Biodiverziteta = biotska pestrost

• Pestrost vseh oblik in funkcij v času in prostoru

• Tri osnovne organizacijske ravni: genetska, vrstna, ekosistemska pestrost

• Prostorske ravni: alfa (pestrost v združbi), beta (razlike med združbama), gama (regionalna pestrost- raznoličnost združb) diverziteta

186

Biodiverziteta globalno

187

Vroče točke biodiverzitete– pokrivajo nekaj % površja, v njih najdemo 44% višjih rastlin in 35% sesalcev.

188

Biodiverziteta v zemeljski preteklosti

• Skozi čas se stalno spreminja: velika in manjša (lokalna) izumiranja zaradi okoljskih sprememb in katastrof (klimatske spremembe, vulkanski izbruhi, meteoriti, spremembe atmosfere ter s tem povezani številni posredni vplivi)

• Pet velikih izumiranj v zemeljski zgodovini

• Smo na pragu 6. velikega izumiranja, povzročenega s strani človeka (ocene: od 10.000 do 150. 000 vrst letno izumre)

189

Ekološki pomen biodiverzitete

• Vloga v ekosistemih: področje intenzivnih raziskav

• Vrste imajo različen vpliv na delovanje ekosistema (kroženje hranil, pretok energije, produktivnost, stabilnost, elastičnost, …) – odvisno od njihovih funkcionalnih lastnosti (funkcionalni tipi)

• Hipotetično več možnih povezav med biodiverziteto in delovanjem ekosistema:

– Vse vrste pomembne, vsaka ima značilen vpliv

– Funkcionalni tipi

– Nekatere vrste pomembnejše od drugih

– Ključne vrste (keystone species)

– Redundančne (odvečne vrste) – izključno ekološki pojem (!!!), ki se nanaša na funkcionalno sorodnost vrst v ekosistemu

Ključno vprašanje:Ali je biodiverziteta rezultat okolja ali pa značilno vpliva na to okolje?Zakaj takšno število vrst?

190

Pomen biodiverzitete

Grime (1998):

• Neposredni učinki (immediate) –produktivnost ekosistema (komplementarna izraba virov (npr. različna globina koreninjenja, fenološki razvoj, potrebe po dušiku), facilitacija, večja verjetnost za bolj produktivne vrste

• Filterski učinki (filter) – zapolnjevanje ekoloških niš in preprečevanje kolonizacije s strani invazivnih rastlin

• Osnovalni učinki (founder) – prehodne, redko pojavljajoče vrste iz sosednjih ekosistemov omogočajo sukcesijo in prilagajanje na ekološke spremembe

191

• Večja učinkovitost izrabe virov zaradi komplementarnosti vrst , facilitacije (?)

• Večja stabilnost ekosistema zaradi večjega nabora vrst (večja možnost prilagajanja)

• Preprečevanje radikalnih okoljskih sprememb (pufersko delovanje)

Ekološki pomen biodiverzitete

192

193

Pomen za človeka

• Ohranjanje delovanja ekosistemov, zagotavljanje ekosistemskih uslug in servisov (kroženje hranil, zagotavljanje hrane in surovin, vpliv na podnebje, čiščenje vode in zraka, preprečevanje erozije, razstrupljanje onesnažil, idr.)

• V kmetijstvu – nujno ohranjanje pestrosti genskih virov za nadaljnje žlahtnjenje (primeri velike osiromašenosti v preteklosti: vinska trta, banane, …)

• Industrija – sekundarni metaboliti iz znanih in novo odkritih vrst in populacij (rastlin, mikroorganizmov) za farmacevtiko

• Etični, kulturni, estetski vidiki

194

Grožnje biodiverziteti

Uničevanje habitatov - spremembe rabe tal

• hkrati na velikem obsegu) – fragmentacija, urbanizacija, deforestacija, zaraščanje

• v preteklosti te dejavnosti zaradi omejenosti in manjše intenzivnosti lahko tudi pozitivno vplivale na biodiverziteto – pojav specifičnih antropogenih ekosistemov (nekatera travišča, plevelne združbe, mozaičnost krajine)

• Zmanjševanje velikosti viabilnih populacij, preveliko drobljenje ekosistemov, ni povezav med ekosistemi (izolacija)

195

Grožnje biodiverziteti

Slabšanje habitatov

• Klimatske spremembe – premiki temperaturnih pasov, izginjanje skrajnosti (npr. v gorah), večja kseričnost podnebja, ekstremni pojavi

• Spremembe biogeokemičnih ciklov – evtrofikacija (N, P), intenzifikacija

• Onesnažila - anorganski in organski polutanti

196

Grožnje biodiverziteti

Invazivne vrste

• Izpodrivanje domačih, avtohtonih vrst

• Siromašenje habitatov (v smeri monokultur)

• Posredne spremembe v okolju (npr. spremembe požarne frekvence požarov)

197

Grožnje biodiverziteti

Genska erozija in genska polucija

• Opuščanje pridelave starih sort in kulturnih rastlin (npr. lan, riček, …)

• Zaradi tržne zanimivosti prevlada ozko sorodnih sort (težave s paraziti)

• Križanje žlahtnjenih in gensko spremenjenih vrst z naravnimi sorodniki, pojavljanje odpornih plevelov in njihova dominanca (invazivnost)

198

Negativni dejavniki in procesi

Relativni učinek najpomembnejših okoljskih sprememb na upad biodiverzitete (Sala in sod. 2000)

199

Ohranjanje biodiverzitete

1. In-situ

Ohranjanje naravnih procesov v naravi in s tem vrst, genov, habitatov v varovanih območjih narave

• zavarovana območja (parki in rezervati)

