ČETRTEK, 19. SEPTEMBRA 1991 • LJUBLJANA LETO XXXIII • ŠT. 220 • C E N A 16 D I N A R J E V 2,60 DEM, 18 ATS, 2,50 CHF, 2000 ITL

Samostojen časnik za samostojno Slovenijo

|Književni listi: Za en predmet več učbenikov? - Kako (se) učiti sociologijo - Ob dveh Trstenjakovih knjigah - Biti (zdaj) hrvaški pesnik]

Opozicija zapustila sejo DPZ Zakona o denacionalizaci-ji in privatizaciji sta pove-zana, meni opozicija

LJUBLJANA, 18. septembra - Mlačna coca-cola, hladne žen-ske in obstrukcija parlamenta so tri zadeve, ki jih nekateri poslanci slo-venske skupščine najbolj sovražijo. Takšen uvod v tokratno poročilo iz zasedanja družbenopolitičnega zbora je primeren zaradi vsega, kar se je v tem zboru danes doga-jalo. Vse opozicijske stranke so se namreč zaradi proceduralnega za-pleta, ki pa ima tudi svoje vsebin-sko ozadje, odločile, da sejo zapu-stijo.

Zasedanje zbora so zapustile iz protesta, ker ne vodstvo zbora in ne Demosovi poslanci niso spošto-vali že na avgustovski seji sprejete-ga sklepa, da bodo o lastninski za-konodaji glasovali skupaj.

Medtem je prišlo do zapletov pri zakonu o privatizaciji, zaradi česar je bila imenovana tudi posebna medstrankarska komisija, ki tudi po mnenju Demosa dobro dela in uspešno usklajuje različne interese. Opozicija je danes skušala dokaza-ti, da je med zakonom o denaci-onalizaciji — o katerem naj bi DPZ danes že glasoval - in zakonom o privatizaciji pomembna vsebin-ska povezava, poslanci Demosa pa so bili nasprotnega mnenja. Opozi-cijo so obtožili, da je to storila na-menoma, saj naj bi bila proti last-ninski zakonodaji že od vsega za-četka. Poskus uskladitve med vodji poslanskih klubov ni uspel, kasne-je pa je opozicija pred vrati dvora-ne čakala, ali si bodo v Demosu premislili in glasovanje o zakonu o denacionalizaciji vendarle prelo-žili.

Popolnoma drugače pa je pote-kala seja zbora združenega dela (zbor občin je s celotnim dnevnim redom opravil že pred tednom), kjer se ob glasovanju o amandma-jih na zakon o denacionalizaciji skorajda ni bistveno zapletalo. Po-slanci tega zbora so večino amand-majev zavrnili, sprejeli so jih kakš-no četrtino. Omenimo naj še, da je opozicija po današnjem zapletu na DPZ sklicala tiskovno konferenco, o svojem videnju dogajanj je po-sebno izjavo pripravil dr. Ludvik Toplak, o vsem pa je spregovorila novinaijem tudi pozicija. Predse-dujoči je seio DPZ sklical za jutri ob 10. uri. Več na 2. strani.

VINKO VASLE

Po sklenitvi miruje vojska še huje udarila na Hrvaško Dogovor iz Igala je veljal samo dvajset minut - Od podpisa do vezave sporazuma je vojska bombar-dirala Zagreb in mirno hrvaško Zagoije - Sestreljena štiri letala - Zamenjali obrambnega ministra O D NAŠEGA DOPISNIKA ZAGREB, 18. septembra — »Morda smo se v zadnjem trenutku rešili pred strahotno krvavo vojno,« je na sinočnji tiskovni konferenci v Zagrebu poudaril predsednik Hrvaške dr. Franjo Tudman. Kmalu po njegovem prihodu iz Igala, kjer je skupaj s Slobodanom Miioševičem in armadnim generalom Veljkom Kadijevičem pred lordom Carringtonom podpisal dogovor o prekinitvi ognja, so vojaška letala zakrila nebo nad Hrvaško.

