, ta taka "prostata i strogamakedonska pesna” se zdobi sounivrzalni vrednosti. A taa bo-`estvena poezija preku brojniiteprepevi na mnogu svetski jazicistana svoina na bele`iti zemji inarodi. Toa ne pravi gordi.

Od mnogute naslovi odberetene{to za svoja du{a. ]e se v~udo-vidite kolku mnogu ne poznaval ikolku migovi od na{iot `ivot imavo negovata poezija. Toj~as i vie}e posakate podobro da go zapoz-nate, oti i toj e tamu: krotok, ra-dosen, ta`en, bla`en, so skramavo du{ata, no i so angelot podmalterot na sveta Sofija. I }esfatite deka Koneski zaslu`uvada `ivee vo nas. Ve~no! Toj neostavi svoj porod po sebe, no sitenie do nedogled sme negov porod inegovo traewe.

Boris [uminoski

PRO^ITAV ZA VAS

Potraga po zborot i otkrivawe na pesnata

Godinava, Klubot na qubiteli naknigata, pri ZP "Kisela Voda",ogranok "Jane Sandanski#, os-

tvari interesna sorabotka so u~eni-ci i profesori od Me|unarodnatagimnazija NOVA. Sorabotkata be{edogovorena vo ramkite na vonnastav-nite aktivnosto za socijalno i huma-nitarno deluvawe na u~enicite vosredini na penzioneri. Klubot voovaa sorabotka vide mo`nost za os-tvaruvawe na eden od svoite osnovniprincipi, koj glasi "Da se prenese ispodeli qubovta kon knigata somladite generacii.# Vpro~em, ima-li pova`na zada~a za najvozrasnite,od toa da im prenesat: kulturni na-viki, `ivotni iskustva i tradicii,steknuvani so decenii, na generaci-jata, koja sega stapuva na scenata na`ivotot i tvore{tvoto?

Zaedni~kata rabota so NOVA sod-r`e{e poetski ve~eri so tvore{tvo-to na Bla`e Koneski, Aco [opov, Ni-kola Jonkov Vapcarov i Kosta Solev- Racin, kako i analiza na romanot

na Venko Andonovski - Papokot nasvetot.# Se ~itaa, prezentiraa i serazgovara{e za tvorbi na makedonskiavtori, koi se zadol`itelna lektiravo gimnaziite. Na na{ite mese~nisredbi zemaa u~estvo, naizmeni~no,dve grupi od 10 do 12 u~enika, zaednoso svoite profesori po makedonskijazik i literatura. Voved za avtoroti negovoto delo davaa u~enicite iprofesorite, potoa se recitiraa ili~itaa pesnite od istiot avtor, vo{to im se pridru`uvaa i penzione-rite i na kraj se diskutira{e. Pes-nite na Koneski, [opov i Racin bearecitirani pokraj na makedonski i vo

prepev na angliski, germanski, {pan-ski i srpski jazik. Se dobi vpe~atokdeka makedonskite poeti se dobroprepeani na angliski i drugi stran-ski jazici. Ovde, sepak, dobro e da sepotsetime na edno duhovito, no ito~no ka`uvawe za poezijata i pre-pevot: "Poezija e toa {to se gubipri prevodot!

Pesnite na ve~no mladiot Vapca-rov bea recitirani na makedonski voprepev na Gane Todorovski, a dvajcapenzioneri recitiraa na jazikot nakoj poetot pi{uval - na bugarskiot.U~enicite gi analiziraa li~nostite,nastanite i porakite vo romanot"Papokot na svetot" so golemo razbi-rawe i dlabo~ina. Sepak, ne izosta-naa dopolnuvawata i uka`uvawataod penzionerite i profesorite nanekoi "tenki nitki# vo romanot.

Za penzionerite, ovie sredbi beadel od nivnoto "permanentno obrazo-vanie#. Tie se potsetija na ne{to {toodamna go u~ele, no i nau~ija mnogunovi raboti. Blagodarnite penzione-

ri so ubavi zborovi irakopleskawe gonagradija ubavotorecitirawe ili vpe-~atlivata analizana tekstot. Se uka`a,isto taka, na potre-bata za podlabokorazbirawe i do`i-vuvawe na lirskataimpresija da bi mo-`ela istata da sedolovi pri reciti-raweto. Se ~ini, de-ka sovetite bea pri-fateni i reciti-

rawata bea poemotivni i povpe~at-livi na sekoja naredna sredba.

Toa be{e prijatno i rabotno dru-`ewe na dve, odnosno tri generacii,vo koe sekoja strana izvle~e svoizaklu~oci. Najvozrasnite upatija po-raka kon pomladite generacii da jasakaat ubavata literatura kako pot-reba za cel `ivot, nezavisno od pro-fesionalnata orientacija. Qubovtakon knigata se ra|a vo mladi godini,se neguva vo tekot na rabotniot vek ipokraj drugite obvrski i, se ~ini,najmnogu se ~ustvuva vo tekot na pen-zionerskite denovi.

Drago Stojanov

Novo iskustvo vo rabotata na Klubot na qubiteli na knigata

Da se prenese i spodeliqubovta kon knigata

Vo ramkite na jubilejot, 35 go-dini od formiraweto na KUD"Veseli penzioneri#, pri ZPO

Probi{tip, godinava nastapija napove}e koncerti i festivali, na koiosvoija vkupno tri nagradi. Ostanu-vaj}i dosledni na opredelbata,~lenovite na KUD "Veseli penzio-neri# na festivalot "Ilindenskidenovi 2010# vo Bitola se pretsta-vija so obi~ajot "Pro~ka i ~ist pone-delnik#, koj odamna e zaboraven voovoj kraj.

Izvonrednata postanovka, izved-bata, avtenti~nosta na nosiite,po~nuvajki od opincite do kavraci-

te, ume{nosta na kompletiraweto nanosijata so soodveten nakit iigraweto na izvornite ora propra-teni so gajda, kaval i tapan, gi ple-nija srcata na mnogubrojnata publi-ka koja gi nagradi so dolgotraenaplauz, a ne ostana ramnodu{na nitu

`iri komisija koja im ja dodeli naj-presti`nata nagrada na festivalot:Nagrada za najuspe{na izvedba vokategorijata izvoren folklor, na-juspe{no prezentirawe na staritemakedonski tradicii (obi~ai) i na-~inot na igrawe na orata.

Vo ramkite na festivalot seodr`aa i nekolku propratni mani-festacii me|u koi i "Eho od damari-te#, na koja od nad 40-sette FA. KUDi grupi nastapija desetina me|u koii ~lenovite na "Veseli penzioneri#.Sekoj se pretstavi so po dve to~ki, aprobi{tipjani izvedoa splet ora odstrana na grupata od petmina gajdari

pridru`uvani natapan i izvornata`etvarska pesna"Ozgora idat arga-ti# ispolneta odma{kata peja~kagrupa.

Ovaa nagradastimulira i obvr-zuva za u{te pose-riozen pristapkon istra`uvawena tradiciite, po-seriozna razra-botka i barawe na

ona {to e najavtenti~no za odredenobi~aj koj bi se prika`al onaka ka-ko {to bil vo minatoto. Na 8 sep-temvri KUD "Veseli penzioneri# sosve~en koncert vo Probi{tip }e goodbele`i 35 godi{niot jubilej.

M.Zdravkovska

Probi{tip

Jubilej krunisan so nagradi

Vo presret na golemiot naci-onalen praznik na makedon-skiot narod vo Kumanovo se

odr`a zaedni~ki koncert na PKUD"\oko Simonovski# od Kumanovo, i"Slavonac” od Forku{evci Hrvat-ska.

Vo prijatna kve~erina, na pla-toto pred centarot za kultura"Trajko Prokopiev#, so izbor odsvoite programski ostvaruvawa sepretstavija so pove}e narodniigri i pesni od Slavonija i Make-donija.

Vo ramkite na kumanovskotokulturno leto 2010 godina, KUD"Slavonac# prika`a koreografskisplet na igri i pesni od Slavoni-ja. Ovoj blok go dopolnija so pes-nata "\akovo grade# i "Slavonijona{a#. So ova gostite od Hrvatska,napravija vozvratna poseta na Ku-manovskoto zdru`enie za gostu-vaweto vo \akovo i Forku{evcikade bea srde~no primeni.

Ovaa kola`na programa ja zboga-ti i folklornata sekcija na KUD"\oko Simonovski# so spletot "Ku-

manovo#, vo koj se prika`ani obi-~ajni igri i pesni od kumanovsko.

KUD "\oko Simonovski# so uspehnastapi i na festivalot "Ilin-denski denovi# vo Bitola. Be{eprika`an obi~ajot svadba so pre-poznatlivi karakteristiki od bo-gatata obi~ajna tradicija. Na ma-nifestacijata "Eho na damarite#nastapi solistka Dostana Ivanov-ska so pesnata "Ne odi Stojan# i voduet so Dobrila Janevska so "Jagneblee Stojne#

S.N.

Vo ~est na Ilinden spektakularen koncert vo Kumanovo

\

\

\

\

PANORAMAPENZIONERplus avgust 2010 13

Da se posetat Negorski Bawi i ne-kolku dena da se u`iva vo blago-detite {to gi nudi prirodata,

zna~i, da se do`ivee ne{to {to sekoj goposakuva. Koga }e se dodade i se ona {togo sozdala ~ove~kata raka, toga{ tojvpe~atok e u{te posilen. I u{te vedna{dodavame: so prirodnata ubavina i ~is-tata okolina, lekovitosta na vodite,ovoj lokalitet e vistinski raj za penzi-oneri.

Negorski Bawi se nao|aat na 3 km odGevgelija, na polovina pat do naselbataNegorci, vo podno`jeto na gordeliviotKo`uv, na samo 50-ina metri nadmorskaviso~ina. Objektite za odmor i rekrea-cija, sportskite tereni, vodite za leku-vawe, se e vo edna besprekorno uredenasredina od 22 hektari pod visoki i ne-kolkuvekovni jasenovi drvja. Vo pi{animaterijali nao|ame deka blagotvornotodejstvo na mineralnite vodi e otkrienou{te vo dale~nata 1864 godina, a vo1950 god. so nau~ni ispituvawa bilapotvrdena nivnata lekovitost. Kakoretko kade, dvata izvora od koi voditese naso~eni kon dvata bazena se so tem-peraturi od 38 i 400 S. Stru~wacitetvrdat deka tokmu ovie vodi, od koi nizprekrasniot prostor vo parkot ima ne-kolku javni ~e{mi, bogati se so kalcium,magnezium, rubidium, cezium, radon i

drugo. Vodite ovozmo`uvaat lekuvawaod revmatski zaboluvawa, od degenera-tivni pojavi na koskite i zglobovite,posttraumatski i postoperativni orto-pedski sostojbi, bolesti na nervniotsistem, kardiovaskularni, ko`ni, uri-

narni, respiratorni zaboluvawa, odosteoporoza i u{te mnogu drugi.

Vo hotelite "Jasen#, "Ilinden# i "Bo-`ur# so vkupno re~isi 300 legla, najmnoui najmasovno prestojuvaat tokmu penzio-neri, delumno i kako rezultat na vladi-nata programa za bawska rekreacija ilekuvawe. No, ovde se sre}avaat i golembroj sportisti, turisti, ekskurzijanti imnogu drugi, i ne samo od Makedonija,tuku se pove}e i od sosednite zemji.

Jordanka i Aleksandar An~evski se Ma-kedonci po poteklo, koi sekoja godinadoa|aat od Detroit, SAD za ovde da po-minat po 10 do 15 denovi. Kako i mnogu-mina drugi na{i sogovornici, so odu{e-vuvawe zboruvaa za nivnite vpe~atociod prestojot. Cvetanka i Branko Acev-ski, isto taka rodeni Makedonci, nase-leni vo Sidnej - Avstralija, velat dekatie se duhovno povrzani za NegorskiBawi i velat deka se dodeka gi slu`izdravjeto i dodeka mo`at da doa|aat, }ebidat gosti barem eden period od godi-nata. Ilija od Plasnica re~e deka zanego ovoj prestoj bil golemo do`ivu-vawe, a Marija od Negotino se pofalideka ovde ve}e e treta godina so red.Neboj{a Stupar od Vr{ac, od Vojvodinane samo {to iska`a mnogu ubavi zboro-vi, tuku ni re~e deka za Negorski Bawi}e im raska`uva na site svoi prijatelii poznati.