• druga varovana območja (npr. Natura 2000, biosferni rezervati)

• ekološko pomembna območja: evidentirana območja, ki niso v sistemu varovanja

Mreženje ekosistemov (varovanih območij) – biotope networks

V vzdrževanih habitatih ohranjanje tradicionalnih postopkov trajnostne rabe – ohranjanje habitatov, starih sort in pasem v pridelavi in prireji

?200

Ohranjanje biodiverzitete

2. Ex-situ

Ohranjanje genov, sort in vrst izven naravnih procesov

• genske banke,

• kolekcijski nasadi,

• živalski in botanični vrtovi,

• druge zbirke

201

Zavarovana območja

• Širša območja:

• Narodni park (NP) je veliko območje s številnimi naravnimi vrednotami ter z veliko biotsko raznovrstnostjo. V pretežnem delu narodnega parka je prisotna prvobitna narava z ohranjenimi ekosistemi in naravnimi procesi, v manjšem delu narodnega parka so lahko tudi območja večjega človekovega vpliva, ki pa je z naravo skladno povezan. Pri nas: Triglavski narodni park

• Regijski park (RP) je obsežno območje regijsko značilnih ekosistemov in krajine z večjimi deli prvobitne narave in območji naravnih vrednot, ki se prepletajo z deli narave, kjer je človekov vpliv večji, vendarle pa z naravo uravnotežen. Pri nas: Kozjanski park, Notranjski regijski park, Škocjanske jame

• Krajinski park (KP) je območje s poudarjenim kakovostnim in dolgotrajnim prepletom človeka z naravo, ki ima veliko ekološko, biotsko ali krajinsko vrednost. Pri nas: 44 KP (večji: Goričko, Lj. barje, Polh. dolomiti, Kolpa, …)

• Ožja območja:

• Strogi naravni rezervat (SNR) je območje naravno ohranjenih geotopov, življenjskih prostorov ogroženih, redkih ali značilnih rastlinskih ali živalskih vrst ali območje, pomembno za ohranjanje biotske raznovrstnosti, kjer potekajo naravni procesi brez človekovega vpliva. Pri nas: Hrastova loza ob Kolpi

• Naravni rezervat (NR) je območje geotopov, življenjskih prostorov ogroženih, redkih ali značilnih rastlinskih ali živalskih vrst ali območje, pomembno za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki se z uravnoteženim delovanjem človeka v naravi tudi vzdržuje. Pri nas: 56 NR (npr. Strunjan, Snežnik, Zelenci, Mali Plac, Šumik)

• Naravni spomenik (NS) je območje, ki vsebuje eno ali več naravnih vrednot, ki imajo izjemno obliko, velikost, vsebino ali lego ali so redek primer naravne vrednote. Pri nas: 1191 NS

202

Zavarovana območja v Sloveniji

Narodni parkiTriglavski narodni parkRegijski parkiKozjanski parkNotranjski regijski parkRegijski park Škocjanske jameKrajinski parkiBeka - soteska Glinščice z dolino Griža, ponornimi jamami in arheološkimi lokalitetami Lorencom in grad nad BotačemBoč - PlešivecGolteJužni in zahodni obronki NanosaJužni obronki Trnovskega gozdaJužni obronki Trnovskega gozdaKrajinski park Boč-Donačka goraKrajinski park DravaKrajinski park GoričkoKrajinski park Jareninski dolKrajinski park Jeruzalemsko - Ormoške goriceKrajinski park Kamenščak - HrastovecKrajinski park KolpaKrajinski park kopališča BanovciKrajinski park KumKrajinski park LahinjaKrajinski park Ljubljansko barjeKrajinski park ljutomerski ribniki in jeruzalemske goriceKrajinski park Mariborsko jezeroKrajinski park MrzlicaKrajinski park Negova in Negovsko jezeroKrajinski park Ponikovski krasKrajinski park Rački ribniki – PožegKrajinski park StrunjanKrajinski park ŠtatenbergKrajinski park ŠturmovecKrajinski park vrtine in kopališča v MoravcihKrajinski park ŽabljekLogarska dolinaMašunNanos - južna in zahodna pobočja z vrhovi Pleše, Grmade in TurePlanina-območje, Planinsko polje, Planinska jama, Markova jama v Nartu, Škratovka, Izviri v Malnih, Unška koliševkaPolhograjski dolomitiRakova kotlina pri Rakeku (Rakov Škocjan)Ribnik Vrbje z zaledjemRobanov KotSečoveljske solineSpominski park revolucionanih tradicij občine DomžaleSpominski park Udin BorštŠtanjelTivoli, Rožnik in Šišenski hribToplaZajčja dobravaZgornja Idrijca

% površine v letu 2008

narodni park 4.13

regijski park 2.14

krajinski park 5.09

naravni rezervat 0.33

naravni spomenik 0.76

skupaj 12.56

203

% površine v letu 2008

narodni park 4.13regijski park 2.14krajinski park 5.09naravni rezervat 0.33naravni spomenik 0.76skupaj 12.56

Kmetijstvo je v preteklih stoletjih povzročilo nastanek ekosistemov, ki so danes ekološko pomembni zaradi svoje biodiverzitete !!!

Zavarovana območja v Sloveniji

204

Mehanizmi varstva

• Zakonodaja

– Konvencije

– Direktive EU: ptičja in habitatna direktiva (osnovi za Natura 2000)

– Zakoni (ZON, ZVO, ZVPJ, ZG, ZK, ZUP, …), pravilniki, uredbe, strategije

• Kmetijsko-okoljski ukrepi (glej predavanje o združbah)

• Ozaveščanje ljudi o pomenu biodiverzitete in o okoljski etiki

205

206