penzioner1

4
Aleksandar S. Dimkovski Sojuzot na zdru`enijata na penzio- neri na Makedonija e najmnogubrojna- ta nevladina i multietni~ka organiza- cija vo dr`avata, koja lani odbele`a 65 godini od svoeto postoewe. Nejzi- nite ~lenovi velat deka so doa|aweto na Dragi Argirovski za prv ~ovek na SZPM, izlegle od pove}egodi{nata za~- maenost i letargija. Taka, sega na sobi- rite i izletite {to gi organiziraat ima i nad 4.000 lu|e, a vesnikot „Penzioner plus“ prvpat po~na da se objavuva i dvo- jazi~no, na makedonki i na albanski. Institutot „Hevreka“ od Slovenija neo- damna go proglasi Argirovski za me|u- naroden ekspert za treta doba. Evropskata zaednica 2012-ta ja pro- glasi za godina na aktivno stareewe i me|ugeneraciska solidarnost. Kako SZPM }e se vklu~i vo ovie aktivno- sti? - Sekako deka toa {to go pravi Evro- pa }e dade golem impuls na na{iot so- juz za zbogatuvawe na programata za ovaa godina. Planirame na{ata dosega{na aktivnost „Od vas - za vas“, kade {to or- ganizirame dru`ba i izleti za penzio- nerite, da bide u{te pointenzivna i po- masovna. Vo ramkite na toa predvide- ni se poseti na Bitola, Radovi{, Ma- vrovo, Dojran, Ponikva, kade {to o~e- kuvame prisustvo na nad 25.000 lica. Na vakvite nastani dovolno e lu|eto da se sretnat, da se dru`at, da sozdavaat aktivni prijatelstva i na toj na~in ak- tivno da stareat. Primer za manife- stacijata „Blagceto na baba“, {to se odr- `a vo Veles, u~esnicite eden mesec od- napred razmisluvaa {to }e napravat i potoa eden mesec evociraa spomeni od taa sredba. Velite deka dru`eweto e mnogu va`- no za pogolema socijalizacija. Kade naj- ~esto se sobiraat i go minuvaat vreme- to va{ite ~lenovi? - Vo dr`avata ima okolu 400 kluba na penzioneri vo koi sekojdnevno vle- guvaat i izleguvaat okolu 150.000 pen- zioneri. Ne postoi mesto vo dr`avata kade {to ima tolkava fluktacija na lu- |e. Tie tamu doa|aat da se dru`at, da se informiraat, na ~aj, kafe, partija {ah itn. So Crveniot krst pravime akcija za poseta na penzioneri vo doma{ni uslovi, kade {to volonteri im nosat vesnik, lekovi i sli~no. Tie lu|e toj den go proglasuvaat za den na sre}ata, bi- dej}i ~uvstvuvaat deka ne se otfrleni od op{testvoto. So finansiska poddr- {ka od avstriskiot crven krst i avstri- skata agencija za razvoj imame proekt za gri`a i nega na stari lica vo doma{- ni uslovi {to se sproveduva vo Skopje, Veles i vo Kriva Palanka. Kakva e sostojbata so smestuva~ki kapaciteti za starite lica? - Vo ovoj period najva`no e da po~- ne pogolema implementacija na naci- onalnata strategija za stari lica so va`- nost od 2011 do 2021 godina. Tamu se predviduva izgradba na starski i pen- zionerski domovi. Vo izminatite 20 godini ne e napraven nitu eden le`aj, nitu vo starskite nitu vo penzioner- skite domovi, i ima slu~ai lu|eto da ~e- kaat i po deset godini da bidat prime- ni vo domovi za penzioneri. Vo celata dr`ava ima samo 341 mesto vo domo- vite za penzioneri, {to e mnogu malku vo sporedba so vkupnata brojka od 280.000 penzioneri. Vo dr`avata ima samo ~etiri starski domovi so gerija- trija, koi se za lica so naru{eno zdrav- je, i toa vo Bitola, Prilep, Kumanovo i vo Skopje. Vo cela isto~na Makedonija nema nitu eden vakov objekt. Nie ima- me proekti za izgradba na ovie objekti i Vladata treba da gi prota`ira i vo go- dinata da stava barem dva kamen-te- melnici za nivna realizacija. Zain- teresirani sme da se donese i zakon za penzionersko organizirawe, so koj mno- gu raboti }e se unapredat i }e bideme ramo do ramo so EU. Vpe~atok e deka dolgi godini nana- zad se praktikuva{e edna politika ili kultura na marginalizacija na ovaa ka- tegorija gra|ani. Dali i kolku se kori- stat znaeweto i iskustvoto na penzio- nerite kaj nas? - Vo periodot na tranzicijata voop- {to ne se koriste{e umstveniot poten- cijal na SZPM. Nie napravivme mem- orandum za sorabotka so Vladata i so ZELS, vo koj jasno ka`uvame deka ne sme zadovolni od toa kolku se koristi potencijalot na penzionerite, bidej- }i kaj nas ima akademici, pisateli, do- ktori na nauki i mnogu ~esni i stru~ni lu|e, neizvalkani so politika, koi sa- kaat da pridonesat za natamo{en raz- voj na dr`avata. Vospostavivme kon- takti i so gradona~alnicite i sakame vo komisiite kade {to se rasprava za problematikata na penzionerite da ima ~lenovi i od na{eto zdru`enie. Vakov primer ve}e imame vo Kriva Palanka, kade {to op{tinata donese odluka na site sednici da prisustvuva na{ ~len. Barame da bideme vklu~eni i vo Ekonomsko-socijalniot sovet, Fon- dot na PIOM itn. Koi se evropskite iskustva na ova pole? - Eve da ne odime podaleku. Hrvat- ska formira nacionalen sovet za sta- ri lica vo koj ~lenuvaat {est penzio- neri i {est pretstavnici na vlasta. Pretsedatel na ovoj sovet e premierot na dr`avata i ne mo`e nikoj predlog na zakon da se sprovede dokolku ne dobie zeleno svetlo od toj forum. Sli~ni pri- meri ima i vo Slovenija, Srbija, a da ne zboruvame za Evropa i svetot. Tre- ba da se sfati deka `ivotot na penzio- nerite i povozrasnite ne zavr{uva so penzioniraweto, tuku prodol`uva so toa aktivno stareewe. Kako najgolema organizacija na pen- zioneri, koi se va{ite prioritetni o~ekuvawa i barawa od dr`avnite or- gani? - Da se podobri sorabotkata so Fon- dot za penzisko i invalidsko osiguru- vawe, kako i zdravstvenata za{tita na site lica nad 65 godini i da im se vra- ti staroto pravo da ne pla}aat parti- cipacija za zdravstveno osiguruvawe. Evropska intencija e da se otvorat i po- ve}e dnevni centri za stari lica. Se- kako barame, pokraj redovnoto usogla- suvawe na penziite, da ima i vonredno zgolemuvawe kako vo 2008 godina. Spo- red vetuvaweto od Vladata, ovaa godi- na toa zgolemuvawe treba da bide 5 pro- centi, slednata 7,5 procenti i vo 2014- ta da dostigne do 10 procenti. Na toj na- ~in }e se podobri soodnosot me|u pro- se~nata plata i prose~nata penzija, koj sega iznesuva 50 procenti. Spored evropskite standardi, s* {to e pod 60 procenti vodi kon siroma{tija. Nie ka - ko sojuz barame i zgolemuvawe na bro- jot na vrabotuvawa, so {to bi se zgole- mile i sredstvata vo Fondot na PIOM. vidici Сојуз на здруженијата на пензионерите на Македонија Broj 1, ^etvrtok, 16-2-2012 vidici Voved Zo{to „Vidici“ Kolku ni zna~at postarite? Vo zavisnost od sogovornicite pos- tojat i razli~ni odgovori. No onie {to imaat deca za ~uvawe, se ne- vraboteni, ste~ajci, socijalci i zavisat od penzijata na baba i de- do, bez dvoumewe }e vi re~at - mno- gu. Nivnite prihodi, kakvi-takvi se barem sigurni, vo uslovi na eko- nomska kriza, nevrabotenost i vi- soka stapka na siroma{tija. So 280.000 ~lena Sojuzot na zdru`enijata na penzioneri na Makedonija e i najgolemata nev- ladina, nepoliti~ka i multiet- ni~ka organizacija vo zemjata. Evropskata Unija tokmu 2012-ta ja proglasi i za godina na aktivno stareewe i solidarnost me|u gen- eraciite. Za{to `ivotot ne zavr- {uva na 60 godini i ovie lu|e i po- toa imaat {to da ponudat. „Nova Makedonija“ kako prv dneven ves- nik so najgolema tradicija vo dr- `avata u{te pred sedum godini pr- va im podade raka na postarite. Vo januari 2005 godina tokmu vo „Nova Makedonija“ se objavi pr- viot broj na prilogot „Penzio- nerski vidici“, namenet za pen- zioneri i postari lica, so {to po~na razbivaweto na informa- tivniot mrak za ovaa problema- tika. Toj prilog be{e i prviot pe- ~aten informator vo istorijata na penzionerskoto dvi`ewe vo Makedonija. Blagodarenie na ne- go po ~etiri meseci po~na i emi- sijata „Treta doba“ na Makedon- skata radio-televizija i poleka po~na da se osvojuva informa- tivniot prostor. Sega{noto vozob- novuvawe i redizajnirawe na pri- logot se samo prodol`uvawe na ona {to go po~navme pred sedum godini. Golem del od ovie lu|e se nositeli na izgradbata na dr`a- vata, ~ija mudrost, iskustvo i po- tencijal vo periodot na tranzi- cijata re~isi i voop{to da ne se koristea. Sostojbata e podobrena vo poslednive godini, koga se vo- vedoa besplaten gradski prevoz i besplatna bawa, se zgolemija pen- ziite itn. No dali ovoj vid pomo{ e dovolen - ako ne se podobri op- {testvenata komunikacija so niv. [to e ona {to gi ti{ti, zo{to za mesto vo starskite domovi se ~e- ka i po deset godini, imaat li be- splatni lekovi, kako aktivno da se vklu~at vo sekojdnevniot `ivot, se samo nekoi od temite za koi }e pro- govorime tokmu tuka vo „Penzio- nerski vidici“. I toa ne od vtora ili od treta raka, tuku direktno od niv samite. Za{to ova e pred s* nivni prilog, ~ii stranici i so- dr`ini samite }e gi polnat i os- misluvaat. Ete zatoa - „Penzionerski vi- dici“. Kako na{ pridones vo za- edni{tvoto, tradicijata, gri`ata kon postarite i udel vo evropska- ta inicijativa i vizija vo godi- nata na solidarnost i aktivno sta- reewe. A .S. D DRAGI ARGIROVSKI, PRETSEDATEL NA SZPM Ne se koristi mudrosta na penzionerite Me|u nas ima akademici, pisateli, magistri, doktori na nauki, mnogu ~esni i stru~ni lu|e, neizvalkani so politika, koi sakaat da pridonesat za razvojot na dr`avata ]e organizirame Balkanska olimpijada Ova godina }e se odr`at 17-te Republi~ki sportski natprevari vo koi aktivno }e bidat vklu~eni okolu 15.000 penzioneri-sportisti. Plani- rame vo tekot na ovaa ili idnata godina da organizirame i Balkanska olimpijada, na koja }e u~estvuvaat site sosedni zemji, {to prakti~no e proekt na Evropskata zaednica. Idejata e toa da bidat igri vo sala vo 11 disciplini. Ve}e imame dobra sorabotka i poddr{ka za edna takva ak- tivnost od Slovenija, Srbija, Hrvatska, Albanija i od Italija, a plani- rame da razgovarame i so Bugarija, Turcija, kako i so Grcija.