Spored jazikot na koj zboruvaa, zabe-le`avme i pove}e gosti od Grcija. Doz-navame deka od ovaa sosedna zemja, pos-tojano "te~at# gosti od Pela, pa se doPeloponez. Kontaktiravme so Patreni-kis Vasileos, Stavridis K., VasilakisJ. i u{te nekolkumina drugi.

Na recepcijata na hotelot notiravmeeden i edinstven pozdrav na onie {tozaminuvaa: "doviduvawe#. Od vrabote-nite vo recepcijata pak dodavaat: kojedna{ bil, ne se slu~ilo povtorno da nedojde.

Gojko Eftoski

Reporta`a

Negorski Bawi - raj za penzionerite

Toj den be{e eden od onie topli, zapurni~avi denovi kogaza sekoja aktivnost vi e potrebna silna motivacija, oso-beno ako prethodno ste se oneraspolo`ile od tagata i

nemo}ta na pacientite za koi se gri`ite.Odej}i po hodnikot i razmisluvaj}i za ovie su{testva `el-

ni za vnimanie i za ubav zbor, bev povikana od sestrata daprimam pacient vo Oddelot za Intenzivna nega. I kako {tovoobi~aeno toa go pravime po rutinskite pra{awa za potreb-nite podatoci, zapo~navme razgovor so novodojdenite so celpodobro da se zapoznaeme za ponatamu polesno da mo`eme dase gri`ime za niv i da drugaruvame. Prikaznata ja zapo~napridru`ni~kata na pacientot, `ena vo poodminati godini,~ija pojava oddava{e iscrpenost i zamor, a na liceto i se ~i-ta{e golema zagri`enost.

- Zaedno sme ve}e 6 godini. Dobro ni be{e se do pred polo-vina godina, koga, zaradi problemi so rbetot, prestana sam dase dvi`i. Sekade go nosev na ispituvawe i lekuvawe, no po-radi vozrasta i drugite bolesti {to gi ima, lekarite ne seodlu~ija da go operiraat, - so dlaboka vozdi{ka podzastana,a potoa prodol`i:

- Toj re~isi e sam. Me ima samo mene. Odamna e razveden odprvata sopruga so koja ima sin i }erka. Nekolku pati gi poba-rav za da im soop{tam deka nivniot tatko e seriozno bolen,deka nemam sila da se gri`am pove}e za nego bidej}i i jas sumstara i deka treba da najdeme re{enie i da go smestime vo ne-koja ustanova kade mo`e da mu bide uka`ana mnogu podobranega od taa {to jas vo momentov mu ja davam, na primer kako vova{ata ustanova. No nitu eden od niv ne mi se javi, ne miodgovori!

Dodeka raska`uva{e vozdivnuva{e i odmavnuva{e so gla-vata. Vo nejziniot glas nema{e lutina ili obvinuvawe, samoprekor i ~udewe zaradi bes~uvstvitelnosta na negovite deca.

- Sinot i }erkata se vo me|usebno lo{i odnosi, - prodol`ikako da saka{e da gi opravda, - osobeno mu e lut negoviot sin,bidej}i ku}ata i se drugo {to poseduval, i prepi{al na }er-kata mislej}i deka taa }e go do~uva. No, ete i taa ne mi odgo-vori, a zo{to ne znam.

Ovoj pat izvadi {ami~e za da gi izbri{e solzite koi sami inaviraa i te~ea po ve}e izbrazdenoto lice. Po nekolku minu-ti se smiri i prodol`i:

- ^esto pati se sretnuvavme vo parkot i po~navme da sepozdravuvame. Se sprijatelivme na nekoj na~in. Razgovaraj}iotkrivme mnogu zaedni~ki raboti i interesi. Koga razbravdeka }erkata go izbrkala od negovata sopstvena ku}a koja toji ja podaril, mi stana `al i go povikav da dojde da `ivee kajmene bidej}i se ~uvstvuvav mnogu osamena po smrtta na mojotsoprug. Toga{ prv pat vo `ivotot sfativ deka nepotrebno sumstradala i sum pla~ela {to nemam svoi deca! I taka po~nav-me da `iveevme spokojno i mirno i si gi razubavuvavme pen-zionerskite denovi so pro{etki, razgovori i prijatelskodru`ewe. Esenta na{ite `ivoti dobija sodr`ina i ubavina.

Nekakva me{avina na taga i blagorodnost be{e ptisutna vonejzinite zborovi! Vo niv nema{e osuda, nema{e lo{i misliza negovite ro`bi! Razgovorot go prodol`i obiduvaj}i se dase opravda, baraj}i razbirawe za svojata postapka i re~e:

- Ne mo`am pove}e da go neguvam. Sama sum, a toj stanuva sepote`ok za ~uvawe. Vie podobro }e se gri`ite za nego. Izgle-da do{ol krajot na mojata bezuslovna i golema qubov i prija-telstvo kon ovoj ~ovek koj mi donese ubavina so svoeto pri-sustvo i dobrina. Jas povtorno }e bidam doma sama, takva mibila sudbinata, no sekojdnevno }e doa|am da go posetuvam. Ta-ka, barem po nekolku ~asa }e bideme zaedno.

Potoa tivko se pribli`i do nego, go fati za rakata koja muse trese{e nekontrolirano i dolgo go gleda{e so pogled polnso so~uvstvo i ohrabruvawe. Go pregrna i so solzi vo o~itetrgna kon vratata.

Si pomisliv: "Ovaa e taa bezuslovna qubov, ova e toa ~uv-stvo koe gi zbli`uva lu|eto bez nikakvi barawa i uslovi! Ovae prijatelstvo i dru`ewe koe nezavisi od godinite, od imot-nata sostojba, od statusot...# Ne znam zo{to, no seto ova mepotseti na prekrasniot pustinski cvet, koj se bori, opstanuvai cveta vo nevozvo`ni uslovi. Razgovorov mi ja vrati motiva-cijata za rabota i pokraj zapurninata koja stanuva{e se po-te{ka, bev svesna deka sum im potrebna na ovie ranlivi iosameni su{testva.

d-r Kostadinka Bojkova, nevropsihijatar, od JZO Gerontolo{ki zavod "13 Noemvri" vo Skopje

Bezuslovna qubov

Poznato e deka Fon-dot na PIOM raspo-laga so pove}e pen-

zionerski domovi vo dr-`avata. Eden me|u niv e ionoj vo \or~e Petrov, kakoinstitucija za zgri`uvawena stari i iznemo{tenilica. Domot raspolaga sotrieset garsonieri i voniv se smesteni 50 stana-ri, nekade po dvajca, nekade po eden vostan. Prose~nata starost na stanaritevo domot e 75 godini, a brojot na ma`i i`eni e ednakov. Za stanovite vo domotima golem interes i se ~eka po nekolkugodini za{to cenata za smestuvawe iuslovite se primamlivi. Vo zavisnostod toa kade se nao|a stanot, cenata sedvi`i od 500 do 700 denari mese~na ki-rija. Korisnici na stan vo ovoj dom mo-`e da bitat samo penzioneri koi giispolnuvaat uslovite soglasno so Pra-vilnikot za dodeluvawe stan vo penzi-onerskiot dom, za {to se sklu~uva dogo-vor za naem, a dogovorenite obvrski ko-risnicite se dol`ni navreme da giispolnuvaat. Stanarite sami se gri`atza svoite potrebi, ishranata i higiena-ta, kako vo stanot taka i vo domot.

- Na sekoj na~in sakam da im pomagam

na starite lica, a osobenona stanarite vo Domot, -go po~na razgovorot MahirDuraku, upravnik vo Do-mot. Postojano vodam gri-`a za stanarite, razre{u-vaj}i te{ki situacii koise del od nivniot `ivot.Imam golema po~it konniv. Znam deka niv im sepotrebni mnogu qubov i

razbirawe. Ovie lu|e na koi im nate`-nale godinite, a oslabnatiot organizamim go napadnale bolesti, imaat mnoguproblemi, kako li~ni taka i familijar-ni. Im pomagam vo sekoj pogled za da imgo napravam prestojot vo domot po udo-ben i po prijaten. Nastojuvam da gi zabo-ravat site problemi i da se sre}ni iveseli, - veli Mahir Duraku.

Za podobruvawe na uslovite za `i-veewe vo Penzionerskiot dom vo \or~ePetrov, po izvr{enoto sogleduvawe zasostojbata vo domot, konstatirano edeka ima potreba od investicionovlo`uvawe, odnosno renovirawe nazaedni~kite prostorii. Izvr{ena esanacija na pokrivot, postaveni se no-vi podni plo~ki, vleznata vrata esmeneta, a e izvr{eno i varosuvawe naprostoriite.

- Vo postojan kontakt sum so nadle`-nite od Fondot na PIOM. Gi informi-ram za site problemi i se dogovarame{to mo`e pobrzo da gi re{ime. So po-mo{ i poddr{kata na gradona~alnikotSokol Mitrevski, se nadevame dekauslovite za `ivot vo domot }e se podob-rat. - veli Duraku.

- I pokraj starosta i zdravstveniteproblemi i nie so stanarite izlegovmei zedovme u~estvo vo akcijata "Za po~istgrad#. Go ~istevme dvorot i parkot za dani bide poubavo i po~isto. Dosega drugiaktivnosti ne sme imale, no imame voplan da napravime ekskurzija do nekoeizletni~ko mesto ili lokalitet - ras-ka`uva Duraku. Za da ne uveri vo setotoa {to ni go ka`a ne pro{eta niz domoti pritoa razgovaravme so nekolku sta-nari koi iska`aa samo pofalni zboroviza smestuvaweto vo domot. Gi posetivmei Du{anka i Veljan Pereski.

- Vo domot sme ~etiri godini, veliVeljan, koj ima 87 godini. Se najubavo mo-`am da ka`am za domot, za smestuvawetoi za higienata. Pofalni zborovi za ra-kovodstvoto. Za mene ovoj dom ja ima vis-tinskata namena za penzionerite.

Zaminavme so nade` deka site prob-lemi i te{kotii vo domot naskoro }ebidat razre{eni i deka toj }e se pret-vori vo prijatno kat~e za `ivot na pen-zionerite kade tie }e gi pominuvaatsvoite denovi vo mir i spokojstvo.

Vasil Pa~emski

Penzionerski dom vo \or~e Petrov

Dom - spored potrebite na penzionerite

Bawskiot turizam e eden od klu~nite stolbovi za razvojot na Op{ti-na Debar. Dvata lokaliteti na Debarskite Bawi, onoj vo Bawi{te idrugiot vo Kosovrasti poradi mo{ne kvalitetnata termalna voda od

den na den se se poposeteni ne samo od doma{nite tuku i od gosti od stran-stvo. Ovie bawi koi se me|u prvite vo Evropa po kvalitetot i lekovitos-ta do`ivuvaat preporod po privatizacijata, taka {to sega so brojniteinvesticii napraveni od noviot sopstvenik tie imaat odli~ni uslovi koigi zadovoluvaat i potrebite na stranskite gosti.

Sopstvenikot na privatnoto pretprijatie "Debarski Bawi Capa# MexitCapa, koj e debar~anec i primeren menaxer, investira{e nekolku milio-ni evra za sanacija i rekonstrukcija na hotelskite kapaciteti vo Bawi{tei Kosovrasti. Toj e mo{ne skromen i nema gostin vo bawite koj ne se sret-nal so nego. Toj se interesira za misleweto na gostite za smestuvaweto, za

uslugite, i za se ona {totie go posakuvaat, pritoane e bitno od kade doa|aklientot, najbitno e tojda bide zadovolen odprestojot vo bawite, pod-vlekuva Capa.

