pod kraljevo diktaturo pod...2 sls pod kraljevo diktaturo sls pod kraljevo diktaturo diktatura...

Diktatura kralja Aleksandra in politika Slovenske ljudske stranke v letih 1929−1935

POD KRALJEVO DIKTATURO

1

ORIS RAZVOJA SLOVENSKEGA KATOLI[KEGA POLITI^NEGA TABORA DO UVEDBE [ESTOJANUARSKE DIKTATURE

JURE GAŠPARI^

SLS POD KRALJEVO DIKTATURO

SLS POD KRALJEVO-Prelom.pmd 1/15/2008, 10:30 AM1

2


SLS POD KRALJEVO DIKTATURODiktatura kralja Aleksandra in politika Slovenske ljudske stranke

v letih 1929–1935

AvtorDr. Jure Ga{pari~

UrednikMarko Vidic

LektoricaHana Kova~

OblikovanjeBranka Smodi{ in Kazimir Rapo{a

Ra~unalni{ki prelomDu{an Ob{tetar

Fotografije na naslovniciMuzej novej{e zgodovine Slovenije

Izdala in zalo`ilaModrijan zalo`ba, d. o. o.

Za zalo`boBranimir Ne{ovi}

NatisnilaTiskarna Schwarz

Naklada 600 izvodovLjubljana 2007

Prva izdaja

Izid knjige je denarno podprla Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

© Modrijan zalo`ba, d. o. o.

CIP - Katalo`ni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana

94(497.1)”1929/1935"323(497.1)”1929/1935"329.3:282(497.4)”1929/1935"

GA[PARI^, Jure, 1977-GA[SLS pod kraljevo diktaturo : diktatura kralja Aleksandra inpolitika Slovenske ljudske stranke v letih 1929-1935 / JureGa{pari~. - 1. izd. - Ljubljana : Modrijan, 2007

ISBN 978-961-241-191-6236468224

www.modrijan.si


3


Jure Ga{pari~

SLS POD KRALJEVODIKTATURODiktatura kralja Aleksandra

in politika Slovenske ljudske strankev letih 1929–1935


4



5


KAZALO

PREDGOVOR . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7

ORIS RAZVOJA SLOVENSKEGA KATOLI[KEGA POLITI^NEGATABORA DO UVEDBE [ESTOJANUARSKE DIKTATURE . . . . . 13

Od politi~nega konstituiranja leta 1890 do razpadahabsbur{ke monarhije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13V prvem desetletju nove jugoslovanskedràve 1918–1929 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30

UVEDBA DIKTATURE KRALJA ALEKSANDRA . . . . . . . . . . . . . . 53O diktaturi kralja Aleksandra . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53Slovenska ljudska stranka in uvedba diktaturekralja Aleksandra . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72

ÂS SOBIVANJA S KRALJEVIM RE@IMOM . . . . . . . . . . . . . . . . . 83Minister Anton Koro{ec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83Ban Du{an Sernec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 97Prista{i nekdanje SLS v banskem svetuDravske banovine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104Menjava na ministrskem mestu –namesto Antona Koro{ca Du{an Sernec . . . . . . . . . . . . . . . . . 107

ÂS OPOZICIJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 115Obnova ustavnega ìvljenja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 115Volitve v Narodno skup{~ino 8. novembra 1931 . . . . . . . . . 121Utrjevanje reìma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 136»Odgovor« nekdanje SLS ali ofenziva zelenih kravat . . . . . . . 140Odgovor reìma ali {en~urski dogodki . . . . . . . . . . . . . . . . . . 153Zaostritev odnosov v katoli{kem politi~nem taboru . . . . . . . 158Iskanje dogovora z dvorom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 161Punktacije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 164Konfinacija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 178


6


KORAKI K VRNITVI NA OBLAST . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 181Ob~inske volitve v Dravski banovini 15. oktobra 1933 . . . . 181Hvarski pogovori . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 212Atentat in njegove notranjepoliti~ne posledice . . . . . . . . . . . 225Vlada Bogoljuba Jevti}a . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 234Nadomestne volitve v Senat 3. februarja 1935 . . . . . . . . . . . 237Volitve v Narodno skup{~ino 5. maja 1935 . . . . . . . . . . . . . . 252

VRNITEV NA OBLAST . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 263Jevti}ev padec in oblikovanje vladeStojadinovi}-Koro{ec-Spaho . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 263Za~etek novega vzpona ali za~etek konca? . . . . . . . . . . . . . . 273

SUMMARY . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 282

VIRI IN LITERATURA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 285IMENSKO KAZALO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 299


7


PREDGOVOR

»Ljubljana, 14. decembra 1940

Danes okrog 7.30 se je z bliskovito hitrostjo raz{irila àlostna vest,da je zjutraj v Beogradu nenadoma umrl predsednik Senata in mini-ster prosvete dr. Anton Koro{ec, vodja slovenskega naroda, eminent-ni ne le slovenski, ampak tudi jugoslovanski politik, s ~igar imenomje povezan tudi nastanek Jugoslavije in ~igar ime je prav tako dobroznano izven meja na{e domovine.«1

S temi besedami je ljubljanski dopisnik Centralnega presbiroja Pav-le Grubi{i} tistega dne za~el svoje obi~ajno telefonsko poro~ilo Beo-gradu. Pri tem seveda ni bilo naklju~je, da je na prvo mesto postavilskoraj senzacionalno vest, vest o smrti Antona Koro{ca. Pri{la je ne-nadoma in povsem nepri~akovano, presene~eni naj bi bili tudi njego-vi najo`ji politi~ni sodelavci, saj jih je {e prej{nji ve~er okrog {este urepoklical in povpra{al o vremenu. Nameraval je namre~ priti v Slove-nijo. [tirinajstega decembra zjutraj je vodstvo nekdanje Slovenske ljud-ske stranke, tedaj vklju~ene v vsedràvno stranko, Jugoslovansko radi-kalno zajednico, tako ostalo brez svojega karizmati~nega vodje.

@ivljenjska pot Antona Koro{ca in razvoj SLS sta bila {e iz ~asovhabsbur{ke monarhije nelo~ljivo povezana, po Koro{~evem vzponuna vrh stranke pa se skorajda zdi, da sta postali ena zgodba iz poglavjapoliti~ne zgodovine. V dveh desetletjih prve jugoslovanske dràvevelikokrat nastopata kot sinonim, ~eprav Koro{ec kljub vsemu ni bilSLS in SLS ni bila njegova nekriti~na vojska. Bil je le njen nesporniprvak, ki je dobro obvladoval politi~no matematiko. Historiografskaanaliza razvoja stranke tako mora hote ali nehote v precej{nji meriupo{tevati njegovo vlogo v njej, kar se pa~ kaè v dejstvu, da je Ko-ro{ec »glavni junak« zgodbe o SLS. In eno bolj skrivnostnih poglavij v

1 Arhiv Srbije i Crne gore 38, Centralni presbiro Predsedni{tva Ministarskog saveta, fasc.5/18, telefonsko poro~ilo dopisnika z dne 14. 12. 1940.


8


tej zgodbi, v zgodovini SLS in Koro{ca, je bil ~as kraljeve diktature vprvi polovici tridesetih let minulega stoletja.

Dne 16. oktobra 2002 so v srbskem Lapovu odkrili spomenik kra-lju Aleksandru Kara|or|evi}u. Na slovesnosti, ki ji je prisostvoval tudiAleksandrov vnuk Aleksander II., danes stanovalec dedinjskega kom-pleksa in »pretendent« na srbski prestol, je govoril ~lan »Kronskegasveta« Aleksandra II. knjièvnik Matija Be}kovi}. V svojem govoru jekralja Aleksandra koval v zvezde in samoo~itajo~e dejal, da na »na{o(srbsko) sramoto pokojnik {e vedno ni do~akal svoje pravice«. Pomnise ga po tem, da je razpustil parlament in prepovedal politi~ne stranke– ~esar naj mu ne bi odpustili tisti, ki so uvedli diktaturo proletariatain enopartijski sistem – dejansko pa naj bi bil nadvse genialen vite{kikralj, ki je padel kot prva `rtev fa{izma.2 V ozra~ju najnovej{e monar-histi~ne propagande v Srbiji se o~itno lahko sre~ujemo z nadvse izvir-nimi tezami o ~asu diktature kralja Aleksandra, kar pa ni niti prese-netljivo niti nenavadno. Vsakokratno aktualno dru`beno in politi~nookolje pa~ vedno generira raznovrstne interpretacije preteklosti, ki setako od svojih predhodnic kot med sabo v~asih precej razlikujejo. Raz-korak med njimi je po eni strani vsebinske narave, po drugi pa jih lo~itudi zgodovinopisna utemeljenost. Politi~na zgodovina je namre~ zme-rom bila in {e vedno je politi~na igra~a. Za potrebe aktualnega poli-ti~nega trenutka se iz preteklosti kot iz samopostre`ne trgovine izbi-rajo (v~asih tudi izmi{ljeni) dogodki, s katerimi se nato »znanstveno«argumentira dolo~en predlog, zahteva ali pa zgolj ustvarja zaèlenaslika, ki naj volilca prepri~a o nujnosti uveljavitve kakega interesa.Toda celovitej{i pogled v preteklost, tudi v ~as Aleksandrove diktatu-re, pokaè malo bolj kompleksno in precej bolj uravnoteèno sliko.

V obdobju diktature kralja Aleksandra se je nedvomno korenitospremenila politi~na podoba slovenskega in jugoslovanskega prosto-ra, vendar velja poudariti, da je ta ~as v slovenskem zgodovinopisjurelativno slabo raziskan. To {e posebej velja za poloàj in usodo strankin nekaterih strankarskih organizacij tradicionalnih idejnopoliti~nih ta-borov na Slovenskem – liberalnega, socialisti~nega in katoli{kega –,ki so bile z za~etkom diktature prepovedane. Katoli{ki politi~ni tabor,utele{en v Slovenski ljudski stranki (SLS), je bil v ~asu demokrati~no--parlamentarnih dvajsetih let dvajsetega stoletja politi~no najmo~nej{i.Njegova vloga po nastopu diktature posledi~no ni imela majhne teè

2 Glas javnosti, 20. 10. 2002, Govor Matije Be}kovi}a (http://www.royalfamily.org/press/press-det/press-425_yu.htm, 16. 8. 2007).


9


in nam zato tudi omogo~a vpogled v {ir{e slovensko in jugoslovanskopoliti~no dogajanje. Pri~ujo~a raziskava tako sku{a osvetliti poloàjnekdanje SLS po 6. januarju 1929, skozi to prizmo pa tudi delovanjeAleksandrove diktature v jugoslovanski Sloveniji – Dravski banoviniin v {ir{em dràvnem okviru.

Delo obravnava ~asovni okvir 1929–1935, tj. od vzpostavitve Alek-sandrove diktature do vrnitve nekdanje SLS na oblast 24. junija 1935,s tem da ga uvaja nujen oris politi~nega razvoja katoli{kega gibanjaod njegovega politi~nega konstituiranja leta 1890 do nastopa diktatu-re. Osrednja problematika, ~as po 6. januarju 1929, ko je kralj Alek-sander Kara|or|evi} suspendiral vidovdansko ustavo in skup{~ino terrazglasil diktaturo, je obravnavana v petih problemsko-kronolo{kihsklopih. V prvem so raz~lenjeni zna~aj diktature in odmevi nanjo terposledice njene uvedbe v strankarsko-politi~nem ìvljenju. SLS je bilatedaj ukinjena in prisiljena v formalni umik v ilegalo, dejansko pa jedelovala naprej. Njen dejanski obstoj tako ni vpra{ljiv, kar sku{a po-kazati tudi besedilo pri~ujo~e knjige. Povsem druga~e pa je bilo s prav-no-formalno podlago obstoja stranke. Vse preve~krat se spregleda, daje januarja 1929 SLS prenehala obstajati kot dovoljena stranka in se natokot zgolj in samo SLS tudi ni ve~ obnovila. Ustavne in zakonske omejit-ve so bile preprosto prestroge. V svojem delu jo zato izrecno imenu-jem nekdanja oziroma biv{a ali prepovedana SLS, s ~imer èlim jasnopoudariti njen pravno spremenjeni status.

V drugem sklopu obravnavamo ~as sobivanja z Aleksandrovim re-ìmom – obdobje od nastopa diktature do izstopa stranke iz vlade 2.septembra 1931. Nekdanja SLS, ki je bila stranka narodnoavtonomi-sti~ne usmeritve, je tedaj imela svojega predstavnika v vladi {estoja-nuarskega reìma, kar jo je postavljalo v vpra{ljiv politi~ni poloàj.[estojanuarski reìm je namre~ vztrajno uresni~eval svojo zamisel ju-goslovanskega narodno-dràvnega unitarizma. Stopnjevani pritisk reì-ma in unitaristi~na ideja sta se med drugim konkretizirala decembra1929 z razpustitvijo katoli{ke telovadne organizacije Orel, s ~imer jebila {e dodatno okrnjena organizacijska infrastruktura ukinjene SLS,notranja nasprotja v njej pa so se {e bolj zaostrila. Raz~lembi tega ~asaje prav zato namenjen poseben poudarek.

Po odhodu predstavnikov nekdanje SLS iz vlade je za nekdanjostranko nastopil ~as opozicije. Pogoji delovanja so se tedaj zanjo {ebolj zaostrili, a je kljub temu na{la na~ine, da izrazi svojo politi~no mo~,kar se je {e posebej pokazalo ob proslavah {estdesetletnice vodje

PREDGOVOR


10


nekdanje SLS dr. Antona Koro{ca. Ti dogodki, ki so se sicer kon~ali spreganjanjem prista{ev nekdanje SLS in procesom proti njim, so razkri-li nezmanj{ano politi~no mo~ nekdanje stranke med slovenskim volil-nim telesom. Jedrni del monografije tvori prav obravnava politi~nihrazmer in dinamike »na terenu« v tem obdobju politi~nega razvoja vDravski banovini. Zato je ve~ prostora namenjenega tudi analizi volil-nega dogajanja. Glede na dejstvo, da se je nekdanja SLS ob skup{~in-skih volitvah leta 1931 odlo~ila za volilno abstinenco in k tej prite-gnila ve~ino slovenskega prebivalstva, je ob tem vpra{anju posve~enaposebna pozornost preizkusu temeljne teze; da je ukinjena strankaohranila svojo osnovno strukturo, organizacijsko razvejanost in zvezos ~lanstvom tudi po {estem januarju. Po odhodu v opozicijo je nekdanjastranka v skladu s svojo politi~no taktiko ponovno za~ela javno obuja-ti svoj avtonomisti~ni program. To je doseglo vrh 31. decembra 1932,ko je objavila svoj program federativne preureditve jugoslovanskedràve, t. i. ljubljanske punktacije oziroma Slovensko deklaracijo. Vdelu besedila je zato posebna skrb namenjena jugoslovanski dràvniin strankarsko-politi~ni dinamiki nekdanje SLS, ki je privedla do obli-kovanja omenjenih punktacij.

V zadnjih dveh problemsko-kronolo{kih sklopih je raz~lenjeno ob-dobje od jeseni 1933 do vstopa na~elnika nekdanje SLS Antona Koro{cav vlado novoustanovljene Jugoslovanske radikalne zajednice (JRZ)24. junija 1935. V tem ~asu so bili najvi{ji voditelji nekdanje SLS (na ~elus Koro{cem) od januarja 1933 do oktobra 1934 zaradi ljubljanskih punk-tacij v konfinaciji. Pri tem je bil Koro{ec od jeseni 1933 v stiku s kraljemAleksandrom, po monarhovi smrti pa je kot ponovno svoboden ~loveknadaljeval z vnetim iskanjem in pripravljanjem pravih korakov k vno-vi~nemu vzponu nekdanje SLS na oblast. Raziskava tako pojasnjuje njenodoslej {e ne sistemati~no obdelano vrnitev na oblast sredi tridesetih letin podrobneje analizira na videz vpra{ljivo politi~no taktiko njenegavodstva. Zgornja ~asovna meja, ki zamejuje {tudijo, je posledi~no po-stavljena v poletje 1935 in ne v jesen 1934, ko je kralj Aleksander umrlv atentatu v Franciji in je diktatura izgubila njegov osebni pe~at. Tako sstali{~a jugoslovanske notranjepoliti~ne dinamike kot s stali{~a nekda-nje SLS predstavlja namre~ nastop reìma JRZ ve~jo prelomnico kotkraljeva smrt. V okviru ~etrtega problemsko-kronolo{kega sklopa, ki~asovno zdruùje troje volitev – ob~inske leta 1933, nadomestne vo-litve v Senat leta 1935 in skup{~inske volitve leta 1935, pa so skozianalizo le-teh zlasti natan~no obdelane (podobno kot ob volitvah 1931)


11


politi~ne razmere na terenu, s ~imer je dodatno raz~lenjeno dejstvo po-liti~nega obstoja nekdanje stranke v ~asu diktature.

Politi~no ìvljenje Slovencev v Kraljevini Jugoslaviji, tj. v tridesetihletih dvajsetega stoletja, doslej – z nekaj izjemami – ni bilo celovitoobravnavano. Slednje {e zlasti velja za ~as pred letom 1935. Splo{enpregled in osnovno sliko politi~nega razvoja najdemo v delu MetodaMikuà Oris zgodovine Slovencev v stari Jugoslaviji 1917–1941 (1965),vendar je ta, v svojem ~asu izredno koristen pregled, lahko samo iz-hodi{~e za nadaljnje raziskave. Podrobnej{i {tudiji sta objavila Anka Vi-dovi~ - Miklav~i~ in Janko Prunk. Prva je v svojem delu Mladina mednacionalizmom in katolicizmom (1994) predstavila razvoj in dejavnostmladinskih organizacij, dru{tev in gibanj v liberalno-unitarnem in kato-li{kem taboru v letih 1929–1941 v jugoslovanskem delu Slovenije,drugi pa je v knjigi Pot kr{~anskih socialistov v Osvobodilno fronto slo-venskega naroda (1977) razdelal idejnopoliti~ni razvoj kr{~anskoso-cialisti~nega gibanja. V zadnjem ~asu je Miroslav Stiplov{ek sistema-ti~no osvetlil pomen in vlogo banskega sveta Dravske banovine, s~imer je zaokroìl nadvse pomembno poglavje politi~ne zgodovineSlovencev v stari Jugoslaviji. Poleg omenjenih sta v ta ~as dejavnejeraziskovalno posegla {e Jurij Perov{ek in Janko Pleterski. Med tujimiavtorji izstopajo zlasti Ljubo Boban (Ma~ek i politika HSS 1928–1941,1974), Todor Stojkov (Opozicija u vreme {estojanuarske diktature1929–1935, 1969), Branislav Gligorijevi} (Kralj Aleksandar Kara|or-|evi}, 2002) in Ivana Dobrivojevi} (Dràvna represija u doba dikta-ture kralja Aleksandra 1929–1935, 2006), a se slovenske politike nelotevajo celovito. Podobno velja tudi za druge tuje avtorje, ki obrav-navajo to ~asovno obdobje. Raziskava je tako metodolo{ko utemeljenav raziskovanju primarnega arhivskega gradiva iz Arhiva Hrva{ke aka-demije znanosti in umetnosti, Arhiva Srbije in ^rne gore, Arhiva Re-publike Slovenije, Pokrajinskega arhiva Maribor in Zgodovinskegaarhiva Celje. Pri tem je treba nujno poudariti, da ni zrasla iz ohranjene-ga arhiva nekdanje SLS, saj obstoj le-tega tako avtorju kot drugim razis-kovalcem tega ~asa ni znan. Pri~ujo~a {tudija je sestavljanka raznovrst-nih ko{~kov. Ob arhivskem gradivu je izjemno pomemben histori~nivir tudi takratno doma~e in tuje politi~no ~asopisje (med doma~impredvsem Slovenec, Jutro, Kmetski list, Jugoslovan). Medtem ko je bilopotrebno zaradi poostrene cenzure, uvedene z diktaturo, doma~i tisk{e posebej kriti~no ovrednotiti, je bilo v tujem mo~ najti nekaj izjem-no pronicljivih analiz, na katere smo se oprli pri pripravi pri~ujo~e

PREDGOVOR


12


monografije. Razen tega je v raziskavi uporabljena {e druga tedanjapoliti~na publicistika ter spomini nekaterih politikov, predvsem Vla-dimirja Ravniharja, Ivana Ah~ina in Milana Stojadinovi}a.

Knjiga v glavnem temelji na besedilu doktorske disertacije, ki semjo junija 2006 obranil na Oddelku za zgodovino Filozofske fakulteteUniverze v Ljubljani. Pri nastajanju sta mi ves ~as marljivo in kolegial-no stala ob strani oba mentorja, zaslu`ni prof. dr. Miroslav Stiplov{ekin znanstveni svetnik doc. dr. Jurij Perov{ek. Za njune {tevilne nasve-te in koncizne usmeritve se jima iskreno in prijateljsko zahvaljujem.Prav tako se {e posebej zahvaljujem prof. dr. Janezu Cvirnu in znan-stveni svetnici dr. Anki Vidovi~ - Miklav~i~, ki sta s svojo pomo~jo po-membno prispevala k nastanku pri~ujo~ega dela.

Jure Ga{pari~


13


ORIS RAZVOJA SLOVENSKEGAKATOLI[KEGA POLITI^NEGA TABORA

DO UVEDBE [ESTOJANUARSKE DIKTATURE

Od politi~nega konstituiranja leta 1890do razpada habsbur{ke monarhije

Politi~no ìvljenje na Slovenskem, ki se je do konca osemdesetihlet 19. stoletja »razvijalo in vr{ilo v znamenju tako zvanega sloga{tva«,1

je tedaj dokon~no podleglo nazorskim razhajanjem. Vse bolj krhkapovezanost takrat {e enotnega slovenskega politi~nega prostora jerazpadla in po slovenskih deèlah so se za~ele oblikovati politi~neorganizacije obeh uveljavljajo~ih se idejnopoliti~nih polov – katoli{ke-ga in liberalnega. V osrednji slovenski deèli Kranjski je bilo 26. ja-nuarja 1890 tako ustanovljeno Katoli{ko politi~no dru{tvo. Ob njego-vi ustanovitvi je katoli{ki dnevnik Slovenec zapisal, da mu èli »obilnihvspehov; iz zrna, ki je ob ugodnem ~asu vsejano krepko vskalilo, najzrase ko{ato drevo, ki bo s svojim cvetjem razveseljevalo, s svojimsadom pa obilno koristi dona{alo narodu slovenskemu«!2 In iz zrna jenato res vzklilo ko{ato in mo~no drevo, ki se je v podobi katoli{kepoliti~ne organizacije, od leta 1895 imenovane Katoli{ka narodna stran-ka in leta 1905 preimenovane v Slovensko ljudsko stranko, razvilo vosrednjo slovensko politi~no mo~. Ta si je v naslednjih letih, zlasti poavstrijski dràvnozborski volilni reformi leta 1907, zagotovila prevla-do v slovenskem politi~nem prostoru.

*

Na torek 14. maja 19073 so bile razpisane volitve v avstrijski dràv-ni zbor. Bile so prve volitve, izpeljane po novem volilnem redu, ki jezagotavljal splo{no in enako volilno pravico. @e predvolilni boj je v

1 Matija [kerbec, Pregled novodobnega slovenskega katoli{kega gibanja, I. del, samoza-lo`ba, Cleveland 1956, str. 51.

2 Slovenec, 27. 1. 1890, Osnovalni odbor »Katol. Politi~nega dru{tva«.3 Slovenec, 13. 5. 1907, Volivci pozor!


14


tistih pomladanskih dneh opozoril, da predstavljajo majske volitve po-membno prelomnico v avstrijski parlamentarni zgodovini. Takrat se jenamre~ »pri tem nekaj jasno odrazilo: Politika je postala predmet {irokihmnoìc prebivalstva.«4 Kak{en je bil izid volitev v osrednji slovenskideèli Kranjski, zgovorno pri~a dejstvo, da je prvi zgodovinar slovenske-ga katoli{kega gibanja, Fran Erjavec, obdobje v letih 1907–1918 naslo-vil Zmaga katoli{kega gibanja.5 Takrat se je kot vodilna slovenska poli-ti~na sila na Kranjskem dokon~no uveljavila Slovenska ljudska stranka.Svojo vodilno vlogo je obdràla do konca obstoja habsbur{ke monarhijein jo ponesla tudi v Kara|or|evi}evo monarhijo.

[e ~etrt stoletja pred tem (za stranko epohalnim) dogodkom je bilapoliti~na stvarnost v slovenskih deèlah povsem druga~na. Ve~ina slo-venskih politikov je prisegala na slogo – politi~ni koncept skupnegaslovenskega nastopa, ki se zaradi narodnega interesa ni oziral na na-stajajo~a politi~no-nazorska razhajanja.6 Seveda so bile sloga{ke vrstenajbolj strnjene v tistih deèlah, kjer je bilo slovenstvo najbolj izpostav-ljeno in kjer je bila posledi~no najve~ja nevarnost, da bi namesto slo-venskega kandidata na volitvah zmagal nem{ki ali italijanski. Tako jebila slovenska politika na Koro{kem, v Istri in Trstu najbolj enotna, ne-koliko manj na [tajerskem, na Kranjskem in Gori{kem pa je najpogo-steje prihajalo do razdorov.7 »Jako vaèn preokret je pa nastopil v tempogledu leta 1884«.8 Tedaj je umrl ljubljanski {kof Janez Zlatoust Poga-~ar, ki je nasprotoval politi~nemu udejstvovanju duhov{~ine in obliko-vanju samostojne katoli{ke stranke. In le teden po njegovi smrti je ssvojim pisanjem za katoli{ki list Slovenec za~el nazorski boj gori{ki bo-goslovni profesor s »srcem kra{kim, srcem skalnim«, Anton Mahni~.9 Zradikalno kritiko nekatoli{kih na~el in idej ter spodbujanjem pokristja-njenja dru`be na vseh ravneh je zastopal svojo aut-aut (ali-ali) pozi-cijo. Za dru`bo kr{~anskih na~el brez kompromisov. Slednje, denimo

4 Helmut Rumpler, Parlament und Regierung Cisleithaniens 1867 bis 1914, v: Die Habs-burgermonarchie 1848–1918, 7. zvezek, Verfassung und Parlamentarismus (1. del), ur. H.Rumpler – P. Urbanitsch, Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, Wien2000, str. 881.

5 Fran Erjavec, Zgodovina katoli{kega gibanja na Slovenskem, Prosvetna zveza, Ljubljana1928, (dalje: Erjavec, Zgodovina katoli{kega gibanja), str. 159, 162.

6 Prim.: Ferdo Gestrin – Vasilij Melik, Slovenska zgodovina od konca osemnajstega stolet-ja do 1918, DZS, Ljubljana 1966, (dalje: Gestrin – Melik, Slovenska zgodovina), str. 189–190.

7 Andrej Pan~ur, Nastanek politi~nih strank, v: Slovenska novej{a zgodovina 1848–1992,1. zvezek (ur. J. Fischer), In{titut za novej{o zgodovino – Mladinska knjiga, Ljubljana 2005,(dalje: Pan~ur, Nastanek politi~nih strank, SNZ 1), str. 31.

8 Erjavec, Zgodovina katoli{kega gibanja, str. 37.9 Erjavec, Zgodovina katoli{kega gibanja, str. 36–37.


15


liberalni katolicizem,10 je odlo~no odklanjal. Vero je postavljal nad na-rodnost in v tem smislu tudi odrekal narodom pravico ru{iti postavnedràve, ki so nenazadnje nastale po bo`jem pravu. Pri tem pa je po-trebno opozoriti, da je bil kljub temu vnet prista{ programa ZedinjeneSlovenije, saj bi le-ta nastala znotraj Avstrije pod habsbur{kim èzlom.11

Mahni~eve teze so se mnoì~no udejanjile na prvem slovenskemkatoli{kem shodu zadnje dni avgusta 1892. S to verskopoliti~no mani-festacijo, ki so ji sledile {e {tiri (1900, 1906, 1913 in 1923),12 »je bilpoloèn temelj in ustvarjane so bile jasne smernice vsemu nadaljnjemukatoli{kemu gibanju na Slovenskem«.13 Vse od tedaj so bili duhovi traj-no lo~eni.14 Nazorska razli~nost se je v vsej svoji {irini udejanjila tudina politi~nem polju.

Na Kranjskem je konec sloge nakazalo leta 1890 ustanovljeno Ka-toli{ko politi~no dru{tvo,15 ki so mu po I. slovenskem katoli{kem sho-du leta 1892 sledila {e {tevilna okrajna katoli{ka politi~na dru{tva.16

Na tem {irokem temelju se je nato oblikovala Katoli{ka narodna stranka(leta 1905 preimenovana v Slovensko ljudsko stranko), znotraj katerese je è kmalu uveljavil odvetnik dr. Ivan [u{ter{i~ – kasnej{i »nekro-nani vojvoda kranjski« in nesporni vodja vseh ju`noslovanskih parla-mentarcev na Dunaju. Liberalni tabor je leta 1894 osnoval Narodnostranko, pozneje preimenovano v Narodno napredno stranko (NNS).17

Strankarsko ìvljenje na Kranjskem se je poslej vse bolj utrjevalo.Obstoj dveh slovenskih politi~nih strank je postal gotovo dejstvo in vtaki politi~ni klimi sta oba novonastala politi~na pola pri~akala svojo»prvo veliko bitko« – deèlnozborske volitve novembra 1895.18 »Ker

10 O liberalnem katolicizmu gl.: Zvonko Bergant, Slovenski klasi~ni liberalizem, Novarevija, Ljubljana 2000, str. 39–42.

11 Jo`ko Pirc, Rimski katolik in lo~itev duhov, v: Mahni~ev simpozij v Rimu, Mohorjevadru`ba, Celje 1990, (dalje: Mahni~ev simpozij), str. 117; Walter Lukan, Anton Mahni~ in na-cionalno vpra{anje, v: Mahni~ev simpozij, str. 141, 143; Pan~ur, Nastanek politi~nih strank,SNZ 1, str. 31–32. Leta 1888 je za~el Mahni~ izdajati revijo Rimski katolik, kjer je utemeljevalzgoraj navedeno.

12 O prvem in drugem shodu prim.: Stane Granda, I. in II. slovenski katoli{ki shod, v:Missiev simpozij v Rimu, Mohorjeva dru`ba, Celje 1988, (dalje: Missiev simpozij), str. 95–109.

13 Erjavec, Zgodovina katoli{kega gibanja, str. 46.14 Dragotin Lon~ar, Politi~no ìvljenje Slovencev, Slovenska matica, Ljubljana 1921, (dalje:

Lon~ar, Politi~no ìvljenje), str. 62.15 Jure Ga{pari~, Katoli{ko politi~no dru{tvo, v: Slovenska kronika XIX. stoletja 1884–1899,

Nova revija, Ljubljana 2003, (dalje: Kronika XIX/3), str. 139–141.16 Erjavec, Zgodovina katoli{kega gibanja, str. 42–43, 101–102.17 Jure Ga{pari~, Narodna stranka za Kranjsko, v: Kronika XIX/3, str. 222–223.18 Vasilij Melik, Volitve na Slovenskem 1861–1918, Slovenska matica, Ljubljana 1965, (dalje:

Melik, Volitve), str. 265.


16


sta v na{i deèli mej Slovenci dve stranki, gotovo pri volitvah ne bomanjkalo vro~ih bojev,«19 je za~etek volilne agitacije komentiral Slo-venec. Prav v okviru slednje se je v oktobru tistega leta tudi pri~elkatoli{ki politi~ni tabor, formalno organiziran v okviru Katoli{kegapoliti~nega dru{tva, imenovati Katoli{ka narodna stranka.20 Izid novem-brskih volitev 1895 je pokazal zna~aj obeh strank, ki ju je odlo~ilnoopredeljeval tudi v naslednjih letih. Katoli{ka narodna stranka je osvoji-la vseh 16 kme~kih mandatov, liberalci pa vseh 7 mestnih in obamandata trgovsko-obrtne zbornice.21

Na Gori{kem je do dokon~ne lo~itve pri{lo leta 1899, v nacional-no ogroènih pokrajinah, predvsem na Koro{kem in v Trstu, pa se jesloga ohranjala {e naprej – na Koro{kem bolj katoli{ko in v Trstu boljliberalno obarvana.22

Politi~no ozra~je na [tajerskem je ostajalo v znamenju sloge vsedo dvajsetega stoletja. V slovenski {tajerski politiki tistega ~asa je pre-vladoval vplivni dr. Ivan De~ko in ko se je on poslovil s politi~negaprizori{~a, se je kon~ala tudi t. i. »doba Ivana De~ka« – doba {tajerskesloge. Na dràvnozborskih volitvah leta 1907 sta è nastopili dve slo-venski stranki, in sicer leto prej nastala liberalna Narodna stranka za[tajersko pod vodstvom dr. Vekoslava Kukovca ter leta 1907 nastalakatoli{ka Slovenska kme~ka zveza za [tajersko. Tudi volilni izid na[tajerskem je mogo~e komentirati z oceno Frana Erjavca – zmaga ka-toli{kega gibanja. V Slovenski kme~ki zvezi je kot klju~na osebnostizstopal tedaj (1907) petintridesetletni teolog iz Sv. Jurija ob [~avnici,dr. Anton Koro{ec.23 Doma~a spodnje{tajerska politi~na stvarnost24 inpredvsem eminentni dunajski parlament sta iz tega {tajerskega poli-

19 Slovenec, 10. 10. 1895, Razpisane deèlnozborske volitve na Kranjskem.20 Slovenec, 12. 10. 1895, Volitve – pred durmi. O uvedbi imena KNS gl.: Jurij Perov{ek,

Politi~ne razmere na Slovenskem na prehodu iz 19. v 20. stoletje, v: Zbornik simpozija obstoletnici za~etka gradnje prve slovenske gimnazije, ur. R. A. Jernej~i~, Zavod Sv. Stanislava,Ljubljana 2002, str. 29.

21 Erjavec, Zgodovina katoli{kega gibanja, str. 63.22 Pan~ur, Nastanek politi~nih strank, SNZ 1, str. 32–33.23 Branko Goropev{ek, Razpad sloge na slovenskem [tajerskem v letih 1906–1907,

v: Celjski zbornik, Osrednja knji`nica Celje, Celje 1993, str. 143–161; Feliks J. Bister, AntonKoro{ec. Dràvnozborski poslanec na Dunaju, Slovenska matica, Ljubljana 1992, (dalje:Bister, Anton Koro{ec), str. 11, 53; prim.: Pan~ur, Nastanek politi~nih strank, SNZ 1, str.32–33; Janez Cvirn, Ustanovitev narodne stranke na [tajerskem, v: Slovenska kronika XX.stoletja 1900–1941, Nova revija, Ljubljana 1995, (dalje: Kronika XX/1), str. 66; Bran-ko Goropev{ek, Ustanovitev Slovenske kme~ke zveze na Spodnjem [tajerskem, v: KronikaXX/1, str. 68.

24 Prim. Franc Rozman, Anton Koro{ec – urednik Slovenskega gospodarja, âsopis zazgodovino in narodopisje 77 (2006), {t. 2–3, str. 161–170.


17


tika skovala velikega mojstra politi~ne taktike, ki je pozneje, v obdobjumed svetovnima vojnama, prerasel v osrednjo osebnost slovenskepolitike v prvi jugoslovanski dràvi.25

Na Kranjskem je sprva dajal pe~at Katoli{ki narodni stranki njenkonzervativni predsednik Karel Klun, vendar so si velik vpliv znotrajstranke s svojim zavzemanjem za {iroke ljudske mnoìce kmetov indelavcev kmalu zagotovili kr{~anski socialci. Pod taktirko Janeza Evan-gelista Kreka so uspeli v svoje organizacije vklju~iti enako {tevilodelavcev26 kot leta 1896 ustanovljena posebna delavska stranka Ju-goslovanska socialno demokrati~na stranka (JSDS).27 S táko trdno ingotovo politi~no oporo na Kranjskem, kjer je bila socialdemokracijapotisnjena v ozadje, liberalni tabor pa je branil svoje okope v mestihin trgih, so poslanci SLS na Dunaju lahko nastopali samozavestno intudi odlo~ujo~e pri sooblikovanju dràvne politike.28

SLS je dejansko ves obravnavani ~as bila boj z doma~imi liberalcina Kranjskem. »Kranjski prepir« v osrednji slovenski deèli, kjer se jenasprotje med obema politi~nima taboroma tudi najostreje odraàlo,pa je stranka zanesla celo v dvorano dràvnega zbora. Po decembr-skih dràvnozborskih volitvah leta 1900 je namre~ [u{ter{i~ vztrajnozavra~al ustanavljanje tak{nega kluba ju`noslovanskih poslancev, kibi vklju~eval tudi tri kranjske in enega gori{kega liberalca. Ker seslednjim drugi ju`noslovanski parlamentarci (predvsem iz Hrva{ke inDalmacije) niso hoteli odre~i (nenazadnje se je liberalni prvak Tav-~ar v mladosti opredeljeval za »planinskega Hrvata«),29 sta sprva na

25 Prim. Bister, Anton Koro{ec, str. 267 in Andrej Rahten, Slovenska ljudska stranka vdunajskem parlamentu. Slovenska parlamentarna politika v habsbur{ki monarhiji 1897–1914,Slovensko panevropsko gibanje – Zalo`ba Panevropa, Celje 2001, (dalje: Rahten, Slovenskaljudska stranka), str. 144.

26 Kot osrednja organizacija vseh kr{~anskosocialnih nepoliti~nih dru{tev je 14. novembra1897 nastala Slovenska kr{~ansko socialna delavska zveza, ki je pred prvo svetovno vojnozdruèvala ve~ kot 450 dru{tev s 43.000 ~lani. – Jure Ga{pari~, Slovenska kr{~ansko socialnadelavska zveza, v: Kronika XIX/3, str. 284.

27 Na tem mestu velja opozoriti, da je bila JSDS prva stranka, ki je presegla delitev sloven-skega ozemlja na deèle, saj je bila zasnovana vsenarodno. – Jurij Perov{ek, Liberalizem invpra{anje slovenstva. Nacionalna politika liberalnega tabora 1918–1929, Modrijan, Ljubljana1996, (dalje: Perov{ek, Liberalizem), str. 29.

28 Walter Lukan, Socialni katolicizem v Avstriji in pri Slovencih v drugi polovici 19. sto-letja, v: Missiev simpozij, str. 117; Rahten, Slovenska ljudska stranka, str. 15; Janko Pleterski,Dr. Ivan [u{ter{i~ 1863–1925. Pot prvaka slovenskega politi~nega katolicizma, Zalo`ba ZRC,Ljubljana 1998, (dalje: Pleterski, Ivan [u{ter{i~), str. 50–63.

29 Ivan Hribar, Moji spomini I, ur. Vasilij Melik, Slovenska matica, Ljubljana 1983, str. 205;gl. tudi opombo v: Ivan Hribar, Moji spomini II, ur. Vasilij Melik, Slovenska matica, Ljubljana1984, str. 591.


18


Dunaju delovala dva ju`noslovanska kluba – [u{ter{i~ev Slovanskicentrum in Hrva{ko-slovenski klub, kamor so se zatekli {tirje sloven-ski liberalci.30

*

Klju~no zmago v spopadu politi~nega katolicizma in liberalizmaje SLS poèla z uveljavitvijo volilne reforme leta 1906.31 Te`nje pospremembi starega volilnega sistema, ki je s svojim sistemom kurij32

zagotavljal t. i. zastopstvo interesov v dràvnem zboru, so bile pri-sotne vse od obnove ustavnega ìvljenja v Avstriji v {estdesetih letih19. stoletja. Vendar je demokratizacija na tem podro~ju napredovalale po~asi in postopoma. Po prvi veliki reformi leta 1873 so bile uve-dene neposredne volitve v dràvni zbor,33 po drugi iz leta 1896 paso obstoje~im {tirim kurijam dodali {e peto – splo{no kurijo.34 Sistemkurij je tako ostajal {e naprej, o njegovi primernosti za sodobno parla-mentarno demokracijo pa se je nadvse hudomu{no izrazil na~elnik SLSIvan [u{ter{i~, ko je v dràvnem zboru dejal, da je sam veleposestnikna Kranjskem in da torej njegove interese zastopata poslanca JosefSchwegel in Josip Emanuel Barbo, da je hkrati veleposestnik na [tajer-skem in da torej zastopa njegove interese tudi grof Karl Stürgkh; innenazadnje {e dr. Ivan Tav~ar, ki zastopa obrtnike.35 Vsi omenjeni soseveda bili njegovi politi~ni nasprotniki.

Prizadevanja za splo{no in enako volilno pravico so se precej okre-pila po reformi leta 1896, ko je bil tudi avstrijski tisk poln tovrstnihdiskusij.36 Na ~elo boja za novo volilno reformo se je najprej postavilo

30 Rahten, Slovenska ljudska stranka, str. 39–44.31 Glej pregledno predavanje Vasilija Melika, Demokratizacija volilnega sistema (1907)

in njeni u~inki, Zgodovinski ~asopis 33 (1979), {t. 2, str. 221–227.32 Po sistemu kurij so bili volilci razdeljeni v volilne razrede, imenovane kurije; vsak iz-

med teh pa je volil vnaprej dolo~eno {tevilo poslancev. Volilci kme~ke kurije so tako volili40% poslancev, dejansko pa predstavljali 80% prebivalstva, ~etrtino poslancev so izvolili volil-ci mestne kurije (manj kot petina prebivalstva), preostanek pa je pripadel dvema privilegira-nima razredoma – veleposestni{ki kuriji in kuriji ~lanov trgovsko-obrtne zbornice ter t. i. viri-listom (nevoljenim ~lanom) – rektorjem univerz in {kofom. Opisani sistem pa je do reformeleta 1873 veljal zgolj za volitve v deèlni zbor, kajti poslance dràvnozborske poslanske zbor-nice na Dunaju so deèlni zbori volili iz svoje srede. – Melik, Volitve, str. 5–8, 11–13; WilliamAlexander Jenks, The Austrian Electoral Reform of 1907, Columbia University Press, NewYork 1950, (dalje: Jenks, The Austrian Electoral Reform), str. 15–16.

33 Jenks, The Austrian Electoral Reform, str. 73–74; Melik, Volitve, str. 32–33.34 Jenks, The Austrian Electoral Reform, str. 24; Melik, Volitve, str. 33–34.35 Ivan [u{ter{i~ je kot odvetnik pripadal tudi obrtni{kemu »stanu«. To je omenil na seji

dràvnega zbora dne 5. 10. 1905. – Rahten, Slovenska ljudska stranka, str. 59.36 Jenks, The Austrian Electoral Reform, str. 27.


19


delavsko gibanje.37 Prelomni trenutek je dokon~no napo~il leta 1905.Vladna kriza na Ogrskem je v povezavi s burnimi dogajanji v Rusiji(rusko-japonska vojna in revolucija leta 1905), ki so {e bolj pod`galasocialdemokrate v njihovih volilnoreformnih akcijah,38 pognala volil-no debato tudi na parket dunajskega parlamenta. Ob njegovem po-novnem odprtju septembra 1905 so zbrani poslanci najprej prisluhnilinastopnemu govoru ministrskega predsednika barona Paula Gautscha,v katerem se ta ni mogel izogniti vpra{anju volilne reforme. Sicer jepoudaril, da je sam zagovornik raz{iritve volilne pravice, a hkrati na-vrgel, da bo realizacija le-te izjemno teàven in zapleten projekt.39

Na~rt volilne reforme je vlada nato predloìla 23. februarja 1906.[tevilo vnaprej dolo~enih slovenskih mandatov naj bi se pove~alo na23, kar bi bilo odstotkovno gledano pribli`no toliko, kolikor bi Slo-vencem {lo glede na dele` v prebivalstvu monarhije.40 Slovenski ljud-ski stranki je predlog ustrezal, liberalni Narodno napredni stranki pane. Liberalci so se namre~ {e kako zavedali, da bi uveljavitev refor-me premo~no okrepila SLS.41 Klju~ za razumevanje njihovega strahulahko vidimo v samem volilnem sistemu, ki je temeljil na ve~inskemprincipu. Volilo bi se torej konkretne poslance v è dolo~enih volil-nih okrajih. Upo{tevaje majhno koncentracijo urbanih sredi{~ na Slo-venskem in politi~no teò dr. [u{ter{i~a so liberalci seveda spoznalipreprosto dejstvo: volilni okraji bodo ukrojeni po meri SLS, kar bi vvsakem okraju zagotavljalo prevlado katoli{kega volilnega telesa nadliberalnim. Zgolj ljubljanski (mestni) okraj bi ponujal tudi dejanskemo`nosti za izvolitev kandidatom NNS.42

37 Utemeljevanje splo{ne in enake volilne pravice iz ust socialdemokratskih politikov jepovzemal tudi politik SLS Anton Koro{ec. Tako je na seji poslanske zbornice 20. 11. 1906 citiralsocialisti~nega zastopnika, ki je dejal, da je enaka politi~na pravica »marve~ pravica, lastna vsake-mu dràvljanu«. Cit. po: Bister, Anton Koro{ec, str. 50.

38 Jenks, The Austrian Electoral Reform, str. 27–31; prim.: Pleterski, Ivan [u{ter{i~,str. 175.

39 Zato je tudi dejal, da se bo vlada posvetila iskanju re{itve, kako pomiriti Nemce in êheter tako prispevala k ohlajanju mednacionalnih nasprotij. Implicitno je s tem zavrnil skoraj{njovolilno reformo. – Jenks, The Austrian Electoral Reform, str. 32–33.

40 Lon~ar, Politi~no ìvljenje, str. 74.41 Narodno napredna stranka je v svojih za~etkih zagovarjala splo{no (a ne enako!) volilno

pravico, od ~esar jo je nato odvrnil predvsem strah pred premo~no SLS. – Gestrin – Melik,Slovenska zgodovina, str. 273, 289. »Liberalna stranka je tedaj postala {e bolj reakcionarna kotpa klerikalna.« – Prav tam, str. 289.

42 Pleterski, Ivan [u{ter{i~, str. 179. O pogledih katoli{ke stranke na vpra{anje volilnereforme gl. tudi: Zvonko Bergant, Kranjska med dvema Ivanoma. Idejno-politi~no soo~enjeslovenskega politi~nega katolicizma in liberalizma na prehodu iz 19. v 20. stoletje, In{titut zaglobalne politi~ne {tudije, Ljubljana 2004, str. 287–393.


20


Na~elnik SLS Ivan [u{ter{i~ se je tako ve~ kot zavedal predno-sti splo{ne in enake volilne pravice. A hkrati je v mnogonacional-nem parlamentu videl tudi kopico preprek, ki so stale na poti volilnireformi. V svojem pismu uglednemu {tajerskemu mecenu dr. PavluTurnerju je è leta 1900 zapisal, kje vidi izhod. »Dregnil sem sicer vsr{enovo gnezdo, zaletel se v stare predsodke in v priljubljene fra-ze – toda na{e ljudstvo se ~edalje bolj navdu{uje za idejo splo{nevolilne pravice. /.../ Po mojih mislih silijo vse razmere zdej na oktroira-nje splo{ne volilne pravice. Zadeva torej znabiti bolj aktualna negose splo{no zdi. Saj se druga~e ne more iz zagate!«43 [u{ter{i~ je o~itnoè zelo zgodaj uvidel, kaj bi pomenila volilna reforma za njegovostranko, a tako elegantne re{itve, kot si jo je zamislil – oktroiranjasplo{ne volilne pravice, le ni do~akal. Namesto tega je moral skozivse leto 1906 biti parlamentarni boj za uspe{no udejanjenje refor-me.44 Morebiten dobitek ob uspe{no izpeljani reformi bi bil za [u{ter-{i~a in SLS neprecenljiv. Od skupno 11 slovenskih mandatov na Kranj-skem se jih je SLS obetalo 10, kar bi stranki omogo~ilo popolnoprevlado.

Povsem druga~en je bil poloàj na slovenskem Koro{kem, kjer sobili Slovenci v defenzivi proti mnogo mo~nej{im Nemcem. Od skup-no 10 koro{kih mandatov bi Slovencem pripadel le en sam. Sloven-ski koro{ki politiki na ~elu z dr. Jankom Brejcem so pri~akovali pod-poro s Kranjske, ki bi jim zagotovila dodaten mandat, vendar [u{ter{i~tedaj ni preostro »dregnil v sr{enovo gnezdo«. Njegova prioriteta in cilj,ki se je obetal, je bila zmaga nad liberalci doma, koro{ke zadeve sobile v drugem planu. Tak{na politika na~elnika SLS je seveda izzvalaostre proteste na Koro{kem ter v vsej izvenkranjski javnosti.45 Nekaj~asa je stranki grozila celo politi~na osamitev na Kranjskem, kar bi jiposledi~no onemogo~ilo na~rtovano preobraànje iz osrednje kranjskev osrednjo (vse)slovensko politi~no silo,46 vendar te poti nobena dru-ga politi~na opcija ve~ ni mogla prepre~iti.

43 Pokrajinski arhiv Maribor (PAM), Pavel Turner, pismo Ivana [u{ter{i~a z dne 29. 8. 1900.44 [u{ter{i~ se je za takoj{njo reformo zavzel tudi neposredno po omenjenem Gautscho-

vem nastopnem govoru septembra 1905. Gl.: Jenks, The Austrian Electoral Reform, str. 36.45 Podrobneje o sporu glede 2. koro{kega mandata gl.: Pleterski, Ivan [u{ter{i~, str. 179,

182–183, 187–189, 192 in Rahten, Slovenska ljudska stranka, str. 59–71; isti, Pozabljenislovenski premier. Politi~na biografija dr. Janka Brejca (1869–1934), Studia Carinthiaca,XX. knjiga, Mohorjeva zalo`ba, Celovec 2002, (dalje: Rahten, Pozabljeni slovenski premier),str. 84–98.

46 Prim. Rahten, Slovenska ljudska stranka, str. 69–71.


21


Prvega decembra 1906 je poslanska zbornica potrdila predlog vo-lilne reforme, po katerem je Slovencem pripadlo skupno 23 manda-tov.47 Enaindvajsetega januarja 1907 je nato svoje privoljenje dala tudigosposka zbornica in kon~no je s podpisom cesarja Franca Joèfa re-forma 26. januarja 1907 postala zakon.48

Ob dogajanju v gosposki zbornici velja opozoriti na zanimivo po-drobnost, da je njenega ~lana ljubljanskega knezo{kofa Antona Bo-naventuro Jegli~a h glasovanju za reformo prepri~eval le rojak Ivan[u{ter{i~, ostalim {kofom pa je pisal tedanji ministrski predsednik Wla-dimir Beck ali celo sam cesar. Na Dunaju se vladni krogi gotovo nisoslepili, da je Jegli~evo stali{~e naklonjeno reformi. Slednji je nenazad-nje bil predstavnik stanovskih interesov in se je zato zavedal nevarno-sti splo{ne in enake volilne pravice.49 Toda o~itno so velik dobitek,ki bi v obliki volilne reforme osre~il SLS, videli tudi v cesarski pre-stolnici in se zato niso {e posebej ukvarjali s »patronom« slovenskegakatoli{kega gibanja.50

Na izid prvih volitev po volilni reformi smo opozorili è na za~et-ku. Zmaga katoli{kega gibanja je konkretno pomenila kar 18 slo-venskih mandatov za katoli{ki tabor. Tudi na Kranjskem so se pred-videvanja uresni~ila; liberalcem je pripadel en sam mandat, 10 so jihosvojili kandidati SLS.51 Pa {e ob ta edini kranjski liberalni mandat seje (na valovih o~itnega zmagoslavja) na~elnik SLS [u{ter{i~ obregnil zbesedami: »S Hribarjevo volitvijo si Ljubljana le {koduje, ker vzameedino merodajni Slovenski Ljudski Stranki pravico in dol`nost, bitioficijelna zastopnica interesov ljubljanskega mesta in vseh slojev ljub-ljanskega prebivalstva!«52 Na [tajerskem je pet mandatov (od skupnosedmih) osvojila Slovenska kme~ka zveza, na Gori{kem sta prodrlakandidata dru{tva Sloga53 (tretji mandat je pripadel liberalcem), na

47 Enajst na Kranjskem, 7 na [tajerskem, 4 na Primorskem in 1 na Koro{kem. Tem je mogo~edodati tudi 1 istrski hrva{ko-slovenski mandat, ki pa ga Dragotin Lon~ar uvr{~a med hrva{ke.– Lon~ar, Politi~no ìvljenje, str. 75.

48 Jenks, The Austrian Electoral Reform, str. 62, 64.49 Prim.: Vasilij Melik, Jegli~ in slovenska politika do leta 1918, v: Jegli~ev simpozij v Rimu,

Mohorjeva dru`ba, Celje 1991, (dalje: Melik, Jegli~ in slovenska politika), str. 281–282.50 Igor Grdina, Nekronani vojvoda kranjski – dr. Ivan [u{ter{i~, Zgodovinski ~asopis 50

(1996), {t. 3, str. 370–372.51 Jenks, The Austrian Electoral Reform, str. 190; Lon~ar, Politi~no ìvljenje, str. 75.52 Slovenec, 18. 5. 1907, Dr. [uster{i~ o ljubljanski volitvi. – Za dràvnozborskega poslan-

ca je bil tedaj izvoljen prvak NNS in ljubljanski ùpan Ivan Hribar.53 Dru{tvo Sloga se je {e isto leto preimenovalo v Slovensko ljudsko stranko. O koncu

sloga{ke politike na Gori{kem gl.: Branko Maru{i~, Konec sloga{tva na Gori{kem, v: Kro-nika XX/1, str. 25.


22


Koro{kem in v Trstu pa kandidata, voljena na skupnem narodnemprogramu.54

Leto po dràvnozborski volilni reformi je sledila deèlnozborskavolilna reforma na Kranjskem. Za predruga~enje na deèlni ravni {ezmeraj obstoje~e splo{ne kurije so uporabili enak recept, kot je veljalza dràvnozborske volitve.55 S tem so bili liberalci izrinjeni tudi izdoma~ega kranjskega politi~nega ìvljenja.56 Katoli{ki ~asnik Domo-ljub je zapisal, da jih je ostalo le »za mu{ter«, vendar je bilo za SLS {eto preve~.57

Vse od tedaj je v slovenski politi~ni stvarnosti slovensko politi~novoljo mogo~e z ve~jimi ali manj{imi zadr`ki ena~iti s politi~no voljoSLS. Pisatelj Ivan Cankar je v svojem trà{kem predavanju O~i{~enjein pomlajenje 20. aprila 1918 strankino mo~ in pomen takole pikroocenil: »kar je stranka mislila, hotela in zahtevala, to je mislil, hotel inzahteval slovenski narod – tako se jim je zdelo namre~ na takoimeno-vanih merodajnih mestih.«58 Strah pred premo~no SLS je posledi~noslovenske liberalce nenehno silil v iskanje razli~nih zavezni{tev;59 ponastanku Kraljevine SHS so le-ti tudi zato na{li svoje mesto v centra-listi~no-unitaristi~nem taboru.60

*

Volitve leta 1907 so tako prinesle novo sestavo parlamenta, ki seje kmalu po izvolitvi sre~ala z zahtevnim notranje-zunanjepoliti~nimvpra{anjem. Pripravljala se je aneksija leta 1878 okupirane Bosne inHercegovine, in donavsko monarhijo so prevevale najrazli~nej{e ideje

54 Lon~ar, Politi~no ìvljenje, str. 75.55 V njej so odtlej volili 11 poslancev, s tem da je en mandat odpadel na Ljubljano. SLS je

bila tako zagotovljena mandatna ve~ina v deèlnem zboru.56 Pleterski, Ivan [u{ter{i~, str. 184. O vpra{anju volilne reforme na Kranjskem gl. tudi:

Jurij Perov{ek, Politi~ne in narodnostne razmere na Kranjskem v za~etku 20. stoletja, v: Stolet Zavoda Sv. Stanislava, ur. F. M. Dolinar, Druìna, Ljubljana 2005, str. 15–24.

57 Domoljub, 18. 12. 1913, Ena sama stranka.58 Ivan Cankar, O~i{~enje in pomlajenje, ur. Du{an Moravec, DZS, Ljubljana 1976, str. 124.

Prim. opombe na str. 196–197.59 Leta 1895 so tako sklenili sporazum s kranjskimi Nemci. Zveza med slovenskimi libe-

ralci in Nemci je nato trajala vse do za~etka leta 1905. – Ve~ o tem gl. v: Dragan Mati}, Nemciv Ljubljani 1861–1918, Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete – zbirka Historia 6, Ljublja-na 2002, str. 301–309.

60 Prim.: Melik, Jegli~ in slovenska politika, str. 283; Perov{ek, Liberalizem, str. 112–115,275. Melik poudarja, da je bil liberalni tabor najmo~nej{i v obdobju sloge; po oblikovanju Na-rodne stranke na Kranjskem se je namre~ za~el »proces razpadanja« liberalnega pola, ki je natotrajal vse do druge svetovne vojne. – Vasilij Melik, Slovenski liberalni tabor in njegovo raz-padanje, Prispevki za novej{o zgodovino 22 (1982), {t. 1–2, str. 21.


23


o bodo~em statusu ju`noslovanske province. Zunanji minister baronAlois Aehrenthal se je denimo zavzemal za t. i. subdualisti~no re{i-tev, s katero bi mogli re{iti v monarhiji pere~e jugoslovansko vpra{a-nje. Predlagal je zdruìtev Bosne in Hercegovine s preostalimi ju`no-slovanskimi enotami Cis- in Translitvanije (vendar brez slovenskegaozemlja!) v skupno telo v okviru ogrske polovice monarhije s sre-di{~em v Zagrebu. Skupni finan~ni minister baron Istvan Burián je natoza Bosno in Hercegovino predlagal status Reichslanda, s katerim bipokrajina pridobila avtonomen poloàj in pravico po{iljati predstav-nike v delegacije.61 Ob bok tem na~rtom pa se je postavil za Sloven-ce obetaven trialisti~ni koncept preureditve monarhije, katerega no-silka na Slovenskem je postala SLS.

Trialisti~ni koncept, ki je predvideval zdruìtev ozemelj habsbur-{kih Jugoslovanov v novo in posebno dràvnopravno telo, je zorel vtreh sredi{~ih. Kot najpomembnej{e velja izpostaviti t. i. belvederskikrog hungarofobi~nega prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdi-nanda. Bodo~i vladar je bil sila nezadovoljen s preìvelo realno unijoAvstrije z Ogrsko iz leta 1867 in je zato za ~as po prevzemu prestolana~rtoval temeljite spremembe. Njegov cilj je bila Velika Avstrija, kibi delovala po na~elu »centraliziranega federalizma«.62 ^lan belveder-skega kroga in vidni slova{ki politik dr. Milan Hodà je sicer zapisal,da naj bi nadvojvoda tehtal med tremi konkretnimi mo`nostmi. Po prvi,najelegantnej{i, bi uvedli polne dràvljanske pravice za vse prebi-valstvo na Ogrskem, s ~imer bi zagotovili zmerno nemadàrsko ve~inopri vseh potencialnih ustavnih reformah; druga mo`nost je temeljilana na~rtu sedmogra{kega odvetnika Aurela Popovicija iz leta 1906,na podlagi katerega bi nastalo petnajst Zdruènih dràv Velike Avstrije,tretja mo`nost pa je bil trializem.63 Drugo sredi{~e trialisti~nih idej sopredstavljali hrva{ki prava{i, ki so v uresni~itvi zamisli videli nasta-nek Velike Hrva{ke in s tem kon~no udejanjenje histori~nega hrva-{kega dràvnega prava; nenazadnje pa so se za trializem ogrevali tudi– kakor smo è poudarili – prvaki Slovenske ljudske stranke.64

61 Rahten, Slovenska ljudska stranka, str. 75–77.62 Rahten, Trialisti~ne zamisli slovenskih in hrva{kih politikov v letih pred prvo svetovno

vojno, Prispevki za novej{o zgodovino 39 (1999), {t. 2, (dalje: Rahten, Trialisti~ne zamisli),str. 66.

63 Po na~rtu Popovicija bi bile dràve polsuverene; vsaka izmed njih bi prispevala ~lane42-~lanskega osrednjega vladnega organa. Svojo dràvo in enega ~lana vlade bi imela tudiSlovenija. – Milan Hodà, Federácia v strednej Európe, Kalligram, Bratislava 1997, (dalje: Hodà,Federácia v strednej Európe), str. 80, 104. Delo je prevod angle{kega originala iz leta 1942.

64 Rahten, Trialisti~ne zamisli, str. 66–67.


24


Ti so svojo ina~ico trializma prvi~ obelodanili februarja 1905.65 V~lanku za katoli{ki list Slovenec je Janez Evangelist Krek zgodovin-sko utemeljeval zvezanost Slovencev s Hrvati. Pokazal je, da je hrva{kidràvni sabor leta 1712 odobril znamenito pragmati~no sankcijo le podpogojem, da bodo na Hrva{kem vladale »samo ’tiste ènske presvitleavstrijske krvi’, /.../ ’ki imajo v posesti ne le Avstrije, marve~ tudi {ta-jerske, koro{ke in kranjske pokrajine.’«66 V nadaljevanju je poudarilkonkretne aktualnopoliti~ne te`nje SLS. »Dalje se ne more Avstrija kotvelevlast razvijati, ~e ne dobi na Balkanu ve~jega vpliva. Ta vpliv jemogo~ edino le po ju`nih Slovanih. Veliko, upravno zedinjeno ju`noslovensko ozemlje je v tem oziru edino prava oblika. To pa namera-va na{a in hrva{ka prava{ka ideja.«67

Bosna in Hercegovina je formalno postala del Avstro-Ogrske 7.oktobra 1908. Pripadala pa ni niti cislitvanski niti translitvanski polo-vici monarhije, temve~ je bila podrejena skupnemu finan~nemu mi-nistrstvu. Dejansko je torej predstavljala zametek nove – tretje politi~neenote. Potem ko je bila omenjena pokrajina è v varnem avstro-ogr-skem zavetju (sama monarhija se je zato zna{la v bolj nevarnem po-loàju v mednarodnopoliti~nem oziru, saj je njeno dejanje vodilo vnegotovo zaostritev razmer s prvo slovansko velesilo Rusijo in z lo-kalno slovansko velesilo Srbijo),68 je akt priklju~itve januarja 1909 po-zdravil tudi Kranjski deèlni zbor, ki je v njem videl prvi korak k re-alizaciji trialisti~ne koncepcije. SLS je tako jasno in uradno postavilatrializem za svoj dràvnopravni koncept,69 obenem pa meje bodo~eju`noslovanske enote dolo~neje zamejila. Njena ina~ica trializma jepoleg slovenskih in hrva{kih deèl ter Bosne in Hercegovine obse-gala tudi Vojvodino.70

Dobrega pol leta pozneje, 25. julija 1909, je iz Toblacha na Tirol-skem pred Franca Ferdinanda prispel {e memorandum prvaka SLS Iva-na [u{ter{i~a. Spis, ki {teje za vrh slovenskih prizadevanj za trialisti~no

65 Prim.: Rahten, Slovenska ljudska stranka, str. 73–74.66 Slovenec, 11. 2. 1905, Dràvnopravno stali{~e Slovencev in Hrvatov.67 Prav tam.68 Prim.: Diplomatische Aktenstücke zur Geschichte der Ententepolitik der Vorkriegs-

jahre, izd. B. von Siebert, Vereinigung wissenschaftlicher Verleger, Berlin – Leipzig 1921, str.71–115.

69 Janko Pleterski, Trializem pri Slovencih in jugoslovansko zedinjenje, v: [tudije o slo-venski zgodovini in narodnem vpra{anju, Zalo`ba Obzorja, Maribor 1981, (dalje: Pleterski,Trializem), str. 216; prim.: Rahten, Slovenska ljudska stranka, str. 84; Vasilij Melik, Slovenskidràvnopravni programi 1848–1918, v: Slovenci in dràva. Zbornik prispevkov z znanstve-nega posveta SAZU, SAZU, Ljubljana 1995, str. 70.

70 Rahten, Trialisti~ne zamisli, str. 69.


25


ureditev, pravi: »Na{ dràvnopravni program je trializem. /.../ Zdru-ìtev jugoslovanskih deèla in pokrajin v tretje dràvnopravno telo vokviru monarhije je dinasti~na potreba, ker se tem potom ustvari us-pe{ni protiute` zoper tri najnevarnej{e sovra`nike dinastije: proti mad-àrskemu {ovinizmu, proti srbski in la{ki iredenti. /.../ Velika habs-bur{ka jugoslovanska dràva bi male vlekla k sebi, medtem ko jesedanje razmerje obratno, ker pogosto male sosedne jugoslovanskedràve u~inkujejo narodno-privla~no na jugoslovansko prebivalstvomonarhije. Naravni, mirni razvoj bi privedel monarhijo do obvladanjapoloàja na Balkanu in jugoslovanski Jadran bi bil sigurna domenadinastije. Prihodnost na{e monarhije leì na Jadranu in Balkanu. Ba{tam pa leì tudi narodna prihodnost Jugoslovanov. Dinasti~ni interesse tedaj krije z narodnim interesom Jugoslovanov z absolutno popol-nostjo.«71 Pisanje naj bi prestolonasledniku ugajalo, sam je [u{ter{i~uodpisal, da ga je bral »z velikim zanimanjem«.72

Toda belvederski krog okoli Franca Ferdinanda je predvidevaldruga~no preureditev monarhije. Zaradi kljubovanja Madàrom se jepovsem strinjal s politi~nim dvigom Hrvatov, a ostro nasprotoval ka-kr{nikoli ena~bi, ki bi vklju~evala slovenske deèle.73 Le-te so nam-re~ predstavljale »die Brücke zur Adria« – most h glavni avstrijskitrgovski postojanki, Trstu. êprav je bil torej slovenski program avst-roslavisti~en in je v nadaljnjem politi~nem razvoju {e vedno ra~unal shabsbur{kim èzlom, na Dunaju zanj ni bilo razumevanja. Prav takoso ga odklanjali avstrijski Nemci, katerim je prosta pot k Jadranu pred-stavljala skoraj svetinjo,74 ter Madàri, ki bi v primeru udejanjenja tria-listi~ne formule izgubili precej{en del svojega vpliva in ozemlja (Sla-vonijo in Hrva{ko z Reko).75 Trializem brez slovenskih deèl so politikiSLS seveda zavra~ali, saj bi ostali sami s êhi v mo~ni nem{ki enoti.Da bi prepri~ali prestolonaslednikov krog o nasprotnem, so se ~lani

71 Ivan [u{ter{i~, Moj odgovor, samozalo`ba, Volders 1922, (dalje: [u{ter{i~, Moj odgo-vor), str. 63–64.

72 [u{ter{i~, Moj odgovor, str. 65.73 Vodja prestolonaslednikove voja{ke pisarne A. Brosch je omenjeno stali{~e nedvoumno

formuliral v izjavi: »Geslo trializem je ~isto dobro za stra{enje Madàrov, kaj ve~ pa se resno nesme zgoditi.« Cit. po: Pleterski, Ivan [u{ter{i~, str. 233.

74 Prim.: Lojze Ude, Slovenci in jugoslovanska ideja v letih 1903–1914, v: Slovenci injugoslovanska skupnost, Zalo`ba Obzorja, Maribor 1972, (dalje: Ude, Slovenci in jugoslovan-ska ideja), str. 39.

75 Andrej Rahten, Zadnji slovenski avstrijakant. Prispevek k politi~ni biografiji dr. Ivana[u{ter{i~a, Zgodovinski ~asopis 53 (1999), {t. 2, (dalje: Rahten, Zadnji slovenski avstrijakant),str. 196.


