BESeDAPESMI 1

1

Anton Medved

Pesmi 1

BESeDAE L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S

BESeDAPESMI 1

2

BESeDAAnton MedvedPESMI 1Pesmi so iz zbirke Poezije, ki joje izdala Katolika bukvarna vLjubljani leta 1906, tu v izboruEmila Cesarja iz knjige AntonMedved: Izbrane pesmi,Kamnik 1994.

To izdajo pripravilFranko Luinfranko@omnibus.se

ISBN 91-7301-241-6

beseda@omnibus.se

www.omnibus.se/beseda

2003.02

BESeDAPESMI 1

3

Vsebina

Sodba sveta 6Pevev poklic 7Pomladi 8Bratje zapojmo! 10Veer 13Bilo je ... 20Samoti 23e enkrat! 25Pestunji 26Mrani hipi 28Vlahinji 30Otroku 31Svojemu ptiu 35Vrbsko jezero 40Ob sestanku 42Prekasno! 45Tovariem 46Obgovarjan 48Mrtvaki zvon 50Pod cipreso 52Na mojem grobu 53

BESeDAPESMI 1

4

Srce 55Pepel in spomin 56V gozdu 57

alnice 65Materi 66Umrlemu oetu 77Gazele 79Brljan in bodije 87

Epski spevi 105Za njim 106Redovnikova prikazen 108Zdaj in nekdaj 110Spomin mrliev 112al in kes 115Pononi gost 116Smrti prerok 119Trojni sen 121Vitoveva smrt 122Haranova elja 126

BESeDAPESMI 1

5

Nje slika 129Smrt nevesta 132Sveti kelih 135Azma 138Ob vrnitvi 143Vzori 145

BESeDAPESMI 1

6

Sodba sveta

Ne upaj od sveta plaila,njegova sodba te ne moti,nemila bodi ali mila,ti le sran se dela loti.

Uveri se, da svet popraaob vsakem delu prej: igavo?Potem presoja dela naa,oseba jim daj veljavo.

BESeDAPESMI 1

7

Pevev poklic

Na brzih krilih drobnih ptic,v vonjivem jutru prerojen,zamaknjen v raj nedolnih lic,strme v veera tihi sen,s trpeim bratom sam trpe,za domovino v roki me,v trpljenju mo, v ljubezni zvest,za radost rahel in bolest:vsekdar naj pevec due vnetezemljanom kae vzare svete.

BESeDAPESMI 1

8

Pomladi

Vstala je pomlad v prirodi,topel diha ji pozdrav.Duh me po samotah vodi,kakor nekdaj, duh sanjav.

Hrepenenje mi prebujavrt pomlajene zemlje!ustva le jeziku tuja,ustva srcu znana le.

Ali slutnja zlate sree,ki odseva daljno stran,ali drag spomin me vleeven iz sobe ven na plan?

Zunaj v dihu naj pomladnjemdua hrepenenja mre,dokler se na grmu zadnjemzadnja roa ne ospe!

BESeDAPESMI 1

9

Dokler zadnje pevke pticepreko gor, dolin in strugv mrzli sapi perutnicene ponesejo na jug!

Upaj ali ne dosei,kar je dale kot nebo:Blagor dui hrepeneipo neem, kar je lepo ...

BESeDAPESMI 1

10

Bratje zapojmo!

Bratje, zapojmo s krepkimi glasialosten ali vesel napev!Dviga, tolai v vsakem nas asiprsi uteih krilati odmev.Petju je dana sladka oblast.

Ko smo v mladosti plavali zlati,v mehko smo zibel legli na no,pesem zapela lepo je mati,v sn zazibala nas tiho pojoPetju je dana nena oblast.

Pesem popeva borna sirota,da si tolai duevno bol;pesem ivljenja laja ji pota,tono popeva, joka na pol.Petju je dana mila oblast.

Hodi iz doma slepec do doma,gosli iz javorja v roki dri,zduno zapoje, kamor priroma,

BESeDAPESMI 1

11

pesem junaka neti ljudiPetju je dana krepka oblast.

Glasno pastir na travniku poje,ptica ga spremlja, vonja mu cvet.S krono ne menja radosti svoje,pesem ivljenje, travnik mu svet.Petju je dana ista oblast.

Pesem zveni na toplem zapeku,vnuku jo poje mo sivolas.Dua topi se nenemu deku,v dedov zamaknjen bajni je glas.Petju je dana arna oblast.

Kadar telo se v zemljo preseli,trudno od pota, temnih skrbi,pesem nam bodo zadnjo zapeli,grob zapustili solznih oi.Petju je dana alna oblast.

BESeDAPESMI 1

12

Pesem nas spremlja v zemskem ivljenju,vanjo izlivamo radost, bolest,v upanju, strahu, veselju, trpljenjupesmi odmev ostane nam zvest.Petju je dana stalna oblast.

Pevajmo torej v bratovskem krogu,dvigaj nas pesem, zveni nam v slast!Pesem je ljuba samemu Bogu,rodu vzviuje vsakemu ast.Petju je dana vija oblast.

BESeDAPESMI 1

13

Veer

I.Vedno tie in tiezvonci s planin se glase;somrak ovija hie,mesec sp nad gore.

Manj in manj se imdaljeloi stvar od stvari,zemlja od none haljerna enako se zdi.

Kadar se blia loveku,srenemu tukaj nikjer,konec nemirnemu teku,hladni ivljenja veer:

Svoje premilja izkustvo,truden od pota in star;vasih obide ga ustvo,kot bi ne ivel nikdar.

BESeDAPESMI 1

14

Trnje minulega asa,cvetje presnivanih sanjzdaj brez bodic in brez krasa:kake razlike sta zanj ?

BESeDAPESMI 1

15

II.Sprejmite zopet me, domai logi,v prijetni senni hram!Visokih jel in temnih borov krogi,kako sem hrepenel dospeti k vam!Sprejmite me in pomiritesrca mi ute valovite!

Po starem vse, kar bilo je pred leti,enak je cvetja duh.Le sem in tja med veje ar posveti,senice glas udari mi na sluh.Nad bujnim resjem in lepenjembrljan prepleta gozd z zelenjem.

Poijem naj na zapueni klopi,pozabim vnanji svet!Le ti, spomin na mlada leta, stopipred moja duo enkrat ivo spet;ti vzbudi v meni mlade sanje,priaj slike mi nekdanje!

BESeDAPESMI 1

16

iveti moral leta sem teavnamed tujimi ljudmi.Zato se zdi mi tko davnaminula kratka doba lepih dni;zato premiljam bridko-milo,kaj v tuji svet me je gonilo.

Dokler ni lovek v rno zemljo legel,po srei hrepeni,le esar duh nemirni ni dosegel,v tem sluti sreo in za njo hiti.Naprej, naprej kot v reki kapljav silneje vale se potaplja.

Nikjer mir, obstanka in pokoja! Nazaj, nazaj zaman!Predolga pot, stopinj preurna hojazanesla ga na vek je v drugo stran.Srce hitelo koprneeod sree je in ne do sree.

BESeDAPESMI 1

17

Zato hladite me, domai logi,prijatelji vsekdar!Odmevajo v somrak pastirski rogi,izginil je za gore sonni ar.Veer nad vami tiho vlada,na liste hladna rosa pada.

Poije zemlja, da vzbudi se ila,vzbudi se tiev zbor.Komu, o logi, bodete hladilaizlivali v srce, ko sine zor?To vem, da boste vi za mano:a jaz, kje bodem, ni mi znano.

BESeDAPESMI 1

18

III.Nad mano se zgrinja veer,ivljenja veer in narave,nobenega arka nikjer,da pota obsveti goave.

Da pa! Za gorami ob Saviigrajo nebeke zarnice,kot daljni, ognjeni pozdravijasn obledelo mi lice.

Deele odsevi so zlati,kjer dvigal me sladek je vzlet,kjer moral sem v grob zakopatiivljenjskega jutra lesket ...

BESeDAPESMI 1

19

IV.ivljenja majnik jasni, z Bogom!Na nebu dneva lu pojema,strmi nam priroda nema,le vran krii nad temnim logom.

Zelenja, cvetja drobne kitepo tleh po stolih razmetane,ob jutrih sonnatih nabranez veerom tihim usehnite!

Za mano vse! Vse pro! Vse zadaj!V zaprte vekomaj prostorenazaj korak mi ve ne more,zdaj gi, spomin, zdaj solza padaj!

Zdaj rtaj, as nemili, gubemrakotne mi v obraz upali,v obraz, ki nanj v mladosti zalipriemal sladke si poljube!

BESeDAPESMI 1

20

Bilo je ...

Leta nekdanja, mlada, vesela!Klie nazaj vas toni spomin.Lepa pomlad je takrat dehtela,lepe se petje je v logih glasilo.asi bee naprej in naprej ...Bilo je, kot bi nikdr ne biloin nikdr ne bode poslej.

Kadar meglene razpadejo halje,vzplava pogled mi do rodnih planin.Cvetne pologe, tiho oskalje,doma ugledam okolico milo,gledam jo, gledam iz daljnih mej.Bilo je, kot bi nikdr ne bilo,in nikdr ne bode poslej.

Ali vonjavo in kras izpreminjaroa na vrtu, cvetica poljan?Ali se spev ve s spevom ne strinja,ptiev ubrano nekdaj znanilo?

BESeDAPESMI 1

21

vlika mati, priroda, povej!Bilo je, kot bi nikdr ne bilo,in nikdr ne bode poslej.

V prsih srce je zrcalo veliko,mirno hitita leto in dan.Sliko vpodabljata v srcu za slikoin jo zatirata z jadrno silolovek strmi nazaj in naprej ...Bilo je, kot bi nikdr ne bilo,in nikdr ne bode poslej.

Skrb prihrumi nad mirno gladino,trpko spoznanje valove skali.Slike se iste ozro v globoino,toda drugano vse njih je svetilo.Moten odsev, kot jasen poprej.Bilo je, kot bi nikdr ne bilo,in nikdr ne bode poslej.

BESeDAPESMI 1

22

Kar je minilo tu, mine za vedno;vrne se morda, a isto ve ni.Kadar ivljenje ugasne nam bedno,toil bo duh nad nao gomilo,toil bo svetu naprej in naprej ...Bilo je, kot bi nikdr ne bilo,in nikdr ne bode poslej.

BESeDAPESMI 1

23

Samoti

Samota, ti verna druicaiz mojih nekdanjih let,iz svetnega hrupa se vraampod tvoje okrilje spet.

Kako zdaj strmi v neznanca,ki bil ti je dogo nezvest,in nema in nema prebirana mojem obrazu bolest ... !

In tiho in tiho oita:Zakaj si se vrnil, zakaj?od drube, od petja, od godbeobrnil se k meni nazaj?

In kaj li prinesel si s saboza pusti, za dolgi svoj as?Oh, kaj sem prinesel? ... Praznejesrce in temneji obraz.