- Uspeavme da go dup-lirame brojot na no}e-vawata vo edna kalen-darska godina od 40 na 80iljadi. Toa e rezultat nana{ata rabota vo pret-prijatieto. Investiciitekoi gi vlo`ivme vedna{po privatizacijata na

bawite, davaat rezultati. Sega se celosno sanirani hotelskite kapacite-ti, vo sekoja soba ima internet, sistemi za zatopluvawe i za razladuvawe,a osobeno vnimanie se poosvetuva i na medicinskiot personal. Nie imameodli~ni zdrastveni rabotnici, a del od niv ve}e se na dospecijalizacija.Se {to raboteme e vo nasoka na usovr{uvawe i podobruvawe na usloviteza prestoj vo bawite - veli Capa.

- Menaxerskiot tim gi plasira uslugite kako na doma{niot, taka i nastranskiot pazar, pa zatoa ima zgolemuvawe na brojot na gostite od na{a-va zemja, no isto taka i od Albanija, Kosovo, iselenici od SAD i od nekoievropski dr`avi. Nad 60 nasto od gostite se od stranstvo, a toa dovolnogovori za nivoto na na{ite uslugi i za visokiot kvalitet na termalnatavoda koja e mo{ne lekovita. Ovaa godina vo Debarskite Bawi prestojuvaaokolu 2500 penzioneri vo ramkite na proektot na Vladata za besplatenprestoj vo bawite za penzionerite so niski penzii. Vo Debarskite Bawipenzionerite dobija odli~na usluga i minaa navistina nezaboravni deno-vi. Proektot na Vladata e za pozdravuvawe. Ovoj proekt treba da prodol-`i bidej}i ovozmo`i da prestojuvaat penzioneri koi so nivnite penzii ni-koga{ ne bi mo`ele da gi posetat bawite. Navistina stanuva zbor za go-lem human proekt posveten na penzionerite. [to se odnesuva do na{itegosti, tie pominaa dobri denovi i bea mo{ne zadovolni - objasnuva sop-stvenikot na bawite Mexit Capa.

- Golemoto zadovostvo na penzione-rite e vneseno i vo knigata na spomeni{to se napi{ani od strana na penzio-nerite koi prestojuvaa ovde vo Debar-skite Bawi. Eve nekoi od niv: "Jas sumSlobodanka Stanoevska od Bitola. Vo-odu{evena sum od prestojot i nemamzborovi kako toa da go iska`am. Voda-ta me izlekuva od depresijata {to jaimav, a odnosot na personalot i rako-vodstvoto so qubeznosta se na najvisoko nivo. Podobra ~est i zadovolstvone sum osetila na drugo mesto vo mojot `ivot, - pi{uva edna od penziner-kite koi prestojuvaa vo Debarskite Bawi.

Vo knigata na spomeni isti se i ocenkite na penzineri od drugite gra-dovi od zemjava. Site se zadovlnoni.

- Nie kako rakovodstvo na bawite, veruvame deka Vladata }e gi prodol-`i vakvite proekti vo interes na lu|eto od tretata doba. Toa e generaci-ja koja so trud go odrabotila svoeto i dala mnogu za nie kako pomladi ge-neracii da go imame ova {to denes go imame, - objasnuva Capa. - Ovoj po-roekt dava i ekonomski efekti za pretprijatieto. So sredstvata se vr{atnovi invensticii kako vo lokalitetot vo bawite, vo Debar, taka i vobawskiot lokalitet vo Kosovrasti. Sopstvenikot na Debarski Bawi Capagovori i za sorabotkata so Fondot za zdravstvo.

- Imame dobra sorabotka, pa taka na lekuvawe i na prestoj vo bawite sedoa|a i preku Fondot. Po potrebnata procedura nie imame dogovor so Fon-dot za zdravstvo taka {to na{ite bawi nudat i zdravstveni uslugi. Voda-ta koja e retka vo Evropa lekuva desetici bolesti i taa treba da se ko-risti.

Vo razgovorot so Capa bevme informirani i za prestojnite proekti vopretprijatieto vo privatna sopstvenost.

- Nie pokraj lekuvaweto vo bawite nagolemo raboteme i okolu rekrea-tivniot prestoj. Imeno naskoro }e startuva i izgradbata na poligoni idrugi tereni, se so cel da se podr`i i da se razviva i elementot na rek-reacija vo dvata lokaliteta na bawite. Ubavinite i vodata treba da seiskoristat maksimalno - veli Capa koj dodava deka Debarskite Bawi da-vaat ogromni mo`nosti za razvoj na bawskiot turizam ne samo na lokalnotuku i na nacionalno i na me|unarodno nivo. Treba maksimalno da se isko-ristat ovie blagodetti koi gi dala prirodata. Debarskite Bawi ve}e nu-dat uslugi ne samo za vreme na sezonata, tuku i vo tekot na site 12 meseci.

Vjoca Sadiku

RAZGOVOR SO SOPSTVENIKOT NA PRIVATNOTOPRETPRIJATIE DEBARSKI BAWI - CAPA "MEXIT CAPA#

Investiciite po privatizacijata naBawite sozdadoa evropski uslugi

Po~ituvani, Majka mi e penzioner od 1996-ta godina. Dali mo`ete da me izves-

tite dali funcionira prijavuvaweto za besplatni bawi, od progra-mata na Vladata. Kade treba da se obratam i da ja prijavam majka mi,bidej}i ima potreba od bawsko lekuvawe.

I kakvi se Va{ite iskustva, kako i iskustvata na korisnicite?Vi blagodaram

Sa{a Pavlovi}

Aplikaciite za bawska rekreacija i lekuvawe za 2010 godina beanapraveni na po~etokot na godinata. Za idnata godina }e se aplicira prikrajot na ovaa ili na po~etokot na 2011 godina.

\

\

\

\

\

\

\

\

\

ZDRAVSTVO PENZIONERplus avgust 201014

@ivotot e pat na koj naidu-vame na radost, no i naprepreki. ^estopati ni se

~ini deka do{ol krajot deka toa{to ne presretnalo te{ko mo`e dase pomine. Za sre}a so dru`ewe iprijatelska poddr{ka se sesovladuva i toa mnogu po-lesno. Toa go sfatile `eni-te od Sveti Nikole.

Gi najdov vo prostorijatana Organizaijca na `eni voSv. Nikole. Dvaesetina `e-ni voglavno od tretoto doba- penzionerki, sedea okolumasata zaedno so doktorka-ta i psihologot. Se gleda{edeka se poznavaat me|u sebe,deka se site prijatelki...Mo`ebi nekoj }e se pra{akako e mo`no tolkav broj na `eni dabidat prijatelki? Mo`no e! Prija-telstvoto e ne{to zaradi godinite,no i zatoa {to si se potrebni ednana druga vo zaedni~kata borba pro-tiv zaedni~kiot neprijatel. Tie si-te imaat ne{to zaedni~ko, se boratprotiv opakata bolest, karcinom nareproudktivnite organi. ^ekorej}itaka edna pokraj druga i dru`ej}i setie ja pobeduaavt bolesta i so ver-ba ~ekorat ponatamu vo `ivotot,trudej}i se so smea i vedrina, sooptimizam da go do~ekaat novotoutro.

Sobiraweto i dru`eweto ne espontano i slu~ajno. Incijator zaovie sredbi e Organizacija na `eniod Sv. Nikole i toa ve}e pet godini,od 2005 god. Tie edna{ mese~no sesostanuvaat i si razmenavuat is-

kustva, razgovaraat za svoite prob-lemi i maki. Edni od niv imaat svoipozitivni iskustva so lekari od Sv.Nikole i Skopje, drugi pak se sudi-raat so te{kotii i nedorzabirawa.Se `alat deka gi vra}aat poneko-ga{ od bolnicata bez pregled, naprimar zatoa {to nemaat tri uputaza snimawe namesto eden, za tridela od rakata: ramo, lakot i dlan-ka!? Mo`ebi takov e redot, no setotoa mo`e da im bide ubavo objasne-to i barem so zbor da im se pomognepolesno da se spravat so te{katabolest.

Na sostanocite na ovie hrabri`eni koi voglamno se vo poodmina-ti godini i penzionerki, prisustvu-va lekar i psiholog koi im stanalere~isi prijatelki i koi im davaatpoddr{ka i stru~ni soveti vo vrska

so nivnata bolest. Niv-nata humanost i rabi-rawe im davaat sila daizdr`at vo nivnata bor-ba, sovetuvaj}i gi da sedru`at, da bidat relak-sirani i pozitivno dagledaat na se. Im poma-gaat na ovie `eni poles-no da se so~uvaat so bo-lestta i so dru`ewe dasi go prodol`uvaat `i-votot. Mnogu od niv seoperirani pred 5-6 go-

dini i od niv formirana e "Grupaza samopomo{# koja gi posetuva no-vozabolenite, gi hrabri i gi okura-`uva za polesno da se spravat sobolesta.

Inaku denovite si gi razubavuva-at so smea i vicevi, so ekskurzii ipatuvawa niz zemjata, a ~esto i vostranstvo kaj svoite deca i vnu-~iwa. Iako so zdravstveni proble-mi polni se so `ivoten elan, pozi-tivna energija i radost, svesni de-ka `ivotot e premiera i nema rep-riza.

Vukica Petru{eva

Zaedni~ki ja pobeduvaat bolesta

Vode~ki nau~nici na poleto na nevrologijata pre-dupreduvaat na opasnosta pri stareewe na mozo-kot i gubewe na memorijata. Spored niv ako ne

vnimavate na ishranata, ne se rekreirate, ne se dvi`i-te, tuku nasekade koristite avtobus ili kola, retko ~i-tate knigi, postojano gledate TV, poleka, no sigurno jagubite mozo~nata kondicija, odnosno va{iot mozok pob-rzo staree. Fakt e deka mnogu te{ko mo`e da se korigi-ra i podmladi umot, no sepak postoi na~in i mo`nost. See vo va{i race, se zavisi od vas samite. Bidej}i, dobravest e deka stareeweto na mozokot mo`e da se zabavi ive}e ostarenite kletki mo`at da se podmladat.

[to vsu{nost se slu~uva? Ova najdobro i najslikovi-to go objasnil Hejms Hozef, direktort na Centarot pro-tiv stereewe na ~ove~kiot organizam na univerzitetot"Taft# vo Boston, koj veli deka neuronite na mozokotako ne se vnimava, se odnesuvaat kako nekoi stari bra~-ni dvojki i prestanuvaat da komuniciraat me|u sebe ka-ko {to toa go pravele porano, bidej}i site funkcii {togo dr`at mozokot vo pasivna sostojba gi o{tetuvaat ne-uronite. Eve nekolku soveti kako da ja podobrite kon-dicijata na va{iot um:

[to pove}e ~itajte. ^itaweto }e vi go razubavi de-not i }e vi pomogne da vi stane denot popodnosliv, akove izma~uvaat problemi. Dobienite informacii godr`at va{iot um vo kondicija na pomnewe. Nau~niciteutvrdile deka ~itaweto na glas go vklu~uva mozokot dafunkcionira kako prekinuva~. Za najdobri rezultati~itaweto treba da bide brzo i jasno. Ako toa se kombi-nira so smeta~ki operacii (ne koristete postojano di-gitron) toga{ rezultatite za podobra memorija se u{tepodobri.

Istra`uvawa napraveni vo SAD utvrdile dekadru{tvenite igri vlijaat na vitalnosta na mozokot i napameteweto.

Mnogu dobri za ve`bawe na mozokot i na memorija-ta, kako i zbogatuvawe na fondot na zborovi se krtoz-borite. Niv mo`ete da gi najdete skoro vo sekoj vesnik ispisanie, ili na www.krstozbori.com.mk.