26


SLS povezovali s Hrva{ko stranko prava in razgla{ali tezo o enemhrva{ko-slovenskem narodu.76 Skladno s tem sta se tudi leta 1912obe stranki pod [u{ter{i~evim vodstvom zdruìli v Hrvatsko-sloven-sko stranko prava.77 Politika SLS je tedaj, kot kaè, delovala pred-vsem v smeri pre~enja Sotle, kjer je bila meja avstrijske oblasti innjenih o`jih interesov (~etudi je dr. [u{ter{i~ ironi~no navajal, da je toè pri [piljah ali, kot mu je dejal avstrijski minister notranjih zadev,celo pri Penzingu).78

Slovenska razli~ica trializma, s katero je SLS aktivno posegla v re-{evanje vse bolj aktualnega jugoslovanskega vpra{anja, je bila takoo~itno le iluzija. Nasprotoval ji je belvederski krog, nasprotovali so jiNemci, Madàri in nenazadnje tudi ehi.79 In tudi sam katoli{ki tabor sedo tega vpra{anja ni ve~ opredeljeval kot monolit. Celo ugledni katoli{kifilozof dr. Ale{ U{eni~nik je trdil, da »trialisti~na ideja torej vsaj za nasSlovence ni brez resnih teàv«.80 V svojem pisanju za âs leta 1913 jepo ~asopisu Preporod 81 povzel vse argumente proti trializmu in prag-mati~no zaklju~il: »Kaj pravite na te argumente? Niso vsi enako mo~ni.A zdi se, da je jako mo~an osnovni argument: Dualizem bo skoraj ne-mogo~. Kaj potem? Trializem ali federalizem ali /.../ ’popolno ujedinje-

76 O povezavi s Hrvati omenimo le zanimivo stali{~e katoli{kega misleca Ale{a U{eni~nika,ki je o tem zapisal: »~e se asimiliramo Hrvatom, v veliki meri mi asimiliramo: oni bi nam dalisvoj bolj razviti in bolj raz{irjeni jezik, mi bi jim dali premnogo elementov svoje kulture. êabstrahiramo od jezika, bi postali bolj Hrvati Slovenci kot pa Slovenci Hrvati. /.../ V zdruènjus Hrvati bi mi {ele na{li pravo narodnost in sami sebe.« – Ale{ U{eni~nik, Slovenci in Hrvati, âs6 (1913), str. 436; prim.: Walter Lukan, Janez Ev. Krek in Jugoslavija, v: Slovenske zamisli oprihodnosti okrog leta 1918. Narodna vlada, Dràva SHS in slovenske zamisli o prihodnostipred letom 1918 in po njem (simpozij 1998), ur. P. Vodopivec, Slovenska matica, Ljubljana2000, (dalje: Slovenske zamisli o prihodnosti okrog leta 1918), str. 69–72. O U{eni~nikovihnarodnopoliti~nih pogledih gl. podrobneje: Jurij Perov{ek, U{eni~nik in jugoslovanstvo, v:Ale{ U{eni~nik. âs in ideje. 1868–1952. Zbornik razprav s simpozija SAZU ob 50. obletnicismrti, ur. M. Ogrin – J. Juhant, Mohorjeva dru`ba, Celje 2004, (dalje: Perov{ek, U{eni~nik injugoslovanstvo), str. 97–110.

77 O zvezi VLS in HSP gl.: Janko Pleterski, Zveza Vseslovenske ljudske stranke in Hrvatskestranke prava v letih 1911–1913, v: [tudije o slovenski zgodovini in narodnem vpra{anju,Zalo`ba Obzorja, Maribor 1981, str. 119–166; prim.: Pleterski, Ivan [u{ter{i~, str. 280–292.

78 Janez Cvirn, Obesiti za pete in scvreti nad ognjem. Slovenci in habsbur{ka monarhija,Zgodovina za vse 2 (1995), {t. 2, str. 14.

79 Prim.: Ude, Slovenci in jugoslovanska ideja, str. 39–40; o tem, da prestolonaslednik niresno razmi{ljal o trializmu, prim.: Janko Pleterski, Trializem, str. 218; Hodà, Federácia v stred-nej Európe, str. 104.

80 Ale{ U{eni~nik, Nacionalizem in Jugoslovani, âs 8 (1914), str. 309.81 Preporod, 1. 4. 1913 ({t. 7), Kaj je s trializmom in s federalizmom? Avtor ~lanka je

urednik ~asopisa Vladislav Fabjan~i~. Med drugim je Fabjan~i~ zapisal, da bi proti trializmuglasovali skoraj vsi narodi, zastopani v dunajskem parlamentu. »/R/avno tako bi tudi nobenSlovenec ne smel glasovati zanj, ako bi se ne priklopile Hrvatski vse slovenske zemlje. Potem-takem bi bila za trializem samo mala pe{~ica hrvatskih poslancev in morda {e kak posameznik.«


27


nje’ posameznih narodov? e pogledamo dejanske razmere, bomo ~utilivso teò argumentacije, ko pravi [Preporod, op. J. G.]: ne trializem, nefederalizem, razen po revoluciji, a ~e bi se narodi vrgli v revolucijo inzmagali v njej, bi spet konec ne bil ne trializem ne federalizem, ampakbrez evfemizma povedano – finis Austriae.«82

*

Slovenska ljudska stranka, ki je z zdruìtvijo katoli{kih politi~nihorganizacij iz [tajerske, Koro{ke, Kranjske, Gori{ke in Istre v Vseslo-vensko ljudsko stranko (VLS) 17. oktobra 190983 {e enkrat potrdilasvojo vodilno vlogo v vsem slovenskem politi~nem prostoru, je sve-tovno vojno do~akala zavita v osebna in politi~na nasprotja dveh klju~-nih figur v lastnih vrstah – [u{ter{i~a in Kreka. »Avstrijakant« [u{ter{i~je spor s~asoma vse bolj izgubljal, na njegovo mesto pa sta stopala»Jugoslovana« Krek in Koro{ec.84 Najotipljivej{i rezultat njune jugo-slovanske politike je gotovo znana majni{ka deklaracija, prebrana vdràvnem zboru 30. maja 1917. Omenjeni dokument, pod kateregaso se sicer podpisali vsi ju`noslovanski poslanci dràvnega zbora,zdruèni v Jugoslovanskem klubu (tudi Ivan [u{ter{i~),85 je bil dejan-sko delo VLS.86 Njegovo besedilo pravi: »Podpisani poslanci, zdruèniv jugoslovanskem klubu, izjavljajo, da zahtevajo na temelju narodne-ga na~ela in hrvatskega dràvnega prava, naj se vsa ozemlja monar-hije, v katerih prebivajo Slovenci, Hrvati in Srbi, zedinijo pod èzlomhabsbur{ke – lotarin{ke dinastije v samostojno dràvno telo, ki bodiprosto vsakega narodnega gospodstva tujcev in zgrajeno na demokra-ti~nem temelju.«87 Kot lahko vidimo, je deklaracija {e zmeraj vsebo-vala t. i. habsbur{ko klavzulo, ki so jo Slovenci preklicali {ele 27. maja1918, po t. i. badenski avdienci, ko je mladi cesar Karel 25. maja 1918

82 Ale{ U{eni~nik, Kam plovemo?, âs 7 (1913), str. 228. Poudariti velja, da je U{eni~niktedaj opozarjal na teàve z uresni~ljivostjo (sprejemljivostjo) trialisti~ne ideje. Sam je namre~ bilzagovornik ustanovitve jugoslovanske politi~ne tvorbe v habsbur{kem okviru. – Gl.: Perov{ek,U{eni~nik in jugoslovanstvo, str. 106–107.

83 Pleterski, Ivan [u{ter{i~, str. 238.84 Prim.: Janko Pleterski, Pogledi Ivana [u{ter{i~a na jugoslovansko gibanje, samoodlo~bo

in Jugoslavijo, v: Slovenske zamisli o prihodnosti okrog leta 1918, str. 106.85 Pleterski, Ivan [u{ter{i~, str. 383.86 Mom~ilo Ze~evi}, Na zgodovinski prelomnici. Slovenci v politiki jugoslovanske dràve

1918–1929, Zalo`ba Obzorja, Maribor 1986, (dalje: Ze~evi}, Na zgodovinski prelomnici),str. 45.

87 Cit. po: Janko Pleterski, Prva odlo~itev Slovencev za Jugoslavijo. Politika na doma~ihtleh med vojno 1914–1918, Slovenska matica, Ljubljana 1971, (dalje: Pleterski, Prva odlo~itev),str. 116 in v op. 274 na str. 289 nem{ki izvirnik deklaracije.


28


v Badnu sprejel delegacijo Nemcev iz slovenskih deèl in v nastopupoudaril, da jim bo pot do Jadrana zagotovljena.88

Z mislijo na dràvno tvorbo izven avstro-ogrskega okvira je bil natoavgusta 1918 osnovan Narodni svet za slovenske deèle in Istro.89 »Znjegovo ustanovitvijo je bila dokazana slovenska politi~na volja polo~itvi od habsbur{ke monarhije«.90 Narodni svet je zdruèval vse po-glavitne politi~ne stranke in opcije91 ter bil kot tak nadstrankarska tvor-ba, ki je predstavljala Slovence v negotovih prevratnih trenutkih leta1918. Prizadevanja v monarhiji ìve~ih ju`nih Slovanov pa so jasno {lav smeri ustanovitve skupnega predstavni{kega telesa. Petega in {este-ga oktobra 1918 so v Zagrebu ustanovili Narodno vije}e Slovencev,Hrvatov in Srbov, vrhovno politi~no telo omenjenih narodov iz mo-narhije, katerega temeljni cilj je bil narodna, svobodna in neodvisnadràva Slovencev, Hrvatov in Srbov.92 Vije}e je 29. oktobra 1918 raz-glasilo vrhovno oblast na ozemlju ju`nih Slovanov Avstrije in Ogrske93

in s tem dejanjem postalo vrhovni dràvni organ94 nove Dràve Slo-vencev, Hrvatov in Srbov (Dràve SHS).95 Na slovenskem ozemlju jebila oblikovana Narodna vlada SHS v Ljubljani, na ~elu katere je bil~lan VLS Josip Poga~nik.96 Zaradi raznoterih, predvsem mednarodnih

88 Jurij Perov{ek, Slovenska osamosvojitev v letu 1918. [tudija o slovenski dràvnosti vDràvi Slovencev, Hrvatov in Srbov, Modrijan, Ljubljana 1998, (dalje: Perov{ek, Slovenska osa-mosvojitev v letu 1918), str. 13–15.

89 O predzgodovini ustanovitve Narodnega sveta prim.: Pleterski, Prva odlo~itev, str.242–250.

90 Perov{ek, Slovenska osamosvojitev v letu 1918, str. 15.91 Narodni svet so sestavljali predstavniki Vseslovenske ljudske stranke, Jugoslovanske

demokratske stranke, politi~nega dru{tva Edinost iz Trsta, Politi~nega in gospodarskega dru{tvaza Slovence in Hrvate v Istri in Katoli{kega politi~nega in gospodarskega dru{tva za Slovencena Koro{kem. Ustanovnega zbora se je udeleìla tudi socialdemokracija ter dalmatinski pred-stavniki. O tem gl.: Perov{ek, Slovenska osamosvojitev v letu 1918, str. 16.

92 Tako so zapisali v Pravilnik narodnega Vije}a v Zagrebu. Cit. po: Perov{ek, Sloven-ska osamosvojitev v letu 1918, str. 31. O Narodnem vije}u glej {e str. 29–33 in Josip Jeri~,Narodni svet, v: Slovenci v desetletju 1918–1928. Zbornik razprav iz kulturne, gospodarskein politi~ne zgodovine, ur. Josip Mal, Leonova dru`ba, Ljubljana 1928, (dalje: Jeri~, Narodnisvet), str. 148–150, kjer je objavljen tudi statut Vije}a.

93 Dràva SHS je ob svojem nastanku obsegala Slovenijo brez Prekmurja, Hrva{ko z Istro,Slavonijo in Dalmacijo (brez Medìmurja) ter Bosno in Hercegovino. – Perov{ek, Slovenskaosamosvojitev v letu 1918, str. 62.

94 Sergij Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev, Slovenska matica, Ljubljana 1996, (dalje:Vilfan, Pravna zgodovina), str. 464.

95 O dràvnopravnem zna~aju Dràve SHS in Narodnega vije}a prim. diskusijski prispevekJurija Perov{ka na mednarodnem znanstvenem simpoziju Slovenija 1848–1998: iskanje lastnepoti. Objavljeno v: Slovenija 1848–1998: iskanje lastne poti, ur. S. Granda in B. [atej, Zvezazgodovinskih dru{tev Slovenije, Maribor 1998, (dalje: Slovenija 1848–1998), str. 336–337.

96 Podrobneje o Narodni vladi gl. Perov{ek, Slovenska osamosvojitev v letu 1918, str.77–106.


29


dejavnikov, se je Dràva SHS 1. decembra zdruìla s Kraljevino Srbijoin Kraljevino ^rno goro97 v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev(Kraljevino SHS).98 In politiki VLS so potovanja na Dunaj zamenjali zapotovanja v Beograd.

Ob koncu donavske monar-hije je Ljubljano solznih o~i za-pustil Ivan [u{ter{i~. Zaradi gro-ènj s smrtjo je moral ta zadnjiprivrènec Avstro-Ogrske emi-grirati.99 Pozneje je sicer prise-gel novi jugoslovanski dràvi inse je lahko vrnil, vendar so muvse do konca njegovih dni o~i-tali avstrijakantstvo.100 Novo po-liti~no stvarnost in novo domo-vino pa je [u{ter{i~ kljub vsemusprejel. Njegova èna Bogomi-la je zanj zapisala: »Moj soprogupa, da se bodo razmere konso-lidirale in da bode dràva po tehte`kih evolucijah ozdravela incvetela. Pri tem zdravem in bo-gatem materialu, ki ga ima Jugo-slavija, ne more biti druga~e.Upam, da njegov optimizem gane bo varal.«101

Vzporedno z zatonom [u{ter{i~eve zvezde pa je vzhajala zvezdanovega prvaka VLS, dr. Antona Koro{ca. ê je prvi vtisnil svoj pe~atstari avstrijski politiki, lahko brez zadrege trdimo, da je njegovemunasledniku uspelo {e mo~neje ozna~iti politiko prve Jugoslavije. Ko-ro{ec se je precej razlikoval od svojega predhodnika. Vidnej{i ~lan

Anton Koro{ec je do svoje smrtileta 1940 vse ostrej{im notranjimtrenjem navkljub ostal nesporniin nezamenljivi prvak Slovenskeljudske stranke.

197 S sklepom »Velike Narodne skup{tine srpskog naroda u Crnoj gori« 26. 11. 1918 jeKraljevina ^rna gora prenehala obstajati, njeno ozemlje pa se je priklju~ilo Kraljevini Srbiji. –Ferdo ûlinovi}, Dràvno pravna historija jugoslavenskih zemalja XIX. i XX. vijeka. Drugaknjiga (Srbija – Crna Gora – Makedonija – Jugoslavija 1918.–1945.), [kolska knjiga, Zagreb1954, (dalje: ûlinovi}, Dràvno pravna historija), str. 151–152.

198 Perov{ek, Slovenska osamosvojitev v letu 1918, str. 15, 29–30, 52. Prim.: Silvo Kranjec,Koro{~evo predavanje o postanku Jugoslavije, Zgodovinski ~asopis 16 (1962), {t. 1, str. 218–229.

199 Pleterski, Ivan [u{ter{i~, str. 444–445.100 Rahten, Zadnji slovenski avstrijakant, str. 207.101 PAM, Pavel Turner, pismo Bogomile [u{ter{i~ z dne 29. 11. 1923.


30


VLS Evgen Lampe je bil celo mnenja, da je {tajerski politik »sijajen po-liti~en intrigant. /.../ Nima pa sposobnosti za politi~en koncept, v te`-kih situacijah ne najde izhoda in zato za politi~nega voditelja nimapotrebnih sposobnosti.«102

Ne glede na to oceno je bil Koro{ec vse od leta 1917 nesporniprvak slovenskega katoli{kega gibanja ter eden najbolj izku{enih intehtnih politikov v Kraljevini SHS oz. Kraljevini Jugoslaviji. Njegovapoliti~na (ne)sposobnost za »iskanje izhoda« pa je bila {e posebej aktu-alna v tridesetih letih.

V prvem desetletju nove jugoslovanske dràve1918–1929

»Zavest svobode je prodrla do zadnje gorske ko~e /.../ Trobojnicaje zagospodovala v pisarnah in kasarnah, v pala~ah in ko~ah, nafantovskih prsih in dekli{kih grudih. V znak bratstva in enakopravno-sti so se odprle je~e in tabori{~a in celo oro`je so dobili vojni ujetnikibrez razlike narodnosti in so skupno z nami delali red in nered. Pada-li pa so ~rnoòlti spomeniki, padal je Habsburg in dvoglavi orel. /.../îstili in lep{ali smo dom in rajali, ker smo verovali, da pride pra-vi~nost v posete, mesto da bi stisnili pasove in se pripravljali na bojin `rtve. Shodili pa smo vendar, ~eprav opotekaje se, polni upov insre~ni – kot dete.«103 Tak{na je bila (nekoliko poeti~no opisana) po-doba prvih novembrskih dni leta 1918 na Slovenskem, ki so za ve~inskidel slovenskega naroda nedvomno pomenili povsem novo politi~noin dru`beno stvarnost. Z ustanovitvijo Dràve SHS 29. oktobra 1918so namre~ Slovenci dosegli tisti politi~ni okvir, skozi katerega so lahkoudejanjili svoje narodno-emancipacijske te`nje in razvili lastno dràv-nost.104 Vendar je è omenjena zdruìtev Dràve SHS in KraljevineSrbije 1. decembra 1918 v novo dràvno skupnost, imenovano Kra-ljevina SHS, razblinila upe in pri~akovanja Slovencev iz novembra1918. Novonastala ju`noslovanska dràva je zdruèvala s kulturno--civilizacijskega gledi{~a povsem raznolike teritorialne enote in na-rode, saj je obsegala kos cislitvanskega dela avstro-ogrske monarhije

102 Matija [kerbec, Pregled novodobnega slovenskega katoli{kega gibanja, II. del, samo-zalo`ba, Cleveland 1957, str. 117.

103 Jeri~, Narodni svet, str. 152.104 O tem gl.: Perov{ek, Slovenska osamosvojitev v letu 1918, str. 77–174.


31


(slovenske deèle, Istra, Dalmacija), kos translitvanskega dela (Prek-murje, Me|imurje, Hrva{ka, Slavonija, Ba~ka, Baranja, Banat), ne-posredno Dunaju anektirano Bosno in Hercegovino ter dve prej sa-mostojni kraljevini – Srbijo in ^rno goro. Slovenci so torej izpodhabsbur{kega èzla, ki je pod plemenitim geslom Viribus Unitis zdru-èvalo narodnostno prav tako raznovrstno dràvo, stopili pod èzlovladarske dinastije Kara|or|evi}ev. Na ravni nove dràve se je takooblikoval povsem nov in marsikomu tuj prostor, kar se je odraàlo naskorajda vseh ravneh – politi~no-upravni, nacionalni, konfesionalni,kulturni in nenazadnje gospodarski.

Z gospodarskega vidika je vklju~itev slovenskih deèl v KraljevinoSHS pomenila soo~enje z novim trgom, ki je bil teritorialno manj{i kotstari in hkrati precej manj razvit. Slovenija je tako v novi dràvi pred-stavljala gospodarsko in industrijsko najnaprednej{i del. Leta 1910 jedenimo zna{al njen bruto proizvod skoraj trikrat ve~ kot v ju`nih obmo-~jih bodo~e Kraljevine SHS.105 Novi nerazviti trg je posledi~no hlepelpo slovenskih industrijskih proizvodih ter bil ob tem {e navzven mo~-no carinsko za{~iten. Po vojni se je namre~ na ozemlju vse dràveuveljavila srbska carinska tarifa, ki je poznala visoke za{~itne carinena uvoèno blago.106 V takih razmerah pa so lahko uspevala tudipodjetja, navajena ostre konkurence v stari Avstriji. @e tedanje – po-vojne – analize gospodarske perspektive Slovenije v novi dràvi sopoudarjale njene gospodarske prednosti.107 Komentator ~asnika Jugo-slavija je zapisal: »V prej{nji dràvni zvezi smo bili deèla, koje indust-rija je v povojih /.../; zdaj se na{a industrija sicer tudi ni razvila dopopolnosti, pa~ pa so na{i sosedje v novi dràvni zvezi v tem oziru{e daleko na slab{em od nas.«108 In ker Slovenija seveda ni imela avtar-ki~nega kmetijstva, ampak je bila zapisana uvozu prehrambenih izdel-kov iz ju`nih deèl Kraljevine SHS, je bila ob upo{tevanju navedenega

105 @arko Lazarevi}, Na ju`nih obzorjih. Gospodarska izku{nja Slovencev v prvi jugo-slovanski dràvi, Nova revija, april–maj 1995 ({t. 156–157), (dalje: Lazarevi}, Na ju`nih ob-zorjih), str. 196. Bruto proizvod v Sloveniji je zna{al 220 dolarjev, na jugu nove dràve pa od70 do 80 dolarjev.

106 Lazarevi}, Na ju`nih obzorjih, str. 197.107 Tukaj velja izpostaviti predvsem naslednje prednosti, ki jih je Slovenija kot svojo avst-

rijsko »dedi{~ino« prinesla v prvo Jugoslavijo: izgrajeno prometno omre`je (èleznice), ener-getsko preskrbljenost, razvite ustanove finan~nega sektorja ter izobraèno delovno silo. – @arkoLazarevi}, Od regionalnega k slovenskemu narodnemu gospodarstvu (preobrazba slovenskegospodarske strukture v drugi polovici 19. in v 20. stoletju), v: Slovenija 1848–1998, (dalje:Lazarevi}, Od regionalnega k slovenskemu), str. 277–278.

108 Jugoslavija, 12. 6. 1921 (priloga), Gospodarska orijentacija Slovenije.


32


njena gospodarska naravnanost jasna. Deèlo je bilo potrebno pre-oblikovati v industrijski center nove dràve.109 Vendar naravna usme-ritev slovenskega gospodarstva na ju`ne trge ni bila tako samoumev-na in preprosta, kajti slovensko poznavanje razmer juga nove dràveje bila skorajda neznatno. Pred svetovno vojno je namre~ le 6,5 % slo-venskih podjetij poznalo in trgovalo z ozemlji jugoslovanskih narodov,v prvem obdobju po vojni pa so stiki {e naprej ostajali {ibki.110 Obpozitivnih gospodarskih vzgibih v novem prostoru pa se je slovenskaekonomija sre~evala tudi z negativnimi posledicami vstopa v novodràvo. Med slednjimi velja izpostaviti predvsem dejstvo, da je bilaSlovenija ves ~as neto pla~nica sredstev v skupni jugoslovanski pro-ra~un.111 Slovensko gospodarstvo in dru`bo je nadalje bremenilo ne-enakopravno dav~no vrednotenje. Tako so slovenski dav~ni zavezancipla~evali dohodnino, davek, ki ga v »nepre~anskih« delih nove dràve(tj. vzhodno oz. ju`no od Drine, Save in Donave) niso poznali. Prebi-valci nekdanje Avstro-Ogrske, in posredno podjetja, so bili tako dav~nobolj obremenjeni in posledi~no v neenakopravnem poloàju s posa-mezniki in podjetji v Srbiji in ^rni gori.112

Ustanovitev Kraljevine SHS je tudi s kulturnega vidika prineslamnoge pozitivne vzgibe. Med najpomembnej{e gotovo sodi slove-nizacija kulturnih ustanov in vsestranska krepitev poloàja slovenskegajezika, ki je postal edini u~ni jezik v {olah. Prav tako se je razmahnilo

109 Prim.: Prav tam. Komentator je navajal tudi ugovore, ki so se pojavljali proti namerava-ni industrializaciji. Kot prvega je poudaril demoralizacijo, ki naj bi nujno sledila industrializaciji.Zaradi du{evnega zdravja naroda bi bilo torej bolje, ~e bi {e nadalje pospe{evali kmetijstvo.Kot drugega pa omeni izpostavljenost ozemlja Slovenije pri morebitnem voja{kem konfliktu.

110 Jasna Fischer, Slovenska gospodarska bilanca ob vstopu v Jugoslavijo, v: Prevrati inslovensko gospodarstvo v XX. stoletju. 1918–1945–1991, ur. N. Borak – @. Lazarevi}, Can-karjeva zalo`ba – Zbirka Ekonomska knji`nica, Ljubljana 1996, str. 21; prim.: Lazarevi}, Odregionalnega k slovenskemu, str. 272.

111 Lazarevi}, Od regionalnega k slovenskemu, str. 279.112 Vladimir Murko, Dràvne in samoupravne finance v dravski banovini v l. 1918–1938,

v: Spominski zbornik Slovenije. Ob dvajsetletnici Kraljevine Jugoslavije, Ljubljana 1939, str.474–475. Dav~ni sistem je bil izena~en {ele 8. februarja 1928, ko je stopil v veljavo Zakon oneposrednih davkih. Na zahtevo srbskih poslancev je odpravil dohodnino, sicer moderen da-vek, ki je omogo~al upo{tevanje eksisten~nega minimuma in pravi~nej{o obdav~itev. O par-lamentarni razpravi k zakonu o izena~enju davkov prim.: Branislav Gligorijevi}, Parlament ipoliti~ke stranke u Jugoslaviji (1919–1929), Institut za savremenu istoriju – Narodna knjiga, Beo-grad 1979, (dalje: Gligorijevi}, Parlament i politi~ke stranke), str. 253. V razpravi so se poslan-ci Kme~ko demokratske koalicije ostro uprli vladnemu predlogu, da bi tudi po izena~itvi dav-kov pre~anski kraji {e eno leto pla~evali dohodnino. Nazadnje je obveljal vladni predlog, vkaterem se je kompromisno pove~al neobdav~ljivi del prihodka. Prim. tudi: @arko Lazarevi},Vendarle poenotenje davkov, v: Kronika XX/1, str. 330. Prim.: Andrej Rahten, Slovenska ljudskastranka v beograjski skup{~ini. Jugoslovanski klub v parlamentarnem ivljenju Kraljevine SHS1918–1929, Zalo`ba ZRC, Ljubljana 2002, (dalje: Rahten, SLS v beograjski skup{~ini), str. 142.


33


literarno ustvarjanje. Z ustanovitvijo prve slovenske univerze v Ljub-ljani julija 1919 se je v doma~em okolju {e javno uveljavila slovenskaznanost in {tevilni ugledni slovenski profesorji ter znanstveniki soza~eli prihajati s tujih univerz na novoustanovljeno slovensko almomater. Vendar so se v novi dràvi tako univerza kot ostale kulturneinstitucije velikokrat sre~evale z negativnimi izku{njami. Pogosto sobile finan~no nepreskrbljene, njihov razvoj pa je bil oviran s stranibeograjske ~ar{ije – vplivnega srbskega me{~anskega kroga.113

Nova dràvna stvarnost je tako obetala ve~ kot Avstro-Ogrska, anudila manj kot enomese~na Dràva SHS. V prvi Jugoslaviji sta seuveljavila dràvni centralizem in narodni unitarizem, ki sta slovenske-mu ljudstvu jemala elemente dràvnosti iz novembra 1918.114 Dru-ga~na pri~akovanja slovenskega naroda o ìvljenju v Kraljevini SHSpa niso temeljila zgolj na izku{nji Dràve SHS, temve~ so bila tudipoliti~no izpogajana in usklajena na konferenci o jugoslovanskem ze-dinjenju v @enevi, ki je potekala od 6. do 9. novembra 1918. Sklepit. i. ènevske konference, ki so jih sprejeli predstavniki Dràve SHSpod vodstvom dr. Koro{ca, predstavniki Jugoslovanskega odbora vLondonu pod vodstvom dr. Anteja Trumbi}a ter predstavniki srbskekraljevske vlade in parlamentarnih skupin srbske Narodne skup{~inepod vodstvom Nikole Pa{i}a, so namre~ predvidevali, da bi Narodnovije}e in srbska vlada tudi po zedinjenju {e naprej neodvisno in avto-nomno vladala vsak na svojem ozemlju. V sporazumu je bilo tudi po-udarjeno, da bo dràvnopravno ureditev nove dràve z ustavo opre-delila ustavodajna skup{~ina. »Vendar pa je bil prav ta del sporazumaeden od poglavitnih razlogov, da je sporazum takoj propadel.«115 Spo-razum, ki nikakor ni ustrezal velikosrbskim hegemonisti~nim intere-som v prvi Jugoslaviji, je Pa{i} z odstopom svoje vlade preprosto raz-veljavil, {e preden je bilo mogo~e uresni~iti kateri njegov sklep.116

Smer nadaljnega jugoslovanskega razvoja se je z razveljavitvijo ènev-skega dogovora jasno pokazala. Na enakopravni in avtonomni poloàjv novonastali dràvi ni bilo upati.

113 Ervin Dolenc, Leto 1918 kot kulturna prelomnica, v: Slovenija 1848–1998, str.262–265; gl. tudi: Ervin Dolenc, Kulturni boj, Slovenska kulturna politika v Kraljevini SHS1918–1929, Cankarjeva zalo`ba, Ljubljana 1996, str. 11–18.

114 Prim.: Perov{ek, Slovenska osamosvojitev v letu 1918, str. 173.115 Mom~ilo Ze~evi}, Slovenska ljudska stranka in jugoslovansko zedinjenje 1917–1921.

Od majni{ke deklaracije do vidovdanske ustave, Zalo`ba Obzorja, Maribor 1977, (dalje: Ze~e-vi}, SLS in jugoslovansko zedinjenje), str. 153.

116 Ze~evi}, SLS in jugoslovansko zedinjenje, str. 152–158. O sporazumu gl. tudi: JurijPerov{ek, Konferenca o jugoslovanskem zedinjenju, v: Kronika XX/1, str. 213.


34


Tako je bila kmalu po prvodecembrskem zdruìtvenem aktu, kjerje prestolonaslednik Aleksander sicer izjavil, da bodo do sklica ustavo-dajne skup{~ine {e naprej delovali avtonomni organi Dràve SHS, uki-njena Narodna vlada ter oblikovana Deèlna vlada za Slovenijo z ome-jenimi pooblastili in v zmanj{anem obsegu.117 Delna avtonomija, ki joje {e bilo mogo~e uresni~evati skozi Deèlno vlado, je bila dokon~noodpravljena s sprejetjem prve jugoslovanske ustave na dan Sv. Vida,28. junija 1921.

Vidovdanska ustava je v dvajsetih letih minulega stoletja s svojocentralisti~no-unitaristi~no naravo predstavljala jedro osrednjega pro-blema jugoslovanske zgodovine – nacionalnega vpra{anja, ki ga je»zaostrila /.../ do njegovih skrajnosti«.118 Z zanikanjem narodne indivi-dualnosti v Kraljevini SHS ìve~ih narodov je uzakonila enoten jugo-slovanski narod, sestavljen iz treh »plemen« (Slovencev, Hrvatov inSrbov; drugi narodi se sploh ne omenjajo). Nadalje je bila skladno zustavo celotna dràva aritmeti~no razdeljena na 33 t. i. oblasti (uprav-no-teritorialnih enot) z najve~ 800.000 prebivalci. Slovenija je bila po-sledi~no razkosana na dva dela – na mariborsko in ljubljansko oblast,s ~imer ji je bil ponovno onemogo~en skupen ozemeljski razvoj.119

Poudariti velja tudi dejstvo, da so bile vse oblasti opredeljene kot delenotnega jugoslovanskega dràvnega ozemlja, podrejene eni skupnidràvni oblasti v Beogradu. Oblastni organi so bili zgolj tehni~ni iz-vr{evalci nalog osrednjih dràvnih organov. Oblastna samouprava vSloveniji, ki je sicer bila vzpostavljena v letu 1927, tako ne zanika cen-tralisti~ne biti dràvne ureditve Kraljevine SHS.120

*

Slovenski politi~ni prostor je tudi po vstopu v novo dràvo ostajalrazdeljen na tri tradicionalne idejnopoliti~ne tabore – katoli{kega, libe-

117 Jurij Perov{ek, Jugoslavija – pri~akovanja in realnost, v: Slovenija 1848–1998, str.241–242. Deèlno vlado je sestavljalo le 6 poverjeni{tev (Narodno vlado 12). Ve~ o Narodnivladi v: Bojan Balkovec, Prva slovenska vlada 1918–1921, Znanstveno in publicisti~no sredi{~e,Ljubljana 1992. O postopnem omejevanju Deèlne vlade glej: Ze~evi}, Na zgodovinski pre-lomnici, str. 186–188.

118 ûlinovi}, Dràvno pravna historija, str. 262.119 Ljubljanska oblast je obsegala jugoslovanski del Kranjske, Jezersko in sodne okraje La{ko,

Breìce in Sevnica, mariborska oblast pa preostalo jugoslovansko [tajersko ter prevaljski okraj,Prekmurje in Medìmurje. – Jurij Perov{ek, Jugoslavija – pri~akovanja in realnost, v: Slove-nija 1848–1998, str. 242.

120 O unitaristi~nem zna~aju vidovdanske ustave gl. podrobneje: Jurij Perov{ek, Uni-taristi~ni in centralisti~ni zna~aj Vidovdanske ustave, Prispevki za novej{o zgodovino 33(1993), {t. 1–2, str. 17–26 in ûlinovi}, Dràvno pravna historija, str. 262–266.


35


ralnega in socialisti~nega. Medtem ko je politi~no dinamiko znotraj dru-gih dveh taborov opredeljevalo za prvo Jugoslavijo tako zna~ilno ce-pljenje in vnovi~no povezovanje razli~nih strank, je katoli{ki tabor ostajalenoten.121 V njem je {e naprej prevladovala VLS (SLS).122 Stranka je svojeprogramsko politi~ne misli v novi dràvi prvi~ sintetizirala na zboruzaupnikov SLS 6. in 7. aprila 1920 v Ljubljani. Delo na zboru zaupnikovje bilo organizirano v treh odsekih – politi~no-programskem, socialno--politi~nem in organizacijskem. V okviru prvega je bilo poudarjeno, daje »potrebno, da se pusti zemljepisno, kulturno in gospodarsko enot-nim pokrajinam v dràvi (med njimi Sloveniji kot posebni enoti Jugo-slavije) potrebna samouprava z lastnimi ljudskimi zastopi.« V zvezi spere~im mejnim vpra{anjem je bila stranka »proti vsaki cepitvi na{ihnarodnih sil v tuje dràve« in »ne bo nikdar priznavala vsiljene meje«.123

Strankina socialno-politi~na stali{~a, ki so sicer izhajala iz maksime:Kdor no~e delati, naj tudi ne je, so delavstvu priznavala pravico so-upravljanja industrijskih podjetij ter udele`bo pri dobi~ku. Nasploh najbi dràva izvajala socialno kontrolo nad kapitalisti~nim gospodarstvomin podru`bila premogovnike, rudnike in plavè. SLS se je nadalje za-vzemala za uvedbo socialnega zavarovanja ter zahtevala izena~itev dav-kov v vsej dràvi, »da ne bo le slovenski del dràve dolàn nositi ogrom-nih bremen dohodninskega davka.«124 Poloàj kmetov bi izbolj{ali stakoj{njo izvedbo agrarne reforme, poloàj delavstva pa z ustanovitvijodelavske zbornice. Izmed strankinih sklepov organizacijske naraveizpostavimo, da se je stranka preimenovala v SLS in tako opustila imeVLS, ki ga je uporabljala od oktobra 1909. Oblikovala je {e zahtevo poenaki volilni pravici za mo{ke in ènske ter se zavzela za ~imprej{njovzpostavitev vsedràvne ljudske stranke.125

121 Po priklju~itvi Prekmurja h Kraljevini SHS je sicer SLS v Prekmurju ustanovila svojoposebno politi~no organizacijo Kme~ko zvezo za Prekmurje (ust. 5. 1. 1920 – delovala je do1929), a je ta v svojih programih poudarjala enaka na~ela in ideje kot SLS. Poleg tega je {eopozarjala na posebne potrebe Prekmurja. Prim.: dok. {t. 17 (str. 75–76), 19 (str. 81), 21 (str.87–88), 22 (str. 89), v: Jurij Perov{ek, Programi politi~nih strank, organizacij in zdruènj naSlovenskem v ~asu Kraljevine SHS (1918–1929), Viri 13, Ljubljana 1998, (dalje: Perov{ek, Pro-grami politi~nih strank).

122 O cepitvah znotraj politi~nih taborov glej: Perov{ek, Programi politi~nih strank, uvod-na {tudija Politi~ne stranke ter idejne, socialnogospodarske in narodnopoliti~ne usmeritve vslovenski dru`bi v letih 1918–1929, str. 6–9.

123 Perov{ek, Programi politi~nih strank, dok. {t. 16, str. 71. Ve~ o zboru zaupnikov 6. in7. aprila 1920 gl. v: Ze~evi}, SLS in jugoslovansko zedinjenje, str. 307–311.

124 Perov{ek, Programi politi~nih strank, dok. {t. 16, str. 72. O dav~ni neenakosti glej op. 108.125 Perov{ek, Programi politi~nih strank, dok. {t. 16, str. 72–74. SLS je nameravala v novi

dràvi zdruìti vse katoli{ke politi~ne stranke in skupine v vsedràvno Jugoslovansko ljudskostranko, vendar ji zamisel ni uspela. O tem gl.: Ze~evi}, SLS in jugoslovansko zedinjenje, str.241–262.


36


Na ton in usmeritev socialno-politi~nih misli SLS je v precej{njimeri vplivala levi~arska kr{~anskosocialna delavska struja. [e prednastankom Kraljevine SHS je Jugoslovanska strokovna zveza (JSZ),kr{~anskosocialna sindikalna organizacija, sprejela prodoren program,ki je iz politi~nega vidika poleg ob~e dràvljanskih pravic zahtevalvolilno pravico za mo{ke in ènske ter republiko. Teì{~e programaje bilo sicer na socialnem polju. Tako je JSZ med drugim zahtevalaosemurni delavnik, podràvljenje podjetij, »ki so za splo{nost ìvljenj-skega pomena«, uvedbo delavskega zavarovanja, izena~itev ènskihpravic z mo{kimi ter krepitev zadru`ni{tva in uvedbo zadru`ne zbor-nice.126 V svoji resoluciji 2. februarja 1919127 je kr{~ansko-socialno de-lavstvo sicer izrazilo, da vztraja znotraj VLS, vendar ga je njegov so-cialni radikalizem vse bolj oddaljeval od konservativnega vodstvastranke. V avgustu 1922 ga je slednje zato onemogo~ilo in si ga podre-dilo. Kr{~anski socialci so nato do konca dvajsetih letih obstajali kotprodorna struja v SLS, a brez prave politi~ne veljave.128

Ob ohranjanju obstoje~e delitve slovenske politike na troje idejno-politi~nih taborov pa sta se v odnosu do nacionalnega vpra{anja in po-loàja Slovenije v Kraljevini SHS oblikovala dva nova in nasprotujo~asi politi~na bloka – avtonomisti~no-federalisti~ni in unitaristi~no-cen-tralisti~ni. Medtem ko se je za drugega opredelila ve~ina liberalnegatabora,129 se je SLS, kakor nakazuje è zgoraj orisani program, posta-vila na branike avtonomisti~no-federalisti~nega bloka. Upo{tevaje

126 O JSZ pred diktaturo kralja Aleksandra gl.: Miroslav Stiplov{ek, Razmah strokovnega--sindikalnega gibanja na Slovenskem 1918–1922. Pregled razvoja in delovanja strokovnihorganizacij v jugoslovanskem delu Slovenije od prevrata 1918 do ponovne utrditve revolucio-narnih stokovnih organizacij konec 1922, Partizanska knjiga – Delavska enotnost, Ljubljana1979, str. 296–329; isti, Die christlichsozialistische Gewerkschaftsorganisation in Slowenien1918–1941, Österreichische Osthefte 35 (1993), {t. 3, (dalje: Stiplov{ek, Die christlichsozia-listische Gewerkschaftsorganisation), str. 441–456 in Perov{ek, Programi politi~nih strank, dok.{t. 14, str. 65–69.

127 Perov{ek, Programi politi~nih strank, dok. {t. 15, str. 70.128 O kr{~anskih socialcih (od 1924 kr{~anskih socialistih) v dvajsetih letih gl.: Janko Prunk,

Pot kr{~anskih socialistov v Osvobodilno fronto slovenskega naroda, Cankarjeva zalo`ba, Ljub-ljana 1977, (dalje: Prunk, Pot kr{~anskih socialistov), str. 49–86 in Jurij Perov{ek, Kr{~anskisocialisti v SLS, v: Kronika XX/1, str. 276.

129 Liberalni tabor je argumentiral svojo opredelitev za unitarizem in centralizem s tem,da bi morebitne nacionalne avtonomne enote bile lahek plen za sosednje dràve, obstoj le-tehbi oviral nastanek skupnega gospodarskega prostora, obstoj posameznih nacionalnih avtonom-nih vojsk (srbske, hrva{ke, slovenske, muslimanske) pa bi dràvo bolj ogroàl kot ne, saj bilahko tujci vojske hitro sprli med sabo. V avtonomisti~nih prizadevanjih SLS pa je videl le pri-zadevanje, da bi »Slovenija postala pape{ka provinca«. – Perov{ek, Liberalizem, str. 252–254 inJurij Perov{ek, Na poti v moderno. Poglavja iz zgodovine evropskega in slovenskega liberaliz-ma 19. in 20. stoletja, In{titut za novej{o zgodovino – zbirka Razpoznavanja, Ljubljana 2005,str. 166–170.


37


dejstvo, da sta v beograjski dràvni politiki prevladovali centralisti~nousmerjeni srbska Narodna radikalna stranka in Jugoslovanska demo-kratska stranka, je torej bila avtonomisti~na SLS v ni~ kaj zavidanjavrednem poloàju. Strankino vodstvo se je namre~ {e kako zavedalopomena, da je stranka del vlade, saj naj bi kot sorazmerno majhnapoliti~na sila v prvi Jugoslaviji le tako lahko sokrojila dràvno poli-tiko in la`je ohranjala poloàje na terenu, doma v Sloveniji. Omenjenozavedanje je rezultiralo v t. i. dvojni politiki, ki je bila »’doma~a’ doLjubljane in ’visoka’ do Beograda«.130 V Sloveniji je tako poudarjalasvoja avtonomisti~na stali{~a, v Beogradu pa koketirala s centralisti~-nimi silami. Do volitev v ustavodajno skup{~ino je bila soudeleèna vtreh od {tirih vlad (obeh Proti}evih in Vesni}evi, ni je bilo v Davi-dovi}evi koaliciji demokratov in socialistov).131 Tudi temeljna politi~naaktivnost VLS v Za~asnem predstavni{tvu (provizori~nem parlamentudo konstituiranja Ustavodajne skup{~ine), kjer je bila ena prvih strank,ki je ustanovila koalicijski parlamentarni klub,132 je bila ob osredoto-~anju na vpra{anje meja in ohranjanje avtonomnega poloàja Slove-nije znotraj Kraljevine SHS v znamenju taktiziranja in ob~asnega za-pu{~anja avtonomisti~ne linije.133

Prve jugoslovanske volitve – volitve v Ustavodajno skup{~ino 28.novembra 1920 – je SLS skladno s svojim politi~nim pristopom takopri~akala na oblasti, kot ~lanica Vesni}eve vlade. Programske misli, skaterimi se je spustila v volilni boj, »niso tako ostro zarisane kakor po-znej{i programi; pozna se neko nepoznanje novega belgrajskega milje-ja«.134 Kljub dejstvu, da je {la na volitve kot vladna stranka, je nastopila

130 Ze~evi}, Na zgodovinski prelomnici, str. 188; prim. tudi: Ze~evi}, SLS in jugoslovan-sko zedinjenje, str. 304–305.

131 Melita Pivec, Programi politi~nih strank in statistika volitev, v: Slovenci v desetletju1918–1928. Zbornik razprav iz kulturne, gospodarske in politi~ne zgodovine, ur. J. Mal, Le-onova dru`ba, Ljubljana 1928, (dalje: Slovenci v desetletju 1918–1928), str. 359.

132 Prvi dan zasedanja Za~asnega narodnega predstavni{tva 4. marca 1919 je 16 poslancevSLS skupaj s tremi hrva{kimi poslanci, zbranimi okrog ~asopisa Narodna politika (le-ti so maja1919 osnovali Hrva{ko ljudsko stranko – Hrvatska pu~ka stranka, HPS), ustanovilo Jugoslovan-ski klub, ki se je kot trdna povezava ohranil vse do leta 1929. Po volitvah v Ustavodajnoskup{~ino 28. novembra 1920 so se klubu pridruìli {e predstavniki stranke Bunjevcev in [okcev(Bunjeva~ko-{oka~ka stranka) iz Vojvodine, a se slednji po letu 1925 niso ve~ prebili v skup{~ino.Podobna usoda je doletela tudi njihove kolege iz HPS, ki so ostali pred skup{~inskim pragomè leta 1923. Klub so okrepili z enim mandatom le {e po volitvah 11. septembra 1927. Sloven-ska katoli{ka politi~na stranka je tako predstavljala osrednjo in naj{tevil~nej{o stranko Jugoslo-vanskega kluba. – Ze~evi}, SLS in jugoslovansko zedinjenje, str. 252; Rahten, SLS v beograjskiskup{~ini, str. 37, 40, 156.

133 Gligorijevi}, Parlament i politi~ke stranke, str. 41.134 Melita Pivec, Programi politi~nih strank in statistika volitev, v: Slovenci v desetletju

1918–1928, str. 359.


38


kot nasprotnica centralizma. Zagovarjala je pokrajinsko ureditev sicerenotne dràve in poudarjala, da ve~ji del dràve ni zrel za republiko. Vokviru pokrajinske ureditve je predvidela posebne pokrajinske vlade, kibi bile v pokrajinskih zadevah podrejene Deèlnim zborom. Tako uredi-tev, ki ji ni pripisovala federalisti~nega zna~aja, bi vzpostavili na podlagikulturno-gospodarskih in ne nacionalnih kriterijev, saj se je zavedalaproblema razmejitve potencialnih pokrajin. Pri tem bi Slovenija kot kul-turno-gospodarska enota v vsakem primeru tvorila eno pokrajino.135

Slovenski volilci so kot neko~ v habsbur{ki monarhiji tudi 28. no-vembra 1920 SLS namenili ve~ino glasov.136 Vendar je tokrat strankazmagala zgolj z dobro tretjino glasov (36,1 %)137 in tako izgubila pred-vojno absolutno ve~ino. Neuspehi v zvezi z mejnim vpra{anjem,138

nove stranke z radikalnej{imi zahtevami, dedi{~ina medvojnih let invladna pozicija so botrovali o~itnemu neuspehu stranke na prvih vo-litvah. Ta je nenazadnje volilni izid tudi samo tako doìvljala.139 Umak-nila se je v opozicijo, kjer je ostala do leta 1924. Prve pozitivne u~inkesvojega opozicijskega poloàja pa je ob~utila è kmalu. Na ob~inskihvolitvah 26. aprila 1921 je dobila 61 % glasov za ob~inske odborniketer absolutno ve~ino v 587 ob~inah od skupaj 832.140

V ~asu do sprejetja vidovdanske ustave je SLS kot opozicijska stran-ka tudi podrobno izoblikovala svoj avtonomisti~ni dràvnopravni pro-gram. Med ustavno debato v Ustavodajni skup{~ini ga je predloìla Us-tavnemu odboru kot lo~eno mnenje141 Jugoslovanskega kluba (JK) kcentralisti~no-unitaristi~nemu ustavnemu na~rtu, ki ga je predlagala vla-da Nikole Pa{i}a. @e v uvodu svojega ustavnega na~rta je JK opozarjal,da vladni predlog ne upo{teva niti krfskega sporazuma med ~lani srb-ske vlade in Jugoslovanskega odbora o enakopravnem poloàju Srbov,

135 Prav tam in Gligorijevi}, Parlament i politi~ke stranke, str. 76.136 O volitvah v konstituanto gl.: Vasilij Melik, Izidi volitev v konstituanto leta 1920, Pri-

spevki za zgodovino delavskega gibanja 3 (1962), {t. 1, (dalje: Melik, Izidi volitev), str. 3–61.137 Dobljeni odstotek glasov je stranki prinesel 14 poslanskih mandatov od skupno 38 slo-

venskih. Ve~ kot leto po volitvah, 29. 12. 1921, pa je stranka dobila {e en (petnajsti) mandat. Te-daj je namre~ pri{lo na dnevni red zasedanja skup{~ine poro~ilo verifikacijskega odbora, kjer jebila ugotovljena napaka pri {tetju glasov v mariborskem okro`ju. – Melik, Izidi volitev, str. 47.

138 O tem gl.: Rahten, Pozabljeni slovenski premier, str. 252–265.139 Gligorijevi}, Parlament i politi~ke stranke, str. 89; Ze~evi}, SLS in jugoslovansko ze-

dinjenje, str. 342–343.140 Melita Pivec, Programi politi~nih strank in statistika volitev, v: Slovenci v desetletju

1918–1928, str. 359.141 Ustavni predlog je 12. 2. 1921 predloìl poslanec SLS Anton Su{nik. – Perov{ek, Pro-

grami politi~nih strank, dok. {t. 18, str. 77. O ustavnem na~rtu glej {e: Josip Hohnjec, O ustavina{e dràve, v: Slovenci v desetletju 1918–1928, str. 325–338 in Ze~evi}, SLS in jugoslovan-sko zedinjenje, str. 364–391.


39


Hrvatov in Slovencev v novi dràvi niti adrese Narodnega vije}a pre-stolonasledniku Aleksandru ter njegovega odgovora nanjo, kjer je bilopredvideno ohranjanje avtonomnih organov Dràve SHS. V zvezi zupravno-teritorialno delitvijo dràve je nato predlagal, da bi slednjo se-stavljalo {est pokrajin, in sicer Srbija, Hrva{ka in Slavonija z Medìmur-jem, Bosna in Hercegovina z Dalmacijo, rna gora, Vojvodina ter Slove-nija s Prekmurjem. Vsaka pokrajina, ki bi se naprej delila na okro`ja,sreze in ob~ine, bi imela svojo skup{~ino in vlado – izvr{ni organ po-krajinske samouprave. V samoupravni okvir pokrajin bi sodila skrb zanotranje zadeve, trgovino in obrt, gradnje, gozdove in rude, kmetijstvo,agrarno reformo, prehrano, prosveto in vero, zdravje, socialno politiko,pravosodje ter finance. Iz na{tetega moremo sklepati, da sta SLS in Ju-goslovanski klub nedvomno predvidela {iroko avtonomijo posameznihpokrajin. Nedotakljivost samouprave sta zavarovala s predlogom, da bibil predsednik pokrajinske vlade v avtonomnih re~eh odgovoren le po-krajinski skup{~ini, zoper njegove sklepe pa bi se bilo mogo~e pritoìtipokrajinskemu Upravnemu sodi{~u in ne centralnim vladnim organomv Beogradu. V sporih med pokrajinskimi oz. med pokrajinsko in central-no vlado pa bi razsojalo posebno dràvno sodi{~e. Ustavni na~rt je pre-dvidel tudi okro`ne skup{~ine za posami~na okro`ja.142 Ob zavedanjupremo~i centralisti~no usmerjenih strank je sicer nedvomno avtonomis-ti~ni predlog SLS pomenil »poskus kompromisa med decentralizacijo infederalizmom z delnim upo{tevanjem centralisti~nega na~ela«.143

Na~rt SLS je seveda ostal povsem spregledan. Na Vidov dan 1921so radikali in demokrati ob podpori Jugoslovanske muslimanske or-ganizacije, Dèmijeta in Samostojne kmetijske stranke z minimalnove~ino sprejeli predlog unitaristi~ne in centralisti~ne ustave. SLS jepodobno kot Komunisti~na partija, Narodni klub in Radi}eva strankaob glasovanju abstinirala.144 S svojim ustavnim predlogom in neude-le`bo na glasovanju o ustavi se je stranka leta 1921 tako odlo~no injasno opredelila kot avtonomisti~na sila.145

142 Perov{ek, Programi politi~nih strank, dok. {t. 18, str. 77–79.143 Ze~evi}, SLS in jugoslovansko zedinjenje, str. 390; prim.: Jurij Perov{ek, Slovenska

dràvna volja v prvem desetletju jugoslovanske krize, v: Slovenci in dràva. Zbornik prispev-kov z znanstvenega posveta na SAZU, SAZU, Ljubljana 1995, (dalje: Perov{ek, Slovenska dràv-na volja), str. 127–128.

144 Gligorijevi}, Parlament i politi~ke stranke, str. 110.145 Prim.: Miroslav Stiplov{ek, Prizadevanja Slovenske ljudske stranke za avtonomijo Slo-

venije ob sprejemanju prve jugoslovanske ustave in zakonodaje o oblastnih samoupravah1921–1922, v: Mikuèv zbornik, ur. Z. êpi~ – D. Ne}ak – M. Stiplov{ek, Oddelek za zgodo-vino Filozofske fakultete – zbirka Historia 4, Ljubljana 1999, str. 51–57.


40


Vzporedno s politiko na dràvnem nivoju je v Sloveniji v dvajse-tih letih {e vedno trajal t. i. liberalno-klerikalni spor, ~igar razse`nostiso se odrazile tudi v Ustavodajni skup{~ini. V vladnem ustavnem pred-logu se je namre~ nahajal kanzelparagraf – ~len, ki je prepovedovalzlorabo duhovni{kih nalog v strankarsko politi~ne namene. Kako je omorebitnih posledicah sprejetja ~lena za svoj politi~ni poloàj v Slo-veniji sodila SLS, je br`kone jasno. Predlog so zato najbolj vneto pod-pirali slovenski liberalci,146 najostreje pa ga je zavra~ala SLS. Slednjaje bila celo mnenja, da bi »v smislu tega kancelparagrafa /.../ v cerkviimela glavno besedo sodnija, àndar in policaj«.147 Dolo~ilo je bilo natokljub odporu slovenske katoli{ke politike sprejeto v ustavo.148

Svoj poloàj v opoziciji je SLS izkoristila za notranjo krepitev in na-daljnje programsko zorenje. Nevzdr`nost centralisti~nega beograjskegareìma je stranko samo {e bolj utrjevala v misli, da je za re{itev poloàjapotrebna temeljita revizija vidovdanske ustave. V volilni boj na prve vo-litve po sprejetju ustave 18. marca 1923 se je tako spustila z izdelanim incelovitim avtonomisti~no-federalisti~nim programom, katerega jedrolahko strnemo v zahteve: »Mi ho~emo sami delati postave, sami odlo~atio svojih zadevah ter tudi s svojim premoènjem sami razpolagati! Topomeni avtonomijo slovenskega ljudstva!«149 V programu, kjer jeraz~lenila dràvnopravna, zunanjepoliti~na, socialno-gospodarska inversko-kulturna vpra{anja, je stranka {e poudarila: »ho~emo v lastnihstvareh na lastnih tleh sami gospodariti«.150 Za potrebe svoje politi~neagitacije je izdala bro{uro Sodite po delih! s podnaslovom Kaìpot slo-venskim volivcem v boju za slovensko samostojnost, v kateri je analizi-rala tedanjo aktualno-politi~no situacijo ter hkrati strnjeno na enem mestusvoji volilni bazi – slovenskemu kmetu in delavcu – odkrito in jasnopredstavila svoj program.151 @e v za~etnem delu se je zavzela za to, da

146 Prim.: Jurij Perov{ek, Idejni, socialnogospodarski in narodnopoliti~ni nazori sloven-skega me{~anstva v ~asu med svetovnima vojnama (1918–1941), Zgodovinski ~asopis 51 (1997),{t. 4, (dalje: Perov{ek, Slovensko me{~anstvo), str. 534–535.

147 Sodite po delih! (Vsem, ki so dobre volje!) Kaìpot slovenskim volivcem v boju za slo-vensko samostojnost, samozalo`ba, Ljubljana 1923, (dalje: Sodite po delih!), str. 11.

148 Jurij Perov{ek, Kanzelparagraf, v: Kronika XX/1, str. 263; Gligorijevi}, Parlament ipoliti~ke stranke, str. 71.

149 Sodite po delih!, str. 4.150 Sodite po delih!, str. 2.151 Prav tam. Za podrobno analizo programa, objavljenega v bro{uri, gl.: Jurij Perov{ek,

Oblikovanje programskih na~rtov o nacionalni samoodlo~bi v slovenski politiki do ustanovit-ve Neodvisne delavske stranke Jugoslavije (december 1922 – april 1923), Zgodovinski ~asopis37 (1984), {t. 1–2, (dalje: Perov{ek, Oblikovanje programskih na~rtov), str. 5–27, zlasti str.13–17. Kriti~no objavo programa je nazadnje pripravil Jurij Perov{ek; Perov{ek, Programipoliti~nih strank, dok. {t. 20, str. 82–86.


41


naj Slovenija ostane del skupne jugoslovanske dràve, v katero pa bipoleg Slovencev, Hrvatov in Srbov vklju~ili tudi Bolgare. V okvir skup-ne dràve bi sodilo skupno dràvljanstvo, skupno zunanje ministrstvo spravico sklepanja skupnih pogodb, skupna obrambna politika, naj-va`nej{a prometna sredstva, denar in le en skupni dràvni davek za po-krivanje na{tetih skupnih zadev. O teh re~eh bi sklepal osrednji dràvniparlament, sestavljen iz dveh zbornic – politi~ne (vanjo bi volili poslancena podlagi splo{ne volilne pravice) in socialno-gospodarske (sestav-ljene iz predstavnikov stanovskih zbornic in deèlnih zborov). Slovenijobi kot avtonomno enoto upravljala posebna slovenska vlada, v avtonom-nih zadevah odgovorna zgolj slovenskemu (prav tako dvodomnemu),od Beograda neodvisnemu parlamentu.152 V pristojnost slovenskegapoliti~nega parlamenta bi sodila zakonodaja o razmerju Cerkve dodràve, o cerkvenih pravicah, o vzgoji in {olstvu ter o organizaciji po-liti~ne in finan~ne uprave ter sodstva. Slovenski gospodarski parlamentpa bi obravnaval stanovsko-pravne zadeve, socializacijo, nadzorstvo to-varn, proizvodnje in potro{nje, ustanavljal bi strokovne {ole ter skrbel zazdravstveno in socialno politiko (vklju~no s socialnim zavarovanjem).Stali{~a SLS o ljudski samoupravi se zgolj z avtonomnim poloàjem Slo-venije {e niso iz~rpala. Stranka se je zavedala, da mora samouprava pro-nicati tudi na ni`je nivoje in posledi~no vklju~evati tudi okraje in ob~ine.S tak{no ureditvijo, ki bi zagotavljala popolno samoupravo slovenskemuljudstvu v prav vseh ozirih, bi po mnenju SLS tudi ugodno re{ili vpra-{anje zmeraj aktualne republikanske ureditve dràve. Kajti »slovenske-mu ljudstvu ne gre toliko za to, kdo bo vladal v Belgradu, nam mora iti zato, kdo bo vladal na Slovenskem. Po na~rtu SLS pa bi na Slovenskem vla-dalo slovensko ljudstvo samo s svojo izvoljeno vlado.«153

V zvezi z negotovim mednarodnopoliti~nim poloàjem je SLS izo-blikovala svoje zunanjepoliti~ne teze, v katerih je zagovarjala politikomiru in sprave. Ob dejstvu, da je bila ve~ kot polovica dràvnih dav-~nih prihodkov namenjena oboroèvanju, je svarila pred militarizmomin se zavzemala za razoroèvalno politiko tako v Kraljevini SHS kotna mednarodni ravni. Predlagala je tudi, da bi v interesu miru in stabi-lnosti na svetu osnovali mednarodno zvezo dràv s posebnim razso-di{~em, ki bi razsojalo v sporih med dràvami.154

152 Perov{ek, Programi politi~nih strank, dok. {t. 20, str. 82.153 Perov{ek, Programi politi~nih strank, dok. {t. 20, str. 83.154 Perov{ek, Programi politi~nih strank, dok. {t. 20, str. 83–84. O stali{~u skup{~inskih po-

slancev SLS do zunanje politike Kraljevine SHS gl.: Rahten, SLS v beograjski skup{~ini, str. 105–118.O vplivu slovenskih poslancev na oblikovanje jugoslovanske zunanje politike gl. str. 110–111.


42


Na ekonomsko-socialnem polju je svoj è izoblikovan program izaprila 1920155 dopolnila s prodornima socialnima zahtevama. Zavzelase je namre~ za to, da je »dolàn delati vsak dràvljan, /.../ in sicerkoristno delati, ~etudi je bogata{ ali kapitalist«.156 Zasebna lastnina pase naj omeji in ustrezno dolo~i najvi{ja premoènjska mera, po na~elu:»Toliko in toliko premoènja sme imeti [posameznik], da ne {kodujesplo{nosti.«157

Nadalje je opozorila na vlogo Cerkve v dru`bi. Na tem mestu jeskladno s svojo idejnopoliti~no profiliranostjo poudarila, da za Kato-li{ko cerkev ne zahteva »nobenih predpravic, toda vzgoja katoli{kihotrok je v prvi vrsti stvar katoli{kih star{ev in katoli{ke Cerkve«.158

Tako se naj na vseh {olah pou~uje kr{~anski nauk, dejavnost Katoli{kecerkve pa naj se nasploh s strani dràve ne ovira (kanzelparagraf). Ssklepnim geslom »18. marec bodi dan sodbe! /.../ 18. marca vsi po-{tenjaki na krov!«159 je SLS pozvala volilce k volilnim skrinjicam.

Volilni izidi so v vsej dràvi izzveneli kot manifestacija za avtono-mizem in federalizem. V Sloveniji je SLS dosegla 60,5 % glasov (sko-raj predvojno vi{ino), s ~imer je dokazala, da {e zmeraj ve~insko ob-vladuje slovensko volilno telo.160 Svoj vodilni poloàj v doma~empoliti~nem prostoru je {e isto leta javno demonstrirala na 5. in hkratizadnjem katoli{kem shodu.161

V okviru te politi~ne manifestacije je katoli{ki idejnopoliti~ni ta-bor opozoril tudi na svojo nazorsko usmerjenost. Ta je {e zmerom te-meljila na Mahni~evem konceptu katoli{ke obnove in totalnega kr{~an-stva. Vzgoja in pouk v {olah bi tako morala biti utemeljena v katoli{kiveri, obvezen veronauk pa bi lahko pou~evali le poobla{~eni duhov-niki. Hkrati so na shodu {e poudarili, da je udejstvovanje v politi~nemìvljenju dol`nost vsakega katoli~ana. Mahni~eva pot je bila za sloven-ski politi~ni katolicizem tudi edina prava pot, saj je ostale idejnopo-liti~ne nazore ostro odklanjal. Ob ve~nem nasprotniku {e iz ~asov

155 Gl.: Perov{ek, Programi politi~nih strank, dok. {t. 16, str. 71–74.156 Perov{ek, Programi politi~nih strank, dok. {t. 20, str. 84.157 Prav tam, str. 84.158 Prav tam,, str. 85.159 Sodite po delih!, str. 77.160 Gligorijevi}, Parlament i politi~ke stranke, str. 149 (za rezultat v drugih delih dràve

glej str. 139–148); Melita Pivec, Programi politi~nih strank in statistika volitev, v: Slovenci vdesetletju 1918–1928, str. 360.

161 Med 25. in 28. avgustom je zbrala SLS v Ljubljani mnoìco skoraj 40.000 ljudi, s ~imerje dala novo vzpodbudo katoli{kemu gibanju v dràvi. – Jurij Perov{ek, Peti katoli{ki shod, v:Kronika XX/1, str. 290–291.


43


avstro-ogrske monarhije, liberalizmu, je negativno sodil tudi o njego-vem »idejnem otroku«, komunizmu. Tega je povsem izena~eval s fa{iz-mom in nacizmom, saj naj bi vsi ustvarjali »mehani~nega kolektivisti~-nega ~loveka« in nasprotovali temeljem kr{~anstva.162

Naj kot posebno zanimivost omenimo, da se je mar~nih volitev1923 udeleìla tudi Narodna ljudska stranka, ustanovljena le dobermesec prej (1. februarja 1923). Gre namre~ za stranko nekdanjegaèleznega na~elnika SLS dr. Ivana [u{ter{i~a, ki se je decembra 1922znova vrnil v domovino. Kot je sam dejal, ga je neka notranja sila, dane odre~e domovini svojih mo~i, gnala nazaj v politiko.163 S pomo~joNikole Pa{i}a, ki je v nasprotniku tedaj opozicijske SLS prera~unljivovidel svojega zaveznika, je ustanovil Narodno ljudsko stranko in sepodpirajo~ dràvni centralizem podal v boj za glasove. Nekdaj zvestislovenski volilci pa so mu to pot namenili le 879 glasov (0,49 %). Na-slednjih volitev se stranka ni ve~ udeleìla, dr. [u{ter{i~ pa se je umak-nil iz javnega ìvljenja.164

Po volitvah se je precej okrepljena SLS zna{la pred vpra{anjem,kako nadaljevati politi~ni boj za avtonomni poloàj Slovenije. Pri temsta se ji ponujali dve alternativi, »da se gre v Beograd mimo Zagrebaali da se gre v borbo skupaj z Zagrebom«.165 Veliko volilno zmago-slavje avtonomisti~nih strank v vsej dràvi je stranki seveda nareko-valo sodelovanje s podobno naravnanimi silami. Tako se je kmalu povolitvah, 27. marca, s Hrva{ko republikansko selja~ko stranko (HRSS)karizmati~nega Stjepana Radi}a in Jugoslovansko muslimansko orga-nizacijo (JMO) povezala v t. i. Federalisti~ni blok.166 Stranke Fede-ralisti~nega bloka so si bile kot predstavnice slovenskih, hrva{kih inmuslimanskih interesov edine, da je ureditev notranjepoliti~nih zadevv dràvi mogo~a le na temelju revizije vidovdanske ustave. In v tanamen so zahtevale pogovore z najmo~nej{o srbsko stranko – Narod-no radikalno stranko.

Radikali, ki so skupaj z malimi zavezniki obvladovali le dobro tret-jino parlamenta, so tedaj ob~utili resno nevarnost organiziranja mo~ne

162 Perov{ek, Slovensko me{~anstvo, str. 541–547.163 Pleterski, Ivan [u{ter{i~, str. 484.164 Jurij Perov{ek, Kratko ìvljenje Narodne ljudske stranke, v: Kronika XX/1, str. 283. O

poslednjem poglavju politi~ne poti Ivana [u{ter{i~a gl.: Pleterski, Ivan [u{ter{i~, str. 473–486.165 Gligorijevi}, Parlament i politi~ke stranke, str. 151.166 Gligorijevi}, Parlament i politi~ke stranke, str. 150–152; prim.: Perov{ek, Oblikovanje

programskih na~rtov, str. 18; Metod Miku`, Oris zgodovine Slovencev v stari Jugoslaviji, Mla-dinska knjiga, Ljubljana 1965, (dalje: Miku`, Slovenci v stari Jugoslaviji), str. 253.