BESeDAPESMI 1

24

In eno in eno spoznanjezdaj jasno je mojim oem:da utim tembolj se loveka,imbolj sem oddaljen ljudem.

BESeDAPESMI 1

25

e enkrat!

e enkrat mi prinesi zlate hipenazaj, krilati, neuzdrni as,ko pred oetno hio v senci lipevesel in mlad mi cvetel je obraz!

e enkrat mi pokai mater milo,ki davno e pod tiho zemljo spi,ki jo je srce moje bolj ljubilo,kot druga srca vsa in vse stvari.

e enkrat pkoj due mi povrni,ko miren vstajal sem in miren spal;podobe jasne pred menoj odgrniv prirodi lepi mojih rodnih tal.

Toda nikar, nikar! Oh, ko bi gledalsamo trenutek prele dobe raj,potem ele bi bridko se zavedal,kaj nisem zdaj in esa nimam zdaj.

BESeDAPESMI 1

26

Pestunji

Le sdi ob meni, pstunja mila!O letih mladostnih mi ti govori,in v dobo, ki zame je davno minila,tak arovito duha mi topi.

Na hribu imena nezabnega: ale,kako je precvitala tukaj pomlad,in hladne vodice so tu epetalein cvetju in travi delale hlad.

In v travi so cveli rumeni jeguljki,poklanjali zvonki jim drobne glave,in v zraku so plavali pestri metuljki,ebele po cvetju letale brene.

Iz trave je vsake, iz vsakega listadehtelo ivljenje v pomlajeni svet;pozdravljala pesem je stvarstvo preista,ko ptiev jo zbor popeval je vnet.

BESeDAPESMI 1

27

Iz cvetja sem spletal kite milobnein vezal je s slakom, rastoim iz njiv,krasil spominke sem z njimi nagrobnemed nemimi mrtveci radosten, iv.

Minila so leta in hrib je odcvetel,mladosti e as zvonil je pokopKot resen mladeni e kito sem spletel,poloil jo materi zadnjo na grob.

In el sem na tuje iz hie oetne,zapustil i tebe s solzami v oeh;kako zdaj spominjam se dobe prijetne,ko vidiva spet se po dolgih dneh!

Druabnica mladega meni ivljenja,o pestunja, pravi o njem mi e kaj,o pravi o dobi mi cvetja, zelenja,nikar ne vprauj, kako mi je zdaj!

BESeDAPESMI 1

28

Mrani hipi

Duo mrano, temne asetudi jaz imam.Zatopljen tedaj sem vasein pohajam sam.

Sebe naj kako umejem?V hipih teh ne vem,ali naj se glasno smejem,ali jokam nem.

Savla tonega se spomnim:hipe je imel,ko pod aljem je ogromnimjokal in besnel.

David strune je ubiral,meil kralju al,hudega duha iztiral,ki ga je napal.

BESeDAPESMI 1

29

Pti na vejici zeleni,bodi David moj kakor David Savlu, menimilo ti zapoj!

Pesmi nee mi zapeti,odgovarja pti:Savlov mnogo je na sveti,Davidov ni ni.

BESeDAPESMI 1

30

Vlahinji

Vlahinja, temna reka!Sonce in luna sijeta vate;ali kalno je tvoje vodovje,slike ne kae nazaj jima zlate.

Vlahinja, tiha reka!V strugi vale se polagoma vali,kakor bi trudni od daljnega potav Kolpe naroaju radi zaspali.

Vlahinja, tona reka!Tvoje bregove loje pokriva,loje in trstje ni je cvetice,da bi ti klila ob strani vonjiva.

Vlahinja, tajna reka!Kaj li zakrivajo tvoje globine?Vte strmim. O kako si podobnamnogemu srcu te solzne doline!

BESeDAPESMI 1

31

Otroku

I.Zakaj milobno gleda, lepo dete,upali, temnozrti moj obraz? Ti ljubi me iz due svoje svete,in tvoj pogled tej dui je izraz.Kako slutiti more, trok zlati,da v moji dui vlada rezen mraz,da ejen moram vira si iskati,ki pije se iz njega sladek mir,

mir, ki ga celi svet ne more dati,mir, ki za celi svet je sree vir? O, v tem pogledu tvojem, lepo dete,odseva srenega miru ozir!Na pot ivljenja Bog ti trsi cvete,nikdar ne skali ljbeznih oi!Iz due mi najgloblje, vse zavzete,besede vro zamolkle: Sreno ti!

BESeDAPESMI 1

32

II.Za goro rdi se siva dalja,noi razpada temna halja,krjanec se popenja vzduh,pojo ratarju boa sluh,a sinek plava v sanji zlati,na posteljici pred tabo, mati,O pusti ga, naj spi!

Naj pije spanja bene are,ko nas bedee delo tare!Ni ptiji spev, ni sonni ar,predrami nas skrbi viharin ure nam pokoja krati,ne krati li jih, skrbna mati?O pusti ga, naj spi!

Dokler mladost mu cvetje trosi,prelepe sanje no mu nosi.Kako se blaeno smehlja,po lokah cvetnih se igra.

BESeDAPESMI 1

33

Nevidno angelci krilatiobletajo mu elo, mati.O pusti ga, naj spi!

Prekmalu, ah, mladost mu mine,z mladostjo sladki sen izgine.Morda nekdaj v ivljenju rad,sveta, bi vsega dal zaklad,da enkrat spet bi mogel spati,kot danes spi pred tabo, mati.O pusti ga, naj spi!

BESeDAPESMI 1

34

III.Spominov nima, ni spoznanja,in sreen je otrk vsekdar;kjer ni spominov, ni kesanja,kjer ni spoznanja, ni prevar.

BESeDAPESMI 1

35

Svojemu ptiu(V Bohinju)

I.Preljubi moj ptiek, kako se pouti,kako ti kaj drobence bije srcena oknu neznane te sobe? Mar sluti,da zopet drugje sva, oh, dale drugje?

V samotnem Bohinju, kjer beli snenikidotikajo skoro se modrih nebes,pastirjev planinskih odmevajo kliki,zvonovi od rede pozvanjajo vmes.

Kjer Bistrice vali se penijo ili,kjer jezera temno poiva oko A kaj bi te govori moji bodrili!Ti poje kot nekdaj, glasno in lepo.

Ti poje ob meni, kot pel si pred leti,ko zrla pred sabo sva vinske gore,le redko zelenje na skalnatem sveti,umta nobenega bistre vode.

BESeDAPESMI 1

36

Ti poje ob meni, kot pel si ob asi,ko v Vlahinjo nama pogled je strmel;na njenem pobreju so slavevi glasizveneli, ko sonni je arek zael.

Ti poje ob meni, kot pel si za dobe,ko gledala cerkev sred belih sva hi,ob hramu cerkvenem ovenane grobe,na grobih ovenanih kamen in kri.

Ti pel si, jaz s tabo mladosten sem peval,kar vselej mi vlel nemirni je duh;in kakor jaz tvojega nisem umeval.ni mojega petja umeval tvoj sluh.

A naj mladoletje sijalo je z neba,naj ljuto je vral jesenski vihar,naj cvetje morila je strupna ozeba vir pesmi ni nama usahnil nikdar.

BESeDAPESMI 1

37

In pela e bodeva v glasu nekdanjem,e pela, da v smrti zajameva mir,ne v lepi prirodi, ne v svetu zunanjem,v najntranjih prsih kipi na ma vir.

BESeDAPESMI 1

38

II.(V pozni jeseni)Tiho e, pretrgoma, poasi,vendar zopet poje, ljubi pti.Dolgo so molali tvoji glasi,dolgo sta venela dol in gri.

Mrtvonem strmi otrok za ladjo,ki podi oeta v svet neznan;mrtvonem strmel si za pomladjotudi ti, ko je minil srpan.

Zdaj, ko vsa priroda je umrla,pevski zbor odletel z mrzlih mest,zdaj ti vrejo pesmice iz grla,kakor da prebolel si bolest.

Kakor da bi dvignila te vera:Zopet vzraste zemlji prejnji kras.Ali je na zemlji al katera,da nikdar je ne ozdravi as?

BESeDAPESMI 1

39

alosten sem tudi jaz izvedel:Iz ivljenja mojega dejanjzlobni svet je sto krivic napredel,strastno klical: Kamenja zdaj nanj!

Dolgo v sobi svoji, v mirnem kotiteil sem srce, hladil obraz;sam sodnik pravien svoji zmotikaj trpel sem vedi Bog in jaz!

Tiho ! Dokler ti mi bode glel,jaz naj toim? Ne, nikomur ni!Kakor ti, sem jaz bolest prebolel le veselo zopet pojva, pti!

BESeDAPESMI 1

40

Vrbsko jezero

Jezero Vrbsko, ali resninov zemlji domai dno ti lei?V tvoje oko, nebesom je slino,veno bi moje strmele oi.

Sinji valovi, daljni, globoki,bujno obrasli, odieni breg,danes e utim z vesloma v rokirahlo zibljoi se ladije beg.

Gledam nebo, ki v dnu se ti smejekakor iz istih, stoterih zrcal.Vedno krasneje, vedno milejev vodi se zrcajo dvorci z obal.

Gledam bogato opremljene olne,praporce stkane iz ivih boj,pesmi posluam navduenja polne,drueb veselih sreava me roj.

BESeDAPESMI 1

41

Vendar, o jezero, kras Korotana,biser prirodne lepote znaj,da krvavi mi, da pee me rana,kadar se nate spominjam sedaj.

V duhu gledam minule ase,bojnoslavne za dedov nam rod,v duhu posluam slovenske glase,ki zatrti mole ti ondod.

Tona pozdravlja te pesem mojaiz slovenskih pokrajin srca,jezero naega vroega znoja,jezero naih prelitih solza!

BESeDAPESMI 1

42

Ob sestanku(A. U.)

O, da si zopet tukaj, draga dua,po dolgih letih trudov in skrbi!O, da te zopet gleda in posluaprijatelj tvoj iz lepih, mladih dni!

Kako izrazil ustvo bi globoko,ki v srcu mojem razigrava zdaj,odkar je roko mojo s tvoja rokospojil ez dolgo najin rodni kraj!

Minulo sedem let je tekih, trdihod tonega slovesa, mili drug.Umiral cvet je po doleh in brdihin ptice plule so tedaj na jug.

Na jug si z njimi tudi ti odhajalzajemat vije vede v veni Rim,in ko si zadnji roko mi podajal,kaj takrat jaz sem util, naj molim.

BESeDAPESMI 1

43

In naj molim, da s taboj so odneslivalovi morski meni mnogi up;zagrabil sam obe sem teki vesli,v ivljenja vrgel se met in hrup.

In gledal sem, kako pred mana gineza zvezdo zvezda brez utrinka v no,kako temn se jasne visoine,im bolj divja valov srditih mo.