Upload: packa-kiprovska

Post on 18-Dec-2014

699 views

Category:

Documents


7 download

DESCRIPTION

 

TRANSCRIPT

Page 1: Penzioner1

Ale ksan dar S. Dim kov ski

So ju zot na zdru ̀ e ni ja ta na pen zi o -ne ri na Ma ke do ni ja e najm no gu broj na -ta nev la di na i mul ti et ni~ ka or ga ni za -ci ja vo dr ̀ a va ta, ko ja la ni od be le ̀ a65 go di ni od svo e to po sto e we. Nej zi -ni te ~le no vi ve lat de ka so do a |a we tona Dra gi Ar gi rov ski za prv ~o vek naSZPM, iz leg le od po ve }e go di{ na ta za~ -ma e nost i le tar gi ja. Ta ka, se ga na so bi -ri te i iz le ti te {to gi or ga ni zi ra at imai nad 4.000 lu |e, a ves ni kot „Pen zi o nerplus“ prv pat po~ na da se ob ja vu va i dvo-ja zi~ no, na ma ke don ki i na al ban ski.In sti tu tot „He vre ka“ od Slo ve ni ja ne o -dam na go prog la si Ar gi rov ski za me |u -na ro den eks pert za tre ta do ba.

Evrop ska ta za ed ni ca 2012-ta ja pro-g la si za go di na na aktiv no sta re e we ime |u ge ne ra ci ska so li dar nost. Ka koSZPM }e se vklu ~i vo ovie aktiv no -sti?

- Se ka ko de ka toa {to go pra vi Evro -pa }e da de go lem im puls na na {i ot so-juz za zbo ga tu va we na pro gra ma ta za ovaago di na. Pla ni ra me na {a ta do se ga{ naaktiv nost „Od vas - za vas“, ka de {to or-ga ni zi ra me dru` ba i iz le ti za pen zi o -ne ri te, da bi de u{te po in ten ziv na i po-ma sov na. Vo ram ki te na toa pred vi de -ni se po se ti na Bi to la, Ra do vi{, Ma -vro vo, Do jran, Po ni kva, ka de {to o~e -ku va me pri sus tvo na nad 25.000 li ca.Na va kvi te na sta ni do vol no e lu |e to dase sret nat, da se dru ̀ at, da soz da va ataktiv ni pri ja tels tva i na toj na ~in ak-tiv no da sta re at. Pri mer za ma ni fe -sta ci ja ta „Blag ce to na ba ba“, {to se odr -`a vo Ve les, u~es ni ci te eden me sec od -na pred raz mis lu vaa {to }e na pra vat ipo toa eden me sec evo ci raa spo me ni odtaa sred ba.

Ve li te de ka dru ̀ e we to e mno gu va` -no za po go le ma so ci ja li za ci ja. Ka de naj -~e sto se so bi ra at i go mi nu va at vre me-to va {i te ~le no vi?

- Vo dr ̀ a va ta ima oko lu 400 klu bana pen zi o ne ri vo koi se kojd nev no vle -gu va at i iz le gu va at oko lu 150.000 pen-zi o ne ri. Ne po stoi me sto vo dr ̀ a va taka de {to ima tol ka va flu kta ci ja na lu -|e. Tie ta mu do a |a at da se dru ̀ at, da sein for mi ra at, na ~aj, ka fe, par ti ja {ahitn. So Cr ve ni ot krst pra vi me ak ci jaza po se ta na pen zi o ne ri vo do ma{ nius lo vi, ka de {to vo lon te ri im no satves nik, le ko vi i sli~ no. Tie lu |e toj dengo prog la su va at za den na sre }a ta, bi -dej }i ~uv stvu va at de ka ne se otfr le niod op {tes tvo to. So fi nan si ska pod dr -{ka od av stri ski ot cr ven krst i av stri -ska ta agen ci ja za raz voj ima me pro ektza gri ̀ a i ne ga na sta ri li ca vo do ma{ -ni us lo vi {to se spro ve du va vo Skop je,Ve les i vo Kri va Pa lan ka.

Ka kva e so stoj ba ta so sme stu va~ kika pa ci te ti za sta ri te li ca?

- Vo ovoj per i od naj va` no e da po~ -ne po go le ma imp le men ta ci ja na na ci -o nal na ta stra te gi ja za sta ri li ca so va ̀-nost od 2011 do 2021 go di na. Ta mu sepred vi du va iz grad ba na star ski i pen-zi o ner ski do mo vi. Vo iz mi na ti te 20go di ni ne e na pra ven ni tu eden le ̀ aj,ni tu vo star ski te ni tu vo pen zi o ner -ski te do mo vi, i ima slu ~ai lu |e to da ~e -ka at i po de set go di ni da bi dat pri me -ni vo do mo vi za pen zi o ne ri. Vo ce la tadr ̀ a va ima sa mo 341 me sto vo do mo -vi te za pen zi o ne ri, {to e mno gu mal kuvo spo red ba so vkup na ta broj ka od280.000 pen zi o ne ri. Vo dr ̀ a va ta imasa mo ~e ti ri star ski do mo vi so ge ri ja -tri ja, koi se za li ca so na ru {e no zdrav-je, i toa vo Bi to la, Pri lep, Ku ma no vo ivo Skop je. Vo ce la isto~ na Ma ke do ni jane ma ni tu eden va kov ob jekt. Nie ima -me pro e kti za iz grad ba na ovie ob je ktii Vla da ta tre ba da gi pro ta ̀ i ra i vo go-di na ta da sta va ba rem dva ka men-te -mel ni ci za niv na re a li za ci ja. Za in -te re si ra ni sme da se do ne se i za kon zapen zi o ner sko or ga ni zi ra we, so koj mno -gu ra bo ti }e se una pre dat i }e bi de mera mo do ra mo so EU.

