plodnost krav v povezavi z njihovo oskrbo z energijo … · krava teli največ enkrat letno....
TRANSCRIPT
PLODNOST KRAV V POVEZAVI Z NJIHOVO OSKRBO Z ENERGIJO IN BELJAKOVINAMI
Seminar Plodnost krav molznic, Ljubljana, 19. november 2013
Jože VERBIČ in Drago BABNIK
VSEBINA
• Uvod • Vpliv velikih mlečnosti in podhranjenosti
na plodnost molznic • Vpliv količine beljakovin v obrokih za
molznice na njihovo plodnost • Sklep
PLODNOST KRAV
Prevladuje mnenje, da je slaba plodnost povezana s povečanjem mlečnosti.
Analiza plodnosti krav pri nas in v svetu kaže, da se stanje slabša.
PLODNOST KRAV
• Večje črede • Več najete delovne sile za oskrbo živali • Sodobna oprema za molžo in oskrbo živali
Vzporedno s povečanjem mlečnosti je prišlo tudi do drugih sprememb, ki zmanjšujejo uspešnost odkrivanja pojatev:
DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA PLODNOST KRAV
Lotthammer, 1994
Krmljenje
30%
Klima in
način reje
5%
Menedžment
40%
Dednost
15%
Higiena
10%
PLODNOST KRAV
Ali je slaba plodnost krav z veliko mlečnostjo le posledica dejstva, da je te krave težko
oskrbeti z energijo, beljakovinami in drugimi potrebnimi snovmi?
Kakšno vlogo ima pri teh težavah dejstvo, da smo ob selekciji na mlečnost, plodnostne
parametre zanemarili.
PLODNOST KRAV
Ali je slaba plodnost krav z veliko mlečnostjo le posledica dejstva, da je te krave težko
oskrbeti z energijo, beljakovinami in drugimi potrebnimi snovmi?
Kakšno vlogo ima pri teh težavah dejstvo, da smo ob selekciji na mlečnost, plodnostne
parametre zanemarili.
Tudi če upoštevamo plodnostne parametre nimamo nekaterih informacij, kot npr., ali je bila potrebna hormonska terapija.
PLODNOST KRAV- PRIMER DVEH GENOTIPOV
Rjava Holštajn-frizijska; selekcija na
življenjsko prirejo
Telesna masa (kg)
600 539
Mlečnost (kg/laktacijo) 6595 5616
Mlečnost/kg TM0,75
(kg/dan)
0,16 0,16
Doba med telitvama (dni) 395 353
Prireja mleka (poleti pašna reja, pozimi zmanjšane količine močne krme)
Horn in sod., 2013
PLODNOST KRAV
Preučevanje dejavnikov, ki vplivajo na plodnost krav je zelo zahtevno. Krava teli največ enkrat letno. Nekaterih poskusnih zasnov, ki jih uporabljamo za parametre
prireje, ni mogoče izvesti.
PREHRANA IN PLODNOST KRAV
• razvoj foliklov, • vitalnost jajčnih celic, • ovulacijo, • oploditev, • vgnezditev jajčeca, • preživetje zarodka.
Mogoči vplivi prehrane na plodnost krav
Neposredni vplivi na:
Posredni vplivi prek zdravja živali
Vpliv zdravstvenih motenj na poporodni premor pri molznicah
138
122
113
107
106
100
97
95
82
0 20 40 60 80 100 120 140 160
Carski rez
Šepavost
Endometritis
Zaostala posteljica
Težka telitev
Mastitis
Poporodna ohromelost
Slaba kondicija
Brez težav
Poporodni premor (dni)
Dobson in sod., 2008
PREHRANA KRAV – OSNOVNA NAČELA ZA DOBRO PLODNOST
• Primerno krmljenje presušenih krav • Ukrepi za obsežno zauživanje krme po telitvi • Primerna struktura obroka • Ustrezna vsebnost beljakovin v obroku • Dopolnitev z vitamini in minerali
Cilj: Izogibanje prebavnim in presnovnim motnjam
– Ketoza – Poporodna ohromelost – Zakisanje vampa
PREHRANA KRAV – OSNOVNA NAČELA ZA DOBRO PLODNOST
• Primerno krmljenje presušenih krav • Ukrepi za obsežno zauživanje krme po telitvi • Primerna struktura obroka • Ustrezna vsebnost beljakovin v obroku • Dopolnitev z vitamini in minerali
Cilj: Izogibanje prebavnim, presnovnim in drugim
motnjam – Ketoza – Poporodna ohromelost – Zakisanje vampa – Šepavost
BCS: 3,5
BCS: 2,75
Pomen prostora pri jaslih za uspešnost osemenitve (do 150. dne laktacije)
Wiltbank in sod., 2007
0
0,1
0,2
0,3
0,4
0,5
0,6
0,7
0,8
0,9
1
30 35 40 45 50 55 60
Prostor pri jaslih (cm)
Verj
etn
ost
za r
ealizacijo
bre
josti
Pomen ustrezne kondicije molznic za uspešnost osemenitve (do 150. dne laktacije)
Wiltbank in sod., 2007
0,5
0,55
0,6
0,65
0,7
0,75
0,8
0,85
0,15 0,2 0,25 0,3 0,35 0,4 0,45 0,5
Delež krav z neustrezno kondicijo
Verj
etn
os
t za
re
ali
zac
ijo
bre
josti
Pomen ustrezne kondicije molznic za uspešnost osemenitve (do 150. dne laktacije)
Wiltbank in sod., 2007
0,5
0,55
0,6
0,65
0,7
0,75
0,8
0,85
0,15 0,2 0,25 0,3 0,35 0,4 0,45 0,5
Delež krav z neustrezno kondicijo
Verj
etn
os
t za
re
ali
zac
ijo
bre
josti
Kondicija: Nekatere raziskave kažejo, da je pomembno, da se kondicija ne zmanjša za več kot eno enoto. Verjetno je pomen kondicije povezan z mlečnostjo, saj je bila v preteklosti, kljub večjim nihanjem kondicije kot sedaj, plodnost boljša.
