PO POTEH BOLONJEZAKAJ IN KAKO SMO ŠLI V PRENOVO IN KAJ SMO NA KONCU DOSEGLI

UNIVERZITETNI ŠTUDIJ PRED PRENOVO

UNIVERZA

FAKULTETE FMFMF

PFFFPeF

FSEF

TEOF

FE

FFa

FRI

BF

FAAGRFTFGG

FKKT

FDVALUO

FU

AG

NTF

Gojijo eno ali več natanko opredeljenih ved

ŠTUDIJSKI PROGRAMI

Naravnani na določene tipične poklice

2

UNIVERZITETNI ŠTUDIJ PRED PRENOVO

Najpogostejši očitki:

zaprtost v okvire fakultet podvajanje bazičnih vsebin okostenelost nepovezanost s prakso, pretirana teoretičnost

Sistem je bil:

uveljavljen solidno delujoč pregleden (način delovanja, kje se kaj študira) z jasnimi kvalifikacijami in nazivi (npr. prof., ing., dipl. ing. ...)

Podobni očitki so leteli na večino kontinentalnih univerz. Kot primerna alternativa je bil izpostavljen anglosaški sistem, ki je v mnogočem (še posebej na vrhunski ravni)

prekašal evropskega.

3

UNIVERZITETNI ŠTUDIJ PRED PRENOVO

Specifični očitki:

Postopoma je postal glavni očitek, da je sistem fiksnih študijskih programov preveč tog in zato ne more več slediti naraščajoči specializaciji in raznovrstnosti poklicev.

Prenašanje predmetov med programi je težavno (npr. včasih študent uporabne matematike ni mogel doseči, da se mu prizna opravljanje predmeta s pedagoške ali teoretične smeri; priznavanje predmetov, opravljenih na drugih programih je šlo skozi dolgo, zapleteno in včasih negotovo proceduro)

V programih je premalo izbirnosti (tipično le nekaj stranskih predmetov, včasih kak izbirni modul)

Težave z mednarodnimi izmenjavami (kljub veliki poenostavitvam v progamu Erasmus je še vedno vsak študent šel skozi komplicirano individualizirano obravnavo).

4

UNIVERZITETNI ŠTUDIJ PRED PRENOVO

Za rešitev omenjenih problemov je bila sprožena reforma, katere glavne sestavine so:

Skrajšanje prve (splošne) stopnje študija in uvedba druge (opredelitvene) stopnje.

Standardizacija vrednotenja študijskih obveznosti skozi kreditni sistem.

Izbirnost in prenosljivost študijskih vsebin se ugradijo v osnove sistema.

5

UNIVERZITETNI ŠTUDIJ PRED PRENOVO

(Ne)ustreznost univerzitetnega ustroja se je različno čutila od področja do področja, zato so bili tudi odzivi na sklep o začetku reforme različni. EF in FDV sta želeli izpeljati reformo čim hitreje, tradicionalni poklici (npr. pedagoški) in daljši, regulirani poklici (medicina, farmacija, pravo) pa so menili, da je prejšnji sistem študija primernejši.

Zagovorniki reforme so izpostavljali mednarodno konkurenčnost in večjo prilagojenost potrebam in željam študentov.

Argumenti v razpravah so se v veliki meri nanašali na zunanje okoliščine:

Nasprotniki reforme pa so jo primerjali z usmerjenim izobraževanjem, očitali si jo ji nedomišljenost in amerikanizacijo študija (v negativnem smislu). Svarili so pred banalizacijo študijskih programov in nesmiselnostjo skrajšanih programov, še posebej pri dvopredmetnih študijih. Veliko skrbi je povzročala možnost osipa študentov po prvi stopnji in negotovosti glede financiranja.

6

POTEK PRENOVE

Procedura prenove in priprave novih programov je tristopenjska:

Fakultete ali posamezni oddelki pripravijo nov ali prenovljen program, pri čemer naj bi upoštevali določila in smernice zakonodaje in univerze. Predlog programa sprejme Senat fakultete.

Predlog programa obravnava študijska (prvo-, drugo- ali tretje-stopenjska) komisija univerze, ki na podlagi treh recenzij sklepa o formalni in vsebinski ustreznosti programa. Pri tem skrbi za kadrovske, prostorske in finančne pogoje ter enovitost kriterijev in izvedbe na celotni univerzi. Po potrditvi s strani komisije program sprejme Senat univerze.