Začela se je najbolj uničevalna noč, kakršne v dosedanji vojni na Hrvaškem ne pomnimo. Le-talske bombe in rakete so padale na položaje hrvaških obrambnih sil, ki so sinoči prejele dva uka-za: prvega je izdalo poveljstvo narodne garde, po katerem so morali hrvaški borci ustaviti ogenj, drugega pa dr. Tudman, ki je ta ukaz razveljavil, kajti

sporazum iz Igala je začel veljati šele danes opoldne.

Na vseh hrvaških bojiščih pa orožje ni mirovalo niti danes po dvanajsti uri, hkrati pa je s si-nočnjim napadom na Zagreb, Varaždin, Cakovec, Ludbreg in Križevce nastalo novo žarišče hrvaške vojne. Samo danes po-poldne je bilo več preletov voja-ških letal, ki so odvrgla uničeval-

•1

OBUP PREŽIVELIH - Sadove hrvaških žuljev, pritrgovanj in skrbi življenja v miru je izničila bomba. (Foto Srdan Živulovičj

Zapravljena priložnost? Lord Carrington s svojim poslanstvom v Jugoslaviji ni preveč zadovoljen - Sporazum je (bil) zadnja možnost za ustavitev spopadov na Hrvaškem LONDON, BONN, B R U S E U , 28. septembra - Predsedujoči haaške konference o Jugoslaviji lord Carrington se je sinoči vrnil v London, vendar s svojim poslanstvom ni preveč zadovoljen. Jutri se v Haagu nadaljuje mirovna konferenca, danes pa so se kar vrstili pogovori velikih evropskih državnikov o jugoslovanski krizi.

Avstrijski kancler Franz Vra-nitzky je na obisku na Madžar-skem, glavna tema njegovih po-govorov z ministrskim predsed-nikom Antallom in predsedni-kom Gonczem pa je vojna na Hrvaškem. Madžarski pogledi na razmere v Jugoslaviji so pre-cej podobni avstrijskim, enako kot stališče do priznanja Sloveni-je in Hrvaške, ki se v madžarski različici glasi približno takole: ne bomo prvi, gotovo pa tudi ne zadnji.

Francoski predsednik Mitter-rand pa se mudi v Nemčiji in tudi njegovi pogovori s kancler-jem Kohlom se sučejo okoli ju-goslovanske krize. Parlamentar-na frakcija vodilne nemške stranke, Kohlove krščanske uni-je, je pozdravila sporazum, pod-pisan v Igalu, in hkrati opozori-la, da bi moralo biti vsem v Ju-goslaviji in zunaj nje jasno, da je to zadnja priložnost za konec bojev, ESP pa je zahtevala, da o Jugoslaviji spet razpravlja bun-destag. Nemški zunanji minister Genscher je sinoči izjavil, da bonska vlada poziva vse v so-vražnosti zapletene strani, naj spoštujejo prevzete obveznosti.

Lord Carrington je za BBC danes izjavil, da je preveč med-sebojnega sovraštva in ogorčenja v Jugoslaviji, da bi lahko gledal optimistično na spoštovanje pre-mirja. Omenil je, da je storil, kar je bilo v njegovi moči: spra-

vil za mizo glavne udeležence konfliktov v Jugoslaviji, da so pred očmi svetovne javnosti podpisali sporazum in se obveza-ji, da ga bodo spoštovali.

• Na mirovni konferenci o Jugo-slaviji v Haagu, kjer slovensko de-legacijo vodi predsednik komisije skupščine RS za mednarodne od-nose Matjaž Šinkovec, so danes končali delo v treh komisijah: v ko-misiji za pravice vseh v Jugoslaviji pripravljajo skupni dokument o pravicah manjšin, v komisiji za bodoče odnose med republikami pa niso bistveno napredovali. Sloven-ski predstavniki so večkrat dali jas-no vedeti, da ne nasprotujejo obli-kovanju nekakšne nove skupnosti v preostalem delu nekdanje Jugo-slavije, da pa Slovenija ne bo del takšne skupnosti.

Tudi on je opozoril, da je spo-razum zadnja priložnost za Jugo-slavijo in da nima mirovna kon-ferenca nikakršnega pomena, če ne bo premirja.