Hranata pomaga za bistar um i protiv stareewe namozokot. Grozjeto i grozdoviot sok sodr`at super anti-oksidansi koi ne dozviluvaat degradacija na mozo~nitekletki. Istite gi ima i vo crvenoto vino, no pijte samoedna ~a{a na den. Za mozokot se dobri i borovinkite,ribizlite, jagodite, slivite i vi{nite, koi isto taka gopottiknuvaat raboteweto na kletkite na mozokot i gopodobruvaat kvalitetot na pomneweto. Stimulansi za

podobra memorija se masnite kiselini omega 3, 6 i 9, ka-ko i vitaminot E i B-vitaminite, a posebno B12.

Promenata vo rutinata na dnevnite aktivnosti ka-ko miewe zabi so leva mesto so desna raka, odewe dopazar ili do rabota po druga pateka i drugo.

Pe{a~eweto e aktivnost koja ja pottiknuva cirku-lacijata na krvta vo mozokot. Dovolni se samo dvaese-tina minuti dnevno.

Mo`ebi seto ova vi e poznato i go znaete, no eve mo`-nost da se potsetite. Ako pak seto ova ne pomaga eve iedno drugo re{enie:

Po odredeni istra`uvawa vo vrska so ovoj problem,utvrdeno e deka lu|eto se se}avaat na podatoci i slu~u-vawa od pred 40 godini, a ne mo`at da se setat na poda-toci od pred dva dena. Vi li~i ova poznato! So cel dabide donekade re{en i ubla`en ovoj problem, za potre-bite na proektot "MyLifeBits#, istra`uva~ot na "Microsoft#,Gordon Bel po~nal digitalno da go snima svojot `ivot.Najprvo gi skeniral svoie stari fotografii, dokumentii bele{ki. Koristej}i go prototipot na kompanijata"Sens-Cam#, koj go nosel kako privrzok okolu vrat, po~-nal da gi snima site sostanoci, telefonski razgovori ise ona {to go gledal i {to mu se slu~uvalo preku den.Potoa ovie informacii gi katalogiziral i sreduval.Podatocite gi prefrluval vo bazata na podatoci nasvojot kompjuter na koj mo`el lesno da prebaruva so me-tod koj e krajno ednostaven i manuelen. Po seto ova tojzaklu~il deka za petnaesetina godini ~ovekot }e bidevo mo`nost svoite se}avawa, odnosno svojata memorijada ja nosi okolu vratot, na edna edinstvena naprava ko-ja }e gi snima i ~uva slu~uvawata so slika i ton. Poda-tocite }e bidat sredeni i avtomatski sobirani. Najbit-no od ovoj proekt e sozdavaweto "softver# - program zabrzo prebaruvawe. Zasega spored Bel, sobrani se pove-}e od dvaeset vidovi podatoci. Toj gi pronao|a podato-cite i se se}ava za pomalku od 30 sekundi.

Kako minuva vremeto ovie uredi za osve`uvawe na~ove~kata memorija vo vid na privrzoci koi }e mo`at dase nosat na vrat, stanuvaat se pominijaturni i poevtini.So sozdavawe na ovaa "ve{ta~ka# memorija ~ovekot }e goeliminira stresot zaradi zaboravawe i }e se ~uvstvuvaprijatno i sigurno. Zna~i, ova e mo`nost da bideme i po-pametni i ukraseni. Se o~ekuva deka vakvi privrzoci }ese pojavat na pazarot za desetina godini. No, {to se 10godini, }e pominat za ~as, a dotoga{ podobrete si ja i~uvajte si ja sopstvenata memorija!

podgotvila: K. S. Andonova

Rezervna memorija kako ukras

Negativnite, zagri`uva~ki mis-li imaat negativen efekt vrzna{eto telo i ~uvstva, a spro-

tivno na toa, pozitivnite i motivi-ra~ki misli imaat blagotvorenefekt i deluvaat mo{na lekovitovo sekoj pogled. Op{to e poznato de-ka na{ite misli direktno vlijaatvrz funkcioniraweto na na{eto te-lo, odnosno na{eto telo i duh pret-stavuvaat edna celina. So avtosu-gestija i pozitivni misli mo`at dase namalat duri i bolkite, mo`e po-ubavo da se ~uvstvuvame i pobrzo daozdravime. Toa zna~i deka nievsu{nost mo`eme da vlijaeme vrzna{eto telo i na{ite emocii. Pozi-tivno razmisluvawe pottiknuva na-maluvawe na napnatosta, sozdavawena prirodni analgetici vo organiz-mot, a so toa i namaluvawe na bol-kite. No, ne e sekoga{ lesno da pro-cenime dali na{ite misli imaatpozitiven, stimulativen efekt vrznas ili imaat negativen, limiti-ra~ki efekt. Eve nekolku negativnimisli koi mo`at da go zabavat po-dobruvaweto na sostojbite: nikoga{nema da ozdravam; treba{e ve}e daozdravam; ne mo`am da izdr`am;{to ako ne mi pomine...

Pokraj ovie postojat u{te mnogudrugi vidovi na limitira~ki, nega-tivni misli. Zaedni~ko ne{to zasite niv e {to tie sekoga{ se iraci-onalni i ne se baziraat na dokazi ifakti. Ima negativni misli koi nise javuvaat koga mislime deka ne{tone e dobro ili ne{to ne e kako {tonie bi sakale da bide. Postojat inegativni misli so koi se ~uvstvu-vame lo{o zatoa {to si vr{ime pri-tisok vrz samite sebe primoruvaj}ise da zavr{ime zada~i koi se nad-vor od na{ite mo`nosti. Kako re-zultat na vakvite negativni mislise javuva ~uvstvo na vina i stres,koi potoa predizvikaat napnatost,voznemirenost, pa duri i fizi~kabolka. So drugi zborovi, koga ne bo-li du{ata, ne boli i teloto.

]e vi se zgolemi li penzijata akopostojano mislite deka e mala? Se-kako deka nema. ]e poeftinat lihranat i lekovite ako postojanorazmisluvate deka e taka. Sekakodaka nema! Samo si tro{ite energi-ja koja vi e potrebna za mnogu drugi

raboti, a i si go rasipuvate zdravje-to. Zna~i, ako ne mo`ete da vlijaetekakvi misli }e vi dojdat na um, mo-`ete da izvr{ite ignorirawe iotfrlawe na negativnite misli i dase fokusirate na drugi misli koiimaat pozitivno vlijanie vrz va{i-ot organizam.

Sigurno se pra{uvate kako da gonapravite toa? Treba da nau~ite ka-ko da gi menuvate va{ite misli iva{iot potsvesen na~in na razmis-luvawe postepeno od negativen stavkon ne{tata i kon `ivotot voop{to,poleka da go pravite pozitiven! Pritoa, ne zaboravajte deka dali }emislite pozitivno ili negativnozavisi samo i izklu~ivo od vas sa-mite. Kako da ja napravite najdobroi najbrzo taa trensformacija? Za-po~nete taka {to }e gi zabele`uva-te ili }e gi pametite va{ite mislii na~in na razmisluvawe. ^esto iova e dovolno za da gi isfrlite ne-gativnite misli i zborovi od va{a-ta glava i re~nik. Izbegnuvajte mis-li koi gi sodr`at zborovite: treba,mora, sekoga{, nikoga{, {to ako...Sekoga{ trudete se da go naglasitepozitivnoto i ubavoto vo se. Posto-jat pove}e tehniki, a eve edna odniv: koga }e zabele`ite deka raz-misluvate negativno upotrebete go"kop~eto kontrol# {to }e si go "vgra-dite# vo glavata. Stopirajte gi nega-tivnite misli i brzo zamenete gi sopozitivni koi gi imate skladiranovo va{ata baza na pozitivni misli izborovi. Eve na primer nekolku po-zitivni misli koi sekoga{ treba dagi imate pri raka, spremni: }e pomi-ne; lesno }e se spravam so toa; nemada mislam na toa; }e bide dobro, ne-ma da se nerviram... Upotrebuvajte jaovaa tehnika na kontrola i zamenaizvesno vreme i naskoro }e zabele-`ite zna~ajna promena vo na~inot nakoj razmisluvate, polesno }e vi bi-de spravuvaweto so problemite ipsihi~kata i fizi~kata bolka.

Da se bide pozitiven zna~i da sebide naso~en kon pozitivnite as-pekti na `ivotot. Toa e najdobriot inajlesniot na~in da si pomognetesebesi, bidej}i pozitivnite mislise najdobriot i najeftiniot lek!

podgotvila: M. Damjanoska

Pozitivnite misli se najeftiniot lek

Lu|eto od treto doba stradaat odzgolemen krven pritisok. Mnogu-mina od niv istiot go reguliraat

so tableti prepi{ani od lekar, nomnogumina koristat alternativni le-kovi od doma{nata apteka, ne{to za-radi faktot deka tie lekovi se po-malku {tetni, a ne{to i zaradi mali-ot buxet so koj raspolagaat. Eve edenlek koj mo`e da se odgleduva duri i vosaksija na prozor ili na terasa. Stu-dija objavena vo najnovoto izdanie nanau~niot `urnal Cell Metabolisme,otkriva deka dolgotrajna upotreba nasupstanca nare~ena kapsatsin, {to jaima vo lutite piperki, doveduva donamaluvawe na krvniot pritisok kajgluvcite. Kineski istra`uva~i, avto-ri na studijata, velat deka dolgotraj-nata upotreba na supstancata aktivi-ra receptor koj se nao|a vo obvivkatana krvnite sadovi. Edna{ aktiviran,receptorot proizveduva nitro-oksid,molekula {to gi {titi krvnite sadoviod vospalenie i nefunkcionalnost.Vode~kiot avtor na studijata, @iming@u od Tretiot armiski medicinski

univerzitet vo ^ongking vo Kina, velideka celta na istra`uvaweto bila dase istra`i vlijanieto na kapsatsinotna krvniot pritisok. Spored @u, is-tra`uvawata poka`uvaat deka imapokazateli za dobroto dejstvo na kap-satsinot na kineskoto naselenie. VoSeveroisto~na Kina brojot na lu|e sohipertenzija kaj populacijata e 20procenti, sporedeno so JugozapadnaKina kade stapkata e me|u 10 i 14 pro-centi. @u veli deka vo JugozapadnaKina lu|eto sakaat da jadat luta ihrana za~ineta so luti piperki i kakorezultat na toa lu|eto se pozdravi.Postojat i istra`uvawa koi tvrdatdeka lutata hrana go namaluva i pra-got na izdr`livost na bolka.

A.S.K.

So ogled na site informacii koi mo`e dagi najdeme vo vrska so ve`baweto, mnogue te{ko da se oddeli ona {to e fakt od

ona {to ne e vistina. Postojat pove}e ne-vistini povrzani so ve`baweto. Eve nekoi:

Ako kako pomladi ne ste ve`bale, segae ve}e predocna.

Povozrasnite lu|e veruvaat deka e docna dapo~nat so ve`bawe koga ve}e ne go praktikuva-le toa kako pomladi. Istra`uvawata poka`aadeka nikoga{ ne e docna za da gi po~uvstvuvatepridobivkite od ve`baweto. Kako {to stare-eme, redovnite ve`bi i fizi~kata aktivnostmo`at da go namalat rizikot od bolesti na kos-

kite i muskulite i da pomognat vo izvr{uva-weto na sekojdnevnite aktivnosti. Bez ogled navozrasta i zdravstvenata sostojba, sekoga{treba da se konsultirate so medicinsko licepred da po~nete so aktivno ve`bawe

Bez bolka nema napredok. Voop{to ne e to~no deka mora da ve`bate so

golem intenzitet i mnogu dolgo vreme za dadobiete rezultati. Istra`uvawata poka`u-vaat deka duri i so polesni ve`bi koi se iz-veduvaat sekojdnevno, mo`e da imate rezulta-ti. Prepora~livo e da se pravat kardiovas-kularni ve`bi 3-5 pati vo nedelata vo periodod 20-45 minuti, so maksimalno nivo na pul-

sot (koe iznesuva 220 minus va{ata vozrast)na koe mo`ete da ve`bate, a da ne ostanetebez zdiv. Za taa cel mnogu proizvoditeli nu-dat spravi za kardiovaskularni ve`bi koiimaat digitalni aparat~iwa za merewe napulsot.