44


in predvsem slo`ne opozicije. Hitro so pristali na politi~na pogajanja.S strankami Federalisti~nega bloka so tako v Zagrebu od 12. do 13.aprila razpredali misli o jugoslovanskem politi~nem poloàju in se nakoncu sporazumeli o nekak{nem politi~no-interesnem sodelovanju.Podpisani in sprva tajni sporazum, imenovan Markov protokol (pogeneralnem sekretarju NRS Marku \uri~i}u), je predvideval, da naj bivse stranke bloka podprle oblikovanje homogene radikalske vlade, vzameno za to pa dobile dolo~ene koncesije. SLS je denimo med dru-gim dosegla, da bi v prihodnje imenovali kraljevega namestnika vLjubljani zgolj sporazumno s SLS, prav tako pa naj bi, spet sporazum-no s SLS, zamenjali vse neobjektivne uradnike pokrajinske uprave, raz-pustili teroristi~no organizacijo Orjuno ter odobrili posebna posojilauniverzi in {olam.167

A br` ko je Pa{i} sestavil svojo homogeno vlado, je lahko pozabilna dolo~be Markovega protokola. NRS se je preprosto ogradila od nje-gove vsebine in zavladala sama, izkori{~ajo~ eno temeljnih lastnostijugoslovanskega parlamentarizma – neenotnost in razdrobljenost opo-zicije. Slednja pa je tokrat le uspela strniti vrste na sorazmerno {irokiosnovi. V za~etku marca 1924 so namre~ SLS, JMO in demokrati168 vsodelovanju s HRSS ustanovili Opozicijski blok, skozi katerega je natopotekalo skupno uskajevanje politi~nih aktivnosti omenjenih strank.169

»Za uresni~enje na~rta o ru{enju vlade s strani opozicije se je iskalougoden politi~ni trenutek.«170 A v parlamentarne igre se je tedaj vme-{ala vplivna zakulisna politi~na figura – kralj Aleksander, ki se je od-lo~il umetno podalj{ati ìvljenje vlade P-P (Pa{i} in Pribi}evi}, ki semu je pridruìl po lo~itvi z demokrati). Z odlokom je poslal skup{~inona po~itnice do 20. oktobra in tako onemogo~il opoziciji, da bi ji iz-glasovala nezaupnico. Kraljevo dejanje, ki je è mejilo na dràvni udar,

167 Zahteva NRS po homogeni radikalski vladi je odgovarjala tudi Federalisti~nemu bloku,saj se je slednji bal predvsem obnovitve trde centralisti~ne vlade Pa{i} – Pribi}evi}. – Gligo-rijevi}, Parlament i politi~ke stranke, str. 153; Jurij Perov{ek, Politi~ni odnosi do volitev 1925,v: Slovenska novej{a zgodovina 1848–1992, 1. zvezek, (ur. J. Fischer), In{titut za novej{ozgodovino – Mladinska knjiga, Ljubljana 2005, (dalje: Perov{ek, Politi~ni odnosi do volitev1925, SNZ 1), str. 269–270.

168 26. marca se je zaradi pristopa Demokratske stranke k Opozicijskemu bloku iz njeizlo~ilo Pribi}evi}evo krilo in ustanovilo Samostojno demokratsko stranko (SDS), kateri so sepridruìli tudi slovenski liberalci. Odnosi med strankami bloka so se tako le {e okrepili. – Miku`,Slovenci v stari Jugoslaviji, str. 280–281.

169 Mateja Ratej, Avtonomisti~na ideja v Slovenski ljudski stranki v letih 1923–1929 invpra{anje dekoncentracije upravne oblasti v ~asu vlade Antona Koro{ca, Zgodovinski ~asopis60 (2006), {t. 3–4, str. 380–381.

170 Gligorijevi}, Parlament i politi~ke stranke, str. 161.


45


je seveda naletelo na ostre obsodbe. Glasilo SLS Slovenec je komen-tiralo: »27. maj je za dràvo SHS zgodovinsko vaèn dan. Ta dan jereìm jasno posvedo~il, da se ne smatra vezanega na parlament, dasme prezirati voljo prete`ne ve~ine ljudstva in da se prav posebnone smatra obvezanega napram Slovencem in Hrvatom, ki jih nima zazakonodajno merodajen faktor v dràvi, temve~ zgolj za politi~nobrezpravne podlo`nike.«171 Svoje stali{~e je SLS {e uradno poudarila vposebnem razglasu slovenskemu narodu, v katerem je ponovno po-vzela svoja prizadevanja za dosego slovenske avtonomije in v zveziz nastalim politi~nim poloàjem izrazila jasno zahtevo, da se »ta revo-lucionarni ~in parlamentarne manj{ine niti za trenotek dalje ne vzdrùjes silo, da se takoj uzurpatorska vlada ukine in da se zopet vpostaviustavnost in parlamentarizem«!172

Nevzdr`ne politi~ne razmere, kjer je prisilno vladala vlada parla-mentarne manj{ine, je bilo mogo~e re{iti na samo en na~in. Mandatza sestavo nove vlade je kralj ponudil Opozicijskemu bloku (demokra-tu Ljubi Davidovi}u), ki je 27. julija 1924 oblikoval vlado s trdno par-lamentarno ve~ino in jasnim programom. SLS je v njej prevzela resorza prosveto in vere (Anton Koro{ec), resor za promet (Anton Su{nik),resor za agrarno reformo (Ivan Vesenjak) in resor za kmetijstvo (FranKulovec). Za nadaljnji razvoj dogodkov je posebej pomembno pouda-riti, da je postal minister za vojno in mornarico kraljev osebni pribo~nikgeneral Stevan Hadì},173 kajti prav on je nato kot neparlamentarni ~lanministrskega kabineta in kraljev ~lovek s svojim odstopom povzro~ilpadec Davidovi}eve vlade, ki tako, kljub parlamentarni podpori, nizdràla niti tri mesece. Sledila ji je vnovi~na vlada P-P in pred~asnevolitve 8. februarja 1925.174

Tudi na volitve leta 1925 je SLS stopila z jasno izraènimi zahteva-mi po vsestransko samostojni Sloveniji v okviru jugoslovanske drà-ve,175 kar ji je znova prineslo absolutno ve~ino glasov. Odstotek je bilsicer nekoliko ni`ji kot na prej{njih volitvah (56,3 %), vendar je ob dej-stvu, da je med volilnim bojem reìm izvajal hud pritisk na stranko,

171 Slovenec, 29. 5. 1924, Brez parlamenta.172 Slovenec, 31. 5. 1924, Slovenskemu narodu!173 Slovenec, 29. 7. 1924, Vlada zakona, reda in pravice sestavljena.174 Gligorijevi}, Parlament i politi~ke stranke, str. 174–178; prim.: Miku`, Slovenci v stari

Jugoslaviji, str. 297–298; Perov{ek, Politi~ni odnosi do volitev 1925, SNZ 1, str. 280–281.175 Perov{ek, Slovenska dràvna volja, str. 130; Melita Pivec, Programi politi~nih strank

in statistika volitev, v: Slovenci v desetletju 1918–1928, str. 360; Gligorijevi}, Parlament i po-liti~ke stranke, str. 187.


46


ustrahoval njene kandidate, konfisciral tisk in podobno, izid gotovopomenil veliko zmago. Na dràvni ravni sta si NRS in SDS s pomo~jonasilja sicer uspeli zagotoviti minimalno parlamentarno ve~ino, ki pabi prej ko slej predstavljala negotovo podporo vladi.176 Dejansko je bilvzpostavljen parlamentarni pat poloàj. Uravnoteèno skup{~insko teht-nico se je nato odlo~il prevesiti nih~e drug kot vodja HRSS Stjepan Radi}in s tem poskrbel za pravi meteorski preobrat v jugoslovanski politikidvajsetih let. Hrva{ki politik, ki je bil prav tedaj iz politi~nih vzrokovzaprt, je na nagovarjanje kralja – ta se je odlo~il za mehkej{i pristop khrva{kemu vpra{anju – povsem spremenil svojo dotedanjo politiko.Njegova stranka HRSS je iz imena ~rtala sporno besedo republikanska,priznala vidovdansko ustavo in dinastijo Kara|or|evi}ev ter skupaj zradikali Nikole Pa{i}a oblikovala t. i. vlado R-R (radikali – Radi}).177 SLSje tako v boju za nacionalno avtonomijo ostala brez komaj pridobljeneopozicijske zaveznice, ~esar ji ni kar tako odpustila. Novo koalicijo je vsvojem Slovencu pospremila z zgovornim primerom iz prej{nje mo-narhije. »Gospod Nikola Pa{i} mora te dni ob~utiti isto zadovoljstvo kakorga je pred ve~ kot pol stoletjem Franc Joèf, ko so pred njim klonili glavoin contumaciam na smrt obsojeni voditelji ogrske neodvisne stranke, kiso se odlo~ili za to, da podprejo centralizem habsbur{ke monarhije.Vendar je med njimi in prista{i ’nekronanega hrva{kega kralja’, Stjepa-na Radi}a, bistvena razlika. Ogri so si za svojo podporo avstrijskemucentralisti~nemu reìmu izgovorili skoro popolno politi~no in gospo-darsko neodvisnost svoje dràve, do~im je Stjepan Radi} /.../ vse zgo-dovinske in narodne zahteve Hrvatske enostavno `rtvoval za to, da gareìm oprosti obto`be zaradi veleizdaje.«178

[e ena v vrsti pikrih pripomb o vladi R-R, nedvomno vladi nas-protij, ki so jo sodobniki lahko prebrali v spomenici ob prvem deset-letju Kraljevine SHS: »Skoro edini pozitivni ~in te vlade, oìvitev obla-stnih skup{~in, je povzro~il volitve [v oblastne skup{~ine, op. J. G.]23. januarja 1927«,179 pa je obenem nakazala na dogodek izjemnega

176 Gligorijevi}, Parlament i politi~ke stranke, str. 195–196. O volilnem boju v Slovenijigl.: Miku`, Slovenci v stari Jugoslaviji, str. 299–311.

177 Gligorijevi}, Parlament i politi~ke stranke, str. 200–204; O vstopu HSS v vlado, njenempoloàju v njej in odnosu slovenske politike do le-te gl. podrobneje: Miku`, Slovenci v stariJugoslaviji, str. 313–323, 331–339 in Jurij Perov{ek, Preobrat v jugoslovanski politiki 1925, v:Slovenska novej{a zgodovina 1848–1992, 1. zvezek, (ur. J. Fischer), In{titut za novej{o zgo-dovino – Mladinska knjiga, Ljubljana 2005, str. 283–285.

178 Slovenec, 16. 7. 1925, RR.179 Melita Pivec, Programi politi~nih strank in statistika volitev, v: Slovenci v desetletju

1918–1928, str. 360.


47


politi~nega pomena za SLS. Volitve v oblastne skup{~ine mariborskein ljubljanske oblasti so namre~ – kakor je stranka sama pojasnjevala– ponujale mo`nost razviti »v skromnih mejah centralisti~ne ustave« vsajdelno samoupravo.180 Volilni izid je vnovi~ pomenil absolutno zmagoza SLS, ki se je tako po dolgih opozicijskih letih ponovno povzpelana oblast v Sloveniji.181 V okviru oblastnih samouprav je lahko uresni-~evala svoja prizadevanja za kulturno-prosvetni, gospodarsko-social-ni in deloma tudi politi~ni razvoj Slovenije. Pri tem velja izpostaviti,da sta bila oba velika ùpana, ki sta na~elovala oblastem, iz vrst SLS,kar je bilo zagotovilo njunega tesnega sodelovanja z oblastnima samo-upravama. SLS je na ta na~in, s koncentracijo vseh oblastnih organovpod svoje okrilje, uspe{no presegla upravno razdelitev Slovenije nadve oblasti. Ob tem pa je treba opozoriti, da je svoj monopolni obla-stni poloàj izkori{~ala tudi v strankarske namene in {e naprej krepilasvoje poloàje na terenu.182 Nenazadnje je njena mo~ vseskozi izvira-la iz silne podpore doma~ih volilcev in ni bila posledica reìmskegaprekup~evanja s poloàji v {tevilnih vladah dvajsetih let.

Sorazmerno ozek samoupravni okvir, ki sta ga omogo~ali obe skup-{~ini, je posku{ala SLS vztrajno {iriti. Njen cilj, vzpostavitev zakonodaj-ne avtonomije, pa je bilo mogo~e dose~i le z noveliranjem zakonodajena dràvni ravni. In prav tu je v krhkosti koalicije R-R SLS videla pri-lo`nost za ponoven zasuk k pragmati~ni oz. dvojni politiki.183 Ne grespregledati, da so bili ob oblikovanju vlade R-R o~itki SLS usmerjenipredvsem proti radi}evcem, v o~eh radikalov pa je stranka ohranjalapozitivno vlogo. Po izstopu Hrvatske selja~ke stranke (HSS) iz vlade jetako 1. februarja 1927 vstopila v radikalsko vlado Nikole Uzunovi}a (t. i.{esto Uzunovi}evo vlado) in v zameno za to zahtevala dodatne koncesijeglede oblastnih samouprav, ki bi ji omogo~ale utrditev dominantnegavpliva. Le pet dni zatem so bile njene zahteve izpolnjene. Minister zanotranje zadeve je najprej spremenil za~asen poslovnik oblastnih skup-{~in, iz katerega je ~rtal dolo~ilo, da morajo skup{~ine voliti oblastne

180 O delovanju oblastnih samouprav v mariborski in ljubljanski oblasti glej temeljno mo-nografijo Miroslava Stiplov{ka, Slovenski parlamentarizem 1927–1929. Avtonomisti~na pri-zadevanja skup{~in ljubljanske in mariborske oblasti za ekonomsko-socialni in prosvetno--kulturni razvoj Slovenije ter za udejanjenje parlamentarizma, Znanstveni in{titut Filozofskefakultete, Ljubljana 2000, (dalje: Stiplov{ek, Slovenski parlamentarizem); prim. tudi recenzijoJurija Perov{ka v Prispevkih za novej{o zgodovino 40 (2000), {t. 2, str. 139–144.

181 O volitvah v slovenski oblastni skup{~ini in SLS gl.: Stiplov{ek, Slovenski parlamenta-rizem, str. 75–94 in 106–113.

182 Stiplov{ek, Slovenski parlamentarizem, str. 93, 106, 345–350.183 Stiplov{ek, Slovenski parlamentarizem, str. 94.


48


odbore (svoje izvr{ne organe) po proporcionalnem na~elu, nato pa je{e odvzel velikim upanom (tedaj sta bila {e oba velika upana na Slo-venskem iz vrst SDS) nalogo sestaviti prvi predlog oblastnega pro-ra~una. Le-ta je bila po novem zaupana oblastnim odborom, kjer je napodlagi volilnega izida razumljivo gospodovala SLS.184

Vladi KU (klerikalci–Uzunovi}), kakor jo je imenovalo Jutro185 nibila usojena dolga ìvljenjska doba. Spra{ujemo se lahko, »ali je Ko-ro{ec sumil, da vlada ne bo dolgo ìvela in je zato poslal vanjo le svojodrugo garnituro Serneca, Gosarja in Kulovca«.186 @e aprila istega letajo je zamenjala vlada radikalskega disidenta in kraljevega zaupnikaVelje Vuki}evi}a, ki se je brez parlamentarne podpore obdràla tako,da je kralj razpustil skup{~ino in za 11. september ukazal ponovnepred~asne volitve.

Volilni program SLS za volitve 1927 se je bistveno razlikoval odprej{njih programov. Obrat v njeni politi~ni taktiki, ki ji je omogo~ilvstop v {esto Uzunovi}evo vlado, je namre~ ohranil trajnej{i zna~aj.Stranka je po pripovedovanju dr. Koro{ca znotraj srbske NRS opazila»razumevanje« za slovenske potrebe in se posledi~no odlo~ila za poli-tiko sodelovanja s srbskimi hegemonisti~nimi silami. Skladno s temstali{~em sta 11. julija 1927 na Bledu prvak NRS Velja Vuki}evi} inAnton Koro{ec sklenila politi~ni sporazum, imenovan pakt prijatelj-stva oz. blejski sporazum. V njem se je SLS zavezala, da bo po volitvahvstopila v novo Vuki}evi}evo vlado pod pogoji vidovdanske uredit-ve, v zameno pa je zahtevala novelizacijo zakona o oblastnih samo-upravah v smislu {iritve njihovih pristojnosti.187

Blejski sporazum lahko brez zadr`kov {tejemo za prelomno dejanjev politiki SLS. Z opustitvijo ostre avtonomisti~ne linije, kateri je sledi-la vse od ustanovitve prve jugoslovanske dràve, je odstopila od svo-jih na~el in gesel, s katerimi je od leta 1920 privabljala volilce. Pre-prost politi~ni ra~un ji je pokazal, da je glede na politi~ni poloàj vdràvi o~itno bolje »stati vedno blizu vlade, ~e è ne prav v vladi«;kajti tako stali{~e je, kakor je poleg {tevilnih drugih kritikov sporazu-

184 Stiplov{ek, Slovenski parlamentarizem, str. 117–118; Gligorijevi}, Parlament i politi~kestranke, str. 216, 224.

185 Mateja Ratej, Anton Koro{ec in Kun-reìm – Slovenska ljudska stranka v vladi NikoleUzunovi}a leta 1927, âsopis za zgodovino in narodopisje 77 (2006), {t. 2–3, str. 77.

186 Miku`, Slovenci v stari Jugoslaviji, str. 349. V tej vladi prehodnega zna~aja je bil AndrejGosar minister za socialno politiko, Fran Kulovec za kmetijstvo in Du{an Sernec za gradnje. –Kronika XX/1, str. 455–457.

187 Jurij Perov{ek, Blejski sporazum, v: Kronika XX/1, str. 324; Stiplov{ek, Slovenski par-lamentarizem, str. 173–174; Miku`, Slovenci v stari Jugoslaviji, str. 358; za vsedràvni zna~ajblejskega sporazuma gl.: Gligorijevi}, Parlament i politi~ke stranke, str. 230, 233–234.


49


ma opozarjal Lojze Ude, omogo~alo »za~eti s politiko lova za drobti-nicami«.188 V slovenski politi~ni stvarnosti je od resnej{ih politi~nihstrank, ki so se zavzemale za avtonomisti~no ureditev dràve, ostalale liberalno orientirana Slovenska kmetska stranka. Ta je tako od po-letja 1927 naprej, naj se sli{i {e tako absurdno, s 5,6 % osvojenih gla-sov in enim poslanskim mandatom189 edina izraàla dràvno voljo slo-venskega naroda. SLS se je svojim volilcem samo s krepitvijo omejeneoblastne samouprave prejkone izneverila, ~eprav je z razvojnega vi-dika njeno sodelovanje v vladi Sloveniji koristilo.190

Volilni shod Slovenske ljudske stranke v ^ren{ovcih 28. 8. 1927.Govori dr. Anton Koro{ec. (Muzej novej{e zgodovine Slovenije)

188 Lojze Ude, Zna~ilnosti zadnjega volilnega boja in dana{nji notranje-politi~ni poloàjv svitu borbe za samostojno zdruèno Slovenijo, Mladina 1927/1928, {t. 1, ponovno objav-ljeno v: Lojze Ude, Slovenci in jugoslovanska skupnost, Zalo`ba Obzorja, Maribor 1972, str.218. Kritike take politike je bila SLS dele`na z vseh strani; poleg tradicionalnih politi~nih na-sprotnikov liberalcev so jo obsojali tudi znotraj lastnih vrst, kjer je z druga~nimi pogledi è prejnastopala zlasti levo usmerjena katoli{ka mladina, ki se je zbirala okrog lista Kri` na gori (t. i.kriàrji). – Miku`, Slovenci v stari Jugoslaviji, str. 358–359; Janko Prunk, Slovenski narodnivzpon. Narodna politika (1768–1992), DZS, Ljubljana 1992, str. 252–253; Stiplov{ek, Sloven-ski parlamentarizem, str. 174. O SLS in nacionalnem vpra{anju do blejskega sporazuma prim.tudi kratek pregled Darka Fri{a, SLS in slovensko nacionalno vpra{anje med sprejetjem Vidov-danske ustave in Blejskim protokolom, v: Slovenija 1848–1998, str. 180–184.

189 Zapisani odstotek glasov so ji volilci namenili na volitvah 11. septembra 1927. – Gligo-rijevi}, Parlament i politi~ke stranke, str. 241.

190 Perov{ek, Slovenska dràvna volja, str. 133. Prim.: Vladimir Ravnihar, Mojega ìvljenjapot. Spomini dr. Vladimirja Ravniharja, ur. J. Cvirn – V. Melik – D. Ne}ak, Oddelek za zgo-dovino Filozofske fakultete – zbirka Historia 2, Ljubljana 1997 (dalje: Ravnihar, Mojega ìvlje-nja pot), str. 182–183.


50


Na zadnjih parlamentarnih volitvah v dvajsetih letih je SLS tako na-stopila z vladnim programom, kjer je opredelila svoje delo v prihodnjivladi, pri tem pa poudarila boj proti korupciji, potrebo po depolitizacijiuradni{tva, socialni zakonodaji in podobno. Sled nekdanjega avtono-misti~nega programa lahko najdemo le v zahtevi po raz{iritvi pristojnostioblastnih samouprav.191 A tudi to pot so ji volilci namenili absolutno ve-~ino glasov – 59,9 %. Po volitvah se je nato oblikovala e prej dogovor-jena vlada med NRS, JMO, demokrati in SLS. S strani SLS sta vanjo najprejstopila dr. Gosar, ki je postal minister za socialno politiko, in Franc Smo-dej, ki je prevzel podtajni{ko funkcijo v ministrstvu za prosveto, poznejepa tudi sam dr. Anton Koro{ec kot minister za notranje zadeve.192

»Reìmska nagrada« za sodelovanje SLS v novi vladi Velje Vuki-}evi}a je nato sledila v dveh etapah. @e kmalu po svojem konstituira-nju je vladni kabinet na svoji seji 17. novembra 1927 sprejel Uredboo prenosu poslov na oblastne samouprave, »pri ~emer sta po {tevilunovih pristojnosti izstopali slovenski samoupravi«.193 Pomladi 1928 paje Narodna skup{~ina s finan~nim zakonom k prora~unu za leto 1928pomembno raz{irila {e uredbodajne pristojnosti obeh slovenskih ob-lastnih samouprav, ki sta edini v dràvi dobili pravico spreminjati nele avstro-ogrske deèlne akte, marve~ tudi naredbe slovenske Narod-ne vlade in njene naslednice Deèlne vlade za Slovenijo. Ker sta imelipravico spreminjati predpise z zna~ajem zakona, moremo tako po-sledi~no govoriti celo o omejeni slovenski zakonodajni avtonomiji.194

Zahteve SLS iz njenega ustavnega na~rta leta 1921 in programa iz leta1923 so bile s {iritvijo pristojnosti oblastnih samouprav vsaj delnoizpolnjene. ê uporabimo Udetove besede, je prinesel »lov za drobti-nicami« nekaj velikih drobtin.

Razmere v skup{~ini so se po volitvah leta 1927 ob~utno zaostrile.Nasproti vladnemu polu se je namre~ oblikovala mo~na opozicijskaKme~ko-demokratska koalicija (KDK), ki je zdruèvala dva dotlej navidez smrtna sovra`nika – Stjepana Radi}a in Svetozara Pribi}evi}a. Vozra~ju besednih spopadov, medsebojnih àljenj in obra~unov med

191 Melita Pivec, Programi politi~nih strank in statistika volitev, v: Slovenci v desetletju1918–1928, str. 361; Gligorijevi}, Parlament i politi~ke stranke, str. 234.

192 Gligorijevi}, Parlament i politi~ke stranke, str. 241–242; Stiplov{ek, Slovenski parla-mentarizem, str. 186, 207.

193 Stiplov{ek, Slovenski parlamentarizem, str. 202. Samouprave so prevzele nekaterepristojnosti ministrstev za zdravstvo, za gradnje, za trgovino in industrijo, za socialno politiko inza kmetijstvo.

194 Stiplov{ek, Slovenski parlamentarizem, str. 237.


51


obema blokoma se je vro~ skup{~inski parket dokon~no vnel usodne-ga 20. junija 1928. Napetosti so se zaostrile do te mere, da je velikosrb-ski poslanec Puni{a Ra~i} med zasedanjem streljal na poslance HSS. Namestu je ubil poslanca Pavla Radi}a in \ura Basari~ka, »nekronani hrva-{ki kralj« Stjepan Radi} pa je za posledicami dobljene rane umrl slabadva meseca pozneje.195 V {e bolj razburkanem politi~nem poloàju, kije sledil streljanju, je vlada V. Vu-ki}evi}a odstopila. Politi~na kri-za se je zmerom bolj poglabljala,polarizacija strank v skup{~ini paje onemogo~ala iskanje re{itev.In v takih razmerah je v te`njipo pomiritvi razgretih duhovkralj Aleksander 24. julija poverilmandat za sestavo ministrskegakabineta Slovencu – dr. AntonuKoro{cu.

@e tri dni zatem je nova Koro{-~eva vlada196 prisegla in »ena naj-bolj teàvnih in dolgotrajnih kriz vpoliti~nem razvoju na{e dràve«197

je bila vsaj za~asno re{ena. AntonKoro{ec je s tem postal prvi inedini nesrbski predsednik vlade.A med ~ermi jugoslovanskegaparlamentarizma je lahko krmarille dobrih pet mesecev. Zaradi pre-tresov v koaliciji je vlada konecdecembra 1928 odstopila. Nove-ga mandatarja pa takrat Aleksander

Odstop Koro{~eve vlade je karikaturistbeograjske Politike, Pjer Kriàni},1. januarja1929 pospremil s karikaturoSre~a malega ~loveka na pla~ilni dan.( – Hvala Bogu, da nisem minister!– Zakaj le?!– No, prosim vas, prvega so ja vsipregnani iz slu`be.)

195 Miku`, Slovenci v stari Jugoslaviji, str. 365–372.196 Vladno koalicijo so sestavljale stranke prej{nje Vuki}evi}eve koalicije. Edini ~lan SLS v

vladi je bil njen predsednik Koro{ec, ki je bil hkrati tudi minister za notranje zadeve. Polegnjega je kot predstavnik Jugoslovanskega kluba vstopil v vlado tudi Stjepan Bari} (HPS). –Rahten, SLS v beograjski skup{~ini, str. 149–150. O odmevih na Koro{~evo vlado gl.: JurijPerov{ek, Slovenec na ~elu jugoslovanske vlade, v: Kronika XX/1, str. 332. O delu Koro{~evevlade gl.: Gligorijevi}, Parlament i politi~ke stranke, str. 263–264; Mom~ilo Ze~evi}, Neki po-gledi u Srbiji na politi~ku delatnost dr. Antona Koro{ca 1918–1940, Prispevki za novej{o zgodo-vino 31 (1991), {t. 1, str. 69–70; Mateja Ratej, Slovenska ljudska stranka v vladi Antona Ko-ro{ca – ratifikacija Nettunskih konvencij, Zgodovinski ~asopis 59 (2005), {t. 1–2, str. 111–127.

197 Slovenec, 28. 7. 1928, Vlada slovenskega premijera.


52


ni ve~ iskal. Neu~inkovitost parlamentarne demokracije v Kraljevini SHS inostra polarizacija strank na dva bloka sta ga utrdila v misli, da je najbolj{are{itev tako zanj kot za dràvo uvedba osebne kraljeve diktature. [estegajanuarja 1929 je tako suspendiral vidovdansko ustavo, parlament in stranketer za mandatarja postavil nestrankarskega ~loveka – generala Petra • ivko-vi}a. Narodna skup{~ina Kraljevine SHS je umrla naravne smrti e prej. Nazadnji seji se je sestala 28. novembra, nato pa do odstopa Koro{~eve vladeni bila ve~ sklicana.198

*

ê strnemo glavne zna~ilnosti politike Slovenske ljudske strankev obdobju vidovdanskega parlamentarizma v nekaj to~k, moramo naj-prej izpostaviti, da si je stranka odlo~ilen politi~ni vpliv na Sloven-skem zagotovila è za ~asa Avstro-Ogrske, zlasti po uvedbi volilnereforme leta 1907. Njen prevladujo~ poloàj ni bil nikoli vpra{ljiv tudipozneje, saj je z izjemo volitev v konstituanto leta 1920, kjer je osvojilazanjo skromno relativno ve~ino glasov, vseskozi zmagovala z abso-lutno ve~ino. Uveljavitev centralisti~ne in unitaristi~ne vidovdanskeustave leta 1921, ki ni upo{tevala dolo~b Krfske deklaracije, ènev-skega sporazuma in prvodecembrske adrese Narodnega vije}a, je zaSLS pomenila razo~aranje. V novi dràvi se je opredelila kot avto-nomisti~no-federalisti~na stranka in poudarjala te`njo po avtonomnemrazvoju upravno enotne Slovenije znotraj jugoslovanskega okvira. Ide-jo o decentralizirano urejeni dràvi je zagovarjala v vseh osrednjihprogramih, objavljenih v dvajsetih letih – v svojem prvem programuv Kraljevini SHS aprila 1920, v ustavnem na~rtu iz februarja 1921 in vprogramu iz marca 1923, v katerem je celovito razdelala svoje misli ofederativni preobrazbi jugoslovanske skupnosti. Do temeljnega zasukav njeni politiki je pri{lo po sklenitvi blejskega sporazuma julija 1927,ko je v zameno za {iritev pristojnosti oblastnih samouprav odstopilaod ostrih avtonomisti~nih zahtev in vstopila v vlado Velje Vuki}evi}a.Njen na~elnik dr. Anton Koro{ec je prevzel pomembno notranje mi-nistrstvo, pozneje, po parlamentarni krizi zaradi streljanja v skup{~ini,pa je postal celo prvi in edini nesrbski predsednik vlade. Trdimo lah-ko, da je (predvsem zaradi visoke volilne podpore) SLS s svojimi pro-grami in politiko v obravnavanem obdobju poosebljala politi~no voljoslovenskega naroda.

198 Gligorijevi}, Parlament i politi~ke stranke, str. 267; Jurij Perov{ek, Nehvale`na vlogaKoro{~eve vlade, v: Slovenska novej{a zgodovina 1848–1992, 1. zvezek, (ur. J. Fischer), In{titutza novej{o zgodovino – Mladinska knjiga, Ljubljana 2005, str. 315–318.


53


UVEDBA DIKTATURE KRALJA ALEKSANDRA

O diktaturi kralja Aleksandra

Potem ko je Stjepan Radi} poleti 1928 za vedno zatisnil o~iin se odpravil v onostranstvo, ga je tam è nestrpno pri~akovalznameniti Baja, alias Nikola Pa{i}. Takoj po prihodu ga je povpra-{al, kak{na je politi~na situacija v Kraljevini SHS, {e zlasti pa ga jezanimalo, kaj je ostalo od njunega sporazuma iz leta 1925.

»E, moj Baja,« je odgovoril Radi}, »ostal je samo spor, razumje è povsem izginil.«

In tako se je za~ela diktatura kralja Aleksandra.1

V vetrovni in mrzli beograjski no~i s 5. na 6. januar 1929 so {tevilninovinarji vztrajno ~akali pred Aleksandrovim dvorcem na veliko vest ore{itvi najnovej{e politi~ne krize v dràvi. Med njimi je bil tudi DaniloGregori~. Skupaj s francoskim dopisnikom je potrpe`ljivo stal med hi{-nimi vrati bli`nje stavbe in kadil cigareto. Pomenkovala sta se o aktual-ni politi~ni situaciji in Gregori~ je ugotavljal, da najbr` res ni drugegaizhoda iz krize kot ta, o katerem se je e nekaj dni {u{ljalo po Beogradu– ukinitev parlamentarizma. O~itno demokrati~no preèti Francoz paje z zani~ljivim nasme{kom na ustih odgovarjal, »da je verjetno ta ko~ljivipoloàj nekim ljudem zelo zaèlen«!2 Svojega jugoslovanskega kolegaje modro vpra{al, ~e se mu ne zdi mogo~e, »da kralj z zadovoljstvompri~akuje, kako se bo razdiralo politi~no ivljenje dràve in njenih strankin kako bo sama po sebi postala nesmiselna vsa zgradba jugoslovan-skega parlamentarnega ìvljenja«.3 Ob tem je pojasnjeval, kako sta mudan pred tem tako novi vodja HSS, dr. Vladko Ma~ek, kot Svetozar

1 Prirejeno po: Nikola Pa{i} u anegdotama. Sabrao Milovan Vitezovi}, Slu`beni glasnik,Beograd 2002, str. 158.

2 Danilo Gregori~, Samomor Jugoslavije, Lu~, Ljubljana 1945, str. 35.3 Prav tam.


54


Pribi~evi} povedala, da sta zagovarjala parlamentarno re{itev krize inizvedbo popolnoma svobodnih volitev, vendar je kralj njun predlogzavrnil. Gregori~ kljub kolegovim navedbam ni spremenil stali{~a. Po-liti~ni poloàj v dràvi in {e zlasti razpoloènje na Hrva{kem, kjer so obprvodecembrskem prazniku uprizorili prave uli~ne spopade, sta po nje-govem mnenju klicala k »odlo~nim odredbam«.4

Naslednje jutro, 6. januarja 1929, je bilo ugibanj in politi~nih kalku-lacij dokon~no konec. Kralj je izdal proklamacijo Mojemu dragemunarodu! Vsem Srbom, Hrvatom in Slovencem!, s katero se je »kot vla-dar in kot sin te zemlje« obrnil »neposredno na narod« in mu povedal,da je pri{el ~as, »ko med narodom in kraljem ne more in ne sme bitive~ posredovalca«. »Narodnim mnoìcam« je pojasnil, da je njegovo»du{o trgal« njihov »obupni klic«, kajti tako ljudska kot njegova pri~a-kovanja in èlje po konsolidaciji politi~nih razmer v dràvi se nisoizpolnili. Politi~no in parlamentarno ìvljenje v prvi jugoslovanski drà-vi je dobivalo »vedno bolj negativno obele`je« in posledi~no krnilougled dràve v tujini. Kralj je ob tem poudaril: »Sveta moja dol`nostje, da z vsemi sredstvi ~uvam dràvno in narodno edinstvo.«5

Sredstvo, za katerega se je v zares nezavidljivem politi~nem polo-àju odlo~il Aleksander, je bilo ostro in korenito. Politi~no dedi{~inoprvega desetletja jugoslovanske dràve je v celoti izbrisal. V zadnjemdelu svojega manifesta je namre~ odlo~il: »Ustava Kraljevine Srbov,Hrvatov in Slovencev od 28. junija 1921 se razveljavi. Vsi dràvnizakoni ostanejo v veljavi, dokler se po potrebi z mojim ukazom nebodo ukinili. Na isti na~in se bodo v bodo~e ustvarjali tudi novi zako-ni. Narodna skup{~ina, izvoljena 11. decembra 1927, se razpu{~a.«6

Aleksandrova odlo~itev 6. januarja 1929 gotovo ni bila popolno pre-sene~enje, toda v tistem trenutku morda le ni bila najbolj pri~akovanare{itev politi~ne krize. Nenazadnje je bil vzrok zadnje krize v dràviodstop vlade Antona Koro{ca, ki je bila v burni in kratki jugoslovanskipoliti~ni zgodovini è petindvajseta po vrsti.7 V desetih letih obstojaKraljevine SHS sta se torej povpre~no izmenjali dve vladi in pol v enemletu, kar pomeni, da je bila Koro{~eva demisija le {e ena v dolgi vrsti.Poleg tega so tudi konkretni razlogi za Aleksandrov korak – nere{eno

4 Prav tam.5 Slovenec, 6. 1. 1929 (druga posebna izdaja), Proklamacija Nj. Vel. kralja Aleksandra I.

Mojemu dragemu narodu! Vsem Srbom, Hrvatom in Slovencem!6 Prav tam.7 Karl Kaser, Handbuch der Regierungen Südosteuropas (1833–1980) II, Institut für Ge-

schichte der Universität Graz, Graz 1982, str. 3–31.


55


nacionalno vpra{anje z najve~jo ostrino v srbsko-hrva{kem sporu – bilinajbolj v ospredju po streljanju v skup{~ini junija 1928. A kralj se tedajni odlo~il za tovrstno potezo. Mandat je zgolj zaupal drugemu ~lovekuin vidovdanski parlamentarizem je ìvel naprej.

Po odstopu Koro{~eve vlade so bila, kakor vselej do tedaj, {irokoodprta vrata najrazli~nej{im razglabljanjem in spekulacijam o mo`nemrazpletu krize. Politi~ne kombinacije, ki so se pojavljale v javnosti, sosprva ustvarjale vtis, da je mo`na parlamentarna re{itev. Spomnimo,da je Koro{~ev kabinet v skup{~ini podpirala t. i. ~etvorna koalicija –zveza med SLS, NRS, JMO in demokrati. Medtem ko so prve tri strankeostajale slo`ne, so bile razmere v poslanskem klubu in sami strankidemokratov nejasne. Stranka Ljube Davidovi}a je bila vedno bli`ja za-greb{ki opoziciji. Kon~no so njeni ministri tudi izstopili iz vlade, s~imer so dejansko povzro~ili padec celotnega kabineta. Prav slednjedejstvo je è nakazovalo obrise mo`nega razpleta krize, ki ga je 2.januarja sam Koro{ec predstavil kralju. Predlagal je preprosto obnovo~etvorne koalicije ali pa prehod na trojno koalicijo (SLS, NRS, JMO) inza~etek pogovorov z Zagrebom.8 Obnova ~etvorne koalicije je bila tudipo mnenju Slovenca »najverjetnej{a in najsigurnej{a re{itev«.9 Kljubnavidezni razumnosti Koro{~evega predloga pa se je Aleksander od-lo~il druga~e. Za~el je s {irokimi konzultacijami in k sebi v avdiencopovabil skoraj vse vidnej{e politike. Iz Zagreba sta pri{la tudi vodi-telja KDK, na~elnik HSS Vladko Ma~ek in vodja samostojnih demo-kratov Svetozar Pribi}evi}.10 Petega januarja, po koncu posvetovanj,se je tako zdelo, da si kralj na kar naj{ir{i platformi prizadeva najtiizhod iz krize.

18 Todor Stojkov, Opozicija u vreme {estojanuarske diktature 1929–1935, Prosveta, Beo-grad 1969, (dalje: Stojkov, Opozicija), str. 63; o prvih odmevih na krizo gl.: Slovenec, 1. 1.1929, Po demisiji vlade; 3. 1. 1929, Demisija sprejeta; Jutro, 1. 1. 1929, Ugibanja o razvojuvladne krize; 2. 1. 1929, Danes odlo~itev o sprejetju demisije; 2. 1. 1929, Beograjska ugibanjao stali{~u KDK; 3. 1. 1929, Demisija sprejeta – konzultacije pri~ele.

19 Slovenec, 1. 1. 1929, Po demisiji vlade. – Po mnenju jugoslovanskega diplomata in Alek-sandrovega privrènca Prvislava Grisogona je imel tedaj kralj – poleg ukinitve parlamentariz-ma – na voljo {e tri zasilne izhode: lahko bi vlado zaupal {tevil~no {ibki KDK z nalogo pripravenovih volitev, lahko bi imenoval nevtralno vlado, ki bi prav tako pripravljala volitve, ali pa biohranil vlado obstoje~e koalicije »z nalogo, da {e naprej ìvotari iz dneva v dan«. – PrvislavGrisogono, Ujedinjena Jugoslavija (Od plemena i regionalnih koncepcija do nacionalnedràve), Ljubljana 1938, str. 93–94.

10 V avdienco h kralju so bili povabljeni naslednji politiki: A. Stanojevi} in V. Vuki}evi} kotpredstavnika NRS, V. Ma~ek in S. Pribi}evi} (KDK), Lj. Davidovi} (DS), A. Koro{ec (SLS),H. Hrasnica, ki je nadome{~al predsednika JMO Spaho, ter skup{~inski predsednik I. Mihajlo-vi}. – Slovenec, 4. 1. 1929, [iroke konzultacije se pri~ele; 5. 1. 1929, Dr. Ma~ek ostane v Bel-gradu.


56


Toda vso opisano politi~no manevriranje je bila o~itno le Potemki-nova vas, igra, ki naj bi prepri~ala javnost, da je mo`na re{itev samoena – ukinitev parlamentarizma. O~itno je imel francoski novinar pravin je bil ko~ljivi poloàj Aleksandru res zaèlen. Izkoristil ga je zauresni~itev svojega vnaprej pripravljenega na~rta. [iroke konzultacijeso bile pri tem zgolj izgovor, saj je kralj kot dober poznavalec poli-ti~nega ìvljenja v dràvi gotovo vedel, da ne bodo obrodile nobenihsadov.11 [e ve~, pokazale so, da so gledi{~a politi~nih strank na dràv-ni razvoj diametralno nasprotna. Na eni strani naj bi se politiki ~etvor-ne koalicije (tudi del demokratov) spra{evali, zakaj je Davidovi} splohsproìl krizo in se tako o~itno zavzemali za obnovo obstoje~e koali-cije, na drugi strani pa je Ma~ek zahteval popolno dràvno preuredi-tev12 in »vzpostavitev dràvnih, zgodovinskih in kulturno-zgodovin-skih ozemelj s saborom in popolno zakonodajo in upravo. To je zzakonodajno in izvr{evalno oblastjo.«13 Tako stali{~e je bilo za ostalestrankarske prvake povsem nesprejemljivo. ê so ga nekateri zavra~aliiz na~elnih razlogov, se je drugim zdelo neizvedljivo. Med slednjereal-politike lahko uvrstimo tudi Koro{ca, ki je prav tako zavrnil Ma~-kov predlog. Ko je kralj z mnenjem na~elnika SLS seznanil prvakaHSS, naj bi ta celo odvrnil, da Koro{ec laè. Aleksander naj bi na topripombo zgolj retori~no vpra{al: »Da, ampak zakaj vsi oni [strankar-ski prvaki, op. J. G.] laèjo?«14

Ostra stali{~a HSS so se seveda napajala v mnoì~nem nezadovolj-stvu, ki je po atentatu na karizmati~nega Stjepana Radi}a kipelo medljudstvom na Hrva{kem. Kraljev zagreb{ki zaupnik, novinar Toni [le-gel, je tako decembra 1928 poro~al na dvor, da je »trenuten poloàjzelo teèk« in da vodstvo najmo~nej{e hrva{ke stranke »zaradi splo{nepoliti~ne razpoloènja v teh krajih [na Hrva{kem, op. J. G.] prepro-sto ne more, ~etudi bi èlelo, za~eti pogovorov, pogajanj ali celo vzpo-staviti sodelovanja s katero od velikih vladnih strank«.15 Mnoì~ni pro-testi na Hrva{kem pa so imeli svoj antipod v srbski mr`nji pre~anskihsodràvljanov. Po svoje nadvse ilustrativno je anonimno pismo nekega

11 Stojkov, Opozicija, str. 63.12 O stali{~ih in razmerah v HSS na predve~er 6. 1. 1929 gl.: Ljubo Boban, Ma~ek i politika

Hrvatske selja~ke stranke 1928–1941. Iz povijesti hrvatskog pitanja (1. knjiga), Liber, Zagreb1974, (dalje: Boban, Ma~ek i politika HSS), str. 41–44.

13 Slovenec, 5. 1. 1929, HSS zahteva svobodno Hrvatsko.14 Svetozar Pribi}evi}, Diktatura kralja Aleksandra, Globus, Zagreb 1990, (dalje: Pribi}evi},

Diktatura), str. 85–86.15 Cit. po: Stojkov, Opozicija, str. 55.


57


Srba iz julija 1928, ki se je ohranilo v arhivu kraljeve pisarne. V njemje òl~ni pisec o~ital Hrvatom »zgodovinske napake«: »Kada su Srbiginuli, Vi ste uìvali pored Franje [cesarja Franca Joèfa, op. J. G.], asada bi Vi htjeli, da sudite Srbima, od danas, pa u budu}e. Sve }emoVas gaziti pi~ke Vam maj~ine. [pijuni, izdajice, vucibatine, smradi jedni,{okci, nevere. Ne samo {to smo ubili ove zlikovce [hrva{ke poslancev skup{~ini, op. J. G.] nego nikada vi{e mira ne}ete imati, sve }emoVas sa zemljom sravniti, a na Va{a zemlji{ta useliti Srbe heroje. – AVas? – Vas pojebati, pa sa Vama zna se ... Idite u Austriju, pa tamobudite verni, idite na Franjin grob pa mu se izjadajte.«16 Nacionalnanasprotja v prvi Jugoslaviji so v drugi polovici leta 1928 nedvomnodosegla enega svojih vrhov.

Notranjepoliti~ne razmere so tako bile za kraljev na~rt ve~ kotugodne. Morda se zdi, da so bile razmere neposredno po atentatu naRadi}a junija 1928 {e ugodnej{e, vendar Aleksander tedaj o~itno {e nibil pripravljen na radikalen korak. Poleg tega bi uvedba diktature takojpo streljanju v skup{~ini prav lahko ustvarila (~e è ne potrdila)17 vtis,da je bil atentat pripravljen na dvoru kot povod za ukinitev parlamen-tarizma,18 kar gotovo ne bi bilo modro dràvni{ko dejanje. Kralj je zauvedbo diktature ob drugih pripravah {e posebej potreboval »odobri-tev« tujine, zlasti zveste zaveznice Francije. Za to je poskrbel v no-vembru 1928, ko je odpotoval v Pariz in si pridobil podporo franco-skih oblasti.19

Po kon~anih pripravah, pozitivnemu mnenju Pariza in nastali vladnikrizi je v no~i s 5. na 6. januar 1929 Aleksander kon~no lahko kon~alparlamentarno agonijo Kraljevine SHS. Hkrati s svojo proklamacijo jeizdal {e vrsto spremljajo~ih zakonov, ki so dolo~neje zaznamovali dikta-turo, in imenoval novo vlado. Na ~elo slednje je postavil kontroverznoin sebi skrajno zvesto osebo – poveljnika kraljeve garde generala Petra@ivkovi}a. Predsedniku vlade je obenem zaupal tudi pomembno no-tranje ministrstvo, ostale resorje pa je deloma poveril predstavnikom

16 Arhiv Srbije i Crne gore (ASCG) 74, Dvor Kraljevine Jugoslavije, fasc. 11/22, Kancela-rija kralja 1919–1941, pismo anonimnega avtorja.

17 Stanko Majcen, funkcionar v Ministrstvu za notranje zadeve v ~asu Koro{~evega mini-strovanja, je v svojih spominih na Koro{ca zapisal, da je na predve~er skup{~inskega streljanjaatentator Puni{a Ra~i} obiskal notranjega ministra Koro{ca in se pri njem zadràl do enajstihpono~i. Po obisku ~rnogorskega poslanca naj bi Koro{ec dejal: »Nesre~a bo.« – Stanko Majcen,Moji spomini na dr. Antona Koro{ca, Zbrano delo (4. knjiga), DZS, Ljubljana 1996, str. 337.

18 Stojkov, Opozicija, str. 54.19 Prav tam. Prim. Branislav Gligorijevi}, Kralj Aleksandar Kara|or|evi}. Srpsko-hrvatski

spor, Zavod za u|benike i nastavna sredstva, Beograd 2002, str. 345–346.


58


srbskih strank – Nikoli Uzunovi}u, Milanu Sr{ki}u, Boì Maksimovi}u,Vojislavu Marinkovi}u, pozneje Kosti Kumanudiju, deloma pa pred-stavnikom hrva{kih gospodarskih krogov20 – Stanku [vrljugi, Otu Fran-ge{u, nekoliko pozneje @elimiru Maùrani}u. Minister za promet jepostal Slovenec, Anton Koro{ec, ki je bil tudi edini na~elnik politi~nestranke v novi vladi.21 Njegovo imenovanje v @ivkovi}ev kabinet jebilo posledica jasnega in preprostega dejstva, ki ga je Aleksander vnekem pogovoru razloìl srbskemu patriarhu Gavrilu: »On ima v Slo-veniji za sabo ve~ino ljudstva in tako ima njegova prisotnost v dana{njivladi ogromen pomen.«22

Imenovanje Petra @ivkovi}a za predsednika vlade je bila poteza,ki je {e posebej opredelila naravo prihajajo~e Aleksandrove diktatu-re. Pri tem je {e zlasti pomembno da je bil @ivkovi} vojak, kar je

Ko je general Petar @ivkovi} januarja 1929 sedel v fotelj predsednika vlade,je voja{ko uniformo sicer zamenjal za elegantno ~rno obleko, toda v resnicije {e naprej ostal zvest Aleksandrov vojak. (Muzej novej{e zgodovine Slovenije)

20 Velik del hrva{kih poslovnih krogov, kamor so sodili tudi omenjeni ministri, ni sledilpolitiki HSS. – Stojkov, Opozicija, str. 74.

21 Seznam prve sestave @ivkovi}evega kabineta po resorjih je med drugim objavljen v:Jutro, 7. 1. 1929, Nova vlada; Stojkov, Opozicija, str. 74–76.

22 Memoari patrijarha srpskog Gavrila, ur. Milan Mladenovi}, Sfairos, Beograd 1990, str. 60.


59


posledi~no opozarjalo na voja{ko oporo kraljevega reìma. Notranje-politi~ni pomen vojske, ki je z imenovanjem generala @ivkovi}a na~elo vlade nedvomno pridobil dodatne razse`nosti, pa v ìvljenju drà-ve ni bil novum. Kralj se je v svojih politi~nih potezah è dotlej ve~kratoprl na vojsko, med drugim è omenjenega leta 1924, ko je spodko-pal Davidovi}ev kabinet. Prav tako pa tudi politi~ni anga`ma dela vi-sokih ~astnikov ni pomenil ni~ novega. Nasprotno, skupina ~astnikov,zdruèna v neformalni organizaciji Bela roka, se je naslanjajo~ na izro-~ilo predvojne Srbije ~utila poklicana »sugerirati« linijo dràvne politi-ke. Njen vodja je bil prav @ivkovi}, njeni ~lani pa visoki funkcionarjitako v vojni kot civilni upravi. Povsem razumljivo je, da so svoj vplivpo januarju 1929 {e okrepili ter posredno in neposredno vplivali nakraljeve odlo~itve.23

@ivkovi} je sicer veljal za zvestega oprodo dinastije Kara|or|evi}.Njeno zaupanje si je pridobil e v letu 1903, ko je sodeloval v zaroti protiObrenovi}em. Pozneje je bil osebni spremljevalec mladega princaAleksandra in predvsem eden klju~nih udeleèncev solunskega proce-sa proti polkovniku Apisu in protikara|or|evi}evski organizaciji rnaroka. Njegova predanost kralju je bila o~itna,24 a prav tako o~itne so biletudi njegove slabosti. Kot vojak se ni odlikoval ne s spretnostjo ne s po-gumom in zato ni uìval posebnega ugleda.25 Prav tako kot ~lovek, ki senikoli ni ukvarjal s politiko, ni razumel politi~ne obrti. [e posebno sla-bost je pomenila njegova homoseksualnost, ki je tedaj veljala za te`ko indeviantno bolezen.26 Anonimni znanstvenik s psihopatolo{kega pod-ro~ja je vrh vsega menil, da je general resen psihi~ni bolnik in da ne sodina dràvni{ko funkcijo, temve~ v ustrezen zdravstveni zavod. Skladno znjegovo diagnozo je bil @ivkovi} psihopat, obolel za »totalno paranojo«,»nevaren in kompliciran bolnik«, ne zgolj »nek preprost pederasta«.27

23 Mile Bjelajac, Vojska Kraljevine SHS/Jugoslavije 1922–1935, INIS, Beograd 1994, (dalje:Bjelajac, Vojska 1922–1935), str. 241–245.

24 Ameri{ki poslanik ga je na kratko ozna~il kot skrajno zvesto »srednjeve{ko figuro«. –Joè Pirjevec, Jugoslavija 1918–1992. Nastanek, razvoj ter razpad Karadjordjevi}eve in Ti-tove Jugoslavije, Lipa, Koper 1995, (dalje: Pirjevec, Jugoslavija), str. 58.

25 O vzrokih za Aleksandrovo postavitev @ivkovi}a na ~elo vlade se je è v tridesetihletih obilno spekuliralo. Med {tevilnimi razlogi je kroìla tudi te`ko dokazljiva zgodba o tem,da bi naj @ivkovi} hranil dolo~ena pisma in fotografijo, s katerimi je kralja izsiljeval. Na kom-promitirajo~em posnetku je bil baje Aleksander v Nici ovekove~en z golo prostitutko v por-nografski pozi. – Bjelajac, Vojska 1922–1935, str. 135.

26 Branislav Gligorijevi}, Kralj Aleksandar Kara|or|evi} u evropskoj politici, Zavod za u|-benike i nastavna sredstva, Beograd 2002, (dalje: Gligorijevi}, Kralj Aleksandar), str. 184–185.

27 ASCG 37, Zbirka Milana Stojadinovi}a, fasc. 9/48, Politi~ko strana~ka pitanja, pismo dr.Veritasa.


60


Toda vsem manjkom navkljub je bil poveljnik kraljeve garde zvest inenergi~en ~lovek z jeklenimi ivci, ki je vodil eno naju~inkovitej{ih vladv jugoslovanski politi~ni zgodovini.28

*

S 6. januarjem 1929 je bilo ustavne dobe v Kraljevini SHS za nekaj~asa konec. Vse dolo~be vidovdanske ustave so s kraljevo proklama-cijo izgubile veljavo, med njimi tudi tiste, ki so govorile o dràvno--pravni ureditvi dràve, o vrhovni upravi, o poloàju kralja v dràvniureditvi in podobno. Aleksander je zato moral so~asno z razglasitvijodiktature nujno objaviti tudi Zakon o kraljevi oblasti in vrhovni dràvniupravi, s ~imer je konkretneje dolo~il novo dràvno ureditev in upra-vo. V prvi in drugi ~len novega zakona je dal jasno zapisati, da je Kra-ljevina SHS dedna monarhija, v kateri je kralj nosilec vse oblasti. »Kraljizdaja in progla{a zakone; postavlja dràvne uradnike in daje voja{ke~ine.« Kraljeva oseba je bila po zakonu nedotakljiva. »Kralja se ne moredelati za ni~ odgovornega, niti ne more biti kralj toèn.« Za razume-vanje narave diktature sta bila nadvse povedna 15. in 16. ~len, kjer jebilo zapisano, da »kralj imenuje predsednika in ~lane ministrskega sve-ta, ki so neposredno pod kraljem in delajo po njegovem pooblastilu vposameznih panogah dràvne uprave«. Ministri so bili odgovorni kralju,ki jih je lahko tudi obtoìl.29

Upo{tevaje navedene dolo~be zakona in zlasti dejstvo, da so biliministri odgovorni samo nedotakljivemu kralju, lahko neustavni reìmpo 6. januarju 1929 ozna~imo kot »~isto diktaturo«, v kateri je imel kraljabsolutno oblast.30 Septembra 1931 je prva Jugoslavija sicer znovapostala ustavna monarhija z Narodnim predstavni{tvom, toda bistvo

28 Poleg na{tetih @ivkovi}evih prednosti velja izpostaviti {e eno – njegovo politi~no spre-jemljivost, saj naj bi tako Radi} pred svojo smrtjo kot Koro{ec menila, da je prav on najprimernej{aosebnost za vodenje nepoliti~ne vlade. Po mnenju srbskega zgodovinarja Branislava Gligo-rijevi}a pa imenovanje @ivkovi}a za predsednika vlade le ni bila »dobra poteza«. – Gligorijevi},Kralj Aleksandar, str. 184 in 185.

29 Uradni list (UL) ljubljanske in mariborske oblasti, 4/1929, Zakon o kraljevski oblasti ino vrhovni dràvni upravi in popravek k zakonu v UL 5/1929; Slovenec, 8. 1. 1929, Zakon okraljevi oblasti in vrhovni dràvni upravi. Gl. tudi: Jurij Perov{ek, Zna~aj kraljeve diktature, v:Slovenska novej{a zgodovina 1848–1992, 1. zvezek, (ur. J. Fischer), In{titut za novej{o zgo-dovino – Mladinska knjiga, Ljubljana 2005, str. 321–323.

30 Prim.: Ferdo ûlinovi}, Jugoslavija izme|u dva rata II, JAZU, Zagreb 1961, (dalje:ûlinovi}, Jugoslavija), str. 11 in Miku`, Slovenci v stari Jugoslaviji, str. 385–386, kjer avtorkriti~no obravnava ostale oznake diktature, ki so se pojavljale v strokovni in sicer{nji javnosti.Tako med drugim zavrne opredelitve voja{ka diktatura, fa{isti~na diktatura in monarhofa{isti~-na diktatura.


61


reìma se s tem ni spremenilo. Na~in vladanja in oster nadzor nadpoliti~nim ìvljenjem ter tiskom sta omejevala svobodno izraànje de-mokrati~ne volje.31 Dràva je v prvi polovici tridesetih let ostajala trd-no v primeù monarha Aleksandra. To je bilo obdobje jugoslovanskezgodovine, ki ga lahko brez zadr`kov poimenujemo ~as osebne kra-ljeve diktature oz. diktatura kralja Aleksandra.

*

Kmalu po razglasitvi diktature je kralja obiskal znani francoski no-vinar Jules Sauerwein, urednik pari{kega Matina. Aleksander mu jenamenil celo uro in med pogovorom nanizal nekaj izjav, v katerih jeSauerweinu in javnosti ponudil svojo razlago novega stanja v dràvi.»’Diktatura’, je (kralj) ponavljal opetovano, ’je beseda, ki jo je lahko iz-govoriti, toda potrebno je, da se pravi~no razume. Sodim, da ni diktatu-re, ki bi bila manj opravi~enakakor je bila diktatura nekihstrankarskih {efov, ki so ne da bise dràli dolo~enih strankarskihprogramov suvereno odlo~ali otem, kdo od njihovih prijateljevbo izvoljen v posameznih okro`-jih. /.../ Kaj ho~em izvesti, jedocela enostavno. Dale~ je odmene misel, da vodim dràvoz avtoritativnim reìmom brezkontrole. Moji na~rti gredo zatem, da dam dràvi pozneje pra-vi parlamentarizem in resni~nodemokracijo na podlagi pravi~-nega volilnega reda.’«32 Kralj je vizjavi jasno poudaril, da je reìmnjegove diktature zgolj preho-den,33 kajti razmere v dràvi pre-prosto niso dopu{~ale drugegaizhoda. Le nekaj dni pozneje je v

Jules Sauerwein, urednik uglednegapari{kega lista Matin, je kmalupo razglasitvi diktature opravil dalj{iintervju s kraljem Aleksandrom.(Ilustrirani Slovenec, 1932)

31 Prim: Ivana Dobrivojevi}, Dràvna represija u doba diktature kralja Aleksandra1929–1935, ISI, Beograd 2006, str. 17–18.

32 Jutro, 18. 1. 1929, Kralj Aleksander o vzrokih in ciljih svojih ukrepov.33 Prim. uvodnik: Verbum regis, Slovenec, 19. 1. 1929.


62


intervjuju londonskemu novinarju Fergusonu dejal, da sprejema »na svojaramena vso odgovornost za svoj korak«.34 Tako je kljub {estemu ~lenuZakona o kraljevi oblasti in vrhovni dràvni upravi (Kralj ni bil za ni~odgovoren.) izpostavil svojo osebo in prevzel nase vso breme mo-rebitnega neuspeha {estojanuarskega reìma.

ê vsaj delno upo{tevamo opisane Aleksandrove izjave, lahkodomnevamo, da je njegova odlo~itev za diktaturo temeljila v objek-tivnih politi~nih okoli{~inah tistega ~asa in ne v njegovih osebnih na-gnjenjih. Sam po svojih osebnostnih lastnostih baje ni bil avtokrat.35

Veljal naj bi za {tudioznega vladarja, ki je vsak ve~er po pol enajsti,ko se je kon~al njegov delovni dan, v svojem kabinetu bral in pisalvse do ene pono~i. Bil naj bi ljubitelj umetnosti, arheologije in nu-mizmatike ter strasten {portnik; predvsem lovec, jaha~ in igralec teni-sa. Zelo je spo{toval svoje vojne tovari{e. V vsakem primeru je dajalvtis vzornega vladarja. Toda lepa vladarska fasada je v sebi skrivalatudi nekatere druge Aleksandrove lastnosti – ozko poznavanje sveta,dvomljive voja{ke sposobnosti, nasprotovanje avtonomiji jugoslovan-

Kralj Aleksander skupaj z romunskim kraljem Ferdinandom I. v Krmimed lovom na gamse. V levici drì nepogre{ljivo cigareto Gauloises.(Muzej novej{e zgodovine Slovenije)

34 Slovenec, 26. 1. 1929, Nova kraljevska beseda kralja Aleksandra.35 Gligorijevi}, Kralj Aleksandar, str. 181.


63


skih »plemen«,36 silno nervozo, naglo jezo in posledi~no krhko zdrav-je, ki pa ga ni oviralo pri njegovi vsakodnevni strasti – kajenju fran-coskih cigaret Gauloises. Kadil naj bi cigareto za cigareto, a vsako ledo polovice.37

*

V paketu novih zakonov, ki so iz{li ob razglasitvi {estojanuarskediktature, je bil tudi novi Zakon o za{~iti javne varnosti in reda vdràvi.38 Predpis je bil v ve~ini ~lenov podoben svojemu predhod-niku, Zakonu o za{~iti javne varnosti in reda v dràvi iz leta 1921, lev nekaj delih je bil usklajen z duhom novega reìma. Toda ti deli sobili za nadaljnje politi~no ìvljenje v dràvi usodni. Zakon je namre~v tretjem ~lenu dolo~al, da se »prepovedujejo in razpu{~ajo vse po-liti~ne stranke, ki imajo versko ali plemensko obele`je«. Kakor je ~askmalu pokazal, so to bile prav vse tedaj registrirane politi~ne strankev dràvi. Zakon je {e prepovedoval shode vseh vrst brez poprej{njegadovoljenja oblasti in, kar je bilo {e posebej zanimivo v politi~nem ìv-ljenju tiste dobe, no{enje znakov, zastav ali napisov »kot znak pozi-vanja ali {~uvanja, da se bi ustvarilo javno mnenje, da je treba obstoje~ipravni red zamenjati z drugim«.39 Kot za {alo je bila pod besedilomzakona zapisana dunajska vremenska napoved: V ju`nih Alpah so ver-jetne padavine. Naslednja leta dejansko niso bila pretirano vedra.

Med ostalimi zakoni, ki so bili uveljavljeni takoj ob za~etku dikta-ture, sta bila {e Zakon o spremembi zakona o oblastnih samoupravahin ob~inah in novi zakon o tisku. Na podlagi dolo~b prvega so bilerazpu{~ene vse ob~inske uprave v dràvi, poleg njih pa tudi vse ob-lastne skup{~ine z oblastnimi odbori vred, z drugim pa si je dràva

36 Pirjevec, Jugoslavija, str. 57, 62.37 ASCG 74, Dvor Kraljevine Jugoslavije, fasc. 38/56, Kancelarija kralja 1919–1941; Gli-

gorijevi}, Kralj Aleksandar, str. 168–179.38 Pristojnost sojenja v deliktih politi~nega zna~aja, ki jih je omenjal imenovani zakon, je

dobilo novoustanovljeno Dràvno sodi{~e za za{~ito dràve. Novi sodni organ je skozi vsa tri-deseta leta sluìl oblasti za preganjanje politi~nih nasprotnikov, v prvi vrsti komunistov. – ûli-novi}, Jugoslavija, str. 14. Zakon o ustanovitvi sodi{~a je objavljen v: UL ljubljanske in mari-borske oblasti, 5/1929, Zakon o dràvnem sodi{~u za za{~ito dràve in tudi v Jutru, 8. 1. 1929,Dràvno sodi{~e za za{~ito dràve.

39 UL ljubljanske in mariborske oblasti, 5/1929, Zakon o za{~iti javne varnosti in reda vdràvi; Slovenec, 8. 1. 1929, Zakon o za{~iti javne varnosti in reda v dràvi. Zakon je bil1. marca 1929 {e dopolnjen. Med drugim je prepovedal propagiranje odcepitve dela kralje-vine od dràvne celote in izzivanje »plemenske razcepljenosti« ali »plemenskega razdora«. –UL ljubljanske in mariborske oblasti, 25/1929, Zakon o izpremembi in dopolnitvi zakona oza{~iti javne varnosti in reda v dràvi z dne 6. januarja 1929; Slovenec, 2. 3. 1929, Dopol-nitev zakona o za{~iti javne varnosti.


64


ustvarila u~inkovito orodje za oblikovanje sebi prijaznega javnegamnenja.40 Aleksandrova diktatura je tako è v samem za~etku na insti-tucionalni ravni posegla vse do najni`jih struktur oblasti.

Zakonodajni tempo, ki so ga nakazali prvi dnevi diktature, se jenadaljeval skozi vse obdobje {estojanuarskega reìma. Zaradi neu~in-kovitosti Narodne skup{~ine je v dràvi po celem desetletju od njene-ga nastanka {e vedno obstajalo toliko pravnih obmo~ij kot ob zedi-njenju. [kodljivi »pravni partikularizem« ni oviral zgolj gospodarskegaprometa, temve~ vsa podro~ja dru`benega ìvljenja. Neurejeni so bilistvarno-pravni odnosi med dràvljani iz razli~nih delov dràve, poseb-no teàvo so predstavljali predpisi, ki so urejali zakonsko zvezo inpodobno.41 Pravna unifikacija dràve je tako bila nujna, njena ures-ni~itev pa nadvse pozitivna zasluga {estojanuarskega reìma.

Priprava zakonodaje je bila zaupana novemu organu – Vrhovnemuzakonodajnemu svetu, ki je pretresal in obravnaval mnoìco novospisa-nih zakonskih na~rtov in predpisov. O intenzivnosti zakonodajnega delapri~a dejstvo, da je bilo zgolj v prvem letu diktature na vladi obrav-navanih 23342 novih zakonov in podzakonskih aktov, vklju~no z nadvsepotrebnima Kazenskim zakonikom in Kazenskim postopnikom.43

Prav izena~enje zakonodaje je bila ena pomembnej{ih smernic de-lovnega programa nove vlade. Poleg tega so v programske cilje @iv-kovi}evega kabineta sodili {e ureditev socialno-politi~nih tem, sanacijadràvnih financ in gospodarstva, preosnova dràvne uprave vklju~noz zmanj{anjem {tevila ministrstev ter odprava protekcionizma v dràv-ni upravi. Na~rtovana zunanjepoliti~na usmeritev je ostajala enaka kotprej – izvajanje mirovne politike ob tesnem sodelovanju z zavezniki,predvsem s ê{koslova{ko. Omenjeni vladni cilji pa so ostajali v senciosrednje in najpomembnej{e programske to~ke, ki je skladno z ma-nifestom kralja Aleksandra predvidevala konsolidacijo dràve »v smis-lu jugoslovanskega edinstva« in posledi~no odstranitev nesporazumov»med posameznimi plemeni, ki prebivajo v Kraljevini SHS«. Za dosegotega cilja je zato bilo nujno vzpostaviti stanje, ko »naj ne bo nobene

40 Slovenec, 6. 1. 1929 (druga posebna izdaja), Novi zakoni; Zapisnici sa sednica Mini-starskog saveta Kraljevine Jugoslavije 1929–1931, priredili Lj. Dimi} – N. @uti} – B. Isailovi},JP Slu`beni list SRJ – Arhiv Jugoslavije, Beograd 2002, (dalje: Zapisnici), str. XXXIV–XXXV.

41 ûlinovi}, Jugoslavija, str. 10–11; prim.: Slovenec, 12. 1. 1929, Izena~enje zakonovprva naloga.

42 Se{tevek novih predpisov iz prvega leta diktature temelji na seznamu, objavljenem v:Zapisnici, str. 353–365.

43 ûlinovi}, Jugoslavija, str. 14; Slovenec, 14. 3. 1929, Danes se sestane zakonodajni svet.