Lord Carrington meni, da še ne bi kazalo vreči puške v koru-zo, le »prezgodaj je še, da bi odpisali sporazum o prekinitvi ognja«. Velik optimist je bil na-mreč po njegovem mnenju vsak-do, kdor je mislil, da bo orožje danes opoldne res utihnilo. »Po-čakajmo še 24 ur, da bomo vide-li, kako premirje spoštujejo,« je izjavil za Radio France Interna-tional.

— —

RADENCI 91 - Musique de chambre du XXe - siecle 29. FESTIVAL KOMORNE GLASBE XX. STOLETJA 21.-22. september 1991

Pri nakupu strešne kritine pazite na ta zaščitni znak

T E G O L A C A N A D E S E

tel. 061/265-295,265-168

Romunski premier Petre Ro-man se je danes v Bukarešti se-stal s predsednikom makedon-ske vlade Nikolo Kljusevom, ki ga je obvestil o razmerah v Jugo-slaviji. Madžarski zunanji mini-ster Jeszensky pa je izjavil, da Madžarska še ne razmišlja o priznanju Slovenije in Madžar-ske ter da naj bi skupno stališče izoblikovale države Evropske skupnosti. Svojo tiskovno konfe-renco je posvetil zgolj Jugoslavi-ji, hkrati pa je izrazil upanje, da bo sporazum vodil k mirni re-šitvi.

Ameriški State Department je izrazil »močno podporo« priza-devanjem lorda Carringtona pri iskanju mirne poti iz jugoslovan-skih konfliktov, hkrati pa so Z D A pozvale vse strani, naj iz-koristijo priložnost za mir. Ame-riški državni sekretar Baker je izključil možnost, da bi Z D A neposredneje posegle v iskanje mirne poti iz jugoslovanske kri-ze, ter pOTsem podprl prizadeva-nja ES. Španija se je izrekla pro-ti pošiljanju mednarodnih čet v Jugoslavijo, v Moskvi se boje preraščanja spopadov na Hrva-škem v vsesplošno vojno v drža-vi in tudi ne omenjajo več mož-nosti za angažiranje Sovjetske zveze pri razreševanju stano-vanjske drame.

Tudi britanski premier Major je izrekel veto na morebitno so-delovanje britanskih vojakov v mirovnih silah Evropske skup-nosti. Napovedal je, da bo na-sprotoval takšnim predlogom. Medtem pa je Italija izrazila pri-pravljenost, da s svojimi vojaki sodeluje v morebitnih mirovnih silah. Cuellarjev svetovalec princ Aga Khan je izjavil za BBC, da generalni sekretar OZN skrbno spremlja razplet dogajanja v Ju-goslaviji, da pa za zdaj Združeni narodi še ne žele posegati v ju-goslovansko krizo ter podpirajo mirovno prizadevanje ES in lor-da Carringtona. Po vesteh iz Av-stralije naj bi avstralska vlada sodelovala v pogovorih na visoki ravni z Z D A in drugimi stalnimi članicami Varnostnega sveta v zvezi s koraki, ki naj bi jih OZN naredila za konec krvavih spopadov v Jugoslaviji, če se bo-do evropska mirovna prizadeva-nja izjalovila.

Od dopisnikov in agencij

Nova računalniška revija

Monitor v prodaji od 20. septembra!

ni tovor na tistih delih oborože-nih spopadov, kjer so hrvaške si-le napredovale. Petrinja in njena okolica sta bili popoldne dvakrat bombardirani, hrvaški branilci, ki so dopoldne sestrelili vojaški bombnik nad Šibenikom, nad Slavonskim Brodom in kar dva nad Petrinjo, pa niso odgovorili na vojaške provokacije iz zraka in s kopnega. Ugotovili smo, da je vojaško letalstvo iz Bihača, kamor se je ob koncu vojne na Slovenskem preselilo poveljstvo 5. letalskega korpusa, ki je do tedaj imelo sedež v Zagrebu, sa-mo dvajset minut spoštovalo sporazum iz Igala. Prav tako pe-trinjska vojašnica in enote novo-