Mrtv sem nael srca v prsih ivih,mrtv za vse, za kar sem grel jaz.Na pokopanih upih ukanljivihprevaran zdaj poveam svoj obraz.

A naj molim! Ti zopet si ob meni,ti lepe mi budi spomine vsajna ase, ko v pomladi sva zeleninaprej strmela srena in nazaj.

BESeDAPESMI 1

44

Mladostnih lic sva pela, src e mlajih.Zdaj vrnil si se k meni k mou mo.Jaz slutim: ali nisi v tujih krajihokusil tudi trnja ve kot ro?

In ali nisi to dobil spoznanje,da slehern sen le kratko mami nas?Da klie nas ivljenje na dejanje,dejanje resno, kot je resen as?

Ljubezni vnovi ti ne bom prisezal;rodil je naju eden rod in kraj.Mladostni sen je nekdaj naju vezal,dejanje moko naju vee zdaj!

Da le si zopet tukaj, draga dua,po kteri hrepenel sem tolikrat!Da le te zopet gleda in posluaprijatelja prijatelj, brata brat!

BESeDAPESMI 1

45

Prekasno!

Iz mesta sem beal v samotni logsrdit se na svojo usodo.Molala so debla siva okrog,ko nem sem razmiljal nezgodo.Tolabe nikjer za duo trpeo,nikjer ni ndej na boljo sreo! ...Brezup mi je v duhu vpraanje oivil:Kaj li sem zakrivil?

In slial sem glas skrivnostno-globok:Ne toi ljudi, ni usode!Ti svojih si del edino otrok,ti sam si kriv vse nezgode.Zatpi se v svoja minula dejanja,ne brani se trpkega piti spoznanja! ...Pokril sem si lice in vzdihnil sem glasno:Prekasno, prekasno! ...

BESeDAPESMI 1

46

Tovariem

Ne hodi po skritih stezah osamel.Iz tonosti svoje se vzdrami!Tovariev tvojih se zbor je seel.edinega tebe ni z nami.

Zahvala na ljubem vabilu, ker vem,srce plemenito imate,a iti ne morem in iti ne smem,med svoje predrage mi brate.

Razline duhove nam Stvarnik v teloin srca razlina je vsadil,razline spomine in upe vsakdomed nami si v prsih je zgradil.

Kaj morem, da alost in radost svetagloboje se v meni zrcali,da upanje ali spomin mi duhahitreje razjasni in ali!

BESeDAPESMI 1

47

Kaj morem, da v dui ustvaril nekdajsijajnih sem vzorov stotero,da rana ugasnil je vzorov sijaj,da vanje izgubil sem vero!

Kaj morem, da svet se drugaen mi zdi,kot sanjal sem nekdaj v slepoti,le prosto radujte ivljenja se vi,a mene pustite v samoti.

Nihe bi mi v drubi veselja ne vgal.veselja budil bi jaz malo,in ko bi se tudi vam glasni smejal.srce bi mi tono ostalo ...

BESeDAPESMI 1

48

Obgovarjan

Na miren kraj, kjer vse moli,kjer tona vrba zeleni,povedi me, stopinja!Solza pred svetom me je sram,izjokam naj si torej sambolest, ki duo mi preinja.

Priljubljen nekdaj, spotovan,iz src ljubeih zdaj pregnan,nikdar, nikjer ve blaen.Ponos, ki v vsakih prsih tli,izgublja v mojih vse moi,sam sebi sem postal sovraen.

Zaman vpraujem se pobit,kdo trosil je, name srdit,obgovore in liste,imen, sovraniki, ne vem,zato soditi vas ne smem,kdo ste, ne vem, a vem, kaj niste.

BESeDAPESMI 1

49

Ni tega neem, da bi asovadil koga izmed vas,imen potenih tate.Zagal bi morda v meni rtin rt je dui moji smrt,ki ljubi vse ljudi, ko brate.

Na miren kraj, kjer vse moli,kjer tona vrba zeleni,stopinja moja hiti!Izjokam naj se gorko tam!Solza pred svetom me je sram,pred Bogom ni mi treba biti ...

BESeDAPESMI 1

50

Mrtvaki zvon

Mrtvaki zvon, kako tesnosrce ob glasih bije tvojih!Nekdo je zopet mir dobilpo hudega ivljenja bojih.

A jaz, Adamov bedni sin,po grudi zemeljski e hodim,od hrepenenja silno gnanza svetlo veo sree blodim.

In kadar menim, da pred njostojim, drim jo e oaran:odmaknem hipno se oem,in spet stojim za njo prevaran.

Mrtvaki zvon, kako tesnosrce ob glasih bije tvojih!Nekdo je zopet mir dobil,a v prsih ni pokoja mojih.

BESeDAPESMI 1

51

Vendar le poj, oznanjaj smrtin pokoj mi iz srca jemlji!Saj bode tudi pel neko,ko pokoj najdem v rni zemlji.

BESeDAPESMI 1

52

Pod cipreso

Pod cipreso, pod cipresorad bi v grobu spaval jaz,kadar rno mi zavesosmrt potegni pred obraz.

Listi padejo z drevesa,vrt zagrne beli sne,a cipresa, a cipresaspomenik ostane sve.

Svet naj gleda nje zelenjebere i pomen njegov!Kaj mi bilo je ivljenje?Zelen up, a brez sadov.

BESeDAPESMI 1

53

Na mojem grobu

Prijatelj ali znanec moj,ali kdorkoli med rojakinapev naj toen mi zloi,ko smrt zatisne mi oi,ko leal bodem v tesni raki:

Dobil je mir, dobil je mir,zvenijo naj glasovina dan pokopa po grobehna onih svetomirnih tleh,kjer snidemo se vsi rodovi.

Srce mu ne utriplje vev nestalnem hrepenenju:Neskonni Bog, ozri se vanj,ne spomni hudih se dejanj,ki jih je storil kdaj v ivljenju!

BESeDAPESMI 1

54

Nikar ga iz teme v temona veke ne zagrebi,saj je po srei hrepene,ki videlo ga ni oko,ki ni ga slialo uho,ki v srcu klilo ni lovekem.

O blaenstvu, ki vsem eljamna veke bode streglo,strme naj bi oznanoval,da v Tebi duh je vse spoznal,s Teboj srce je vse doseglo!

BESeDAPESMI 1

55

Srce

Oh, kaj misliti, utitimora sleherno srce!Oh, kaj mora vse prebiti,predno v rno zemljo gre?

In ko lee pod gomilo,ali misli, uti kdo,kaj je mislilo, utilov jami zdaj srce hladno?

Smrtni dan brezupno vpitje,dan pogrebni jok v oeh,al spomin, ko grob zakrit je,dolgas, hladnost, zopet smeh.

Ta in oni ez gomilostopi kdo se meni kaj,kaj; je mislilo, utiloto srce, trohnee zdaj!

BESeDAPESMI 1

56

Pepel in spomin

Na polju ogenj se blesti,trepee kviku iv, vesel ...A veter dahne ar ugasne,okrog se razpri pepel.

Ugasnil bodem tudi jaz,ko bode smrtni dih zavel:Od roda, od sveta pozabljen,jaz ogenj moj spomin pepel.

BESeDAPESMI 1

57

V gozdu

I.iroko se razpletajo korenipo rni zemlji, sok iz nje pijo.Drvar s sekiro bridno kaj se meni,da v korenini deblu ije mo drevo poseka s krepkima rokama,premeri debelino in dolinovesel in zadovoljen. Koreninoostavi tam, da izsolzi se sama.

Dejanja vi oetje, skrivni vzroki,poivate zaprti v dnu srca.Kaj vam pomagajo vsi vai joki?Dejanja sodba trda le velja.Dananji svet, razmiljanju sovra,naziva, esar sam ne vidi, la.Ti zvijaj se, ti klii mu oprosti!Dejanje tvoje videl je. Zadosti.

BESeDAPESMI 1

58

II.Katero je drevo lepote vzor?Smereka vitka ali ravni bor,koati kostanj ali stari hrast,ki dviga kot junak se vrst in hraber,mecesen svetli ali temni gaber?Drevesu vsakemu posebej ast!Bog seme v zemljo je poloil vsem,iz tal prinikli, vzrasli so potem.Razline barve, rasti in pereszdruujejo se v gozd ta dar nebes.

Ima e drugi gozd moj mili rod,gozd pesnikov pritlinih in velikih.Na dan priniknejo v bojeih stikih,edinijo se v knjigo duni plod.O, naj ive in ivotarijo,dre se stare ali nove struje!Dade nam nekaj, kar ustvarijo,dokler srce jim pesem narekuje.

BESeDAPESMI 1

59

Sodnikom suhim zdi se vse mogoe,iz hrastovih semen hote kostanje.Ni Bog ustvaril vseh dreves le zanje;vsak poje to, kar mora, ne kar hoe,katera pesem je lepote vzor?Nasladna mar, ljubezenska, pobona?Poskona mar, zbadljiva ali tona?Kdo naj razsodi? Tistih bralcev zbor,ki nosijo srce na pravi strani,ki vina jih e kaplja ne vpijani;le njim iz srca vzraste krepka sodba.Ni malo, oh, ljudi, podobnih psom,ki lajajo, kadar vali se grom,ki cvilijo, kadar glasi se godba.

BESeDAPESMI 1

60

III.Spotakne se ob tor in pade ezenj;pobere se, drvar zakolne jezen:Da vrag te je postavil sem ... preteto!A tor moli, mole mu govori:Oh komaj je minilo eno leto,odkar si deblo mi posekal ti.Kako je raslo v sinji zrak veselo,kako je zelenelo in dehtelo,uilo vesen toliko in zim.Zdaj tu epim brez krasa, vsem napotjene ti, ne ti, le jaz naj se rotimin kolnem rojstva svojega trenotje.

Ljud raja, poje slua pevski zbor,jaz sam presedam v gozdu, drugi tor,pogazili so mojo sreo vsosodniki rnogledi s srcem krutim.In zdaj nad mano se jeze celo;zakaj ? Da se nesrenega poutim.

BESeDAPESMI 1

61

IV.Iz zemlje vzklije, plazi se po tlehbrljan zeleni z gladkimi peresi.Priblia deblu se po munih dneh,oklene se ga, vstane ob drevesi.Zadruno raste z njim, noben viharne vre ga nazaj na mokra tlas tovariem prijaznim mlad in starusahne on, ko pasti mora ta.

A koliko ljudi trpi na sveti,ki svoj iv dan ne najdejo srca,da mogli bi zaupno je objetiin rei mu: Pri tebi sem doma!

BESeDAPESMI 1

62

V.Hvaleen je rdei kokorik,da palne arke skriva mu lepenje,hvaleno je lepenje, da navpiknad njim prostira leskov grm zelenje.In grm zahvalja bukev mnogolistno,da nebesno vroino mu prestreza,in bukev hvali streho si koristno,ki nadnjo hrast jo vejnati razteza.