Vpe ~a tok e de ka dol gi go di ni na na -zad se pra kti ku va {e ed na po li ti ka ilikul tu ra na mar gi na li za ci ja na ovaa ka -te go ri ja gra |a ni. Da li i kol ku se ko ri -stat zna e we to i iskus tvo to na pen zi o -ne ri te kaj nas?

- Vo per i o dot na tran zi ci ja ta vo op -{to ne se ko ri ste {e ums tve ni ot po ten-ci jal na SZPM. Nie na pra viv me me m-o ran dum za so ra bo tka so Vla da ta i soZELS, vo koj jas no ka ̀ u va me de ka nesme za do vol ni od toa kol ku se ko ri stipo ten ci ja lot na pen zi o ne ri te, bi dej -}i kaj nas ima aka de mi ci, pi sa te li, do -kto ri na na u ki i mno gu ~es ni i stru~ nilu |e, ne iz val ka ni so po li ti ka, koi sa -ka at da pri do ne sat za na ta mo {en raz -voj na dr ̀ a va ta. Vos po sta viv me kon-ta kti i so gra do na ~al ni ci te i sa ka mevo ko mi si i te ka de {to se ras pra va zaprob le ma ti ka ta na pen zi o ne ri te daima ~le no vi i od na {e to zdru ̀ e nie.Va kov pri mer ve }e ima me vo Kri vaPa lan ka, ka de {to op {ti na ta do ne seod lu ka na si te sed ni ci da pri sus tvu vana{ ~len. Ba ra me da bi de me vklu ~e nii vo Eko nom sko-so ci jal ni ot so vet, Fon-dot na PIOM itn.

Koi se evrop ski te iskus tva na ovapo le?

- Eve da ne odi me po da le ku. Hr vat -ska for mi ra na ci o na len so vet za sta -ri li ca vo koj ~le nu va at {est pen zi o -ne ri i {est pret stav ni ci na vla sta.

Pre tse da tel na ovoj so vet e pre mi e rotna dr ̀ a va ta i ne mo ̀ e ni koj pred log naza kon da se spro ve de do kol ku ne do bieze le no svet lo od toj fo rum. Sli~ ni pri -me ri ima i vo Slo ve ni ja, Sr bi ja, a dane zbo ru va me za Evro pa i sve tot. Tre-ba da se sfa ti de ka ̀ i vo tot na pen zi o -ne ri te i po vo zras ni te ne za vr {u va sopen zi o ni ra we to, tu ku pro dol ̀ u va so toaaktiv no sta re e we.

Ka ko naj go le ma or ga ni za ci ja na pen-zi o ne ri, koi se va {i te pri o ri tet nio~e ku va wa i ba ra wa od dr ̀ av ni te or-ga ni?

- Da se po do bri so ra bo tka ta so Fon-dot za pen zi sko i in va lid sko osi gu ru -va we, ka ko i zdrav stve na ta za {ti ta nasi te li ca nad 65 go di ni i da im se vra -

ti sta ro to pra vo da ne pla }a at par ti -ci pa ci ja za zdrav stve no osi gu ru va we.Evrop ska in ten ci ja e da se otvo rat i po -ve }e dnev ni cen tri za sta ri li ca. Se -ka ko ba ra me, po kraj re dov no to usog la -su va we na pen zi i te, da ima i vo nred nozgo le mu va we ka ko vo 2008 go di na. Spo -red ve tu va we to od Vla da ta, ovaa go di -na toa zgo le mu va we tre ba da bi de 5 pro-cen ti, sled na ta 7,5 pro cen ti i vo 2014-ta da do stig ne do 10 pro cen ti. Na toj na -~in }e se po do bri so od no sot me |u pro -se~ na ta pla ta i pro se~ na ta pen zi ja, kojse ga iz ne su va 50 pro cen ti. Spo redevrop ski te stan dar di, s* {to e pod 60pro cen ti vo di kon si ro ma {ti ja. Nie ka -ko so juz ba ra me i zgo le mu va we na bro-jot na vra bo tu va wa, so {to bi se zgo le -mi le i sreds tva ta vo Fon dot na PIOM.

vidici Сојуз на здруженијата

на пензионерите

на МакедонијаBroj 1,^etvrtok,16-2-2012 vidici

VovedZo {to „Vi di ci“

Kol ku ni zna ~at po sta ri te? Voza vis nost od so go vor ni ci te po s-to jat i raz li~ ni od go vo ri. No onie{to ima at de ca za ~u va we, se ne -vra bo te ni, ste ~aj ci, so ci jal ci iza vi sat od pen zi ja ta na ba ba i de-do, bez dvo u me we }e vi re ~at - mno -gu. Niv ni te pri ho di, ka kvi-ta kvise ba rem si gur ni, vo us lo vi na eko -nom ska kri za, ne vra bo te nost i vi-so ka stap ka na si ro ma {ti ja.

So 280.000 ~le na So ju zot nazdru ̀ e ni ja ta na pen zi o ne ri naMa ke do ni ja e i naj go le ma ta nev -la di na, ne po li ti~ ka i mul ti et -ni~ ka or ga ni za ci ja vo zem ja ta.Evrop ska ta Uni ja tok mu 2012-ta japrog la si i za go di na na aktiv nosta re e we i so li dar nost me |u ge n-e ra ci i te. Za {to ̀ i vo tot ne za vr -{u va na 60 go di ni i ovie lu |e i po-toa ima at {to da po nu dat. „No vaMa ke do ni ja“ ka ko prv dne ven ves-nik so naj go le ma tra di ci ja vo dr -`a va ta u{te pred se dum go di ni pr-va im po da de ra ka na po sta ri te.Vo ja nu a ri 2005 go di na tok mu vo„No va Ma ke do ni ja“ se ob ja vi pr -vi ot broj na pri lo got „Pen zi o -ner ski vi di ci“, na me net za pen-zi o ne ri i po sta ri li ca, so {topo~ na raz bi va we to na in for ma -tiv ni ot mrak za ovaa prob le ma -ti ka. Toj pri log be {e i pr vi ot pe -~a ten in for ma tor vo isto ri ja tana pen zi o ner sko to dvi ̀ e we voMa ke do ni ja. Bla go da re nie na ne -go po ~e ti ri me se ci po~ na i emi -si ja ta „Tre ta do ba“ na Ma ke don -ska ta ra dio-te le vi zi ja i po le kapo~ na da se osvo ju va in for ma -tiv ni ot pro stor. Se ga{ no to vo zob-no vu va we i re di zaj ni ra we na pri -lo got se sa mo pro dol ̀ u va we naona {to go po~ nav me pred se dumgo di ni. Go lem del od ovie lu |e seno si te li na iz grad ba ta na dr ̀ a -va ta, ~i ja mu drost, iskus tvo i po-ten ci jal vo per i o dot na tran zi -ci ja ta re ~i si i vo op {to da ne seko ri stea. So stoj ba ta e po do bre navo pos led ni ve go di ni, ko ga se vo -ve doa besp la ten grad ski pre voz ibesp lat na ba wa, se zgo le mi ja pen-zi i te itn. No da li ovoj vid po mo{e do vo len - ako ne se po do bri op -{tes tve na ta ko mu ni ka ci ja so niv.[to e ona {to gi ti {ti, zo {to zame sto vo star ski te do mo vi se ~e -ka i po de set go di ni, ima at li be-sp lat ni le ko vi, ka ko aktiv no da sevklu ~at vo se kojd nev ni ot ̀ i vot, sesa mo ne koi od te mi te za koi }e pro-go vo ri me tok mu tu ka vo „Pen zi o -ner ski vi di ci“. I toa ne od vto raili od tre ta ra ka, tu ku di rekt no odniv sa mi te. Za {to ova e pred s*niv ni pri log, ~ii stra ni ci i so-dr ̀ i ni sa mi te }e gi pol nat i os-mis lu va at.

Ete za toa - „Pen zi o ner ski vi -di ci“. Ka ko na{ pri do nes vo za-ed ni{ tvo to, tra di ci ja ta, gri ̀ a takon po sta ri te i udel vo evrop ska -ta ini ci ja ti va i vi zi ja vo go di -na ta na so li dar nost i aktiv no sta-re e we.