Markovič zahteva, da Kadijevič in Brovet odstopita • Predsednik zveznega izvršne-ga sveta je na današnji seji vlade menda zahteval od zveznega obrambnega ministra Veljka Ka-dijeviča in njegovega namestnika Staneta Broveta, da se nemudo-ma umakneta; tako je v večernih urah poročala hrvaška televizija. Če Kadijevič in Brovet tega ne bi bila pripravljena storiti v 48 urah, je Ante Markovič zagrozil, da bo poskrbel za njuno zame-njavo. Tanjug pa v zvezi z današ-njo sejo ZIS omenja le ocenjeva-nje sporazuma, včeraj podpisa-nega v Igalu - kot zadnji poskus za mir in preprečitev splošne dr-žavljanske vojne v državi.

sadskega korpusa, ki so tudi da-nes popoldne silovito obstrelje-vale neuničljivo mesto Vukovar. Tam, kjer pa vojska navidezno spoštuje voljo generala Kadijevi-ča, so jo v napadih zamenjali srbski četniki.

Nemara je prav Zagreb šolski

primer ustvarjanja novega ob-močja oboroženih spopadov na Hrvaškem in širitev dosedanjih lokalnih bitk na celotno območje sosednja republike. Ko so se po-noči, okoli 23. ure, oglasile sire-ne in naznanile nevarnost zrač-nega napada, so iz vojašnice Du-šan Čorkovič na Borongaju s to-povi in raketami napadli vzhodni

Zamenjava Bebiča • ZAGREB, 18. septembra — Predsednik Tudman je danes sprejel odstop hrvaškega obrambnega ministra Luke Bebi-ča. Na njegovo mesto je imeno-val Gojka Suška, doslej ministra za izseljence in Bebičevega po-močnika. Šušak je že četrti Tu-dmanov obrambni minister. Za namestnika obrambnega mini-stra je bil imenovan Ivan Milas.

del Zagreba, industrijsko cono, nekaj izstrelkov pa so usmerili tudi v središče mesta. Nato se je na drugem koncu Zagreba s to-povskimi streli, ki so bili usmer-jeni proti največji zagrebški to-plarni in stanovanjskemu naselju na desnem bregu Save, oglasila največja zagrebška vojašnica Maršal Tito. Skoraj neverjetno je, da so izstrelki poškodvaJi sa-mo tovarno perila DTR, nekaj stanovanj in Pionirski grad. To-da nato so vojaški bombniki, ki so že popoldne bombardirali po-licijsko postajo in naselje Lučko pri Zagrebu, zmetali na mesto svetlobne rakete, leteli pa so nad napravami INE, nekdanje vojaške bolnišnice in nad Za-grebško goro. To je bil bržkone znak, da so se oglasili sovražni-kovi ostrostrelci, ki so posejani domala po vsem Zagrebu.

Zato so Zagreb, Varaždin in še nekatera druga mesta tudi da-nes popoldne bolj pod zemljo, v zakloniščih. Ves dan trajajo posamični spopadi po zagrebških ulicah, občasno pa iz obeh še ne-zasedenih vojašnic izstreljujejo granate in rakete. Več na 3. strani.

PETER POTOČNIK

SPANJE PRAVIČNEGA

' 7 \ LORD CAmnsrONG. VOLbHB. je ŽE MIHO? m pa # w mmu še m >

TEMA DNEVA

Kriza premirja Sporazum o premirju, podpisan v torek v Igalu in takoj verjetno

prav z vseh strani prekršen s še hujšimi spopadi, je znova osvetlil dve pomembni koordinati »hrvaškega problema«: krizo vodenja v tej republiki in očitno namero »carringtonovske« Evrope, da se tega problema še naprej loteva z ortodoksnimi diplomatskimi metodami.

Lordu Carringtonu je bilo gotovo vnaprej jasno, da sprte strani ponovno ne bodo spoštovale premirja, navzlic temu pa se je le odpravil v Igalo. To si lahko tolmačimo predvsem z namero, da bi v prihodnje »ubogljivost« sprtih strani še bolj tenkočutno tehtali z lekarniško tehtnico in jih ustrezno »nagrajevali«. Takšen »peda-goški« pristop pa seveda še zdaleč ne more biti po volji Zagreba, ker se preprosto izogiba vprašanju, kdo je vojno sploh začel. Hrvaška ima v teh trenutkih tudi pomembno pobudo na bojiščih, prav tako pa je spoznala, da se od Van den Broekove diplomacije res nima česa nadejati.