Razlina dana je ljudem oblast,rojena v duni in telesni sili.Vse prednosti izvirajo razliki.Da smo enako moni in veliki,enako slabi, majhni vsi bi bili.Mirza Schaffy je molil, zviti pti:Zahvaljen Bog, da tepce si ustvaril!Ko tudi nje z modrostjo bi obdaril,vsa moja bi modrost spuhtela v ni.

BESeDAPESMI 1

63

VI.Srce priznava rado in veselo:Tvoj velik sem dolnik, bogati les;ko sem zagledal arko lu nebes,ti dal si prvo postelj mi zibelo.Sam angel plaval je nad njo krilat,v nebeki sen zatiskal mi poglede,v njej majkin glas sem slial prvikratin prve lepetal za njo besede.Minil je kmalu let detinjih raj,odslovil doba sem vseh dob najzaljo.Ti dal si postelj mi drugano, daljo;odrasel mo na njej poivam zdaj.In kaj o postelji naj tej velim?Hvaleen tudi zanjo biti moram.Utrujen estokrat na njej zaspim,uteem vsem teavam in pokoram.Kako bi pa uslugo ti povraal?Moj gozd, poakaj! Pridem e na vrsto.ivljenje lastno svoje bom ti plaalza tretjo in poslednjo postelj krsto.

BESeDAPESMI 1

64

VII.Vihar jesenski skoro pribesni,in sonce pobledi s sijajnim zlatom,drhtei listi z golih vej suhna zemljo padejo k umrlim bratom.Obenem v jasno pomlad so pognali,obenem bodo na jesen odpali.

Kaj mari mi ljudje, ki spe v gomili!Za mene kot da ne bi nikdar bili.Kaj briga svet me, ki se bo rodil!Zanj bodem jaz, kot ne bi nikdar bil.Ta rod, ki v svoji dobi ga poznam,ki zanj delujem z roko in besedo,ki z njim trpim in se radujem sam ta rod bo z mano vred neko zatrt.O kje je tvoje elo, grenka smrt?

BESeDAPESMI 1

65

alnice

BESeDAPESMI 1

66

Materi

I.Na steni slika tvoja to je vse,kar e imam od tebe to je vse,in opek rnih las in grob.Oh to je vse in drugega ni ne,oem vse drugo vzel je tvoj pokop.

Nocoj doni, o mati, alen zvonza mene iv, za tebe mrtev zvon.Vseh vernih du ljudem oznanja dan.Nikomur ne oznanja ga zastonj Kaj meni li, ki sluam ga solzan!

In jaz e trosim v ta brezutni svet,prav kot bi mislil, da me ume svet,v ubranih, milih vrstah tvoj spomin!Kaj morem sam zato, ljubezni vnet!O Bog, le eno mater ima sin.

In ene matere spomin, kakozatare naj ivljenja boj kako?Pa bodi silen kot valov vihar.

BESeDAPESMI 1

67

Peklo spominov svetlih in nebopreseva njenega spomina ar.

Najmanj pozabiti te morem jaz,ki sem te v zgodnji grob poloil jaz.Ti nisi mi telesa mati le.Prejasen srca svojega izrazpustila svetu si moj srce.

In tega srca ni bilo me sramin tega srca me ne bode sram,dokler bom gledal greni solzni dol.Ni le strasti util je tudi hram,ki jih blai ivljenja bridka bol.

Telo ti zdaj trohni, telo je prah.Iz zemlje v zemljo se povrne prah.Iz praha klije pa najlepi cvet.In ivi ta simbol mi jemlje strah,da se ne vidiva nikoli spet.

BESeDAPESMI 1

68

Da, vidiva se, zvon mi govori,da vidiva se, lu mi govori,na grobu kviku plamenea lu.Da, vidiva se tiste strane dni,ko vsem odpre grobove boji klju.

Naproti hitel bom ti jaz tedaj,objel te, mati ljubljena, tedaj,in kaj ti vse povedal vedi Bog!Spomin mi vzel bo tistih hipov raj,in moj izraz bo morda blaen jok.

Doni nocoj na stolpu alen zvonza mene iv, za tebe mrtev zvon.Vseh vernih du ljudem oznanja dan.Oh, meni ne naznanja ga zastonj;jaz v duhu te objemam e solzan.

BESeDAPESMI 1

69

II.Le mirno spi vseh mrtvih dan,ljubee matersko srce!Naj te ne motijo zvonovibrnei danes nad grobovi,saj tebi ne, saj nam zvon!

Saj tebi ne, saj nam zvon,ki mrzli dihamo e zrakter nas bude tako resnobnik molitvi alostni nagrobni,da se zamilja duh teak.

Le mirno spi vseh mrtvih dan!Kako ume ljudje nocoj!od groba hodijo do groba,ljubezni vodi jih zvestoba,isteja kakor lui soj.

isteja kakor lui sojljubezen tudi v meni tlido tebe, draga porodnica,

BESeDAPESMI 1

70

ivljenja mladega vodnica,podoba sladka prelih dni.

O da rodila bi jesencvetic, kar jih rodi pomlad,na tvojo ljubljeno gomilopoloil vencev bi obilo,razsvetlil jo kot bajen grad.

In ko bi neen deek bilin ne bridko izkuen mo,solzan bi sklonil se nad venci,da v solzah lui bi plamenciodsevali s stoterih ro.

Le sladko spi vseh mrtvih dan!emu bi dramil te moj jok?V ljubezni svoji bi plaklacelo v nebesih, ko bi znala,da solze toi tvoj otrok.

BESeDAPESMI 1

71

Saj kdo bi pa na svetu vsemin kje in kdaj poznal tako,kaj se godi otroku v duikleeemu na rni ruikot spea mati le pod njo.

Vsa ustva mi nocoj drhte,ko pojejo zvonovi vsi.Nebeki mir Gospod naj da ti,jaz molim naj ti pa, o mati,le mirno spi, le sladko spi!

BESeDAPESMI 1

72

III.Od tukaj dale za goraminocoj po venanih grobehveerni mir jokanje dramiin lui sto gori po tleh.

Da so mi dana brza krilaob glasu alostnem zvonov,na daljnjo pot bi se razvila,hitela tja bi tja domov.

Oh tja, kjer davno so zaprlelopate dragi moj zaklad Pred grobom matere umrlenocoj bi jaz pokleknil rad.

Zaman vse gorko hrepenenje!Med tujimi grobovi spem.Jesensko cvetje in zelenjeod tujih rok vsajeno zrem.

BESeDAPESMI 1

73

A bodi! Saj ob smrti njenipretrpel dvojen sem pokop,saj nimam v zemlji le prsteni,saj imam tudi v srcu grob.

In v grobu tem srce ljubee,njen ljubi smeh, njen ves obrazvse dneve davno prle sree,ki poleg nje sem pil jo jaz.

Morda je zemlje grob, o mati,teman nocoj in zapuen,na njem ne morem lui gati,a grob srca je razsvetljen.

Spomine svetle mu priigam,in solze svetle toim nanj;k nebesom svetlim roki dvigamin molim zate tolikanj ...

BESeDAPESMI 1

74

Da Bog naj milostni pozabi,kar je tvoj duh zagreil kdaj,da naj te nko vsaj povabiv kraljestvo mirno veni raj.

BESeDAPESMI 1

75

IV.Naj tudi jaz ti spletem kitoki vena toliko gomil,ne iz jesenskih ro povito,iz gorkih, mati, le util.

eprav je tebi posveenana dan vseh mrtvih pesem tav imenu vendar je zloenasirotnih vseh otrok sveta.

Spomin na mater pokopano,komu ni drag, komu ni svet?Umrje mati vsem prerano,naj tudi sto doije let.

Preromaj svet, spoznavaj srca,v nikomer in nikjer, nikdarljubezen taka se ne zrca,kot sije v njej ta isti ar.

BESeDAPESMI 1

76

Zato srce je plemenitonikdar ne zabi in nikjer.Zato i jaz ti spletam kito,umrla mati, ta veer.

Iz ustev kito? Kaj naj pojem?Naj mislim li naprej, nazaj?O srcu tvojem ali svojem,o mirnem ali tonem kaj?

Oesa mokre bi utrinkezaman na grob usipal jaz,in glas ubrane alostinkeraztoil bi e bolj obraz.

Ljubezen ti zatrjam neno,ki zate jo e zdaj gojim,srce posveam ti hvalenoin ustva vsa in misli z njim.

BESeDAPESMI 1

77

Umrlemu oetu(24. prosinca 1899)

Moj oe, tam gori na alnem hribuutrujen konal si svoj zadnji pot.Po kratkem, a burnem bolestnem ivljenjunaposled le nael varen si kot.

Na smrtni postelji dal si mi rokoin dolgo mi v lice gledal zavzet;potem pa si vzdihnil tiho, globoko:Moj sin, moj sin, oh kaj je ta svet!

In jaz sem imel besede na ustih:Kaj svet je? Bojie in ranjenci mi.A jaz sem molal v neznani goresti,v solzah so stopile besede v oi.

No, zdaj ti ta svet ni ve na mari,v katerem iveti e moram jaz;odgrnil ti Bog je, boji stvari,ljubezni, resnice svoj veni obraz.

BESeDAPESMI 1

78

Zdaj tam si se lahko sam preprial,da sodi svet drugae kot Bog,da lovek, ki hoe poteno iveti,najvekrat umrje sredi nadlog.

Vem tudi: premnogo moje dejanje,katero si strogo sodil nekdaj,a vselej odpustil oetovsko milo,e vse mileje odpustil bi zdaj.

Saj pije iz vira tiste ljubezni,ki svet jo sam po imenu pozna.Usahni solza! Blagor ti, oe!Jaz potnik sem e, a ti si doma.

Usahni solza! Ali pa teci!Oh, oe, v grobu se sladko spi.Ne plakam za tabo, le plakam nad sabo:kedo je sreneji, jaz ali ti?

BESeDAPESMI 1

79

Gazele

Ko pade mrak po zemlji, nesopoitka, mir blagodejno mo,mole se naslonim na svoje okno,oziram po krovih se bornih ko.Sto misli mi burnih hruje po glavi.Pokrivam si elo, le to vzdihujo:Oh, ko bi jaz tudi mirne duezamogel strmeti v to mirno no!

*

BESeDAPESMI 1

80

V logu so odpeli ptiev roji vse prazno!Na smereki. hrastu, boru, hoji vse prazno!irno polje, nekdaj zlatoklasno,kjer ratar je rtal brazde v znoji vse prazno!Na irokom nebu se valijosive megle v vednem nepokoji. Vse prazno!Kjer je divja roa cvelana pologu bujnem, na prisoji vse prazno!Oh, a tudi notri, tukaj notriutim, da je v temni dui moji vse prazno.

*

BESeDAPESMI 1

81

Veselil se bode v presladki veri,da vsako srce se lahko premeri,e hoe je zase izbrati.Toda v ivljenju hladnem veeriuvidi razaljene due,da trpko se zoper tebe naperi,ko smatra je najbolj za svoje.Kako se motimo hitro v izberi!Ljudi je veliko na sveti.a pravi lovek je malokateri.