A .S. D

DRA GI AR GI ROV SKI, PRE TSE DA TEL NA SZPM

Ne se ko ri sti mu dro stana pen zi o ne ri te

Me |u nas ima aka de mi ci, pi sa te li, ma gi stri, do kto ri na na u ki, mno gu ~es ni i stru~ ni lu |e, ne iz val ka ni so po li ti ka, koi sa ka at da pri do ne sat za raz vo jot na dr ̀ a va ta

]e or ga ni zi ra me Bal kan ska olim pi ja da Ova go di na }e se odr ̀ at 17-te Re pub li~ ki sport ski nat pre va ri vo koi

aktiv no }e bi dat vklu ~e ni oko lu 15.000 pen zi o ne ri-spor ti sti. Pla ni -ra me vo te kot na ovaa ili id na ta go di na da or ga ni zi ra me i Bal kan skaolim pi ja da, na ko ja }e u~es tvu va at si te so sed ni zem ji, {to pra kti~ no epro ekt na Evrop ska ta za ed ni ca. Ide ja ta e toa da bi dat igri vo sa la vo 11dis cip li ni. Ve }e ima me do bra so ra bo tka i pod dr {ka za ed na ta kva ak-tiv nost od Slo ve ni ja, Sr bi ja, Hr vat ska, Al ba ni ja i od Ita li ja, a pla ni -ra me da raz go va ra me i so Bu ga ri ja, Tur ci ja, ka ko i so Gr ci ja.

Page 2: Penzioner1

Kalina Slivovska-Andonova

Glav na i os nov na gri ̀ a i opre-del ba na So ju zot na zdru ̀ e ni ja ta napen zi o ne ri na Ma ke do ni ja e da obez -be di {to po kva li te ten ̀ i vot i so ci -jal na si gur nost za pen zi o ne ri te, ka -ko i da pot tik ne i da po mog ne vo re -{a va we to na prob le mi te {to se ja -vu va at kaj lu |e to vo tre ta ta `i vot nado ba. Se to ova e vgra de no vo sta tu totna SZPM i imp le men ti ra no vo pro-gra mi te na si te 55 zdru ̀ e ni ja na pen-zi o ne ri, kol ku {to gi ima vo So ju zot,ka ko i vo pro gra ma ta na SZPM za2012 go di na. Ra ko vods tvo to na SZPM

u{te pri kre i ra we to na ovoj zna ~a -en do ku ment pr vens tve no gi ima {epred vid po tre bi te na ~le no vi te, po-ten ci ja lot so koj ras po la ga ovaa na-jm no gu broj na aso ci ja ci ja vo Ma ke -do ni ja so go le mi mo` no sti po ra didol go go di{ no to aku mu li ra no iskus -tvo i zna e we, a so cel pro {i ru va wei in ten zi vi ra we na aktiv no sti te.Pri toa ne za bo ra vaj }i gi evrop ski -te na ~e la i pre po ra ki za aktiv no sta-re e we. Ana li za ta na pro gra ma ta za2012 go di na po ka ̀ u va de ka so do braor ga ni za ci ja i dejs tvu va we na or ga -ni te i te la ta na si te ni voa }e ima re -zul ta ti i po stig nu va wa.

Spo red pro gra ma ta, aktiv no sti tei po stig na ti te re zul ta ti i ovaa go di -na kon ti nu i ra no }e pro dol ̀ at so u{tepo za si le no tem po. Pri ~i na po ve }e zatoa e i vle gu va we to vo go di na ta {toEvrop ska ta Uni ja ja prog la si za go di -na na aktiv no sta re e we i me |u ge ne -ra ci ska so ra bo tka i so li dar nost. Votaa na so ka, a spo red za cr ta na ta pro-gra ma, ra ko vods tvo to na SZPM pre ze-ma mer ki i aktiv no sti so koi na sto -ju va da obez be di {to po ma sov no u~es -tvo i vklu ~e nost na si te 248.000 pen-zi o ne ri vo is pol nu va we to na ce li tei pol zu va we to na pri do bi vki te od de-js tvu va we to. Za lo` ba ta za os tva ru -va we na mi na to go di{ no to pro mo vi -ra we na ak ci ja ta „Od vas - za vas“, ovaago di na i po na ta mu pro dol ̀ u va. So de-js tvu va we to so ju zot pra vi vi stin skii re al ni na po ri evrop ska ta ini ci ja -ti va i za lo` ba za oles nu va we na sta -

C. Ilieva

Ste po mis li le li ne ko ga{ da na pra -vi te se mej no steb lo? Zna e te li {to seslu ~u va lo ne kol ku ge ne ra cii na na zad vova {a ta fa mi li ja? Eve ed na pro vo ka -ci ja od pen zi o ne rot Ga pe Ga lev A`i e ski,ro den vo Ga li~ nik, a ̀ i vee vo Skop je. Vopo ~e to kot mo ̀ e bi }e ve in te re si ra dadoz na e te ka ko se na fa til na ovaa obem -na i dol go traj na ra bo ta?

Ne go vi ot bu ren ̀ i vo ten pat ne mudoz vo lil od ra ni no ze da ja osoz nae is-to ri ja ta na ne go vo to po tes no i po {i ro -ko se mejs tvo, ̀ i vo ti te na ne go vi te pred-ci, ko re not na fa mi li ja ta na bra }a taTriz lev ci, od nos no de ne ska A`i ev ci.Otvo ra we to na ed no san da ~e so do ku -men ti, ta pii vo sta ra ta ku }a vo Ga li~ -nik pred mno gu go di ni i pro na o |a we tona pr vi ot u~eb nik na Par te nij Zo graf -ski „Sve {te na isto ri ja“, ka ko i dru gi cr -kov ni kni gi go pot tik na le i po~ nal dla -bo ko da raz mis lu va za ko re ni te i isto -ri ja ta na ne go vo to po tes no i po {i ro kose mejs tvo. @el ba ta da doz nae {to po ve -}e bi la ogrom na, pa za toa si te go di ni potoa se koe slo bod no vre me Ga pe Ga lev goko ri stel za da se po sve ti na ova istra -`u va we. Imal ̀ el ba da go naj de naj sit -no to kam ~e od mo za i kot na se mejs tvo toA`i ev ci. Pro nik nal dla bo ko vo ko re -ni te na se mejs tva ta, a so sa mo to toa goo`i ve al spo me not na si te go le mi lu |e,pra de dov ci, ba bi, stri kov ci, pe ~al ba -ri, u~i te li, do kto ri...

„Ne po ra di dru go, tu ku mis lam de kae ~o ve~ ki i uba vo e da si ja zna e{ fa mi -li jar na ta kul tu ra, tra di ci ja ta, ko re ni -te “, istak nu va Ga pe Ga lev, ras ka ̀ u vaj }ini za mo ti vi te za ovaa obem na ra bo ta.

„Se to ova go na pra viv so edins tve -na cel, pro dol ̀ u va Ga pe, da im osta vamna id ni te ge ne ra cii soz na ni ja za toakoi se, {to se, od ka de se, za {to, ka ko {tove li isto ri ja ta, ~o ve kot bez mi na to e ~o -vek bez id ni na“.

Go za mo liv me da ni ras ka ̀ e i zavre me to i tru dot po treb ni za da na sta -ne ova de lo. Ni po tvr di de ka pi {u va -we to za lo za ta od ko ja po tek nu va op fa -}a go lem vre men ski per i od, de ka toa ema ko trp na i od go vor na za da ~a.

„U{te po go le ma, pa du ri i isto ri skae za da ~a ta da se na pra vi isto to za svo-jot ro den kraj, za svo e to rod no me sto, os-o be no ako se znae de ka isto to e odam nana pu {te no, a ne go vi te og ni {ta se odam -na iz la de ni i za mre ni“, pro dol ̀ i Ga pe.Ne za pir li vi ot mi gra ci ski pro ces se-lo - grad, ka ko i bra no vi te pe ~al ba ri,koi vo po tra ga po po do bar ̀ i vot i par -~e leb gi na pu {ti ja svo i te do mo vi, pre -diz vi kaa raz ret ~u va we, pa i ce los noise lu va we na se la ta od ma lo re kan ski -ot pre del i od ce la za pad na Ma ke do ni -ja. Ta kva sud bi na gi snaj de Ga li~ nik, Sel -ce, Ro so ki, Osoj, Ga ri, La za ro po le i dru-gi. Za bot na vre me to gi na gri za i gi ize -de sli ki te za se kojd ne vi e to od ovie kra -i {ta. Tra gi te se re ~i si iz bri {a ni, ani osta naa sa mo spo me ni te. Vo dej }i setok mu od ovaa mis la, pen zi o ne rot Ga pere {il se to ona {to ne mo} no tre pe ripod lo ̀no na za bo ra vot da go ove ko ve ~ivo kni ga ta „Fa kto gra fi ja na se mejs tva -ta A`i ev ci“. Se na de va de ka }e osta neka ko tra en pi {an i sli ko vit do ku mentza id ni te ge ne ra cii, ka ko i ed na skra -te na vre men ska hro ni ka, ko ja op fa }aslu~ ki i na sta ni od 14 do 21 vek.