65


organizacije ve~, ki bi bila le hrvatska, ali srbska, ali slovenska, ampakmorajo vse nositi splo{nodràvni in jugoslovanski zna~aj«.44

*

Prvi javni odmevi na vzpostavitev nove dràvne ureditve so bilina slovenskem ozemlju nadvse pozitivni. Oba nasprotujo~a politi~-na tabora sta prenehanje prej{njega stanja pozdravila in tako najbr`è za~ela zbirati politi~ne to~ke pri vladarju. Slovenec je v svojemprvem uvodniku po suspenzu ustave zapisal: »V kolikor je bilo obpriliki imenovanja nove vlade presene~enja, je to presene~enje v {iro-kih masah naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov bilo prijetno in po-nekod naravnost iskreno navdu{eno.« Uvodni~ar je v nadaljevanjubralcem pojasnjeval, da je demokracija è »dragocena pridobitev fran-coske revolucije«, toda v Kraljevini SHS àl ni naletela na plodna tla,saj je v dràvi prevladoval »duh strankarske zaslepljenosti«.45 Javnoizraèno stali{~e katoli{kega politi~nega tabora je bilo utemeljeno vdejstvu, da je kralj »izbral edino mogo~o in edino pravo pot v danempoloàju. Njen kon~ni cilj je to~no ozna~en: povratek resni~ne, nanesebi~ni ljubezni do ob~ega dobra in moralni odgovornosti slone~edemokracije.«46

Liberalno Jutro je bilo nekoliko bolj zadràno; najbr` zaradi dej-stva, da je v novo vlado vstopil Anton Koro{ec. Toda glavna smerni-ca, ki je odmevala v njegovih ~lankih, je v vsakem primeru pritrjeva-la novemu reìmu.47 V uvodniku z 8. januarja je zapisalo, da morakraljev apel, »naj v tem resnem trenutku vsi Srbi, Hrvati in Slovenci zvso vnemo pomagajo, da se skoraj ustvarijo zopet redne razmere inda se doseè taka ureditev na{e Jugoslavije, ki bo zasigurala naroduzadovoljstvo, dràvi pa mo~ in ugled /.../, globoko odjekniti v srcuvsakega rodoljuba«.48

Podobno so se odzvali tudi v drugih delih dràve. Novi reìm sopovsod sprejemali, izrazitej{ega javnega negodovanja ali demonstra-cij ni bilo. Celo nekateri vidnej{i hrva{ki ~asniki, med njimi Obzor, so

44 Slovenec, 22. 1. 1929, Program vlade; 22. 3. 1929, Delovni program vlade; 18. 4. 1929,Program vlade za prora~unsko leto 1929–30; Jurij Perov{ek, Slovenci in Jugoslavija v tride-setih letih, v: Slovenska trideseta leta, Slovenska matica, Ljubljana 1997, (dalje: Perov{ek, Tri-deseta leta), str. 19–20.

45 Slovenec, 8. 1. 1929, Vlada zakonitosti, pravice in enakosti.46 Slovenec, 19. 1. 1929, Verbum regis.47 Prim.: Jutro, 22. 1. 1929, uvodnik.48 Jutro, 8. 1. 1929, uvodnik.


66


se odkrito postavili na Aleksandrovo stran.49 Ukinitvi parlamentariz-ma niso nasprotovali niti vodilni politiki tedaj {e legalnih politi~nihstrank, vklju~no z na~elnikom HSS Ma~kom. Edino izjemo je predstav-ljala prepovedana Komunisti~na partija Jugoslavije, ki je diktaturo nasamem za~etku ostro zavrnila in ji napovedala oboroèn boj.50

Med najbolj iskrene privrènce novega reìma so gotovo sodili pred-stavniki gospodarskih krogov.51 Gospodarska in finan~na politika drà-ve v dvajsetih letih je namre~ bila »skoraj dosledno zgrajena na tem, ka-kor da imajo gospodarski krogi samo to pravico, da pla~ujejo davke, a danimajo besede v upravi dràve«.52 V letih najbolj divjega strankarskegakup~kanja z resorji in dràvnim denarjem so se trgovinske pogodbe s tu-jimi dràvami sklepale ne upo{tevajo~ dejanskih potreb gospodarstva,tako da je izvoz padal in slabil mo~ doma~ega gospodarstva. V novempoloàju so se poslovni krogi upravi~eno nadejali izbolj{anja. Upo-{tevaje omenjeno ni naklju~je, da so hrva{ki predstavniki v @ivkovi}evivladi prihajali iz vrst zagreb{kih finan~nih in gospodarskih krogov.53

Poleg najrazli~nej{ih organizacij, zdruènj in politi~nih strank sonovo stanje gore~e komentirale tudi naj{ir{e plasti prebivalstva. Mno-gi so ga pozdravili in svoje mnenje sporo~ali osebno kralju na dvor. Vnjegovi pisarni so tako ohranjena {tevilna pisma z izrazi podpore in zraznovrstnimi idejami za bolj{o prihodnost. V imenu prebivalcev Stojn-cev pri Ptuju je kralju in proklamaciji klical »ìvijo« tamkaj{nji gostil-ni~ar Ivan @uran, neki skopski knjièvnik mu je posvetil pesem Imal’koga?, v kateri se spra{uje, ali obstaja kdo, ki bi re{il narod in domo-vino, dubrovni{ki advokat Zvonimir Bjelovu~i} pa je celo razdelalpredlog nove administrativne delitve dràve. Obmo~je Slovenije jerazdelil na dve ùpaniji, podrejeni Vojvodi slovenskemu.54

49 Slovenec, 8. 1. 1929, Hrvati z navdu{enjem pozdravljajo novi poloàj.50 Stojkov, Opozicija, str. 73. O reakcijah KPJ na uvedbo diktature gl.: Janko Pleterski,

Narodi, Jugoslavija, revolucija, Komunist – DZS, Ljubljana 1986, (dalje: Pleterski, Narodi, Ju-goslavija, revolucija), str. 230–241.

51 Ti so 23. januarja 1929 poslali kralju posebno resolucijo, v kateri so pojasnili svoje teàvein predlagali nujne ukrepe za izbolj{anje poloàja. – Miku`, Slovenci v stari Jugoslaviji, str.387–388.

52 Slovenec, 9. 1. 1929, Program nove vlade.53 Prim.: Stojkov, Opozicija, str. 73.54 ASCG 74, Dvor Kraljevine Jugoslavije, fasc. 10/19, Kancelarija kralja 1919–1941. V zvezi

z Bjelovu~i}evim predlogom so zlasti zanimive meje obeh slovenskih ùpanij. Slednji bi biliteritorialno pribli`no enaki takratnim oblastem, vendar ne bi obsegali ^rnomlja, Metlike, @um-berka in Marindola, saj naj bi ti kraji pripadali Hrva{ki. Prav tako vanju ne bi bilo vklju~enoMe|imurje in Dolnja Lendava. O~itno je bil avtor resni~no pozoren na »ob~utljivost Hrvatov.«Ve~ o genezi slovensko-hrva{ke meje gl. v: Marko Zajc, Kje se slovensko neha in hrva{ko za~ne.Slovensko-hrva{ka meja v 19. in na za~etku 20. stoletja, Modrijan, Ljubljana 2006.


67


Prvi odzivi na Aleksandrovo potezo v delu tujine so prav tako bilinaklonjeni novim razmeram. Nem{ki in angle{ki listi so izraàli razu-mevanje in v nastalem poloàju videli pot k re{itvi jugoslovanskeganotranjepoliti~nega problema.55 Dunajska monarhisti~no usmerjenaReichspost je zapisala, da je bil »gordijski vozel /.../ z absolutisti~nimaktom kralja Aleksandra presekan«, s ~imer se je odprla pot za novoorganizacijo dràve.56 Najve~jega odobravanja je bil kralj deleèn vFranciji in na ê{koslova{kem. Medtem ko je prva dràva tako è bilaseznanjena z njegovim na~rtom, ga je tudi druga kot tesna zaveznicaenako zavzeto podpirala. âsniki v obeh dràvah so v kraljevem ko-raku videli pogumno dejanje, ki bo kon~alo obdobje politi~nih spo-rov.57 Stabilizacija notranjepoliti~nih razmer in posledi~na krepitev Kra-ljevine SHS v mednarodni politiki je seveda pomenila ve~anje teèmale antante, tj. zavezni{tva med ê{koslova{ko, Romunijo in Kraljevi-no SHS, obenem pa tudi ve~jo mo~ Francije, ki je veljala za patronaomenjenega zavezni{tva. Stali{~e Pariza do tega dela Evrope se nedvo-umno zrcali v besedah francoskega poslanika v Budimpe{ti iz februar-ja 1928: »Francoska politika v Srednji Evropi – to je Mala antanta.«58

Pozitivno mnenje v ve~ini tujih dràv je potrebno razumeti v {ir-{em politi~nem kontekstu obdobja med obema svetovnima vojnama.Aleksandrov korak tedaj namre~ ni pomenil izvirne dràvni{ke poteze.Avtoritarne vladavine so bile v tistem ~asu pogost politi~en pojav. NaPoljskem je na ta na~in vladal mar{al Jozef Pi³sudski, na Madàrskemje v tridesetih letih za~el kopi~iti pristojnosti admiral Miklos Horthy,na Portugalskem António de Oliveira Salazar, v [paniji se je nekolikopozneje na oblast zavihtel general Francisco Franco ... Aleksandrovadiktatura, ~eprav ~asovno nekoliko zgodnej{a, tako ni pomenila poli-ti~nega fenomena. Nasprotno, glede na notranje razmere v dràvi jebila med zaveznicami, pa tudi nevtralnimi dràvami, sprva zaèlena.

*

V ~asopisju in politi~ni publicistiki iz tridesetih let minulega sto-letja se je kot stalnica ponavljala teza, da je odlo~no Aleksandrovo de-janje 6. januarja 1929 re{ilo enotnost dràve in s tem sam njen obstoj.

55 Slovenec, 8. 1. 1929, Simpati~ni komentarji tujine.56 Reichspost, 7. 1. 1929, Diktatur in Jugoslawien.57 Slovenec, 8. 1. 1929, Simpati~ni komentarji tujine; Stojkov, Opozicija, str. 77–78.58 Cit. po: Vuk Vinaver, Jugoslavija i Francuska izme|u dva svetska rata (Da li je Jugo-

slavija bila francuski »satelit«), Institut za savremenu istoriju, Beograd 1985, (dalje: Vinaver,Jugoslavija i Francuska), str. 137.


68


V zaostreni politi~ni situaciji postrelih v skup{~ini se je kriza vdràvi dejansko zdela neobvlad-ljiva. Prijatelj Slovanstva, [kotRobert William Seton-Watson, jeugotavljal, da se je po tem do-godku zdelo, »da je dràvni{tvobankrotiralo, javno mnenje pa jegledalo na krono kot edini ustav-ni faktor, ki {e ni kompromitiranin je sposoben najti izhod iz sle-pe ulice«.59 Poseg kralja je takobil nujen, na~in, ki ga je izbral,pa je è kmalu po 6. januarju za-~el porajati dvome in vpra{anja.Ugledni publicist Seton-Watsonje diktaturi odkrito nasprotoval.êprav se je strinjal s potrebokorenite reforme jugoslovanske-ga politi~nega sistema, je trdil,da bi jo morala izvesti nevtralnavlada, na ~elo katere bi sodi-la civilna oseba. Nestrankarskavlada bi poskrbela za admini-strativno reformo in s politi~nimistrankami izpogajala nov volilnizakon. Medtem bi se razmere vdràvi umirile. »ê pa bi ta na~rtkljub vsemu propadel, bi bilo {edovolj ~asa za uvedbo diktature.Potem bi lahko po{teno trdili karsedaj ni mogo~e), da je kralj sto-ril protizakonito delo, ker so bilivsi zakoniti poskusi zaman.«60

Za novi reìm v KraljeviniSHS je bilo gotovo {e posebej

Ugledni publicist Robert WilliamSeton-Watson, dober poznavalecsrednje in jugovzhodne Evrope, je biloster kritik {estojanuarskega reìma.(Ilustrirani Slovenec, 1929)

59 Robert William Seton-Watson, Pozadina jugoslovenske diktature (Aleksandar, Pa{i}, Ra-di}, Pribi}evi}), samozalo`ba S. ]iri}a, Novi Sad 1967, (dalje: Seton-Watson, Pozadina), str. 19.

60 Seton-Watson, Pozadina, str. 26–27.


69


bole~e, da je Seton-Watson v uglednem ~e{kem ~asniku Lidové no-viny61 objavil serijo ~lankov, v katerih je analiti~no in s {tevilnimi argu-menti obsodil Aleksandrovo diktaturo. Med drugim je ugotovil, da jereìm v dràvi »na celi ~rti proti na~elu parlamentarizma in da je zadu-{il vsako svobodno kritiko«. To, kar se je tedaj dogajalo v prvi Jugosla-viji, je razglasil za »~isti absolutizem, nesprejemljiv za prista{a svobod-nih institucij katerekoli vrste«. Svojo nadvse ostro tezo je podkrepil zzgovorno primerjavo. Po njegovih podatkih je bilo med leti 1896 in1908 na Ogrskem v politi~nih procesih obsojenih 885 Nemadàrov naskupno 218 let zapora. Ti {tevili je nato postavil ob bok podatkom izprve Jugoslavije, kjer je bilo samo v prvih mesecih leta 1930 v politi~-nih procesih obsojenih 212 ljudi62 na skupno kar 770 let zapora. Na tejpodlagi je nato lahko sklepal, »da ’je nekaj gnilega v dràvi Danski’«.63

Odklonilno stali{~e do diktature je imel tudi Herman Wendel, nem{kipublicist, ki je v tujini podobno kot Seton-Watson veljal za poznavalcain simpatizerja prve Jugoslavije. Novi reìm je primerjal s tur{kimi za-tiralci in mu o~ital, da je jugoslovansko misel osramotil in ne re{il.64

Te`nja po ponovni vzpostavitvi ustavno-parlamentarnega reìma jepostajala vse bolj izrazita tudi med {tevilnimi jugoslovanskimi politiki izvseh pomembnej{ih politi~nih opcij. Prej izjemno nasprotujo~e si poli-ti~ne skupine so v kljubovanju neparlamentarnemu ivljenju na{le skup-ni interes in eljo za tesnej{e sodelovanje.65 Med politiki nastajajo~e Alek-sandrove opozicije je {e zlasti izstopal Svetozar Pribi}evi}, ki je postalprva vidnej{a rtev reìma diktature. Zaradi svojega opozicijskega delo-vanja je bil najprej interniran v mestece Brus v osrednji Srbiji, nato pa jeemigriral v tujino.66 Izven formalnega dosega jugoslovanske policije jepostal eden najostrej{ih kritikov kraljeve diktature. V Parizu je tako leta1933 izdal knjigo Diktatura kralja Aleksandra (La dictature du roi Alex-andre),67 v kateri je odlo~no obra~unal z jugoslovanskim monarhom.

61 Lidové noviny, 21. 10. 1930, Stav vìcí v Jugoslavii I; 22. 10. 1930, Stav vìcí v JugoslaviiII; 23. 10. 1930, Stav vìcí v Jugoslavii III; 24. 10. 1930, Stav vìcí v Jugoslavii IV.

62 Septembra 1938 je minister Miha Krek v poro~ilu tedanjemu predsedniku vlade MilanuStojadinovi}u zapisal, da je bilo v ~asu od 6. 1. 1929 do konca junija 1935 politi~no obsojenihpribli`no 18.700 ljudi, konfiniranih pa 38. – ASCG 37, Zbirka Milana Stojadinovi}a, fasc.47/305, pismo Kreka Stojadinovi}u z dne 16. 9. 1938.

63 Lidové noviny, 23. 10. 1930, Stav vìcí v Jugoslavii III.64 Herman Wendel, St. Georgstag – Hajdukentag. ^lanek, objavljen v Frankfurter Zeitung,

cit. po: Informacije, {t. 5, junij 1932, Strana {tampa.65 Stojkov, Opozicija, str. 106–107.66 Pribi}evi}, Diktatura, str. 138–140.67 Svetozar Pribi}evi}, Diktatura kralja Aleksandra, Globus, Zagreb 1990. Gl. {e recen-

zijo Metoda Mikuà, objavljeno v: Zgodovinski ~asopis 8 (1954), {t. 1–4, str. 300–306.


70


Kritika diktature, ki jo je bilo sli{ati iz tujine, pa v Jugoslaviji niimela javnega odmeva. Aleksandrov reìm je namre~ odlo~no sledilzastavljenemu cilju: mo~ni in enoviti dràvi. Kdor je v to podvomil alitemu celo odkrito nasprotoval, je padel v nemilost. Mo`nosti za odkritokritiko tudi ni bilo. Z novo zakonodajo je bila vsaka politi~na dejav-nost omejena, v tisku pa je bila uvedena ostra cenzura. Zmerom glas-na in {tevil~na hrva{ka opozicija je zato za~ela izdajati ilegalen listInformacije,68 ki je kljub policijski represiji iz{el v ve~ {tevilkah. Ano-nimni avtorji so v ostrem in ~ustvenem slogu zapisali, kaj se je zgodi-lo po {estem januarju: »In napolnile so se temnice, odprli grobovi, za-nihale so tanke vislice. Rezultat? Po treh in pol letih povsod pustota,lakota, beda in obup. Satanovo kraljestvo.«69

Tovrstne, sicer pretirane, sodbe opozicije pa so temeljile na {tevil-nih konkretnih argumentih, ki so pri~ali, da je dràva po 6. januarjupostajala represivna reìmska tvorba. Nenazadnje so to priznavali celo

68 âsopis hrani ASCG 84, Zbirka Hinko Krizman, fasc. 2/9.69 Informacije, {t. 3, maj 1932, Da se vratimo na »staro«?

Znamenita Glavnja~a ali uradno Uprava grada Beograda ni bila videti kotvla`ni trdnjavi podoben in strah zbujajo~ zapor. Dejansko je bila li~na vilav parku nasproti beograjske univerze, kjer pa kljub vsemu niso vladale»idili~ne« razmere. (Ilustrirani Slovenec, 1928)


71


vodilni reìmski politiki, a so v opravi~ilo navadno na{li kak cini~enizgovor. Na ta na~in je leta 1932 minister Milan Sr{ki} utemeljil cen-zuro: »Gospodje, jaz vem, da sta zakon o tisku in tiskovni reìm stro-ga. Nikar ne mislite, da smo tudi vsi mi navdu{eni nad tako strogimreìmom. Mi poznamo pomen tiska, ampak poznamo tudi hudobnodelovanje hudobnega tiska. Mi vemo, kaj je pred 6. januarjem pome-nil ta hudobni tisk. Mi vemo, da je za 20. junij in za tisto prelivanjekrvi v skup{~ini v polovi~ni meri kriv na{ brezvestni tisk. In gospod-je, ~e je torej bil tisk sodelavec vseh nesre~ pred 6. januarjem, ga jebilo treba omejiti in mi smo ga omejili, zavedajo~ se odgovornosti, dadelamo te`ko, toda koristno stvar.«70

Lovke novega reìma pa niso segale le v sfere zakonodajne inizvr{ilne oblasti, temve~ tudi na podro~je sodstva. Neodvisnost sodi{~,ki bi mogla varovati dràvljane pred nepotrebno represijo, je bila vprecej{nji meri okrnjena, za sojenje politi~nih deliktov pa je bilo usta-novljeno celo posebno, è omenjeno Dràvno sodi{~e za za{~ito drà-ve. Poleg tega, da je ta organ kaznoval z drakonskimi kaznimi, se nanjegove sodbe sploh ni bilo mogo~e pritoìti.71

Osrednji reìmski politiki so zaradi povedanega morali vztrajno inkontinuirano upravi~evati obstoje~e politi~ne razmere in si v njihovoapologijo vedno znova izmi{ljevati nove argumente. Milan Sr{ki} je venem svojih govorov pojasnil, da je Aleksandrov reìm »diktatura ure-jenega dela, /…/ diktatura najbolj{e delitve dela in obenem diktaturanajbolj{e metode dela. Zato je sedanji reìm le diktatura, ki ne trpi, dabi kdo oviral to do skrajnosti napeto delo in zato ob~utijo reìm kotdiktaturo le oni, ki so ovirali vse to delo. Sedanji reìm je diktatura,kakr{no so poznali stari Rimljani v ~asu velikih nevarnosti. Prostovolj-no so takrat izro~ili vso oblast enemu diktatorju, da je mogel ta ~imbolj izrabiti vse sile naroda.«72

Diktatura kralja Aleksandra, ki je sicer bila izraz realne politi~nepotrebe po konsolidaciji razmer v dràvi, je tako po svojem bistvupredstavljala avtokratsko in represivno vladavino. Njeno delovanje jebilo ~utiti na vseh podro~jih ìvljenja, {e zlasti na politi~nem in po-liti~no-organizacijskem. Po ukinitvi temeljnih politi~nih svobo{~in s{estojanuarskim aktom so bile politi~ne stranke s svojo organizacijskoinfrastrukturo namre~ usodno prizadete. Na podlagi analize ene izmed

70 Informacije, {t. 2, april 1932, »Rdjava {tampa«.71 Informacije, {t. 3, maj 1932, Nezavisnost sudova.72 Jugoslovan, 16. 10. 1930, Beseda o diktaturi.


72


njih, Slovenske ljudske stranke, se bo jasno pokazala narava kraljeve-ga reìma, ki se je dotaknil tako strankinega vodstva kot njenega zad-njega va{kega zaupnika.

Slovenska ljudska strankain uvedba diktature kralja Aleksandra

Najmo~nej{a slovenska politi~na stranka, Slovenska ljudska stran-ka, je v svojem ~asniku pozdravila {estojanuarske kraljeve ukrepe.Nenazadnje je njen na~elnik Anton Koro{ec postal ~lan novega vlad-nega kabineta. Ministrsko mesto je sicer zasedel kot posameznik inne kot predstavnik politi~ne stranke,73 vendar slednje ne spremenidejstva, da je SLS stopila v negotove ~ase s pomembno varovalko – zministrom v kraljevi vladi, ki je bil hkrati strankin najmo~nej{i pred-stavnik. Toda na videz ugoden poloàj katoli{ke stranke v novemredu le ni bil tako trden. Zlasti tretji ~len novega Zakona o za{~itijavne varnosti in reda v dràvi, ki je prepovedoval vse politi~nestranke z verskim ali plemenskim obele`jem, je v SLS povzro~al vzne-mirjenje.

Tri dni po nastopu diktature, 9. januarja, je Slovenec zastavil vpra-{anje »Kako tolma~iti ~l. 3 o za{~iti javne varnosti«74 in v odgovor po-nudil nadvse vzpodbuden ~lanek hrva{kega Obzora. Dopisnik hrva-{kega ~asnika je poro~al, da bo v kratkem sprejeto zakonsko pojasnilotretjega ~lena, »da se ne bi [~l. 3, op. J. G.] krivo tolma~il, kakor da bise hotelo s tem zakonom uni~iti stranke, ki imajo plemenske naslove.Ker ni namen zakona, da bi prepovedoval narodna imena Srb, Hrvatin Slovenec, bo ta stavek bliè raztolma~en in se bo naglasilo, da senana{a samo na stranke, ki imajo tendenco in ki delajo na to, da ce-pijo in razdruùjejo narod.«75 Med slednje po mnenju SLS ona samanikakor ni sodila. Res je imela plemensko ime, ki pa ni bilo v neskladjuz duhom kraljevega manifesta, saj so v njem jasno imenovani Slovencikot del dràvnega naroda.76 SLS tako po besedah visokega strankinega

73 Bojan Gode{a – Ervin Dolenc, Izgubljeni spomin na Antona Koro{ca. Iz zapu{~ineIvana Ah~ina, Nova revija, Ljubljana 1999, (dalje: Ah~in, Spomini), str. 70–71.

74 Slovenec, 9. 1. 1929, Kako tolma~iti ~l. 3. o za{~iti javne varnosti.75 Prav tam.76 [estojanuarski reìm narodov ni priznaval, »pa~ pa jih je videl kot sklenjeno enoto, ki

mora kot taka tudi ostati skupaj«. – Perov{ek, Trideseta leta, str. 19.


73


predstavnika dr. Marka Natla~ena ni bila plemenska stranka, ampak»predstavnik slovenskega dràvnega ìvljenja«.77

Toda dolo~ena negotovost kljub temu ni izginila. Poro~ila o mo`nemrazpustu prav vseh politi~nih strank so ostajala na naslovnicah in se pre-pletala z upanjem, da je bil novi zakon koncipiran preostro.78 Mo`nostukinitve SLS se ve~ ni zdela neverjetna. V tem kontekstu je bila {e zlastizanimiva novica, ki jo je Slovenec brez komentarja in povsem nevtralnoobjavil na prvi strani. Po Beogradu naj bi se {irila vest, da dr. Koro{ecustanavlja narodno stranko.79 e upo{tevamo, da je bil Slovenec glasiloSLS in da mu je poleg tega politi~ne smernice zarisoval Koro{ec oseb-no,80 omenjena novi~ka najverjetneje ni bila objavljena kot nepomemb-na vest iz beograjske ~ar{ije, ki je ne bi bilo vredno niti demantirati. Zdise, da je vodstvo stranke e nakazovalo mo`nost ukinitve SLS.

Medtem ko je SLS v prvih dnevih po 6. januarju skozi pisanje Slo-venca ustvarjala upanje in vtis, da stranka morda le ne bo razpu{~ena,je liberalno Jutro, nasprotno, spekuliralo, da je usoda SLS kot plemen-ske politi~ne organizacije zape~atena– stranka bo likvidirana.81 Polegtega je prista{e SLS {e dodatno vznemirjalo z vestmi o izstopu AntonaKoro{ca iz stranke. V @ivkovi}evi nestrankarski vladi naj namre~ nebi bilo prostora za strankarske moè. Tisti, ki so bili ~lani ali funkcio-narji strank, pa naj bi iz njih izstopili, torej tudi Koro{ec iz SLS. A na-~elnik SLS in stranka sta bila nelo~ljivo povezana, kar bi utegnil bitirazlog, da je tajni{tvo SLS to pot novico hitro ovrglo.82

V ~asu ugibanj o svojem nadaljnjem obstoju pa je stranka doseglanezanemarljiv politi~ni uspeh. Po Zakonu o spremembi zakona ooblastnih samoupravah in ob~inah so bile takoj v za~etku diktaturerazpu{~ene oblastne skup{~ine s svojimi izvr{nimi organi – oblastni-mi odbori. S tem dejanjem je bila SLS precej prizadeta, saj je skozioblastne samoupravne organe, kjer je gospodovala, lahko udejanjala

77 Slovenec, 16. 1. 1929, Soglasje vseh komponent potrebno.78 Slovenec, 10. 1. 1929, Belgrad komentira in ugiba; 11. 1. 1929, Reorganizacija in ~i{-

~enje uprave.79 Slovenec, 11. 1. 1929, Reorganizacija in ~i{~enje uprave. – Omenjena informacija o

ustanavljanju Narodne stranke je bila objavljena po razpustu prve politi~ne stranke – Srbskestranke. Le-ta je bila ukinjena zaradi svojega plemenskega obele`ja. Vest o ukinitvi Srbske strankein verjetnem razpustu SLS, ki bi logi~no sledil, je objavilo liberalno Jutro, 11. 1. 1929, Prvapoliti~na stranka razpu{~ena.

80 Prim.: Ah~in, Spomini, str. 63–65.81 Jutro, 11. 1. 1929, Prva politi~na stranka razpu{~ena; 13. 1. 1929, JMO kot plemenska

in verska razpu{~ena; 15. 1. 1929, Vpra{anje obstoja politi~nih strank.82 Jutro, 13. 1. 1929, Dr. Koro{ec izstopil iz SLS?; 15. 1. 1929, Vpra{anje obstoja politi~nih

strank.


74


svoje misli o kulturnem, gospodarskem in politi~nem razvoju Slove-nije. Skladno z novo zakonodajo so posle oblastnih skup{~in in oblast-nih odborov prevzeli imenovani oblastni komisarji.83 Prav to, za SLStragi~no dejstvo pa se je kmalu prelevilo v kar najbolj pozitivno stvar-nost. V mariborski in ljubljanski oblasti je bila namre~ vloga komisarjevzaupana dr. Josipu Leskovarju in dr. Marku Natla~enu,84 dotedanjimapredsednikoma oblastnih samoupravnih organov in vidnima ~lanomaSLS. Tako je bila kljub formalni ukinitvi obeh oblastnih samoupravomogo~ena kontinuiteta v njunem delovanju in hkrati tudi kontinuite-ta v monopolu SLS na oblastni ravni.85 Vstop Antona Koro{ca v {estoja-nuarsko vlado je s tem nedvomno obrodil prvi sade`.

*

Temeljna usmeritev kralja Aleksandra, podana v {estojanuarskemmanifestu, je vsem javno izraènim mnenjem in komentarjem navkljubostajala nespremenjena. [kodljivo strankarstvo, ki ni vodilo k notranjitrdnosti dràve, je bilo treba odpraviti. Zdi se, da se je kralj è prednastopom diktature zavedal, da za uresni~itev njegovih idej ne bo za-dostovala le odprava institucije, skozi katero so stranke posku{ale ude-janjati svoj program – skup{~ine –, temve~ bo nujna ukinitev stranksamih. @e v prvem mesecu diktature so tako ena za drugo formalnougasnile prav vse tedaj registrirane politi~ne stranke.86

Dvaindvajseti januar 1929 je bil za Slovensko ljudsko stranko uso-den. Tistega dne, v torek, sta ob {tirih popoldne v prostore tajni{tvastranke vstopila policijski svetnik Viktor Kokalj in policijski uradnikKarol Pavli~. Tajniku SLS Joètu Ko{i~ku sta vro~ila odlok ljubljanske-ga policijskega direktorja dr. Alojzija Gu{tina,87 v katerem je pisalo,da je stranka »po ~l. 3 zakona o za{~iti javne varnosti in reda v dràviz dne 5. januarja 1929 /.../ zabranjena in razpu{~ena«.88

83 UL ljubljanske in mariborske oblasti, 5/1929, Zakon o izpremembi zakonov o ob~inahin oblastnih samoupravah; Slovenec, 6. 1. 1929 (druga posebna izdaja), Novi zakoni.

84 Slovenec, 15. 1. 1929, Slovenska oblastna komisarja imenovana.85 Miroslav Stiplov{ek, Slovenski parlamentarizem 1927–1929. Avtonomisti~na prizade-

vanja skup{~in ljubljanske in mariborske oblasti za ekonomsko-socialni in prosvetno-kultur-ni razvoj Slovenije ter za udejanjenje parlamentarizma, Znanstveni in{titut Filozofske fakul-tete, Ljubljana 2000, (dalje: Stiplov{ek, Slovenski parlamentarizem), str. 300–301.

86 Zadnje {e dovoljene politi~ne stranke so bile razpu{~ene z odlokom notranjega ministr-stva 24. januarja 1929. – Jutro, 25. 1. 1929, Vse politi~ne stranke v dràvi razpu{~ene.

87 Policijskemu direktorju dr. Gu{tinu je dal nalog razpustiti SLS in tudi SKS, ki je bilarazpu{~ena hkrati s prvo, veliki ùpan dr. Vodopivec. Slednji je dobil potrebna navodila v zveziz razpustom strank v Beogradu, pri ministrskem predsedniku in notranjem ministru generalu@ivkovi}u. – Jutro, 23. 1. 1929, Slovenska ljudska stranka prepovedana in razpu{~ena.

88 Slovenec, 23. 1. 1929, Slov. ljudska stranka razpu{~ena.


75


Takoj naslednji dan, 23. januarja 1929, je na~elnik SLS dr. Koro{ecna prvi strani Slovenca objavil oklic prista{em stranke: »Vsem somi{lje-nikom! Po zakonu o za{~iti dràve od 6. januarja 1929 je tudi Slo-venska ljudska stranka razpu{~ena. Vse somi{ljenike prosimo, da sprej-mejo to dejstvo mirno in lojalno na znanje, vpo{tevajo~ vi{je dràvneinterese. O pravem in primernem ~asu Vam bomo predloìli, kar boz ozirom na nove razmere najbolj{e in najpotrebnej{e. Dr. AntonKoro{ec.«89

Koro{~ev poziv somi{ljenikom, naj sprejmejo ukinitev stranke mir-no, si je mogo~e razlagati kot tedaj edino smotrno in razumno dejanje,saj bi vsak resnej{i ali zgolj glasnej{i odpor proti odloku o razpustitvistranke nedvomno sproìl ostre kraljeve reakcije, ki bi utegnile spod-nesti Koro{~ev ministrski stol~ek. Veliko bolj zagoneten se zdi zadnjistavek, saj precej neposredno poziva somi{ljenike, naj se tudi v pri-hodnje ravnajo po napotkih strankinega vodstva. @e zgolj na podlagiKoro{~evega oklica lahko tako sklepamo, da formalni konec SLS ni

V tajni{tvu Slovenske ljudske stranke so se pred njeno razpustitvijo{e zadnji~ fotografirali. Na sredini sedi Fran Kulovec, levo ob stebru slonistrankin tajnik Joè Ko{i~ek. (Muzej novej{e zgodovine Slovenije)

89 Slovenec, 23. 1. 1929, Vsem somi{ljenikom!


76


pomenil tudi dejanskega konca stranke. Slednja je, prilagojena novimrazmeram, delovala naprej.

Novemu stanju se je SLS za~ela prilagajati {e pred formalno razpu-stitvijo. Na~elnik stranke Koro{ec se je le dan pred 22. januarjem mu-dil v Ljubljani,90 kjer je najverjetneje sodeloval v temeljitih pripravahna posledice ukinitve. Ko sta policijska uradnika vstopila v prostoretajni{tva SLS, sta namre~ lahko ugotovila, da je stranka svoj formalniustroj odpravila è sama. Napisne table z imenom stranke ve~ ni bilona pro~elju stavbe, v blagajni razen neznatnega zneska ni bilo denarja,v same prostore pa so se è en dan prej naselili uprava in konzorcijSlovenskega lista (ponedeljkove izdaje Slovenca) ter propagandni od-delek Slovenca. Tudi nedvomno bogatega arhiva SLS, ki bi razisko-valcem novej{e slovenske politi~ne zgodovine danes pomenil pravodragocenost, ni bilo. Po pisanju Jutra je v tajni{tvu ostalo »le nekajtiskovin in par volilnih imenikov«.91

Z ukinitvijo tajni{tev SLS pa je bil odstranjen zgolj vrh silno razveja-ne in mo~ne organizacije, ki jo je stranka sistemati~no vzpostavljalavse od konca 19. stoletja. Centralno tajni{tvo v Ljubljani in tajni{tvo vMariboru92 sta bili skupaj s {tevilnimi okrajnimi in krajevnimi odborisicer gonilna sila in povezovalni element v delovanju stranke, todanjena dejanska mo~ je temeljila na mreì strankinih zaupnikov, ki soz discipliniranim delom od vrat do vrat ohranjali vpliv SLS na terenu.Slednji so tudi sestavljali zbor zaupnikov, najvi{ji organ stranke, in voliliposlovode~i organ – izvr{ni odbor ali vodstvo stranke. In njih, zaup-nikov, z dekretom seveda ni bilo mogo~e razpustiti.

Po 22. januarju 1929 se tako za SLS na »terenu« ni ni~ bistvenospremenilo. Stranka je zgolj »spremenila svoje bivali{~e. Od{la je nam-re~ v podzemlje /.../. Strankin ustroj se je hitro in sre~no spremenil vpodtalno organizacijo. Stranka je organizirala mreò strankinih zaup-nikov do zadnje gorske vasi.«93 Zahtevno delo, povezano z organizaci-jo SLS v novih razmerah, je v prvih letih diktature najbr` vodilo zad-nje legalno izvoljeno vodstvo. Tega je zbor zaupnikov izvolil pred ve~kot dvema letoma, 14. novembra 1926 v Celju. Za na~elnika je bil tedaj

90 Jutro, 22. 1. 1929, Razpust hrvatskih strank izvr{en.91 Jutro, 23. 1. 1929, Slovenska ljudska stranka prepovedana in razpu{~ena; Slovenec,

23. 1. 1929, Slov. ljudska stranka razpu{~ena. Dan pred razpustom se je samo likvidiralo tuditajni{tvo SLS v Mariboru. – Slovenec, 24. 1. 1929, Maribor.

92 Poleg Centralnega tajni{tva SLS v Ljubljani in ve~jega tajni{tva v Mariboru je imela strankasvoja posebna tajni{tva tudi v drugih slovenskih sredi{~ih. – Domoljub (Vestnik Slovenske ljud-ske stranke, Washington), {t. 4, avgust 1954, Organizacijski ustroj Slov. ljudske stranke.

93 Prav tam.


77


potrjen nesporni voditelj Anton Koro{ec, prvo podna~elni{ko mestopa je namesto Bogomila Remca zasedel Marko Natla~en.94

Toda leta 1926 izvoljeno vodstvo je vodilo podtalno organizacijostranke le v prvih treh letih Aleksandrove diktature, avgusta 1931 seje namre~ oblikovalo novo vodstvo, ki se ga je prijelo ime {tirinajste-rica. Pri tem je zlasti zanimivo, da ~lani novega organa vanj niso vstopi-li brez soglasja strankarske baze, kakor bi v resni~no te`kih politi~nihrazmerah lahko pri~akovali. Vanj so bili povsem legitimno izvoljenina zboru zaupnikov. Shod {tevilnih zaupnikov v Ljubljani v ~asu pre-povedi SLS seveda ni mogel ostati neopaèn in je zatorej pomenilveliko posebnost v tedanjem slovenskem politi~nem ìvljenju. Za raz-jasnitev tega fenomena je potreben kratek skok v leto 1931, ki gabomo natan~neje prikazali v nadaljevanju.

Poleti leta 1931 Antona Koro{ca ni bilo ve~ v beograjski vladi. Naministrskem stol~ku ga je nadomestil politik manj{ega formata, ing.Du{an Sernec. Oba ministra, Koro{ec in Sernec, sta se kot predstav-nika nekdanje avtonomisti~no-federalisti~ne SLS morala soo~ati z uni-taristi~no-centralisti~no usmeritvijo vladne politike, kar je tako pri »vo-ditelju« Koro{cu kot »na terenu« v Sloveniji sproàlo prenekateroneprijetno vpra{anje. [tevilni pomisleki o tem, ali se spla~a biti ude-leèn v taki vladi, so botrovali Koro{~evemu odhodu iz vlade 29.septembra 1930. Skoraj leto pozneje, avgusta 1931,95 pa mu je kraljvnovi~ ponudil ministrsko mesto, vendar pod pogojem, da bosta onin njegova nekdanja stranka brezpogojno sprejelo nastajajo~o ustavo.Poleg tega bi na~elnik nekdanje SLS postal tudi ~lan nove vsedràvnereìmske politi~ne organizacije. Koro{ec je na predlog modro odgo-voril. Pojasnil je, da se mora v tako ko~ljivi zadevi nujno posvetovatis svojimi somi{ljeniki. In Aleksander, ki je o~itno {e vedno ra~unal naprvaka biv{e SLS, je s tem sogla{al.96

Enaintridesetega avgusta 1931 je Anton Koro{ec tako lahko skli-cal shod zaupnikov nekdanje SLS.97 V mali unionski dvorani v Ljublja-ni so se tistega dne po skoraj petih letih spet se{li prista{i stranke izvse Slovenije in prisluhnili nekdanjemu na~elniku. V svojem govoru

94 Slovenec, 16. 11. 1926, Zbor zaupnikov slovenske ljudske stranke.95 Prav tedaj je Aleksander bival v Sloveniji – v svoji vili Suvobor na Bledu. Pogovor s

Koro{cem je najverjetneje potekal tam, saj je 28. avgusta opoldne na Bled prispel tudi na~elniknekdanje SLS. – Jutro, 29. 8. 1929, Ministri na Bledu.

96 Domoljub, (Vestnik Slovenske ljudske stranke, Washington), {t. 4, avgust 1954, Organi-zacijski ustroj Slov. ljudske stranke; Ah~in, Spomini, str. 81.

97 Ah~in, Spomini, str. 77.


78


jim je Koro{ec orisal aktualne politi~ne razmere in predstavil kraljevoponudbo. Ob tem naj bi {e posebej prepri~ljivo poudaril, da bodoposledice morebitne zavrnitve vabila za strankine prista{e sila ne-ugodne in da se politi~nemu preganjanju ne bo mogo~e izogniti. Azbor je ponudbo kljub vsemu odklonil. O~itno je pretehtala Koro{~evateza, da je tudi to nekaj, »~e stranka v boju umrje«!98

Vodja stranke se je zavedal, kaj pomeni odlo~itev zbora zaupnikov– ~e tako prepovedani stranki so se obetali {e te`ji ~asi. Zato je tedajpovsem stvarno predvidel, da bo delovanje organov stranke okrnjeno,sklic {tevil~no obse`nega zbora zaupnikov pa vsaj v bli`nji prihodno-sti neizvedljiv. Trenutek, ko so bili vsi zbrani na enem mestu, je takobilo nedvomno treba izkoristiti za izvolitev novega vodstva, ki bo stran-ko vodilo v obetajo~ih se kriznih ~asih. Nastala je t. i. {tirinajsterica.99

Novi organ, ki se je tajno sestajal v stanovanju Franca Gabrov{kav ljubljanskem Unionu, je po poro~anju Ivana Ah~ina dejansko sestav-ljala petnajsterica politikov: nekdanji mariborski poslanec Ivan Vese-njak, biv{i predsednik mariborske oblastne skup{~ine Josip Leskovar,{tajerska duhovnika Marko Kranjc in Anton Cestnik, nekdanji ljubljan-ski poslanci Tone Su{nik, Fran Kulovec in Franc Kremàr, ravnateljZadru`ne zveze Franc Gabrov{ek, odvetnik in novinar Juro Adle{i~,uradnik Anton Milavec, nekdanji podpredsednik SLS Marko Natla~en,nekdanji tajnik stranke Joè Ko{i~ek, nekdanji poslanec Ivan êsnik,glavni urednik Slovenca Ivan Ah~in ter vzhajajo~a politi~na zvezdaMiha Krek. Morda se zdi nenavadno, da med navedenimi ni AntonaKoro{ca, ki je seveda ostal prvak nekdanje SLS, a je tedaj ìvel v Beo-gradu in se zato ni mogel udeleèvati sestankov {tirinajsterice. Kadarje obiskal Ljubljano, pa se je seveda sestal z njimi in jim pojasnjevalpoliti~ne razmere v prestolnici.100

*

Le dva dni po razpustitvi SLS je sicer nadvse zadovoljno Jutro èrazmi{ljalo, da gore~ega nasprotnika zgolj s formalno ukinitvijo {e ne

198 Ah~in, Spomini, str. 81; Domoljub, (Vestnik Slovenske ljudske stranke, Washington),{t. 4, avgust 1954, Organizacijski ustroj Slov. ljudske stranke.

199 Domnevamo lahko, da je {tirinajsterica neformalno nastala è prej, na tajnih sestankihvidnej{ih strankarskih politikov, ki v tedanjih politi~nih razmerah gotovo niso bili redki. Nazboru zaupnikov v Unionu je tako le dobila legitimno podlago. Prav tako za pripravo resnej{ihvolitev novega strankarskega vodstva takrat ni bilo objektivnih mo`nosti. Zdi se, da je Koro{eczgolj predlagal potrditev oseb, ki so è do tedaj tesneje sodelovale.

100 Ah~in, Spomini, str. 77–78.


79


bo konec. Slovenski katoli{ki politi~ni tabor je namre~ v svoji dolgizgodovini izgradil mnoìco nepoliti~nih organizacij, »ki sicer obstojijoizklju~no iz prista{ev klerikalne stranke ter tudi delujejo popolnomav smislu klerikalnega programa, pri katerih pa vendar socijalni, kul-turni ali gospodarski momenti daleko prevalirajo«.101 In te organiza-cije seveda niso ugasnile hkrati s stranko. [e ve~, v prihodnje so po-stale eden od organizacijskih stebrov ilegalne SLS.

Ena osrednjih politi~no-stanovskih organizacij katoli{ke stranke,ki je zdruèvala njene privrènce na podeèlju, je bila Jugoslovanskakmetska zveza. Prav dejstvo, da je imela organizacija politi~en zna-~aj, bi po 6. januarju utegnilo biti zanjo usodno, saj bi jo skladno znovo zakonodajo lahko brez teàv razpustili. Vodstvo slovenskegakatoli{kega politi~nega tabora je zato tik pred uveljavitvijo diktatureizvedlo zvit politi~ni manever in zvezo izlo~ilo iz formalne struktureSLS. Na ob~nem zboru 28. decembra 1928102 je preprosto spremenilopravila zveze, in iz politi~no-stanovske organizacije je nastala ne-odvisna stanovsko-strokovna kme~ka organizacija. Po odobritvi novihpravil v juliju 1929 je bila nato na tej podlagi ustanovljena Kmetskazveza za ljubljansko oblast, oktobra 1929 pa {e Kmetska zveza vMariboru. Maja 1930 je po ponovnem formalnem preoblikovanju vno-vi~ nastala enotna Jugoslovanska kmetska zveza za Dravsko bano-vino, vendar sta tudi poslej obe zvezi delovali lo~eno v nekdanji ma-riborski in ljubljanski oblasti. Z ohranitvijo Jugoslovanske kmetskezveze je SLS nedvomno ohranila pomemben del svoje organizacijskeinfrastrukture.103

Ob bok Jugoslovanski kmetski zvezi lahko brez zadr`kov posta-vimo Prosvetno zvezo, naslednico Krekove Slovenske kr{~ansko so-cialne delavske zveze. Ta je pod svojim okriljem zdruèvala {tevilneodseke in ustanove, ki so s svojo razvejano dejavnostjo skrbeli zakatoli{ko prosveto: Ljudski oder, Ljudsko knji`nico, Pevsko zvezo, Slo-vensko kr{~ansko ènsko zvezo, Radio, Kino ... Njihovo delovanje nibilo v navzkri`ju z dikcijo Zakona o za{~iti javne varnosti in reda vdràvi, tako da so lahko v prvih letih diktature nemoteno delovali

101 Jutro, 24. 1. 1929, uvodnik.102 Koro{ec je kot predsednik vlade odstopil 31. decembra 1928. O~itno je vodstvo SLS è

tedaj – v dnevih, ko je na~elnik pisal odstopno izjavo – ra~unalo z negotovo prihodnostjo in sev organizacijskem smislu za~elo nanjo tudi pripravljati.

103 Anka Vidovi~ - Miklav~i~, Kme~ko stanovsko gibanje v okviru SLS v zadnjem desetletjustare Jugoslavije, Revija 2000, {t. 46/47 (1989), str. 214–217.


80


naprej. S tem je tudi Prosvetna zveza ostala pomemben del struktureilegalne SLS.104

Poleg omenjenih dveh organizacij je pod okriljem nekdanje SLSdelovala {e cela paleta drugih, ki so obsegale prav vse sfere ìvljenja.Obrtniki so bili zbrani v Obrtni zvezi, {olajo~a se mladina v Slovenskidija{ki zvezi in Akademski zvezi ter delavci v delavsko-strokovni Ju-goslovanski strokovni zvezi, ki pa se je zaradi svoje kr{~anskosocia-listi~ne idejne usmeritve zapletala v vse ostrej{e spore z vodstvomstranke.105 Naj{ir{a mladinska organizacija katoli{kega tabora je bilaJugoslovanska orlovska zveza, medtem ko je Krekova mladina zdru-èvala delavsko mladino in se, podobno kot Jugoslovanska strokovnazveza, vse bolj razhajala z vodstvom stranke ter se priblièvala poli-ti~ni levici.106

Tako {iroko razpredena dejavnost katoli{kega politi~nega taboraje potrebovala mo~no gospodarsko-finan~no zaledje, ki je temeljilo na{tevilnih, zlasti kreditnih zadrugah, zdruènih v Zadru`ni zvezi in Gos-podarski zvezi. Kme~ki prihranki so se prek zadru`ne mreè zbiraliv Zadru`ni gospodarski banki, s ~imer je nastajal mo~en strankarskonadzorovan kapital.107

Vse na{tete organizacije so, vsaj v za~etku Aleksandrove diktatu-re, nemoteno delovale naprej in skozi njih je seveda delovala naprejtudi prepovedana SLS. Pri tem je zanimivo, da je z velikim kulturnimpomenom katoli{kih organizacij sogla{al tudi liberalni tabor. O njihovimorebitni ukinitvi je Jutro izraàlo sicer zadràne, vendar odkrite po-misleke.108

Toda v maju 1929 se je z novim dejavnikom katoli{kega politi~-nega tabora liberalni zorni kot korenito spremenil. Tedaj je za~elanastajati Katoli{ka akcija, sicer povsem verska organizacija, ustanov-ljena leta 1922 s pape{ko okro`nico Ubi arcano Dei consilio. Potem

104 Ve~ o Prosvetni zvezi glej v: Anka Vidovi~ - Miklav~i~, Kratek oris razvoja in dejavno-sti Prosvetne zveze (PZ) v letih 1929–1941. Razvoj kr{~ansko-socialnih organizacij in njiho-vih glasil, v: Zgodovina v {oli 5 (1996), {t. 2, str. 10–17.

105 Miroslav Stiplov{ek, Die christlichsozialistische Gewerkschaftsorganisation in Slowe-nien 1918–1941, Österreichische Osthefte 35 (1993), {t. 3, str. 453–454, 456.

106 Anka Vidovi~-Miklav~i~, Mladina med nacionalizmom in katolicizmom. Pregled raz-voja in dejavnosti mladinskih organizacij, dru{tev in gibanj v liberalno-unitarnem in ka-toli{kem taboru v letih 1929–1941 v jugoslovanskem delu Slovenije, [tudentska organizacijaUniverze, Ljubljana 1994, (dalje: Vidovi~ - Miklav~i~, Mladina med nacionalizmom in kato-licizmom), str. 36–37.

107 Vidovi~ - Miklav~i~, Mladina med nacionalizmom in katolicizmom, str. 36.108 Jutro, 27. 1. 1929, uvodnik.


81


ko se je organizirala tudi na slovenskem ozemlju, je v svoje vrsteprivabila mnoge privrènce prepovedane SLS. Skladno s tedanjimidefinicijami je pomenila »sodelovanje organiziranih laikov pri hierar-hi~nem apostolatu cerkve«, torej je bila duhovna, nadstrankarska innepoliti~na organizacija, ki pa se vplivom sebi najbli`je stranke le nimogla izogniti.109 In to je seveda hitro zmotilo slovenske liberalce.[iroko zasnovan program dela Katoli{ke akcije, {e zlasti pa njen orga-nizacijski ustroj sta botrovala misli, da to »ni ne red, ne kongregacija,jasno pa je, da je organizacija s svojimi cilji, pravili in programom.Odgovarja strukturi biv{ih politi~nih strank, s katerimi se krije tudi po{iroki nalogi, le s to razliko, da se vanjo podrejajo povrh {e formalnonepoliti~ne organizacije Orlov, katoli{kih akademikov in ostale mla-dine, ki s tem tudi javno priznavajo cerkveno varu{tvo.«110 Vodstvonove organizacije – {kofijski svet – je postavljal {kof, in poleg pred-sednika, podpredsednika ter tajnika vanj imenoval tudi svojega nad-zornika. Med preostale ~lane sveta pa so vstopili {e predstavnikikatoli{kih organizacij (Orlov, Prosvetne zveze ipd.). Katoli{ka akcija,na ni`ji ravni organizirana v ùpnijske svete, je s tem postala krovnakatoli{ka organizacija. Ob tem pa velja poudariti, da ni bila registri-rana po dru{tvenem zakonu in tako v formalnem smislu sploh ni ob-stajala. V svojih pravilih se je sicer res oklenila zgolj duhovnousmer-jevalne vloge in priznavala avtonomnost vanjo vklju~enih organizacij,kar pa ni izklju~evalo njenega vpliva in jasnega idejnopoliti~negapredznaka.111

*

Slovenska ljudska stranka je tako kljub formalni ukinitvi ìvela indelovala dalje, skozi vso prvo polovico tridesetih let. Po letu 1935 jenjeno ~lanstvo z vodstvom vred vstopilo v novoustanovljeno stranko,Jugoslovansko radikalno zajednico, in pod njenim formalnim okvirjemdejansko ohranjalo SLS. Tik pred okupacijo Kraljevine Jugoslavije,spomladi 1941, sta se ministra iz vrst nekdanje SLS, dr. Miha Krek in

109 Vidovi~ - Miklav~i~, Mladina med nacionalizmom in katolicizmom, str. 51–54.110 Jutro, 19. 5. 1929, »Katoli{ka akcija« za Slovenijo.111 Prav tam. Ob napadih na Katoli{ko akcijo je Jutro rado povzemalo ~lanke iz revije Kri`,

glasila mlaj{e katoli{ke inteligence, ki je obsojala »merodajne klerikalne kroge« in se zavzema-la za depolitizacijo duhov{~ine. – Jutro, 28. 6. 1929, Duhov{~ina, katoli{ka akcija in politika;11. 8. 1929, uvodnik. Jutru je pritegnil tudi Pucljev Kmetski list in s citati iz katoli{kega {tudent-skega mese~nika Ogenj prav tako opozarjal na {kodljivost politi~nega delovanja duhovnikov.– Kmetski list, 27. 3. 1929, Kaj pravijo katoli{ki {tudentje?


82


dr. Fran Kulovec, ponovno za~ela deklarirati kot ~lana SLS,112 vendarslednje ne more zanikati dejstva, da SLS formalno ni ve~ obstajala. Vod-stvo stranke, ki je bilo po letu 1945 strankarskoorganizacijsko in poli-ti~no dejavno v tujini, je tako s formalnega vidika predstavljalo osta-nek ilegalne stranke, prepovedane 22. januarja 1929. V tem kontekstuse zdi zanimivo, da je bila SLS vse od leta 1929 formalno v povsemenakem polo`aju kot prav tako ilegalna Komunisti~na partija.

112 Slovenec, 28. 3. 1941, Vlada narodne koncentracije; Jure Ga{pari~, Dogajanje v Slove-niji do aprilske vojne, Slovenska novej{a zgodovina 1848–1992, 1. zvezek (ur. J. Fischer),In{titut za novej{o zgodovino – Mladinska knjiga, Ljubljana 2005, str. 414.


83

ÂS SOBIVANJA S KRALJEVIM RE@IMOM


Minister Anton Koro{ec

Kakor pred 6. januarjem 1929 je tudi po tem datumu nekdanja SLSostala zvesta politi~nemu vodilu, ki ga najla`je ozna~imo kot »Realpo-litik«. Skladno s svojim pragmati~nim nagnjenjem je njen nesporni prvi~lovek, Anton Koro{ec, vstopil v novo vlado in prevzel sorazmernonepomemben prometni resor. Motivi, ki so ga vodili v vlado, so bili,podobno kot motivi kralja, ki ga je povabil v vlado, posledica prepro-stega politi~nega ra~una. Aleksander je namre~ v svoji novi vladi po-treboval tudi opaznej{ega politi~nega predstavnika iz Slovenije, pomo`nosti takega, ki bi uìval ve~insko podporo slovenskega politi~-nega telesa in ugled v tujini. Izbor se je v tem primeru dejansko zoìlzgolj na Koro{ca. Po drugi strani pa se je na~elnik SLS zavedal, da jenova centralisti~no-unitaristi~na smer dràvne politike ve~ kot prime-ren okvir za tesnej{e sodelovanje slovenskih liberalcev v vrhovnidràvni upravi. ê torej ne bi sam vstopil v @ivkovi}ev kabinet, bi ganajverjetneje »nadomestil« vodja slovenskih liberalcev Albert Kramer.Koro{~evo ministrovanje je tako imelo, sode~ po pisanju njegovegabli`njega tovari{a Ivana Ah~ina, »le ta smisel, da prepre~uje prevelikozlo za na{ narod«.1 Upo{tevaje opisane okoli{~ine se zdi popolnomaodve~ in nepomembno razglabljati o tem, kdo je koga dejansko pro-sil za prevzem ministrskega mesta – ali kralj Koro{ca ali Koro{ec kra-lja.2 Ob nastopu diktature sta namre~ oba potrebovala drug drugega.3

1 Bojan Gode{a – Ervin Dolenc, Izgubljeni spomin na Antona Koro{ca. Iz zapu{~ine Iva-na Ah~ina, Nova revija, Ljubljana 1999, (dalje: Ah~in, Spomini), str. 70.

2 O tem vpra{anju se viri razhajajo. Dokumenti iz arhiva ~e{koslova{kega zunanjega mini-strstva govorijo o kraljevi èlji po Koro{~evem vstopu v vlado (Gl.: Stojkov, Opozicija, str. 75,op. 64), kasnej{i predsednik vlade Milan Stojadinovi} pa v svojih spominih pi{e, da se jeza~udenima kralju in generalu @ivkovi}u ponudil Koro{ec sam (Milan M. Stojadinovi}, Ni rat nipakt. Jugoslavija izme|u dva rata, Otokar Ker{ovani, Rijeka 1970, (dalje: Stojadinovi}, Ni ratni pakt), str. 256).

3 Prim.: Stojkov, Opozicija, str. 75–76.


84


Koro{~eva vloga v {estojanuarski vladi tako ni imela globljega vse-binskega pomena, ampak je bila prej odraz prefinjene politi~ne tak-tike. V svojem resorju – ministrstvu za promet – {ef nekdanje SLS nibil vidno dejaven, pa tudi na sejah vlade se je redko ogla{al.4 Zgoljkot persona je predstavljal politi~no podporo kraljevemu reìmu.5

Tak{en poloàj pa je logi~no zahteval dolo~ene protiusluge v mejahmo`nega. Omenili smo è, da sta komisarja obeh slovenskih oblastipostala prista{a nekdanje SLS, zdi pa se, da je bilo po dokon~ni ukinitvidotedanjih upravnih enot6 »darilo« nekdanji stranki {e ve~je.

*

Tretjega oktobra 1929 ob {esti uri in pet minut je ministrski svetkon~al svoje 23. zasedanje, na katerem je sprejel Zakon o imenu in raz-delitvi kraljevine na upravna obmo~ja.7 [e isti dan ga je podpisal kraljin s tem zakoli~il povsem novo podobo dràve tako na upravni kot nasimbolni ravni. Uradno ime dràve je bilo od tedaj naprej KraljevinaJugoslavija, s ~imer je uradna unitaristi~na politika navzven prekrila ve~-nacionalno sr` dràvne skupnosti, nova upravna ureditev pa je temelji-la na devetih t. i. banovinah, ki naj bi razbremenile centralno upravo inpoenostavile administracijo.8 Vse so bile poimenovane po rekah, le enapo svoji obmorski legi: Dravska s sedeèm v Ljubljani, Savska s sedeèmv Zagrebu, Primorska s sedeèm v Splitu, Vrba{ka s sredi{~em v BanjaLuki, Drinska v Sarajevu, Donavska v Novem Sadu, Vardarska v Skopju,Moravska v Ni{u in Zetska v Cetinju. Beograd z Zemunom in Pan~evimje bil opredeljen kot samoupravno mesto, torej kot posebna deseta up-ravna enota. Ob pogledu na tedanji upravni zemljevid Kraljevine Jugo-slavije je bila slika gotovo preprostej{a kot leto pred tem, v ~asu 33oblasti, vendar je {e vedno odsevala na~rtno zanikanje histori~no--nacionalnih individualitet: kar osem od devetih banovin ni zaokroàloteritorija katerega izmed narodov Kraljevine Jugoslavije.9 Edina izjemapri tem je bila Dravska banovina, ki je v precej{nji meri obsegala jugo-

4 Zapisnici, od 1. zasedanja 1929 do 25. zasedanja 1930, str. 7–209.5 Slednje je v~asih podkrepil tudi s konkretnimi izjavami. Tako je denimo julija 1929 v

Budimpe{ti, kjer je na poti v Prago popil belo kavo in obiskal Marijin otok, izjavil, da so razme-re v dràvi »najbolj{e«, saj se je kralj, »najbolj moder politik Jugoslavije«, odlo~il za edino mo`nospremembo: »da se na kak na~in zdruì, kar se je razdruèvalo«. – Kmetski list, 10. 7. 1929,Izjava dr. Koro{ca.

6 Podrobneje o tem gl.: Stiplov{ek, Slovenski parlamentarizem, str. 303–345.7 Zapisnici, 23. zasedanje z dne 3. 10. 1929, str. 99–100.8 Tako je na zasedanju vlade izjavil premier @ivkovi}. – Prav tam.9 Slovenec, 5. 10. 1929, Inozemstvo pozdravlja novo ureditev.


85


slovanski del Slovenije.10 Tak{na upravna zaokroìtev je najverjetnejeAleksandrova ugodnost nekdanji SLS in mo`na protiusluga za sodelo-vanje njenega prvaka v vladi. Nenazadnje je sama stranka v Slovencurazgla{ala, da je bil 3. oktobra 1929 uresni~en ideal, za katerega se je»v dobi najhuj{ega preganjanja in zatiranja slovanskih narodov v Avstriji«boril »najve~ji genij slovenskega naroda«, Janez Evangelist Krek. Obtedaj vseprisotnem sklicevanju na razmere v »je~i narodov« je navdu{enopozdravila formalno preimenovanje narodne dràve Slovencev v Ju-goslavijo in hkrati samopropagandno pompozno poudarila, da je »Ju-goslavijo in sli~no razdelitev, kakor je izpeljana z zgodovinskim zako-nom od 3. oktobra« zahteval è ustavni na~rt Jugoslovanskega kluba vUstavodajni skup{~ini Kraljevine SHS. Kar ni bilo usli{ano tedaj, je biloleta 1929. »Prvi~ v svoji zgodovini je slovenski narod skoraj v celoti zdru-èn v dravski banovini. Slovenski narod samo àluje, da tega niso de-le`ni njegovi sobratje onstran meja kraljevine Jugoslavije. Zato pa setem bolj zaveda, da predstavlja banska oblast simboli~no zdruìtev vsehna{ih narodnih sil v prospeh nam svete, skupne domovine.«11 Zmago-slavno pisanje Slovenca o~itno namiguje na dejstvo, da je upravna za-okroìtev Slovenije v Dravski banovini nesporen uspeh nekdanje SLS,izvr{itev tiste ideje, za katero se je stranka zavzemala è v letih obliko-vanja prve jugoslovanske dràve. Ali je bil to dejansko uspeh nekdanjestranke in koncesija za sodelovanje njenega prvega moà v vladi ali pale {e en politi~ni manever, s katerim je uspe{no kanalizirala upravnopreoblikovanje dràve na svoj ra~un, pa ostaja nejasno. Domnevamolahko zgolj to, da je imela dolo~en vpliv na dolo~anje mej.

10 Po dikciji zakona je Dravska banovina obsegala teritorij, na jugozahodu omejen s koto1344, kjer se je ju`na meja sreza âbar stikala z jugoslovansko-italijansko dràvno mejo, natopa je meja potekala po dràvnih mejah z Italijo, Avstrijo in Madàrsko do reke Mure in od tampo vzhodnih oz. ju`nih mejah srezov Lendava, Ljutomer, Ptuj, [marje, Breìce, Kr{ko, Novomesto, Ko~evje in âbar nazaj do kote 1344. Tako je bil k Dravski banovini priklju~en hrva{kiâbar, Savski pa slovenska okraja ^rnomelj in Metlika. Opisana zamejitev je veljala do 31.avgusta 1931, ko je kralj na podlagi èlja posameznih krajev, »ki so v skladu z gospodarskimiinteresi in s potrebami ~im la`jega prometa med kraji doti~nih banovin,« podpisal Zakon oizpremembi in dopolnitvi Zakona o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna podro~ja. Okrajâbar je bil od tedaj zdruèn s Savsko banovino, ^rnomelj in Metlika pa z Dravsko. – Uradni list(UL) Dravske banovine, 100/1929, Zakon o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna ob-mo~ja; Slovenec, 4. 10. 1929, Kraljevina Jugoslavija; 1. 9. 1931, Bela krajina zdruèna s Slo-venijo. Gl. tudi pozitivni odmev katoli{kega tabora na spremembe banovinskih meja: Slove-nec, 2. 9. 1931, Pozdravljamo! in to~no besedilo zakonskih sprememb: Slu`beni list (SL)Kraljevske banske uprave Dravske banovine, 53/1931, Zakon o izpremembi Zakona o nazivuin razdelitvi kraljevine na upravna podro~ja; Slovenec, 2. 9. 1931, Poprave banovinskih meja.

11 Slovenec, 6. 10. 1929, Vsi in vse za Jugoslavijo!, prim.: Slovenec, 5. 10. 1929, Zmagajugoslovanske ideje.


86


Slovenskim liberalcem je ob tem br` postalo jasno, da je sicer for-malno prepovedana SLS zabeleìla nov politi~ni uspeh. ê so torejèleli ostati njen resen politi~ni tekmec, so morali tezo o zdruìtviSlovenije nujno ovre~i. Toda edina argumenta, ki sta jim bila na razpo-lago, sta bili dejstvi, da je bil âbar pripojen Dravski, okraj ^rnomeljpa Savski banovini. Prav na slednje so oprli svoje pisanje in v Jutrurazvili novo tezo, po kateri to ni bilo le »upravno-tehni~no«, temve~tudi »na~elno re{enje«. S tem naj bi bil namre~ poudarjen princip, »daJugoslavija ne pozna plemenskih teritorijev. To je logi~no: ker v Ju-goslaviji ne more biti zedinjene Srbije in ne zedinjene Hrvatske, tudine more biti zedinjene Slovenije in le senilni mozgi ali pa politi~na{pekulacija morejo to dejstvo prezreti.«12

Oblikovanje Dravske banovine, ~e è upo{tevamo samo omenjenopisanje obeh vodilnih slovenskih listov, ni bilo nepomembno dejanje.Slovenija je bila upravno zdruèna, vendar pri tem velja poudariti, dares le na simbolni ravni. Lastna slovenska samouprava namre~ ni bilapredvidena. @e Zakon o imenu in razdelitvi kraljevine na upravna

Zemljevid nove upravne razdelitve dràve. (Ilustrirani Slovenec, 1929)

12 Jutro, 10. 10. 1929, uvodnik. Slovenec je na to odgovoril, da je Jugoslavija vendar zadnjismisel zedinjene Slovenije. Neko~ naj bi taka razmi{ljanja pisali »ravno senilni mo`gani na Du-naju«. – Slovenec, 11. 10. 1929, Nujno potrebne ugotovitve.


87


obmo~ja je dolo~al, da je na ~elu vsake banovine ban, ki ga s svojimukazom na predlog notranjega ministra in v soglasju s predsednikomvlade imenuje kralj. Kot tak je torej ban predstavljal kraljevsko vladov banovini in hkrati vr{il najvi{jo politi~no in splo{no upravno oblast.13

Uredbodajnih ali celo zakonodajnih kompetenc ni imel. V pomo~ muje bil pomo~nik in {irok upravni aparat, imenovan banska uprava.14

Poleg tega pa je imel tudi svoj posebni posvetovalni organ – banskisvet. V Dravski banovini je po prvem predlogu {tel 20 ~lanov in podikciji zakona zdruèval osebe, »ki lahko s svojo strokovno izobrazboin s svojimi nasveti koristijo interesu banovine«. Toda kljub dejstvu, daje predstavljal neki {ir{i ljudski zastop, ne gre spregledati njegovezgolj posvetovalne vloge in zakonske dolo~be, da je svetnike na pred-log bana postavljal in odstavljal notranji minister.15 Z novo dràvno-upravno reorganizacijo je tako bila v bistvu uveljavljena le admini-strativna in ne samoupravna decentralizacija.16

Beogradu naklonjene tuje dràve so v banovinski ureditvi in no-vem imenu kljub temu videle korak h konsolidaciji dràve na trajnej-{ih in trdnej{ih temeljih. Podobno kot pred devetimi meseci, 6. ja-nuarja 1929, so kraljevo dejanje pozdravile.17 Znova so bili le redkitisti, ki so v Seton-Watsonovem slogu poudarjali, kako je devet ba-novin ravno tako spornih in nenaravnih kot prej{njih 33 oblasti. [kot-ski pisec je leto pozneje celo trdil, da so edini zdravi temelj, na kate-rem bi bilo mogo~e zgraditi enotno dràvo, zgodovinske pokrajine inne umetne upravne enote, zarisane v nasprotju z vsako »zdravo pa-metjo«. Pri nadvse kriti~nem razmi{ljanju o novi podobi dràve pa muniso u{le druga~e postavljene meje Dravske banovine. Pravilno jeugotovil, da je bila z njimi »upo{tevana« enotnost Slovencev, ~eprav»agenti reìma branijo druga~no stali{~e«. Vzroke za izjemen poloàjSlovencev v novi upravni ureditvi je iskal pri slovenskem jeziku, vte`nji po razdelitvi Slovencev in Hrvatov ter tudi v bojazni, da bi deli-tev Slovenije »izzvala trmasto in dobro organizirano gibanje pasivnega

13 § 5 in § 6 Zakona o imenu in razdelitvi kraljevine na upravna podro~ja. – UL Dravskebanovine, 100/1929, Zakon o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna obmo~ja; Slovenec,5. 10. 1929.