Ako prestane{ da ve`ba{, muskulite }ese pretvorat vo masni naslagi.

Mnogumina veruvaat vo ova, no fakt e dekamuskulite i masnite naslagi se dve razli~nitkiva koi nikoga{ ne mo`at da se konver-tiraat edno vo drugo, no vistina e deka }e sepromeni tonusot. Dokolku prestanete dave`bate muskulnoto tkivo }e se namali. Na-

malite muskuli nemaat golema potreba od ka-lorii taka {to doa|a do zabavuvawe na meta-bolizmot. Zatoa, ako prodol`ite da vnesuva-te ist broj kalorii, a ne ve`bate, }e dojde dozgolemuvawe na masnoto tkivo vo organizmot.

Fizi~kata aktivnost mo`e da go zamenive`baweto.

Mo`e, a od druga strana nosi i pogolemapolza. Ako redovno ja kosite trevata, se za-nimavate so hobi koe bara fizi~ki napor, ko-pate i sadite vo gradinata, ne mora da ve`ba-te, a i nema da imate vreme.

K.S.A

Vistini i nevistini za fizi~kata aktivnost i za ve`baweto

Lutite piperki go namaluvaat krvniot pritisok

\

\

\

REKLAMIPENZIONERplus avgust 2010 15

IZBOR PENZIONERplus avgust 201016

\

Pove}e godini nanazad sve-doci sme na o~igledno for-sirawe na t.n. {tedlivi

svetilki za smetka na standar-dnite so za`areno vlakno. Osnov-noto {to go znaat obi~nite lu|e za{tedlivite svetilki e deka dava-at pove}e svetlina za ista potro-{ena struja vo odnos na voobi~ae-nite, klasi~ni svetilki, pa zatoai go dobile imeto - {tedlivi. Odzemjite na Evropskata unija vo teke organizirano povlekuvawe odpazarot na klasi~nite svetilki inivna zamena so {tedlivite flu-orescentni svetilki. Me|utoa, ka-ko i vo sekoja rabota, i kaj oviesvetilki ne e se pozitivno. Evenekoi fakti koi se bitni i koitreba da se znaat za {tedlivitesvetilki:

- Za proizvodstvo na {tedlivi-te svetilki se tro{i od 6 do 40pati pove}e elektri~na energija.Za nivniot transport niz svetotisto taka se tro{i pove}e energi-ja bidej}i se ne{to pogolemi, a seproizveduvaat samo vo nekolkuzemji.

- Klasi~nite svetilki se proiz-veduvaat od: staklo, lim, bakar,kalaj i volfram (site se netok-si~ni i se recikliraat). Sostojki-te potrebni za proizvodstvo nafluorescentnite svetilki se da-leku pomnogubrojni: staklo, lim,bakar kalaj, `iva, olovo antimon,barium, arsen, itrium, soedinenijana fosfor, cink-berilium sili-kat, kadmium bromid, soedinenijana vanadium, torium, plastika (go-lem broj od niv se toksi~ni i ne serecikliraat).

- Razlikata vo ja~inata na svet-losta e okolu 15-20% pogolema kaj

klasi~nite svetilki. Potro{u-va~kata na elektri~na energija kajklasi~nata svetilka e onolkukolku {to pi{uva na nea. Kaj{tedlivite svetilki toa e znatnopomalku.

- Zamena na klasi~nite svetil-ki so {tedlivite ne e mo`na vosite slu~ai. Koga se raboti za di-zajn na osvetlitelnoto telo vo koeventilacijata, a so toa i ladewe-to se lo{i (plafowerki, zidni,poluotvoreni) ne e pogodna zame-nata bidej}i vo {tedlivite sve-tilki e vgradena elektronika nakoja i e potrebno ladewe.

- Reciklirawe na {tedlivitesvetilki e skapo i re~isi ne emo`no vo celosnost, a ova e vosprotivnost so svetskite ekolo{-ki tendencii.

- [tedlivite fluorescentnisvetilki vlijaat na ~ovekovotozdravje i na prirodna sredina.Skokovite vo siniot del na spek-tarot mo`e da go "izla`at" orga-nizmot deka e den, namesto no}, pabiolo{kiot ~asovnik da funkcio-nira kako da e den i da go forsirala~eweto na "dnevnite" hormoni.

- @ivata koja ja sodr`at oviesvetilki e izvonredno toksi~enhemiski element. Koli~estvoto na`iva vo sekoja svetilka e naj~esto5 mg. Renomiranite proizvoditeliuspevaat da ja namalat ovaa sod-r`ina na `ivata na 1-2 mg, no toago poskapuva procesot na proiz-vodstvo i cenata na takvite sve-tilki e dosta povisoka.

No koga sme kaj ovie svetilkieve u{te nekolku korisni sovetivo vrska so niv {to treba da giznaete ako vi pukne vakvata sve-tilka vo domot:

Se otvora prozorec i se na-pu{ta prostorijata; se provetruva15 minuti.

Ostatocite od staklo se sobi-raat so pomo{ na kruta hartija ilikarton - nikako so goli race bi-dej}i `ivata navleguva preku ko-`ata.

Podot se bri{e so vla`nahartija ili krpa.

Ako preostanatite delovi sesobiraat so pravosmukalka, kesataod pravosmukalkata da se izvadi ida se frli.

Kako i da e, na problemot trebada mu se prijde racionalno, soobid da se sogledaat site pozi-tivni i negativni posledici. Tre-ba da se znae deka samo 5% od pot-ro{enata elektri~na energija vodomovite, pa|a na osvetluvaweto.So racionalno koristewe na boj-lerite, klima-uredite, {poretiteili ma{inite za perewe ali{ta isadovi mo`e da se ostvari zna~i-telno pogolemo {tedewe na elek-tri~na energija. Najudobno bi bilo{tedlivite fluorescentni sve-tilki da ne se koristat vo dnevni,rabotni i spalni sobi po domovi-te, tuku se prepora~uvaat za skali,hodnici, pomo{ni i drugi prosto-rii kade {to treba da ima svetlopodolgo vreme.

M. Serafimovski

[tedlivi svetilki!?

Pla}ale pridonesi, a segane mo`at da go ostvaratpravoto na penzija. So

vakov problem sega se soo~u-vaat 420 zemjodelci od stru-mi~kiot region. Tie velat de-ka pri~inata za toa se zakon-skite izmeni napraveni vo2007 godina, koga bil ukinat~lenot 203 od Zakonot za pen-zisko i invalidsko osiguru-vawe. So ovie zakonski izme-ni nepravedno im bil skratenplateniot penziski sta` oddeset godini i {est meseci.Zemjodelcite, koi go imat ovojproblem, tvrdat deka prido-nesite gi pla}ale od 1978 go-dina do 1988 godina vo Upra-vata za javni prihodi, a segatoa ne im go priznavale voFondot za penzisko i inva-lidsko osiguruvawe. Velatdeka im e nanesena golemanepravda i baraat taa da bideispravena.

- Mene mi priznavaat osumgodini, a deset ne mi prizna-vaat. Vkupno imam plateno 18godini i devet meseci. Po mo-ite presmetki za {to imampotvrda, imam re{enija i ~e-kovi so koi sum pla}al vo pe-riodot od 1978 do 1997 godina.Toa se 19 godini i e to~en po-datok od Upravata za javniprihodi. Ne sum bil nitu vostranstvo,no so propusnica voBugarija, samo vo nivata sumbil zaroben cel `ivot- veli-Dimitar Atanasov, zemjodelecod seloto Su{ica.

I na Stojan Kolev, zemjode-lec od seloto Radovo, ne mu ejasna ovaa situacija.

- ne mo`am da sfatam dalivo taa dr`ava mo`e nekoj daraboti, pridonesite da gipla}a i na kraj da go izvisat.Mnogu e lo{a taa rabota. Nesakam nikoj da navredam, nosakam vistinata da ja ka`eme,potoa }e vidime dali }e gi ze-mat predvid na{ite reakcii.Nie sme izma~en narod, sekojznae kakvi paqri pe~ali zem-jodelecot i kolku se tie te{-ko zaraboteni- re~e StojanKostov.

Za problemot so sta`ot zem-jodelcite gi informiraa ipratenicite od strumi~kiotregion. Od niv baraat vo re-publi~koto sobranie da ini-ciraat rasprava na ovaa temai da se vrati ~lenot od Zako-not za penzisko i invalidskoosiguruvawe so koj nepravednoim e skraten sta`ot za kojtvrdat deka go pla}ale, a segane im se priznava. Nekoi odzemjodelcite ve}e po~nalepostapka po sudski pat da si gibaraat pravata za koi smetaatdeka nepravedno im se odze-meni.

So izmenite na Zakonot zapenzisko i invalidsko osigu-ruvawe, napraveni vo 2007 go-dina, pogodeni se okolu ~eti-ri iljadi zemjodelci vo Make-donija.

"Farmer”

Nad 400 zemjodelci ne mo`at da ostvarat pravo na penzija

Strumi~kite zemjodelci baraat priznavawe na sta`ot od deset godini

Periodot na docna zrelostili periodot na starost~esto go zamenuvame so iz-

razot period na senilnost. ^ove~-kiot `ivot od ra|aweto do umi-raweto, od po~etok do kraj, seodviva niz pove}e biolo{ki i so-ciolo{ki periodi, {to vo edensovr{en ciklus se menuvaat edenpo drug. I sekoj `ivoten ciklusima svoi specifi~ni biolo{ki,psiholo{ki i socijalni karakte-ristiki, spored koi se karakteri-ziraat `ivotnite periodi.

So prof. d-r Georgi ^adlovski,nevropsihijatar vo Dijagnosti~kicentar, razgovaravme za fazata vo`ivotot koga ne postoi nazad - zasenilnost, za mo`nite prevenciii na {to se dol`at raznovidnitementalni oslabnuvawa.

- Senilnost ozna~uva patolo{-kiot poim na treta doba, odnosnoona {to vo lai~kiot govor se na-rekuva izvetreanost, dodeka vomedicinskata terminologija sekoristi dementnost. Treba da seznae deka starosta ne zna~i iizvetreanost, bidej}i i do najdoc-nite godini od vozrasta ~ovekotmo`e da ima dobar razum, rela-tivno dobro pametewe i urednisocijalni i emocionalni kontaktii relacii. Kolku za potsetuvawe,do v~era 65-godi{nik ni izgleda-{e mnogu staro i iznemo{teno, adenes i 75-godi{nik se u{te e re-lativno mlad i za~uvan. Zarem imamalku primeri okolu nas, lu|e vodlaboka starost se u{te da se ra-zumni, vredni, pa i produktivni.Sepak, genetskite kodovi ja dava-at individualnosta i na mental-niot aparat i na telesnite organivo ponaprednatata vozrast. Ili,

obi~no, kako {to veli narodot -kako ti e pi{ano.

Koi mentalni naru{uvawa seslu~uvaat vo tretata doba?