Zadnja stopnja je na Svetu za visoko šolstvo, ki še enkrat preveri formalne kriterije, jih uravnava na ravni države. Po potrditvi program dokončno sprejme vlada.

7

POTEK PRENOVE

Do sporov in razprtij je prihajalo na vseh stopnjah:

Na fakultetah so se profesorji borili za `svoje’ predmete, katedre za svoje module, oddelki pa za svoje programe. Pomembna je bila obveznost ali izbirnost predmeta, prisotnost na prvi in na drugi stopnji, število ur, kreditnih točk itn.

Na univerzitetnih komisijah so razpravljali o razdrobljenosti programov in predmetov, pretirani oz. premajhni izbirnosti, kreditnem vrednotenju, matičnosti, kadrovski ustreznosti, strokovnih nazivih, finančni izvedljivosti programov ...

Na Svetu za visoko šolstvo je bilo največ sporov glede ustanavljanja novih programov, fakultet ali celo univerz.

Globalno pa je največje težave povzročila država, ker je zaukazala izvedbo reforme, ob tem pa ni pripravila ustrezne zakonodaje (o kadrovskih pogojih, o strokovnih nazivih, o financiranju), oziroma jo je neprestano spreminjala in sprejemala tik pred zdajci. To je povzročilo največ težav prav pri pedagoških študijih.

8

PRENOVA PEDAGOŠKIH PROGRAMOV

Glavne razprave so tekle o:

Najprimernejši delitvi med prvo in drugo stopnjo, med modeli 3+2 (triletna prva stopnja in dveletna druga stopnja), ali 4+1, ali celo 5+0.

Izbiri med zaporednim ali vzporednim modelom (tj. najprej strokovni predmeti, kasneje pa še pedagoški paket, ali pa pedagoške vsebine že od začetka).

Kadrovskih pogojih za poučevanje in strokovnem nazivu.

Reforma pedagoških programov je bila med najbolj zapletenimi – ob tem, da prav pri izobraževanju učiteljev pomankljivosti prejšnjega sistema niso bile izrazite.

9

PRENOVA PEDAGOŠKIH PROGRAMOVKronologija:

2006: Ker je bilo potrebno prakso in diplomsko delo vključiti v (štiriletne) študijske obveznosti, smo (FF, PeF, Na-Ma) sprva zagovarjali tezo, da bi morali biti pedagoški študiji enoviti (tj. 5+0) in praviloma vzporedni. MŠŠ je to odločno zavrnilo, oz. je zagrozilo, da bo v petletni študij vključeno tudi pripravništvo.

2006/07: Navkljub pomankljivi regulativi smo edini prenovili pedagoški program za profesorje matematike po modelu 4+1, vzporedno. Program je bil sprejet na Senatu UL, vendar je obtičal na Svetu za visoko šolstvo.

2007/08: FF se je odločila za model 3+2 in za pedagoške študije predvidela zaporedni model (tj. pedagoško usposabljanje šele na drugi stopnji). PeF je predvidela vzporedni, dvopredmetni model 4+1 in čakala na sprejem zakonodaje.

Junij 2008: objavljeni pogoji, ki predvidevajo petletno izobraževanje za vse učitelje ter določajo obseg pedagoških predmetov in prakse za vse študije. PeF je akreditirala vzporedni model 4+1 (diplomant programa Dvopredmetni učitelj ne izpolnjuje kadrovskih pogojev za poučevanje!), FF in naravoslovne fakultete pripravljajo pedagoške opredelitvene programe na drugi stopnji. Mi smo se (in extremis) odločili poskusiti z vzporednim enovitim modelom 5+0 in ga uspeli akreditirati.

10

PO PRENOVI

Večina prenovljenih programov se bo začela izvajati letos, zato še ni veliko izkušenj.

EF in FDV sta ugotovili, da je izvedba novih programov predraga in sta že drastično skrčili število izbirnih predmetov.

BF je poskusila striktno izvajati sprotni študij: imajo 7-tedenske tečaje, ki jim sledi teden kolokvijev oz. izpitov. Ugotavljajo, da je tempo prehud in da se je prehodnost zmanjšala. Za mnoge predmete je razdelitev nenaravna.