14 Podrobneje o upravni strukturi banske uprave gl. v: Ga{per [mid, Uprava Dravskebanovine 1929–1941, Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana 2003.

15 UL Kraljevske banske uprave Dravske banovine, 1/1929, Zakon o banski upravi; Slove-nec, 8. 11. 1929 in 9. 11. 1929, Zakon o banski upravi.

16 Stiplov{ek, Slovenski parlamentarizem, str. 319.17 Slovenec, 5. 10. 1929, Inozemstvo pozdravlja novo ureditev; 6. 10. 1929, Na{i prijatelji

pozdravljajo zgodovinski dogodek.


88


odpora«.18 Zlasti v zadnjem razlogu lahko i{~emo potrditev vloge, kijo je imela pri oblikovanju Dravske banovine nekdanja SLS. Moèn»pasivni odpor« bi namre~ tedaj lahko organizirala le ona.

*

Vpra{ljiv politi~ni poloàj, v katerem se je zaradi svojega pragma-ti~nega sodelovanja z vlado generala @ivkovi}a zna{la nekdanja SLS,se je proti koncu leta 1929 {e zaostril. Novembra so v javnost pricur-ljale vesti o morebitni fuziji katoli{kih Orlov ter vseh drugih gimna-sti~nih in {portnih organizacij s Sokoli.19 Prvo jih je seveda objaviloJutro. Ob o~itnem politi~nem naskoku na svojo organizacijo se je Slo-venec bliskovito odzval. Kot glasilo tistega politi~nega tabora, ki jeimel svojega predstavnika v vladi, je razburjeno in ostro sodil, da je»skrajno deplasirano in {kodljivo s takimi stvarmi razburjati ljudstvo,ki si èli konstruktivnega dela, a ne ru{enja«.20 Nenazadnje je bil napreizku{nji sam smoter Koro{~evega sodelovanja v vladi – prepre-~evanje »prevelikega zla za na{ narod«. V naslednjih dneh je ogroènikatoli{ki tabor razvil pravo ~asopisno kampanjo proti zdruìtvi telo-vadnih organizacij. Odlo~no je nasprotoval stali{~u, da je sokolska zve-za edina, »ki ima v sedanjem ~asu {e pogoje za obstanek«21 in ugotav-ljal, kako so Orli »vsaj prav toliko navdu{eni za jugoslovansko dràvnomisel in so v tujini è morda ve~ naredili za ugled na{e dràve kotSokoli«. Prav tako je odklanjal namigovanja, da naj bi orlovstvo izrab-ljalo vero »v druge namene«. »/^/e sme ena organizacija vzgajati svoje~lane po na~elih svobodomiselstva, jih sme druga po na~elih dese-terih bo`jih zapovedi in s sredstvi, ki jih nudi vera.«22 Pri tem je se-veda pozabil omeniti, da bodo »orlovsko« vzgojeni mladeni~i zvestiprista{i nekdanje SLS.

Poudarjanje pomena Orla in razmi{ljanje, kako se je Sokol s svojimsvobodomiselnim programom v zadnjih tridesetih letih »narodu skoropopolnoma odtujil,«23 se biv{i SLS le ni obrestovalo. Na 27. zasedanjuvlade ~etrtega decembra 1929 popoldne je predsednik @ivkovi} se-znanil svoj kabinet z novim Zakonom o ustanovitvi Sokola Kraljevine

18 Lidové noviny, 24. 10. 1930, Stav vìcí v Jugoslavii IV.19 Jutro, 24. 11. 1929, Pred va`nimi dogodki v na{em Sokolstvu?; 26. 11. 1929, Vpra{anje

enotne telovadne organizacije.20 Slovenec, 26. 11. 1929, »Jutro« èli fuzijo sokolstva in orlovstva.21 Slovenec, 28. 11. 1929, Za vse telovadne organizacije eno merilo.22 Slovenec, 28. 11. 1929, Jasna beseda; prim.: Jutro, 27. 11. 1929, Velika sokolska seja v

Beogradu.23 Slovenec, 3. 12. 1929, Pogre{no modrovanje.


89


Jugoslavije. V svojem referatu je med drugim pojasnil, da je organiza-cija Orlov utemeljena na ~isto verski osnovi, Jugoslovanski Sokol pamora imeti »ideologijo povsem jugoslovansko«. Pri tem se je obregniltudi ob vodstvo dotedanjega Sokola, ki naj bi oviralo zdruèvanje »raz-nih sokolskih dru{tev«, saj je bilo sestavljeno »od strankarsko izpostav-ljenih ljudi«. Zaradi jugoslovanske ideje je torej bilo nujno, da tudi nato podro~je poseè dràva.24

Kabinet je novi zakon soglasno »vzel na znanje« in naslednji dan,5. decembra, ga je podpisal kralj. V prvem ~lenu je bilo jasno zapisa-no, da zakon ne predpisuje zdruìtve obstoje~ih telovadnih organiza-cij z obstoje~im Sokolom, temve~ se z njim ustanavlja novo organiza-cijo – Sokol Kraljevine Jugoslavije. Njena zasnova je sicer temeljila naprostovoljnem ~lanstvu, vendar je izraàla integralno-jugoslovanski inparadràvni zna~aj. Tako sta denimo zvezno upravo Sokola postavlja-la in odstavljala ministra prosvete ter vojske in mornarice v soglasju spredsednikom ministrskega sveta. Za nekdanjo SLS je bil gotovo najboljnesprejemljiv 12. ~len zakona. Skladno z njegovo dikcijo so moraladotedanja dru{tva za »telesno in moralno vzgojo« v treh tednih vstopitiv Sokol Kraljevine Jugoslavije, v nasprotnem primeru »se ukinejo«.25

Prvi javni odziv katoli{kega politi~nega tabora je kljub 12. ~lenuizraàl izrazito naklonjenost novi zakonski ureditvi. êprav je bilo tedajjasno, da bo obstoj orlovske organizacije tako ali druga~e – z vstopomv Sokol Kraljevine Jugoslavije ali z zavrnitvijo le-tega – prenehal, jeSlovenec zapisal, kako je z zakonom »dana jaka osnova za veliko orga-nizacijo vseh slojev naroda, v kateri ne bodo dosedanja trenja razli~nihtelovadnih organizacij, ampak se bodo vse dosedanje organizacijeposvetile cilju moralnega in fizi~nega ja~anja zdravja potomstva inutrditve sigurnosti«. Vlada naj bi po njegovem pisanju celo odgovorila»razpoloènju, ki ìvi v telovadnih vrstah«.26

Toda pragmati~no, vladi v{e~no in apologetsko pisanje Slovencase ni skladalo z dejanskim stali{~em nekdanje SLS. Po oceni njenih

24 Zapisnici, 27. zasedanje z dne 4. 12. 1929, str. 106–108. Gl. tudi uradni komunike:Slovenec, 5. 12. 1929, Pred ustanovitvijo Sokola kralj. Jugoslavije.

25 UL Kraljevske banske uprave Dravske banovine, 11/1929, Zakon o ustanovitvi Sokolakraljevine Jugoslavije; Slovenec, 6. 12. 1929, Zakon o ustanovitvi Sokola kraljevine Jugosla-vije; Zapisnici, op. 76 na str. 108; Podrobneje o Sokolu Kraljevine Jugoslavije in njegovi usta-novitvi gl.: Toma` Pavlin, Razvoj Sokolstva v Sloveniji med leti 1929–1941, doktorska diser-tacija, Ljubljana 2000 (dalje: Pavlin, Razvoj Sokolstva).

26 UL Kraljevske banske uprave Dravske banovine, 11/1929, Zakon o ustanovitvi Sokolakraljevine Jugoslavije; Slovenec, 6. 12. 1929, Zakon o ustanovitvi Sokola kraljevine Jugosla-vije; Prim.: Pavlin, Razvoj Sokolstva, str. 74.


90


vodilnih funkcionarjev je sokolski zakon pokazal, da Koro{~evo sodelo-vanje v vladi o~itno nima smisla, saj »najhuj{ih udarcev ne more pre-pre~iti,« nekdanja stranka pa ostaja »moralno odgovorna« za vladanje.27

Ob tem velja poudariti, da Koro{ca na 27. zasedanju vlade 4. 12. 1929sicer ni bilo in da torej ni mogel sprejeti ali zavrniti predloga zakona.Toda dejstvo, da je kljub vsemu bil minister vlade, ki je slednjega »vze-la na znanje«, ostaja in ga posledi~no bremeni politi~ne odgovornosti.

Resno skrb, ki je v tistih dneh prevevala slovenski katoli{ki po-liti~ni tabor, nazorno zrcali tudi dejstvo, da je stari patron katoli{kegagibanja, ljubljanski {kof Jegli~, javno objavil poseben oklic Orlom. Naprvi strani Slovenca jih je nagovoril z besedami, kako ga boli srce, kersli{i, da so Orli »radi prestanka mo~no potrti«. »Prosim Vas in naro~amVam, da pogumno dvignete glave, pa trdno sklenite, da boste kr{~an-skim na~elom in vzornemu kr{~anskemu ìvljenju ostali zvesti v vsehokolnostih, v katerekoli pridete.« Pozval jih je, naj ostanejo med sabodobri prijatelji, se tesneje oklenejo svojih du{nih pastirjev ter berejo»dobre ~asopise in v pravem duhu pisane knjige«.28 A kljub Jegli~evimpomirjevalnim besedam in kljub uradni objavi banske uprave, da jeSokol Kraljevine Jugoslavije »povsem nova tvorba, prosta tradicije, vsehdosedanjih telovadnih udruènj in ni v nobeni bodisi organizatorni alikakr{nikoli zvezi z obstoje~imi tu in inozemskimi organizacijami«,29 je»razumevanje slovenskega naroda« za Koro{~evo politi~no taktiko te-daj nedvomno za~elo usihati. V za~etku januarja sta pristojna ministrapredpisala Uredbo o likvidaciji Jugoslovanskega Sokola, hrvatskegaSokola, Orla in srbskega Sokola, s ~imer je orlovska organizacija do-kon~no formalno ugasnila. Novi vsedràvni telovadni organizaciji seni pridruìla.30

Razpust Orlov je za nekdanjo SLS seveda pomenil hud udarec inizgubo pomembne mladinske organizacije.31 Na njen pomen v »idej-

27 Ah~in, Spomini, str. 70.28 Slovenec, 10. 12. 1929, Dragi Orli!29 Slovenec, 17. 12. 1929, Sokol kr. Jugoslavije je nova tvorba. Naslednji dan po objavi

banskega komunikeja je Slovenec znova zapisal, da je Sokol Kraljevine Jugoslavije nova orga-nizacija in ne nadaljevanje »udejstvovanja« dotedanje sokolske organizacije – JugoslovanskegaSokola. – Slovenec, 18. 12. 1929, Deplasirano pisanje.

30 Slovenec, 5. 1. 1930, Uredba o likvidaciji telovadnih dru{tev; Pavlin, Razvoj Sokolstva,str. 94.

31 O tem pri~a tudi razprava na seji Banskega sveta Dravske banovine leta 1931. Gl.:Miroslav Stiplov{ek, Za~etek delovanja banskega sveta Dravske banovine leta 1931, v: Me-likov zbornik: Slovenci v zgodovini in njihovi srednjeevropski sosedje, ur. V. Raj{p – R. Brato`– J. Cvirn – J. Fischer – W. Lukan – B. Maru{i~, ZRC, Ljubljana 2001, (dalje: Stiplov{ek, Banskisvet 1931), str. 957–958.


91


nem boju« (in na pomen drugih telesno-{portnih organizacij) nenaza-dnje opozarja è dejstvo, da so bile ukinjene in zamenjane z vsedràv-no »jugoslovansko« sokolsko organizacijo. SLS je zato morala nastalipoloàj kar najbolj uspe{no re{iti. In ker formalnih mo`nosti za vzpo-stavitev lastne telovadne organizacije ni bilo, je njeno vodstvo za~eloiskati nadomestne organizacijske oblike, znotraj katerih bi bilo mogo-~e nadaljevati z orlovsko telovadbo. Najprimernej{i okvir sta tedaj po-nujali Katoli{ka akcija in Prosvetna zveza. V naslednjih letih so se vokviru Prosvetne zveze dejansko razvile posebne organizacijske enote,ki so zdruèvale nekdanje Orle in Orlice – fantovski odseki in dekli-{ki kro`ki.32

*

Anton Koro{ec je tudi po ukinitvi Orla {e naprej vztrajal v @ivko-vi}evi vladi.33 Politika »manj{ega zla« in popu{~anja nekaterim na~el-nim vpra{anjem je o~itno pretehtala na njegovi politi~ni tehtnici. Todacena sodelovanja z reìmom je kmalu po razpustitvi katoli{ke telovad-ne organizacije znova narasla. Na 21. zasedanju vlade 4. julija 1930ob pol {estih zve~er je ministrski predsednik ugotovil, da se po dràvi{irijo govorice o skoraj{njem koncu reìma. Pri tem je poudaril, kakotem vestem ne verjamejo le dràvljani, marve~ tudi nekateri bani incelo ministri. Nadaljevanje takih razmer bi po njegovem mnenju nuj-no ogrozilo pri~akovane rezultate, zato je predlagal posebno dekla-racijo, ki naj bi sluìla kot strogo navodilo kolegom ministrom. Manjkot dve uri pozneje je ministrski zbor vklju~no s Koro{cem njeno be-sedilo soglasno sprejel.34

Na~elnik nekdanje SLS se je tako julija 1930 odkrito strinjal s stali{-~i, ki so temeljila v dveh »zgodovinskih ~inih« kralja Aleksandra, {e-stojanuarskem manifestu ter Zakonu o imenu in razdelitvi kraljevine.

32 Anka Vidovi~ - Miklav~i~, Mladina med nacionalizmom in katolicizmom. Pregledrazvoja in dejavnosti mladinskih organizacij, dru{tev in gibanj v liberalno-unitarnem inkatoli{kem taboru v letih 1929–1941 v jugoslovanskem delu Slovenije, [tudentska organizacijaUniverze, Ljubljana 1994, (dalje: Vidovi~ - Miklav~i~, Mladina med nacionalizmom in katoli-cizmom), str. 51–66.

33 Petega avgusta 1929 je Koro{ec z ing. Lazarjem Radivojevi}em zamenjal resor. Slednjije postal minister za promet, Koro{ec pa novi minister za {ume in rude. Upo{tevaje dejstvo, dana~elnik nekdanje SLS ni bil ne strokovnjak za promet ne za problematiko gozdov in rudnegabogastva, moremo domnevati, da je bila zamenjava ali »tehni~ne narave« ali pa povezana sstrankarsko-politi~nimi in kadrovskimi razmerami, ki jih je krojil Radivojevi}. Po pisanju Jutraje namre~ Radivojevi} »/.../ obtoìl svoje~asno celo vrsto uradnikov v ministrstvu za {ume inrude zaradi raznih nekorektnosti«. – Jutro, 6. 8. 1929, Nov prometni minister.

34 Zapisnici, 21. zasedanje z dne 4. 7. 1930, str. 193–195.


92


Iz prvega je nedvoumno izhajalo, da se »staro« »ne more in ne bouporabljalo«, iz drugega pa, da je »etni{ki in eti{ki smisel na{ega nacio-nalnega razvoja /.../ definitivno urejen z imenom kraljevine«. Zakono imenu in razdelitvi kraljevine je poudarjal tudi naslednja absolutnana~ela: »/e/n narod in eno nacionalno ~utenje, spo{tovanje plemen-skih tradicij je vzvi{eno, toda mora vedno sluìti razvoju nacionalnemo~i in edinstva. Plemenske zastave morajo pripadati popolnoma pro-{losti, ker nacionalno ~utenje ho~e samo jugoslovansko nacionalnotrobojko.« Na tej {iroki podlagi je predsednik vlade nato zasnoval os-novna na~ela tedanjega reìma: izklju~itev politi~nih strank in njihove-ga sodelovanja v dràvni upravi, saj je »znano delo politi~nih strankbilo na {kodo ne samo ìvljenjskim in ekonomskim interesom dràvein narodom, kakor tudi vsakemu poedincu in ker so se neresno igralez dràvnim in narodnim edinstvom«. K temu je pribil, da so politi~nestranke s tem »izgubile pravico na obstoj in ne bodo ve~ obstajale vtak{ni obliki ter se ne morejo nikoli ve~ povrniti«.35 Prepovedani in{e vedno delujo~i SLS ter drugim nekdanjim politi~nim strankam jebilo tako nedvoumno povedano, da je vsako upanje na ponovno vzpo-stavitev parlamentarne demokracije na temelju starih strank povsemodve~. Smisel è leto in pol trajajo~ega tajnega obstoja nekdanje SLSje bil znova postavljen pod vpra{aj. [e ve~, vpra{aj je kot ~lan vladepostavil njen nesporni vodja Anton Koro{ec, saj gornjim stali{~emni oporekal.

ê je bil navedeni prvi del deklaracije v ostrem nasprotju s ho-tenji biv{e SLS, pa lahko trdimo, da je bil drugi zanjo povsem sprejem-ljiv. V njem je bilo namre~ znova poudarjeno, da so ministri vstopili vvlado kot posamezniki, »ne pa kot strankini ljudje ali predstavnikikaterekoli plemenske, verske ali politi~ne skupine« in da je admini-strativna razdelitev na devet banovin definitivna.36 @e znano stali{~eo nestrankarski vladi je tako relativiziralo Koro{~evo odgovornost zasodelovanje v {estojanuarskem reìmu in okrepilo stali{~e, da se Koro-{ec kot posameznik izpostavlja v nepriljubljeni vladi z iskreno èljopo obrambi slovenskih in strankarskih teènj. Zagotovljena dokon~nostbanovinske ureditve pa je bila zaradi meja Dravske banovine sevedatista to~ka, ki je v ~asu diktature na Slovenskem najbr` najbolj pozitiv-no odmevala. Deklaracija pa ni ob{la tedaj {e sveè vsedràvne sokol-

35 Slovenec, 5. 7. 1930 (2. izdaja), Oficijelen komunike vlade: reìm ostane in se ne iz-premeni.

36 Prav tam.


93


ske organizacije. Njen razvoj ter nacionalno-integralno in kulturno-pro-svetno delo sta postala del programa dràvne politike.37 êtrtega ju-lija 1930 je bila »jugoslovanska« smer politike povsem jasno za~rtana.

Vladna deklaracija se je hitro postavila ob bok »zgodovinskima~inoma« jugoslovanskega monarha. Le dober mesec po njenem spre-jetju, 4. avgusta, je @ivkovi} na slavnostnem banketu v Dubrovnikuomenjal tri temeljne akte novega reìma – {estojanuarski manifest,zakon z dne 3. oktobra in najnovej{o deklaracijo vlade. Prav zadnjanaj bi pod~rtala odlo~nost vztrajanja na novi poti in zavrnitev »stare-ga«.38 Slednjo misel je 23. septembra v Zagrebu {e dodatno nadgradilin sklepe vladne deklaracije razglasil za osnovo skupne rodoljubneakcije jugoslovanske misli.39 Priseganje na Aleksandrov manifest je bilotako povsem izena~eno s priseganjem na ~etrtojulijsko deklaracijo.

Dejstvo, da je tretji temeljni normativni steber reìma formalnopostavljal tudi Anton Koro{ec, seveda ni u{lo slovenskim liberalcem.40

V polemiki o nem{kih volitvah je tako Jutro provokativno vpra{aloSlovenca: »Ali odobravajo gospodje, v katerih imenu pi{e ’Slovenec’,jugoslovenski program od 4. julija in ali so pripravljeni razdreti vsesvoje prej{nje strankarske obveze in se iskreno, z enakimi dol`nostmiin enakimi pravicami pridruìti nastajajo~i vsenarodni jugoslovenskifronti, ki ho~e s skupnim naporom Srbov, Hrvatov in Slovencev po-vesti idejo narodnega in dràvnega edinstva do popolne zmage?«41

Odziv katoli{kega lista na tako zastavljeno vpra{anje je bil oster, me-stoma obtoùjo~ in neresni~en, ob tem pa sploh ni ponudil pravegaodgovora. Slovenec je Jutro zasipal z o~itki, da je tako vpra{anje naj-ve~ja predrznost in mu odrekel »vsako moralno legitimacijo«. Stranka,»ki jo je Jutro svoj~as zastopalo in v koje mentaliteti pi{e {e danes«, jenamre~ jugoslovansko misel »v svoje partizanske namene popolnomaizpa~ila in kompromitirala«. Na koncu je Slovenec {e pod~rtal, da nepi{e v imenu nobene stranke, »ampak samo kot popolnoma neodvis-no glasilo /tolma~i/ na~ela katoli{kega ljudstva«.42

37 Prav tam.38 Slovenec, 5. 8. 1930, Vaèn programati~en govor predsednika vlade v Dubrovniku.39 Slovenec, 23. 9. 1930, Predsednik vlade v Zagrebu.40 Ob{irneje o odnosu slovenskih liberalcev do ~etrtojulijske deklaracije in nacionalnega

vpra{anja v letih 1929–1931 gl. v: Jurij Perov{ek, Nekdanja samostojna demokratska strankain nacionalno vpra{anje v letih 1929–1931, v: Stiplov{kov zbornik, ur. D. Ne}ak, Oddelek zazgodovino Filozofske fakultete – zbirka Historia 10, Ljubljana 2005, str. 179–188, o deklaracijivlade str. 185.

41 Jutro, 25. 9. 1930, Odgovor brez odgovora; prim.: Slovenec, 24. 9. 1930, Odgovor.42 Slovenec, 26. 9. 1930, Kdo vpra{uje?


94


Na Sloven~ev odgovor, pisan povsem v pred{estojanuarskem slo-gu, je Jutro è naslednji dan kratko in vljudno odgovorilo. Suho je ugo-tovilo, da Slovenec na vpra{anje o~itno »no~e ali si ne upa odgovoriti,~eprav sam pravi, da ’kot popolnoma neodvisno glasilo tolma~i na~elakatoli{kega ljudstva’«.43 S tem je implicitno è pokazalo na prave razlo-ge zavrnitve odgovora. Slovenec seveda ni bil neodvisni ~asopis, tem-ve~ povsem strankarsko glasilo, organ nekdanje SLS. Skozenj je pred{estim januarjem, delno tudi po tem datumu in znova v ve~jem obse-gu v drugi polovici tridesetih let stranka {irila zgolj svoje ideje in po-glede, s politi~no nasprotnimi pa ostro obra~unavala. Nenazadnje jesam urednik Slovenca Ivan Ah~in zapisal, da je Koro{ec po beograj-skem uredniku »dajal ’Slovencu’ navodila za politi~no zadrànje« in obva`nej{ih dogodkih tudi »inspiriral uvodni ~lanek«.44 O tako ko~ljivizadevi, kot je bila deklaracija vlade, se Slovenec zato razumljivo nimogel odkrito opredeljevati. Zavrnitev deklaracije bi bila politi~nonadvse netakti~na, v nasprotju s politi~no tradicijo SLS in zaradi Ko-ro{~evega sodelovanja v vladi tudi nemogo~a. Jasna opredelitev zanjeno besedilo pa bi za nekdanjo stranko pomenila razkorak z njenovolilno bazo in programskimi dokumenti.

*

Avgusta 1930 se je tako kot v letih pred tem politi~no sredi{~edràve premaknilo na Bled. Tam je v svojem objezerskem dvorcu Su-vobor letoval kralj Aleksander, v »apartementu« hotela Park pa je ura-doval predsednik vlade @ivkovi}. Slednji je imel v sredo, 20. avgu-sta, {e posebej ìvahno dopoldne. @e navsezgodaj je na sprehodu dojezera, Toplic in Zdravili{kega doma razpravljal z ministroma dr. Mi-lanom Sr{ki}em in Nikolo Uzunovi}em, pozneje pa {e s Koro{cem indr. Ivanom Schweglom.45 Vsebina blejskih pogovorov je takratni jav-nosti ostala prikrita, pet dni pozneje, 25. avgusta, je bila zaupana zgoljpreostalim ~lanom ministrskega zbora. O o~itno skrivnostnih pogovo-rih jim je poro~al premier @ivkovi} osebno. Tako je pojasnil, da soministri na Bledu sogla{ali, kako je po 4. juliju treba za~eti z akcijoorganiziranja »naroda v duhu idej, postavljenih v vseh va`nih aktih po6. januarju 1929. leta. Zato je treba izdelati potreben na~rt. Nikomurse ne bodo izstavili ra~uni za tisto, kar je bilo pred 4. julijem 1930.

43 Jutro, 27. 9. 1930, Zmerjanje namesto odgovora.44 Ah~in, Spomini, str. 64–65.45 Slovenec, 21. 8. 1930, Avdijence in sestanki na Bledu.


95


leta. Vsi dobronamerni se morajo zbrati v sodelovanju.«46 Predsedniko-vo poro~ilo je minister Uzunovi} dopolnil s tezo o nujnosti organiza-cije, ki bi dokon~no opravila s starimi strankami. Idejo o konkretnemna~rtu dela, ki bi temeljil na vladni deklaraciji in predvideval nekonovo vsedràvno organizacijo, so ministri podprli in njegovo izdela-vo zaupali izbrani ~etvorki ministrov: Nikoli Uzunovi}u, Kosti Kuma-nudiju, Stanku [ibeniku in Koro{cu. Na~elnik nekdanje SLS je bil takoimenovan v ministrski organ s posebno nalogo – izdelati na~rt dela,ki bi dokon~no ukinil {e vedno delujo~e politi~ne stranke, med njimitudi SLS, in pripravil platformo za novo vsedràvno organizacijo.47

Na naslednjem zasedanju vlade, 4. septembra 1930, je bila »orga-nizacija« edina to~ka razprave. @ivkovi} je znova poudaril, da je po 4.juliju jasno: stare stranke so »rasturene«, razpu{~ene, in se ne morejove~ obnoviti. Potrebno je postaviti novo, »ob~o narodno organizacijo«,pred tem pa raz~istiti klju~no vpra{anje, ki ga je ministrom zastavil ta-kole: »Ali Vi, gospodje, menite, da ste s svojimi nekdanjimi strankami

V Aleksandrovem dvorcu Suvobor ob blejskem jezeru je bilo vsako poletjev avgustovskih dneh politi~no sredi{~e dràve. (Muzej novej{e zgodovineSlovenije)

46 Zapisnici, 23. zasedanje vlade z dne 25. 8. 1930, str. 199–200.47 Prav tam, str. 200–201.


96


pretrgali vsako zvezo in da se v primeru, ~e bi ta stranka oìvela, nebi nikdar ve~ vrnili vanjo?«48 Prisotni ministri so pritrdili in svojo odlo-~enost podkrepili z izjavo, ki je bila poslana javnosti. »Da imajo samoen program, ki je obelodanjen v manifestu Nj. Vel. kralja dne 6. januarja1929 in v sklepu kraljevske vlade dne 4. julija 1930. Oni se tedajsmatrajo za ~lane homogenega kabineta, prepri~ani, da pravilni razvojnarodnega in dràvnega ìvljenja izklju~uje v bodo~nosti povratek invzpostavitev nekdanjih strank, in izjavljajo, da so odlo~eni, da v bodo~epoliti~no delujejo samo na tej podlagi in skupno sodelujejo ne gledena svojo prej{njo strankarsko pripadnost.«49 Zvitega Koro{ca pa na za-sedanju ni bilo. Podpis pod izjavo, ki je v tistem trenutku pokopalamo`nosti za prihodnje ponovno formaliziranje delovanja nekdanje SLS,mu je bil tako prihranjen, breme vse ve~je politi~ne odgovornosti zasodelovanje v vladi pa vsaj za~asno relativizirano. Toda ne za dolgo.Po vrnitvi v Beograd je obiskal predsednika vlade in dejal, da se zgornjo izjavo povsem strinja.50

Politi~ni poloàj vodje nekdanje SLS je tako postajal vse bolj vpra{-ljiv, njegova taktika pa vse bolj protislovna. Sodelovanje v vladi o~itnoni omogo~alo zadostnega vpliva na politiko reìma. Naslednja sejavlade, 17. septembra 1930, je bila zato Koro{~eva zadnja. Na njej jezastavil napol retori~no politi~no vpra{anje, ali naj vlada oblikuje stran-ko ali naj zgolj najde »skupno platformo« za vse stranke, ki bi poznejeponovno stopile »v akcijo«. @ivkovi}evo stali{~e je o tem vpra{anju biloneomajno: starih strank ni mogo~e obnoviti. Na~elnik nekdanje SLS jetisti dan tako dobil dokon~ni odgovor o prihodnji politiki Aleksan-drovega reìma: popolna odprava pred{estojanuarskih organizacij.

Predsednik vlade je ob tem svoje ministre {e opozoril, da oni do-bro vedo, zakaj je od njih zahteval izjavo o homogenosti kabineta.Vsak je namre~ ostal pri svoji stari stranki in ni deloval v smeri njeneukinitve. Koro{ec med svojimi kolegi tako ni bil nobena izjema. Ostalje zvest nekdanji SLS, svoji biv{i stranki, ki je {e zmerom delovala ins svojo kadrovsko politiko krepila lastne poloàje. Tako je, denimo,kot prometni minister na najbolj{e pla~ane slu`be v Direkciji jugo-slovanskih èleznic namestil svoje prista{e,51 strankin nekdanji tajnikMarko Kranjc pa je novembra 1929, ob snovanju ob~inskih kmetijskih

48 Zapisnici, 24. zasedanje z dne 4. 9. 1930, str. 204.49 Slovenec, 5. 9. 1930, Pomenljiva seja ministrskega sveta; Zapisnici, 24. zasedanje z dne

4. 9. 1930, str. 205.50 Zapisnici, 24. zasedanje z dne 4. 9. 1930, str. 205, op. 116.51 Stojkov, Opozicija, str. 81, op. 78.


97


odborov, ùpane, prista{e nekdanje SLS, pozval, »naj gledajo, da bodoob~inski kmetijski odbori strankarsko sestavljeni«.52 V tajni okro`nici,poslani z Aleksandrove ceste 6 v Mariboru, kjer je imelo neko~ se-de` mariborsko tajni{tvo SLS, je dobesedno zapisal, kako je zelo po-membno, da postanejo odborniki »na{i kr{~ansko misle~i mo`je«.53 Ne-omajna strankarska logika na eni in jasna smer reìma na drugi stranista tako izbili sodu dno. Po deklaraciji vlade 4. julija 1930 je tudiKoro{cu postalo jasno, da je sodelovanje v @ivkovi}evi vladi izgubilovsak smisel.

Ban Du{an Sernec

Kmalu po vzpostavitvi Dravske banovine, ki je kljub svojim ome-jenim pristojnostim zdruèvala ozemlje jugoslovanske Slovenije, jenekdanji SLS uspel velik politi~en met. Njen prista{ ing. Du{an Ser-nec je 9. oktobra 1929 zasedel poloàj bana.54 Priznani strokovnjakza elektrotehniko iz znane mariborske narodnobuditeljske druìne jebil po vznesenem pisanju Slovenca najbolj{i mo`ni kraljevi namestnikv Dravski banovini, ob tem pa uvodni~ar seveda ni pozabil omeniti,da je bil v dvajsetih letih politi~no dejaven znotraj Jugoslovanskegakluba.55 V javnosti je celo veljal za enega o`jih sodelavcev Antona Ko-ro{ca. Toda v zvezi z njegovim imenovanjem se kljub temu velja vpra-{ati, v kolik{ni meri je dejansko poosebljal hotenja in politi~ni aspektnekdanje SLS. V ~asu {tudija naj bi bil namre~ odlo~en liberalec, ki jes flobertom v roki pozival v boj zoper klerikalce. Pozneje si je o~itnopremislil in se prelevil v »jugoslovansko orientiranega klerikalca«.56

Sernec je skladno z omenjeno usmeritvijo junija 1930 ustanovil novdnevni list Jugoslovan, ki je izraàl »pristajanje vodstva uradno zastrte

52 Jutro, 15. 11. 1929, uvodnik.53 Jutro, 15. 11. 1929, Nehajte vendar s partizanstvom! V okviru ~lanka je objavljeno tudi

besedilo zaupne okro`nice.54 Novi ban Sernec po svojem imenovanju ni pozabil poudariti, da so meje Dravske bano-

vine »prav sre~no dolo~ene«. – Jutro, 20. 10. 1929, Ban Sernec o mejah dravske banovine.55 Slovenec, 10. 10. 1929, Na{ prvi ban. Nem{ki poslanik je v svojem poro~ilu ob imeno-

vanju Serneca poudaril, da je nekdanja SLS »zelo ponosna«, ker je novi ban Slovenec in njendejavni prista{. – Stojkov, Opozicija, str. 81, op. 78.

56 Po odhodu z banskega poloàja v beograjsko vlado, kjer je leta 1931 nadomestil AntonaKoro{ca, se je sicer zavzemal za imenovanje dr. Marka Natla~ena, nedvomno visokega pred-stavnika jedra nekdanje SLS, na izpraznjeno bansko mesto. – Arhiv Slovenije (AS) 1931, Repub-li{ki sekretariat za notranje zadeve Socialisti~ne Republike Slovenije, Obve{~evalne slu`be doleta 1945, ZA-600-2, Seznam nekdanjih vidnej{ih politikov.


98


SLS na reìm kraljeve diktatu-re«.57 âsnik je bil usmerjen po-vsem jugoslovansko in ni propa-giral politi~nih ter ideolo{kihstali{~ katoli{kega tabora. [e ve~.V njem so na{le prostor tudi mi-sli slovenskih liberalcev. Kljubomenjenemu pa velja pritrditiugotovitvi Janka Pleterskega, daje list zrcalil »razpoloènje slo-venske katoli{ke politike, goto-vo vsaj njenega vrha«.58 Napadina Jugoslovana in »godrnjanje« sonamre~ prihajali le iz Knafljeveulice, iz uredni{tva Jutra, med-tem ko se je Koro{~ev Slovenecmorebitnih polemik v glavnemvzdràl. Na tem mestu velja siceromeniti majhen, a ne nepomem-ben pripetljaj med obema ~asni-koma, ki nekoliko relativizirapoliti~na razmerja tiste dobe. Vè znani polemiki o nem{kih vo-

litvah, ko je Jutro odlo~no povpra{alo Slovenca, ~e »njegovi gospodje«sogla{ajo z deklaracijo vlade, se je tedaj zna{el tudi Jugoslovan. Kot ju-goslovansko orientirano glasilo je povpra{al Slovenca, ali sta mu Krekin njegova oporoka {e zmerom vzor. S tem je v bistvu zgolj na vljudnej{iin taktnej{i na~in zastavil vsebinsko podobno vpra{anje kot Jutro.59 »Ju-goslovanskost« Jugoslovana in posledi~no dela vodstva nekdanje SLS jebila tako v vsaj delnem nasprotju z »uradnim« glasilom slovenskegakatoli{kega tabora – Slovencem.60

57 Janko Pleterski, Pojava dnevnika Jugoslovan 1930–1931, v: Mikuèv zbornik, ur. Z.êpi~ – D. Ne}ak – M. Stiplov{ek, Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete – zbirka Historia4, Ljubljana 1999, str. 71.

58 Prav tam, str. 69.59 Prav tam, str. 69–71; Jugoslovan, 24. 9. 1930, Zgre{eno in napa~no stali{~e.60 Delu prista{ev nekdanje SLS najbr` ni bil v{e~ tudi uvodnik z dne 16. septembra, v

katerem je urednik pozival k »likvidaciji strankarskega duha v pomo`nih organizacijah strank«.Ugotovil je namre~, da »{ele takrat, ko ne bo v nobeni pomo`ni organizaciji ìvel ve~ stran-karski duh, {ele tedaj bo biv{ih strank definitivno konec in {ele takrat bo onemogo~ena vsakaobnova biv{ih strank«. – Jugoslovan, 16. 9. 1930, Stari strankarski duh naj izgine!

Prvi ban Dravske banovine, Du{anSernec, je sicer sodil v politi~ni krognekdanje Slovenske ljudske stranke,vendar ni bil del strankinega jedra.V drugi polovici tridesetih let minule-ga stoletja se je s Koro{~evo tovari{ijoraz{el in se po letu 1941 vklju~ilv Osvobodilno fronto.(Muzej novej{e zgodovine Slovenije)


99


Nekdanja SLS po dolgotrajni prepovedi in vpra{ljivi politi~ni tak-tiki o~itno ni bila ve~ homogena in trdna. Duhovi znotraj nje so serazhajali. Enemu od znotrajstrankarskih polov je tako pripadal tudiDu{an Sernec. V zvezi z njegovim politi~nim profilom se zdi pome-nljivo pismo sestri Ivanki iz marca 1920, kjer je zapisal: »nisem izrazitpolitik«,61 s ~imer je hotel pojasniti negotovost svoje tedanje politi~nefunkcije, ko je bil ~lan Brej~eve Deèlne vlade, in oddaljenost odstrankarskega jedra. V tem poloàju je ostal tudi pozneje. Glasilo njego-ve nekdanje stranke, ki se je po okupaciji leta 1941 prelevilo v kola-borantsko trobilo okupatorjevih pomaga~ev, ga je leta 1943 celo raz-glasilo za »brezna~elnega« in »brezzna~ajnega« ~loveka.62

A {tirinajst let pred tem, ko je postal ban Dravske banovine, je bilvsaj deklarativno {e ves Sloven~ev. âsnik nekdanje SLS je bil nadnjegovim imenovanjem navdu{en. Ko je Sernec 11. novembra 1929prevzel posle, je katoli{ki list na naslovnici objavil njegov nagovoruradni{tvu banske uprave. Besede, ki jih je tedaj izrekel, so bile ozna-~ene kot »resni~ne«, »lepe« in predvsem »globoko preudarjene«.63 Prviban Dravske banovine se je namre~ zavzel za nepristranskost, prijaz-nost in ustrezno pravno elasti~nost banske uprave, za postulate torej,ki so sprejemljivi in zaèleni vsaki politi~ni opciji. Poleg upravno--pravnih vpra{anj pa se je dotaknil tudi aktualne notranjepoliti~ne si-tuacije. V govoru je tako celo dvakrat poudaril, da »se je politi~nostrankarstvo nehalo«, vendar hkrati izrazil svoje zavedanje, »da igrajotozadevno imponderabilni [nepredvidljivi, op. J. G.] psiholo{ki mo-menti {e veliko vlogo. In dokler obstaja ~lovek iz krvi in mesa, imao`je in ljub{e prijatelje tu ali tam.« Zato je pozval svoje uradni{tvo, naj»tudi v izvenuradnem zasebnem ìvljenju« zastavi svoje mo~i za ubla-ìtev »strankarskih nasprotstev«.64

*61 Pokrajinski arhiv Maribor (PAM), Druìna Sernec (1830–1969), Pismo Du{ana Serneca

sestri Ivanki z dne 20. 3. 1920.62 V drugi polovici tridesetih let se je skupaj s skupino okrog Antona Breclja in Andreja

Gosarja odcepil od nekdanje SLS in po okupaciji leta 1941 vklju~il v OF. Postal je ~lan njenegaplenuma, udeleènec ko~evskega zbora, po sporazumu Tito-[uba{i} pa ~lan kraljevega Na-mestni{tva. – AS 1931, Republi{ki sekretariat za notranje zadeve Socialisti~ne Republike Slo-venije, Obve{~evalne slu`be do leta 1945, ZA-600-2, Seznam biv{ih vidnej{ih politikov. Prim.:Miku`, Slovenci v stari Jugoslaviji, str. 457, 539.

63 Slovenec, 13. 11. 1929, Uprava in ljudstvo.64 Arhiv Srbije i Crne gore (ASCG) 74, Dvor Kraljevine Jugoslavije, fasc. 38/56, Dopis

bana Serneca Mar{alatu dvora z dne 11. 11. 1929. Govor je objavljen tudi v Slovencu, 12. 11.1929, Banovine pri~ele poslovati. Ob prevzemu poslov je Sernec uradni{tvu predstavil svojegapomo~nika, priznanega strokovnjaka za upravo liberalne usmeritve dr. Otmarja Pirkmajerja, kije v svojem govoru pojasnil smernice nove upravne reforme.


100


Preseganja »imponderabilnega psiholo{kega momenta«, ki ga jepri~akoval od svojih uradnikov, se je lotil tudi Sernec sam, ~eprav naprefinjen na~in nekdanje SLS. Tako je takoj po nastopu svoje banskefunkcije posegel v strankarske razprtije okrog Kmetijske dru`be za Slo-venijo. âstitljivih 160 let stara ustanova z izklju~no gospodarsko-teh-ni~nim namenom je namre~ è nekaj ~asa predstavljala ostro tori{~ebojev med SLS in SKS. Obe stranki sta imeli trdno èljo po obvlado-vanju omenjene organizacije, èljo, ki je po {estem januarju in prepo-vedi politi~nih strank iz razumljivih razlogov postala {e mo~nej{a.Nepoliti~ne organizacije so za nekdanje stranke seveda predstavljalelegalen okvir dela, zaradi ~esar jim je politi~na vrednost skokovitonarasla. Kmetijski dru`bi, ki je tedaj bila v rokah biv{e SKS, je takogrozil naskok nekdanje SLS.

Prepovedana Koro{~eva stranka ni dolgo ~akala. Le mesec po uki-nitvi strank je za~ela z akcijo za prevzem Kmetijske dru`be. Scenarij,ki ga je izdelala, je bil preprost in upo{tevaje njeno strankarsko infra-strukturo tudi lahko izvedljiv: pove~ati ~lanstvo podru`nic dru`be ssvojimi prista{i in tako pridobiti 30 novih delegatov, ki ji bodo naprihajajo~em ob~nem zboru zagotovili potrebno ve~ino. Anton Su{nik,funkcionar nekdanje Kmetske zveze, je bil najbr` zadolèn za reali-zacijo projekta. Petindvajsetega februarja 1929 je spisal posebno okro`-nico, s katero je enemu od prista{ev biv{e SLS pojasnil na~rt in gapozval k njegovi uresni~itvi. @e uvodoma je odkrito priznal: »/K/er vnovi situaciji vse politi~no delo po~iva, moramo vse svoje mo~i osre-doto~iti v na{ih stanovskih organizacijah in korporacijah.« To je veljalotudi za Kmetijsko dru`bo, edino kme~ko stanovsko korporacijo. V na-daljevanju je dvoli~no ugotavljal, kako bo dru`ba lahko delovala vkorist kmetu le v primeru, ~e bo iz nje izrinjena vsaka politika in zame-njana dotedanja uprava. »To pa bo mogo~e izvr{iti è letos na ob~nemzboru, ko se bo na novo volilo predsedstvo.« Treba je bilo zgolj prija-viti nove ~lane in pla~ati »udnino«.65

Nekdanja SLS z udejanjanjem na~rta dejansko ni imela teàv. Glav-ni odbor Kmetijske dru`be je na svoji seji 4. maja 1929 tako dobil namizo mnoìco novih prijav, ki so prispele »kar na debelo, in sicer odùpnih uradov, od ob~in in od posameznikov. Podru`nice, ki so {teleleta in leta le po 3 do 4 ~lane, so kar ~ez no~ prijavile po 100 novih~lanov, celo brez vednosti istih.« In njihovo {tevilo seveda ni bilo na-

65 Kmetski list, 20. 3. 1929, Zagonetna okro`nica.


101


klju~no, temve~ natan~no izra~unano, »da bi jih bilo ravno zadosti zaono {tevilo delegatov, da bi se izvr{il v omenjeni tajni okro`nici ozna-~eni program«. ^lani Glavnega odbora, prista{i nekdanje Slovenskekmetske stranke (SKS), so tistega dne doìveli »organizacijski udar«;pred seboj so imeli prijave, ki so pomenile konec njihovega urado-vanja in izgubo nadzora nad Kmetijsko dru`bo.

Toda prista{i vodilnega politika nekdanje SKS Ivana Puclja nisonaivno pozdravili novih ~lanov. Brez teàv so zapopadli ozadje celezgodbe in posledi~no hudo zapletli na~rt biv{e SLS. [tevilne »prijavena debelo« so namre~ »gladko odklonili«, saj je bilo »o~ividno, da segre pri tej stvari samo za prepovedano politiko, ne pa za stvarno zani-manje za Kmetijsko dru`bo«.66 Po seji Glavnega odbora se je zdelo,da je David premagal Goljata. Odziv nekdanje SLS na ru{enje njenegascenarija je bil hiter, oster in nepomirljiv. Pri tem je {e posebej zani-mivo, da je bil v bistvu oprt na iste argumente, s katerimi je zavrnitevprijav podkrepila nekdanja SKS – na vtikanje politike v strogo strokov-no Kmetijsko dru`bo. Po videnju Koro{~evih somi{ljenikov so se nam-re~ funkcionarji dru`be »v lastnosti na~elnikov kmetijskih podru`nicpreve~ eksponirali za biv{o Samostojno kme~ko stranko«. Zato naj bikmetje ponekod celo menili, da so podru`nice prave »strankarskeorganizacije«. Sloven~ev komentator je na to brez slabe vesti pripom-nil, kako tak poloàj ni bil zdrav ne za Kmetijsko dru`bo ne za slo-venskega kmeta. »Strankarsko obele`je« dru`be je odkrito obsodil inpovrhu {e poudaril, da je imela omenjena Su{nikova okro`nica pravtak{en namen.67 V svojem cini~nem sprenevedanju je torej nekdanjaSLS sama zavrnila svoj motiv naskoka na Kmetijsko dru`bo. Vsebinaokro`nice in taktika »osvajanja« dru`be nedvoumno pri~ata, da je ime-la tudi ona predvsem politi~ne vzgibe.

S sejo Glavnega odbora maja 1929 pa »boj za Kmetijsko dru`bo«{e ni bil kon~an. Nekdanja SLS je petega septembra, ob ob~nem zbo-ru dru`be, pripravila nov napad. Takrat sta bila glavna koordinatorjain izvajalca akcije dr. Anton Milavec in dr. Joè Basaj, ki sta uspe{noposkrbela za »razgibano« dogajanje. Kmalu po enajsti uri, ko je pred-sednik otvoril ob~ni zbor, se je oglasil Milavec in zahteval razpravo kprvi to~ki dnevnega reda, tj. k poro~ilu predsednika. Po vztrajanju jedobil besedo in nato v dalj{em govoru predstavil {tevilne domnevnenepravilnosti v delovanju dru`be. Seveda ni pozabil posebej poudariti,

66 Kmetski list, 8. 5. 1929, Boj za »Kmetijsko dru`bo«.67 Slovenec, 7. 5. 1929, Kmetijska dru`ba.


102


da je aktualna skup{~ina mo~no okrnjena, saj med ~lane ni bilo spre-jetih 2500 prigla{enih slovenskih kmetov.68 V nadaljevanju se je natolotil temeljitega pretresa historiata in vzrokov za tak{no stanje. Obrazglabljanju, ali je Kmetijska dru`ba zasebno dru{tvo, ki lahko sprej-me kogar ho~e, ali pa javnopravna ustanova poluradne narave, ki nemore nikomur braniti vstopa, je v dvorani baje grmelo. Sli{ati je bilodivja{ko vpitje, videti razgrajanje in ogor~enje. Ko se je k besedi javil{e Basaj, se je tako vzdu{je le {e stopnjevalo. Pri tem se zdi zanimivoin povsem pri~akovano, da je Pucljev Kmetski list zapisal, kako je ne-mir povzro~ala »prav mala skupina razgraja~ev«, poro~evalec Sloven-ca pa je nasprotno sli{al vso dvorano, ki je bu~ala »kot vihar«.69

Malo{tevilna ali ne, opozicija znotraj Kmetijske dru`be je uspelaustvariti pravi kraval. V dvorano so celo vkorakali stra`niki, v ozadjuje z okna padla {ipa in se razbila. Toda ob~ni zbor je kljub vsemu tekeldalje. Brala so se poro~ila, za~elo se je glasovanje o novem vodstvu.V splo{nem hrupu in zmedi je dru`ba tisti dan le dobila nove ~lanevodstva. Novi predsednik je postal ravnatelj liberalne Zveze sloven-skih zadrug Fran Tr~ek, odborniki pa liberalci Ivan Pucelj, Lovro Pe-tovar, Anton Globevnik, Ivan A`man, [tefan Kühar, Andrej @mavc inMartin Ro`man.70

Ob burnem dogajanju na ob~nem zboru se ne moremo izognitivpra{anju, ~emu je nekdanja SLS uprizorila »obstrukcijo«, ko je bilovendar malo verjetno, da bi ta do`ivela uspeh. Mo`en odgovor namponuja v~asih prav pronicljivi Kmetski list. V ~lanku o ob~nem zboruje namre~ razgalil motive nasprotnika in mu pripisal naslednje misli:»Mi bomo ob~ni zbor razbili, da ne bo pri{lo do volitev predsednika,vladni zastopnik na ob~nem zboru bo zbor zaradi kravala razpustil inposledica bo – komisar; ki bo seveda ’na{’ (kakor pravi okro`nica).«A na~rt se o~itno ni posre~il. V sicer nadvse spornih okoli{~inah je bilob~ni zbor izpeljan do konca in okopi nekdanje SKS ubranjeni.71

68 Poleg tega se je {e vpra{al, kako je bilo mogo~e, da je vodstvo zavrnilo vse novo dospe-le prijave s Kranjske in hkrati sprejelo {tajerske. Odgovor na to retori~no vpra{anje je sevedajasen – masovni pristop {tajerskih ~lanov je organiziralo tedaj aktualno vodstvo dru`be. – Prim.:Kmetski list, 20. 11. 1929, Kmetijska dru`ba – razpu{~ena!

69 Kmetski list, 11. 9. 1929, Boj za kmetijsko dru`bo; Slovenec, 6. 9. 1929, Ob~ni zborKmetijske dru`be.

70 Volitve ~lanov vodstva so potekale po ve~inskem na~elu na podlagi volilnih list posebejza [tajersko in posebej za Kranjsko, pri ~emer so kranjski delegati lahko volili le predstavnike zaKranjsko, {tajerski pa za [tajersko. Tr~ka, Puclja, Petovarja in Globevnika so tako izvolili Kranjci,ostale pa [tajerci (k {tajerskim delegatom so bili priklju~eni tudi Prekmurci). – Prav tam.

71 Kmetski list, 11. 9. 1929, Boj za kmetijsko dru`bo. Prim. uvodnik v: Slovenec, 7. 9.1929, Vpra{anje kmetijske dru`be.


103


Ko se je e zdelo, da je nekdanja SKS uspela obdràti Kmetijsko dru`-bo v svojih rokah,72 je v dogajanje nenadoma vstopil deus ex machina –pravkar imenovani ban Dravske banovine Du{an Sernec s svojimi {iroki-mi pristojnostmi. Le dan po prevzemu poslov se je lotil tega, kar je na-povedal v nagovoru uradni{tvu – preseganja »imponderabilnega psiho-lo{kega momenta«. Kmetijsko dru`bo z vsemi podru`nicami vred je zodlokom preprosto razpustil, saj je ta postala »po svojem udejstvovanjupoliti~no dru{tvo in tudi sicer posegala v svojem poslovanju ~ez podro~-je, dolo~eno ji v pravilih«. Navidez nadvse korektna ugotovitev kraljeve-ga uradnika, ki pa je v obrazloìtvi odkrivala precej ~vrstega politika nek-danje SLS. Popisani razlogi za razpustitev organizacije so namre~ bilipovsem po meri njegove nekdanje stranke: Sernec je tako pojasnjeval,da je dru`ba o~itno »tori{~e dveh nasprotujo~ih si politi~nih struj«, biv{eSLS in SKS. Boji med obema so se okrepili è ob koncu leta 1928, ko jev manj{inskem delu ~lanstva, zvestem nekdanji SLS, vzplamtel »odlo~enodpor«. Povod zanj naj bi bil jasen in z zakonskega vidika nesporen. Kme-tijska dru`ba je s svojega za~rtanega namena za{la na »kup~ijsko polje« inposlovala po »trgovskih vidikih«, torej tudi z ne~lani. Pri tem je bilo {eposebej pomembno, da se je med njimi zna{la gospodarska zadruga Eko-nom, ki je dobivala naro~eno blago celo ceneje kot podru`nice dru`be.»Ako se upo{teva, da je ’Ekonom’ gospodarska organizacija, pri kateri sopoglavito udeleène vodilne osebe nekdanje Samostojne kmetijske stran-ke, so politi~ni vidiki tega gospodarsko neracijonalnega ravnanja na dla-ni.« Manj{ina je zato po Serne~evem mnenju èlela »napraviti tem neza-konitostim v dru`bi konec« in organizirala akcijo za vpis novih ~lanov. Teje nato vodstvo odklonilo, ~eprav za to ni imelo stvarne podlage. O~itnoga je vodil le en motiv – ohranitev poloàja. Temeljita raz~lemba nepra-vilnosti v Kmetijski dru`bi je ban nadaljeval z obravnavo ob~nega zborain volitev, katerim se zaradi »najburnej{ih prizorov« »osporava veljavnost«,ter zaklju~il z dokazovanjem nepomirljivosti predsednika, ki ni elel zgla-diti nasprotij. Na podlagi vsega omenjenega je tako lahko z mirno vestjozapisal, da je Kmetijska dru`ba »postala iz ~isto gospodarskega dru{tvapoliti~no dru{tvo. Kot tako pa nima ve~ pravice do obstoja.«73

72 Glej polemike, ki so se odvijale po ob~nem zboru: Jutro, 31. 10. 1929, Intrige protiKmetijski dru`bi?; 10. 11. 1929, [e o intrigah proti »Kmetijski dru`bi«; Slovenec, 6. 11. 1929,Kaj je s Kmetijsko dru`bo?; 7. 11. 1929, Ali res ~isto zasebno dru{tvo?

73 Razpustitveni dekret Pov. II-2 {t. 15, objavljen dne 17. 11. 1929. Cit. po: Kmetski list,20. 11. 1929, Kmetijska dru`ba – razpu{~ena! Samo nekaj dni po ukinitvi Kmetijske dru`be,16. novembra 1929, je è bila ustanovljena nova, ki ji je predsedoval privrènec katoli{kegapoliti~nega tabora in nekdanji deèlni glavar Oton Detela. – Kmetski list, 20. 11. 1929, NovaKmetijska dru`ba.


104


Komentar Slovenca je bil zmagoslavno zadràn: »Celo in dobrodelo se je izvr{ilo«.74 Po neuspelih naskokih na Kmetijsko dru`bo jenekdanja SLS po svojem prista{u Sernecu tako poskrbela za njeno uki-nitev. Intransingentna partijska logika je slabo leto po {estem januarjuo~itno bila {e zmerom ìva in trdno zakoreninjena. [e ve~. V nasled-njih letih se je ob posami~nih dogodkih razplamtela vsaj tako silno kotdesetletja prej. Epizoda s Kmetijsko dru`bo in ostrim posegom banaSerneca je zgolj previdno nakazovala vso ostrino prihodnjih liberal-no-katoli{kih bojev.

Prista{i nekdanje SLS v banskem svetuDravske banovine

Kljub è omenjenim omejenim pristojnostim banskega sveta je ka-toli{ki politi~ni tabor njegov obstoj pozdravil. Nenazadnje je banov po-svetovalni organ, v sicer res skromni meri, omilil nedemokrati~ni na~inodlo~anja in figuriral kot edino ve~je predstavni{ko telo. Slovenec jev njem celo naivno videl institucijo, »ki bi tvorila vez med ljudstvomin bansko upravo,« a se je hkrati zavedal, da v tedanjih »posebnih raz-merah seveda ni mogel dati zakonodajalec banskim svetom tudi èodlo~ilno mo~«.75 Znova je zavzel svojo preizku{eno drò – na enistrani je razumevajo~e sprejemal odlo~itve Beograda, na drugi pa medsvojim nekdanjim volilnim telesom vzpodbujal misli o velikih poten-cialih banskega sveta.76

Pravilnik o organizaciji in delu banskih svetov, ki ga je 3. julija 1930kot notranji minister izdal predsednik vlade @ivkovi}, je njihove majh-ne pristojnosti natan~neje zakoli~il. Pravice banskih svetnikov je dejan-sko skr~il na minimum, saj so bile njihove pristojnosti omejene zgoljna dajanje pripomb in mnenj k predlogu banskega prora~una, pa {eto le na sejah banskega sveta. Sicer se v delovanje banske uprave nisosmeli vme{avati. Praviloma so se zgolj enkrat letno sestali in dali svojeprora~unske nasvete s podro~ja gospodarskega, socialnega in kultur-nega razvoja. @e tako ozke pristojnosti banskega sveta pa je prednjegovo prvo sejo {e bolj utesnil. V posebni okro`nici je zapisal, dasvetnikom ni dovoljena niti na~elna predhodna razprava o prora~unu

74 Slovenec, 19. 11. 1929, Na potu h kmetijski zbornici.75 Slovenec, 21. 11. 1929, Banski svet.76 Prim.: Stiplov{ek, Banski svet 1931, str. 951–952.


105


niti samo glasovanje o njem.77 Tako so v bistvu predstavljali le zborsvetovalcev brez vpliva, ki pa je v razmerah diktature, v ~asu, ko nibilo drugega »ljudskega zastopa« niti osrednje skup{~ine v Beogradu,deloval kot edino okolje omejene javne debate.

[tevil~no sestavo banskega sveta je dolo~il poseben zakon s kon-ca marca 1930. Prvotni zapis, ki je za Dravsko banovino predvidel 20svetnikov, je spremenil in njihovo {tevilo raz{iril na 40, pri ~emer jebila poudarjena ustrezna teritorialna zastopanost banovine. Po dikcijinovega zakona so tako v banskem svetu morali biti zastopani vsi sre-zi in mesta z najmanj 3000 prebivalci z enim predstavnikom, ve~jamesta pa z ustrezno ve~jim {tevilom.78 Na tej podlagi je nato 3. julija1930 minister za notranje zadeve imenoval prvi banski svet Dravskebanovine. Zanimivo se zdi, da je bil ta kljub Koro{~evemu sodelovanjuv vladi in banovanju Du{ana Serneca sestavljen politi~no-strankarskopluralno. Vklju~eval je socialista Rudolfa Golouha ter predstavnikecentralizmu in unitarizmu naklonjenih slovenskih liberalcev, ki sopovrhu vsega bili {tevil~no najbolj zastopani.79 @ivkovi}eva vlada je stem najbr` manifestirala tisti moment, ki ga je naslednji dan objavila vsvoji deklaraciji – »jugoslovanska« prihodnost brez upo{tevanja starestrankarske pripadnosti.

Julija 1930 imenovani banski svetniki pa niso smeli takoj sesti vrazpravno dvorano. Na svoje prvo prora~unsko zasedanje so moralipo~akati do zime 1931, kajti fiskalno leto se je tedaj zaklju~ilo z 31.marcem, tako da je bil novi prora~un za leto 1931–32 potreben {ele1. aprila. Dvajsetega januarja 1931 ob desetih dopoldne je {tiridesete-rica tako prvi~ vstopila v sejno dvorano Zbornice za trgovino, obrt inindustrijo.80 Med ~lani novega organa so bili naslednji prista{i nekdanjeSLS:81 iz [martna ob Paki je prispel Martin Steblovnik, iz kamni{kegaokraja stari strankarski ma~ek Ivan [trcin, iz okraja Maribor – levi breg

77 Pristojnosti banskega sveta je natan~neje navedel Stiplov{ek. – Prav tam, str. 952–953in Slovenec, 4. 7. 1930, Pravilnik o delovanju banskih svetov.

78 V prvi sestavi banskega sveta je imela Ljubljana 4 predstavnike, Maribor 3, Celje, Ptuj,Murska Sobota, Kranj, Jesenice, Tr`i~, Ko~evje, Novo mesto in Kr{ko pa enega. Preostalih 24svetnikov je bilo predstavnikov srezov. – Stiplov{ek, Banski svet 1931, str. 952–953.

79 Prav tam; isti, Prelomnica v avtonomisti~nih prizadevanjih banskega sveta Dravskebanovine sredi tridesetih let, v: Zbornik Janka Pleterskega, ur. O. Luthar – J. Perov{ek, ZRC,Ljubljana 2003, str. 356.

80 Stiplov{ek, Banski svet 1931, str. 954; Jugoslovan, 21. 1. 1931, Prva seja banskega svetaDravske banovine.

81 Za banskega svetnika je bil imenovan tudi ~lan vodstva nekdanje SLS dr. Fran Kulovec,vendar te funkcije nato ni opravljal. – Stiplov{ek, Banski svet 1931, str. 953; Slovenec, 11. 10.1930, Dr. Kulovec razre{en dol`nosti banskega svetnika.


106


Ivan [erbinek, iz Breìc FrancLipej, iz Brega pri Celju AlojzijMihel~i~, iz @elebeja pri rnom-lju Josip Nemani~, iz Velikih La{~Jakob Ramov{, iz Litije HinkoLebinger, iz Dolnjega LogatcaGabrijel Oblak, iz Ljutomera Ja-kob Rajh, iz Maribora Alojzij Ju-van, iz Slovenj Gradca Alojzijîèk, iz @i~ Anton Ko{ir, iz Lju-bljane Ivan Kregar in od Sv. Mar-ka pri Ptuju Ivan Ver{i~.82

Razprave o najbolj pere~ihproblemih Dravske banovine, kiso bili tedaj ekonomsko-socialnenarave, so kljub pluralni sesta-vi banskega sveta potekale kon-struktivno in v soglasju. Stara

strankarsko-politi~na razmerja so se (sicer zadràno) pokazala le priob~utljivih idejno-kulturnih postavkah prora~una – pri izdatkih za pro-sveto in kulturo.83 Tako je e prvi razpravljalec Martin Steblovnik iz vrstnekdanje SLS ugotavljal, da so ob~inska bremena za {olstvo in u~iteljstvo»tako ogromna in trda, da jih ravno revnej{e ob~ine ne zmorejo. Ta bre-mena imajo za posledico veliko nezadovoljnost, a posledica te neza-dovoljnosti postane lahko tudi komunizem. /.../ Zaradi dajatev, ki jihprejema u~iteljstvo, ga ne zavida samo podeèlsko ljudstvo, temve~ tudidrugo uradni{tvo. Tudi delovni ~as u~iteljstva v primeru z drugimi dràv-nimi uradniki ni tolik. Nekateri u~itelji imajo komaj po par ur slu`be nadan. Pridni u~itelji so redke izjeme.« Po ostri kritiki u~iteljstva, ki je te-meljila v njegovi ve~inski liberalni usmeritvi, se je lotil tudi Sokolov.Predlagal je zniànje postavke za podporo sokolski organizaciji in po-rabo prihranka za spodbujanje kmetijstva in zadru`ni{tva.84 Njegovim

Prekaljeni prista{ prepovedane Sloven-ske ljudske stranke iz [martna ob Paki,Martin Steblovnik, ~lan prve sestavebanskega sveta Dravske banovine.(Spominski zbornik Slovenije, 1939)

82 Slovenec, 4. 7. 1930, Banski svet Dravske banovine imenovan. Imena preostalih ~lanovbanskega sveta so objavljena prav tam.

83 Stiplov{ek, Banski svet 1931, str. 957, 964.84 Slovenec, 25. 1. 1931, Zasedanje banskega sveta. Pri tem omenimo, da je Steblovnik

pozneje svoja stali{~a omilil oz. jih prilagodil v reìmu sprejemljivo obliko. Dejal je, da je hotelzgolj poudariti, kako je premalo u~iteljstva, »ki bi bilo ve{~e, odnosno se hotelo zanimati zakmetijstvo«. Glede Sokola pa je pojasnil, da »samo na~in, kako se tu in tam dela, rodbinskimo~etom ni po volji.« Mislil je na »ve`banje v ve~ernih urah«. – Slovenec, 27. 1. 1931, Zasedanjebanskega sveta; Stiplov{ek, Banski svet 1931, str. 959.


107


ugotovitvam je pritrdil nekdanji oblastni poslanec nekdanje SLS HinkoLebinger. V svojem govoru se je zavzel za tiste Orle, ki bi se radi vklju-~ili v Sokola, in podobno kot njegov strankarski kolega poudaril pre-obremenjenost ob~in z dajatvami u~iteljstvu. @upnik Jakob Ramov{ pasi je v `go~i kulturnobojni razpravi drznil opomniti na potrebo po-udarjanja »verskega momenta« v sokolski organizaciji.85

Svetniki iz vrst nekdanje SLS so s svojimi nastopi nedvomno ko-rakali na meji tolerance {estojanuarskega reìma, toda njihove razpra-ve kljub vsemu niso omajale stali{~ Kraljevske banske uprave. Takonjeni funkcionarji kot banski svetniki iz liberalnega politi~nega taboraso jih namre~ odlo~no zavrnili, prora~unske postavke za prosveto inkulturo pa so ostale nespremenjene.86

Prvo zasedanje banskega sveta Dravske banovine je bilo za prista{enekdanje SLS za nekaj ~asa tudi zadnje. Po Koro{~evem in poznejeSerne~evem razhodu z reìmom so bili namre~ vsi banski svetnikikatoli{ke politi~ne provenience zamenjani. ê so {e leta 1930 skozisvojega ministra in svojega bana ohranjali lojalen vtis ter posledi~noprejeli dekret o imenovanju v banski svet, so bile razmere leta 1932è povsem druga~ne. Nekdanja SLS ni bila ve~ »na liniji« in njeni prista-{i v banskem svetu so »lahko« prejeli novi dekret – tistega o razre{itvi.87

Menjava na ministrskem mestu –namesto Antona Koro{ca Du{an Sernec

[estindvajsetega septembra 1930 je v zgodnjih jutranjih urah nabeograjski kolodvor pripeljal orient ekspres. Iz spalnega vagona je vspremstvu nekdanjega ministra iz vrst prav tako nekdanje SLS Su{ni-ka izstopil ban Dravske banovine Du{an Sernec. Skupaj s tovari{emse je takoj odpravil k ministru Koro{cu, kjer so vsi trije nekaj ~asa»konferirali«. Kmalu po pogovoru, ob 9.30, je nato {ef nekdanje SLS

85 Slovenec, 27. 1. 1931, Zasedanje banskega sveta; Stiplov{ek, Banski svet 1931, str.957–958.

86 Stiplov{ek, Banski svet 1931, str. 958–959. O usodi prora~una in njegovi realizaciji gl.cit. delo, str. 962–963.

87 Z odlo~bo ministra za notranje zadeve z dne 27. 11. 1931 je bilo funkcije banskegasvetnika razre{enih 14 oseb – vsi zgoraj navedeni prista{i nekdanje SLS razen Kregarja, ki jeumrl maja 1931. – Slu`beni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine (dalje: SL Kraljev-ske banske uprave Dravske banovine), 77/1931, Objava o izpremembah v banovinskem svetu.Po pisanju Slovenca so omenjeni poprej formalno podali svoje odstope. – Slovenec, 8. 12. 1931,Novi ~lani banovinskega sveta.


108


odpotoval proti Ni{ki Banji v avdienco h kralju.88 Od{el mu je podatsvoj odstop z mesta ministra za gozdove in rude.