Od mentalnite naru{uvawa {tose javuvaat vo taa doba (po koi ne-koga{ nevkusno se karikira i voz-rasta) naj~esti se demenciite {to,za `al, ponekoga{ (kako kaj ranataforma na Alchajmerova bolest)mo`e da se manifestiraat i mnogupred 65-godi{na vozrast. Demen-cija zna~i steknata (ne vrodena)intelektualna deterioracija(propa|awe) {to e predizvikanaod razni (nespecifi~ni) organskipri~ini, koi vo eden moment od`ivotot go napadnale centralniotnerven sistem. Zna~i, ~ovekot, zarazlika od vrodenite intelektu-alni deteorijacii (oligofrenii-te), se ra|a so ureden intelektua-len kapacitet i do odreden vre-menski period, od gledna to~ka nakognitivno-intelektualnite spo-sobnosti, `ivee sosema normalno.Eden pioner na svetskata psihi-jatrija (Francuzinot Eskirol), sa-kaj}i da napravi poslikovita raz-lika me|u oligofreniite i demen-ciite vaka ja objasnuva{e taa dis-tinkcija: "Oligofren e ~ovek {tose rodil siroma{en i siroma{en}e umre, dodeka dementniot ~ovekse rodil kako bogata{, no vo po-naprednata vozrast naglo osiro-ma{il...#.

Kaj demencijata stanuva zbor zaglobalno propa|awe na intelektu-alnite, emocionalnite i na kogni-tivnite sposobnosti, pri sostojbana za~uvana svest. Intelektual-noto propa|awe naj~esto se mani-festira so naru{uvawa vo pom-

neweto, vo rasuduvaweto i sfa-}aweto, misleweto i govorot, vi-zuelno-prostornite (orientacija-ta) i motornite ve{tini, vo spo-sobnosta za kontrola na svoiteemocii i nagoni (zatoa stariot ~o-vek po~esto pla~e ili ne mo`e dagi odlo`i svoite nagonski potre-bi) i naru{uvawa vo socijalniteodnosi i motivacii (kontakti solu|e, dru`ewa, prijatelski razgo-vori...). Kaj demencijata se ~esti idepresivnite raspolo`enija, notie najmalku gi zabele`uvame, bi-dej}i se preplaveni so drugi pov-pe~atlivi intelektualno-mnes-ti~ki simptomi.

Koi se pri~inite za ovaa poja-va, mo`e li taa da se zabavi?

Me|u pri~inite {to mo`e da do-vedat do pobrzo propa|awe na mo-zo~nite nevroni se degenerativ-nite mozo~ni naru{uvawa (Alchaj-merova bolest, Jakob-Krojcfel-dova bolest ili bolesta na luditekravi, Parkinsonova bolest, Han-tigtonova bolest, Pikova bolest idr.), potoa razni metabolni iendokrini faktori, mozo~ni ne-oplazmi (tumori), vaskularni na-ru{uvawa {to se slu~uvaat vo mo-zokot (arteriovenozni malforma-cii, hipertenzivni krizi, hroni~-ni i dolgotrajni migreni, trombo-embolii, tranzitorni vaskularniishemi~ni ataki i dr.), mozo~niinfekcii i dr.

[to e Alchajmerova demenci-ja? Dali spa|a vo maligni zabo-luvawa?

Alchajmerovata demencija e de-generativno i ireverzibilno (de-finitivno) mozo~no naru{uvawe

{to se karakterizira so brzo pro-pa|awe na site intelektualno-kognitivni funkcii, osobeno pa-meteweto, rasuduvaweto, snao-|aweto, orientacijata, emocio-nalnite kontroli, govorot i moto-rikata. Bolesta se javuva vo dveformi - kako rana demencija (sopo~etok me|u 40 i 65 godini) i de-mencija so docen po~etok (nad 65godini), {to e poznata i kako se-nilna demencija i se karakterizi-ra so pobaven razvoj i so posiro-ma{ni dementni simptomi. Kaj ra-nata forma, obi~no, od po~etokotna bolesta do krajot na `ivototminuvaat prose~no od tri do ~eti-ri godini, dodeka kaj docnataforma od devet do deset godini.Pri~inite za bolesta se u{te nese poznati, no se smeta deka naj-bitni pri~inski faktori se ge-netskata determiniranost, naru-{uvawata vo nevrohemiskatatransmisija na mozo~nite signalii nedostigot na enzimot acetilho-lin {to gi prenesuva signalite voonie mozo~ni regioni, koi se bit-ni vo funkcioniraweto na inte-lektualno-kognitivnite funkcii.

Kako po~nuva bolesta, koi sefazite i kolku e brz procesot narazvivawe?

Bolesta se karakterizira soizrazena redukcija (osiroma{u-vawe) na mozo~nite nevroni, oso-beno vo korata na mozokot i so po-java na specifi~ni (samo za taabolest) t.n. amiloidni plaki (pla-ki od amiloid {to gi zamenuvaatizgubenite mozo~ni kletki).

Po~etokot naj~esto ne se zabe-le`uva, no za kratko vreme (oso-beno kaj ranata forma) se mani-

festiraat te{kotii vo pamtewetoi vo orientacijata, koi od den naden se pove}e se zgolemuvaat zamnogu brzo (za godina-dve) da semanifestiraat i odzemenost naracete, nozete, te{kotii vo zbo-ruvaweto i sl. Prose~noto traewena bolesta od po~etokot do smrtta(i za dvete formi) e od osum dodeset godini.

Postojat odredeni fazi na bo-lesta, no tie imaat samo teoretskozna~ewe, bidej}i dosega niedenlek ne gi spre~il fazite da serazvivaat edna vo druga. Lekotedinstveno dava odredeno podob-ruvawe na dementnite simptomi,no ne ja spre~uva evolucijata nabolesta. Bolesta po~nuva so prod-romalna faza koga dementnitesimptomi te{ko se otkrivaat (~o-vekot malku zaborava od godinite,malku pote{ko rasuduva ili pres-metuva), no za pet-{est mesecisimptomite ve}e se vidlivi, oso-beno koga bolniot ve}e ne mo`e dase vrati doma, bidej}i strada ori-entacijata vo prostorot i vo vre-meto, no i kon licata okolu nego,pa ve}e ne gi prepoznava decata,vnucite i sl. Vo docnata fazaintelektualniot deficit e mak-simalen i definitiven. Po~nuvapote{ko da se dvi`i, da prepoz-nava, da smeta, da zboruva, daodi... Vo terminalnata faza ~ove-kot e vrzan za postela, ne prepoz-nava nikogo, ne razbira ni{to {tomu se zboruva, povremeno stanuvaagresiven i agitiran, no nema fi-zi~ka sila za nekoj poseriozenincident. Pri kraj na bolesta ne gikontrolira nitu mokreweto nitudefekacijata, odnosno stanuvapospan i nabrgu pa|a vo koma iumira.

Valentina Todorovska "Utrinski Vesnik#

Ne zna~i deka starite lu|e se senilni

\

\

\

SVETPENZIONERplus avgust 2010 17

Novi vidovi `ivotni sepronajdeni na povr{inaod 220 iljadi kvadratni

kilometri gusta pra{uma vocentralno Borneo, predel za

koj se gri`at Malezija, Indija,i Brunejskiot sultanat. Nau~-nicite od WWF (Svetska orga-nizacija za za{tita na priro-data) apeliraat do trite dr-`avi da ja garantiraat za{ti-tata na `ivotnite i `iviteorganizmi vo ovaa oblast koja enare~ena "Srceto na Borneo#.

Istra`uva~ite vo prosek ot-rkivaat tri novi vida mese~no,taka {to vo tekot na posledni-te tri godini, otkrieni se nad120 vidovi, a vo tekot na pos-lednite 15 godini brojkata nanovootkrieni vidovi iznesuva600.

Intresno e {to vo ovaa ob-last `iveat deset vidovi pri-

mati, pove}e od 350 vidoviptici, 150 vidovi reptili ivodozemci, i okolu deset ilja-di rastenija koi ne mo`at da sesretnat na drugi mesta na pla-netava. Taka na primer, me|uspomenatite 120 novi vidovi e`abata bez beli drobovi Bar-burula kalimantanensis, koja eotkriena vo 2008 godina, a kojae dolga sedum santimetri, imaspleskana glava i di{i samopreku ko`ata. Istata godina eotkrien i najdolgiot insekt nasvetot Phobaeticus chani ~ietelo bez pipalata dostignuvadol`ina i do 36 centimetri!Toj izlgeda kako gran~e i zara-di odli~nata mimikrija lesno

se sokriva me|u drvjata ilime|u drugi drvenesti rasteni-ja. Od ovoj vid na insekt otkri-

eni se samo tri edinki! NaBorneo `ivee i eden od najne-obi~nite vidovi na pol`avi,taka nare~en pol`av "goltar#za kogo nau~nicite velat dekae poseben po "qubovnite stre-li~ki# so koi vbrizguva hormo-ni vo partnerkata za da ja zgo-lemi nejzinata reproduktivna-ta sposobnost. Inaku vo centa-rot na ostrovot `iveat i nekoiod zagrozenite vidovi, kako{to e na primer, xudxestiotslon, leopard so damki, sumat-ranskiot nosorog, orangutanoti nekoi `ivotni koi bi treba-lo da se za{titat od izumi-rawe bidej}i gi ima samo naBorneo.

Spored nau~nici-te od programata,novootkrienite `i-votni go poka`uvaatbogatstvoto na bio-razli~nosta na Bor-neo i pri toa davaati nade` deka }e bi-dat otkrieni u{tenovi vidovi od koinekoi bi mo`ele dapridonesat za pro-nao|awe novi efi-kasni lekovi za ne-

koi te{ki i zasega neizle~ivibolesti.

K.S.A.

Otkrieni novi vidovi `ivotni na Borneo

Sekoj ~etvrti `itel na za-padnoevropskite zemji sakapenzionerskite denovi da gi

pomine vo [panija, poka`uvaistra`uvaweto na "Ejon korpo-rej{n#

Sonceto, moreto i "sangrijata#se na vrvot na listata so `elbina `itelite od zapadna Evropa,koi sakaat kako penzioneri da`iveat vo stranstvo.

Anketata, koja ja objavi britan-skata konsultantska firma vosektorot za vrabotuvawe, "Ejonkorporej{n#, poka`a deka sekoj~etvrti `itel na zapadnoevrop-skite zemji saka penzionerskitedenovi da gi pomine vo [panija.Po ovaa zemja sleduvaat Francija,SAD, Italija, Avstralija, Afrika,[vajcarija i latinoamerikanski-

te zemji.Rezultatite poka`uvaat deka

podobrite vremenski uslovi ima-at va`na uloga vo izborot na des-tinacijata kade {to anketiranitebi sakale da `iveat kako penzio-neri. Pomalku od polovinataanketirani vraboteni Britanci(42,7 otsto) sakaat penzionerski-te denovi da gi minat vo svojatazemja, dodeka, na primer, 87 pro-centi od [pancite bi ostanale vo[panija.

I mnozinstvoto anketiraniFrancuzi (81,1 procent) kako pen-zioneri bi ostanale vo svojatazemja, a toa mislewe go imaat inad 50 otsto od Dancite, Norve-`anite, Holan|anite i [vajcar-cite. Od druga strana, samo 46procenti od anketiranite Ger-

manci i 49 otsto od Ircite sakaatpenzionerskite denovi da gi mi-nat vo rodnata zemja. Anketata esprovedena na 7.500 vraboteni voBelgija, Danska, Francija, Germa-nija, Irska, Holandija, Norve{ka,[panija, [vajcarija i VelikaBritanija.

"Dnevnik#

[panija - penzionerski raj za Evropejcite

Za razlika od kaj nas vo Makedonija, vo SAD imamnogu pomalku domovi za stari lu|e. Vo Sad si-te napori se usmereni, starite lu|e da si osta-

nat vo svojot dom i da `iveat takanare~en "asistiran`ivot” {to podrazbira pomo{ i dobivawe nega vosopstveniot dom, a ne vo institucija. Site aktivnos-ti povrzani so `ivotot na starite voSAD se da bide otstranet hendikepot{to go nosat bolestite i starosta i sta-rite lu|e da bidat vo sostojba {to posa-mostojno da funkcioniraat vo svoetoopkru`uvawe. Za ovaa cel postojat ko-munikaciski mre`i postaveni na klini-kata Mejo, so takanare~eni „haj-te~” -tehnologii koi ovozmo`uvaat povrzu-vawe na klinikite so starite lu|e. Sopomo{ta na ovaa telemedicina oforme-ni se edukativni internet-stranicipreku koi pacientite dobivaat odrede-ni soveti i konsultacii, bez da imaatpotreba da odat na lekar. Ovie teleme-dicinski mre`i povrzani se i so dr`a-vi od drugite kontinenti, se so cel daim se pomogne na starite lu|e kade i dase. So pomo{ta na komunikaciskite mre-`i i telemedicinata postaveni se monitori i raznisenzori koi go nabquduvaat stariot pacient i go so-vetuvaat kako posamostojno da `ivee, koga i koi le-kovi da gi zime, bidej}i naj~esti komplikacii kajovie pacienti se javuvaat koga }e zaboravat da zematlek ili koga }e go zemat pove}e pati!