*

BESeDAPESMI 1

82

Nekdanjih lepih dni pozabiti ne moremspominove moi oslabiti ne morem ...V samotni, temni svoji sobiveselih knjig v tolabo rabiti ne morem.Zakopan v morje silne togenikjer eri reilne zgrabiti ne morem.V brezupnem svojem hrepenenjuiz srca niti solz izvabiti ne morem.

*

BESeDAPESMI 1

83

Ko prvikrat vidi loveka, ne sodi!kaj lice njegovo izreka, ne sodi!Srce je globoko zakrito;ne uje njegovega jeka, ne sodi!Prenagljena glasna besedagloboko mu rano zaseka, ne sodi!In ko izreena je sodba,za rano ne najde ve leka, ne sodi!Pozna li ti samega sebe?as hitro na zemlji poteka. Ne sodi,da onikraj groba preostrovladar te lovekega veka ne sodi!

*

BESeDAPESMI 1

84

Sprelepi Bog, dobrotni Bog, odkleninebeka vrata vigredi zeleni!Razdmi z oboka alostne oblake,iz due, s ela megle mi preeni!Naj gledam zemljo, delo Tvoje rokev obleki, z divnim cvetjem okraeni!Iz belocvetnih grmov, z vej brstitih,iz vika milo drobni spev mi zvni!Za nekaj ur se zopet mi umirigrizoi rv, ki leta kraja meni ...Temo, ki me obdaja v toplem denji,ki poti ve ne vem iz nje razdeni!Sladak spomin naj se objame z upom,da vendarle za sreo smo rojeni!

*

BESeDAPESMI 1

85

Predno na alostni zemlji odslovem e eno pesem!Iz globoine srca naj prizovem e eno pesem!Duh mi ne da miru, ni obstanka V skrajnem jaz ujem hramu njegovem e eno pesem.Svetu izlil o ganotjih notranjihv glasu bi pravem, vsem drugem, vsem novem e eno

pesem.Jezik moli in v sponah mi jeca.Kdaj mu nemile spone odkovem? e eno pesem!Kdaj iz srca globoine prizovem e eno pesem?

*

BESeDAPESMI 1

86

Jaz delam ode, vi delate sode, moj oe.Nikomur menda ne delava kode, moj oe.Za sode je treba dokaj vina,nekoliko vina tudi za ode, moj oe.A svet vzdihuje, da nima denarjev,da vinske gorice ve mu ne rode, moj oe.Zato iz posode mojega srcaprav dolgo pesem kipela ne bode, moj oe.Vi slutite prav. V poznejih letihjaz tudi bojim se bridke nezgode, moj oe,da ne bi ostala po tekem delunazadnje sama in prazne posode, moj oe.

BESeDAPESMI 1

87

Brljan in bodije

Ti sam si moj tovari, duh mislei,in jaz sem stokrat sreneji s teboj,kot bil sem neko v druini hrumei.Nad manoj se prostira senca hoj,vsa prepojena vrstega ozona,z nevidno roko boa braz moj.O kaj je meni tukaj carska krona,in kaj posvetna slava? Dim lehak,ki v ni se razgubi iznad poklona!

Pa ni le vonja to, ne rezni zrak,ni hlad le, ni tema in ne tiina,kar vliva v moje prsi ut sladak;to mo je govoreega spomina:kaj dua strastna vse trpela je,na svetu zro tirana in trpina,kako po zdravju hrepenela je,zaprta sama s saboj, brez zdravilaakala smrti grenke vsa vesela je ...

BESeDAPESMI 1

88

A rna mi zazevala gomilako je obup do vrha prekipel,megl ji svetlo zoro je odkrila.Mislei duh, glej, tebe sem imel,ko bil sem svetu celemu sirota,ko v drubah sem vzdihval osamel,ko vsakdo huje je obsojal potamladosti moje, nego Bog in jaz,utrujen potnik jaz in Bog dobrota ...Trpljenje, kje je verni tvoj obraz,v katerem pristnem govori nareji?Ti govori samo: Minil je as ...e boleini nas preda najvejiob dneh nesrenih srenih dni spomin,v samoti mirni balzam je najmejispomin teko prestanih bolein.

*

BESeDAPESMI 1

89

Pomlad, pomlad, ti jarobujna doba,moj duh pozdravlja srno tvoj prihod.Cvetice nene vstajajo iz groba,slute otavne zemlje preporod.Visoko v vejah inkovec popeva,krjanec dviga se pod sinji svod ...Ob zori pomladanskega zdaj dnevanaj v prsih mi zatone tiha al,naj zopet bolna dua mi okreva!O zemlja lepa! Neko bodem palbrezuten, mrtev v mehko tvoje krilo pa zdaj bi iv na tebi aloval?Pa zdaj duil bi hrepenenja silo,e k veselicam opominja menad ostre zime cvetnato gomilo? Ponesi jadrna stopinja meiz mest zaduhlih ven, na plan, na trate!Presladek ut vsega preinja me ...

BESeDAPESMI 1

90

O, ve pomladi ure venozlate,sijajte mi, sijajte v srni hram,da lahek duek pesmice krilatedade spominom mojim in eljam!

*

BESeDAPESMI 1

91

Nekterim le Fortuna je prijazna,da vse pri nas imajo in vedo,no, drugim pa sta ep in glava prazna.In tem gorje, e vasih kaj vzrast!Pa bodi kdo e kake pesmi otec,on pa ne bo izvedel prekesno,da jajca ni rodil, temve klopotec in Fortunatje poeno ga briz tempeljna modric v kurji kotec ...Na deblu leposlovja trhla svrmolimo mi ponino, kakor moramed oleandri rasti brinjev tr.Zdaj v knjigah misli nimajo prostora,osladna ustva hoe piti svet,a misliti ob pesmih o pokora!Toimo torej solze spet in spet!Ne solz toimo raji le ,solzice,da alost ne obide nas prevred

BESeDAPESMI 1

92

Sicer ne delajmo nikomur ni krivice,mi, kar nas je ,minorum gentiummolimo, kakor tiste reve ptice,ki strel jim zapove: ,silentium!

*

BESeDAPESMI 1

93

Vi gnocala, vi glupci, starci vi,kdaj reite vpraanje: k a j j e l e p o ?Mi akamo neteto vrsto dni,da mreno strgate z oi nam slepo.Zaman! A v tem lepota gre nam v slast,ko vi znad bukev gledate nas srepo.Ne bojte se, ne gremo precej v past,ki skrbno jo z naoniki ravnate prearko vi nastavljate nam mast!Od zemlje lepe, vseh divot bogateskoili naj bi v jarem mrtvih rk?Od sonca milega, od zarje zlatezapremo naj se vam v problemov mrk?O, to bi bilo suenjstvo pretrdo,priznal bi to nam sam Stagiran Grk!Gnojie kmetu, deci cvetno brdo,mladeniu dekle, a starcu pepo svoje vse je lepo, ni ni grdo ...Ko junija procvita gosta se,popevajo veerne pesmi ptice,nasloni se mladeni krepkih ple

BESeDAPESMI 1

94

na koso, tiho vpraa neno lice: ,O, Manica, kdaj bode moja, kdaj?in vro pogled odgovor je enjice .

Ko lije aroviti svoj sijajnad temnim logom plavajoa luna,mlad vitez gleda bajni noni rajv blesteih valih grajskega tolmuna,srce mu v udnem hrepenenju mre,v desnici tepeta mu zvonka struna vi gnocala, vi glupci, starci, heto lepo je, ni lepo li recite?!e ni pa kaj govoril bi e dlje:mi l e p o u i v a j m o v i u i t e !

*

BESeDAPESMI 1

95

Vesoljni narod na je sam poet.Lei pred nami zopet nova drama,ivljenja polna, ne samo skelet.Bereta strastno jo gospod in dama,v nebo jo povzdiguje vsak feljton.In to ni morda zvita le reklama,ocena je brez hlimbe ,tout de bon.

Dejanja povedo se in akterji,omeni prejnja revina sezon,kako so vzdihovali vsi frizerji,da ni jim treba delati perik,pohajkovali so repetiterji ...

A nova drama, vredna sto replik,e dobro se izvede, o, nedvomnopovzroi v ,Domu Narodnem piknik.Gradivo se nam vidi preogromno,nejasen mnogih je oseb znaaj.Junak nastopa vasih le preskromno,in vpraati se moramo: zakaj?emu? kako? na mnogih krajih.

BESeDAPESMI 1

96

Okorna tehnika! Da ne bi vsajbila zgrajena igra na sluajih!Toda nazadnje saj sluaj je vse ...Prelep je jezik, kakor da bi v gajihvsi slavci peli sladke pesmice Da! ... To je drama, kakrnih je malo!Hvaleno lahko klanjamo glave,da tako delo bode se igralo!

*

BESeDAPESMI 1

97

Povdi me, odkoder ni vrnitve,s koeno roko, dobra ena, smrt!Mar meni, da se jaz bojim loitveod vseh ljudi na tvoj pokojni vrt?

O ne! V ivljenja mojega temotido tebe ves je preminil me rt,etudi kazen nai si grehoti.Popil bom pelin zadnjega kesain zadnjo solzo bom na zadnji potipotoil iz oesa trudnega

Leseno sidro, v krenu trhlenokrasijo naj gomile moje tla,elezen kri in srce prebodeno!

*

BESeDAPESMI 1

98

Poznamo se. Vi vpraate: Po em?Ej, lovek ni tako velika tajna!Po licu, po razgovoru, po vsem ...Na prsih sveti temu se kolajna,a drugi brez desnice suh in bledpred hie hodi in otono lajna.Poznamo se! Ne z lic in iz besedsam no, bitja celega pretvararazkriva, ki ga hoe skriti, sled.Ko tvoj prijatelj te s posmehi vara,v iskrenosti si svoji slep in gluh,dokler te bridko as ne razoara.

O, kolikrat pa vidi bistri duh,v sosednem srcu sleherno genotjevzrojenih in drugod ujetih muhin vidi ustev in besed nasprotje ...Kje sluje govor e prozoren, ist?Kje, kje? Povejte dobri mi celotje!A vem vi epetate: P e s i m i s t !

*

BESeDAPESMI 1

99

Ko sem se jaz na solzni svet rodil,ministrski predsednik bil je Giskra.Dobrot sem malo ali ni uil,sok mlatil sem iz ilnatega piskra,dokler ni materi zdaj mrtva spi duha razarila nenadna iskra.Velela je: tudiral bode ti!In el sem z njo in nekaj znal sem kmaluin vedno ve ... ez leta trikrat trie vedel sem o vsakem nemkem kralju,o hribih in dolinah, zraku in vodah,o tem in drugem modroslovskem stalu ...