Ga pe Ga lev A`i e ski na kra jot ja izra -zi na de ̀ta de ka ovaa kni ga ne ma da imse naj de sa mo na ~le no vi te od ne go vo tose mejs tvo za da pro nik nat pod la bo ko vosvo i te ko re ni i isto ri ja, tu ku }e im pos -lu ̀ i i na si te za in te re si ra ni ga li ~a -ni i ne ga li ~a ni ka de i da se.

So ju zot na zdru ̀ e ni ja ta na pen zi -o ne ri na Ma ke do ni ja (SZPM) ima vos -po sta ve no bli ski re la cii i ne gu va do-bra so ra bo tka so Fon dot na pen zi -sko to i in va lid sko osi gu ru va we na Ma -ke do ni ja (FPIOM). So ra bo tka ta po me -|u ovie sub je kti oso be no se za si li i sezac vr sti so do a |a we to na no vo to ra -ko vods tvo na SZPM, na ~e lo so pre tse-da te lot Dra gi Ar gi rov ski, ka ko i so no -vi ot ge ne ra len di re ktor na FPIOM,Be kim Ne zi ri. In ten zi vi ra we to nakon ta kti te i za ed ni~ ki ot pri stap vore {a va we to na aktu el ni te pra {a wai prob le mi na pen zi o ne ri te mi na ta -ta go di na ja is pol ni ja so za be le ̀ i tel -ni po stig nu va wa vo po ve }e to ob la stina niv no to an ga ̀ i ra we. Dve te stra nii ovaa go di na ja po~ naa so kra tki me -|u seb ni sred bi na tes ni te ra ko vods -tva, koi pri kra jot na ja nu a ri or ga ni -zi raa mo{ ne zna ~aj na sred ba vo pro -{i ren so stav, na ko ja, po kraj ra ko -

vods tva ta, pri sus tvu vaa si te pre tse -da te li na zdru ̀ e ni ja ta na pen zi o ne -ri na Ma ke do ni ja, ~len ki na so ju zot.

Sred ba ta se odr ̀ a na ini ci ja ti vai vo or ga ni za ci ja na Fon dot na PIOM,a so cel za jak nu va we na so ra bo tka ta ivos po sta vu va we pob li ski re la cii iraz bi ra we vo re {a va we to na aktu el -ni te pra {a wa. Pri toa se nag la si de-ka os nov na ta cel e da se soz da dat po -po vol ni us lo vi i po re la ksi ra na at mo -sfe ra vo nad mi nu va we to na prob le -mi te, za da mo ̀ at ko ris ni ci te na pen-zi ja vi stin ski da gi u`i va at pra va ta{to gi stek na le do de ka ra bo te le.

Pri toa se kon sta ti ra po tre ba ta odvo ve du va we to pra kti ka za me se~ no so -sta nu va we na ra ko vods tva ta od dve testra ni i an ga ̀ i ra we za ne po sred nore {a va we na aktu el ni te prob le mi.Isto ta ka, na sred ba ta bea naz na ~e nios nov ni te pri do bi vki od vos po sta vu -va we to va kov prin cip na so ra bo tka,

koj ovoz mo ̀ u va po ce los no me |u seb noin for mi ra we, sog le du va we na prob-le mi te i kva li tet no re {a va we. Ka konaj gor li vo pra {a we se istak na utvr-du va we to na evi den ci ja ta za vi stin -ski ot broj pen zi o ne ri po op {ti ni, za{to e do go vo re no za ed ni~ ko na sta pu -va we, bi dej }i ot ta mu po tek nu va at mno -gu ne do raz bi ra wa i ne za do vols tva vozdru ̀ e ni ja ta pri ras pre del ba ta nasreds tva ta od ~le na ri na ta.

Se o~e ku va da se vo ve dat no vi re -la cii {to }e go is pol nat za ed ni~ ki otin te res i }e soz da dat po go le ma do ver-ba i me |u seb no raz bi ra we, ka ko i ko-or di ni ra we i po ma ga we vo sog le du -va we to i re {a va we to na aktu el ni tepen zi o ner ski pra {a wa.

Vo Fon dot na PIOM sli~ na sred-ba se odr ̀ a i so ra ko vods tva ta na tri -te so ju zi na zdru ̀ e ni ja vo koi ~le nu -va at in va lid ski pen zi o ne ri.

M. D.Na prigodna sve~enost vo “\or~e

Petrov”, pretsedatelot na Sobrani-eto na Republika Makedonija TrajkoVeqanovski i gradona~alnikot naOp{tinata Sokol Mitrovski godadoa vo upotreba noviot Centar zakultura. Na sve~enosta kako gostiprisustvuvaa gradona~alnikot nagrad Skopje Koce Trajanovski,pretsedatelot na SZPM Dragi Ar-girovski, so sorabotnicite.

Po ovoj povod gradona~alnikotSokol Mitrovski izjavi:

-Penzionerite mora da go imaatsvoeto mesto vo op{testvoto, dabidat po~ituvani, da imaat dos-toinstven tretman i da bidat na sitepo~esni mesta koga se ~estvuva, ko-ga se praznuva, koga se odlu~uva, ko-ga se razgovara za idninata i za sud-

binata na na{ata dr`ava. Tamu ime mestoto na na{ite penzioneri, za-toa {to kaj niv e i iskustvoto imudrosta i znaeweto.

Vo Kulturniot centar svoe kat~e}e ima i Zdru`enieto na penzioneri“\or~e Petrov”, so {to }e se sozda-dat uslovi za odvivawe na kulturno-zabavnite aktivnosti na pen-zionerite. Vo Programata za rabo-ta na ZP |or~e Petrov, me|u drugotose predviduva da bidat formirani:hor, orkestar, peja~ka i igraornasekcija, koi }e rabotat vo sostavotna KUD “Grigor Prli~ev”. Zauspe{na i stru~na podgotovka nasekciite vo sorabootka sogradona~alnikot na Op{tinata }ebidat anga`irani stru~ni lica.

P.N.

vidici ^etvrtok, 16-2-20122

OD PROGRAMATA NA SZPM

Novi rekordina povidok

Pogolema me|usebna doverba i razbirawe

FAKTOGRAFIJA NA SEMEJSTVATA A@IEVCI

Novo kat~e za penzionerite

ZP \OR^E PETROV

Semejno steblo navidelina

Page 3: Penzioner1

Mi ni ste rot za trud i so ci jal napo li ti ka Spi ro Ri stov ski, pri dru -`u van od svo i te ne po sred ni so ra -bot ni ci, na 2 fe vru a ri ovaa go di nago po se ti So ju zot na zdru ̀ e ni ja ta napen zi o ne ri na Ma ke do ni ja, pri {toraz go va ra {e so naj tes no to ra ko -vods tvo za po ve }e aktu el ni pra {a -wa i prob le mi od in te res na pen zi -o ner ska ta or ga ni za ci ja.

Istak nu vaj }i go za do vols tvo to zado bra ta so ra bo tka so Mi ni sters -tvo to, pre tse da te lot na SZPM, Dra-gi Ar gi rov ski, go za poz na mi ni ste -rot so os nov ni te aktiv no sti na so ju -zot i zdru ̀ e ni ja ta na pen zi o ne ri naMa ke do ni ja i gi nag la si glav ni te ce -li vo os tva ru va we to na pro gra ma ta

za ovaa go di na. Me |u dru go to, ka kopri o ri tet ja istak na po tre ba ta za do -ne su va we po se ben za kon za pen zi o -ner sko to or ga ni zi ra we.

Na sred ba ta sta na zbor i za ne-do sti got od pen zi o ner ski i star skido mo vi, ka ko i za ne ed na kvi ot tret-man na sops tve no sta nad isti te.

Od mi ni ste rot Spi rov ski be {epo ba ra na i kon kret na in for ma ci jaza zgo le mu va we to na pen zi i te vo2012 go di na, no i vo na red ni te go-di ni, a sta na zbor i za mo` no sta zapo do bru va we na od no sot po me |u pro -se~ na ta pla ta i pro se~ na ta pen zi ja,bi dej }i toa di rekt no ne ga tiv no vli-jae vrz stan dar dot na pen zi o ne ri te,ka ko na sta ros na ta ta ka i na se mej -

na ta i in va lid ska ta. Na sred ba ta se di sku ti ra {e za

za ed ni~ ko dejs tvu va we i so ra bo tkana zdru ̀ e ni ja ta i cen tri te za so ci -jal na ra bo ta po op {ti ni te, so cel dase za {ti tat sta ri te lu |e {to od raz -ni pri ~i ni sta naa cel na na sils tvood se ka kov vid, oso be no vo ru ral ni -te sre di ni.

Po po vod od be le ̀ u va we to na 65-go di{ ni ot ju bi lej na pen zi o ner sko -to or ga ni zi ra we, a ka ko pot tik i voznak na do bra ta so ra bo tka so Mi ni -sters tvo to za trud i so ci jal na po li -ti ka, pre tse da te lot na SZPM, Dra giAr gi rov ski, na mi ni ste rot Spi ro Ri -stov ski mu vra ~i bla go dar ni ca.