Po enem letu in osmih mesecih vztrajanja v vladi je Koro{ec sprejelnedvomno te`ko odlo~itev, ki je è dolgo visela nad njim. Po ukinitviOrlov, ~etrtojulijski deklaraciji vlade in po za~etku snovanja nove vse-dràvne politi~ne organizacije mu je zmanjkalo argumentov za nada-ljnje sodelovanje s kraljem. Njegovo ministrovanje in podpiranje re-ìma je postajal vse bolj dvorezen me~; stara in preizku{ena politi~nataktika SLS ni rojevala zadostnih sadov. Tudi Koro{~evi prista{i v Ljub-ljani so tedaj ugotavljali naslednje: »/N/ima ve~ smisla dajati podpororeìmu, ki je protiljudski, na{e sodelovanje pa najhuj{ih udarcev nemore prepre~iti. Kljub temu pa ostajamo moralno odgovorni za vla-danje.«89 Nezadovoljstvo znotraj nekdanje SLS se je vse bolj {irilo inpoglabljalo. Po besedah novinarja Hrva{ke straè Matuli}a, ki jih jezaupal nekdanjemu predsedniku Jugoslovanskega odbora in vplivne-mu hrva{kemu opozicijskemu politiku dr. Anteju Trumbi}u, je bil zla-sti mlaj{i del stranke s kriàrji na ~elu »besen«. Svojemu vodji so o~itali,da je za potrebe taktiziranja `rtvoval verska in narodno-slovenskana~ela ter zahtevali »spremembo smeri v smislu na~el katoli{ke cerk-ve in narodne slovenske individualnosti«. Veliko nezadovoljstvo pa najkljub temu ne bi bilo usodno. Matuli} je ocenil, da je le »notranje,ampak ne bo privedlo do razdora, saj ne bi nih~e za to prevzel odgo-vornosti. Kulovec, ki je na ~elu, dela na tem, da bi postopoma osvojilceloto ~lanstva in jo nato premaknil v novi smeri. On je prav takonezadovoljen s Koro{~evo politiko do Hrvatov in misli, da je treba vvsakem primeru dràti s Hrvati.« Nezadovoljneì, na ~elo katerih seje o~itno zavihtel Kulovec, so konec avgusta organizirali celo o`jisestanek s Koro{cem in mu o~itali tri temeljne stvari, ki naj jih »raz~istiv Beogradu, in sicer: 1) Ali se priznava Slovenstvo kot samostojnanacionalna individualiteta? /.../ 2) katoli{ka cerkev. Ali lahko ustanavljaorganizacije. Z ukinitvijo orlov, ki so se bili silno razvili, je zadan ne-prebolen udarec. /.../ 3. Kaj je to novo Jugoslovenstvo, pa plemen-ska in verska baza, ki je prepovedana?« Koro{ec je imel za razburjeneprista{e seveda pripravljen odgovor. Stra{il je, »da jim bodo razpustiliorganizacije in postavili Kramerjeve komisarje«. Baje je celo predla-gal svojo zamenjavo, a do nje ni pri{lo.

88 Slovenec, 27. 9. 1930, Avdience pri kralju. Isti dan so h kralju prispeli tudi Petar @iv-kovi}, Nikola Uzunovi} in Bogoljub Jevti}.



109


Poleg prista{ev nekdanje SLS pa so na Koro{ca (z nasprotne stra-ni) pritiskali tudi beograjski vladni krogi. Tako naj bi @ivkovi} od svo-jega ministra zahteval, da disciplinira svojo nekdanjo stranko in da~lanom vodstva predloì posebno izjavo, ki bi jo morali sprejeti. »Tasklep oz. glavne misli mu je dal v pisni obliki.« Koro{ec se je takozna{el med dvema ognjema. Njegov manevrski prostor se je predseptembrom 1930 iz dneva v dan bolj oìl.90

Dokon~no odlo~itev naj bi na~elnik nekdanje SLS sprejel po nekiprekrokani beograjski no~i, ko ga je obiskal urednik Slovenca IvanAh~in. Po sklepu vodstvenega kadra nekdanje SLS je pripotoval vBeograd z eno samo, »preprosto« nalogo – pojasniti Koro{cu dokon~nostali{~e Ljubljane. Kljub è omenjenim jasnim politi~nim znakom pato ni bilo enostavno opravilo. Po Ah~inovih besedah naj bi Koro{ec»vzkipel« takoj, ko je zaznal, »za kaj gre«, in mu za~el pojasnjevati, dani vstopil v {estojanuarsko vlado kot »eksponent stranke ali po njenemnalogu in tudi ne njenem pristanku, ampak ~isto osebno kot dr. AntonKoro{ec. Le kot tak{nega so me tudi vabili, ker novi reìm ni ve~ po-znal politi~nih strank. Za svoje ravnanje odgovarjam torej osebno, nekot stranka. Stranka si zaradi mene lahko roke umije.«91 ê domneva-mo, da je Koro{ec dejansko izrekel te besede ali vsaj pribli`no po-dobne, mu lahko takoj pripi{emo zna~aj klenega ministra @ivkovi}evevlade. Podana argumentacija je bila namre~ povsem v slogu vladnedeklaracije in za~rtane dràvne politike. Odsevala je zaèleni notra-njepoliti~ni cilj, ki pa je bil tedaj doseèn le na deklarativni ravni.Dejansko stanje je bilo druga~no.

Kot je zapisal Ah~in, Koro{ec ni bil »nek zasebnik«, temve~ nespor-ni voditelj sicer prepovedane, a {e zmerom najmo~nej{e slovenskepoliti~ne stranke. Za ~loveka njegovega formata je bilo po njegovemmnenju nespodobno in nedostojanstveno prejemati tak{ne udarce, kotje bil razpust Orla. Iz nastalega poloàja je zato bilo nujno najti izhod,ki pa je bil en sam. Tega se je o~itno zavedal tudi prvak nekdanje SLS.Potem ko mu je Ah~in razloìl stali{~a Ljubljane, naj bi se nanj zadrl vslogu klasi~nega pragmati~nega politika: »V opozicijo ho~ete? /.../ Aliveste, kaj v dana{njih razmerah to pomeni? Izgubili ne bomo samoOrla, ampak tudi druge organizacije. Preganjali vas bodo in zapirali,

90 Arhiv Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti (AHAZU), Arhiv dr. Ante Trumbi}a,razno, li~ne bilje{ke 1930, bele`ka o pogovoru z Matuli}em dne 28. 9. 1930; bele`ka o pogo-voru z Ivanom Me{trovi}em dne 29. 8. 1930.



110


politi~no pa boste brezpravni! V demokraciji se lahko {e kam pritoì{– a mi ìvimo pod diktaturo!«92 Ljubljanskim tovari{em je {e o~ital po-liti~no nezrelost in nato povabil njihovega sla na obhod po beograj-skih lokalih.

Ko naj bi bila ura è krepko ~ez polno~ pa je, malo preden sta seraz{la, Ah~ina nenavadno »presenetil«. Vsem dopoldne povedanim be-sedam navkljub mu je dejal, kako je prav, da je pri{el z zahtevo po nje-govi demisiji. Njegovo poprej{nje razburjenje naj bi bilo le zato, »/.../da ne boste zopet vse odgovornosti za posledice le name zvra~ali«. Izèpa svojega suknji~a naj bi celo potegnil e napisano besedilo ostav-ke in ga nato naslednji dan poslal @ivkovi}u.93 Nekaj dni pozneje, ose-mindvajsetega septembra 1930, ga je v Ni{ki Banji sprejel {e kralj in stem formalno zaklju~il Koro{~ev odhod iz {estojanuarske vlade.

Odstopna izjava {efa nekdanje SLS, ki naj bi jo tiste pivske no~ipokazal Ah~inu, je bila spisana v preizku{enem Koro{~evem slogu.Kljub nadvse o~itnim simptomom in razlogom za demisijo se je izgovo-ril na svoje zdravstveno stanje in kralju vdano izrazil brezpogojno zve-stobo. Izjava tako nazorno prikazuje skrajni pragmatizem Koro{~evepolitike, in jo zato na tem mestu navajamo v celoti: »Va{e Veli~anstvo!Dovoljujem si predloìti Va{emu Veli~anstvu ostavko kot minister za{ume in rudnike. Zdravniki mi svetujejo, naj svojo bolezen, ki je v po-slednjem ~asu krenila na slab{e, zdravim v popolnem miru in na dalj-{em oddihu. Zato mi vest ne dovoljuje, da bi med tem obdràl posle,ki jih ne bi utegnil opravljati tako, kakor velevajo dràvni interesi. Va{eVeli~anstvo prosim, da tudi v tem trenutku sprejme izraze moje popol-ne zvestobe in brezmejne privrènosti ter iskreno zahvalo za doseda-nje zaupanje kakor tudi zagotovilo moje pripravljenosti, da se bomvselej odzval Va{emu visokemu vabilu v slu`bo za kralja in domovino.Smatram za svojo dol`nost, da tudi pri tej priliki izjavim, da ho~em tudiv bodo~e in povsod v slogi z ostalimi rodoljubi, zvest izraènim na~e-

92 Ah~in, Spomini, str. 71.93 Ah~in, Spomini, str. 74. Ah~in v svojih spominih omenja veliko zanimivost, ki pa je

zaradi njene »edinstvenosti« kljub pregledu {tevilnih virov za ta ~as nisem mogel potrditi, ahkrati tudi ne povsem ovre~i. Med njegovim obiskom v Beogradu (in nato {e pozneje na Hvaru)naj bi mu Koro{ec dejal, kako kralj è takrat ni bil zadovoljen z @ivkovi}em. Na njegovemmestu je domnevno èlel videti Koro{ca, vendar mu ni »povsem zaupal«. Ob neki priliki naj biga konkretno vpra{al za mnenje o @ivkovi}u. Po Koro{~evem izmuzljivem odgovoru je prista-vil, da @ivkovi} sicer ni pameten, »ali on mi je popolnoma vdan. On je ves moj. Toda ti nisipopolnoma in ~isto moj!« Kralj naj bi dejal, da ho~e ~loveka, ki mu bo »v vseh stvareh slepo inbrezpogojno sledil«. Tak{en pa Koro{ec ni bil. Po è omenjenem demisijskem obisku v Ni{kiBanji naj bi {ef nekdanje SLS {e »nekoliko« upal, da ga kralj ne bo odpustil, vendar se to nizgodilo. – Ah~in, Spomini, str. 73–74.


111


lom Va{ega Veli~anstva in deklaracijam kraljevske vlade, delati za ju-goslovansko nacijonalno in dràvno misel, da bi s tem Va{e Veli~anstvoin ves kraljevski dom mogla mirno gledati v svojo bodo~nost. Va{emuVeli~anstvu vdani in zvesti dr. Anton Koro{ec, l. r.«94

Na~elnik nekdanje SLS si s tako premi{ljeno odstopno izjavo se-veda ni povsem zaprl vrat, ki so vodila na najvi{je politi~ne pozicijev dràvi. Nenazadnje je jasno poudaril svojo pripravljenost na ponov-no sodelovanje s kraljem in (neiskreno) sogla{al s ~etrtojulijsko de-klaracijo vlade. ê je »politi~no nezrelo« tajno vodstvo stranke na vsakna~in hotelo v opozicijo, je on sam »politi~no zrelo« za vsak primerpustil {e nekaj manevrskega prostora.95 Na eni strani se to jasno zrca-li v njegovi odstopni izjavi, na drugi pa tudi v dejstvu, da njegov mi-nistrski naslednik ni bil prista{ slovenskega liberalnega politi~nega ta-bora, temve~ nekdanje SLS.

Izjemno taktno izpeljan Koro{~ev odstop je Aleksander razume-vajo~e sprejel, saj je svojega ministra ob slovesu odlikoval z visokimdràvnim odlikovanjem, redom Kara|or|eve zvezde II. stopnje. Ko-ro{~eva odstopna izjava pa je nadvse pozitivno odmevala tudi v libe-ralnem tisku. Jutro je njeno vsebino ozna~ilo kot »dobro pretehtano iniz globokega prepri~anja izvirajo~o resnico«, poudarilo pomen besedo »slogi z ostalimi rodoljubi« in mu zaèlelo skoraj{njega ozdravljenja.96

Zviti Koro{ec je tako od{el v opozicijo z javno podobo zvestega prista{a{estojanuarskega reìma.

*

Isti dan, ko je Koro{ec odstopil, 28. septembra 1930, je kralj napredlog predsednika ministrskega sveta za novega ministra za gozdovein rude imenoval dotedanjega bana Dravske banovine Du{ana Serne-ca.97 S tem je bila nedvomno ohranjena dolo~ena politi~na kontinuite-ta,98 ~eprav velja poudariti, da je Koro{~eva politi~na veljava nekajkratpresegala Serne~ev renome. Nekdanji ban je bil sicer funkcionar biv{eSLS, vendar gotovo manj eksponiran kot {tevilni njegovi strankarski

94 Slovenec, 30. 9. 1930, Minister dr. Anton Koro{ec odstopil. V Slovencu objavljeno od-stopno izjavo Antona Koro{ca je po agenciji Avala izdal Centralni presbiro.

95 Po besedah zemunskega odvetnika Milana Kosti}a je kralj Koro{ca prosil, naj o razlogihza svojo demisijo ne govori javno. Koro{ec se je s tem strinjal in zato »pristal« na zgoraj navedentekst izjave. – AHAZU, Arhiv dr. Ante Trumbi}a, razno, li~ne bilje{ke 1930, bele`ka o pogo-voru s Kosti}em dne 19. 10. 1930.

96 Jutro, 30. 9. 1930, Ob odstopu g. dr. Koro{ca.97 Slovenec, 30. 9. 1930, Novi minister ban ing. Sernec.98 Prim. Stojkov, Opozicija, str. 84.


112


kolegi, zlasti Koro{ec. Medtem ko je slednji poosebljal slovenski kato-li{ki politi~ni tabor, ~esa podobnega za Serneca ni mogo~e trditi.

Takoj po svojem imenovanju je bil Sernec precej skop z izjavamiza javnost. Potrdil je svojo pripravljenost uresni~evati na~ela vladnedeklaracije in dodal, da ga bo vodilo delo.99 Za njegovo ministrovanjeje bila zna~ilna predvsem strokovno-gospodarska dejavnost, ki je vslednara{~ajo~e gospodarske krize zaznamovala naslednje seje @ivkovi-}eve vlade.100 Veliki politi~ni na~rti iz poletja 1930 so tedaj za~asnoutonili v pozabo.

Toda leto pozneje, julija 1931, je bila ideja nove vsedràvne poli-ti~ne organizacije znova oìvljena. Na 32. zasedanju vlade, 18. julija,je namre~ premier @ivkovi} dejal, da je kralj odlo~il, »da se pristopi kraziskovanju tistih predhodnih pogojev, ki bi omogo~ili prehod k red-nemu stanju«.101 V praksi je to pomenilo nadaljevanje dela iz prej{nje-ga poletja, dela, ki ga je po @ivkovi}evih besedah tedaj prekinil samAleksander. Vsi ministri, tudi Sernec, so s tem sogla{ali in se dogo-vorili, da bo prvi korak k zami{ljenemu cilju »raziskava terena«. Vslabem mesecu, najpozneje do 10.–15. avgusta, bi vsak ~lan kabinetasondiral del dràve in tako priskrbel informacije o realnih mo`nostihvzpostavitve nove politi~ne organizacije. Predsednik vlade je ob temsvoje ministre opomnil, da naj svojo nalogo v za~etku opravijo kar seda tajno. Upo{tevaje okoli{~ine ustanavljanja organizacije in {e zlasti»tajnostno klavzulo« lahko sklepamo, da sta se vsem zvene~im ~a-sopisnim besedam navkljub tako @ivkovi} kot Aleksander zavedaladejanskega stanja v dràvi. Po dveh letih in pol ~iste diktature stautemeljeno domnevala, da je nezadovoljstvo v dràvi, podkrepljenoz razra{~ajo~o se gospodarsko krizo, vse ve~je. Na~rtovane politi~nepremike je bilo zato seveda treba najprej zaupno preveriti in ugoto-viti, ali ne bi ti utegnili povzro~iti {e ve~jega odpora do reìma.

Po poteku dogovorjenega roka, 17. avgusta popoldne, so se ~lani@ivkovi}evega kabineta se{li in svojemu predsedniku posredovalizbrane podatke. O razmerah v Dravski banovini je seveda poro~alDu{an Sernec. V ospredje teàv je postavil teàven ekonomski poloàj,ki naj bi slovenskega kmeta vodil k politi~ni levici. Po njegovem mne-

199 Slovenec, 30. 9. 1930, Minister ing. D. Sernec v Belgradu.100 Zapisnici, od 26. zasedanja 1930 do 31. zasedanja 1931, str. 209–322. Zaradi tesnej{ega

sodelovanja gospodarskih resorjev je bila 19. junija 1931 izvedena tudi rekonstrukcija vlade.Du{an Sernec je tedaj postal minister za gradnje. – Zapisnici, 28. zasedanje z dne 19. 6. 1931,str. 319–320.

101 Zapisnici, 32. zasedanje z dne 18. julija 1931, str. 322.


113


nju je bil zato v tistem trenutku {e zadnji ~as, da bi Koro{ec, ~e biseveda vstopil v novo organizacijo, za seboj zbral ve~ino Slovencev.V nasprotnem primeru, ~e bi se Koro{ec odlo~il za opozicijo, pa bibila nova organizacija v Dravski banovini »v zelo slabi manj{ini«.102

Serne~evo poro~ilo je tako v bistvu predstavljalo nekak{no ponudbonekdanje SLS za mo`no sodelovanje.

Kralj Aleksander je prvega slovenskega politika nato dejanskovnovi~ povabil v vlado. Toda hkrati z vabilom mu je postavil nespre-gledljiv pogoj, povezan z velikimi dràvnimi na~rti dvora. Aleksan-drovi predvideni politi~ni premiki namre~ niso obsegali zgolj vzpo-stavitve nove politi~ne organizacije, temve~ tudi delno demokratizacijodràve – oktroiranje nove ustave in izvedbo volitev. In prav na novoustavo bi moral Koro{ec brezpogojno pristati, da bi lahko znova se-del na ministrski stol~ek. Po è opisanem dogajanju je nekdanja SLSpogoj in s tem vabilo v reìmodklonila. Nadaljnji dogodki sobili zgolj posledica odlo~itveZbora zaupnikov stranke. Danpred razglasitvijo nove ustave jeSernec demisijoniral, v vlado pasta pri~akovano vstopila drugapredstavnika Dravske banovineiz drugega politi~nega tabora –Albert Kramer in Ivan Pucelj.103

Septembra 1931 je nekdanjaSLS dokon~no prestopila v taboropozicije proti obstoje~emu re-ìmu. Za biv{o stranko nadvsepomemben prelom na dràvniravni pa ni sovpadal s politi~ni-mi spremembami na njenem do-ma~em terenu v Dravski bano-vini. Tam je do zasuka pri{lo èdevet mesecev prej, kmalu poSerne~evem odhodu s poloàjabana. êtrtega decembra 1930

102 Zapisnici, 34. zasedanje z dne 17. 8. 1931, str. 325–326.103 Slovenec, 3. 9. 1931, Rekonstrukcija vlade. Kramer, tedaj jugoslovanski poslanik v Pra-

gi, je postal gradbeni minister, Pucelj pa minister brez portfelja.

Drago Maru{i~, ki je nasledil Du{anaSerneca na mestu bana Dravskebanovine, je vodil opozicijski Sloven-ski ljudski stranki izrazito nenaklo-njeno politiko.(Spominski zbornik Slovenije, 1939)


114


je bil namre~ za novega bana postavljen dr. Drago Maru{i~, eden vo-dilnih funkcionarjev nekdanje SKS.104

V ~asu med decembrom 1930 in septembrom 1931 je v Dravskibanovini tako obstajala situacija, ki je na videz vzorno konkretiziralanamere Aleksandrovega manifesta: en politi~ni pol je sodeloval vvladi, drugi pa upravljal z banovino. Strankarske razlike so pod mo~no{estojanuarsko idejo na prvi pogled izginile. Toda stvarnost je sevedabila druga~na. Globoko zakoreninjene stranke so v tem statusu quonajbr` ~akale na razjasnitev razmer. Ko je septembra 1931 do njih lepri{lo, so br` pokazale svoj pravi, nepomirljivi zna~aj. Liberalci so tedajobvladovali tako dr`avni kot banovinski nivo in slednje s pridom izko-ristili v lastne namene. Za nekdanjo SLS so se za~eli te`ki ~asi napor-ne opozicijske dr`e.

104 Slovenec, 5. 12. 1930, Novi ban dravske banovine. O Maru{i~u gl. kratko oznako v:Slovenec, 6. 12. 1930, Novi ban dr. Drago Maru{i~. V ~asu po odhodu Serneca in pred nasto-pom Maru{i~a je posle bana opravljal banov pomo~nik Otmar Pirkmajer. – Slovenec, 1. 10.1930, Minister in`. Sernec v Ljubljani.


115

ÂS OPOZICIJE

ÂS OPOZICIJE

Obnova ustavnega ìvljenja

Poleti 1930 so notranjepoliti~ne razmere v dràvi postajale vse boljzaskrbljujo~e – nezadovoljstvo s ~isto diktaturo je v povezavi z gospo-darsko krizo raslo in sililo reìm k iskanju novih re{itev. Vzporedno znapetimi razmerami v Jugoslaviji pa se je zapletala tudi situacija na med-narodnem gospodarskem in politi~nem polju. Spomladi 1931 se je po-globila nem{ka gospodarska kriza, junija je kolapsiral za jugovzhodnoEvropo izjemno pomemben ban~ni zavod Creditanstalt in Nem~ija jepovrhu vsega v interesu lastne eksistence nujno zahtevala moratorij naodpla~ilo svojih vojnih reparacij. Jugoslovanski zunanji minister Voji-slav Marinkovi} je bil povsem potrt. @e tako {ibkemu dràvnemu pro-ra~unu je grozila dodatna izguba kar 891 milijonov dinarjev iz naslovareparacij.1 Na finan~ni konferenci v Londonu julija 1931 je zato ostroprotestiral in francoskega finan~nega ministra opozoril na o~itno dej-stvo: »Re{ujete Nem~ijo, potem pa boste morali tudi nas.«2

V primeru izgube reparacij bi Jugoslavija nujno potrebovala po-sojilo, vendar pot do njega zaradi njenega notranjepoliti~nega poloàjani bila lahka. Re{itev iz krize, ki jo je ponudil francoski poslanik, jetako bila: povratek k ustavnosti. Upo{tevaje vse opisane okoli{~ineAleksander ni imel veliko izbire. Drugega septembra 1931 zve~er jesvojim najo`jim sodelavcem predstavil novo ustavo in jo naslednji danv manifestu sve~ano objavil.3

1 Jugoslavija je iz naslova reparacij prejemala 79,3 milijonov mark ali 1062 milijonov di-narjev, letne anuitete za njene dolgove, ki bi prav tako padle pod moratorij, pa so zna{ale170,8 milijonov dinarjev. îsta izguba je tako zna{ala 891,2 milijonov dinarjev. – Vuk Vinaver,Jugoslavija i Francuska izme|u dva svetska rata (Da li je Jugoslavija bila francuski »satelit«),Institut za savremenu istoriju, Beograd 1985, (dalje: Vinaver, Jugoslavija i Francuska), str. 204.

2 Prav tam.3 Ferdo ûlinovi}, Jugoslavija izme|u dva rata II, JAZU, Zagreb 1961, (dalje: ûlinovi},

Jugoslavija), str. 31; Vinaver, Jugoslavija i Francuska, str. 205.


116


Medtem ko je bil ~asovni trenutek proklamacije ustave dejanskaposledica francoskega pritiska, je bila sama ideja transformacije {esto-januarskega reìma aktualna dalj ~asa. Nenazadnje je sam kralj v iz-javah in intervjujih ve~krat dejal, da je reìm diktature zgolj prehod-nega zna~aja. Tako so è od konca leta 1929 kroìle vesti o politi~nihreformah, v njihovi senci pa so nastajale razli~ice nove ustave. Po trdit-vah Voje Marinkovi}a naj bi bile priprave za vzpostavitev ustavnegastanja kon~ane è aprila 1931, a prav takrat je v [paniji padla diktatu-ra kralja Alfonsa XIII. Aleksander naj bi zato odloìl objavo ustave, sajbi v tedanjem politi~nem kontekstu lahko ustvaril vtis, da daje ustavopod vtisom {panskih dogodkov in v strahu pred usodo tamkaj{njegakralja. Hkrati pa so bila aprila 1931 v zaklju~ni fazi tudi pogajanja onovem jugoslovanskem stabilizacijskem posojilu, ki bi jih javnost pravtako lahko povezala z obnovo ustavnega ìvljenja.4 Dogodkom bilahko hitro pripisali ustaljeni scenarij: Tujina nam ne da denarja, ~eprej ne postavimo dràve na ustavni temelj. Kralj je tako vse od apri-la ~akal na pravi trenutek, a je na koncu do~akal prav take okoli{~ine,ki se jim je ves ~as èlel izogniti.

V svojem manifestu je »sre~en in ponosen«, ker je ves »dragi na-rod od prvega trenutka razumel /njegove/ podvige in z enodu{nimjavnim odobravanjem mo~no podprl izvedbo /njegovih/ sklepov,« izra-zil prepri~anje, »da doslej doseèni sadovi dela, zdrave politike, nacijo-nalne zavesti in narodnega izkustva dopu{~ajo, da se pristopi k ustva-ritvi in definitivni organizaciji onih ustanov in one dràvne ureditve,ki bo najbolje ustrezala narodnim potrebam in dràvnim interesom«.Zato je sklenil postaviti dotedanje delo na »{ir{o osnovo neposredne-ga narodnega sodelovanja« in »dal« ustavo Kraljevine Jugoslavije.5

Zunanjepoliti~ni u~inek je bil doseèn – poslanik Francije je {e istimesec obljubil posojilo v znesku 300 milijonov frankov in preferen-cial za 15.000 vagonov jugoslovanske p{enice.6

*

êprav je 3. septembra 1931 è opozicijski Slovenec zapisal, da je»kralj izdal ustavo na demokrati~nih na~elih«, je bila njena vsebina potedaj uveljavljenih ustavnih normah v starej{ih evropskih demokracijah

4 Stojkov, Opozicija, str. 111–113.5 Slu`beni list (SL) Kraljevske banske uprave Dravske banovine, 53/1931, Proglas Njego-

vega Veli~anstva kralja Aleksandra I. narodu; Slovenec, 3. 9. 1931 (posebna izdaja), Manifestkralja Aleksandra I.

6 Vinaver, Jugoslavija i Francuska, str. 205.


117

ÂS OPOZICIJE

v precej{nji meri nedemokrati~na. [e bolj izrazito nedemokrati~no paje bilo dejstvo, da je ni sprejelo parlamentarno telo, temve~ jo je izdalsam vladar. Podobno je po~el tudi njegov stari vojni nasprotnik, premi-nuli cesar Franc Joèf. Marca 1849 je razpustil kromeri{ki parlament,ki naj bi »delal ustavo po teoriji«, in razglasil svojo kontrarevolucionarnooktroirano ustavo, leta 1861 pa je s posebnim patentom razglasil t. i.februarsko ustavo, s katero je obnovil parlamentarizem v stari Avstriji.Pri tem se zdi posebej zanimivo, da je jugoslovanska politika ob naj-razli~nej{ih prilo`nostih prikazovala staro Avstrijo kot nedemokrati~no»je~o narodov«, Jugoslavijo pa kot njeno popolno nasprotje.7

V prvem razdelku nove ustave s 120 ~leni je bilo dolo~eno, da jedràva dedna in ustavna monarhija. Za slu`beni jezik dràve je bilrazgla{en t. i. srbsko-hrvatsko-slovenski jezik. [e najbolj demokrati~enje bil drugi razdelek, ki je vseboval spodoben katalog osnovnih dràv-ljanskih pravic in dol`nosti. Tako je bila zagotovljena enakost predzakonom, osebna svoboda, pravica do obrambe pred sodi{~em, pre-povedana retroaktivna raba zakonov. Prav tako je bilo prepovedanopregnati dràvljana iz enega mesta v dràvi v drugo ali ga v kakemdrugem kraju internirati, »razen v slu~ajih, ki jih zakon posebej pred-videva«. Vendar pa kljub temu ni bilo dovoljeno nikogar pregnati izdomovinske ob~ine brez sodne razsodbe. Prav omenjeni ~len ustaveje v nadaljnjem politi~nem ìvljenju naletel na trdovratno preizku{njo.Ustava je jam~ila tudi nedotakljivost stanovanja, tajnost pisem, svobo-do vere in vesti ter pravico izraànja misli in zdruèvanja. Toda ~leno svobodi zdruèvanja in zborovanja je è vseboval pomemben do-datek – zdruènja niso smela sloneti na verskih, plemenskih ali re-gionalnih osnovah, ~e je {lo za strankarsko-politi~ne ali telesnovzgoj-ne namene. Monopola nastajajo~e vsedràvne politi~ne organizacijein Sokola sta bila s tem ohranjena.

V razdelku, ki je govoril o dràvni oblasti, je bilo na~elo demo-krati~nosti dokon~no poraèno. ^lena 26 in 27 sta namre~ jasno do-lo~ala, da vr{ita zakonodajno oblast kralj in narodno predstavni{tvo»skupno«, upravno (izvr{no) oblast pa zgolj kralj prek odgovornih mi-nistrov.8 Peti razdelek je poloàj kralja dolo~al natan~neje – postavljal

7 Janez Cvirn – Jure Ga{pari~, »Neizbe`nost« razpada Habsbur{ke monarhije – slovenskipogled, Studia Historica Slovenica 5 (2005) 1/3, str. 443–456.

8 Pri tem velja poudariti, da je kraljevo vlogo na enak na~in opredeljevala è vidovdanskaustava. Podrobneje o kraljevih pristojnostih v tedanji ustavi gl. v: Slobodan Jovanovi}, Ustavnopravo Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, Izdava~ka knjiàrnica Gece Kona, Beograd 1924,str. 332–356.


118


ga je za »za{~itnika narodnega edinstva in dràvne enote«, »~uvarja«njunih interesov, osebo, ki »potrjuje in progla{a zakone«, postavljadràvne uradnike, daje voja{ke ~ine, rede in odlikovanja ter poveljujevoja{kim silam. Kralj je tudi skliceval novonastalo dvodomno Narod-no predstavni{tvo na zasedanje in imel pravico razpustiti spodnji dom– Narodno skup{~ino – ter razpisati nove volitve. Njegova oseba jebila nedotakljiva, ni ga bilo mogo~e klicati na odgovornost in ni mo-gel biti toèn. Nadvse pomenljiv je bil tudi 116. ~len ustave, saj jekralju dajal pravico, da v izrednih razmerah ukrepa neodvisno od usta-ve in zakonov, svoja dejanja pa zgolj naknadno predloì Narodnemupredstavni{tvu v soglasje.

Zakonodajno oblast je kralj izvajal skupaj z dvodomnim Narodnimpredstavni{tvom – s Senatom in Narodno skup{~ino. Medtem ko jebila skup{~ina v celoti voljeno telo, kjer so imeli poslanci, izbrani napodlagi splo{ne, enake in neposredne volilne pravice, {tiriletni man-dat, je bil Senat tako voljen kot imenovan. Del senatorjev s {estletnofunkcijsko dobo je namre~ bil izvoljen, enako {tevilo pa je lahko ime-noval kralj. Aktivno volilno pravico za volitve v Narodno skup{~inoje imel vsak dràvljan, star 21 let, pasivno pa le starej{i od 30 let (zaSenat starej{i od 40 let). Pri tem pa aktivni vojaki in ~astniki, kot tudiaktivni dràvni, policijski, finan~ni in gozdarski uradniki ter uradnikiagrarne reforme niso smeli kandidirati. Zakonski predlog je bil podikciji nove ustave sprejet tedaj, ko sta ga potrdila oba dela Narod-nega predstavni{tva. Senat in Narodna skup{~ina sta imela tudi pra-vico sprejemanja dràvnega prora~una, ki pa je vsebovala pomemb-no omejitev. V primeru suspenza Narodnega predstavni{tva je lahkokralj podalj{al veljavnost starega prora~una za eno leto. Poslanci insenatorji so {e imeli pravico do interpelacije na ministre, pravico doministrske obto`be (po sodni poti) in spodobno urejeno poslanskoimuniteto.

Na vrhu upravne piramide v dràvi je po ustavi stal ministrski svet,ki ga je imenoval in razre{eval kralj,9 na ni`ji stopnji pa se je upravav kraljevini izvajala po banovinah, srezih in ob~inah. Banovina je bilapo novem opredeljena kot »upravna in samoupravna edinica«, na ~elukatere je bil predstavnik vrhovne oblasti – ban. Toda ob njem ni bilove~ predvidenega imenovanega banskega sveta, temve~ na podlagisplo{ne, enake in neposredne volilne pravice voljeni banovinski svet

9 Prim.: ûlinovi}, Jugoslavija, str. 35.


119

ÂS OPOZICIJE

s {tiriletno periodo. Novi organ naj bi imel tudi uredbodajne pristoj-nosti in po tradiciji deèlnih zborov in oblastnih skup{~in svoj lastniizvr{ni organ – banovinski odbor.10

Ustavna ureditev sodne veje oblasti se je {e najbolj odmaknila odnedemokrati~nega principa. Dolo~ala je stalnost sodnikov, njihovoimuniteto in prepoved premestitve brez njihovega predhodnega pri-stanka. Toda zgledne dolo~be so tedaj ostale zgolj na papirju. V pre-hodnih dolo~bah je bilo zapisano, da se ne uporabijo pet let od dne-va uveljavitve ustave.11

Aleksandrova ustava s svojimi dolo~bami tako ni pomenila »nega-cije, temve~ nasprotno – afirmacijo absolutizma«. Z unitaristi~no mis-lijo preèt dokument, ki je, kljub elementom decentralizacije, ute-meljeval centralisti~no ureditev dràve, je ustvarjal zgolj »fikcijo« odelitvi oblasti na zakonodajno, sodno in izvr{no. Klju~no vlogo privseh je namre~ ohranjal monarh. Narodno predstavni{tvo je bilo v svojiavtonomiji omejeno, njegova temeljna pravica – pravica sprejemanjaprora~una, pa okrnjena. Ustava tudi ni predvidevala nujnosti ve~inskeparlamentarne podpore vladi in vladne politi~ne odgovornosti obe-ma zakonodajalcema, tako Narodnemu predstavni{tvu kot kralju. Ob-stajal je sicer institut ministrske obto`be, ki pa je vpeljal le sodno od-govornost ministrov, politi~ne pa ne. Tretjega septembra 1931 je torejdràva le navidezno zakorakala na novo pot, dejansko pa je {e zme-rom ostajala centralizirana absolutna monarhija, a po novem okreplje-na s »pseudoparlamentarizmom«.12

*

Vodilni krogi starih (prepovedanih) politi~nih strank so se na novopoliti~no stvarnost odzvali nadvse heterogeno; kljub temu da jih je

10 Ob tem pa moramo nujno dodati, da nobena vlada v tridesetih letih ni sprejela izvr{ilnezakonodaje o banovinskih samoupravah. – Miroslav Stiplov{ek, Banski svet Dravske banovi-ne 1930–1935. Prizadevanja banskega sveta za omilitev gospodarsko-socialne krize in raz-voj prosvetno-kulturnih dejavnosti v Sloveniji ter za raz{iritev samoupravnih in upravnih pri-stojnosti banovine, ZIFF, Ljubljana 2006, (dalje: Stiplov{ek, Banski svet Dravske banovine1930–1935), str. 321.

11 SL Kraljevske banske uprave Dravske banovine, 53/1931, Ustava kraljevine Jugoslavije;Slovenec, 3. 9. 1931 (posebna izdaja), Besedilo nove ustave.

12 Ferdo ûlinovi}, Dràvnopravni razvitak Jugoslavije, [kolska knjiga, Zagreb 1963, str.194–201. Gl. tudi: isti, Dràvno pravna historija jugoslavenskih zemalja XIX. i XX. vijeka.Druga knjiga (Srbija – Crna Gora – Makedonija – Jugoslavija 1918.–1945.), [kolska knjiga,Zagreb 1954, (dalje: ûlinovi}, Dràvnopravna historija jugoslavenskih zemalja XIX. i XX.vijeka), str. 293–300; Perov{ek, Trideseta leta, str. 20 in isti, Oktroirana ustava, v: Slovenskanovej{a zgodovina 1848–1992, 1. zvezek, (ur. J. Fischer), In{titut za novej{o zgodovino –Mladinska knjiga, Ljubljana 2005, str. 323–327.


120


druìlo opozicijsko stali{~e proti reìmu diktature, skupnega nastopaniso zmogli. Zdi se celo, da jih je proklamacija ustave prizadela veli-ko bolj kot uvedba diktature januarja 1929. V napovedih politi~nihsprememb, ki so vneto kroìle po beograjski ~ar{iji, so namre~ videliskoraj{nji povratek k dobremu staremu strankarskemu parlamenta-rizmu. Upanja na tovrstne spremembe so se zlasti okrepila poleti 1931,ko je Aleksander za~el kazati »interes za neposredne stike z nekate-rimi {efi starih politi~nih strank«.13 Toda pri tem ga ni vodila misel poobnovi pred{estojanuarskega stanja. Nasprotno. Njegov na~rt je bilpovsem enak receptu, po katerem je sestavljal è prvo @ivkovi}evovlado: v trenutku razglasitve ustave je èlel imeti ob sebi najvplivnej-{e politi~ne osebnosti v dràvi. S tem bi povratek k »ustavnosti«, takodoma kot v tujini, nedvomno dosegel bistveno bolj{i u~inek. Pri reali-zaciji na~rta se je osredoto~il na dva klju~na politika – na {efa biv{ePa{i}eve NRS, najmo~nej{e srbske stranke, Aco Stanojevi}a, in na vod-jo nekdanje SLS, Antona Koro{ca, ki je bil v kriti~nih razmerah takovedno pripravljen na sodelovanje s kraljem.14

S Stanojevi}em naj bi se Aleksander ve~krat sestal in mu sredileta 1931 tudi predstavil pripravljene spremembe. Toda predlaganaomejena ustavnost in sodelovanje z vladno garnituro generala @iv-kovi}a zanj niso pri{li v po{tev. Kralju je predlagal povsem druga~nore{itev – oblikovanje nevtralne prehodne vlade z nalogo pripravevolitev v ustavodajno skup{~ino. Koro{~evo stali{~e je bilo bolj ra-zumevajo~e.15 Po è opisanih dogodkih si je kraljevega vabila mordacelo èlel in se mu prek Serneca tudi ponudil, a je potem, ko jeAleksandra zavrnil Stanojevi}, 31. avgusta sklical shod zaupnikov instranko popeljal v opozicijo. Stali{~e, ki ga je zagovarjal na shodu,tako ni imelo povsem iskrenega ozadja, ampak spet jasen politi~nira~un: sodelovanje z NRS v vladi bi imelo smisel in bi pove~alo spe-cifi~no teò nekdanje SLS, samostojen vstop pa bi prinesel podobenu~inek kot leta 1929.

13 Stojkov, Opozicija, str. 118.14 Prav tam, str. 117–118.15 Prav tam, str. 118–119.


121

ÂS OPOZICIJE

Volitve v Narodno skup{~ino 8. novembra 1931

»To depe{o po izvr{itvi se`gite in je ne vpisujte.«16

Takoj po obnovi »ustavnega« ìvljenja je za~ela vlada s pospe{enimtempom pripravljati novo volilno zakonodajo, s ~imer je poslala jasenznak, da se z razpisom volitev ne bo omahovalo. Sedmega septem-bra je bil razgla{en Zakon o volilnih imenikih,17 12. septembra Zakono volitvah narodnih poslancev za narodno skup{~ino,18 19. septem-bra pa {e s politi~nim ìvljenjem tesno povezan Zakon o dru{tvih,zborih in sestankih.19 Medtem ko je prvi tehni~no dopolnjeval in opre-deljeval ustavno dolo~eno volilno pravico, je drugi demokrati~ni in-stitut volitev v precej{nji meri poteptal.

Zakon o volitvah narodnih poslancev je v uvodnem delu najprejdolo~al {tevilo mandatov narodnih poslancev, ki je bilo sorazmerno s{tevilom prebivalstva posamezne banovine. V Dravski banovini se jetako volilo 25 poslancev, v vsej dràvi pa 305. Vendar pa to {tevilo{e ni bilo dokon~no, saj je bil za poslanca izvoljen tudi vsak nosilecdràvne kandidatne liste, ki je prejela ve~ kot 50.000 glasov. Nadaljnjedolo~be, ki so natan~neje opredeljevale samo sestavo o~itno favorizi-ranih dràvnih kandidatnih list, pa so è jasno pokazale pravo nameroin èljo reìma: vzpostavitev takega volilnega sistema, ki bi kar naj-bolj omejil kandidacijsko zmo`nost starih in prepovedanih »plemen-skih« strank. Zakon je dolo~al, da je vsaka kandidatna lista enotna zavso dràvo, nanjo pa se nato veèjo posamezni poslanski kandidati.Politi~ni veljak, ki je èlel nastopiti kot njen nosilec, je za vloìtev takomoral zbrati podpise 60 predlagateljev iz prav vsakega upravnegasreza, sedeà banovine in iz upravnega podro~ja mesta Beograd. Pouspe{ni prebroditvi te teàve so se na njegovo ime lahko za~eli vezatidrugi kandidati in posledi~no oblikovali dràvno kandidatno listo. Todapri tem je takoj nastopila nova teàva. Po dikciji zakona je namre~

16 Depe{a sreskim na~elnikom pred volitvami leta 1931. – Arhiv Srbije i Crne gore (ASCG)80, Zbirka Jovana Jovanovi}a - Piòna, nedatiran dokument.

17 SL Kraljevske banske uprave Dravske banovine, 54/1931, Zakon o volilnih imenikih;Slovenec, 8. 9. 1931, Zakon o volilnih imenikih.

18 SL Kraljevske banske uprave Dravske banovine, 55/1931, Zakon o volitvah narodnihposlancev za narodno skup{~ino; Slovenec, 12. 9. 1931, Volilni zakon razgla{en.

19 SL Kraljevske banske uprave Dravske banovine, 60/1931, Zakon o dru{tvih, shodih inposvetih; Slovenec, 20. 9. 1931, Zakon o dru{tvih, zborih in sestankih.


122


morala imeti vsaka lista najmanj enega kandidata v vsakem srezu, oz.dva ali tri na sedeìh banovin in v Beogradu, vsakega od njih pa jemoralo predlagati vsaj 200 predlagateljev. Politi~na skupina, ki se jeodlo~ila kandidirati, je tako è pred samimi volitvami morala ra~unatiz velikim {tevilom glasov20 v vsej dràvi, vse od Dravske pa do Var-darske banovine. Upo{tevaje dejstvo, da je na samih volitvah za vsakolisto moralo glasovati vsaj toliko volilcev, kolikor je bilo potrebnihpredlagateljev, lahko vidimo, da je vsaka politi~na skupina, ki je splohuspela sestaviti kandidatno listo, s svojim nosilcem è avtomatskovstopila v skup{~ino.

Nadvse omejevalna dolo~ila o sestavi kandidatnih list je {e dodat-no zaostrila dolo~ba o samem glasovalnem postopku. Ta namre~ nipredvidevala tajnosti volitev. Predsednik volilnega odbora je vsake-mu volilcu pokazal vse liste in ga vpra{al, za katero glasuje. Volilecje nato moral javno in na glas imenovati nosilca liste, ki jo voli, innjenega sreskega kandidata. V razmerah diktature je bil to sevedadodaten udarec potencialnim opozicijskim kandidatom.

Krona vseh volilnih restrikcij pa je bil zakonski ~len, ki je opisovalpostopek ugotavljanja volilnega izida. Glavni volilni odbor je najprejse{tel vse glasove posamezne liste in ugotovil, katera je prejela ve-~ino. Tej je nato avtomatsko pripisal kar dve tretjini vseh poslanskihmandatov in jih porazdelil na posamezne banovine (Dravski banovini16). Ostalo tretjino je po d’Hondtovem sistemu razdelil med preosta-le liste, pri tem da je pri delitvi upo{teval tudi najmo~nej{o listo, ~e jemorebiti prejela absolutno ve~ino glasov. Zakon je tako o~itno favo-riziral tisto listo, ki bi na volitvah v vsej dràvi osvojila ve~ino.

Tako zasnovan sistem razdelitve poslanskih mandatov je sevedana~rtno spregledoval vso zgodovinsko, narodnostno in kulturno raz-nolikost prve Jugoslavije, vendar je hkrati treba poudariti, da je v teo-riji volilnih sistemov {e zmerom sodil med proporcionalne sisteme.Zanje pa je zna~ilno, da zagotavljajo posami~ni politi~ni skupini ve~jopodporo v volilnem telesu in bolj proporcionalni u~inek delitve man-

20 V Kraljevini Jugoslaviji je bilo tedaj 368 srezov. Za vloìtev kandidatne liste pa je bilov prav vsakem potrebnih 200 podpisov za konkretnega sreskega kandidata in 60 podpisov zanosilca liste. Pri tem se poraja vpra{anje, ali je lahko bil podpisnik kandidatne liste nosilca tudipredlagatelj posameznega kandidata. Po mnenju Ferda ûlinovi}a to ni bilo mogo~e, saj je bilopo njegovem za kandidaturo potrebnih 95.680 podpisov (368 srezov × (200 podpisov + 60podpisov) = 95.680 podpisov). Toda sam zakon po drugi strani tega nikjer eksplicitno ne pre-poveduje. ê torej domnevamo, da je lahko bil podpisnik liste nosilca hkrati tudi predlagateljsreskega kandidata, je bilo za vloìtev kandidatne liste potrebnih »le« 73.600 podpisov (368srezov × 200 podpisov = 73.600 podpisov). – ûlinovi}, Jugoslavija, str. 40.


123

ÂS OPOZICIJE

datov v dràvi kot ve~inski volilni sistem. Aleksandrov sistem se je vdolo~bi o dvotretjinski dodelitvi mandatov najmo~nej{i listi sicer spo-gledoval z ve~inskim, a mednje le ni sodil. Lista, ki je na volitvah vvsej dràvi prejela relativno ve~ino, je osvojila »le« dve tretjini manda-tov, ostale so razdelili po na~elu najve~jega povpre~ja tj. s pomo~jod’Hondtovega koli~nika. Ta pa znano zagotavlja veliko stopnjo soraz-mernosti pri delitvi mandatov. Sistem relativne ve~ine, po katerem sodenimo volili angle{ki volilci, je bil veliko manj sorazmeren. Tam jekandidat z osvojeno relativno ve~ino (seveda v posami~ni volilni enoti)dobil celoten mandat, pa ~eprav ga je teoreti~no podpiralo le 10 od-stotkov volilnega telesa. V takem sistemu razumljivo ni bilo prostoraza {tevilne stranke oz. stran~ice in zdi se, da je podobno podobo drà-ve utegnil imeti v mislih tudi jugoslovanski kralj: dve mo~ni vsedràvnistranki, ki bi jima ob strani stali manj{i parlamentarni korektorji z mi-nimalnim {tevilom sedeèv v »proporcionalni« tretjini parlamenta.21

Skoraj hkrati z volilnima zakonoma je bil izdan tudi Zakon o dru{t-vih, shodih in posvetih, s ~imer je bil postavljen temelj za ponovnovzpostavitev strankarsko-politi~nega ìvljenja. Toda podobno kot zgo-raj opisana zakona je tudi ta – v skladu s {estojanuarskim manifestom– omejeval stare politi~ne stranke in njihove nekdanje organizacije.Tako je prepovedoval ustanovitev dru{tva, ki bi bilo »po svojem ime-nu, svoji nalogi ali ureditvi nasprotno dràvnemu ali druàbnemu reduali javni morali ali ~e je kot dru{tvo za telesno vzgojo postavljeno naversko plemensko ali pokrajinsko osnovo.«22 V ~lenu 16 je sicer do-voljeval ustanovitev politi~nih strank, vendar tudi te niso smele imetiverskega, plemenskega ali pokrajinskega zna~aja, obenem pa nisosmele nasprotovati »narodnemu edinstvu, celovitosti dràve ali dràv-nemu ali druàbnemu redu«.23 Zasnovane so morale biti vsedràvno,saj je zakon predpisoval obvezen strankarski odbor z najmanj 60 ~laniv vsakem srezu dràve. Morebitni ustanovitelji stranke so tako è prednjeno ustanovitvijo potrebovali vsaj 22.080 zanesljivih ~lanov iz vsedràve. Zakonodajalcu je bilo ob tem br`kone jasno, da tega pogojanobena od starih strank, ki bi se èlela v predruga~eni obliki legalizi-rati, ne more izpolniti.

21 O teoriji volilnih sistemov v o`jem pomenu, tj. o razdelitvi mandatov, gl. Franc Grad,Volitve in volilni sistem, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2004, str. 53–73.

22 § 4 Zakona o dru{tvih, shodih in posvetih, SL Kraljevske banske uprave Dravske ba-novine, 60/1931.

23 § 12 Zakona o dru{tvih, shodih in posvetih, SL Kraljevske banske uprave Dravske ba-novine, 60/1931.


124


Prvi poustavni zakonodajni val je dràvo o~itno demokratiziral zgoljna povr{inski ravni. S formalno mo`nostjo ustanavljanja politi~nih strankin volilnima zakonoma je bila postavljena le lepa fasada, za katero je {enaprej ti~al reìmski absolutizem.

*

Novi volilni zakon je pri nekdanjih strankah razumljivo naletel narazli~ne odmeve. [e sveì Aleksandrovi partnerji, slovenski liberalci,so v skladu s svojo unitaristi~no politi~no mislijo in vladnim poslan-stvom pozdravili »koristni vpliv teh novih na~el na{ega parlamentariz-ma«. Po pisanju njihovega Jutra je bila z dràvnimi kandidatnimi lista-mi in obveznostjo kandidiranja v vseh srezih »pred vsem onemogo~enavsaka zloraba volitev, ki gotovo spadajo med najva`nej{a in najsvetej{aopravila svobodnega dràvljana, po raznih avanturistih ali ozkosr~nihin kratkovidnih skupinah«. »/V/ svoji nedavni politi~ni kroniki smoimeli celo vrsto takih primerov politi~ne nezrelosti.« V novem reìmupa bodo v skup{~ino »pri{li samo veliki bloki, ki bodo sposobni pre-vzeti resni~no odgovornost za svojo politiko in ki bodo prej ali slejtudi temelj novih jugoslovenskih politi~nih strank«.24 Jutrovo poudar-janje »svetosti« volilne udele`be in omenjanje raznih »ozkosr~nih sku-pin« [tj. skupin s »plemenskim«, verskim ali pokrajinskim obele`jem,op. J. G.] najbr` ni bilo naklju~no. @e pred razpisom samih volitev jenakazovalo smer prihodnjega politi~nega razvoja.

Pisanje v podobnem tonu se je potem, ko je Aleksander 23. sep-tembra razpisal volitve,25 {e stopnjevalo in ni pojenjalo vse do volilnenedelje 8. novembra 1931. Sklicevanje na »zgodovinski« pomen novihvolitev se je me{alo z unitaristi~nim tolma~enjem njihove narave. Prinjih naj namre~ ne bi {lo »za to ali ono stranko, ne za ta ali oni demago{ki’{lager’«. »[lo bo za to, da ho~emo veliko in mo~no Jugoslavijo, da ho-~emo stvarnega in neumornega dela v dobrobit celokupnosti in s temtudi v dobrobit vsakega posameznika.«26 Razmi{ljanje liberalnega ~as-nika se je povsem ujemalo s stali{~i kraljeve vlade, kjer sta nenazadnjesedela predstavnika slovenskih liberalcev. Dober mesec pred volitva-mi, 27. septembra, so Aleksandrovi ministri uradne poglede tudi obja-vili v posebnem volilnem proglasu. Tako so zadovoljni ugotovili, da je»narod /…/, razbremenjen problema, ki je tako dolgo in tako usodno

24 Jutro, 17. 9. 1931, Dràvne kandidatne liste.25 Slovenec, 24. 9. 1931, Volitve 8. novembra.26 Jutro, 25. 9. 1931, Volitve.


125

ÂS OPOZICIJE

ru{il njegove sile in ki so ga drugi narodi e davno re{ili z edino mogo~ostrnitvijo vseh sil v veliko nacijonalno celoto«. V novih razmerah naj biprek svojega Narodnega predstavni{tva kon~no lahko udejanjil velik inobseèn gospodarski in socialni program ter uresni~il svojo »odlo~noèljo, naj se preneha s starimi potmi in metodami.« Na tako za~rtanipodlagi so ~lani vlade naslovili apel na vse dràvljane, »da aktivno po-magajo pri kon~ni ureditvi na{ih razmer«.27

Kljub temu da je vladni proglas na precej mestih zvenel kot »dema-go{ki {lager«, ga je slovenski liberalni politi~ni tabor navdu{eno po-zdravil. [e ve~. Volitve je brez zadr`kov celo ozna~il kot »nekak ple-biscit«28 in volilce posvaril, da volitve »niso samo pravica, temve~dol`nost, kakor obsega tudi bistvo prave demokracije v enaki meripravice in dol`nosti. Pri narodu, ki se te resnice ne zaveda in ki misli,da mu iz demokracije izvirajo le pravice, no~e pa uvideti, da moraprevzeti tudi velike dol`nosti, pri takem narodu se mora demokracijaprej ali slej spremeniti v oligarhijo demagogov ali ozkosr~nih fanatikov,najnevarnej{o vseh vladavin.«29 Novembrske volitve je po njihovempomenu celo primerjal z »veliko dobo« majni{ke deklaracije in pre-vrata iz obdobja 1917–1918.30

Jutrovo pisanje je slovenskemu volilnemu telesu seveda poslalo ja-sen znak: slovenski liberalci se bodo v okviru vsedràvne liste udele-ìli volitev in pri~akujejo, da jih bo – kot slovenske nosilce osrednjedràvne politi~ne usmeritve – podprlo kar najve~ volilcev. Mesec predvolitvami so tudi è vedeli, da razdrobljena jugoslovanska opozicijavklju~no z nekdanjo SLS ne bo zmogla postaviti skupne kandidatne li-ste. Tako so lahko pri~akovali, da bodo pravzaprav edini, ki bodo iska-li podporo slovenskih volilcev. Oba ministra iz njihovih vrst, Kramer inPucelj, sta tako stali{~e nedvoumno poudarila na volilnem sestanku naPtuju. Pucelj je tiste, ki ne bi {li volit, ostro opozoril, da bodo zagre{ili»veliki zlo~in proti svoji lastni dràvi«, Kramer pa je dodal, kako bo tre-ba nove poslance izvoliti z »res impozantnim {tevilom glasov«.31

*

Opozicijska vodstva so se v prenovljeni politi~ni formi dràvezna{la v nezavidljivem poloàju. @e takoj po razglasitvi ustave jim je

27 Slovenec, 27. 9. 1931, Volilni proglas ~lanov kraljevske vlade.28 Jutro, 29. 9. 1931, Volilni proglas ~lanov kraljevske vlade.29 Jutro, 30. 9. 1931, Aktivno sodelovanje.30 Jutro, 7. 10. 1931, Druga~na volilna borba.31 Jutro, 12. 10. 1931, Slovenci in volitve.


126


bilo jasno, da se morajo v najkraj{em ~asu opredeliti o skoraj{njih vo-litvah. Ali se jih udeleìti ali ne? Idejo postavitve velike opozicijskekandidatne liste, ki je sicer bila nekaj ~asa v igri, pa so kmalu opusti-li. Prvaki prepovedanih strank so namre~ ocenili, da bi bil poskuspostavitve opozicijske liste gotovo oviran s strani reìma in hkrati dajalvtis, kot da opozicija sprejema novo ustavo, volilni zakon ter zakon odru{tvih. Odlo~ili so se za volilno abstinenco, h kateri so povabili tudisvoje prista{e.

Sklep in obenem poziv k neudele`bi na volitvah so oblikovali vposebni deklaraciji, naslovljeni Na{im prijateljem. Njeno besedilo najbi po prvotnem scenariju podpisali vodje vseh prepovedanih strank,a se je pri Ma~ku in Pribi}evi}u zataknilo. [efa nekdanje KDK z njenovsebino namre~ nista sogla{ala. Ma~ek in nekdanja HSS sta sprva celozagovarjala kandidaturo na volitvah, ko pa je è bilo jasno, da do njene bo pri{lo, sta z deklaracijo na~elno sogla{ala. S potrebo po dekla-raciji in abstinenci je – za razliko od Ma~ka – ~e od vsega za~etkasogla{al tudi Pribi}evi}, vendar sta na koncu svoj podpis oba odkloni-la. Po njunem mnenju naj besedilo ne bi bilo dovolj ostro. Pod de-klaracijo, objavljeno 27. septembra 1931, so tako bila imena Ace Sta-nojevi}a, Jovana Jovanovi}a, Ljube Davidovi}a, Mehmeda Spahe inAntona Koro{ca.32

Vodstvo nekdanje SLS se je svoji novi – opozicijski – vlogi o~itnonadvse hitro prilagodilo. V manj kot mesecu po izstopu Serneca iz vla-de je è zavzeto sodelovalo pri aktivnostih jugoslovanske opozicije.Pri tem seveda ne gre pozabiti, da ga je k temu silil tudi nadvse hiterpoustavni politi~ni razvoj; le dobra dva meseca po razglasitvi ustaveso è bile volitve. Koro{~ev podpis pod volilno deklaracijo lahko vtem kontekstu razumemo kot prvo manifestacijo {e sveè opozicijskemisli nekdanje SLS.33 Prav zato jo navajamo v celoti v jeziku izvirnika:

Posle 6. januara 1929 g. ukinute su sve politi~ke slobode. Zabra-njene su politi~ke stranke, njihove arhive zape~a}ene su, a imo-vina sekvestrirana. Ni posle davanja Ustava od 3. septembra ovostanje stvari nije promenjeno. Ostali su u ovom pogledu na snazi32 Stojkov, Opozicija, str. 120–123.33 Kljub odlo~itvi nekdanje SLS za volilno abstinenco pa se je na seznamu sreskih kandida-

tov na{lo kar nekaj njenih prista{ev. Slovenski liberalci so jih na{teli 18. – Jutro, 7. 11. 1931,Triumf narodne sloge; 25. 10. 1931, Volilna abstinenca. Notranja trdnost katoli{kega politi~negapola se je po {estem januarju 1929 o~itno za~ela krhati. Toda {tevilo in politi~na veljava kan-didatov iz njegovih vrst obenem tudi pri~ata, da poloàj biv{e SLS v Dravski banovini le ni bilogroèn.


127

ÂS OPOZICIJE

zakoni i naredbe iz reìma od 6. januara. Zatim su objavljeni izbornizakon i zakon o udruènjima, zborovima i dogovorima. Svojim du-hom i svima svojim odredbama, ti zakon do o~evidnosti pokazuju,da se pod njihovim vaènjem, na izborima narodnih predstavnikane mogu iskazati prave èlje i pravo raspoloènje naroda. Posle-dica je toga, da u Narodnom Predstavni{tvu ne}e biti zastupljenavolja naroda.Ovakvim radom spre~ava se suradnja naj{irih narodnih slojeva izdrav naslon na sve narodne snage, koje bi bile u stanju, da se sauspehom bore sa danas tako te{kim pitanjima privrednim, socijal-nim i finansijskim.Prema tome onemogu}eno nam je, da u~estvujemo u predstoje}imizborima za Narodno Predstavni{tvo, o ~emu izve{tavamo svojeprijatelje.34

Odlo~itev nekdanje SLS za volilno abstinenco je seveda vzbudila{tevilne odmeve v liberalnem taboru. Zdi se, da so bili liberalci pravzadovoljni, ker se jim ni bilo treba odkrito meriti z mo~nim nasprot-nikom. Toda brez dvoma so se tudi zavedali, da bo volilni boj kljubvsemu potekal. Le izid bo druga~e izmerljiv. O uspehu ene ali drugestrani niso odlo~ali osvojeni odstotki glasov, temve~ odstotek, ki jepomenil volilno udele`bo. Potem ko je bilo 13. oktobra, po iztekuroka za vloìtev kandidatnih list, jasno, da se bo za podporo volilcevpotegovala le ena lista z nosilcem Petrom @ivkovi}em, so bili njenikandidati è avtomati~no izvoljeni v novo Narodno skup{~ino. Za po-sami~en mandat se je sicer lahko potegovalo ve~ kandidatov, tako davsakomur mandat ni bil zagotovljen vnaprej, vendar so tisti, ki so po-stali poslanci, v vsakem primeru prihajali z @ivkovi}eve liste. V Dra-vski banovini je to seveda pomenilo, da so bili v glavnem iz liberal-nih vrst. Sam uspeh volitev zanje torej ni bil vpra{ljiv, vpra{ljiva je bilale podpora v slovenskem volilnem telesu, tradicionalno naklonjenemkatoli{ki stranki.

V skladu z gornjo ugotovitvijo se je liberalni tisk v tednih pred vo-litvami osredoto~il zlasti na kritiko volilne abstinence. Opozicijo so raz-glasili za »skupino nezadovoljneèv«, ki se ni mogla sporazumeti o skup-nem programu,35 s ~imer je pokazala »svojo absolutno nesposobnost za

34 ASCG 80, Zbirka Jovana Jovanovi}a - Piòna, fasc. 31/151, rokopis deklaracije Na{imprijateljima.

35 Jutro, 17. 10. 1931, Vloèna je samo ena dràvna kandidatna lista.


128


vodstvo dràvne in narodne politike«,36 njene pozive k abstinenci pa jeminister Pucelj ozna~il kot »narodno izdajstvo«.37 Kdor bo ostal 8. novem-bra doma, bo, po pisanju Jutra, glasoval za »svojo in vseh nesre~o«38 insledil politi~nemu konceptu, ki se ga »radujejo Paveli}i, Per~eci in dru-gi narodni izdajalci«.39

Ost predvolilnih napadov je zadela tudi prvaka nekdanje SLS, Ko-ro{ca. Eden prvih, ki je okrcal njega in vodstvo biv{e stranke, pa ni bilkak visok funkcionar slovenskih liberalcev, temve~ ùpnik pri Sv. Ja-kobu v Ljubljani, Janko Barle, poslanski kandidat na novembrskih volit-vah. V svojem volilnem govoru se je retori~no vpra{al, kaj bo k njegovikandidaturi dejal Anton Koro{ec. »Ej, dragi prijatelji, g. Koro{ec nimaprostih rok. V svojem srcu najbr` tudi on odobrava ali pa vsaj razumemoj korak, delati pa mora proti svojemu bolj{emu prepri~anju, ker stojipod diktatom par oseb svoje okolice. Sicer pa je v ~asu, ko gre za ìv-ljenjske interese dràve in celega naroda, vpra{anje oseb postranske-ga pomena. Osebe so bile in bodo izginile v zgodovini, ki bo sodilanjihovo delo. Dràva pa mora in bo preìvela vse osebe, tudi gospodeKoro{ca, Ma~ka in Davidovi}a.«40 [e veliko ostrej{i in bolj neposredenkot slovenski upnik je bil prosvetni minister Boà Maksimovi}. V svo-jem predvolilnem govoru v Beogradu je volilce opozoril na »neko ~udnoin nemogo~o pojavo, /.../ na to, da je med temi, ki tvorijo /.../ opozicijoin raz{irjajo navedene govorice [govorice, da nova ustava ni dovolj svo-bodoumna, op. J. G.], tudi g. dr. Koro{ec (klici ’Dol z njim! Dov~eraj{njiminister ...!’), ki je, ne da bi pretiraval, med glavnimi krivci stra{ne innesre~ne atmosfere pred {estim januarjem in ki je bil do v~eraj ~lan iste-ga {estojanuarskega reìma, katerega danes obtoùje in obsoja (klici:Sramota!). Tak primer politi~nega beganja, da ne re~em politi~ne ne-morale, (odobravanje) vam kaè, kako se utegne zgoditi, da tudi ostaladru`ba, ki je z njim, lepega dne obrne obleko na sebi ter vam prepustivse posledice, ako bi se pregre{ili v resnem in te`kem trenutku protisvoji dràvljanski dol`nosti. Ta primer vam kaè, da se morate zavedatisvoje dràvljanske dol`nosti in da se udeleìte glasovanja dne osmeganovembra. (Ho~emo, ho~emo! @ivel Maksimovi}!)«41

36 Jutro, 17. 10. 1931, Samo ena lista.37 Jutro, 20. 10. 1931, Slovenski kmet bo {el volit!38 Jutro, 24. 10. 1931, Gospodarska kriza in volitve.39 Ante Paveli} in Gustav Per~ec sta bila prvaka protidràvne usta{ke organizacije. Jutro,

1. 11. 1931, O vrednosti volilne abstinence. Prim. {e podobno pisanje 5. 11. 1931, O politi~nimorali in doslednosti in 6. 11. 1931, Na{ kmetovalec in volitve.

40 Jutro, 22. 10. 1931, @upnik Janko Barle o pomenu volitev.41 Jutro, 3. 11. 1931, Volilnega boja zadnja nedelja.


129

ÂS OPOZICIJE

Skrb, ki je v zvezi z volilno udele`bo prevevala vlado (in slovenskeliberalce), je bila povsem utemeljena. Prebivalstvo v dràvi namre~ nibilo naklonjeno »kozmeti~nim popravkom« {estojanuarske diktature inje pod vtisom vse te`jega gospodarskega poloàja v veliki meri za-vra~alo udele`bo na volitvah. O tem nesporno pri~a dejstvo, da je imelpredsednik vlade @ivkovi} teàve è zgolj z vloìtvijo lastne kandida-ture. Kot prvi funkcionar reìma je moral v zbiranje potrebnih podpi-sov vpre~i ves dràvni upravni aparat. Tako je vsem sreskim na~el-nikom poslal depe{o s pomenljivo vsebino – ukazal jim je, naj za nosilcavsedràvne liste predlagajo predsednika vlade in zanj zberejo vsaj 80podpisov volilnih upravi~encev. Kratko navodilo je zaklju~il z jasnimibesedami: »To depe{o po izvr{itvi se`gite in je ne vpisujte.«42

*

Pomo~, ki jo je @ivkovi} zahteval pri vloìtvi kandidature, je bilazgolj za~etek razvejane in sistemati~ne zlorabe tako upravnega apa-rata kot vseh drugih vzvodov oblasti z jasnim ciljem – zagotoviti ~imvi{jo volilno udele`bo.43 V Dravski banovini naj bi tako ban Maru{i~in podban Pirkmajer »terorizirala podrejeno uradni{tvo« in »pritiskalana ùpane«.44 V obmejnih krajih naj bi celo grozila ljudem, da jih bovlada v primeru neudele`be na volitvah »prepustila Italiji«. @upanomsta zagrozila, da bodo odstavljeni, ~e ne bodo »jam~ili« za zadostnovolilno udele`bo. Vzporedno z njima so volilni teren pripravljali tudisreski na~elniki. La{ki na~elnik naj bi tako v okro`nici zahteval, dagredo vsi duhovniki volit, saj da je »oblast od Boga«. Po tem na~elunaj bi bili tudi dol`ni siliti svoje farane na voli{~a.45

V volilni boj je reìm vklju~il {e elezni{ko ravnateljstvo, ki je uslu`-bencem grozilo z izgubo slu`be, sodno oblast, policijo in uprave po-djetij, zlasti tistih, ki so bila odvisna od dràvnih naro~il.46 Tovrstna ne-zakonita »verbalna agitacija« pa naj ne bi bila edino sredstvo reìmskepriprave na volitve. Pri prepri~evanju ljudi naj bi uporabljali tudi boljbrutalne metode. Seznam domnevnih nasilnih dejanj v zadnjih tednihpred tedanjimi volitvami, ki ga je sestavila biv{a SLS, je precej obseèn

42 ASCG 80, Zbirka Jovana Jovanovi}a - Piòna, fasc. 31/151, nedatiran dokument.43 O volilnih pritiskih reìma v {ir{em dràvnem okviru gl.: Ivana Dobrivojevi}, Dràvna

represija u doba diktature kralja Aleksandra 1929–1935, ISI, Beograd 2006, (dalje: Dobri-vojevi}, Dràvna represija), str. 69–78.