Zdaj poduujem druge po gorah,pesmarim zdaj, odmakniti izkuamdo tajnosti stoterih trd zapah.Vse ni! Zaman si uma me nabruam.Kaj videl bi, da se zapah odpre?To spet, kar skrito je lovekim duam.Ni ve? Ni ve. To vse bi bilo? Vse!

BESeDAPESMI 1

100

Potem gorim od elje ene same:as, vrni ure davno mi prele,ko sok sem mlatil, ne pa prazne slame ...

*

BESeDAPESMI 1

101

Govri jasno mi srce, zakajne zna, ne more, ali noe mordapozabiti nekdanjih asov raj?

Oh, ti in svet sta bila mi akorda,ubrana kakor angelski napev,ki veni Bog mu sam preist izvor da.

Pozabi ali ne! Strt je moj gnev.Umrlo prs je vzdihovanje glasno.Blesti spoznanja ranega odsevrazumu mojemu tako prejasno:Globoko sta razlina ti in svet.V ivljenja slubo sem priel zaasnoz nalogo tiho mislit in trpet.

*

BESeDAPESMI 1

102

Tatovi moje sree, ni vam trebaobujati kesanja! Ne, emu?Modrosti ar mi je priplul iz neba,prinesel mojim prsim slaj miru.Confiteor! Drzan sem bil na sveti,podoba izgubljenega sinu.Smehljala se je srea dui vneti,in jaz, jaz bil sem mahoma pijankot detece v zatohli vinski kleti,in ljubljen tudi, koderkoli znan.A ta na maek, rusko to pohmeljene trajata tako samo en dan ...

To vse boli od radostne nedelje,po glavi se vrti, srce tii,in bridek kes otrobe suhe melje:Kdo kriv ti je bolezni te? Sam ti!

*

BESeDAPESMI 1

103

Veer jesenski. Mrzel veter toiv skrivnostni govorici po vrteh,zvenele listke trga zadnji roi,trepetne bilke maje v trdih tleh.

Kako z jesenjo se mi dua sklada!Odeva rni mrak mi svit v oeh.Pro, pro je hrepenenja doba mlada,selea me od zemlje v lepi raj!Bila je v zlati vodi sladka vada da sladka bi ostala vekomaj!

A hrepenenju niso ure vzete,le smotra ni, le upa ni nazaj ...O svet! Vrag vzemi tvoje vse obete!O Bog! Solz te prosim, le solza,da gorko se izjokam kakor detena razvaline svojega srca! ...

*

BESeDAPESMI 1

104

Le e naprej se me ogibajte,ne mislite, da sem zato ualjen!Le e naprej me z usti ibajte,samo da sem s telesom vam oddaljen!

Neko spoznate hemar esetaida nisem, kakor siete pripaljen ...

e glas povzdigam, posluajte vsaj:Mir ljubi medved, sam se rad ogane,ljudem nelovskim v stran ali nazaj;a kdor zada mu krvavee rane,on redko strani smrti ubei! S to zverjo sem, ve due spotovane,enakega imena in krvi ...

BESeDAPESMI 1

105

Epski spevi

BESeDAPESMI 1

106

Za njim

Zabual je trobente glas,vojaki so prispeli v vas,pred tihi dom stopili moj.Junak je mlad zavihtel mekrepko vele:Tu, eta moja, stoj!

Obrnil name je oko,tako ljubo, tako srnopozdravil gorki moj obraz,da njega lepim sem oem, zakaj, ne vem,umaknila se jaz.

Govoril v sanjah je z menoj,da prvi vidi me nocoj,da starii mu mrtvi spe,da nima bratov, ni sestra,a da ima za mene le srce.

BESeDAPESMI 1

107

Prekmalu je posinil zor,vojakov je odha jal zborpred mojim domovanjem spet.Na okno se oprla semin zrla semnemirna v mirni svet.

Pozdravil spet je moj obraz. In jaz zakaj ga ne bi jaz!Oh zdel se mi je tako sam!Vir solz mi je na lice vrel,on pa je el,Bog vedi, kod in kam ...

BESeDAPESMI 1

108

Redovnikova prikazen(Legenda)

Redovnik mlad, pobonega srcaneko prikazen je imel pekla.Razburjen stee br do blinjih vrat,zaklie: Sluaj, sveti me opat!

Pred mojimi omi Gospod je zdajodprl pekl, pokazal grozni kraj.Vse res, kar pravi Jezus in e Job:Zmenjava, jok, tema, krtanie zob ... !

Pa sluaj, kaj zaupam ti vesel!Stanove razne sem z omi ujel:samo nobenega duhovnika,samo nobenega redovnika.

Naguba elo se Egidiju,ogleda se, e kdo ne vidi ju;pa de mladeniu ez majhen as:Nikogar nisi videl izmed nas?

BESeDAPESMI 1

109

Seveda ne, moj dragi Melifluj!Duhovniki, redovniki, le uj,e kteri so obsojeni v pekl,ne pridejo na vrh, temve na dno.

BESeDAPESMI 1

110

Zdaj in nekdaj

Ob zidu mogonih palapoasi koraka bera.Ob gradu lepote arobneutrujen ustavi korakin lice si v gube resnobnenabere upali prosjak:Bogt in preslavljen od svtajaz nekdaj sem vladal ta grad,zapravil bogastvo in leta,zapravil ivljenja pomlad.Mladost je prela in sijaj,gorje mi, gorje mi je zdaj.Naloil sem vreo na rame,nihe se ne zmeni ve zame.Nad starcem pa nekdo v palaiob oknu sedi v naslanjaiPreziral me nekdaj je svet,a zdaj te dvorane so moje,in moj je ta kras in sijaj.Spominjam nesrenih se let,gorje mi je bilo tedaj!

BESeDAPESMI 1

111

Krog ust zaigra mu nasmeh,veselje posveti v oeh.Pod zidom zaene planesreni, upali bera.

BESeDAPESMI 1

112

Spomin mrliev

Kot cvet jesenski mrem in sahnem ...Trenutkov nekaj in izdahnem ...A to sem elel mnogokrat:Ko mine v grobu leta doba,neviden vstanem naj iz grobaspomina svojega iskat,spomina, da ... Poslednji vzklik,omahne v smrtni sen bolnik.

Poiva mrtvec. Leto mine,pomladi sonce grob preine,nebo uslii vzklik njegov.Ko mrak veerni svet zagrne,odpre se gruda zemlje rne,in duh ostavi kraj grobov,kot brza lu, kot pti krilatspomina svojega iskat.

BESeDAPESMI 1

113

Na domu plee vrsta svatov,poroka treh slavi se bratov.Nevestam enini vele:Dom zgrdili smo vam prostoren,obsuje roj vas slug pokoren,na vek za vas gori srce!A glas ob njih vri toe:Med brati ni spomina ve!

Na nebu lunin ip se bliska,za milo druba mlada vriska,vrstnikov rajnikovih roj.Kot zvonci zavenkljajo ae:Na sreo dolgo drube nae,vesela ivi kot nocoj!A glas ob njih vri toe:Med drugi ni spomina ve!

BESeDAPESMI 1

114

Objema zemljo no sanjava,po zraku duh mrliev plava,zapua brate, druge strt ...Nad temnim relom grobne jeev svetlobi meseni vztrepeein se pod cvetni zgrudi prt Iz groba klie v prah razmlet:Tako mrliev zabi svet!

BESeDAPESMI 1

115

al in kes

Ljudje potiskajo v cerkvi ljudi.Kaj danes-li v svetli se cerkvi vri?Poroka!

Za stebrom cerkvenim dekle bledona enina motno upira okoin joka ...

Pmlad ozarja doline, gore;pred jamo na grobih dekleta stojein raka.

Iz dalje pa mlad se ozira mona belo rako, na venec roin plaka ...

BESeDAPESMI 1

116

Pononi gost

Mogoen grom je stresal svet,vihar je zunaj rjul,od tesnega strahu prevzetna postelji sem v sanjah ul.

Tedaj nekdo prispe do vrat,potrka, d glasno:Priel nocoj sem k tebi spat,ima li posteljo mehko?

S tresoim glasom vzkliknem jaz:Kdo si, neznani gost?V blazine skrijem svoj obraz.Moj dom nocoj ni zate prost.

Utrujen sem, premoen ves;odpri mi vrata vsaj!Moril te bode veen kes,e v no me odpodi nazaj.

BESeDAPESMI 1

117

Komu odprem naj, to povej!Odklej te jaz poznam?Oh pojdi, pojdi le naprej,drugje poii miren hram!

Nikar, nikar se me ne boj!Saj sem poznat ljudem.S teboj govoril bom nocojO, ko bi vedel ti o em!

Razgovor najin bode dolg,premislek tvoj globok.Ko zopet se pogreznem v molk,ti jokal bode kot otrok.

Poskoim k vratom iz blazin.Pokai svoj obraz Priel sem k tebi tvoj spomin.Na postelji vzbudim se jaz.

BESeDAPESMI 1

118

Mogoen grom je stresal svet,vihar zares je rjul.Spomina vroega prevzet,na postelji zares sem ul.

In bil je najin govor dolg,premislek moj globok. Ko se vihar zavil je v molk,zares sem jokal kot otrok.

BESeDAPESMI 1

119

Smrti prerok

V svetiu Velegrajskem klei slovenski rod.Solzan ga blagoslavlja pastir njegov Metod.Zavest mu ve ne dvomi zapustil bode svet,zato iz prs poslednji privre mu govor vnet:

Na nebu Bog je sklenil, prestol zasedem nov,porosil vas je danes moj zadnji blagoslov.Varujte me, otroci! Ko v tretje sine zor,sprejme me v svitlo sredo krilatcev boji zbor.

A drugega vladiko ob meni zrete tu:Duhovnika Gorazda, slovenskega sinu.Delil je sreno z mano ivljenja boj in mir,umeje vas in mene ljube vam bo pastir.

Poklekne z ljudstvom svetec, obraz obda mu ar;molitev poluglasna vzkipi mu na oltar:Edinost hrani z Bogom in z brati in s seboj,sijaj ti zvezda sree na veke, narod moj!

*

BESeDAPESMI 1

120

Posrbrilo je jutro Veltvi dvakrat val,in dvakrat bledi mesec nad Moravo je stal.A ko se za gorami je v tretje dan rodil,nad Velegrad je orel priplaval temnokril.

V svetnikovo domovje plaan hiti ves rod:Resnien prerok smrti izdihnil je Metod.Gorazd se vre predenj, poljubi roke hlad;mrliu gleda v lice in plaka Velegrad.

BESeDAPESMI 1

121

Trojni sen

Vse tiho na irni planjavi,veernica sije zlata;mrlie po bitvi krvavigavranov obkroa jata.

Kozak ubit poivamed njimi na travi zeleniNe diha, no zdi se, da snivao mladi, ljubljeni eni ...

Vse tiho na daljni stepi.Dojenec spanka smehljaje,o materi sniva lepi,ki lahno mu zibel maje ...