K. S. A.

Hristo Markovski

Done Todorovski ve}e vtor man-dat e pretsedatel na Sobranieto naZP Kisela Voda. Vo april minatatagodina so aklamacija e izbran zaprv ~ovek i e eden od postarite~lenovi vo rakovodstvoto na pen-zionerskoto organizirawe. Is-tovremeno e ~len na IO na SZPM ikako {to veli, uspeva da odgovorina site barawa, osobeno zastapu-vaj}i gi interesite na penzioner-ite od Kisela Voda pred visokiotrepubli~ki organ i davaj}i celosnapoddr{ka na inicijativite na SZPMza realizirawe na prioritetnitezada~i na penzionerskata organi-zacija.

Gi usvoivte finansiskiot plani programa za rabota za godinava.[to e glavno opfateno i koi se na-sokite?

- Soglasno na finansiskitemo`nosti e napravena programataza rabota na ZP Kisela Voda. Taa epodelena vo dve oblasti.

• Prvata e za{tita i unapredu-vawe na pravata i interesite napenzionerite. Toa podrazbirasledewe, prou~uvawe i razgledu-vawe na zakonskite prava na pen-zionerite, kako {to e redovna is-plata na penziite i mo`nost zanivno zgolemuvawe, sozdavawepodobra socijalna sostojba, polesnoi pokvalitetno snabduvawe solekovi i drugo.

• Vtorata oblast opfa}apodobruvawe na kvalitetot na ̀ iv-otot na penzionerite. Toa zna~i un-apreduvawe na sportskiot `ivot,rekreacijata, kulturno-umetni~kiteaktivnosti so cel aktivno ikreativno deluvawe i vo tretata do-ba. Ne pomalku va`na e poddr{katana inicijativite za ekolo{ki i ru-ralen razvoj, kade {to penzioner-ite so svoeto znaewe i iskustvo }epomognat vo realizacijata nakonkretni celi, kako po{umuvawei sli~no.

Va{eto zdru`enie deluva vo 4op{tini, Kisela Voda, Sopi{te, Ze-lenikovo i Studeni~ani i ima 12ogranoci. Kakva e sorabotkata solokalnata uprava?

- Zdru`enieto i godinava }e japrodol`i sorabotkata so lokalnatasamouprava, za {to vsu{nost epotvrda i Memorandumot za sorabot-ka na SZPM so ZELS. Toa podrazbi-ra pottiknuvawe na aktivnostite zare{avawe na aktuelnite problemina penzionerite, odnosno soz-davawe prostorni uslovi za rabotana ogranocite, zaedni~ka gri`a zaiznemo{teni lica, humanitarna po-mo{ na socijalno zagrozeni, pomo{na lica so hendikep, snabduvawe solekovi i zaedni~ko odbele`uvawezna~ajni nastani i datumi za op{ti-nite. Prostornite problemi glavnose re{eni, ostanuva samo onoj naStudeni~ani. Se nadevame deka }ese najde na~in ne samo tamu, tuku isite ogranoci da imaat odli~niuslovi za rabota i deluvawe. Koga

sme kaj sorabotkata, bi ja spomnali taa so Crveniot krst vo nasoka nazgolemuvawe na gri`ata kon staritei osameni lica i organizirawe hu-manitarni akcii. Ne ja isklu~uvamesorabotkata i so drugite od nevla-diniot sektor.

Da se nadovrzeme na posledno-vo. Prodol`uvate li so voobi~aen-ite aktivnosti i ona {to mo`ebi eporazli~no, godinava vo Va{a or-ganizacija se i regionalnite sport-ski natprevari?

- Sekako. Odobreni se sredstvavo visina od 180 iljadi denari zapomo{ na socijalno zagrozeni.Stanuva zbor za penzioneri so nis-ki primawa i so naru{eno zdravje.I natamu }e participirame so 50nasto u~estvo za bawsko-rekreativno lekuvawe. ]e se vr{imerewe na pritisok i {e}erot vokrvta. Planirani se ednodnevnipatuvawa niz Makedonija, pro-movirawe razni hobija, dodeluvaweblagodarnici i diplomi kako pot-tik za aktivnosti i vklu~uvawe vosocijalniot `ivot i po penzioni-raweto. ]e deluvame i vo nasoka nainformirawe na ~lenstvoto {to emo{ne va`no za brzo donesuvaweodluki i pomo{ vo izvr{uvawetona postavenite zada~i. Ne o~ekuvau~estvo na kulturno-zabavnite re-vii na nivo na regioni i dr`ava. Sepodgotvuvame i komisiite vo ogra-nocite aktivno rabotat. Godinava,kako {to rekovte, sme doma}ini iorganizatori na regionalnite sport-ski natprevari, na koi }e u~estvu-vaat penzioneri od Kisela Voda,Aerodrom, Gazi Baba, Centar, ̂ airi [uto Orizari. Ni pretstojat pod-gotovki za se da pomine najdobro.Vo Ogranocite ve}e ima treninzipo disciplini na koi }e se natpre-varuvaat.

Mo{ne organiziran e i Aktiv-ot na penzionerki. ]e prodol`at lida deluvaat na pove}e poliwa?

- O~ekuvame nivna zgolemena ak-tivnost. Sakam vo ovaa prilika dagi istaknam penzionerkite od ogra-nocite Cvetan Dimov, selo Dra~evoi Pr`ino koi treba da dadat pottiki za drugite ogranoci da se orga-niziraat i deluvaat na site poliwa.Na primer, peja~kata grupa odPr`ino e zastapena i na elektron-skite mediumi. Pred na{etomnogubrojno ~lenstvo pretstojat idrugi aktivnosti za koi se nadevamdeka }e zboruvame vo naredna pri-lika.

vidici ^etvrtok, 16-2-20123

ro sta kaj naj vo zras na ta po pu la ci ja nana se le ni e to da za ̀ i vee i da se vos -po sta vi prin ci pot na ̀ i vot so aktiv -no sta re e we.

Ia ko se na o |a me na sa mi ot po ~e -tok, ve }e eden del od za cr ta no to vopro gra ma ta za 2012 go di na se re a li -zi ra. Vo taa na so ka se in ten zi vi raso ra bo tka ta so Mi ni sters tvo to za trudi so ci jal na po li ti ka i so FPIOM.

Isto ta ka se pra vat na po ri za sre-du va we na evi den ci ja ta na ~le no vi -te pen zi o ne ri vo niv ni te ma ti~ nizdru ̀ e ni ja. Se ra bo ti na iz go tvu va -we na pred log-za kon za pen zi o ner -sko to or ga ni zi ra we vo Ma ke do ni jaka ko po se ben za kon, koj ovaa mno gu -broj na aso ci ja ci ja na gra |a ni go zas -lu ̀ u va.

Spo red pro gra ma ta za 2012 go di -na, se ra bo ti pen zi o ner ski te prob-le mi i pra va da bi dat pri sut ni vo si -

te akti na si te ni voa, od lo kal na ta sa -mo u pra va, pa s* do So bra ni e to i Vla-da ta na Re pub li ka Ma ke do ni ja. Ka kogo di na na aktiv no sta re e we, aktiv -no sti te }e bi dat zbo ga te ni so raz me -na na iskus tva i me |u ge ne ra ci ska so -ra bo tka po si te pra {a wa od pen zi o -ner sko to ̀ i ve e we.

Spo red pro gra ma ta, }e se ra bo tina iz grad ba na no vi sme stu va~ ki ka-pa ci te ti za sta ri li ca, no i na pen zi -o ner ski do mo vi, cen tri i klu bo vi zadne ven pre stoj. Po toa sle de we na ak-tiv no sti te i pre ze ma we mer ki za os -tva ru va we po kva li tet na zdrav stve -na za {ti ta na pen zi o ne ri te; pro mo -vi ra we na po go le ma so ra bo tka na lo -kal no ni vo, od nos no me |u op {tin skaso ra bo tka vo iz vr {u va we na aktiv -no sti te na zdru ̀ e ni ja ta na pen zi o -ne ri vo za {ti ta na sta ri te li ca.

Vo 2012 go di na i po na ta mu }e se

or ga ni zi ra at re gi o nal ni te i re pub -li~ ka ta 17-ta po red Pen zi o ner skasport ska olim pi ja da, ka ko i de set ti -te ju bi lej ni Folk lor ni re vii na pes-na, mu zi ka i igri.