Na matematiki letos začenjamo s 3. letnikom in zaenkrat nismo imeli večjih težav. Manjše težave so z izvedbo izbirnosti in s povečanim številom izpitov zaradi mnogih semestrskih predmetov. Glavna skrb je, da bo naslednje leto večina študentov 3. letnika vpisala absolventski staž in da bomo zato imeli premali vpis na drugo stopnjo.

Na naravoslovnih programih se obseg matematičnih predmetov ni bistveno zmanjšal, ponekod se je celo povečal. V celoti pa smo zaradi krčenja prve stopnje izgubili del vsebin, ki ga ne bo mogoče nadomestiti na drugi stopnji.

11

PEDAGOŠKA MATEMATIKA

Ves čas prenove je veljalo, da so enoviti študijski programi (tj. združena prva in druga stopnja, oz. model 5+0) dopustni le za evropsko regulirane poklice (medicina, farmacija, pravo). Zaradi tega in zaradi zahteve, da traja izobrazba učitelja 4 leta smo pripravili program pedagoške matematike po vzporednem modelu 4+1. Pri tem je prvo stopnjo tvoril posodobljen prejšnji študij, drugo stopnjo pa nekoliko okrepljen prejšnji magistrski študij.

Sočasno z uveljavitvijo pogojev o petletni izobrazbi za učitelje se je spremenila razlaga dopustnosti modela 5+0. To priložnost smo izrabili in združili prvo in drugo stopnjo v naravno celoto. Fakultete, ki so se odločile za zaporedni model (FF, naravoslovje) so ohranile strukturo 3+2 (pri čemer druga stopnja obsega specialne didaktike in pedagoški paket), PeF pa je vztrajala na dvopredmetnem vzporednem modelu 4+1.

12

1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik 5. letnik

ANALIZA 1

ALGEBRA 1

LOGIKA IN MNOŽICE

RAČUNALNIŠKI PRAKTIKUM

UVOD V PROGRAMIRANJE

FIZIKA 1

IZBIRNI

ANALIZA 2

ALGEBRA 2

ALGEBRA 3

FIZIKA 2

SPLOŠNA TOPOLOGIJA

AFINA IN PROJEKTIVNA GEOMETRIJA

ELEMENTARNA MATEMATIKA

PROGRAMSKA OPREMA PRI POUKU

ANALIZA 3UVOD V NUMERIČNE

METODE

VERJETNOST IN STATISTIKA

DIDAKTIKA MATEMATIKE

1ASTRONOMIJASIMBOLNO RAČUNANJE IN DINAMIČNA GEOMETRIJA

SEMINAR 1

PSIHOLOGIJA POUKA IN UČENJA

DIDAKTIKA

DIDAKTIKA MATEMATIKE

2IZBIRNI

IZBIRNI

IZBIRNI

IZBIRNI

STATISTIKA V ŠOLIZGODOVINA MATEMATIKE

SEMINAR 2

PEDAGOGIKA Z ANDRAGOGIKO

IZBIRNI

PEDAGOŠKA PRAKSA

MATEMATIČNA OBZORJA

SODOBNI TRENDI V MATEMATIČNEM IZOBRAŽEVANJU

IZBIRNI

IZBIRNI

IZBIRNI

IZBIRNI

IZBIRNI

IZBIRNI

MAGISTRSKO DELO IN IZPIT

PEDAGOŠKA MATEMATIKA

IZOBRAŽEVALNA GRADIVA, INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA V IZOBRAŽEVANJU, MATEMATIKA V KONTEKSTU, MATEMATIKA ZA NADARJENE, UČENJE NA DALJAVO, SIMULACIJE V IZOBRAŽEVANJU

ZGODOVINA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA, DIDAKTIČNE STRATEGIJE, OBČA ANDRAGOGIKA, ANDRAGOŠKA DIDAKTIKA, ANDRAGOGIKA CILJNIH SKUPIN, POKLICNA PEDAGOGIKA IN ANDRAGOGIKA, TEORIJE VZGOJE, PEDAGOŠKA OBRAVNAVA OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI, UVOD V PEDAGOŠKO METODOLOGIJO

13