Kljub temu se je Tudman odpravil v Igalo in tam podpisal sporazum, ki ga je njegov nekdanji svetovalec Letica označil kot katastrofalnega za Hrvaško. Za nameček so v sosednji republiki razglasili premirje, še preden se je po sporazumu sploh začelo, in s tem ne vnesli le zmede, ampak tudi demoralizirali mnoge enote. Kriza vodenja, ki postaja že nekakšna hrvaška stalnica, se torej še naprej poglablja, in to navzlic temu, da nacija izpričuje vse več energije in bojevitosti. kar bi vsako dobro vodstvo znalo zgostiti v tako rekoč rušilno moč.

Sedanja Hrvaška se ne spopada le s kninskim vprašanjem. JLA ali peto kolono, ampak predvsem z vprašanjem, ali ob preobilici hrvaškega patriotizma zmore vodstvo in organizacijo, ki bi velike besede tudi udejanila. Tovrstno samospraševanje pa je treba začeti pri vrhu. BORIS JEZ

Ostrostrelci sejejo smrt ZAGREB, 18. septembra - Kako uro in pol je divjala danes popoldne prava vojna med pripadniki hrvaškega notranjega ministrstva in ostrostrelci jugoslovanske vojske v neposredni okolici mestne skupščine. Hrvaški viri vedo povedati, da streljajo ostrostrelci v glavnem iz vojaških stanovanj in da pripadniki zbora narodne garde in notranjega ministrstva uspešno čistijo ta ostrostrelska gnezda. Po besedah očividcev^so streljali tudi iz bližnjih osemnadstropnic na območju Starega mlina. Ker bi krogle lahko koga zadele, je bil za več ur prekinjen mestni avtobusni promet med terminalom pri podhodu na glavnem kolodvoru in južnimi zagrebškimi četrtmi. Zagrebški center za obveščanje pa je prek radia opozarjal prebivalce, da morijo ostrostrelci tudi drugod po mestu. Na sliki: srbski ostrostrelec na preži. (Telefoto Tanjug) 1 ClClUlfJ 1 UllJUgJ

Iz porušene Hrvaške prihaja vse več beguncev Po podatkih slovenskega RK je zdaj v Sloveniji pol-tretji tisoč beguncev, veliko pa jih beži tudi v tujino BUDIMPEŠTA, RIM, 18. septembra (AFP, Tanjug) - Hrva-ško, kjer divjajo boji, poskuša zapustiti vedno več ljudi. Odha-jajo zlasti v sosednje države. Samo v zadnjih 24 urah naj bi madžarsko mejo prestopilo sto Jugoslovanov, med njimi 47 vojakov. Nekateri se zatekajo v Slovenijo, drugi v Italijo, tudi prošenj za zatočišče v ZRN je vse več.

Madžarski obmejni organi trdijo, da je včeraj pobegnilo čez mejo 47 vojakov JA, spremljalo jih je 10 civilistov, vsi pa so zaprosili za azil. Vojaki so bili brez orožja in so prišli čez madžarsko mejo mimo uradnih prehodov. Skupini približno 40 potnikov, večinoma Jugoslovanov, na italijanskem trajektu Tizi-ano, ki sinoči zaradi vojaške blokade ni mogel pripluti v splitsko pristanišče in se je moral vrniti na italijansko stran, so po poročilih Tanjuga davi ukazali zapustiti ladjo. Po poročilih Anse je med potniki to zbudilo proteste in nezadovoljstvo, saj so mnogi, kot so sarni izjavili, pričakovali drugačen sprejem v Italiji.

• Po današnjih podatkih RK Slovenije je pri nas evidentiranih 2511 beguncev iz Hrvaške, številka pa se nenehno spreminja. Večinoma so se zatekli k sorodnikom in znancem, nekaj jih je v hotelih in pri družinah, ko so jih bile pripravljene sprejeti. Te dni bodo zanje odprli zbirni center.