44 Nekdanja SLS je v drugi polovici tridesetih let izdala posebno bro{uro Zlo~ini govore,kjer je popisala domnevne nepravilnosti ob novembrskih volitvah leta 1931.

45 Zlo~ini govore, str. 13.46 Prav tam, str. 13–15.


130


in navaja {tevilne konkretne primere. Tako naj bi kranjski oro`ni{ki stot-nik Kovin~i~ aretiral znanega prista{a nekdanje SLS, Antona Umnika,mu »preklel vse na svetu« in ga klofutal, uradniku Bizjaku pa naj bi dejal:»Vi ste izdajalec, protidràven hujska~, klerikalec! Zakaj ne greste vVatikan! Dr. Koro{ec je najve~ji izdajalec in vucibatina. ê bi ga dobil,bi zvezal vas in njega skupaj in vaju sunil v Savo, da bi se zadu{ila!«47 Spodobnim komentarjem je svoje delo pospremil tudi oro`ni{ki povelj-nik iz Starega trga pri Rakeku. Tamkaj{njemu upanu, prista{u biv{e SLS,naj bi dejal: »Nalog imam od oblasti, da vas pripeljemo v Logatec, ~etu-di bi vas morali zvezati kakor pra{i~a. Smo e koga drugega, pa bomotudi vas.«48 Zdi se, da je bilo bistvo predvolilne propagande reìma vDravski banovini ustrahovanje volilcev in posredovanje sporo~ila, kiga je v svojem letaku zapisala nekdanja liberalna organizacija Orjuna:»Kdor ne pride na voli{~e, tega obi{~emo po volitvah gotovo mi.«49

V nadvse celovit, sistemati~en in nenazadnje nasilen pristop kvolitvam se je teden pred glasovanjem vklju~il tudi starosta sloven-skih liberalcev, Ivan Hribar. V ob{irnem radijskem govoru je poudarilpomen volitev in zvito pokomentiral Koro{~ev poziv k abstinenci. Zanjje bila to »potvora« imena »spo{tovanega politi~nega voditelja«, saj poHribarjevem mnenju Koro{ec ~esa podobnega ni bil zmoèn. Poslu-{alcem je dejal, naj le gredo na voli{~e in naj ne nasedajo tistim, kiponarejajo podpis prvaka nekdanje SLS.50

Medtem ko je liberalni tabor zavzeto in na vse na~ine pozival vo-lilce Dravske banovine k ~im bolj mnoì~ni udele`bi na volitvah, nek-danja SLS ni sedela krièm rok in potiho upala, da bo opozicijska de-klaracija dovolj za {ibek obisk volilnih lokalov. Prek zanesljive mreèsvojih zaupnikov je organizirala u~inkovito protivolilno kampanjo. Kerse vsled cenzure ni mogla opreti na lastno ~asopisje, se je posvetilapredvsem izdajanju in {irjenju letakov. V enem od njih, ki so ga oro`ni-ki odkrili v dravograjskem srezu, je volilce prepri~evala, da kandidatovni postavilo ljudstvo, temve~ @ivkovi}. Svarila je, da na volitvah nebo pri{la do izraza volja ljudstva in je zato »svobodoljubne Slovence«pozvala, naj 8. novembra ostanejo doma. Naj »mirno in samozavestno«~akajo, »da napo~i dan, ko se vrne politi~na svoboda«. »Vse gro`nje inobljube, kakor tudi vse neresni~ne vesti, ki se trosijo okoli o meni [oKoro{cu, ki je podpisal letak, op. J. G.] in drugih voditeljih, nas ne

47 Prav tam, str. 16–17.48 Prav tam, str. 18.49 Prav tam, str. 11.50 Jutro, 1. 11. 1931, Volitve so dol`nost!


131

^AS OPOZICIJE

Zaradi omejitev politi~ne svobode, ki so vklju~evale tudi cenzuro, je vod-stvo prepovedane Slovenske ljudske stranke ob skup{~inskih volitvah leta1931 s pomo~jo letakov pozivalo ljudi k volilni abstinenci. (Zbirka drobnihtiskov Univerzitetne knji`nice Maribor)


132


morejo omajati.«51 Predvolilna dejavnost nekdanje SLS pa ni ostala ome-jena zgolj na raz{irjanje abstinen~nega stali{~a; v svojih prizadevanjihse je nekdanja stranka oprijela tudi umazanih politi~nih trikov. Takoso njeni prista{i ponaredili okro`nico glavnega volilnega odbora vLjubljani in vanjo dopisali svoje interpolacije. S tem so o~itno nadvseu~inkovito vna{ali v javnost zmedo in vzbujali ogor~enje nad reìmom.Liberalni tisk je namre~ nemudoma reagiral in pompozno ter z veliki-mi ~rkami opozarjal volilce, naj »ne nasedajo laèm«. Okro`nico jerazglasil za »grdo in brezvestno potvorbo«.52 Vzporedno s tiskovnoakcijo so se hkrati lotili tudi bolj neposrednega »prepri~evanja«. Dol-`nikom posamezne rajfajznovke so grozili, da bodo morali v primeruvolilne udele`be svoja posojila vrniti.53 V ~asu gospodarske krize jebil to gotovo mo~an »argument«, ki obenem veliko pove o tedanjempoliti~nem ozra~ju. Volilec je bil ukle{~en med dve skrajnosti, reìmskoin opozicijsko, pri ~emer sta mu obe grozili in ga ustrahovali.54 Odlo-~itev za ali proti abstinenci tako ni bila odvisna zgolj od politi~negaprepri~anja vsakega posameznika, temve~ veliko bolj od aktualnihrazmer in mikroklime v njegovem kraju. Vro~e in nepomirljive poli-ti~ne razmere sta {e posebej ob~utila brata France in Jakob Podlesnikiz [entjanà na Dolenjskem. Tamkaj{nji agitatorji za abstinenco so predvolitvami pozivali volilce z letaki, na katerih je bila narisana sekira.Brata Podlesnik gro`nje o~itno nista vzela resno in sta 8. novembraoddala svoj glas. Toda {e isti ve~er ju je pri~akal neznan mo{ki in junapadel s – sekiro. Jakoba je udaril s topo stranjo, Franceta pa z ostro.Jakob je preìvel, France pa je za posledicami po{kodbe umrl.55

*

Volilna nedelja 8. novembra 1931 je bila obla~na, a je po pisanjuJutra v Ljubljani kljub vsemu razodevala »veli~ino pravega narodnegapraznika«. Liberalni (vladni) tabor je slavil »triumf narodne in dràvne

51 Marjan Kos, Volitve v narodno skup{~ino 8. novembra 1931 v srezu Dravograd. Politi~nanasprotja v jugoslovanski dràvi 1918–1931, v: Koro{ki zbornik 1 (ur. M. Ko{an), Zgodovin-sko dru{tvo za Koro{ko, Ravne na Koro{kem – Slovenj Gradec 1995, str. 77.

52 Jutro, 7. 11. 1931, Pozor pred falzifikati!; 8. 11. 1931, Ne nasedajte laèm! Vsebinevrivkov Jutro v svojem opozorilu volilcem ni navedlo.

53 Banska uprava je 7. novembra sicer razglasila, da je sklicala zastopnike vseh denarnihzavodov in zadru`nih zvez v Dravski banovini. Njihovi predstavniki so na sestanku zagotovili,da tovrstnega pritiska na volilce ne bodo izvajali. Toda ob tem se velja vpra{ati, kak{en u~inekje na volilce dejansko imel razglas banske uprave, objavljen na dan volitev. – Jutro, 8. 11.1931, Ne dajte se strahovati!

54 Ko je poslanec Ivan Urek marca 1932 govoril o terorju nekdanje SLS, je dejal, da je v posa-mezni krajih »vladala prava {panska inkvizicija«. – Jutro, 2. 3. 1932, @ivahen dan v parlamentu.

55 Jutro, 26. 11. 1931, S sekiro nad volilce.


133

ÂS OPOZICIJE

misli«, saj je volilna udele`ba v Dravski banovini dosegla 52 %, v Ljub-ljani pa celo 82 %. Zanje je bila volilna bitka »dobojevana«.56 [e ve~,bila je tudi ra~unsko dokazljiva. Jutrov komentator je namre~ izpeljalnaslednjo formulo: na skup{~inskih volitvah leta 1927 je tedaj najmo~-nej{a stranka SLS prejela skupno 106.000 glasov, leta 1931 pa je zavladno listo glasovalo 150.000 volilcev. Garnitura novih poslancev izDravske banovine se je torej lahko pona{ala z do tedaj dale~ najvi{jopodporo v volilnem telesu. Sama volilna udele`ba, ki je sicer komajpresegla 50 %, pa je tudi bila zadovoljiva, sploh upo{tevaje dejstvo,da je na skup{~inskih volitvah leta 1927 zna{ala le malo ve~ – 64 %.57

Toda matemati~no pravilna izpeljava Jutra je imela nekaj pomem-bnih pomanjkljivosti. Njen avtor predvsem ni upo{teval, da se je leta1931 za glasove volilcev potegovala le ena lista, za katero je dejan-sko agitiral ves dràvni upravni aparat. Volitve so poleg tega bile jav-ne, kar je ob zastra{evalni metodi reìma gotovo pripomoglo k ve~jivolilni udele`bi. O pravilnosti zadnje teze lahko sklepamo è na pod-lagi volilne udele`be v Ljubljani, ki je dosegla rekordno visok odsto-tek. Res je sicer, da je slovenska prestolnica vselej slovela kot trdnja-va liberalizma, toda podpora liberalcem na zadnjih dveh skup{~inskihvolitvah niti pribli`no ni dosegla podobne vi{ine.58 Zdi se, da je leta1931 ljubljanske volilce na voli{~a gnala (materialna) odvisnost odreìma. Velik dele` njenega prebivalstva je namre~ delal v mestni alibanski upravi, v podjetjih slovenskih liberalcev ali pa v podjetjih,odvisnih od banovinskih naro~il. Polovi~na volilna udele`ba v Dravskibanovini tako ne pomeni rekordne podpore reìmu, temve~ prej nje-govo {ibko in neprepri~ljivo zmago. Nenazadnje je novembra 1931na voli{~a pri{lo najmanj ljudi v zadnjem desetletju.59

56 Jutro, 9. 11. 1931 (ponedeljska izdaja), Triumf narodne in dràvne misli; Ljubljana vzmagoslavju jugoslovenstva; 10. 11. 1931, Dravska banovina.

57 Jutro, 10. 11. 1931, Stopetdeset tiso~!58 Na volitvah leta 1925 je v Ljubljani celo zmagal Koro{ec, na volitvah leta 1927 pa zgolj

za las izgubil. Tedaj je namre~ Kramer prejel 4.604 glasove, Koro{ec pa 4.581 glasov. – Miku`,Slovenci v stari Jugoslaviji, str. 311 in 364.

59 Volilna udele`ba v Sloveniji je na skup{~inskih volitvah leta 1920, 1923 in 1925 zme-rom presegla 70 %, le leta 1927 je zna{ala 65,5 % (in ne 64 %, kot je zapisalo Jutro). – MelitaPivec, Programi politi~nih strank in statistika volitev, v: Slovenci v desetletju 1918–1928.Zbornik razprav iz kulturne, gospodarske in politi~ne zgodovine, ur. J. Mal, Leonova dru`ba,Ljubljana 1928, str. 372. Tudi v primerjavi z drugimi banovinami je bila leta 1931 abstinenca vDravski banovini visoka. Vi{ja je bila le v Primorski banovini, kjer je na voli{~a pri{lo 34,4 %volilcev. V Beogradu z Zemunom in Pan~evim je bila udele`ba 61 %, v Moravski banovini79,7 %, v Zetski banovini 78,7 %, v Drinski banovini 75,8 %, v Vardarski banovini 71,3 %, vDonavski banovini 71,1 %, v Vrba{ki banovini 69,4 % in v Savski banovini 54,8 %. – Jutro, 10.11. 1931, Skoro dva in pol milijona.


134


Volilna udele`ba in izvoljeni poslanci po srezih na skup{~inskih volitvah 8. novem-bra 1931. Podatki povzeti po: Jutro, 10. 11. 1931, Poslanci Dravske banovine;Dravska banovina.

SREZVOLILNA IZVOLJENIUDELE@BA v % KANDIDAT

Breìce 57,40 Ivan Urek

Celje 44,6 Ivan Prekor{ek

^rnomelj – Metlika 52, 38 Danijel Makar

Dol. Lendava 64,60 Anton Hajdinjak

Gornji Grad 56,04 Rasto Pustoslem{ek

Kamnik 43,31 Anton Cerar

Ko~evje 67 Ivan Pucelj

Konjice 26,46 Karol Gaj{ek

Kranj 50 Janko Barle

Kr{ko 46,95 Alojzij Drmelj

La{ko 60,34 Alojzij Pavli~

Litija 43,06 Milan Mravlje

Logatec 52 Stane Rape

Ljubljana – mesto 82 Albert Kramer

Ljubljana – okolica 55,04 Albin Koman

Ljutomer 46,53 Jakob Zemlji~

Maribor – desni breg 56 Anton Krej~i

Maribor – levi breg 54 Ljudevit Pivko

Murska Sobota 76 Josip Benko

Novo mesto 47,72 Anton Klinc

Ptuj 39 Lovro Petovar

Radovljica 70,07 Ivan Mohori~

Slovenj Gradec 29,10 Bogumil Vo{njak

[marje 27,43 Vekoslav Spindler

Prevalje 32,43 Franc Pahernik

Reìm je, ne glede na relativen uspeh opozicije, slavil zmago »jugo-slovenstva«, pa ~etudi je bilo v Sevnici treba zanjo pla~ati 700 litrov vinain 50 litrov pelinkovca. Tak{no koli~ino naj bi namre~ kot podkupninona dan volitev izto~il tamkaj{nji kandidat, ùpan in gostilni~ar Er-nest Krulej, ki pa sam kljub temu ni bil izvoljen. Zmago je odnesel drug


135

ÂS OPOZICIJE

»jugosloven«.60 Nezanemarljiva vi{ina volilne abstinence je po 8. novem-bru postala nepomembna, tisti, ki niso pri{li na voli{~a, pa so postalipredmet posmeha. Primerjali so jih z dru`bo {tirih mo` iz stare {ale –gluhega, slepega, kruljavega in moà brez roke. Prvi je rekel, kako jesli{al, da bo vojna, drugi je pripomnil, da bomo videli, kaj bo, tretji jedejal, da bomo {li in mo` brez roke, da se bomo udarili.61 Reìm je se-veda hotel na ta na~in opoziciji odvzeti vrednost njenega uspeha, njenadejanja pa »v te`kih ~asih« razglasiti za politi~no neresna in nerealna.62

Na tem mestu se zdi {e posebej zanimivo, da se je kriti~nim pogle-dom na abstinen~no politiko nekdanje SLS pridruìl tudi nekdanji visokifunkcionar stranke in kranjski deèlni glavar Franjo [uklje. Ostareli poli-tik je 29. decembra napisal uvodnik v ugledno Prager Presse, kjer jegrajal »nerazveseljivi prizor« v Sloveniji. »Dominantna stranka /se jeizklju~ila iz politi~nega ivljenja in/ sli~i turistu, ki je pri teàvni planinskituri za{el«. Njenemu vodstvu je zato svetoval, naj najde »brv«, ki jo bopribliàla kroni, vladi pa, da mu ta »vsekako teàven korak olaj{a«.63 Na-svet je o~itno temeljil na dobrem poznavanju zgodovine politi~ne taktikeSLS, stvarnost pogleda pa je potrdil tudi nadaljnji politi~ni razvoj v dràvi.

*

Z odlo~itvijo za volilno abstinenco se je nekdanja SLS nedvoumnozasidrala v opozicijskem taboru. Postala je nasprotnica Aleksandrove-ga reìma. Manj kot mesec dni po volitvah jo je zato è doletela prvakazen. Njeni pomembni organizaciji, ljubljansko in mariborsko Kmet-sko zvezo, ki ju je po razglasitvi diktature uspela elegantno izlo~iti izsvojega formalnega okrilja, je ban Maru{i~ razpustil. V uradni obraz-loìtvi je zapisal, da sta »prekora~ili svoj delokrog«. Povod za to jegotova bila Koro{~eva abstinen~na politika, domnevamo pa lahko, datudi vzrok, saj je bil v uspe{no protivolilno propagando verjetno vpre-èn tudi organizacijski aparat obeh zvez.64

60 Zlo~ini govore, str. 23.61 Jutro, 9. 11. 1931 (ponedeljska izdaja), Ljubljana v zmagoslavju jugoslovenstva.62 Mariborski Ve~ernik je celo zapisal, da se je »osramo~en in poraèn« Koro{ec odlo~il

odpotovati iz Slovenije in do nadaljnjega ìveti v [vici, kar pa je Slovenec hitro zanikal. – Slo-venec, 11. 11. 1931, »Dr. Koro{ec odpotoval preko meje.«

63 Jutro, 3. 1. 1932, V zagati. Jutrov ~lanek v glavnem povzema [ukljetovo pisanje, glav-ne misli pa navaja dobesedno.

64 Anka Vidovi~ - Miklav~i~, Mladina med nacionalizmom in katolicizmom. Pregledrazvoja in dejavnosti mladinskih organizacij, dru{tev in gibanj v liberalno-unitarnem inkatoli{kem taboru v letih 1929–1941 v jugoslovanskem delu Slovenije, [tudentska organizacijaUniverze, Ljubljana 1994, (dalje: Vidovi~ - Miklav~i~, Mladina med nacionalizmom in katoli-cizmom), str. 38; ista, Kme~ko stanovsko gibanje v okviru SLS v zadnjem desetletju stare Jugo-slavije, Revija 2000, {t. 46/47 (1989), str. 219.


136


U~inek volitev je bil tako precej neobi~ajen. Rezultati niso poka-zali realne politi~ne slike dràve in podpore, ki jo je uìvala posa-mezna politi~na opcija. Obiskovanje volilnih lokalov je takrat postalozgolj sredstvo za detektiranje politi~nih nasprotnikov. Tisti, ki so seizrazili proti volitvam, so postali nasprotniki dràvne ideje. Pomenvolitev leta 1931 v jugoslovanskem politi~nem ìvljenju zato {e najboljnazorno ilustrira droben poziv iz beograjske Politike. Volilci nekegahercegovskega volilnega okraja so pred naslednjimi skup{~inskimivolitvami, leta 1935, svojega poslanca pozvali, »da jim javi, ali {e ìvi,sicer bodo mislili, da je è umrl. Odkar so ga pred {tirimi izvolili zaposlanca, ga niso ve~ videli. Sedaj pa bi radi zopet oddali zanj svojeglasove, zato ga pozivajo, naj se zopet kaj oglasi pri njih.«65

Utrjevanje reìma

Po »uspe{no« izvedenih skup{~inskih volitvah novembra 1931 innato {e volitvah v Senat 3. januarja 1932 je bilo novo Narodno pred-stavni{tvo izbrano. Osemnajstega januarja 1932 so tako vsi njegovi~lani, poslanci in senatorji, sve~ano vkorakali v skup{~insko stavbo vBeogradu na prvo otvoritveno sejo. Skrbno pripravljena »zgodovinskaseja« je v reìji reìma seveda dajala vtis »ene najve~jih nacijonalno-politi~nih manifestacij«. Na galerijah dvorane je bil prisoten domala vesdiplomatski zbor, v poslanskih in senatorskih klopeh pa se je trlosve~anih ~rnih oblek, narodnih no{, rde~ih fesov in odlikovanj. Meddekoriranci naj bi posebej izstopal tudi dr. Ljudevit Pivko,66 »ki se jelahko postavil ramo ob rami z nekaterimi Srbijanci«. »Novo parlamen-tarno dobo« je s prestolnim govorom otvoril kralj Aleksander osebno,s ~imer ji je gotovo dal poseben poudarek. V svojem nastopu sicer nipovedal ni~esar novega, le vnovi~ je zatrdil, da sta nacionalno edin-stvo in dràvna celota »izven vsake diskusije«, jugoslovanska misel pave~na, saj naj bi v »etni~nih elementih jugoslovenskega edinstva« pre-ìvela è polnih 12 stoletij (sic!).67

65 Zgodbo je povzel in komentiral pronicljivi tednik Mi{ka Kranjca, Ljudska pravica. –Ljudska pravica, 22. 2. 1935, Volitve.

66 Mariborski liberalni politik Pivko si je ve~ino odlikovanj dobesedno priboril v ~asu prvesvetovne vojne, ko je nastopil proti Avstro-Ogrski. Med drugim je v Italiji oblikoval posebenjugoslovanski bataljon, ki se je bojeval na antantni strani.

67 Jutro, 19. 1. 1932, Otvoritev nove parlamentarne dobe s prestolnim govorom Nj. Vel.kralja.


137

ÂS OPOZICIJE

Vsi zbrani poslanci, izvoljeni na edini dràvni listi Petra @ivkovi-}a, so s prakti~nim uresni~evanjem Aleksandrovih idej za~eli è predsamo otvoritveno sejo. Pod vtisom nove ustave, nove zakonodaje ostrankah in v skladu z dedi{~ino znane ~etrtojulijske deklaracije vladeso decembra 1931 ustanovili enoten poslanski klub in se hkrati kon-stituirali kot pripravljalni odbor za organizacijo nove politi~ne stran-ke. Poimenovali so jo Jugoslovanska radikalna kme~ka demokracija(JRKD).68 Za »novo politi~no grupacijo« se je 6. aprila 1932 javno opre-delila {e vlada69 in 5. maja 1932 je s statutom in programom tudi for-malno »stopila pred narod«.70

Ko so sveè izvoljeni poslanci in senatorji januarja1932 prvi~ sedli v svojeklopi, te niso bile ve~ v stari skup{~inski zgradbi v Beogradu, kjer je leta1928 Puni{a Ra~i} streljal na hrva{ke poslance. Narodni skup{~ini so leta1931 dodelili prostore na Vra~arju in med tem zaklju~evali gradnjo noveskup{~inske zgradbe, ki je bila naposled kon~ana v drugi polovici tridesetihlet minulega stoletja in nato odtlej pa vse do danes gostila poslancerazli~nih dràvnih tvorb s tega prostora. Na fotografiji je nova skup{~inamed gradnjo. (Kraljevina Srba, Hrvata i Slovenaca, 1927)

68 Jutro, 18. 12. 1931, Na delo za novo vsedràvno stranko!69 Slovenec, 7. 4. 1932, Deklaracija nove vlade.70 Jutro, 5. 5. 1932, Prebivalstvu Jugoslavije!


138


Politi~ne spremembe, ki so se za~ele z razglasitvijo ustave, soo~itno dobivale vse ve~je razse`nosti. Po izvedbi volitev in konstituira-nju Narodnega predstavni{tva je bila ustanovljena {e nova, a è dolgona~rtovana politi~na stranka. Njen namen je jasno zrcalilo njeno ime– bila je zami{ljena kot velika krovna politi~na organizacija, v kateribi skupno platformo na{li tako radikalni kot kme~ki in demokratskipolitiki. Ponujala je mo`nost politi~nega delovanja, in zato resno ogro-zila pozicije starih politi~nih strank.

V za~etku leta 1932 se je tako zdelo, da Aleksander dejansko »nor-malizira« politi~ne razmere v dràvi. Vse huj{e gospodarske razmere inval {tudentskih demonstracij, ki je prav tedaj preplavil Jugoslavijo, mudrugih mo`nosti tudi nista dopu{~ala. Nasprotno. Doma~a in tuja jav-nost sta èleli ve~, èleli sta resni~en konec diktature in odstop oso-vraènega @ivkovi}a. V sklop svojih »reform« je zato kralj vklju~il {e enopotezo, na videz najbolj radikalno in najbolj spektakularno. êtrtegaaprila 1932 je odstavil svojega prvega ministra, utele{enje svojega oseb-nega reìma, generala Petra @ivkovi}a. Novi premier je postal zmernej{iVoja Marinkovi}, {estojanuarski minister za zunanje zadeve.71

Prvo sejo novoizvoljene skup{~ine po vrnitvi k ustavnosti je vodil starostnipredsednik Vjekoslav Spin~i}. Ob njem sedi vsa vlada, v drugi vrsti seditaAlbert Kramer in Ivan Pucelj (drugi in peti z leve). (Ilustrirani Slovenec, 1931)

71 Stojkov, Opozicija, str. 135–136.


139

ÂS OPOZICIJE

Menjava na fotelju predsed-nika vlade je hitro naletela naìvahne komentarje. Tako tujikot doma~i reìmski mediji so vtem videli {e en korak k postop-ni normalizaciji politi~nih razmerin pozdravili odhod vojaka. TudiJutro je v svoji hvalnici genera-lu zapisalo, da je »izredna misijag. @ivkovi}a zaklju~ena, njego-va naloga izvr{ena«.72 Kraljevamenjava predsednika vlade jebila s stali{~a politi~ne taktikeo~itno nadvse uspe{na. Ustvari-la je prav tak vtis, kakr{nega sije dvor èlel.73

Toda bistvo diktature se zAleksandrovimi »reformami« nispremenilo. Maru{i~ev reìm vDravski banovini je po zatrjeva-nju nekdanje SLS dosledno izva-jal opoziciji neprijazno politiko.Tako naj bi odpu{~al, preme{~alin pred~asno upokojeval dràv-ne in banovinske uradnike ka-toli{kega politi~nega tabora, ena-ko pa naj bi ravnal tudi z u~itelji. Mladi ljudje naj ne bi mogli dobitislu`be, »ako niso bili rojaki ali vsaj strankarski prista{i banovi«. V Slo-veniji naj bi se poleg tega {e krepilo »najogabnej{e ovadu{tvo«.74 Tudirazmere v drugih delih dràve so bile podobne. Po oceni demokratskegaprvaka Ljube Davidovi}a je bila odpravljena neodvisnost sodi{~, dràvnaadministracija pa je podlegla samovolji in korupciji. Ljudi so zapirali brezpredhodnega sodnega postopka in jih izganjali v druge dele dràve.Vpra{anje osnovnih ~lovekovih pravic se je tedaj ponovno odprlo.Povrhu vsega je bil {e gospodarski poloàj izjemno teèk. Brezpo-selnost je bila visoka, kreditni promet ustavljen. In v takih razmerah je

Voja Marinkovi}, {estojanuarskiminister za zunanje zadeve,je po odstavitvi vse bolj osovraènegaPetra @ivkovi}a aprila 1932 postalnovi premier.(Muzej novej{e zgodovine Slovenije)

72 Jutro, 6. 4. 1932, Peter @ivkovi}.73 Stojkov, Opozicija, str. 136.74 Pokrajinski arhiv Maribor (PAM), Anton Koro{ec, A. [. 4, letak Banovanje Maru{i~evo.


140


bilo vso breme upravljanja z dràvo zaupano izklju~no ozkemu kroguljudi in eni nastajajo~i politi~ni stranki. Drugi dràvljani niso smeli pred-lagati re{itev, saj reìm ni poznal svobode govora.75

»Odgovor« nekdanje SLSali ofenziva zelenih kravat

Potem ko se je biv{a SLS z volilno abstinenco odkrito profiliralakot opozicija reìmu, se je nanjo vsul plaz kritik in napadov. Ostreobsodbe, ki jih je bila dele`na med volilnim bojem, niso pojenjale nitipozneje, v ~asu »normalizacije«. Najve~krat jih je bilo sli{ati iz no-voizvoljenega predstavni{kega telesa – Narodne skup{~ine. Prvegamarca je tako poslanec Ivan Urek v svojem govoru opisoval tudi po-liti~ne razmere v Dravski banovini in na podlagi upravi~enih kritiknekdanje SLS napovedal obra~un. »Ob{irno je orisal teror, ki ga je iz-vajala znana biv{a politi~na stranka, ki je samo s terorjem in s pomo~jocerkve imela do sedaj ve~ino. So kraji, kjer vlada prava {panska inkvi-zicija. Govornik je navedel primer svoje lastne ène, ki jo je ùpnik vspovednici silil, da z odrekanjem zakonskih dol`nosti prisili svojegamoà, da odpove ’Slovenski Narod’, ’Jutro’, ’Domovino’ in druge na-predne publikacije.« V nadaljevanju je pojasnjeval, kako sedijo naodgovornih mestih v Dravski banovini »{e danes ljudje, ki so znani kotpriganja~i te stranke. Pri banski upravi v Ljubljani in pri raznih drugihdràvnih uradih zavzemajo celo mesta {efov oddelkov. Te ljudi, koso rovarili iz gole strankarske zagrizenosti proti vsemu, kar je jugo-slovanskega, je treba ~imprej zamenjati. To ni ~in ma{~evanja, mar-ve~ ~in pravi~nosti.«76 In Urekov »~in pravi~nosti« je ban Maru{i~ se-veda izvr{eval z vso vnemo.77

Politi~no vzdu{je v Beogradu in v Dravski banovini nekdanji SLSo~itno ni bilo naklonjeno. Nekdanja stranka je bila potisnjena v de-fenzivo in odrinjena na rob politi~nega ìvljenja. V takem poloàju jemorala nujno odgovoriti in pokazati svojo nezmanj{ano mo~. Marca

75 ASCG 84, Zbirka Hinko Krizman, fasc. 2, pismo Lj. Davidovi}a H. Krizmanu z dne 4.3. 1932.

76 Slovenec, 5. 3. 1932, Iz poslanskih govorov.77 Ob tem dopi{imo, da je v duhu Urekovega opozorila ravnala tudi Koro{~eva vlada v

letu 1928. Po besedah biv{ega ministra Miloja Jovanovi}a je Koro{ec takoj zatem, ko je prevzelvladno krmilo, odstavil {tevilne uradnike in namestil prista{e svoje stranke. – Jutro, 17. 3. 1932,Prora~unska razprava v Senatu.


141

ÂS OPOZICIJE

1932 je zato Koro{ec ukrepal. Beograjskemu ~asniku Politika je napi-sal posebno pismo, v katerem je obsodil na~in izvedbe volitev, po-liti~ne razmere po njih pa razglasil za »nenarodni« in »la`ni parlamen-tarizem«. A ker Politika kriti~nega pisma ni smela objaviti, ga je lahkoraz{irjal le ilegalno.78 Predvideni u~inek s tem gotovo ni bil doseèn.

*

Veliko bolj uspe{na kot Koro{~evo pismo je bila za nekdanjo SLSpoliti~na taktika na doma~em terenu v Dravski banovini, kjer je biv{astranka ubrala druga~no pot. Odmaknila se je od neu~inkovite kritikereìma in mu nezadovoljstvo raje odkrito pokazala. Maja 1932 je or-ganizirala odmevno politi~no akcijo, ki je pritegnila kar najve~ njenihprista{ev.

Priprave nanjo so se za~ele è spomladi. Sedemnajstega aprila jebilo namre~ v listu Slovenec objavljeno pompozno oznanilo. Skupinapodpisnikov, visokih predstavnikov nekdanje SLS, je Slovence ob-ve{~ala, da bo 12. maja tistega leta »na{ voditelj dr. Anton Koro{ecobhajal svojo {estdesetletnico«. âstitljivi jubilej karizmati~nega vodjenajmo~nej{e slovenske politi~ne stranke, kateremu so pripisovali »ne-minljive« zasluge na prosvetnem, zadru`no-gospodarskem in politi~-nem polju, je po njihovem mnenju zahteval »oddolìtev« »voditelju«.Zato so se odlo~ili povabiti »svoje prijatelje po vsej Sloveniji, da takojustanove odbore za proslavo Koro{~eve {estdesetletnice, ki naj se vr{ipovsodi v mesecu maju«.79 Nadvse nedol`no vabilo k po~astitvi roj-stnega dne spo{tovanega slovenskega politika, »izvr{itelja jugoslovan-skega testamenta«,80 je tako imelo na videz jasno ozadje in preprostnamen – ljudsko proslavo. A le na videz. Ozadje predvidenega slavjaje bilo seveda veliko globlje.

[e deset let pred tem, leta 1922, si je Koro{ec ob svoji petde-setletnici »odlo~no in nedvoumno prepovedal vsako javno po~asti-tev«.81 Tudi sicer naj bi vedno odklanjal proslave svoje osebnosti, karso njegovi zvesti privrènci vselej vljudno spo{tovali. êmu so torej

78 Arhiv Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti (AHAZU), Arhiv dr. Ante Trumbi}a,razno, li~ne bilje{ke 1932 (I–VIII), faksimile Koro{~evega pisma uredni{tvu Politike z dne 4.3. 1932; Stojkov, Opozicija, str. 157.

79 Slovenec, 17. 4. 1932, Slovenci! Oznanilo so podpisali ~lani osrednjega odbora zaKoro{~evo proslavo: Marko Natla~en, Anton Su{nik, Fran Kulovec, Ivan Vesenjak, Joè Gos-tin~ar, Fran Gabrov{ek, Ivan Ah~in, Anton Ogrizek in Franc Vatovec.

80 Tako ga je v posvetilu v svoji knjigi Osnutek slovenskega narodnega gospodarstva, Celje1918, ozna~il Milko Brezigar.

81 PAM, Anton Koro{ec, A. [. 1, Navodilo za proslavo 60-letnice dr. Antona Koro{ca.


142


spomladi leta 1932 ravnali druga~e, v o~itnem nasprotju s staro èljosvojega »voditelja«? V mariborskem pripravljalnem odboru so odkritopovedali, da je imelo tedaj »katoli{ko slovensko ljudstvo prav poseb-ne razloge, da izrazi svoje mi{ljenje in hotenje«.82 In ti razlogi niso bilitoliko povezani s Koro{~evo osebo, kolikor z aktualnimi politi~nimirazmerami. Obletnica na~elnika prepovedane SLS je za nekdanjo stran-ko namre~ predstavljala izjemno prilo`nost. V trdih opozicijskih ~asihje ponujala dober povod za enkratno politi~no manifestacijo, za strni-tev lastnih vrst ter za prikaz {e zmerom jedrnate in stabilne politi~nemo~i slovenskega katoli{kega politi~nega tabora.

*

Za pripravo proslave Koro{~eve {estdesetletnice je bil oblikovanposeben, è prej imenovan Glavni pripravljalni odbor v Ljubljani, obnjem pa {e {tevilni pripravljalni odbori po vsej Sloveniji. ^lani glav-nega odbora, vsi po vrsti visoki funkcionarji nekdanje SLS, so v èljipo kar najbolj{i organizaciji in zakonski ustreznosti manifestacij izdaliposebno navodilo za proslavo. V njem so è takoj v za~etku poudarilinamen in potrebo ustanovitve pripravljalnih odborov. Zaradi restriktiv-ne {estojanuarske zakonodaje je namre~ obstajala resni~na nevarnost,da bi katoli{ka prosvetna in izobraèvalna dru{tva, ki bi organiziralaproslave, »pri{la v nasprotje z dru{tvenim zakonom«.83 V taki situacijije bilo seveda elegantneje formirati ad hoc odbore, jim zaupati pripra-vo slavja in jih nato razpustiti.

Konkreten program Koro{~eve proslave je skladno z besedilomnavodila obsegal ve~ delov. @e {tiri dni pred njegovim rojstnim dnem,osmega maja ob osmih zve~er, je bila predvidena prireditev v ljubljan-skem hotelu Union. Poleg {tevilnih glasbenih to~k, recitala in jugo-slovanskega kola je bil na sporedu tudi slavnostni govor pisatelja Fra-na Sale{kega Fin`garja. Po osmomajski uvodni slovesnosti naj bi napredve~er Koro{~evega praznika pri`gali kresove na gri~ih {irom Slo-venije, za tem, na binko{tno nedeljo ali pozneje, pa so bile na spore-du manj{e proslave po vseh slovenskih krajih.84 Nedvomno nadvseambiciozen, temeljit in {iroko zasnovan program.

82 ASCG 14, Ministarstvo unutra{njih poslova Kraljevine Jugoslavije, fasc. 22/50, Prepisletaka.

83 PAM, Anton Koro{ec, A. [. 1, Navodilo za proslavo 60-letnice dr. Antona Koro{ca.84 Prav tam. Program proslave v Unionu je bil objavljen tudi v Slovencu: Slovenec, 1. 5.

1932, Proslava 60-letnice dr. A. Koro{ca.


143

ÂS OPOZICIJE

[tevilni pripravljalni odbori so se konec aprila 1932 tako oprijelipotrebnega organizacijskega dela. Mariborski odbor je 28. aprila na»spo{tovane prijatelje in sodelavce« naslovil poseben letak, v kateremje pozval k na~rtovani manifestaciji in jo obenem zelo politi~no argu-mentiral. V letaku je namre~ pisalo, da naj svet vidi »kaj smo in kajho~emo in kako je dr. Koro{ec na{ pravi zastopnik in tolma~ na{ihstremljenj in na{ih nazorov«. Zato je bilo potrebno, da ob njegovi {est-desetletnici »po vseh na{ih krajih brez izjeme odmeva enotna volja«!85

Na prav tako vnet na~in so se dela lotili tudi Koro{~evi prista{i izDomàl. Petindvajsetega aprila so misijonar Joè Godina, sin dom-àlskega trgovca Jo`ko Senica ml. in {tudent prava France Lazar obvo-zili celotno domàlsko »agitacijsko« cono, ki je segala vse do Izlak.Ustavljali so se zlasti pri prosvetnih dru{tvih,86 jih pozivali, naj sode-lujejo pri proslavah, po{ljejo kar najve~ udeleèncev na osrednjo slo-vesnost v ljubljanski Union in 11. maja zve~er poskrbijo, da bodo navseh vidnih mestih zagoreli kresovi.87 Med vo`njo skozi Kandr{e, naozki gozdni cesti, ki pelje iz Izlak proti Morav~am, pa se je nekomuizmed njih nenadoma porodila zanimiva ideja: »Prav bi bilo, ~e bi imelivsi udeleènci Koro{~eve proslave kak znak.« Najprej so razmi{ljali oposebnih iglah na prsih, o trobarvnih bucikah, modnih rob~kih v zgor-njem èpu suknji~a, a se je domàlska trojica na koncu zedinila zakravato. Pri tem je morala {e izbrati ustrezno barvo. Spet so padalirazli~ni predlogi – od rde~e, modre, trobarvne, dokler ni Senica ome-nil, da je bila tedaj modna zelena. Odlo~ili so se zanjo. Trgovec Seni-ca je {e isti dan pri svojem grosistu v Ljubljani naro~il prav vse krava-te zelene barve in kmalu za~el z mnoì~no prodajo.88

Deset dni pozneje, 5. maja, je domàlski pripravljalni odbor podpredsedstvom mizarskega mojstra Ivana Vre~arja sklical {ir{o sejoodbora v Dru{tvenem domu v Grobljah. [tevilni zbrani privrèncinekdanje SLS (baje je bilo okoli 200 oseb) so govorili o na~rtovanih

85 ASCG 14, Ministarstvo unutra{njih poslova Kraljevine Jugoslavije, fasc. 22/50, prepisletaka.

86 Pripravljalni odbor Koro{~eve proslave se je v veliki meri organizacijsko oprl na pro-svetna dru{tva. Politi~no najbolj dejavna med njimi (in posledi~no reìmu najmanj prijazna) jekamni{ki sreski na~elnik Vov{ek posebej izpostavil v svojem poro~ilu Kraljevski banski upraviiz marca 1933. Kot izrazito protireìmska in aktivna ob Koro{~evih proslavah je navedel dru{tvaNevlje, Kamnik, Vodice, Menge{, Sv. Trojica, Homec, Dob, Sela in Vrhpolje. – Arhiv Slovenije(AS) 68, Kraljevska banska uprava Dravske banovine, Upravni oddelek, fasc. 26501–28800,spis {t. 27994 kamni{kega sreskega na~elnika z dne 22. 3. 1933 Kraljevski banski upravi Drav-ske banovine v Ljubljani.

87 Joè Godina, V znamenju zelene kravate, Pod Grintovci, 26. 1. 1940, {t. 3.88 Joè Godina, V znamenju zelene kravate, Pod Grintovci, 9. 2. 1940, {t. 4.


144


proslavah: o udele`bi na osmomajski v Ljubljani, o kresovanju 11. majain o posebni domàlski proslavi. Slednja naj bi bila na binko{tno ne-deljo, 15. maja, za~ela pa naj bi se ob deseti uri z veliko ma{o na pro-stem v kapeli ob cerkvi na gri~ku Gori~ica. Tej bi nato sledil shod, kibi »pokazal popolno solidarnost ljudstva z voditeljem slovenskega na-roda dr. Koro{cem in manifestacijski sprevod po Domàlah«.89 Ude-leènce sestanka pa seveda niso pozabili opozoriti na dogovorjeniznak – zeleno kravato. Podjetni trgovec Senica naj bi jih nekaj celoprinesel s seboj na sejo in jih nemudoma prodal. Kravata se je o~itnoprijela. Senici je posel cvetel in tako je s~asoma prodal prav vse ze-lene kravate, ki jih je imel njegov grosist na voljo. Domàlski organi-zatorji so tedaj naleteli na teàvo. Nespretno so spregledali nezado-stno stanje zalog zelenih kravat in njihova akcija je bila ogroèna. Kotre{ilna bilka se je pojavila obrtnica Cilka Zajc iz Grobelj – odboru jepredlagala strojno pletenje kravat na veliko. Pri tem velja poudariti,da je niso vodili zgolj politi~ni vzgibi, ampak najbr` tudi premi{ljenapodjetni{ka logika. Pletenje kravat se je namre~ sprevrglo v cveto~posel. Proizvajala jih je v treh izmenah in dobavljala po vsej Sloveniji.Poslovno tveganje res ni bilo majhno – oblast v Dravski banovini je vzelenih kravatah hitro spoznala protireìmsko manifestacijo in jih pre-povedala, Cilki Zajc pa zaplenila vso zeleno blago. Toda reklama, kiji je bila s tem ustvarjena, je odtehtala nastalo poslovno {kodo.90

*

Z zelenimi kravatami91 opravljeni prista{i nekdanje SLS so se 8. majaodpravili na osrednjo proslavo {estdesetletnice Antona Koro{ca v Ljub-ljano. Tista nedelja po pisanju ~asnika Slovenec ni bila navadna nedelja.»Bil je to svetal, ~udovito svetal praznik. Praznik na{ega najvi{jega spo-{tovanja in na{e najgloblje hvale`nosti!«92 Privrènci in simpatizerji dr.Koro{ca (pa tudi drugi visoki gosti) so dejansko v velikem {tevilu po-~astili njegov praznik in napolnili prostorno unionsko dvorano. Na~astnih mestih so poleg njegovih politi~nih sodelavcev – Joèta

89 Franc Bernik, Zgodovina fare Domàle, 2. knjiga, Groblje 1939, (dalje: Bernik, Zgodo-vina fare Domàle), str. 143.

90 Joè Godina, V znamenju zelene kravate, Pod Grintovci, 9. 2. 1940, {t. 4; 23. 2. 1949,{t. 5; 8. 3. 1940, {t. 6.

91 Zelena kravata se je kot politi~ni simbol uveljavila v {ir{em slovenskem prostoru pravpo osmomajski proslavi v Ljubljani. – Joè Godina, V znamenju zelene kravate, Pod Grintovci,22. 3. 1940, {t. 7.

92 Slovenec, 10. 5. 1932, Praznik slovenske hvale`nosti in zvestobe.


145

ÂS OPOZICIJE

Gostin~arja, Frana Kulovca, An-dreja Gosarja, Antona Su{nika,Du{ana Serneca, Marka Natla-~ena, Ivan Ah~ina in Janka Brejcasedeli tudi predstavniki hrva-{kega zadru`nega in katoli{kegagibanja na ~elu z Jankom [im-rakom, predstavniki slovenskeuniverze – rektor Alfred [erko inprofesorji Rado Ku{ej, France Ve-ber, Franc Ksaver Lukman, Lam-bert Ehrlich (in drugi) ter zastop-niki slovenskega gospodarstva –predsednik industrijske zborniceDragotin Hribar in generalni taj-nik Zbornice za trgovino, obrt inindustrijo Fran Windischer.

Glavna to~ka proslave je bilnastop pisatelja Frana Sale{kegaFin`garja, ki je prebral svoj vzne-seni in dolgi govor, poln sla-vospevov voditelju.93 Prisotnamnoìca je tedaj gotovo gorela v navdu{enju, {e bolj pa jo je pod`galkratek nastop slavljenca. Zbrane je opozoril, da se niso sestali zato,da bi slavili njega, temve~ da bi spoznali naslednje: »Ohranili smopogum in vztrajnost, nismo pa imeli kle~eplaztva in ne malodu{nosti.Tako gledam, tako mislim o dana{nji slavnosti, da je dana{nji dan do-kaz, da {e nismo skopneli. Narod kljubuje viharjem! Zmaga bo na{a!«94

Kak{ne viharje in kak{no zmago je imel pri tem v mislih na~elnikprepovedane SLS? Morda je {lo zgolj za klasi~no politi~no retoriko, zaèljo {e bolj razgibati vesele goste, a vsiljuje se misel, da so bile Ko-ro{~eve besede izre~ene v kontekstu politi~nega trenutka. Nenazad-nje je sam povedal, da se niso sestali zato, da bi po~astili njegov jubi-lej. Proslave ob njegovem rojstnem dnevu so bile predvsem politi~nidogodek in opozorilo vladajo~emu reìmu, da biv{a SLS, ki po lastnemprepri~anju pooseblja slovenski narod, »kljubuje viharjem«.

Fran Sale{ki Fin`gar, znani pisateljin urednik pri Mohorjevi dru`bi,je bil slavnostni govornik na politi~nislovesnosti ob Koro{~evi {estdesetlet-nici. (Ilustrirani Slovenec, 1928)

93 Prav tam.94 Prav tam.


146


Taktiko nekdanje SLS so slovenski liberalci brez teàv spregleda-li. Po unionski proslavi so v Jutru nedvoumno zapisali, kako so èpriprave nanjo pokazale, da jo èlijo Koro{~evi prista{i »zlorabiti iz-klju~no v politi~ne svrhe, zlorabiti za politi~no demonstracijo«.95 Do-gajanje na sami proslavi je tako sodbo le {e potrdilo. Navdu{ena kato-li{ka mladina je namre~ Koro{ca ovila s tedaj prepovedano slovenskotrobojnico in ga na ramenih ponesla v dvorano.96 @e zgolj na podlagitega lahko sklepamo, da je bila proslava izrazito protireìmska, pro-centralisti~na in protiunitaristi~na manifestacija, ki je po uradnem za-klju~ku kulminirala v razposajenem vzklikanju ljudi.

V ~asu prepovedi »plemenskih« strank, v ~asu strogega reìma banaMaru{i~a, tovrstno dogajanje seveda ni moglo ostati brez posledic.

Polna unionska dvorana v Ljubljani ob proslavi {estdesetletniceAntona Koro{ca. Slavljenec sedi na posebnem naslanja~u v sredini.(Muzej novej{e zgodovine Slovenije)

95 Jutro, 12. 5. 1932, Ob {estdesetletnici dr. Antona Koro{ca.96 Antona Koro{ca je takrat v slovensko zastavo ovil predsednik razpu{~ene Slovenske

dija{ke zveze, kr{~ansko-socialisti~ni {tudent prava Marijan Brecelj, ki je pozneje postal (meddrugim) ~lan glavnega {taba Slovenije, ~lan izvr{nega odbora OF in maja 1945 podpredsednikajdovske vlade. – Ciril @ebot, Neminljiva Slovenija. Spomini in spoznanja iz razdobja se-demdesetih let od Majni{ke deklaracije, samozalo`ba, Celovec 1988, (dalje: @ebot, NeminljivaSlovenija), str. 49; Janko Pleterski, Politika naroda v krizi dru`be, dràve in idej, v: Slovenskatrideseta leta, ur. P. Vodopivec, J. Mahni~, Slovenska matica, Ljubljana 1997, (dalje: Pleterski,Politika naroda), str. 49.


147

^AS OPOZICIJE

Anton Koro{ec se je po koncu unionske slovesnosti odpravil domov(zgornja fotografija), pospremljen z vzkliki mno`ice, ki je bila zbranapred unionsko dvorano (spodnja fotografija).(Ilustrirani Slovenec, 1932)


148


Prista{e biv{e SLS so ob navdu{enem odhodu iz dvorane tako pri~akaliljubljanski stra`niki in jim na policijsko vljuden na~in za~eli dopovedo-vati, da so si tisti ve~er v Ljubljani dovolili preve~. Z gumijevkami vrokah so »razganjali« mnoìco in jo potiskali bodisi proti sodi{~u bodisiv drugo smer, proti fran~i{kanski cerkvi. Pri tem so »tolkli vsevprek poljudeh«, ~e pa se je kdo slu~ajno sku{al ubraniti in je udaril stra`nika, soga povrhu {e ovadili zaradi nasilnega oviranja dràvnega uslu`bencapri izvr{evanju slu`benega posla.97 Slednje je doletelo ljubljanske {tu-dente Franca Casarja, Antona Puk{i~a in Frana Bajca. Puk{i~u je obto`-nica celo o~itala, da se je udeleìl Koro{~evih demonstracij »o~ividno znamenom, da se bo pretepal«. Politi~ni obra~un reìma s somi{ljenikinekdanje SLS se je o~itno pomaknil z ulice v sodno dvorano. Zagovorvseh treh obtoènih je prevzel osebno odvetnik Marko Natla~en, vodjaosrednjega pripravljalnega odbora za pripravo Koro{~eve {estdesetlet-nice. V predstavitvi svojih argumentov je bil uspe{nej{i od dràvnegatoìlca, saj je sodi{~e v dveh primerih odlo~ilo, da sta {tudenta sicerkriva, ker sta udarila stra`nika, vendar se ju oprosti vsake kazni. Pomnenju sodi{~a sta bila k dejanju izzvana s »protizakonitim in nepra-vilnim poslovanjem policijskega stra`nika«. V tretjem primeru pa je so-di{~e obtoènca v celoti oprostilo in mu tako verjelo, da sploh ni udarilstra`nika.98 Neodvisnost jugoslovanskega sodstva je poleti 1932 {e pre-stala preizku{njo.

Uradno poro~ilo jugoslovanske agencije Avala o Koro{~evi prosla-vi je povedno in strnjeno povzelo dogajanje tistega ve~era. V osred-njem delu je pisalo, da so nekateri »hoteli izkoristiti to priliko za demon-stracije proti reìmu in obstoje~emu redu s tem, da so razobesili v lokalu,kjer se je vr{ilo zborovanje, plemenske slovenske zastave in vzklikali:’Doli vlada!’ – ’@ivela samostojna Slovenija!’ – ’@ivel dr. Koro{ec!’ Ob-last je razpr{ila demonstrante in pri tem aretirala 11 oseb.«99

Zdi se, da razobe{anje slovenske zastave in energi~no vzklikanjeob zapu{~anju unionske dvorane ni bilo soglasno na~rtovano. Nasprot-no. Sklepamo lahko, da je bilo s stali{~a pripravljalnega odbora celokontraproduktivno. Pred proslavami je slednji Kraljevski banski upra-vi v Dravski banovini namre~ odlo~no zatrdil, da »na kake politi~nedemonstracije ne misli in jih bo ljudem tudi odsvetoval, ker mu je na

97 Slovenec, 9. 7. 1932, Oprostilna razsodba de`. sodi{~a.98 Slovenec, 2. 7. 1932, Izpred deèlnega sodi{~a; 9. 7. 1932, Oprostilna razsodba de`.

sodi{~a; 23. 7. 1932, [e ena oprostilna razsodba.99 Slovenec, 10. 5. 1932, Uradno poro~ilo o Koro{~evi proslavi v Ljubljani.


149

ÂS OPOZICIJE

tem, da se morejo v redu izvr{iti proslave tudi drugod po deèli«.100

Pojem »politi~ne demonstracije«, zapisan v tem kontekstu, moramoseveda brati kot »nezakonito demonstriranje z rabo plemenskih sim-bolov in s protireìmskimi vzkliki«, torej kot opis dogajanja, ki se jedejansko zgodilo, kajti sam koncept Koro{~evih proslav je bil nedvom-no zasnovan kot {iroka in dovoljena politi~na demonstracija. Upo-{tevaje temeljite priprave nanjo in potencialni politi~ni u~inek lahkotako domnevamo, da pripravljalni odbor dejansko ni èlel preve~vznemirjati è s prvo proslavo in s tem tvegati prepovedi nadaljnjihslovesnosti. S slovensko zastavo je morda res zavestno popustil zahte-vam kr{~ansko-socialisti~ne mladine,101 toda dogajanja po koncu pro-slave in konflikta z (nasilnim) stra`ni{tvom ni èlel.

Dogodke osmega maja zve~er je Maru{i~ev reìm dejansko takojizkoristil. Zaveza, ki jo je dal osrednji pripravljalni odbor, je namre~bila pretrgana – proslava je izzvenela kot protireìmska demonstra-cija. Ban Maru{i~ je tako lahko z mirno vestjo vse »nadaljnje tozadev-ne prireditve« prepovedal.102 Le dan po ljubljanski proslavi je v o~itnokoordinirani akciji reìma ukrepalo tudi dràvno toìlstvo. Njegovamariborska enota je ugotovila, da se iz è omenjenega letaka priprav-ljalnega odbora iz Maribora o pripravah na Koro{~eve proslave »vidi,da se ho~e pozivati na manifestacije, ki so namerjene proti dràvnemuin narodnemu edinstvu, izziva se torej razpoloènje na plemenskorazdvojenost«. Letake je zato prepovedalo in odredilo zaplembo.103

Desetega maja zjutraj, po objavi prepovedi, je bilo videti, kot da bipripravljalni odbori po vsej Sloveniji delali zaman.

*

Novica o prepovedi nadaljnjih proslav pa v Domàlah ni sproìlaprevelikega razburjenja. Tamkaj{nji odbor se je preprosto odlo~il, dabo necerkveni del sporeda ~rtal in v nedeljo, 15. maja, priredil lena~rtovano ma{o na prostem. Predvideno priìganje kresov v ~etrtek,11. maja, zve~er, pa tako ni imelo zna~ilnosti prireditve. Reìm s temipotezami kljub vsemu ni bil zadovoljen. Kamni{ki sreski na~elnikVov{ek je tisto sredo popoldne vznemirjen po telefonu kar dvakratklical ~lana pripravljalnega odbora, Joèta Godino, in napovedoval

100 Prav tam.101 Pleterski, Politika naroda, str. 49.102 Slovenec, 10. 5. 1932, Uradno poro~ilo o Koro{~evi proslavi v Ljubljani.103 ASCG 14, Ministarstvo unutra{njih poslova Kraljevine Jugoslavije, fasc. 22/50, Odlo~ba

Dràvnega toìlstva v Mariboru z dne 9. maja 1932.


150


prepoved ve~ernih dogodkov, saj naj bi izvedel, da bodo v Domà-lah potekale demonstracije. Ko mu je Godina zatrdil, da demonstracijne bo, da bodo zgolj goreli kresovi in da bodo razsvetljena okna dom-àlskih domov, je pomirjen obljubil, da »ne bo dal nobenih posebnihnavodil oro`ni{tvu«. Enajstega maja zve~er res ni pri{lo do nobenegave~jega incidenta. Lu~i in kresovi so mirno goreli, vse od visokegaKrvavca do Sv. Planine nad Zagorjem.104

ê je bilo sredino kresovanje in zbiranje malo{tevilnih navdu{encevob kresovih za reìm {e sprejemljivo, pa nedeljska mnoì~na ma{a naprostem ni bila. Domàlsko oro`ni{tvo je zato ve~krat posredovalo priùpniku in zahtevalo, naj ma{o odpove, toda v cerkvenih zadevah je bilogospodu Francetu Berniku »te`ko priti do ìvega«. Vme{avanja politi~neoblasti v povsem cerkvene zadeve ni dovolil. Ma{a ni bila odpovedana.

Ozra~je pred nedeljsko slovesnostjo se je vse bolj bliàlo vreli{~u.Prodaja zelenih kravat je beleìla rekorde, telefon med kamni{kimsreskim na~elstvom in domàlskimi oro`niki je neprestano zvonil. Vsoboto, dan pred ma{o, so vznemirjeni domàlski oro`niki celo do-~akali okrepitev. Pridruìla se jim je ~eta oro`nikov iz Ljubljane, po-veljstvo nad celotnim kontingentom pa je prevzel poveljnik ljubljan-ske ~ete, stotnik Me{terovi}. Naslednji dan so za~ele njegove enote vzgodnjih jutranjih urah ukrepati. Na vseh dohodih v Domàle so po-stavile zapore – v Trzinu, Meng{u, Preserjah, Dragomlju in na obehmostovih ~ez Kamni{ko Bistrico, na Viru ter v Ihanu. Njihov namenje bil seveda jasen: {tevilne mnoìce, ki se so tisti dan namenile vDomàle, so èleli zavrniti in s tem prepre~iti morebitne demonstra-cije. Toda oro`ni{ke straè niso bile pretirano uspe{ne. Ljudje so sejim bodisi spretno izmaknili bodisi navedli kak drug kraj, kamor naj bibili namenjeni. Pri tem so morali biti toliko pazljivi, da so si sneli ze-lene kravate,105 saj so bile te za stra`nike zadostno opozorilo. Ob de-setih dopoldan, ko se je za~ela ma{a, je tako bila kljub mo~nim stra-àm okrog gri~ka Gori~ica zbrana mnoìca 3000 ljudi.106

104 Joè Godina, V znamenju zelene kravate, Pod Grintovci, 5. 4. 1940, {t. 8.105 Pri tem poudarimo, da zelenih kravat niso nosili le mo{ki, temve~ tudi ènske. Kamni{ki

sreski na~elnik Vov{ek je v è citiranem poro~ilu o prosvetnih dru{tvih namre~ poudaril, da so~lani dru{tva Vrhpolje »nosili kot znak orijentacije proti reìmu zelene kravate, med temi celove~ina ènskih ~lanov«. AS 68, Kraljevska banska uprava Dravske banovine, Upravni oddelek,fasc. 26501–28800, spis {t. 27994 kamni{kega sreskega na~elnika z dne 22. 3. 1933 Kraljevskibanski upravi Dravske banovine v Ljubljani.

106 [tevilka 3000 je zapisana v uradnem sodnem opisu dogodkov. – Joè Godina, V zna-menju zelene kravate, Pod Grintovci, 5. 4. 1940, {t. 8; 19. 4. 1940, {t. 9; 16. 5. 1940, {t. 11;Bernik, Zgodovina fare Domàle, str. 144–145.


151

ÂS OPOZICIJE

Govor ùpnika Bernika je bil predvsem cerkvene narave in ni po-segal na politi~no podro~je. Misijonar in glavni agens movens dom-àlskih dogodkov, Joè Godina, je kratko zapisal: »Cela slu`ba bo`jase je izvr{ila v najlep{em redu.« Ob koncu je {e »zasvirala« domàlskagodba in ljudje so za~eli po~asi odhajati domov. Ko se je è zdelo, dase bo slavnostna ma{a mirno iztekla, pa se je dogajanje naenkrat za~elozapletati in se z bliskovito naglico razvilo v politi~no motiviran »cir-kus«. Do ljudi je namre~ prikorakala ~eta oro`nikov stotnika Me{te-rovi}a in jih za~ela pozivati, naj se razidejo, saj je vsako zbiranje pre-povedano. In »med tem se zasli{i iz mnoìce vzklik ’@ivijo dr. Koro{ec!’Temu vzkliku so sledili {e drugi in cela mnoìca je mo~no vzklikalana{emu voditelju. Kapetan Me{terovi} ukaè nasaditi bajonete in raz-poredi oro`nike od vrha gri~a doli v dolino v raztegnjeno vrsto.« Urad-no sodno poro~ilo navaja, da se je poleg vzklikov Koro{cu sli{alo tudiparole: »Dol z diktaturo«, »@ivijo slovenski narod« in »@ivijo svoboda«.Oro`ni{tvo je zato seveda ukrepalo. V teku se je zapodilo proti mno-ìci in jo za~elo razganjati. Dejavnost oro`nikov je, razumljivo, sproìlaodziv zbranih. Mladeni~i so se za~eli upirali in metati kamenje, nekajjih je bilo tudi aretiranih.107 Razburjeni Me{terovi} je zato stopil doGodine in drugih organizatorjev ter zagrozil, da bo uporabil oro`je.»Stvar je postala nevarna!« Tedaj je Godina s tovari{i spregovoril lju-dem – po njegovih lastnih besedah na svojo pobudo, po besedilusodnega opisa dogodkov pa na pobudo Me{terovi}a – in ti so se lepomirili. Ko jim je vodja stra`nikov {e obljubil, da bo izpustil aretira-ne mladeni~e, so se naposled za~eli polagoma razhajati.108 Binko{tnonedeljo v Domàlah, 15. maja 1932, je tako zaznamovalo merjenjemo~i med reìmskim in protireìmskim politi~nim taborom.

Razburljivo dogajanje pa seveda ni ostalo omejeno zgolj na Dom-àle. [e isti popoldan so »zelene kravate« demonstrirale tudi v bli`njem

107 Na tem mestu omenimo zanimiv incident, ki na lokalni ravni nazorno ilustrira liberal-no-klerikalna nasprotja. Neki mladeni~, ki je padel v roke oro`niku, se mu je uspel izmuznitiin je zbeàl preko travnika. Med tekom pa je predenj sko~il »sin znanega domàlskega so-davi~arja«, ~lan Sokola, in ga zadràl do prihoda oro`nika. Tako ravnanje sokolskega sodavi~arjanaj bi sproìlo splo{no zgraànje ljudi in uvedbo takoj{njih »gospodarskih sankcij«. Od tistegadne naprej so mo`je, ko so stopali v gostilne, najprej vpra{ali gostilni~arja, ~igavo sodavico to~i.ê je omenil ime sokolskega sodavi~arja, so se obrnili in komentirali: »Tam, kjer se prodajasodavica Domàl~ana X, mi ne pijemo.« Misijonar Godina pi{e, da je pozneje izvedel, kako je»imela ta agitacija usodne gospodarske posledice za imenovanega podjetnika.« – Joè Godina,V znamenju zelene kravate, Pod Grintovci, 2. 5. 1940, {t. 10.

108 Joè Godina, V znamenju zelene kravate, Pod Grintovci, 2. 5. 1940, {t. 10; 16. 5.1940, {t. 11; 30. 5. 1940, {t. 12; Isti, V znamenju zelene kravate, Na mejah, 1. 11. 1938, {t. 21;6. 11. 1938, {t. 22.


152


Meng{u, dan pozneje pa v Komendi.109 Scenarij je bil povsod podo-ben. Kljub prepovedi so se zbrale mnoìce ljudi in pod slovenskozastavo vzklikale »@ivijo svoboda«, »@ivijo Koro{ec«, »@ivijo slovenskazastava«. Pri tem so stra`niki v uradnem poro~ilu za Menge{ za~ude-no ugotavljali, da so tamkaj{nji ljudje veljali za povsem mirne in ubog-ljive ter na tej podlagi sklepali, da so jih o~itno morali »kolovodjenahujskati«. Najbolj uspe{ni naj bi bili pri ènskah, ki so bile »posebnonahujskane« in so se obna{ale »kot divje, prave Amazonke«.110

Val demonstracij se je nadaljeval tudi v naslednjih dneh. V nedeljo,22. maja, je bil organiziran prepovedan shod pri Sv. Trojici, {e tedenpozneje pa proslava ob tridesetletnici prosvetnega dru{tva (in seve-da ob {estdesetletnici Antona Koro{ca) na êm{eniku nad Zagorjem.Medtem ko je prvi, pri Sv. Trojici, {e potekal po ustaljenem scenarijuz vzkliki »Dol z vlado, dol z Marinkovi}em, dol z banom, Koro{ca pagor!«, je bila na êm{eniku zaradi oro`ni{ke prepovedi proslava od-povedana. Ljudje so se tisti dan »zgolj« odpravili na nedeljski izlet vzelenih kravatah.111

*

Nemirni majski dnevi leta 1932 so v reìmskih funkcionarjih upra-vi~eno vzbujali skrb. [iroko zasnovane demonstracije seveda niso bilenedol`no po~etje, pa ~eprav so bile kdaj videti le kot izlet na sveìzrak v zelenih kravatah. Ostro u~inkovanje oblasti je zato razumljivo,~etudi je tedaj doseglo pani~ne razse`nosti. Tako je kamni{ki sreskina~elnik Vov{ek v tistih dneh poslal oro`ni{tvu dopis o neverjetnemodkritju: »Tukaj{nji organ je zaupno doznal, da dr Koro{~evi prista{i vokolici Kranja, [en~urja in bliìne, katerim je bilo prepovedano nositizelene kravate in druge take znake, se sedaj medsebojno spoznavajo,da nosijo srajce, ovratnik na znotraj spodvihan. Dajem vam to na znanjez naro~ilom, da pojavu posvetite svojo pa`njo in mi prilikom prilo-ènega osebnega referata o tem poro~ate.«112

109 V poro~ilu o stanju javne varnosti meseca maja 1932 na obmo~ju kamni{kega stra`-ni{kega voda je situacija ocenjena kot »naru{ena, {to se je dana 16. maja t. l. u 15 ~asa u Komen-di odràla nedozvoljena proslava 60 letnica Dr. Koro{ca, gde je do{lo do demonstracije protivkralja, reìma i dràvnog uredjenja«. – AS 129, Sresko na~elstvo Kamnik, fasc. 1 (leto 1932),Pregled o stanju javne bezbednosti na teritoriju Kamni~kog àndarmeriskog voda za mesec maj1932. god.

110 Joè Godina, V znamenju zelene kravate, Pod Grintovci, 14. 6. 1940, {t. 13; 12. 7.1940, {t. 15.

111 Joè Godina, V znamenju zelene kravate, Pod Grintovci, 26. 7. 1940, {t. 16; 9. 8.1940, {t. 17; 23. 8. 1940, {t. 18.

112 Joè Godina, V znamenju zelene kravate, Pod Grintovci, 26. 7. 1940, {t. 16.


153

ÂS OPOZICIJE

Odgovor reìma ali {en~urski dogodki

Odgovor reìma113 na politi~ne demonstracije nekdanje SLS ni ostalomejen zgolj na prepovedi in oro`ni{ke posege. Privrènci vladajo~estranke so se lotili tudi bolj dejavnega pristopa – za~eli so prirejatiprotidemonstracije, politi~ne shode, na katerih so hoteli opozorili, daniso povsem brez podpore v volilnem telesu. Vse poletje in jesen 1932so se kot po teko~em traku odvijale manifestacije reìma – na Prim-skovem, v [en~urju, Preddvoru, Hrastju, na Jesenicah, v Prekmurju,Ljubljani, Mariboru in drugod.114 Akcija reìma je zajela prakti~no vsoDravsko banovino.

Vsakokratni govorci vladajo~e stranke so na shodih ostro obra~u-navali z biv{o SLS, z njenimi politiki in {e zlasti s Koro{cem.115 O~italiso jim, da ho~ejo razkosati Jugoslavijo in »ustvariti malo slovenskorepubli~ico pod protektoratom samega Mussolinija«,116 jih razgla{ali za»neprijatelje«117 in politi~ne la`nivce. Po besedah Kramerja so moraliSlovenci 12 let poslu{ati »avtonomisti~ne fraze gotove gospode, ki je,kadar se je posadila na ministrske stol~ke, bila najbolj centralisti~na,kar smo jih doìveli«.118

Toda politi~na akcija slovenskega dela JRKD ni povsod potekalapovsem po na~rtih. V majskih dneh, po prepovedi nadaljnjih mani-festacij ob Koro{~evem jubileju, naj bi namre~ med prista{i nekdanjeSLS z Gorenjske »kar sama od sebe po~ila parola«: »Na njih shode poj-dimo, pa tam govorimo.«119 Shodi JRKD so bili tedaj seveda edina le-galna tribuna, ki je ponujala mo`nost za nastop. In ideja o njihovem

113 Politi~ne demonstracije nekdanje SLS v Dravski banovini niso bile osamljen primer vdràvi. Pod vtisom zmernej{e politike Voje Marinkovi}a se je tudi drugod razmahnilo politi~noìvljenje. Ker so vladajo~i krogi v tem razumljivo videli nevarnost zase in za {estojanuarsketemelje, je moral premier Marinkovi} odstopiti. Zamenjal ga je tr{i Milan Sr{ki}, prista{ t. i.bristolske skupine poslancev JRKD (po beograjskem hotelu Bristol, kjer se je sestajala), odlo~nozveste {estojanuarskim principom. Personalna sestava vlade je sicer ostala nespremenjena, leKramerja, ki je postal eden klju~nih operativcev JRKD (in minister brez listnice), je zamenjalIvan Mohori~. – Stojkov, Opozicija, str. 139, 142–143.