Zaradi postoeweto na ovoj na~in za davawe medi-cinski soveti vo instituciite smesteni se samo 5%od starite lu|e, {to se smeta za uspeh. No, kako se

zgolemuva brojot na godinite, toj procent sekade pa ivo SAD rapidno raste. Taka, kaj lu|eto postari od 65godini toj procent iznesuva okolu 40%, {to kakoopfatnost e mnogu daleku od opfatnosta na ovieprostori.

[to se odnesuva do zdravstvenata za{tita na sta-rite lu|e, vo SAD benificii za niv pos-tojat ve}e 40 godini. Isto taka postoi iprograma „MedicAid” - medicinska pomo{,koja gi pokriva tro{ocite za smestuvawevo starskiot dom na okolu 90 % od sta-narite. Interesen e faktot {to za nekoipacienti vo gerontolo{kite centriprestojot mo`e da ~ini i do 30 000 dola-ri godi{no, pa taka i onie koi imale"beli pari za crni denovi” za kuso vremegi snemuva i dr`avata prodol`uva da segri`i i za niv. Iako samo 8% od buxetotna SAD se tro{i za lekovi za staritelu|e, ima elementi i partii koi se pro-tiv ovoj iznos, kako i protiv zgolemu-vawe na istiot?! (Verojatno tie zabora-vaat deka i tie eden den }e se najdat votaa pozicija.) Kako i sekade vo svetotbrojot na starite lu|e sekojdnevno se

zgolemuva, so toa se zgolemuva i baraweto pomo{ oddr`avata, pa taka tie i vo SAD, isto kako i vo drugi-te dr`avi, stanuvaat eden vid tovar. Problemot eu{te pogolem bidej}i generaciite koi se na vlasttreba da odlu~at {to }e se slu~uva so starite vo mo-mentot, no i so generaciite koi idat, pa duri i za sa-mite sebe.

M. Serafimovski

Nov na~in na organizirana gri`a za starite lu|e vo SAD

Neizbe`no e. Muskulite oslabuvaat. Sluhot i vidot se gubat.Dobivame br~ki i se zgrbavuvame. Ne mo`eme da tr~ame nituduri da odime onolku brzo kako porano. Imame bolki vo delo-

vi od na{ite tela koi nikoga{ porano ne sme gi zabele`ale. Stare-eme.

Zvu~i `alno, no, o~igledno, ne e taka. Anketa na Galupoviotinstitut poka`a deka spored re~isi sekoja merka, lu|eto stanuvaatposre}ni kako {to stareat, a istra`uva~ite ne se sigurni zo{to etoa taka: "Mo`ebi ima ekolo{ki promeni#, veli Artur A. Stoun, gla-ven avtor na studijata {to se bazira na istra`uvaweto, "ili mo`e-bi stanuva zbor za psiholo{ki promeni na na~inot na koj go gledamesvetot ili mo`ebi se biolo{ki - na primer, hemija na mozokot ilipromeni na `lezdite.

So telefonska anketa od 2008 godina bea opfateni nad 340.000lu|e vo SAD, na vozrast od 18 do 85 godini, na koi im bea postavuva-ni pra{awa za vozrasta i za polot, aktuelnite nastani, li~nite fi-nansii, zdravjto i za drugi raboti. Vo anketata, ima{e pra{awa za"globalnata blagosostojba#, pri {to sekoe lice go rangira{e sevkup-noto zadovolstvo od `ivotot na skala od 10 poeni, procenka {tomnogu lu|e mo`at da ja pravat odvreme-navreme, ako ne na strogoformuliran na~in. Kone~no, vo anketata ima{e {est pra{awa so daili ne odgovori.

"Dali ste gi do`iveale slednite ~uvstva vo tekot na v~era{niotden: u`ivawe, sre}a, stres, zagri`enost, gnev, taga". Odgovoritespored istra`uva~ite, otkrivaat "hedonisti~ka blagosostojba", ne-posredno iskustvo na liceto so tie psiholo{ki sostojbi, neobreme-neti od podobreno se}avawe ili subjektivni procenki {to bi mo`e-lo da go predizvika pra{aweto za op{to zadovolstvo od `ivotot.

Rezultatite objaveni vo Zapisnikot na Nacionalnata akademija nanauki se dobri informacii za starite lu|e i za onie koi stareat. Naglobalnata skala, lu|eto po~nuvaat na 18 godi{na vozrast da se ~uv-stvuvaat prili~no dobro za sebe, a potoa, o~igledno, `ivotot po~-nuva da si poigruva so niv. Tie se ~uvstvuvaat se polo{o i polo{o,dodeka dostignat 50 godini. Toga{ se slu~uva ostar presvrt i lu|e-to stanuvaat posre}ni kako {to stareat.

Dodeka dostignat 85 godini, tie se u{te pozadovolni od sebe,otkolku {to bile na 18 godini.

Vo odnos na mereweto na neposrednata blagosotojba-v~era{nataemotivna sostojba-istra`uva~ite utvrdija deka stresot opa|a od 22godina natamu i dostignuva najniska to~ka na 85 godini. Zagri`enos-ta ostanuva postojano stabilna do 50 godina, koga naglo opa|a. Gne-vot postojano se namaluva od 18 godini natamu, a tagata dostignuvamaksimum na 50 godini, opa|a do 73 i povtorno blago se zgolemuva do85 godini.

U`ivaweto i sre}ata imaat sli~ni krivi: i dvete postepeno opa-|aat dodeka dostigneme 50 godini, stabilno se zgolemuvaat vo na-rednite 25 godini, a potoa mnogu malku opa|aat na krajot, no nikoga{pove}e ne ja dostignuvaat niskata granica na po~etokot na 50.godi-ni.

Za lu|eto {to se pomladi od 50 godini i koi ponekoga{ mo`ebi se~uvstvuvaat poti{teno, mo`ebi ima uteha. Razmisluvaweto tokmusega se ~ini po malku mra~no, no treba da se gleda od ubavata stra-na: vie stareete.

(Interne{enel Herald Tribjun)

Sre}ata doa|a so stareeweto

Japonija ve}e go nadminalabrojot od 40 0000 na starilu|e koi imaat pove}e od

100 godini. Spored Minister-stvoto za zdravstvo i socijalnaza{tita na Japonija, brojot nalu|e so nad 100 godini se zgole-mil dva pati vo poslednite {estgodini. Interesen e podatokotdeka 86% od niv se `eni. Ovojbroj naglo se zgolemuva vo pos-lednite 50 godini. Pred 10 godi-ni brojot na stari lu|e so nad 100godini iznesuval samo 10 000, vo2007 bil 30 000, a za poslednitedve godini porasnal na 40 578lica. Spored HirojukiI{i, od Ministerstvotoza zdravstvo i socijalnaza{tita, toa se dol`ivoglavno na napredokotvo zdravstvenata nega ivisokiot `ivoten stan-dard. Dol`inata na pro-se~niot `ivoten vek voJaponija e me|u najdolgi-te vo svetot i iznesuva86 godini za `eni i 79 zama`i. Vo Japonija ovaarazlika e 7 godini, do-deka vo drugi zemji, pa ikaj nas e 2-3 godini. Najstarata`ena vo Japonija ima 114 godinii `ivee na ostrovot Okinava, anajstariot ma` e Xiroemon Ki-mura od Kjoto i ima 112 godini.Kimura veli deka sekoj den sta-nuva rano,~ita vesnici so lupa,saka da muabeti i da gleda tele-vizija. Omileni mu se debatniteemisii i prenosite od parla-mentot! Jade mali obroci, vodismetka za svoeto zdravje i se

trudi da vodi aktiven `ivot.Aktivni se i i drugite negovi"kolegi" stogodi{nici. Sportu-vaat, planinarat, peat, sebavatso muzika...

Ubav podatok e deka Japonijase gri`i za starite lu|e. Taka,sekoj nov stogodi{nik vo Japo-nija dobiva pismo i srebren pe-har li~no od premierot! I pokrajtoa {to starite lu|e vo Japonijase vitalni i relativno zdravi,dr`avata e zagri`ena zaradibrziot porast na brojot na lu|epostari od 100 godini, bidej}itie pretstavuvaat tovar za pen-

ziskiot i zdravstveniot fond naJaponija. Od ovie pri~ini Vla-data na Japonija gi ohrabruvastarite lu|e da bidat aktivni ida prodol`at da rabotat i vopoodminati godini. Isto taka,postepeno se prodol`uva i sta-rosnata granica za penzioni-rawe od 60 na 65 godini starost,a ima predlog taa da se pomerina 70 godini

K.S.Andonova

Vo Japonija brojot na stogodi{nilu|e pogolem e od 40 000

\

REKLAMI PENZIONERplus avgust 201018

ZABAVAPENZIONERplus avgust 2010 19

Go pra{uva dedoto svoeto vnu~e:- [to }e bide{ koga }e porasne{?- Penzioner!- Zo{to ba{ toa?- Ni{to ne raboti{, a zema{ plata!

* * *Se dogovorile mladi sopru`nici da sta-

vaat zrno oriz vo posebni lon~iwa sekoga{koga nekoj }e go izneveri drugiot. Re~eno -storeno. Pominale mnogu godini, tie ve}eostarele i i rekol dedoto na babata:

- Utre babo }e gi gledame lon~iwata sooriz.

Utredenta gi nosi babata lon~iwata napregled. Gleda dedoto vo negovoto lon~edesetina zrna oriz, a vo lon~eto na babatanitu edno. Za~uden i prijatno iznenaden irekol na babata:

- Alal da ti e babi~ke, vo tvoeto lon~enema ni zrnce.

- E, nema, nema, v~era jade{e koko{ka sooriz!

* * *Doa|a penzioner porane{en sportist vo

luna park i bara da strela. Ja zema pu{katai pogoduva to~no vo centar na metata.

- Bravo dedo. Eve ti me~e za uspehot.- A da mi go zameni{ me~eto za sendvi~

kako v~era, znae{ penzijata mi e mala!* * *

Stoi ~ovek cel den kraj benzinska pumpa.Utredenta eve go pak. Tretiot den gopra{uva benzinxijata:

- ^eka{ li nekoj, {to e rabotata?- Se odviknuvam od pu{ewe!

* * *Razgovaraat baba i dedo:- Denes gledam deka sum bila glupava {to

sum se oma`ila za tebe.- Znam, znam, ama toga{ bev zaquben i ne

zabele`av deka e taka.* * *

- Znae{ Pero v~era se zapi{av vo hor.- Zo{to, {to ti tekna, pa ti nema{ ni tal-

ent?- Nemam talent, ama imam lo{a `ena. Se zapi{av za alibi, koga izleguvam od

doma.

Odel, odel taka edenselanec po patot. Oddolgoto odewe mnogu seizmoril i sednal naeden studen kamen da seodmori. Selanecot billesno oble~en a kamenotmnogu studen. Pod kame-not le`ela zmija. Taa murekla na kamenot:

- Pomeri se da go kas-nam ~ovekov, {to mi se-di na glavata.

- Ne mora ti da gogrizne{. Jas sum go "kasnal# tolku silno {to utre }e padne bolen vopostela. Taka mu treba koga bez da razmisli, lesno oble~en sedi nastuden kamen!