Italijanska ministrica za priseljevanje Margherita Boniver je predlagala, naj bi vsem beguncem iz Hrvaške, ki so italijanskega rodu in bi se radi naselili v Italiji, podelili italijansko državljan-stvo. Italija je sinoči potrdila, da razmišlja o »nagli evakuaciji« pripadnikov svoje narodnostne manjšine z območij Hrvaške. Evropski svet ima v načrtu »alarmni sistem«, kamor naj bi se stekala pomoč za evropske države, ki se ubadajo z begunci. Ministrica Boniverjeva se je zavzela za internacionalizacijo bal-kanskih beguncev in za sprejemne centre, namenjene jugoslo-vanskim beguncem.

Zaradi vojne preskrba še ni motena Večje zaloge surovin zago-tavljajo nemoteno proizvod-njo - Dogovor o uvozu

LJUBLJANA, 18. septembra — Zaradi divjanja vojne na Hrva-škem so se v tem tednu praktično povsem pretrgali blagovni tokovi, ki so potekali čez sosednjo republi-ko na druga območja države in obratno. Preskrba slovenskih pre-delovalnih podjetij s potrebnimi surovinami zaradi tega za zdaj še ni motena, saj so povsod že pred najnovejšimi dogajanji poskrbeli za redno obnavljanje obilnejših zalog.

Tokrat smo vzeli pod drobno-gled predvsem preskrbo živilsko-predelovalnih podjetij. Po vsem, kar smo izvedeli, kaže, da bo pre-skrba, ne glede na težave s prevozi iz drugih območij države, še naprej dobra, normalna. Delno naj bi to zagotavljale dobave manjkajočega blaga po daljših prevoznih poteh čez Madžarsko, če pa se bo nada-ljevala blokada mejnih prehodov s to državo, si bodo proizvajalci pomagali z uvozom iz zahodnih dr-žav, o čemer so se med drugim danes dogovorili tudi na ministr-stvu za trg. Več na 4. strani.

M. Š.

Obsodili morilca iz Medvod Enotna kazen za šest kaz-nivih dejanj: petnajst let zapora

LJUBLJANA, 18. septembra - Poklicnega vlomilca in moril-ca lastnika hiše v Medvodah, 35-letnega Borisa Živkoviča, so da-nes popoldne obsodili na pet-najst let zapora. To je po zakonu najvišja možna enotna kazen za veliko tatvino, tri poskuse velike tatvine, neprimeren poskus hude velike tatvine in najhujšo obliko umora, umor iz nizkotnih nagi-bov, s katerim je hotel odstraniti pričo svojega vloma na Finžgar-jevi ulief v noči na 17. april le-tos. Za sam umor mu je petčlan-ski kazenski senat izrekel trinajst let zapora, ker v svoji dolgoletni kriminalni karieri (v zaporih je odsedel več kot šestnajst let) še ni bil obsojen na kazniva dejanja z elementi nasilja.

Živkovič je priznal le to, da je z nožem zabodel stanovalca, ko ga je ta skušal zadržati, vse vlo-me pa je zanikal. Toda sodišče je tudi za te našlo dovolj doka-zov. Več na 9. strani.

B. G.

Karikatura: Franco Juri

Dr. Rupel v Bolgariji in Romuniji Na obisk ga j e povabil bol-garski zunanji minister Viktor Vikov

SOFIJA, 18. septembra - Slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je dopoldne pri-spel na enodnevni obisk v Bol-garijo. Povabil ga je bolgarski podpredsednik in zunanji mini-ster Viktor Vikov. Dr. Rupel se je v Sofiji sestal tudi s predsedni-kom Želevom in drugimi visoki-mi predstavniki bolgarskih obla-sti. Predsednik Želev je pouda-ril, da je njegova država med pr-vimi priznala pravico jugoslo-vanskih republik do samoodloč-be. Kot je obljubil, bo to storila tudi »de iure«, takoj ko bo tako ravnala tudi Evropska skupnost. Minister Rupel je danes obiskal še sosednjo Romunijo, kamor je bil sprva namenjen pojutrišnjem, jutri pa se bo udeležil zasedanja haaške mirovne konference o Jugoslaviji.