Nad njim se ena klanja,in od srca se ji toi.Strmi na dete in sanjao boju ljutem, o moi ...

BESeDAPESMI 1

122

Vitoveva smrt

Zapaljena je bela vas,na sivi skali grad osvjen.Seljakov jok, vojnikov glasokrog odmeva v svet pokojen.Jetniki tirje krvaveiumirajo v podzemski jei.

Na grajskem stolpu ba desethree vojnikom ura znani,kar Vitovec, voditelj et,ukae tolpi nebrzdani:Gor e davno kresi nebni.Dovolj. Pokoja smo potrebni!

Potihne divji krik in spev,pojema plapolanje zublja:na dvoru v vrsti in poevvojake spee sen poljublja.Zaman glavar oi zatiskapred svitom luninega bliska.

BESeDAPESMI 1

123

Udari polno Toen jek!Poast skoz duri mu priplava:O Vitovec, proklet na vek,zadene kazen te krvava!Prete obseva mu blazine,obrne se in v no izgine.

Zajekne Vitovec: Vojnik!Straar odpahne k njemu duri.igav je bil ta grozni vzklik,kdo sem priel je v pozni uri?Le-to jetniar mi je zinil,da v jei je nekdo poginil.

Glavar oi zatisne spet,a pridrvi poast se nova:O Vitovec, na vek proklet,zadene kazen te gotova!Prete obseva mu blazine,obrne se in v no izgine.

BESeDAPESMI 1

124

Kdo spet mi je grozil, povej!Ni zvesta, menim, straa tvoja.Vse mirno zunaj je kot prej,in vse uiva slaj pokoja.Jetniar le mi je poepnil,da drugi e je v jei cepnil.

Ko v tretje se pojavi tekkrog mirne postelje poastni,in vie glas: Proklet na vek!prestrai se glavar oblastni.Straarja hrepene pozove,da v jei vsem odpne okove.

Odhaja v tretje smrti sel uvaj dvoran k temnic straniku.V podzemno stopita globelreilca zadnjemu jetniku.Odkujeta mu e okove z gradu obupen glas zarjove.

BESeDAPESMI 1

125

uvaja urno planeta,na grad v dvorane. Groza tiha!Ob Vitovcu obstaneta:Glavar lei na tleh brez diha;jetnik pa poleg njega mrtev,drug drugemu krvava rtev ...

BESeDAPESMI 1

126

Haranova elja

Duh pred Harana priplava,de mu od veselja vnet:Haran, tvoja pot je prava,mimo vseh si ist in svet.

ivi dvajset let v samoti,moli, svet preziraj ves,strasti v dui svoji kroti,biaj se in budi kes!

Kadar mine let tevilo,na perotih priveslam,in naklonim za plailo,esar elel bode sam.

Duhu odgovarja Haran:Bogu hvala, e sem ist!Upaj, in ne bode varan,jaz ostanem vedno ist.

BESeDAPESMI 1

127

Haran odpove se asti,rodni svoj ostavi grad;srno se upira strasti,svetnih ni mu mar naslad.

Logov ne, ni vrtov ronih,on puav je tihih gost.ita le iz knjig pobonih,bia se in ceni post.

Vedno pa besedam onimpot odpira v srni hram:Za plailo ti naklonim,esar elel bode sam.

Dvajset mine let spokornih,Harana poklie duh:Haran, mo kreposti vzornih,danes je odprt moj sluh.

BESeDAPESMI 1

128

Mnogo li, li pravo,vse ti dam, kar hoe le!Haran nagne sivo glavo,tiho misli, glasno de:

Daj ivljenja s ao upa,dasi je okus gorjup!lovek ne boji se strupa,ako s strupom pije up.

Veno rad tako bi ivel,kakor il sem dvajset let.V sladkem upanju osivel upati prinem naj spet!.

Bere, moli v rni halji,upov sladko uti kal.Duh epee v sinji dalji:Haran, pravo si izbral!

BESeDAPESMI 1

129

Nje slika

Odvel v grad me staro soboupognjen starec, velih lic,podobe gledal sem pradedov,obraze plemskih zrl devic.Ponos jim seval iz pogledov,pohlep je strosti, srepost,mladosti ogenj in srnost.Ob oknu rna je zavesapogledom krila mi oesanajlepo sliko te dvorane.Pred njo se sivi starec zganein mrano se ozre pod grad.Pokae lehe mi cvetoepred gradom poleg nizke koe,ki jo objela je pomlad.V tej koi deklica je cvelakot rdea roa v sonnih dneh,kot slavec v mraku ljubko pelana klopi sredi cvetnih leh.V tem gradu je mladeni sedalna stol ob oknu mnogokrat,

BESeDAPESMI 1

130

mladenko lepo z line gledal,poslual verno spev krilat.In vedel ni mladeni, kdaj,ni vedelo dekle, zakajljubezen kakor zarja milaobema v srcih se vzbudila.Krepko je stopil sin k oetu,povedal prosto od srca:,Ni bitja drajega na svetu,kot v koi deklica je ta.Nemir se dui ne polee,dokler me zakon z njo ne zvee!Oetu se razvname srd,iz prs privre mu govor trd:,e zataji svoj lahtni rod,nevesto tko si izbere,ponosne upe mi podere,nikdar ne bode tu gospod!Srce je sinu rv napal,brezupa rv, ljubezni al.Venela so dekletu lica,

BESeDAPESMI 1

131

kot sahne na jesen cvetica.Hodila je na vrt sedet,molale pesmi so nje grla.Mladeni jo je hodil zret;obeh je svtla nada mrla.Tedaj mladeni je kist prijel,oi na deklico uprte,na sliki je ivo posnelobraza nje milobne rte.Ko je zavril sliko drago,dekletovo srce je blagoreila toge bela smrt ...

Umolknil starec je potrt,potegnil rni zastor s stene,besede mi e del iskrene:Te slike za ves svet ne dam!Utrl solz, na stol je sedel.Jaz deklico sem zrl in vedel,da slikal jo je starec sam.

BESeDAPESMI 1

132

Smrt nevesta

Kaj gleda sanjavo, deklica zala?Veselo zaliva gredice, to vem!Na tihem ugiblje, katere cveticenajbolj se prilegajo rnim oem.

ivilje ti ivajo krilo porono,e tretji te aka v cerkvi oklic.A jaz ti povem: ne bode nosilani krila ni venca iz teh cvetic.

Tvoj enin je veraj v visoko planinoodvriskal z grajakom drznim na lov.Tam gori je nael drugo nevesto,v dolino ne bode ga ve domov.

Kri ine dekletu v nena lica,neverno pogleda eno in d:Jaz dobro poznam druice planinke,in mene poznajo dobro one.

BESeDAPESMI 1

133

Kar ti govori mi, bleda neznanka,teg ne verjamem, to grda je la.Ti nisi hodila po nai planiniin mojega enina ti ne pozna.

Planinka sem vasih in zopet dolinka,po mestih hodim in gorskih vaseh,pri starih in mladih, ubonih, bogatih,in znana sem tudi pri lepih ljudeh.

Hitela sem davi na vao planinoin tam poljubila njemu obraz.Kaj mari je meni tvoja zvestoba?Od danes njegova nevesta sem jaz.

Zasmeje se glasno deklica eni:Kako naj te ljubi moj enin, kako?On nae vasi je najgori mladeni,a tvoje oblije bldo, suh.

*

BESeDAPESMI 1

134

Izgine, ko trenil bi, bela ena,nevesto objame preudna al ...Grajinski logr ji pride povedat,da davi nje enin je v brezdno pal.

BESeDAPESMI 1

135

Sveti kelih

Na Muro temna no je pala,objel je grie rase hlad.V temo trli nad reko skala,v temo kipi na skali grad.

Dvorane grajske razsvetljeneiz reke dna are nocoj,krog mize teko obloenepa vitezov piruje roj.

V steklenih aah arko vino,dovtip na ustih, strast v oeh.V no temino in tiinoodseva lu, odmeva smeh.

Pred vrsto gostov onemelih,postavi Zavrn tedajna mizo z varno roko kelih,zamaknjen ves v zlata sijaj.

BESeDAPESMI 1

136

Vriskajte z mana, drugi smeli!Obilen je dananji plen;vi stenski kras ste v cerkvi vzeli,jaz kelih vzel sem dragocen.

V spomin ostane veen meni,kot sonce v lui se blii.Bojd menihi zaslepljenipijo iz njega renjo kri.

e kdaj menih je usta zmoilzares s krvjo, kaznuj me Bog!Jaz vina v kelih bom natoilin pil bom tudi trsni sok.

Molee viteze bojazniin ut obide nemir.A vitez Zavrn izpraznipenei kelih brez strahu.

BESeDAPESMI 1

137

Tem zagrne mu poglede,mrtvaki vikne zunaj pti.Drhte se mu telo sesede,na tleh ne gane se mrli.

*Raz stolp brni polnona ura,v dvoranah vlada no in mir,umi pod gradom kalna Mura,na oknu vika v no skovir.

BESeDAPESMI 1

138

Azma

Abdalmlik sam sedi v otoru,sam sedi na mehkem krznu tigrev Iraku pred lepim mestom Kabo.Srd mu viga iz oi ponosnih,v srdu vjem zbranim klie svojim:Kdaj ukloni se nam drzna Kaba,kdaj odneha Abdalah poveljnik?Petkrat e smo zrli mlaj na nebu,kar se mesto trdno nam ustavlja.Vse tovore smo zaman prestregli,vse dotoke vodne zagradili,naskoili mestno zidje stokrat.Divni Alah, milosten nam bodi!Sel pritee izpod mesta Kabe,Abdalmlik slua sla besede:Truma ljudstva je ula iz Kabe,da se tebi, levji sin, pokloni.eja silna, glad sta jo prignala.Le poveljnik, govore Kabljani,ukloniti Abdalah se nee.Jezno zopet zaklie Abdalmlik:

BESeDAPESMI 1

139

Cela vojska mestni zid obkli,v temni noi, v svitu dneva pazi,da najmanji tovor ne uide,da najmanji virek ne pronikneni nad zemljo ni pod zemljo v mesto.Morda potlej Abdalah odneha.Vrsta vojev tiho se prikloni.iz otora gre, da zbere vojsko.

Pred visokim gradom v lepi Kabizbira hrabri Abdalah meane,zbranim resno govori poveljnik:Dlje braniti mesta ni nam miGlad nas davi, eja mo nam jemlje.Dan noben nam ne prinese upov.Uklonimo se sovragom, bratje,izroimo jim v oblast domove!Bili boj smo za pravica sveto,svojo zemljo, milo last branili,v svetli raj nas bode prerok vdel.A braniti dlje se ni nam mi,

BESeDAPESMI 1

140

uklonimo se sovragom, bratje!Me odpa e Abdalah si z ledij.mee strani vrejo meanje.Toda Azma, mati sivolasa,Abdalahu stopi zdaj pred lice.Glasno sinu starka de stoletna:Kaj boji se, Abdalah, sovraga,da goli kot grlicam golobec,brez duh in mehko brez srnosti!Proti vzhodu dvigne me v desnici,a levico na srce poliin govri, branil li pravicome je tvoj, in govor tvojih usten,ko naskoke si odbijal z zida,ko rojake svoje v boju hrabril?Drugega ti nisi smel braniti,nego sveto pravo domovine.Drugega ti nikdar nisi branil.Mati tvoja, Abdalah, pozna te.A zakaj, moj sin, boji se danessmrti v boju za domovje, pravo?