Kamenot i zmijata

Sekojdnevnoto konsumirawe nekolku filxani ~aj ilikafe mo`e da gi namali izgledite za razvoj na srcevibolesti, poka`alo 13-godi{noto istra`uvawe sprovedenovo Holandija. Podatocite sobrani od 40.000 ispitanicisugeriraat deka sekojdnevnoto piewe na pove}e od 6 {olji~aj ili 2-4 filxani kafe e povrzano so re~isi za tretinapomal rizik za srcevi bolesti.

Statistikata poka`uva deka ako zapo~nete sodvi`ewe vedna{ {tom bolkata toa vi go dozvoluva iliposle nekoj operativen zafat, }e imate podobar rezultat imnogu pobrzo }e se oporavite.

[vedskite nau~nici razvivaat vakcina {to bispre~ila razvoj na srcevi bolesti i bi gi namalilaslu~aite na infarkt za dve tretini. Spored niv, prviteeksperimenti dale dobri rezultati, a so ova tempo narazvoj, vakcinata bi trebalo da bide gotova za tri do petgodini. Istra`uva~ite od institutot "Karolinska# objas-nuvaat deka vakcinata bi ja spre~ila silnata reakcija naimunolo{kiot sistem kon zgolemenata koli~ina holes-terol vo krvta, poradi {to doa|a do vospalenija {to mo`eda predizvikuvaat srcev udar. Novata vakcina zasega setestira na laboratoriski gluvci i dava dobri rezultati.

Brokulite pomagaat vo spre~uvawe i le~ewe na dija-betis, zatoa treba da bidat prisutni vo na{eto sekojd-nevno meni.

Nau~nicite tvrdat deka aerobikot ima pozitivno vli-janie vrz zglobovite zaboleni od artritis, ne samo zaraditoa {to gi zajaknuva muskulite, tuku vakviot tip na ve`bigo stimulira sozdavaweto na supstanci koi gi namaluvaatbolkite.

Testovite doka`uvaat deka kaliumot i magneziumot gonamaluvaat rizikot od mozo~en udar. Ovie elementi gi imavo domatite, zelenite zelen~uci, bananite, grozjeto, inte-gralniot leb, kakaoto, le{nicite...

Kolkot e najsilniot zglob vo ~ove~koto telo. Toj e,isto taka, i najstabilen zglob poradi sovr{enata me|useb-na postavenost na karlicata i butnata koska.

Spored procenkite, o~nite muskuli se dvi`at preku100 000 pati vo tekot na 24 ~asa.

Crnata ~okolada e najzdrava, osobeno onaa koja sodr`i70% kakao. Sostojki sodr`ani vo kakaoto go blokiraatlo{iot holesterol, go reguliraat krvniot pritisok, gispre~uvaat promenite i o{tetuvawata na kletkite i na tojna~in go {titat organizmot od rak. No ne treba da se zab-oravi deka ~okoladata e kalori~na!

K.S.A.

DALI ZNAETE DEKA... KRSTOZBOR

Humor

PPPPEEEEJJJJAAAA^̂̂̂KKKKAAAATTTTAAAANNNNAAAA

FFFFOOOOTTTTOOOOSSSSOOOOTTTT

ANIANI@IRARDO@IRARDO

DEPARTMANDEPARTMANVOVO

FRANCIJAFRANCIJAELIPSIELIPSI SKANDISKANDI KELVINKELVIN GRAD VOGRAD VO

ETIOPIJAETIOPIJADOTERANDOTERAN

^OVEK^OVEKESKIMSKAESKIMSKA

KU]AKU]AGRAD VOGRAD VOSENEGALSENEGAL

GIMNASGIMNAS--TI^ARKATATI^ARKATAEKATERINAEKATERINA

@IVOTNO@IVOTNOSO BOCKISO BOCKI

VOLTVOLT

EMILIJAEMILIJAANDREEVAANDREEVA

REKA VOREKA VORUSIJARUSIJA

LO[ALO[AMIRIZBAMIRIZBA

LIBANLIBAN

LEKOVITALEKOVITABILKABILKA(MN.)(MN.)

NENADEENNENADEENUDARUDAR

BAWA VOBAWA VOBELGIJABELGIJAOCENUOCENU--VA^KIVA^KIODBORODBOR

GRAD VOGRAD VOUNGARIJAUNGARIJA

KIKI-KIKI-RI[KARI[KA

BAVNOSTBAVNOST

“NEPOZNAT“NEPOZNATLETA^KILETA^KIOBJEKT“OBJEKT“

OSNOVA^OSNOVA^NA FIATNA FIAT

SOLI NASOLI NAAZOTNAAZOTNA

KISELINAKISELINA

AZOTAZOTOTPADOKOTPADOK

INIC. NAINIC. NAPEJA^KATAPEJA^KATA

ISTONISTONPISATELOTPISATELOT

GUSTAVGUSTAV

SNE@ANASNE@ANA(SKR.)(SKR.)

JAPONSKIJAPONSKIOSTROVOSTROV

NEPREKIN.NEPREKIN.TEMPO VOTEMPO VOMUZIKATAMUZIKATA

TOMETOMEARSOVSKIARSOVSKI

ARTISTOTARTISTOTGABENGABEN

REKA VOREKA VOSRBIJASRBIJA

SULTANOVSULTANOVUKAZUKAZ

DOLG VREM.DOLG VREM.PERIODPERIOD

VIDVIDMORSKOMORSKO

@IVOTNO@IVOTNO

INIC. NAINIC. NAARTIS. TODARTIS. TOD

HOLAN.HOLAN.FUDBALFUDBAL

KLUBKLUB

IKRAIKRAREKA VOREKA VOSEVERNASEVERNAITALIJAITALIJA

MALIMALIOTVORIOTVORI

JODJOD

GRAD VOGRAD VOITALIJAITALIJA

AVTOZNAKAVTOZNAKZA RIEKAZA RIEKA

RIEKARIEKAINGEINGEILINILIN

GRUBOGRUBOSELSKOSELSKOPLATNOPLATNO

POKAZNAPOKAZNAZAMENAKZAMENAK

PROSTO-PROSTO-RIJARIJA

MUSLIM.MUSLIM.MA[KOMA[KO

IMEIME

PRETSED.PRETSED.NA FIFANA FIFA

@OAO@OAOBARIUMBARIUM

GRAD VOGRAD VOUNGARIJAUNGARIJA

FARADFARAD

UBICI ODUBICI ODZASEDAZASEDA

VIDVIDGORIVOGORIVO

ARTISTOTARTISTOTTOWACITOWACIAMADEOAMADEO

AVOGADROAVOGADRO

ODBRANIODBRANIDELADELA

KOSKA VOKOSKA VOKITOVATAKITOVATAVILICAVILICA

TRI (ITAL.)TRI (ITAL.)AMER.AMER.

TENISERTENISERANDREANDRE

ARTISKATAARTISKATABEGOVI]BEGOVI]DVORECDVOREC

(TUR.)(TUR.)

^OVEK^OVEK(TUR.)(TUR.)

VID KU^EVID KU^E

LI^NOSTLI^NOSTODOD

BIBLIJATABIBLIJATA

SKANDISKANDIDALMA-DALMA-TINSKITINSKIAJDUKAJDUK

FRLENIFRLENIKARTI VOKARTI VO

IGRAIGRASKANDISKANDI GR^KAGR^KA

BUKVABUKVA

RASKVA-RASKVA-SENASENAZEMJAZEMJA

INIC. NAINIC. NAPISATELOTPISATELOT

EKOEKO

NI[ESTENI[ESTE

OREGONOREGON

KAKTUSKAKTUS

IRANSKAIRANSKACARICACARICA

Z IMSKIZ IMSKIREKVIZIRREKVIZIR

SKANDI

ZNAK ZAZNAK ZANOBELIUMNOBELIUM

SELO VOSELO VO[TIP[TIP

GAJTANIGAJTANI

INICIJALITE NAINICIJALITE NAARTISKATA SANDRELIARTISKATA SANDRELI

VRTEWEVRTEWE

\

M.T.

REVIJA PENZIONERplus avgust 201020

Na 13.07.2010 godina vo Prilep, vo golemata sala na Centarot za kultura "Marko Ce-penkov# se odr`a osmata po red Regionalna revija na pesni, muzika i igri. Pred 650prisutni se pretstavija Zdru`enijata na penzioneri od Jugo-zapadniot region na

Republika Makedonija i toa od: Prilep, Kru{evo, Demir Hisar, Makedonski Brod, Ki~evo,Debar i Ohrid. Na ovaa revija nastapija solo peja~i, muzi~ki i peja~ki grupi, kako i kul-

turno umetni~ki dru{tva. Kako gosti, zabele`itelen be{e nastapot na penzionerskiothor od [tip.

Na po~etokot, pretsedatelot na Zdru`enieto na penzioneri od Prilep Kiril \or|ios-ki gi pozdravi u~esnicite na folklornata revija kako i site prisutni gosti i im po`elaprijaten pretstoj vo gradot pod Markovite kuli.

Sekretarot na SZPM DragiArgirovski vo svoeto obra-}awe go pretstavi razvojniotpat na ovaa muzi~ko folklor-na manifestacija od nejzioni-ot po~etok pred sedum godinido denes vo nasoka na postoja-no zgolemuvawe na brojot nau~esnicite, kako i na sodr`i-nata i kvalitetot. Isto taka goistakna ogromnoto zna~ewe naodr`anite revii vo nasoka nauspe{noto pretstavuvawe namakedonskoto folklorno tvo-re{tvo. Potoa toj ja proglasiza otvorena osmata regionalnarevija na pesni, muzika i igri.Vo repertoarot na revijata bea

zastapeni starogradskite i izvornitemakedonski pesni, kako i pesni navla{ki i albanski jazik, recital, hu-mor i drugo.

Osnovna karakteristika na nastapi-te na Zdru`enijata na penzioneri odJugo-zapadniot region na RepublikaMakedonija na ovaa revija be{e gole-mata zastapenost na izvornite make-donski narodni pesni kade dominira-{e kavalot, kako muzi~ki instrumentkoj pretstavuva za{titen znak na ma-kedonskoto folklorno tvore{tvo.Vtora karakteristika na revijata be-

{e golemata zastapenost na pesni so patriotski motivi koi predizvikuvaa odu{evenostkaj prisutnata publika, koja reagira{e so silni i dolgotrajni aplauzi.

Na krajot pretsedatelot na Komisiojata za kulturno-zabaven `ivot na SZPM, Du{an Pe-

reski im dodeli blagodarnici na zdru`enijata na penzioneri-u~esnici na revijata.Istovremeno, vo Prilep po 28 pat se odr`aa kulturnite sredbi na penzionerite od Ju-

go-zapadniot region na Re-publika Makedonija. Oviesredbi tradiconalno se odr-`uvaat sekoja godina vo raz-li~ni gradovi od Jugo-zapad-niot region, a ovaa godinadoma}in be{e ZP Prlep.Ovie sredbi bea mnogu srde~-ni, ispolneti so emocii idru`ewe. Penzionerite-u~e-snici na kulturnite sredbigo posetija Parkot na revolu-cijata vo Prilep, odnosno

Mogilata na nepobedenite iAleata na narodnite heroizaginati vo tekot na NOB, ka-de polo`ija sve`o cve}e i goizrazija svojot po~it kon niv.

Po zavr{uvaweto na siteplanirani aktivnosti i sve-~enosti, penzionerite vo ho-telot "Lipa# odr`aa zabava,kade vo veselo raspolo`enieprodol`i zaedni~koto dru-`ewe ispolneto so pesni iigri.

D.Stojkovski

Osma reginalna revija na pesni, muzika i igri vo Prilep

Kiril \or|ioski Dragi Argirovski

Debar

Ohrid

Prilep

Priznanijana u~esnicite

Na mogilata na nepobedenite

Ki~evo

Kru{evo

Demir Hisar Makedonski Brod