POSLEDICE NEGATIVNE ENERGIJSKE BILANCE
• Zadržanje rasti foliklov, izostanek ovulacije in pojatve
• Tihe pojatve, zakasnjena ovulacija, ciste, nefunkcionalni jajčniki
POSLEDICE NEGATIVNE ENERGIJSKE BILANCE
• Zgodnja embrionalna smrtnost • Povečane vsebnosti nezaestrenih maščobnih
kislin ob zmanjšani vsebnosti glukoze v folikularni tekočini upočasnijo zorenje jajčnih celic in kasneje razvoj embrijev
Leroy in sod., 2008
RMB KOT INDIKATOR NEGATIVNE ENERGIJSKE BILANCE IN PLODNOST
Široko razmerje med maščobami in beljakovinami (RMB) v mleku v obdobju po telitvi kaže na obsežno črpanje telesnih rezerv
Široko RMB (> 1,5) je povezano s: – cistami na jajčnikih, – slabšo uspešnostjo prve osemenitve, – podaljšanim poporodnim premorom, – slabšim indeksom osemenitev.
Heuer in sod., 1998
RMB IN PLODNOST V SLOVENIJI
Biderman in sod., 2007
y = … + 54,42x + ...
y = … + 42,01x + ... y = … + 37,56x + ...
340
360
380
400
420
440
460
0,7 0,8 0,9 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 1,7 1,8 1,9 2,0 2,1 2,2 2,3
RMB
Do
ba m
ed
telitv
am
a (
dn
i)
RJAVA (BROWN)
LISASTA(SIMMENTAL)
ČRNO-BELA(BLACK ANDWHITE)
Rjava
Lisasta Črno-bela
SLABA PLODNOST – POSLEDICA NEGATIVNE ENERGIJSKE BILANCE ALI VELIKE MLEČNOSTI?
14,7
9,6
6,3
4,8 5,1
2,8
0
2
4
6
8
10
12
14
16
25-30 30-35 35-40 40-45 45-50 50-55
Prireja mleka (kg/dan)
Tra
jan
je p
oja
tve (
ure
)
Lopez in sod., 2004
Posledica majhne koncentracije
estradiola?
SLABA PLODNOST – POSLEDICA NEGATIVNE ENERGIJSKE BILANCE ALI VELIKE MLEČNOSTI?
Več študij kaže, da so pri kravah z veliko mlečnostjo vsebnosti estradiola in progesterona manjše kot pri kravah z majhno mlečnostjo in to kljub temu, da so folikli in rumena telesca večji.
Teorija o hitri presnovi hormonov (Wiltbank in sod., 2007)
Zaradi obsežnejšega pretoka krvi skozi jetra (≈1550 : 750 l/h) se v jetrih pri molznicah z veliko mlečnostjo presnovi več steroidov kot pri molznicah z majhno mlečnostjo. Posledično se njihova količina v obtoku zmanjša.
Wiltbank in sod., 2007
BELJAKOVINE V OBROKU IN PLODNOST KRAV
Veliko beljakovin v obroku
Povečana koncentracija sečnine v krvi
in mleku
Spremenjeno maternično okolje (nižja pH vrednost)
Zmanjšana preživitvena sposobnost zarodkov
Spodbujanje mlečnosti in s tem
povečanje negativne energijske bilance
Negativni učinki na pojatveni
ciklus
Zmanjšanje progesterona v
krvi
Povezava med vsebnostjo sečnine v mleku in
uspešnostjo osemenitve
-0,1
0
0,1
0,2
0,3
0 10 20 30 40 50
Vsebnost sečnine v mleku (mg/100 ml)
Spre
mem
ba
indek
sa
osem
enit
ev
Wenninger in Distl, 1994
SPLOŠNO: Do 35 mg sečnine na 100 ml mleka je z vidika plodnosti varno
Povezava med vsebnostjo sečnine v mleku in poporodnim premorom
Tomažin, 2008
0
50
100
150
200
250
300
0 20 40 60 80
Sečnina (mg/100 ml)
Po
po
ro
dn
i p
rem
or (
dn
i)
Po
po
rod
ni p
rem
or
(dn
i)
SKLEP
• Kravam po telitvi ponuditi obroke, ki zagotavljajo dobro oskrbo z glukozo (propionat v vampu, nerazgradljiv škrob, glukoneogene aminokisline)
• Izogibanje pretiranim količinam beljakovin v obrokih
HVALA ZA
POZORNOST