D A N E S V D E L U • Srbi

spreminjajo BiH po svojih željah Zdaj so ustanovili še SAO Romanijo

stran 2 • Bo vojska

napadla reško rafinerijo? Reški krizni štab: Ar-madi primanjkuje go-riva

• Poročevalca Dela med branilci Osijeka Srbski uporniki in vojska že v predmest-

ju Osijeka

stran 3 • Kontrolorje

letenja bomo šolali doma Zasnovo sta pripravi-la Adria Airways in Višja pomorska šola v Piranu

stran 4

• 25. BITEF brez Slovencev V Beograd ne bodo odpotovali niti slo-venski kritiki

stran 7 • Major J A

v civilu »uradno« delil orožje civilistom V Zagrebu so major-

ja Branka Štrbca iz Virovitice obsodili na 5 let zapora

stran "

S 1 . avgustom pokojnine višje za 9,9 odstotka S prvim septembrom pa se za enak odstotek poveča tudi starostna oziroma družinska pokojnina kmetov LJUBLJANA, 18. septembra - Predsedstvo skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije je danes skle-nilo, da se s 1. avgustom pokojnine, dodatki za pomoč in postrežbo, denarna nadomestila za telesno okvaro in preživnine kmetov zvišajo za 9,9 odstotka, za enak odstotek pa s 1. septembrom tudi starostna oziroma družinska pokojnina kmetov. Sprejetje tega sklepa so seveda omogočili uradni statistični podatki o julijski rasti plač zapo-slenih v Sloveniji.

Od 1. avgusta dalje znaša tako najnižja pokojninska osnova 6.300,40 dinarja, najnižja pokoj-nina za polno pokojninsko dobo 5.355,35 dinarja, republiška bor-čevska pokojninska osnova 10.037 dinarjev, kmečka borčev-ska pokojnina 5.355,35 dinarja, najnižja pokojnina 2.205,15 di-narja, najvišja pokojninska osno-va pa 29.859,80 dinarja. Doda-tek za pomoč in postrežbo pa 1.785 dinarjev ali (če je pomoč nujna pri opravljanju vseh živ-ljenjskih potreb) 3.570 dinarjev. Denarna nadomestila za telesno okvaro znašajo od 1. avgusta da-lje od 236,10 do 787,10 dinarja pri najvišji stopnji okvare kot posledici poškodbe pri delu.

Starostna oziroma družinska pokojnina kmetov, ki se v skla-

du z veljavnimi predpisi usklaju-je z enomesečnim zamikom, znaša od 1. septembra dalje 2.677 dinarjev.

Višje pokojnine in denarna nadomestila bodo upokojenci prejeli ob izplačilu septembrskih pokojnin, se pravi konec mese-ca. Hkrati z višjo pokojnino bo-do prejeli seveda tudi razliko na že izplačano avgustovsko pokoj-nino.

Sicer pa je predsedstvo skupš-čine SPIZ na današnji seji potr-dilo še nekaj predlogov za odpis prispevkov za pokojninsko in in-validsko zavarovanje socialno ogroženim kmečkim zavarovan-cem iz Haloz.

SLAVA PARTLIČ

Mejni prehod tudi uradno odprt ŠENTILJ 18 septembra - Kar štirje državniki, po dva iz Slovenije in Avstrije, so danes simbolično prerezali trakova v barvah slovenske in avstrijske zastave. S tem so odprli nov avtocestni mednarodni mejni prehod na najpomembnejši tranzitni smeri med severom in jugom, na tako imenovani pyrnski cestni povezavi med Nurnbergom in Zagrebom. Na slovesnosti so govorili slovenski minister za promet in zveze Marjan Krajnc. deželni glavar avstrijske Štajerske Josef Krainer, slovenski premier Lojze Peterle m a v s t r i j s k i zvezni minister za gospodarstvo Wolfgang Schussel. (Večna 2.strani.) B. V., foto Bogo Cerin