]e se po sve tu va vni ma nie i nakva li tet no to in for mi ra we, ka ko ina so ra bo tka ta so pe ~a te ni te i ele k-tron ski te me di u mi. Isto ta ka, }e sepot tik nu va i iz da va~ ka ta dej nost, itoa ka ko in di vi du al na ta ta ka i nazdru ̀ e ni ja ta na pen zi o ne ri, vo vidna bil te ni, in for ma to ri, ves ni ci imo no gra fii. Vo vr ska so ova }e bi deod be le ̀ an i 50 broj na ves ni kot „Pen-zi o ner plus“.

So ju zot na zdru ̀ e ni ja ta na pen zi -o ne ri na Ma ke do ni ja }e so ra bo tu vaso si te nev la di ni or ga ni za cii, ka ko{to e Cr ve ni ot krst i dru gi, so koiima do pir ni to~ ki. Po toa so in sti tu -cii na dr ̀ a va ta so koi i do se ga so ra -bo tu va {e, no vo na red ni ot per i od taaso ra bo tka, spo red pro gra ma ta, }e bi -de in ten zi vi ra na, za da mo ̀ e pen zi -o ne ri te so svo e to iskus tvo i mu drostda go ima at zas lu ̀ e no to me sto.

Go le mo vni ma nie }e & bi de po sve -te no i na me |u na rod na ta so ra bo tka soso ju zi i zdru ̀ e ni ja od so sed ni te zem -ji i po {i ro ko, a so cel da ima raz me-na na iskus tva so zem ji te od Evrop-ska ta Uni ja. I ovaa go di na So ju zot nazdru ̀ e ni ja na pen zi o ne ri te }e so ra -bo tu va so in sti tu tot „He vre ka“ od Qub -qa na, a }e u~es tvu va ka ko i pret hod -ni te go di ni na fe sti va lot „Tre ta do-ba“, koj se odr ̀ u va vo Qub qa na i imame |u na ro den ka ra kter.

S* na s*, vo pro gra ma ta na SZPMza 2012 go di na pla ni ra ni se am bi -ci oz ni pro e kti, koi }e go afir mi ra -at so ju zot vo zem ja ta i nad vor od nea,no i }e pri do ne sat za po do bar ̀ i votna pen zi o ne ri te i sta ri te lu |e vo Ma -ke do ni ja, `i vot ka kov {to zas lu ̀ u -va at po ra di svo jot pri do nes ne ko ga{i de nes.

SREDBA SO DONE TODOROVSKI - PRETSEDATEL NA SOBRANIETO NA ZP KISELA VODA

Se stremime kon organizirani i zadovolni penzioneri

Ministerot za trud i socijalna politikaSpiro Ristovski vo poseta na SZPM

Page 4: Penzioner1

M. Dimovski

Vo ram ki te na pro gram ski te aktiv -no sti za obez be du va we so ci jal na za -{ti ta i si gur nost na sta ri te li ca vo2012 go di na, Vla da ta na Re pub li kaMa ke do ni ja i Mi ni sters tvo to za trudi so ci jal na po li ti ka i ovaa go di napro dol ̀ u va at so re a li za ci ja na Pro -e ktot za baw sko-kli mat ska re kre a ci -ja na ko ris ni ci te na pen zi ja. Od 14 ja -nu a ri do 15 fe vru a ri tra e {e jav ni otpo vik, a in te re sot kaj pen zi o ne ri te iovoj pat be {e go lem. Pri ja vu va we tona kan di da ti te se vr {e {e pre ku po-dra~ ni te edi ni ci na Fon dot na PIOM,a ko mi si ja ta na Mi ni sters tvo to za trudi so ci jal na po li ti ka tre ba da iz vr {iso od vet no komp ju ter sko ran gi ra we.

- Za re a li za ci ja na ovoj pro ekt go-di na va se obez be de ni sreds tva so bu -xe tot na Re pub li ka Ma ke do ni ja i voza vis nost od in te re sot po stoi mo` -nost od do pol ni tel no pro {i ru va wena op fa tot na pen zi o ne ri - istak naSpi ro Ri stov ski, mi ni ster za trud iso ci jal na po li ti ka, nag la su vaj }i de-ka li ca ta–ko ris ni ci na pen zi ja {tovo 2010 i 2011 god. ko ri ste le baw -sko-kli mat ska re kre a ci ja ne mo ̀ e

ovaa us lu ga da ja ko ri stat i vo 2012go di na.

Spo red us lo vi te za ko ri ste we naus lu ga ta za baw sko-kli mat ska re kre a -ci ja, mo ̀ e da ja ko ri stat ko ris ni ci nasta ros na, in va lid ska i se mej na pen z-i ja os tva re na spo red pro pi si te na Re-pub li ka Ma ke do ni ja i pro pi si te nadru gi dr ̀ a vi so koi Re pub li ka Ma ke -do ni ja ima sklu ~e no do go vor za so ci -jal no osi gu ru va we, a koi ova pra vo gostek na le zak lu~ no so oktom vri 2011go di na. Us lu ga ta mo ̀ e da se ko ri stied na{, vo per i od od 19 mart do 30 no -em vri 2012 go di na, vo tra e we od 7 de-na, i op fa }a 6 pol ni pan si o ni (no }e -va we so tri obro ka dnev no), baw skate ra pi ja, eden za dol ̀ i te len zdrav -stven preg led i tro {o ci za pre voz vovi si na na po vrat na avto bu ska kar taod me sto to na ̀ i ve e we na ko ris ni kotdo usta no va ta vo ko ja }e se ko ri sti us-lu ga ta na baw sko-kli mat ska ta re kre -a ci ja. I go di na va us lu ga ta za baw sko-kli mat ska re kre a ci ja }e se os tva ru vaso prav ni li ca re gi stri ra ni za vr {e -we us lu ga za baw sko-kli mat sko le ku -va we, so koi Mi ni sters tvo to za trud iso ci jal na po li ti ka }e sklu ~i do go vorka ko i vo pret hod ni te go di ni, i toa so:

zdrav stve na ta usta no va-pri rod no le -ku va li {te „Ne gor ski Ba wi“ AD Ne gor-ci, Ge vge li ja, dru{ tvo to za baw ski tu -ri zam i te les na re ha bi li ta ci ja „De-bar ski ba wi Ca pa“ AD De bar, dru{ -tvo to za fi zi kal na me di ci na i spe ci-ja li zi ra na me di cin ska re ha bi li ta -ci ja „Kat la nov ska Ba wa“ DOO Kat la -no vo i zdrav stve na ta usta no va AD „CarSa mo il“, se lo Ban sko - Stru mi ca. Pre -tse da te lot na So ju zot na zdru ̀ e ni ja tana pen zi o ne ri te na Ma ke do ni ja, Dra-gi Ar gi rov ski, oce ni de ka e do bro {toovoj pro ekt pro dol ̀ u va, a in te re sotkaj pen zi o ne ri te za baw sko-kli mat -ska re kre a ci ja e go lem, bi dej }i ovojpre stoj e do bar za niv no to zdrav je, apri toa tie se dru ̀ at i sklo pu va at no -vi pri ja tels tva, {to im go pra vi ̀ i v-o tot po u bav i po is pol net.

Di re kto rot na Fon dot na PIOM,Be kim Ne zi ri, istak na de ka vo re a -li za ci ja ta na ovoj zna ~a en vla din pro -ekt, vo koj se vklu ~e ni pen zi o ne ri sonaj ni ski pri ma wa, zna ~aj no me sto za -ze ma i Fon dot na PIOM, so {to aktiv -no u~es tvu va vo raz vo jot i una pre du -va we to na aktiv no sti te po vr za ni sopra {a wa ta od se kojd nev ni ot ̀ i vot napen zi o ne ri te.

Poz na to e de ka pen zi o ne ri te seor ga ni zi ra ni vo os nov ni kle tki. Tievo sta tu tot na zdru ̀ e ni e to na pen zi -o ne ri-Ku ma no vo se ime nu va ni soogra no ci na pen zi o ne ri te, koi po-toa for mi ra at sops tve ni ra ko vod -ni or ga ni na op {tin sko, od nos no re-gi o nal no i re pub li~ ko ni vo, za ra dios tva ru va we za ed ni~ ki in te re si napen zi o ner ska ta aso ci ja ci ja.

Od ova pro iz le gu va opre del ba -ta po seb no vni ma nie da se po sve tina ra bo ta ta na ogra no ci te. Ako seaktiv ni, ako gi ana li zi ra at i gi os -tva ru va at in te re si te na ~lens tvo -to, vo ta kvi okol no sti mo ̀ e da se go -vo ri za us pe{ nost vo os tva ru va we -to na pro gram ski te za da ~i. Vo ovaasmis la po seb na mo ti vi ra~ ka ulo gaima at ra ko vods tva ta na ogra no ci -te. Od tie pri ~i ni po sto ja no se te` -ne e {e vo ra ko vod ni te te la da se iz -bi ra at in ven tiv ni ka dri, koi so svo -i te or ga ni za tor ski spo sob no sti }ego po kre nat pen zi o ner sko to te lo voaktiv na ulo ga za ra di os tva ru va wena in te re si te na ~lens tvo to.