BESeDAPESMI 1

141

Me ostre pober meanje,ogenj vigne v srcu koprneemin preine ude trudnim borcem.V lice mater Abdalah poljubi,me opae in oklep nadene.Govori mu mati te besede:Kdor eli in slavne smrti ie,me samo ga spremlja na bojieA z oklepom prsi ne odeva,ne pokriva s lemom bistre glave.Skozi vrata neprodirnih zidovplane truma na ravan kabljansko.Abdalah jo v boj poslednji vedez meem, a brez lema in oklepa V mestu hrup, a pkoj okrog mesta,vpitje v Kabi, zunaj smrtno spanje,Abdalmlik vojsko je premagal.Na razsutem zidu joka Azma.V nje naroju ranjenec poiva,v nje naroju Abdalah umira,

BESeDAPESMI 1

142

v lice mater zadnjikrat poljubi,njega Azma zadnjikrat objame.astne smrti, sin, umira, de mu,Bog ti bode plaal smrtne rane.Glavo nagne Abdalah poveljnikin izdahne mirno svojo duo.Azmi majki, starki sivolasiv blagih prsih takrat srce poi.Skupaj dui vzplavata junaki ...

BESeDAPESMI 1

143

Ob vrnitvi

Minila je vojna, priel sem domu;bodite pozdravljeni, starii mili!

Priel si domu a nima miru.Kam precej od naju korak te sili?

O starii moji, saj veste lahko:Iz bojnega vlee me plesa

tja doli, tja doli,kjer roe cveto,

ropoejo mlinska kolesa!

Tako se mi zdi, da ujem nje glas,ki tono in sladko obenem me vabi:

O pridi, o pridi e k meni v vas,nikar me, ljube verne, ne zabi!

Kako te akam, eljno, teko!Iz bojnega vrni se plesa

sem doli, sem doli,kjer roe cveto,

ropoejo mlinska kolesa!

BESeDAPESMI 1

144

Sin najin, gorje! Pozabi je ti!In najina vest te smrtno ne rani!

Umrl je mlinar in njega hi pod zemljo spi ob oetovi strani.

Njo, ki si jo ljubil tako srno,zastira e rna zavesa

tam doli, tam doli,kjer roe cveto,

poivajo mlinska kolesa ...

Nikdar, nikdar! Kako zaduimspomin na njo, kraljico spomina?

Pustite me, starii, da pohitimdo mlina in h grobu dalje od mlina.

Na grob zasadim naj cvetje nov,kropim je le z roso oesa

tam doli, tam doli,kjer roe sahn,

poivajo mlinska kolesa ...

BESeDAPESMI 1

145

Vzori

V lepem vrtu eta se Palmira,ena krasna, slavljena kraljica.Dve devici stopata na desni,dve devici stopata na levi,tiri verne drugarice dvorne.Dobrovoljno se gospa nasmiha,brzo tee govor ji z jezika,liki potok raz prisojno reber.In trepalnic dolgih rna svilavodoravno nad omi poiva.Pred tolmunom hladnim se ustavi,lene alge klonijo nad vali,in med stebli roj zlatic igra se;hlad prijeten lica ji poljublja.Tu sedmo! zaeli Palmira.Na kameno klop omahne. Krasno!Krasno v hladu sanjati je mirno.Ali ne? O mrzla, mrtva bitja!Lamuh, Orza, Kalijat in Lasna,ali ni na svetu lepo, divno?

BESeDAPESMI 1

146

Da, kraljica naa, sonnolepa,kakor pravi, res je lepo, divno!Vse druice ji vele soglasno Ni res, ni oh, miljene device,d Palmira, ni res in zakaj ne? Molk objame vrt in mlado drubo.A kraljica skoro se predrami,k spremljevalkam ljubo se obrnein zane jim tiho besediti:Nikdar ni na zemlji trpel lovekvedne zime v srcu vse ivljenje.ar ljubezni vsakemu preineenkrat vsaj, vsaj enkrat celo duo,in ogreje ustva v njenem hramusladko, mehko, kot pomladno sonce,kdo naj dopove oh tako sladko ...Posluajte me dvorjanke ljube!Ve pri meni bivate. Med svetomonih mo ne morete uzreti,kteri bi vam morda v enem hipuzanetili rahloutna srca.

BESeDAPESMI 1

147

Ali v duhu, v tem kraljestvu irnem,ali v duhu, menim jaz, vsem tirimvzor soproga se je upodobil,ki bi strastno ga na vek ljubile.Kaj bi dala, ko bi znala! Dejte,kote srca svojega razkrijte,kakov vzor vas je doslej navdihnil?Lamuh, no, ti prva pregovori!Pa zardi se Lamuh, ali skoroglavo dvigne in pogumno ree:

Ni dolga, ni teka naloga,modrostna kraljica gospa,

podobo razkriti soproga,ki duh moj za vzor ga ima.

U m v e l i k tako sem elelaod nekdaj naj bil bi moj drug;

naj njega modrost bi slovelana dale, na sever in jug.

BESeDAPESMI 1

148

Naj znal bi zjasniti vse tajneivljenja, stvari okrog nas,

naj meje premotril bi skrajne,kje nehata prostor in as.

Ob njem bi sedela in mirnoposluala jasno modrost,

v obzorje strmela obirno,kjer ne bi ivela skrivnost.

Pri njem bi se gostje uenireevali dvomov in zmot;

poklanjali tudi se meni,ko vedla bi k nama jih pot.

Sijalo bi v srcu veselje,iz srca sijalo v oi

A kaj mi pomagajo elje!Na svetu pa takega ni.

BESeDAPESMI 1

149

Cvet odtrga si kraljica v travi,malomarno ree vneti Lamuh:Res je, ni ga! Prazne tvoje elje,kakor megle, ki stopi jih sonce.In ti, Orza? Hoe razodeti,kaj je tebi ivo duh naslikal?Vzdahne Orza. Glasno jame potlej:

Ni teka n meni naloga,bogata kraljica gospa,

podobo razkriti soproga,ki moj duh za vzor ga ima.

Modrost je pa lepa vrlina,a kaj, e le njemu je v ast,

jaz rada bi z moem edina,enaka uivala slast.

BESeDAPESMI 1

150

elim si b o g a t e g a druga,ki z zlatom premogel bi vse;

dandanes uboec je sluga,pa bodi uen ali ne.

Zgradila bi strme gradovenad bornimi hiami sel,

veslala ez morske valovedo bajevnih, junih deel.

Obleena v draestna krila,demante na vratu, rokh,

arobno bi z njim se vozila,kot luna po mirnih vodh.

Pa vem, da prijateljev dostiimela bi tudi midva,

pa k nama hodili bi v gosti,enako astili oba.

BESeDAPESMI 1

151

Na dale gojila bi znanjez uenimi tudi ljudmi

A kaj mi pomagajo sanje!Na svetu pa takega ni.

Smeh zaziblje ustnice Palmiri,hladno ree Orzi: Res je, ni ga!Nieve so tudi tvoje sanje,kakor dim, ki veter ga razene.Kalijat, e ti razlij pred mano,ute skrivne, due valovite!In ivahno Kalijat zglasi se:

Jaz tudi naj njega opiem,prelepa kraljica gospa,

ki davno za vzor si ga riemz lehkotnim rtalom duha?

BESeDAPESMI 1

152

Pred mene bi moral stopitik r a s o t e n , kot sam polubog,

junak, ki postava ga iti,od temena silna do nog.

Zanj vsako srce bi gorelo,nanj vsaki pogled bi sijal,

vse blagor, o blagor mi pelo,da mene le on je izbral.

Naj tudi bi ni ne imela,kot njega a njega le jaz.

Samotna pri njem bi sedela,v cvetoi mu zrla obraz.

Vsekdar so v najboljem mi islinarave darovi lepi

A kaj mi pomagajo misli!Na svetu pa takega ni.

BESeDAPESMI 1

153

In zasmeje glasno se kraljica,da zauje zvon ki glas odmeva:Res je, ni ga! Dobro si konalaTudi tvoje misli so pa mislibrez resnice, hm, in brez telesa.Lasna, ti si zadnja! Dej, govori! In ponino dejo rona usta:

Jaz tudi? Oh jaz! Ali moramizpolniti eljo gospe?

Da, moram. Najtejim pokoramza tebe uklonim srce.

A mojo predrznost odpusti,e preden obide me kes!

Pa bodi! Z drhteimi usti,kar utim, povem naj dans.

BESeDAPESMI 1

154

Moj duh bi od njega ljubezniognjene zahteval ognjen,

ljubezni, ki prstan jo zveznirazvname v dosmrtni plamn.

Le eden je zame vsemoder,vsebogat in lep, kakor zor

iskala ne bom ga nikoder,kraljica ima ga tvoj dvor.

Kako bi potekal presrenoob strani njegovi mi as,

kako bi ljubila se venooproda kraljevi in jaz!

Tesen molk. Le rahlo dihetanjedviga prsi lepi mladi Lasni.Lice klone ji na tla, na travo,val zapljuska, vzbujen od zlatice ...Lasna! zdajci klikne ji Palmira.

BESeDAPESMI 1

155

O da slehern lovek bi na zemljitoliko le elel v svojem srcu,kolikor mu mono je dosei!Malo sree siplje nam ivljenje.Kdor ume vsaj to malost prestrei,blagorujmo ga! On sam je sreen.Sname prstan zlat kraljica z roke,Lasni da ga, lice ji poljubi,prime jo za roko. Pojdi z mano!Ako ljubi te oproda tvoj je!

BESeDAPESMI 1

156

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-241-6

VsebinaSodba sveta Pevcev poklic Pomladi Bratje zapojmo! Vecer Bilo je . . . Samoti Se enkrat! Pestunji Mracni hipi Vlahinji Otroku Svojemu pticu Vrbsko jezero Ob sestanku Prekasno! Tovarisem Obgovarjan Mrtvaski zvon Pod cipreso Na mojem grobu Srce Pepel in spomin V gozdu Zalnice Materi Umrlemu ocetu Gazele Brsljan in bodicje

Epski spevi Za njim Redovnikova prikazen Zdaj in nekdaj Spomin mrlicev Zal in kes Ponocni gost Smrti prerok Trojni sen Vitovceva smrt Haranova zelja Nje slika Smrt nevesta Sveti kelih Azma Ob vrnitvi Vzori