Ko ga sta nu va zbor za in te re si tena pen zi o ne ri te, tie se re gu li ra nivo sta tu tot na ZP, ka de {to de cid no ena ve de no de ka na so bi ri te vo ogra no -ci te pen zi o ne ri te gi razg le du va at iza ze ma at sta vo vi po si te aktu el ni pra -{a wa {to se po sta vu va at na sed ni -ci te na or ga ni te {to gi iz bra le. Istota ka, po kre nu va at ini ci ja ti va i da va -at pred lo zi za re {a va we od del ni pra -{a wa od t.n. ̀ i vo ten in te res na ~lens -tvo to, gi an ga ̀ i ra at za u~es tvo vo kul-tur no-za bav ni ot i sport ski ot `i vot,od mo ri te i re kre a tiv ni te dvi ̀ e wa;spro ve du va at hu ma ni tar ni aktiv no -sti; go in for mi ra at ~lens tvo to za ak-tiv no sti te na zdru ̀ e ni e to i dru go.

Se po sta vu va pra {a we to: da li seos tva ru va at po sta ve ni te za da ~i?

Do se ga{ na ta po ve }e go di{ napra kti ka da va ne ga ti ven od go vor.Zo {to? Po ra di toa {to po go le mi otbroj ogra no ci re tko se so sta nu va atna so bi ri. Ne koi toa go pra vat od

iz bo ri na iz bo ri. No, za ̀ al, i onie{to odr ̀ u va at so bi ri, na niv ed vaj}e se za be le ̀ at po de se ti na od ogra-no ci te so 300 i po ve }e pen zi o ne -ri. Toa se po tvr di i pri pred la ga -we to mo ̀ en kan di dat za na{ pret-stav nik vo so bra ni e to na So ju zot napen zi o ne ri te na Ma ke do ni ja.

Za ovaa hro ni~ na „bo lest“ naogra no ci te se iz na o |a at naj raz -li~ ni oprav du va wa. Na pr vo me stose na ve du va de ka ne ma at pro stor -ni us lo vi, de ka ne ma at klu bo vi. Seiz na o |a at oprav du va wa de ka ne imse doz vo lu va da se so bi ra at vo u~i -li {ta, ur ba ni i ru ral ni za ed ni cii dru gi pro sto rii.

Me |u toa, ovie oprav du va wa gi de-man ti ra at ogra no ci te od Kle ~ov ce,Be di we, P~i wa, Umin Dol. Vo isti us -lo vi so dru gi te ogra no ci vo niv se ~uv -stvu va kon ti nu i ra no dejs tvu va we, ka -ko vo odr ̀ u va we so bir na pen zi o ne -ri te ta ka i vo iz ve du va we ek skur zii,in for mi ra we, ko le ktiv ni po se ti nakon cer ti, za bav ni sred bi, po kre nu -va we hu ma ni tar ni aktiv no sti i dru-go. Pre tse da te li te na na ve de ni te ogra-no ci do bi ja bla go dar ni ci na sve ~e -na ta sed ni ca na ZP, odr ̀ a na po po vod65-go di{ ni na ta, tok mu po ra di na ve -de ni te aktiv no sti vo ogra no ci te. Tiemo ̀ at da slu ̀ at za pri mer de ka e mo ̀-no da se po sti ga at re zul ta ti ako se po-ka ̀ e vol ja i in te res za os tva ru va wena pro gra mi ra ni te za da ~i.

Od ova pro iz le gu va zak lu ~ok de-ka ne tre ba da se kri e me zad zbo ro -vi te „ne ma us lo vi“, no da se mo bi -li zi ra me vo iz vr {u va we na sta tu -tar ni te ob vr ski. Zna ~i, tre ba da seza fa ti me so an ga ̀ i ra we, za {to sa -mo ta ka }e obez be di me re do ven or-ga ni za ci ski i os mis len pen zi o -ner ski `i vot. Toa e do tol ku poz na -~aj no za {to sa mo so aktiv ni ogra-no ci }e ima me aktiv no zdru ̀ e nie.

Spir ko Ni ko lov ski,pre tse da tel na Zdru ̀ e ni e to

na pen zi o ne ri -Ku ma no vo

Kalina S. Andonova

Se oma ̀ iv na 20 go di ni. Tri ma -li de ca, mo rav da ja na pu {tam dr -`av na ta ra bo ta. So toa go na pu {tivi so not za obra zo va nie, no pro dol -`iv da u~am za ed no so mo i te de ca.Ko ga }e gi zas pi ev de ca ta, ~i tav.Mno gu sa kam da ~i tam, i to ga{ i de -nes. Naj sta ra ta }er ka mi no se {ekni gi od bib li o te ka. Mno gu sa kav ida gle dam fil mo vi, a i da slu {ammu zi ka. I de nes ~i tam, gle dam te le -vi zi ja, slu {am mu zi ka, {e tam ko gane e mno gu lad no... Najm no gu sa kamda ~i tam isto ri ski kni gi. Kni gi teod do ma{ na ta bib li o te ka re ~i si si -te sum gi pro ~i ta la. Gle dam ro man -ti~ ni, `en ski fil mo vi. [to se od -ne su va do mu zi ka ta, sa kam se ka kvamu zi ka. Slu {am i se ri oz na i na ro-d na, ma ke don ska. Najm no gu sa kam dagi slu {am Brams i [tra us. Slu {amna ra dio, a imam i mno gu di sko vi somu zi ka. Se bu dam i zas pi vam so mu -zi ka... Dru{ tvo ne mi ne do sti ga. ]er -ki te me po se tu va at i se gri ̀ at daimam s* {to mi e po treb no. Ni ko -ga{ ne mi e zdo dev no! Ko ga }e se vra -tam so mis li te na zad, se se }a vam sa -

mo na uba vi te ne {ta. Ne u ba vi te negi pa me tam i ne sa kam da se se }a -vam na niv.

Pred dve go di ni na u ~iv da ko ri -stam komp ju ter. Ia ko dve te pom la di}er ki bea skep ti~ ni, naj sta ra ta mena u ~i! Pre ku komp ju te rot si raz go -va ram so niv. Po e vti no e. Naj sta -

ra ta ̀ i vee vo Bel grad. Se slu {a mese koj den. Na komp ju te rot slu {am imu zi ka. S* na s*, se ~uv stvu vam is-pol ne to. @i ve am sa ma, no i do bro e{to e va ka. Si te si ima me svoj ̀ i v-ot i svoj mir. Za ed no sme ko ga sa ka -me i ko ga tie mo ̀ at. Me po se tu va ati vnu ci te. Imam i prav nu ~e.

Po Skop je, Bi to la, Ku ma no vo i pen-zi o ne ri te na zdru ̀ e ni e to od Be ro vovo id ni na }e mo ̀ at da ko ri stat besp -la ten avto bu ski pre voz. Ed na{ vo go-di na ta pen zi o ne ri te }e mo ̀ at besp -lat no da pa tu va at od svo e to me sto na`i ve e we do gra dot Be ro vo i obrat no.Va kva od lu ka do ne soa ~le no vi te naso bra ni e to na ZP Be ro vo. Tro {o ci -te za ovoj pre voz }e gi pod ne se be rov -

sko to zdru ̀ e nie na pen zi o ne ri. Ka ko {to istak na gra do na ~al ni -

kot na op {ti na ta Be ro vo, Dra gan Na -xin ski, koj pri sus tvu va {e na sed ni -ca ta na so bra ni e to, i op {ti na ta pra -vi na po ri da obez be di u{te ed no be-sp lat no pa tu va we na pen zi o ne ri teod sel ski te na sel bi do Be ro vo iobrat no.

D. R.

vidici ^etvrtok, 16-2-20124

Ogranocite vo fokusotna vnimanieto

FOTO VESTOsumdesetgodi{nata Ratka Kiprovska

se dru`i so kompjuterot, knigite i muzikata

Besplaten prevoz za penzionerite i vo Berovo

Za penzionerite i godinava klimatska-bawska rekreacija

Za penzionerite i godinava klimatska-bawska rekreacija

Za penzionerite i godinava klimatska-bawska rekreacija

Za penzionerite i godinava klimatska-bawska rekreacija

Za penzionerite i godinava klimatska-bawska rekreacija

Prilogot „Penzionerski vidici“ e zaedni~ki proekt na „Nova Makedonija“ i Sojuzot na zdru`enijata na penzionerite na Makedonija

Stranicite gi ureduvaat: Kalina Slivovska Andonova i Mendo Dimovski od SZPM i

Aleksandar Dimkovski i Marjan Delevski od „Nova Makedonija“