114 Matija [kerbec, [en~urski dogodki, Tiskovno dru{tvo v Kranju, Kranj 1937, (dalje: [ker-bec, [en~urski dogodki), str. 16–17.

115 Prim.: Jutro, 18. 7. 1932, Velik govor ministra Mohori~a na Jesenicah; 2. 8. 1932, Zopetdva veli~astna shoda na Notranjskem; 6. 9. 1932, Minister Kramer v Prekmurju; 12. 9. 1932(ponedeljska izdaja), Slovenska Ljubljana jugoslovenska, 25. 10. 1932, [en~ur si je dal krasnozado{~enje; 8. 11. 1932, Ministra Kramer in Pucelj o politi~nem poloàju.

116 Jutro, 18. 7. 1932, Velik govor ministra Mohori~a na Jesenicah.117 Jutro, 2. 8. 1932, Zopet dva veli~astna shoda na Notranjskem.118 Jutro, 12. 9. 1932 (ponedeljska izdaja), Slovenska Ljubljana jugoslovenska.119 [kerbec, [en~urski dogodki, str. 16–17.


154


»prevzemu« in spreobrnjenju v shod opozicije je zato morala biti karnajbolj resno in {iroko organizirana. Nekdanja SLS je znova razpelamreò zaupnikov in pripravila nadaljevanje manifestacij ob rojstnemdnevu svojega vodje.

@ivahno politi~no dogajanje v tistih dneh, ki se je za~elo z unionskoproslavo, je doìvelo vrhunec 22. maja v [en~urju. Poslanec in ùpnikJanko Barle je na dvori{~u tamkaj{nje gostilne Ga{perlin pripravil shod,kamor so se povabili tudi prista{i opozicije. @e znano vzklikanje Ko-ro{cu in poudarjanje parole »Dol, reìm« pa se tedaj ni kon~alo le s pre-rivanjem z oro`niki, temve~ je kulminiralo v pravo bitko. Nezadovolj-na mnoìca ljudi je obkolila poslanca Barleta z oro`niki vred in le malonaj bi manjkalo, da ni pri{lo do pokola s {tevilnimi rtvami na obeh stra-neh. Mnoìco je po lastnih besedah pomiril prista{ nekdanje SLS ùp-nik Matija [kerbec in odpeljal Barleta na varno.120

Le nekaj dni pozneje, 25. maja, je Janko Barle odloìl svoj poslan-ski mandat. Razlogov za svojo odlo~itev sam sicer ni pojasnil, vendarje bilo Jutru »itak jasno, za kaj gre«. Njegov odstop naj ne bi bil pro-stovoljen, temve~ izsiljen »od njegovih cerkvenih predpostavljenih«.Vse od Barletove kandidature naprej naj bi ga ljudje v »strankarski stra-sti« blatili, àlili in hkrati napovedovali, da bo moral bodisi zapustitisvojo ùpnijo bodisi poslanski stol~ek. V zadnjih dneh pa je pritisk nanjo~itno pri{el s »prave strani« in v »pravi obliki«, tako da se je uklonil.In »organizatorji pretepa{kih ’zelenih kadrov’« so po pisanju Jutra sla-vili svojo »àlostno zmago«.121

@alostna ali ne, za biv{o SLS je to nedvomno bila nova zmaga vDravski banovini, nov dokaz njenega vpliva in mo~i. Politi~ni shodizvoljenega poslanca Narodne skup{~ine je nasilno razbila in ga po-vrhu {e prisilila k odstopu. Po uspe{no opravljeni nalogi si je natopilatovsko umila roke. O~itek Jutra o nedopustnih cerkvenih pritiskihje katoli{ki Slovenec »enostavno in preprosto« zavrnil s pojasnilom, daje tak{no pa~ stali{~e cerkve, ki je popolnoma enako stali{~u dràve.Tudi dràva od svojih uradnikov zahteva, da pred svojo poslanskokandidaturo odstopijo iz dràvne slu`be.122 êprav slovenski del JRKDs tak{nim odgovorom ni bil zadovoljen in je zatrjeval, da pozna tovr-sten predpis le ljubljanska {kofija,123 je bila drobna politi~na bitka zanekdanjo SLS dobljena.

120 [kerbec, [en~urski dogodki, str. 25–35.121 Jutro, 26. 5. 1932, Gosp. ùpnik Janko Barle odloìl poslanski mandat.122 Slovenec, 28. 5. 1932, G. Barle in »Jutro«.123 Jutro, 29. 5. 1932, K odstopu ùpnika Barleta.


155

ÂS OPOZICIJE

êz dobra dva meseca je reìm zgodbo aktualiziral tudi v Narodniskup{~ini. V verifikacijski debati o sprejetju Barletovega odstopa jenadvse dejavni poslanec Stanko Rape obtoìl »sovra`nike« »nacional-nega« ùpnika, da so njegovo cerkev zasipavali z letaki, »v katerih soga nazivali odpadnika katoli{ke Cerkve, izdajalca slovenskega naro-da in njegove samostojnosti, jani~arja itd.«. Toda on je po Rapetovihbesedah kljub vsemu po`rtvovalno vztrajal, pri ~emer ga ni prestra{ilniti »nesre~ni dogodek« v [en~urju. Na koncu je odlo~ila cerkvenaoblast in uporabila sredstva, ki jih ni »nikdar uporabljala proti du-hovnikom«.124 Kljub temu da je bila epizoda Barle z glasovanjem vskup{~ini in z Rapetovim ekspozejem prakti~no zaklju~ena, jo je na-slednji dan {e zadnji~ pogrel poslanec Alojzij Pavli~. Njegov inter-mezzo se zdi posebej zanimiv zlasti zato, ker se je vsebinsko po-vsem razlikoval od prej{njih razprav. Pavli~ je namre~ govoril kotposlanec opozicije, kot apologet cerkvenih oblasti v aferi Barle. Ssvojimi besedami je razvnel skup{~insko dvorano in poèl obilo med-klicev. Med vsesplo{nim hrupom so mu klicali, zakaj ni cerkvenaoblast podobno ravnala tudi v primeru Koro{ca, kdo je vzklikal »@i-vela slovenska republika!« in razobe{al italijanske zastave. Bosanskiposlanec Gjoki} je iz svoje torbe celo potegnil kri`, ga nameril protiPavli~u in hudomu{no dejal: »Evo ti papin orden!«125 Ob prebiranjuporo~il o dogajanju v skup{~ini lahko tako domnevamo, da je sloven-ska opozicija z gospodom Pavli~em v predstavni{ki dom vtihotapilasvojega ~loveka. Ali je bil res prista{ biv{e SLS ali le cerkvi zvestslovenski ùpnik? Zdi se, da ne eno ne drugo. ^lovek, ki je na eniskup{~inski seji vloìl 12 interpelacij in za katerega je poslanec IvanUrek ve~krat dejal, »da mu bo glavo ’stau{al’«,126 je bil baje neurav-noteèn. Minister socialne politike in narodnega zdravja ga je v pi-smu ministru dvora, Milanu Anti}u, ozna~il kot ~loveka, ki napadalevo in desno ter na svojih shodih deli moko in kruh. Ljudje so se mupri tem le posmehovali in »daril« niso èleli prejeti. Neko~ je organi-ziral romanje na Kum in tam spekel celega vola, leta 1932 pa je pri-pravil lastno socialno podporno akcijo. Minister sociale je poudaril,

124 Slovenec, 10. 8. 1932, G. Rape o g. Barletu. Kot zanimivost omenimo, da se skup{~inskiporo~ili Slovenca in Jutra razlikujeta. Slovenec tako prena{a tudi dele Rapetovega govora, kjerslednji govori o vzklikih »@ivela republika!«, »Dol s kraljem!« in »Dol Jugoslavija!« ter poudarja,da jih cerkvena oblast tolerira, ~esar v Jutru ni mo~ prebrati. – Jutro, 10. 8. 1932, Vaèn danv parlamentu.

125 Jutro, 11. 8. 1932, Izredno ìvahna seja nar. skup{~ine.126 Slovenec, 17. 12. 1932, Interpelacije.


156


da so ga pri tem celo podprli, vendar je vse skupaj propadlo. Njego-ve akcije je na tej podlagi razglasil za nerazumne, njega pa za neurav-noteènega ~loveka.127

*

V tako pregretih politi~nih razmerah, kjer se je formalno neobstoje-~a opozicija v Dravski banovini »preve~« odkrito spopadla z unitaris-ti~no-centralisti~nim reìmom, je slednji moral pokazati svojo kon~nopremo~. Konec maja 1932 so za~eli »policijski avtomobili pobirati lju-di in jih voziti v Ljubljano«.128 »[en~urski« tovari{i so naslednje mesecetako preìveli v ljubljanskem in beograjskem preiskovalnem zaporu.Zlasti v zadnjem kot spo{tovanja vredni jetniki, saj je v Srbiji {e zme-rom prevladovalo prepri~anje, da »uìvajo najve~ji ugled taki, ki so vpoliti~ni borbi koga ubili in nato pobegnili v {umo med hajduke, alipa, ~e so bili vsaj zaprti radi politike«.129 »Katoli~ki popi« iz Slovenijeso bili seveda zaprti zaradi politike. Po dolgih sedmih mesecih pre-iskave se je februarja 1933 proti njim za~el politi~no motiviran {en-~urski proces.130

Januarja 1933, ko se je preiskava è bliàla koncu, je v koristaretirancev posredoval tudi »krivec« vsega dogajanja, dr. Anton Ko-ro{ec. Mar{alu dvora Kraljevine Jugoslavije je poslal vljudno pismo, vkaterem je pojasnil ozadje spornih dogodkov ob svoji {estdesetletnici.Pri tem je poudaril, da je èlela skupina ljudi v Domàlah, Meng{u inKomendi le manifestirati, a ker so oblastni organi »proti tem nedol-`nim manifestacijam nastopili neverjetno predrzno, surovo in brutal-no, so se manifestacije sprevrgle v demonstracije«. Toda ne v demon-stracije proti kralju in dràvi, temve~ le proti brutalnosti stra`ni{tva.Za demonstracije proti dràvi naj bi bili aretiranci »po svoji mentalitetinesposobni«. Kdo pa je torej vzklikal proti dràvi? Po Koro{~evemmnenju je {lo bodisi za krivo pri~anje bodisi so bili na delu njegovideùrni krivci in sovra`niki – komunisti.131 Kljub intervenciji nek-danjega predsednika vlade pa se {en~urski proces ni iztekel v prid

127 ASCG 74, Dvor Kraljevine Jugoslavije, fasc. 11/22, pismo ministra socialne politike innarodnega zdravja ministru dvora, Milanu Anti}u z dne 5. 10. 1933.

128 [kerbec, [en~urski dogodki, str. 68.129 Prav tam, str. 80.130 Joè Godina je bil è prej izpu{~en iz preiskovalnega zapora in se pozneje tudi ni zna{el

na zato`ni klopi. – Joè Godina, V znamenju zelene kravate, Pod Grintovci, 6. 9. 1940, {t. 19.131 ASCG 74, Dvor Kraljevine Jugoslavije, fasc. 195/274, pismo Antona Koro{ca mar{alu

Dvora Kraljevine Jugoslavije.


157

ÂS OPOZICIJE

obtoèncev. Ve~ina kazni je bila visokih, najvi{ja kar eno leto stroge-ga zapora.132

Majske »proslave« so s tem nedvomno prejele svojevrsten pe~atreìma. Politi~ni nasprotniki so od{li za re{etke. Ob tem sicer veljadodati, da kazni niso prestajali v navadnem zaporu, temve~ v poseb-nem oddelku kazenskega zavoda v Sremski Mitrovici, v t. i. custodiihonesti. Imeli so status politi~nega zapornika, kar pomeni, da so lahkonosili svojo obleko, naro~ali ~asopise in drugo literaturo, se svobod-no sprehajali iz ene jetni{ke sobe v drugo, uìvali v urejenem vrtu intam celo igrali nogomet. Hrano so za 300 dinarjev mese~no naro~aliv bli`njem gosti{~u Jelen. Tudi obiskovanje in dopisovanje je bilo vsajv za~etnem obdobju precej svobodno. Omejitve so izvajali ohlapno,[kerbecu so celo dovolili, da je v zapor pripeljal svoj pisalni stroj izKranja. Vodja levega krila zemljoradnikov, Dragoljub Jovanovi}, ki jebil prav tedaj zaprt v custodii, je pozneje v spominih zapisal, da se»~arobni napravi« kranjskega ùpnika ni mogel upreti: »Pisal sem le-take in jih razmnoèval.«133 Razmere v custodii so bile torej gotovo

132 Janez Brodar je bil obsojen na poldrugo leto strogega zapora, Anton Umnik na enmesec, Ivan [trcin na denarno kazen 900 dinarjev, Jernej Vomberger in Franc Grilc na enoleto, Vinko Kos na devet mesecev, Josip Loboda in Toma` Ogrin na osem mesecev, PeterCerar na {est mesecev, Alojzij Ilija in Matija [kerbec na eno leto in Franc Gregorin na {estmesecev. – [kerbec, [en~urski dogodki, str. 199. Podrobneje o poteku {en~urskega procesagl.: Slovenec od 21. 2. 1933 do 8. 3. 1933.

133 Dobrivojevi}, Dràvna represija, str. 252–255; [kerbec, [en~urski dogodki, str. 205–242.

Vidnej{i akterji protireìmskih demonstracij na Slovenskem leta 1932(z leve Matija [kerbec, Janez Brodar in Anton Umnik) so se naposledzna{li v beograjskem preiskovalnem zaporu. (Matija [kerbec, [en~urskidogodki, 1937)


158


prijazne in kar najmanj zaporni{ke, vendar je vpra{anje, v kolik{ni meri– ~e sploh – relativizirajo obstoj kazni in represivnih ukrepov proti{estojanuarski opoziciji.

*

Dogodki leta 1932 v Dravski banovini so znova opazneje vzne-mirili vladajo~e strukture. Nekdanja SLS je z ofenzivo zelenih kravatu~inkovito opozorila nase, na svoj obstoj, mo~ in vpliv med pre-bivalstvom.134 Citirani plaz o~itkov iz liberalnega Jutra, ki jo je zasul12. maja, je bil tako izraz zavedanja njene mo~i. O teì dogodkovnenazadnje pri~a dejstvo, da naj bi Beograd resno razmi{ljal o za-menjavi bana Maru{i~a s politikom »ostrej{ih rok«, kot tudi velike ka-drovske spremembe v mariborski, celjski in ljubljanski policiji terstra`ni{tvu.135 V naslednjih letih so se podobni pripetljaji, kjer sta sebolj ali manj odkrito spopadla osrednja nasprotujo~a si tabora v Slo-veniji, {e ve~krat ponovili. Biv{a SLS je pri tem vedno opozorila nasvoj vpliv, vsedràvna stranka pa je hkrati pokazala, da kljub svoji{ibkosti in zmerom ve~jim nesoglasjem znotraj lastnih vrst obvladuje»svojo« banovino.

Zaostritev odnosov v katoli{kempoliti~nem taboru

Kljub nadvse strnjenemu in u~inkovitemu politi~nemu nastopu na-vzven pa je nekdanjo SLS navznoter po~asi in postopoma razjedalovse ve~ nesoglasij. Po odhodu v opozicijo sicer ni bilo opaziti ve~jihsporov znotraj njenega vodstva, tudi politi~na taktika je bila nedvom-no zasnovana tako, da je zadostila tako èljam avtonomisti~no stre-me~ih politikov kot hotenju ve~ine prista{ev in zaupnikov na terenu.Za trdnost katoli{kega politi~nega tabora veliko bolj skrb zbujajo~avpra{anja so se porajala izven o`jega kroga vodstva biv{e SLS. Pri temdejstvo, da so kulminirala prav v opozicijskem letu 1932, seveda nipripomoglo k njihovi mirni razre{itvi.

134 Ob tem omenimo, da se je velike manifestacije leta 1932 spominjala tudi povojnapoliti~na emigracija trideset let pozneje. êprav so se onstran Atlantika v glavnem posve~aliobletnicam Koro{~eve smrti, so leta 1962 slavili tudi obletnico Koro{~eve {estdesetletnice. –Boris Mlakar, Pogledi in spomini na Koro{ca med povojno slovensko politi~no emigracijo,âsopis za zgodovino in narodopisje 77 (2006), {t. 2–3, str. 117.

135 Informacije, {t. 5, junij 1932, Selja~ki nemiri.


159

ÂS OPOZICIJE

Razhajanja v katoli{kem gibanju so trajala e dalj ~asa, njihova vse-bina pa se je dotikala predvsem idejnih oz. idejno-politi~nih vpra{anj.Posebno mesto je v tem pogledu zavzemalo t. i. kriàrsko gibanje, poi-menovano po revijah Kri` na gori in Kri`. Zdruèvalo je mlaj{e katoli{keizobraènce, ki so se po letu 1930 vse bolj o~itno odmikali od vodstvaprepovedane SLS. V svojih kriti~nih pogledih na aktualna socialno-go-spodarska vpra{anja in na nekdanjo SLS so se zblièvali z njenim prvimnotranjim sovra`nikom, z uveljavljajo~imi se kr{~anskimi socialisti.136

Jedro spora s kr{~anskimi socialisti, v glavnem zbranimi v orga-nizaciji Jugoslovanska strokovna zveza,137 je bilo v njihovih marksis-ti~nih pogledih na socialno-politi~na vpra{anja. V verskih in moralnih

Vodstvo Jugoslovanske strokovne zveze. Na sredini sedi Josip Gostin~ar,desno ob njem je predsednik zveze Sre~ko @umer. (Ilustrirani Slovenec, 1931)

136 Janko Prunk, Pot kr{~anskih socialistov v Osvobodilno fronto slovenskega naro-da, Cankarjeva zalo`ba, Ljubljana 1977, (dalje: Prunk, Pot kr{~anskih socialistov), str. 80–86;Anka Vidovi~ - Miklav~i~, Razhajanja v katoli{kem gibanju, v: Slovenska novej{a zgodovina1848–1992, 1. zvezek, (ur. J. Fischer), In{titut za novej{o zgodovino – Mladinska knjiga, Ljub-ljana 2005, (dalje: Vidovi~ - Miklav~i~, Razhajanja, SNZ 1), str. 336–337.

137 Pri tem velja izpostaviti tudi Krekovo mladino, ki je s svojimi radikalnimi socialno-gospodarskimi pogledi predstavljala »udarno silo kr{~anskih socialistov«. – Vidovi~ - Miklav~i~,Razhajanja, SNZ 1, str. 337.


160


vpra{anjih so sicer pristajali na katoli{ka na~ela, v politi~nih pa so vospredje postavili teorijo razrednega boja. Nasprotja so se posebej za-ostrila po objavi pape{ke okro`nice Quadragesimo anno 15. maja1931. Z njo je tedanji pape` {tirideset let po encikliki Rerum nova-rum postavil nove smernice dru`benega nauka cerkve. V ~asu {ir{egospodarske in dru`bene krize se je zavzel za korporativno stanovskoidejo. Kr{~anski socialisti dokumenta razumljivo niso mogli vzeti zasvojega, ~eprav je vodstvo nekdanje SLS od njih zahtevalo prav to.Priznavali so ga zgolj v versko-moralnih na~elih, v socialno-politi~nihpa ne. Avtoriteta vrha biv{e SLS je v negotovih opozicijskih ~asih takobila ogroèna.138

V prizadevanjih za prevlado v politi~nih in ideolo{kih izhodi{~ihkatoli{kega gibanja Koro{~evi somi{ljeniki niso bili pripravljeni napoliti~ne odpustke, ki so jih bili vajeni in pripravljeni nuditi pri vsako-kratnem dogovarjanju in sodelovanju z beograjskimi politi~nimi kro-gi. Prevlada na doma~em terenu tako v odnosu do zunanjih kot donotranjih politi~nih nasprotnikov zanje ni mogla biti predmet debate.Pri tem so bili enako nepomirljivi do slovenskih liberalcev in do kr{-~anskih socialistov. ê so slednjim ob pripravi Koro{~evega jubileja sslovensko zastavo zavestno popu{~ali, jih je pri tem vodila potrebapoliti~nega trenutka, potreba po ~im {ir{i politi~ni manifestaciji. Lenekaj tednov pozneje, 5. junija 1932, so se namre~ lotili podreditveJugoslovanske strokovne zveze.

Na ob~nem zboru JSZ je vodstvo nekdanje SLS napadlo vodstvokr{~anskosocialisti~ne organizacije. O~italo mu je, da je »premalo skr-belo za izrazito katoli{ko smer kr{~anskosocialisti~nega delavskegagibanja« in zahtevalo obsodbo njihovega ~asopisa Delavska pravica.Ob volitvah novega na~elstva je predlagalo svojo kandidatno listo, na~elo katere je postavilo visokega funkcionarja prepovedane SLS, MihoKreka. Glasovanje na ob~nem zboru je nato nazorno pokazalo razme-re in razmerja znotraj katoli{kega gibanja. Krekova lista je bila povsemporaèna, na ~elu JSZ je ostal dotedanji predsednik – kr{~anski so-cialist Sre~ko @umer.139

Dogajanje sredi leta 1932 je tako {e enkrat pomembno vplivalona profilacijo nekdanje SLS. Poleg tega, da se je navzven afirmirala

138 Prav tam, str. 337–338; Prunk, Pot kr{~anskih socialistov, str. 106–110.139 Vidovi~ - Miklav~i~, Razhajanja, SNZ 1, str. 338; Prunk, Pot kr{~anskih socialistov, str.

110; Miroslav Stiplov{ek, Die christlichsozialistische Gewerkschaftsorganisation in Slowenien1918–1941, Österreichische Osthefte 35 (1993) 3, (dalje: Stiplov{ek, Die christlichsozialisti-sche Gewerkschaftsorganisation), str. 456–457.


161

ÂS OPOZICIJE

kot ostra, nasilna in vplivna opozicija neizprosnemu vladnemu reìmu,se je znotraj lastnega politi~nega gibanja dokon~no raz{la s kr{~anskimisocialisti. Razkol sicer ni odlo~ujo~e zmanj{al njenega vpliva na tere-nu, je pa opozoril na smer idejnega razvoja biv{e SLS. Ideolo{ka osno-va nekdanje stranke je pristala v naro~ju trde in reakcionarne katoli{kedesnice. Ta se je v svojih pogledih na dru`bo tedaj sicer razlikovalaod fa{izma, a se mu hkrati tudi priblièvala.140 @e leta 1930 je Slove-nec v uvodniku objavil, da je korporacijski sistem v Italiji kljub neka-terim slabostim »vsekakor vpo{tevanja vreden in ima svoje pozitivnestrani«. Slovenec je bil pri tem najbolj navdu{en nad dejstvom, »da sepo tem korporacijskem sistemu ~uti najbolj prizadetega marksizem«.141

Iskanje dogovora z dvorom

Dogodki, ki so se v dràvi zvrstili po septembru 1931, so za jugo-slovanske opozicijske prvake pomenili veliko razo~aranje. Posebejnesprejemljiva je bila zanje izvedba volitev, ki jih je tudi spodbudilak novi skupni akciji. Volilni zakon, same volitve in volilni izid so vposebni deklaraciji obsodili ter dokument nato ilegalno razpe~evali podràvi. Pri tem se zdi pomenljivo, da se – najverjetneje na pobudoprevidnega Koro{ca – pod besedilo niso podpisali. V tedanjih aktual-nopoliti~nih razmerah se niso èleli dodatno zameriti dvoru, saj so {ezmerom upali na mo`nost dogovora s kraljem in na posledi~ni vzponna oblast.142

Na prelomu let 1931–1932 je bil najdejavnej{i opozicijski politik,ki je iskal predhodni »programski« dogovor med predstavniki starihstrank, Anton Koro{ec. Na eni strani si je prizadeval poenotiti stali{~at. i. beograjskega opozicijskega centra – nekdanjih radikalov, demo-kratov, zemljoradni~ke stranke ter JMO in SLS, na drugi strani pa jeposku{al vzpostaviti ~im tesnej{e stike z Zagrebom, z vodstvom nek-danje KDK. Med politiki beograjskega centra je namre~ prevladovalo

140 Anka Vidovi~ - Miklav~i~, Utrjevanje politi~nega katolicizma in Katoli{ka akcija, v:Slovenska novej{a zgodovina 1848–1992, 1. zvezek, (ur. J. Fischer), In{titut za novej{o zgo-dovino – Mladinska knjiga, Ljubljana 2005, str. 365.

141 Slovenec, 3. 5. 1930, Korporacijski sistem. O pogledih SLS na fa{izem gl. tudi: JurijPerov{ek, Idejni, socialnogospodarski in narodnopoliti~ni nazori slovenskega me{~anstva v~asu med svetovnima vojnama (1918–1941), Zgodovinski ~asopis 51 (1997), {t. 4, (dalje:Perov{ek, Slovensko me{~anstvo), str. 545–546.

142 Dokument so sestavili predstavniki vodstev nekdanjih radikalov, demokratov, zemljo-radnikov, JMO in SLS. – Stojkov, Opozicija, str. 188–189.


162


prepri~anje, da kakr{nakoli re{itev jugoslovanskega gordijskega voz-la ne bo mogo~a brez vsaj na~elnega sporazuma s Hrvati. Pri tem veljapoudariti, da so morebitni prevzem oblasti v prvi vrsti na~rtovali sami,vendar nikakor brez soglasja Zagreba.

Konec leta 1931 in v za~etku leta 1932 so tako izdelali ve~ pro-gramskih na~rtov, ki bi naj sluìli kot ogrodje prihodnjega sporazuma.V enem od njih, najbr` izpod peresa Koro{ca, so predvideli vladonekdanjih strank beograjskega opozicijskega centra in takoj{njo uki-nitev septembrske ustave. Vlada petorke bi nato izvedla volitve vNarodno skup{~ino, ki bi sprejela novo ustavo. Upravno-politi~na po-doba dràve bi odtlej izgledala bistveno druga~e. Sestavljalo bi jo {estenot – Slovenija, Hrva{ka, Bosna in Hercegovina, Vojvodina, Srbija in^rna gora.143

V kontekstu kovanja na~rtov se je med beograjskimi opozicijskimiprvaki rodila ideja, da bi o svojih stali{~ih obvestili kralja, ~loveka, kije dràl v rokah vse klju~ne politi~ne niti v dràvi. Besedilo memo-randuma Aleksandru naj bi prav tako napisal Koro{ec. V kratkem do-kumentu je poudaril, kako je mogo~e trditi, da je diktatura povsem»pogrnila«. Gospodarska situacija je bila katastrofalna, politi~no ìvljenjepa okovano v »verige absolutizma«. Edina re{itev iz nastalega poloàja,ki bi koristila tako narodu kot dràvi, je zato bila vrnitev popolne svo-bode. ê do nje ne bi pri{lo, pa je Koro{ec v imenu opozicije vsoodgovornost »pred zgodovino« poloìl na kraljevo »du{o«.144 Toda uso-da memoranduma je bila enaka usodi politi~nih na~rtov. Do njihove-ga udejanjenja ni pri{lo.145 Koro{~eva prizadevanja o~itno niso obro-dila konkretnih politi~nih sadov, so pa znova pokazala profil prvakanekdanje SLS. V iskanju dogovora opozicije, v priblièvanju kralju inv na~rtovanju ponovnega vzpona na oblast je ustvaril vtis, ki ga jenem{ki poslanik v svojem poro~ilu Berlinu na kratko strnil v bese-dah, da Koro{ec »pripada opoziciji samo na pol srca /.../ in da bi zelorad posku{al zgraditi neki most do kralja«.146

Aleksandrova pripravljenost na sodelovanje z opozicijo, ki jo je vtistem ~asu ve~krat pokazal, pa seveda ni temeljila v resni~ni èlji pospremembi politi~nih silnic {estojanuarskega reìma. Iskanje zvez s

143 Stojkov, Opozicija, str. 189–190.144 ASCG 80, Zbirka Jovana Jovanovi}a - Piòna, fasc. 31/151, memorandum z naslovom

Va{e Veli~anstvo!145 Stojkov, Opozicija, str. 191–192.146 Prav tam, str. 192.


163

ÂS OPOZICIJE

prvaki opozicije ni bilo ni~ drugega kot nov politi~ni manever, tak-tika, s katero je posku{al oslabiti poloàj starih strank, njihova vod-stva pa po mo`nosti pritegniti v vlado. Kot dober poznavalec jugo-slovanske politike je k temu pristopal selektivno. Zavedal se je, da jemo`nost sodelovanja z biv{o HSS in z Ma~kom minimalna, sodelovanjes srbskimi radikali Ace Stanojevi}a pa je bilo è bolj verjetno. Ti sobili – v zameno za drobne koncesije – po kraljevem mnenju priprav-ljeni na sprejetje »novega kurza«. V primeru uspe{nega Aleksandro-vega dogovora z radikali in posledi~nem razpadu è tako rahlegaopozicijskega bloka pa bi se Stanojevi}u najverjetneje pridruìl {e kdo.Po kraljevem prepri~anju v prvi vrsti Anton Koro{ec in nekdanja SLS.

Aleksandrova posvetovanja z opozicijo o mo`nem sodelovanju setako niso dotikala temeljev reìma, temve~ so se predvsem osredoto-~ila na oblikovanje vlade. Opozicija je pri tem zahtevala odstranitevnepribljubljenih {estojanuarskih politikov na ~elu z @ivkovi}em in no-vega predsednika vlade. Po Stanojevi}evem predlogu bi to bil AntonKoro{ec. Prvaku biv{e SLS se je na videz nasmihal è drugi mandatna ~elu vlade, vendar takih pogojev kralj seveda ni èlel izpolniti.Opozicija bi morala sprejeti sobivanje z obstoje~o oblastno garnituroin pristati na septembrsko ustavo. Scenarij, ki bi bil zanjo vse preve~tvegan. Utegnila bi zapraviti ves politi~ni kapital in se zlahka kom-promitirati. Pogajanja o vstopu opozicijske petorke147 v vlado takoniso uspela.148

Kljub neuspelim dogovorom iz prvih mesecev leta 1932 so vodjebeograjskega opozicijskega centra {e naprej tesno sodelovali in zlastirazpravljali o prihodnji ureditvi dràve. Tudi nova etapa v pogajanjihs kraljem se je za~ela è kmalu. Po umiku generala @ivkovi}a je Alek-sander posku{al znova raz{iriti politi~no platformo reìma. Tudi tedajje v prvi vrsti ra~unal na Stanojevi}eve radikale in Koro{~evo SLS, intudi tedaj se pogovori niso iz{li. Njihova natan~na vsebina sicer niznana, zdi pa se, da sta prvaka zavrnila morebitne kompromise vprepri~anju, da je Aleksander s postavitvijo Marinkovi}a na ~elo vla-de o~itno v {kripcih in kako bo zato vsak trenutek napo~il njihov ~as,

147 V zvezi s pogajanji opozicije o vstopu v vlado ni mogo~e povsem trdno ugotoviti, ~e jebilo res govora o sodelovanju celotnega opozicijskega bloka s kraljem. Povsem verjetno je, daje {lo zgolj za kombinacijo nekdanji radikali – nekdanja JMO – nekdanja SLS, torej za politi~nozdru`bo, ki je v naslednjih letih dejansko uspela sestaviti relativno stabilno skupno politi~noplatformo. – Stojkov, Opozicija, str. 196.

148 Stojkov, Opozicija, str. 192, 195–197.


164


~as opozicije, edine alternative, ki je vladarju {e preostala.149 Vest omo`ni spremembi vlade je prek hrva{kega politika Juraja [uteja do-spela tudi do enega prvakov hrva{ke opozicije, do nekdanjega pred-sednika Jugoslovanskega odbora, Anteja Trumbi}a. O vsej opozicijsko--dvorski akciji je zapisal kratko, a prodorno misel: »Koro{ec se osvo-baja Kramerjeve skupine in postane gospodar v Sloveniji na velikoveselje klerikalnega izraela /.../. Z eno besedo se {e enkrat konstati-ra, da je vsa ta ’opozicija’ pripravljena kadar koli lizati roko svojegakrotitelja, ~e lahko na ta na~in pride na oblast!«150

@ivahno beograjsko politi~no dogajanje, ki je vklju~evalo tiho do-govarjanje z dvorom, pa se tudi aprila ni kon~alo.151 Nadaljevalo se je{e jeseni 1932 z novo pobudo nekdanje demokratske stranke – z Na-~rtom sporazuma zdruènih politi~nih skupin (beograjske petorke inbiv{e KDK).152 Med politiki, ki so se ob tem predlogu aktivneje anga-ìrali, znova zasledimo Antona Koro{ca. V Kupincu je obiskal Ma~kain »potipal« teren.153 Toda ambiciozni na~rt Ljube Davidovi}a o tesnej-{em sodelovanju z Zagrebom ni do~akal sklepa. Politi~no ìvljenje inrazmerja v dràvi je 7. novembra korenito spremenila odmevna reso-lucija vodstva nekdanje KDK, imenovana zagreb{ke punktacije.154

Punktacije

Medtem ko so v beograjskem opozicijskem centru vse od novem-brskih volitev leta 1931 potekale intenzivne politi~ne aktivnosti, jevodstvo nekdanje HSS ostajalo pasivno. Ma~kov krog ni bil naklonjenmorebitnim povezavam s preostalo opozicijo. Zadràno stali{~e naj-

149 Prav tam, str. 201–202. Oba politi~na voditelja bi s sodelovanjem z reìmom tudipretrgala vezi z Zagrebom, ~esar najbr` nista èlela. Po pogovorih s kraljem sta hrva{kiopoziciji takoj demantirala vesti, da utegneta paktirati z reìmom. – Informacije, {t. 2, april1932, Sitnice.

150 AHAZU, Arhiv dr. Ante Trumbi}a, razno, li~ne bilje{ke 1932 (I–VIII), bele`ka o pogo-voru s [utejem dne 2. 4. 1932.

151 Intenzivno dogajanje znotraj opozicije je opazil tudi Sr{ki} in se v skladu s svojo »poli-cijsko« politiko odlo~il ukrepati. Tako je maja 1932 izdal zaupen ukaz, s katerim je odredil»najstro`je, ampak hkrati tudi kar najbolj diskretno opazovati delo znanih opozicijskih prvakov,{e posebej ob odhodu iz stalnega kraja bivanja«. – Informacije, {t. 5, junij 1932, »Prosti malodu{ni«.

152 ASCG 80, Zbirka Jovana Jovanovi}a - Piòna, fasc. 31/151, na~rt, datiran s 3. septemb-rom 1932.

153 AHAZU, Arhiv. Dr. Ante Trumbi}a, razno, li~ne bilje{ke, bele`ka z dne 4. 9. 1932;bele`ka z dne 28. 10. 1932.



165

ÂS OPOZICIJE

mo~nej{e hrva{ke politi~ne sile pa ni bilo razumevajo~e sprejeto prinjeni koalicijski partnerici, pri biv{i SDS. Nasprotno, v njenih vrstahje vzpodbujalo vedno ve~je nezadovoljstvo. Samostojni demokrati sose namre~ zavzemali za aktivnej{o protireìmsko dejavnost in za so-delovanje z beograjsko opozicijo. Stali{~a znotraj nekdanje KDK so sev prvi polovici leta 1932 tako o~itno razhajala.155

Prvi korak k ponovnemu zbli-ànju je junija 1932 storila biv{aSDS. Njeno vodstvo se je na~elnoopredelilo za federalizem, s ~i-mer je postavilo temelj za po-drobno uskladitev politi~nih po-gledov nekdanje KDK. Med 5. in7. novembrom 1932 je nato pri-{lo do sestanka izvr{nega odboraprepovedane KDK, na kateremso njegovi ~lani èleli ureditimedsebojne odnose in oprede-liti skupne poglede na tedanjeaktualne politi~ne razmere. Podrugem dnevu sestankovanja jeMa~ek na samem prosil nekda-njega zunanjega ministra Trum-bi}a, da bi izre~ena stali{~a ob-likoval v resolucijo. Trumbi} jedo naslednjega dne besedilo,formulirano v obliki to~k, se-stavil in izvr{ni odbor ga je spre-jel. Nastal je dokument, ki se gaje prijelo ime zagreb{ke punk-tacije. V svojem bistvu je podajalpoliti~ni, socialni in dràvnopravni program nekdanje KDK in je bilnamenjen pro foro interno ~lanom koalicije, kot osnova za njihovonadaljnje politi~no delovanje. Njegove objave avtorji najbr` niso imeliv mislih.156

Hrva{ki opozicijski politik AnteTrumbi} je v tridesetih letih vodilnatan~ne bele`ke o politi~nih pogo-vorih s svojimi sodelavci. Na listi~esi je zapisoval besede sogovornikovin jih tudi ve~krat komentiral, medbolj pikrimi in cini~nimi pripombamipa so bile tiste o Antonu Koro{cu.(Muzej novej{e zgodovine Slovenije)

155 Ljubo Boban, Ma~ek i politika Hrvatske selja~ke stranke 1928–1941. Iz povijesti hrvat-skog pitanja (1. knjiga), Liber, Zagreb 1974, (dalje: Boban, Ma~ek i politika HSS), str. 87; Stoj-kov, Opozicija, str. 209–210.

156 Boban, Ma~ek i politika HSS, str. 87–89, 94; Stojkov, Opozicija, str. 210–214.


166


Toda v naslednji dneh se je zgodilo prav to. Punktacije so se naj-prej pojavile na straneh tujih ~asnikov, nato pa tudi doma. Njihovavsebina je imela {irok odmev, {e najbolj zahteva, izraèna v ~etrti to~ki,da se je treba vrniti v leto 1918 kot na izhodi{~no to~ko. [ele na tejosnovi bi bilo nato mogo~e pristopiti k novemu urejanju dràvne skup-nosti.157 Reìmski tisk se je na taka stali{~a seveda nemudoma odzval.Jutro je v zagreb{kih to~kah videlo nespretno skrito »~isto veleizdajal-sko tendenco«, odklanjanje dràve, kralja in monarhije ter poskus revi-zije »zgodovinskega dejstva od 1. decembra 1918, ki je bilo ustvarjenoz neskon~nimi `rtvami celokupnega naroda, z mu~eni{ko smrtjo stoti-so~ev njegovih sinov in z enotno voljo vseh Srbov, Hrvatov in Sloven-cev«. Resolucijo je vrh vsega razglasilo za zaklju~no politi~no dejanjedolgotrajnega procesa, v katerem so vodje jugoslovanske opozicijeiskali dogovor in mo`nost sodelovanja. Ker so se njihovi poskusi pone-sre~ili, se je Ma~ek vrnil v svoj »intransingentni koti~ek«, »nade, ki jihje g. Koro{ec kot glavni posrednik med srbijanskimi opozicionalci terhrvatskimi in slovenskimi separatisti [nekdanjo HSS in nekdanjo SLS,op. J. G.] vzbujal zlasti tudi pri svojih prista{ih v Sloveniji«, pa so »à-lostno propadle«.158

157 Podrobneje o vsebini zagreb{kih punktacij gl.: Boban, Ma~ek i politika HSS, str. 89–94,97 in Stojkov, Opozicija, str. 211–216.

158 Jutro, 25. 11. 1932, Kam jadrajo?

Vladko Ma~ek je s svojo prepovedano Hrva{ko kme~ko stranko vztrajal v ostriopoziciji {estojanuarskemu reìmu. (Muzej novej{e zgodovine Slovenije)


167

ÂS OPOZICIJE

Slovenski liberalci so bili o~itno dobro seznanjeni z beograjskimipoliti~nimi prizadevanji in z vlogo Antona Koro{ca. Dejstvo, da jena~elnik nekdanje SLS igral prvo violino v sicer neuigranem opozi-cijskem orkestru, jih je najbr` precej vznemirjalo. V zagreb{kih punk-tacijah so tako lahko zadovoljno prepoznali neuspeh opozicijskih po-govorov in {e bolj zadovoljno neuspeh Koro{~evih prizadevanj. Zdise, da je bila z vidika slovenskih liberalcev vsako samostojno delo-vanje kake jugoslovanske politi~ne skupine zaèlen pojav, saj je navidez manj{ala mo`nosti za oblikovanje mo~nega opozicijskega blo-ka, s pomo~jo katerega bi se lahko nekdanja SLS spet zavihtela naoblast. îsto na koncu komentarja je Jutro {e vpra{alo Koro{ca, ali sestrinja z Ma~kovo resolucijo, s to »pogubno, v svojem efektu veleiz-dajalsko politiko«.159

*

êprav od starega in preizku{enega politi~nega ma~ka, kakr{enje bil Koro{ec, ne bi pri~akovali jasnega odgovora na Jutrovo vpra-{anje, se je dober mesec pozneje zgodilo prav to. Politi~ni vrh nek-danje SLS je pod vtisom zagreb{kih punktacij 31. decembra 1932 obli-koval svoja stali{~a o klju~nih politi~nih vpra{anjih tistega ~asa, svojeto~ke, ki jih je nato raz{iril med ljudstvo. Pri tem je pomembno pouda-riti, da so bile t. i. Koro{~eve punktacije, poimenovane tudi ljubljan-ske punktacije ali slovenska deklaracija, z vidika vsejugoslovanskepoliti~ne optike le {e ena resolucija v vrsti. Na Ma~kove punktacijeso do tedaj namre~ è reagirale tri opozicijske politi~ne skupine. Naj-prej je svoje punktacije objavila biv{a srbska Republikanska strankaLjube Stojanovi}a in Ja{e Prodanovi}a, nato pa tudi vojvodinske sku-pine (t. i. novosadska resolucija) in nekdanji zemljoradniki.160

Geneza nastanka ljubljanskih punktacij je tako na videz povsemjasna – je zgolj odgovor Koro{ca in njegovih somi{ljenikov na veri`noreakcijo, ki jo je sproìl Zagreb. Tak{ni podobi pritrjuje tudi ~lan o`je-ga vodstva nekdanje SLS Ivan Ah~in, saj v svojih spominih pi{e, da so»sredi opozicijskega gibanja /.../ le Slovenci {e mol~ali«. Neprimerenmolk je nato osebno prekinil vodja Anton Koro{ec. Po Ah~inu je okrogboì~a 1932 sklical sestanek vodstva in poudaril, »da moramo spri~o

159 Prav tam.160 Po objavi Koro{~evih punktacij so se s svojimi stali{~i odzvali {e nekdanja JMO, nekdanji

demokrati in nekdanji radikali. V celoti gledano je torej na prelomu let 1932–1933 svoja vi-denja predstavila vsa politi~no relevantna jugoslovanska me{~anska opozicija. – Podrobneje otem gl.: Stojkov, Opozicija, str. 218–234.


168


tega, da so Hrvatje in Srbi zavzeli svoje politi~no stali{~e napraviti istotudi Slovenci in sicer kot Slovenci«. Francu Kremàrju in Ivanu Ah~inunaj bi naro~il, da sestavita koncept politi~ne izjave, hkrati pa naj bi otem razmi{ljal tudi sam. Na naslednjo sejo vodstva sta delegirana ~lanaprinesla svoja predloga, a sta se Koro{cu zdela »predolga«. Svojimsomi{ljenikom je nato predstavil {e svoj koncept, lastnoro~no napisanna listi~u. Ah~in trdi, da je besedilo vse presenetilo »po svoji jasniopredeljenosti in zgo{~enosti«. Na silvestrovo 1932 so ga vsi ~lani {tiri-najsterice sve~ano podpisali, dan pozneje, 1. januarja 1933, pa {e samKoro{ec.161 Hrambo originala naj bi prevzel Franc Gabrov{ek, Ah~inaso zadolìli za prevod v franco{~ino in za seznanitev tujih diplomatovin ~asnikarjev z njeno vsebino, Natla~ena pa za obve{~anje dopisni-kov beograjskih in zagreb{kih listov. Prebivalstvo Dravske banovineso obvestili z letaki s pomo~jo svoje tajne mreè zaupnikov.162

Urednik ~asnika Slovenec Ivan Ah~in je bil nazorsko oster komentatorin velik privrènec Antona Koro{ca. (Muzej novej{e zgodovine Slovenije)

161 Po Ah~inovih besedah je Koro{ec takoj potem, ko je ~lanom vodstva izro~il resolucijo,odpotoval v zagreb{ki sanatorij Srebrenjak. »êden prepis« besedila je zato podpisal {ele naslednjidan, ko mu ga je prinesel Marko Natla~en. – Bojan Gode{a – Ervin Dolenc, Izgubljeni spominna Antona Koro{ca. Iz zapu{~ine Ivana Ah~ina, Nova revija, Ljubljana 1999, (dalje: Ah~in,Spomini), str. 84, 86.

162 Prav tam. Ah~inovi zgodbi, po kateri je besedilo punktacij predloìl Koro{ec, pritrjujetudi ~lan vodstva nekdanje SLS Joè Ko{i~ek. – France Filipi~, Dr. Anton Koro{ec in marksisti,Prispevki za novej{o zgodovino 31 (1991), {t. 1, op. 37 na str. 92.


169

ÂS OPOZICIJE

Kljub Ah~inovem prepri~anju pa pobuda in avtorstvo punktacij lenista tako jasna. Nasprotno. Po prebiranju njegovega pisanja se zdita{e bolj zavita v meglo. Ah~in tako nikjer ne omenja, da se je kmalupo obelodanjenju punktacij v Sloveniji pojavila njihova nova, dopol-njena razli~ica. Prvotni tekst se je glasil takole:

1. Slovenski narod je danes razdeljen in razkosan na {tiri dràve, naJugoslavijo, Italijo, Avstrijo in Madàrsko. Njegova osnovna zahte-va je, da se zedini v eno samo politi~no zajednico, ker se mu morele na ta na~in ohraniti eksistenca in zagotoviti splo{ni napredek.

2. Glavnemu delu slovenskega naroda, ki ìvi v Jugoslaviji, je po-stavljena naloga, da na tem idealu neprestano dela do kon~neustvaritve.

3. Iz teh razlogov si mora slovenski narod v jugoslovanski dràvi pri-boriti tak samostojen poloàj, ki bo neprestano sluìl kot privla~nasila za vse ostale dele naroda, ive~e v drugih dràvah. V to svrhonam je potrebno: a) nacionalna individualnost, ime, zastava, etni~-na skupnost, finan~na samostojnost, politi~na in kulturna svoboda;b) radikalno socialno zakonodavstvo, ki mora osigurati ivljenjskeinterese in harmoni~no razvijanje vseh potrebnih in produktiv-nih poklicev, posebno kme~kega in delavskega razreda.

4. Za dosego tega cilja je potrebno, da si mi Slovenci, Hrvati in Srbizgradimo po svobodnem sporazumu in to na demokratski bazidràvo ravnopravnih edinic: eno teh edinic naj tvori Slovenija.

5. Tako sestavljeno dràvo zahtevata tudi Kme~ko-demokratskakoalicija in radikalna stranka, odnosno je ne izklju~ujeta.Mi Slovenci se pridruùjemo tem sklepom in èlimo, da sode-lujejo za dosego teh ciljev vse stranke in vse struje, tako doma,kakor tudi v celi dràvi.

Ljubljana, 31. decembra 1932.163

Takoj po prvih odzivih na vsebino punktacij pa je, kakor smo èomenili, zaokroìla {e druga, dopolnjena verzija. Prvi to~ki je bil do-pisan stavek, da se Slovenci v Jugoslaviji po~utijo kot v svoji dràviin svobodni, ~etrti to~ki pa dodano stali{~e, da je zastavljeni cilj mo-go~e dose~i le v skupnosti s Srbi, Hrvati in Slovenci v enotni in mo~niJugoslaviji.164 Katera razli~ica je torej pristna, katera Koro{~eva?

163 Jutro, 11. 1. 1933, Nih~e se ne sme igrati z ìvljenskimi narodnimi interesi.164 Stojkov, Opozicija, str. 222.


170


Besedilo punktacij je brez dvoma, z dopolnitvami ali brez, izjem-no pomemben programski dokument nekdanje SLS. Pri tem sevedani mogo~e spregledati dejstva, da ga je oblikovala {e vedno najmo~-nej{a slovenska politi~na organizacija z visoko podporo v volilnemtelesu. Punktacije tako na strnjen na~in dejansko podajajo temeljne indaljnose`ne slovenske nacionalne in dràvnopravne zahteve. Bistvoslednjih je konkretno izraèno v tretji to~ki – {iroka avtonomija, ki bivklju~evala tudi finan~no samostojnost.165 Toda medtem ko tretja to~kanedvomno izstopa po svoji jasnosti in nedvoumnosti, ~esa podobne-ga za prvo nikakor ne moremo trditi. Njena formulacija je bila politi~nosila okorna, saj je dopu{~ala mo`nost razli~nih interpretacij. Med dru-gim tudi te`njo po odcepitvi od Jugoslavije, ki so jo s pridom izrabilislovenski liberalci. V prvi to~ki namre~ ni nikjer eksplicitno navedeno,v katero dràvno skupnost se naj razkosani Slovenci zdruìjo, Ju-goslavija je bila teoreti~no le ena od mo`nosti. Zdi se, da je bilo »ju-goslovansko« dopolnilo166 prvotnemu tekstu tako nujen popravek po-liti~ne napake.167 Ob tem se seveda lahko vpra{amo, kako je mogelpolitik Koro{~evega formata napisati kaj takega.

Upo{tevaje politi~no zelo nerodno formulacijo prve to~ke prve raz-li~ice punktacij, ki se o~itno ne ujema z Ah~inovo oceno njihove »jasneopredeljenosti«, in upo{tevaje dejstvo, da je Koro{ec vedno pu{~al po-liti~no »priprta vrata«,168 lahko domnevamo, da punktacije niso bile na-pisane na njegovo pobudo in da on ni bil njihov avtor. Od ~loveka njego-vega kova bi prej pri~akovali politi~no »mehkej{i« tekst. Nenazadnje sije skozi vse leto 1932 prizadeval poenotiti stali{~a beograjskega opo-zicijskega centra in iskal dogovor s KDK. e verjamemo sodbi nem{kegaposlanika, je na vsak na~in elel zgraditi most do kralja. V taki misli gaje najbr` utrjevala tudi opozicijska izku{nja z doma~ega terena. Politi~nipritisk in represalije ob majskih politi~nih dogodkih so opoziciji jasnopokazali, kako te`ki ~asi so. Vztrajanje v taki drì bi bilo lahko za pre-povedano stranko kontraproduktivno. Po drugi strani pa je za~eta veri-ga resolucij, ki jih je vzpodbudila nekdanja KDK, tudi opozorila na

165 Prim. oceno punktacij Jurija Perov{ka: Perov{ek, Trideseta leta, str. 22.166 Sence dvoma o avtenti~nosti dopolnila je èlela razbliniti beograjska Politika, ki je

Koro{ca osebno prosila za pojasnilo, vendar se ni odzval. – Jutro, 19. 1. 1933, Zgovorni molkdr. Koro{ca.

167 Ob tem je treba opozoriti, da je nedvomno {lo za napako. Prepovedana SLS je namre~videla slovensko prihodnost v okviru Jugoslavije. ê je bila slovenska politika pred letom 1918do konca zvesta stari Avstriji, je bila pozneje prvi jugoslovanski dràvi. Resnih politi~nih kal-kulacij, ki bi presegale njen okvir, skorajda ni bilo.

168 Kot denimo pri oblikovanju omenjene resolucije o volitvah 1931.


171

ÂS OPOZICIJE

ìvljenjsko mo~ nekdanjih strank, na ivo jugoslovansko opozicijo, naalternativo obstoje~emu reìmu. Koro{ec kot najbolj{i in pravzapravedini dober poznavalec vsedràvnega politi~nega ivljenja iz vrst nek-danje SLS je tako lahko ocenil, da bi bilo preprosto koristno stopiti obbok drugim opozicionalcem. Pri tem pa se poraja vpra{anje kako? Zlastno resolucijo ali kako druga~e – bolj enotno in bolj previdno.

Koro{ec se je seveda opredelil za drugo mo`nost. Po zagreb{kihpunktacijah je namre~ sodeloval pri poskusu oblikovanja skupne de-klaracije beograjskega opozicijskega centra, s katero bi se odzvali nadejanje Zagreba.169 Pri tem je {e posebej pomenljivo, da je na pogo-vorih vztrajal do konca decembra 1932, vse do odhoda v Ljubljano.Punktacije nekdanje SLS so zato pomenile neprijetno presene~enje zaostale vodje opozicijskega centra, saj take mo`nosti Koro{ec nikoli niomenjal.170 Tako se zdi, da je njihov nastanek prej posledica pobudeprista{ev nekdanje SLS iz Dravske banovine kot pa Koro{ca. Po bese-dah tajnika celjske ljudske posojilnice, Ivana Kocmurja, in Koro{~e-vega osebnega tajnika, dr. Ko{~aka, so mu punktacije »podtaknili«njegovi {tajerski somi{ljeniki Anton Ogrizek, Alojzij Mihel~i~, IvanVesenjak171 in Josip Hohnjec,172 Koro{ec sam pa je radikalom pojasnil,da jih je podpisal zaradi pritiska {tirinajsterice.173

Podrobno ozadje punktacij je tako {e vedno nejasno,174 prav takonjihova morebitna neposredna povezanost z Zagrebom. Indicev, ki bi

169 AHAZU, Arhiv dr. Ante Trumbi}a, razno, li~ne bilje{ke 1932 (IX–XII), nedatiranabele`ka. Trumbi} je o beograjskih pogovorih zapisal naslednje: »Najprej me obve{~ajo, da opo-zicijski blok v Beogradu zdaj zaseda. Da sta tam tudi Spaho, oz. ne Spaho osebno, ampak [efkijaBehmen, in Anton Koro{ec. Da bodo oni sprejeli sklep, s katerim bodo odgovorili na na{ozagreb{ko resolucijo. Toda popravljajo se, da to ne bo polemika, nato pa se {e bolj izmikajo, sajpravijo, da to niti odgovor ne bo, temve~ preciziranje stali{~a, ki ga zagovarja beograjski blokin kamor oni, kot naravno stvar, pri{tevajo tudi stranki Spaha in Koro{ca.«

170 Stojkov, Opozicija, str. 222.171 Vesenjak je naknadno, v za~etku februarja 1933, sicer odklonil »vsako zvezo« s punk-

tacijami, a je pri tem najbr` {lo za nov politi~ni manever in umirjanje strasti. Enako je namre~ravnal tudi Koro{ec. – Jutro, 7. 2. 1933, Tudi prista{i biv{e SLS odlo~no zavra~ajo punkta{kopolitiko; Slovenec, 14. 3. 1933, Pred dràvno sodi{~e.

172 Janko Prunk, Slovenske predstave o avtonomiji (oziroma dràvnosti) in prizadevanjazanjo v Kraljevini Jugoslaviji, v: Slovenci in dràva. Zbornik prispevkov z znanstvenega po-sveta na SAZU, ur. B. Grafenauer, SAZU, Ljubljana 1995, (dalje: Prunk, Slovenske predstave oavtonomiji), str. 138.

173 Stojkov, Opozicija, str. 222.174 Ivan Ribar podaja v svojih Politi~nih zapiskih {e eno interpretacijo nastanka punktacij,

ki pa je ne podkrepi z argumenti. Po njegovih besedah so bile ljubljanske punktacije dogo-vorjene s kraljem in naj bi v prvi vrsti sluìle politi~ni rehabilitaciji Koro{ca med svojimi volilci.Iz relacije Aleksander – Koro{ec nato izpelje tudi odgovor na vpra{anje, ~emu se je pojavila {edruga, milej{a razli~ica punktacij. Nastala naj bi zato, da bi reìm la`je upravi~il relativno mehkopostopanje z vodstvom nekdanje SLS. Skratka, {lo bi naj za navadno dvorsko-klerikalno zaroto.– Ivan Ribar, Politi~ki zapisi III, Prosveta, Beograd 1951, str. 16–18.


172


nakazovali globljo povezanost med nekdanjima HSS in SLS, ni,175 na-sprotno, Koro{ec kot klju~ni akter strankarske politike je bil tesneje po-vezan z Beogradom in prek njega s Sarajevom. Gotovo je le, da je bil nadvsebino zagreb{ke resolucije navdu{en. Ko mu jo je ~lan vodstva biv{eKDK Vilder na martinovo 1932 prvi~ pokazal, je celo dejal, da jo bo nje-gova stranka sprejela, strinjanje z njeno vsebino pa je ponovil tudi osebnoMa~ku.176 Nedvomno veliko bli`ji hrva{kim krogom je bil Fran Kulovec,a je njegova vloga pri punktacijah zaenkrat povsem neznana.177

*

Ljubljanske punktacije so, razumljivo, povsem razburkale politi~nevode v Dravski banovini. Liberalci so prvi~ po odhodu nekdanje SLS vopozicijo dobili v roke konkreten in oprijemljiv material svoje nasprot-nice – njena politi~na stali{~a. Do tedaj so njenim prista{em lahko zgoljna splo{no o~itali neudele`bo pri dràvnih poslih in nasprotovanjedràvni ideji, od januarja 1933 naprej pa so po svojem prepri~anju ime-li trden dokaz. Kljub temu pa vsebina punktacij ni odmevala takoj. Za-radi cenzure njeno besedilo ni smelo biti objavljeno, tako da se je {irilaz letaki in z objavami v tujem ~asopisju. Ob tem se zdi pomenljivo, daje Slovenec kljub cenzuri znal pokazati stali{~a nekdanje SLS. Tretjegajanuarja 1933 je tako na prvi strani objavil ~lanek o zborovanju dvehslova{kih politi~nih strank – Hlinkove slova{ke ljudske stranke in Razu-sove Narodne stranke. Obe sta v zadnjih dneh decembra v Tur~ianskemSv. Martinu sprejeli politi~ni program, ki je zahteval avtonomijo za Slo-vake in dosledno spo{tovanje t. i. pittsbur{kega dogovora.178 Slova{kipoliti~ni voditelji so v svojih govorih vztrajali, da so Slovaki samostojen

175 Punktacijam in njihovi genezi se je najbolj temeljito posve~al Janko Prunk. Gl.: Prunk,Slovenske predstave o avtonomiji, str. 137–139; isti, Politi~ni profil in delo dr. Antona Koro{cav prvi Jugoslaviji, Prispevki za novej{o zgodovino 31 (1991), {t. 1, zlasti str. 37–38, isti, AntonKoro{ec v opoziciji 1930–1934, âsopis za zgodovino in narodopisje 77 (2006), {t. 2–3, str. 88.

176 AHAZU, Arhiv dr. Ante Trumbi}a, razno, li~ne bilje{ke, bele`ka o sestanku pri VladkuMa~ku 4. 12. 1932, kjer so bili {e Ve}eslav Vilder, Milan Kosti}, Josip Predavec, Mile Budak inAnte Trumbi}; bele`ka z dne 13. 11. 1932.

177 Trumbi} je zapisal, da je on »za sa Hrvatima« in da je v vsakem primeru veliko bolj{i odKoro{ca. – AHAZU, Arhiv dr. Ante Trumbi}a, A. [. 135, Politi~ke bilje{ke iz godine 1933,bele`ka o pogovoru z Boko (najverjetneje Josipom Smodlako) dne 21. 10. 1933.

178 Dokument, ki so ga 31. maja 1918 v ZDA s predsednikom ~e{koslova{kega narodnegasveta, T. G. Masarykom podpisali predstavniki Slova{ke lige v Ameriki in ê{kega narodnegazdruènja, je predvideval povojno vzpostavitev skupne dràve êhov in Slovakov. Slovakomje jam~il avtonomen poloàj v dràvi z lastno skup{~ino, sodstvom, administracijo in slova{~inokot uradnim jezikom, nekak{no asimetri~no avtonomijo. Toda njegova vsebina se ni izpolnila.ê{koslova{ka republika je podobno kot prva Jugoslavija postala unitaristi~na dràva, utemeljenana ideologiji t. i. ~ehoslovakizma. – Du{an [kvarna, Pittsburská dohoda, v: Lexikón sloven-ských dejín, Slovenské pedagogické nakladatel’stvo, Bratislava 1997, str. 270.


173

ÂS OPOZICIJE

narod, ki zahteva zase zakonodajno skup{~ino in svojo vlado. Skupne-mu ~e{koslova{kemu parlamentu bi pridràli le obravnavo skupnih fi-nanc, vojske in zunanje politike.179 Dràvnopravni program naroda spodobno usodo in poloàjem v ve~nacionalni skupnosti, kot so ga imeliSlovenci, se najbr` ni naklju~no zna{el na naslovnici Slovenca.

Sloven~evo prikrito izraèno stali{~e do punktacij pa seveda ni imeloanalogije v vrstah liberalcev. Njihov odziv je bil buren, oster in obso-jajo~.180 Do vsebine ljubljanskih punktacij so se najprej opredelili naob~nem zboru ùpanske zveze, ki je prav v tistih dneh, 7. januarja,potekal v Ljubljani. Obravnave deklaracije nekdanje SLS sicer ni bilona dnevnem redu zborovanja ob~inskih funkcionarjev JRKD, beseda onjej je stekla, potem ko je dr. Pu{enjak iz Slovenske Bistrice opozorilna »neko poro~ilo v trà{kem ’Piccolu’ od 3. t. m.« o resoluciji Koro{~evepoliti~ne skupine. Njegov nastop je br` sproìl poplavo podobnih ugo-tovitev. [tevilni upani so povedali, da so tovrstne zapise prebrali tudiv drugih tujih ~asnikih in na tajnih razglasih s podpisom dr. Koro{ca.»Pokazalo se je, da gre za ’Ljubljanske punktacije’ po vzoru zagreb{keresolucije,« kar je med zborovalci sproìlo »vihar ogor~enja«. Resolucijoso hitro ozna~ili za »separatisti~ni« dokument. Osiveli senator Ivan Hri-bar je nekdanjo SLS celo uvrstil med »najve~je {kodljivce na{ega sloven-skega naroda« in med »ogroèvalce svetovnega miru«. @upani so svojesodbe na koncu strnili v obsojajo~o resolucijo in jo soglasno sprejeli.181

Propagandno-mnenjsko ofenzivo, ki se je za~ela 7. januarja, je reìm-ski tisk v naslednjih dneh neutrudno nadaljeval. Jutro se je tako spra-{evalo, kdo vse je sodeloval pri njihovi izdelavi in kdo vse se »identificiraz zahtevami, ki bi è s samim poskusom svoje izvedbe spravile v nevar-nost narodni obstoj Slovencev«.182 Resolucijo je razglasilo za najnovej{o»metamorfozo« Antona Koro{ca, za »novo spremembo dlake ob stari mi-selnosti«.183 Njenemu domnevnemu »noremu«184 avtorju je posebej o~italoneprimernost in {kodljivost primerjave usode Slovencev v Jugoslaviji zusodo tistih iz sosednjih dràv. »Pomisliti je treba samo, kak{en {kodoèljniaplavz bo izzval Mussolini v Rimu, Schumy v Celovcu ali Gömbös v Pe{ti,

179 Slovenec, 3. 1. 1933, Slovaki zahtevajo avtonomijo.180 O tem gl.: Jurij Perov{ek, Slovenski liberalci in narodno vpra{anje v letih 1931–1933,

Prispevki za novej{o zgodovino 46 (2006), {t. 1 (Kresalov zbornik), str. 269–272.181 Jutro, 8. 1. 1933, Slovenci ogor~eno zavra~ajo in ostro obsojajo politiko razdiranja.

Resolucija ùpanske zveze med drugim pravi, da so konstitutivni jugoslovanski narodi 1. de-cembra 1918 »definitivno in za vsikdar re{ili vpra{anje na{e dràvne skupnosti«. Kakr{nakolirazprava o tem zanje ni bila sprejemljiva.

182 Jutro, 10. 1. 1933, Separatisti~ne punktacije.183 Jutro, 12. 1. 1933, Punkta{i in njihovi predlogi.184 Jutro, 15. 1. 1933, Dr. Anton Koro{ec.


174


ako bo pri kaki priliki, ko bo govora o narodnih manj{inah, lahko citiralKoro{~evo punktacijo, pa bo rekel: Glejte, saj ti ljudje sami priznavajo,da se Slovencem pri nas godi enako kakor v Jugoslaviji.«185

Podobne sodbe so zapisovali tudi drugi jugoslovanski ~asniki,186

pri ~emer pa velja poudariti, da so jih nekateri med njimi opremili zresni~no poglobljenimi komentarji. Tako je beograjsko Vreme objavi-lo analizo poslanca Mihajla @ivan~evi}a, v kateri je podrobno razde-lal vsebino punktacij. Najve~ prostora je seveda namenil obravnaviprve to~ke in ugotovil, da »iz logike g. dr. Koro{ca izhaja, kako je biloza Slovence {e najbolje pod Avstro-Ogrsko, ker tedaj niso bili ’raz-deljeni’ in ’razkosani’ na ve~ dràv«. V nadaljevanju je {e izrazil za-~udenje, da je prav Koro{ec, ki se je »solidariziral z vsemi ukrepi tegareìma, pa tudi z objavo vlade z dne 4. julija 1930, v kateri se po-udarja, da je narodno in dràvno edinstvo osnova celokupne narodnein dràvne politike«, podpisal sporne punktacije. Po @ivan~evi}evemmnenju je s tem izbrisal »vse latentne simpatije in vse latentne nade,ki so se pri marsikomu vezale na njegovo osebo«.187

Punktacije so poleg doma~ega tiska hoteli simboli~no o~rniti tuditedanji reìmski politiki in seveda stranka JRKD.188 V svoji formulacijise je pri tem posebej odlikoval senator Vladimir Ravnihar, ki je v njihvidel »pismo otrok sv. Miklavù« in »z bujno fantazijo podprte èlje«,zlorabljene v ozko strankarske namene.189 Morda {e bolj izviren pa jebil poslanec Stane Rape. Svoja ostra stali{~a o nekdanji SLS je namre~strnil v svare~i biblijski citat: »Izrezi, kar je bolnega na telesu, da ti neotruje {e ostalega zdravega dela.«190

Medtem ko je bil odmev na punktacije v domovini enozna~no od-klonilen, so se tuji ~asniki odzvali razli~no, odvisno pa~ od zunanje-in tudi notranjepoliti~nega stali{~a, ki so ga zastopali.191 Tako je deni-mo slova{ki liberalni list Slovenský denník njihovo vsebino odlo~no ob-

185 Jutro, 13. 1. 1933, Slovenci tostran in onstran mej.186 Jutro, 11. 1. 1933, Nih~e se ne sme igrati z ìvljenskimi narodnimi interesi; 12. 1. 1933,

Porazen odmev separatisti~nih punktacij.187 Vreme, 11. 1. 1933, Punktacije g. dr. Koro{ca. Del ~lanka iz srbskega lista je povzelo

tudi Jutro, 12. 1. 1933, Porazen odmev separatisti~nih punktacij.188 JRKD je pripravila protestne shode in hkrati poskrbela za to, da so punktacije obsodile

{tevilne nepoliti~ne organizacije iz Dravske banovine. Tako je bil 13. januarja 1933 oblikovanposebni narodni odbor, ki je pod vodstvom senatorja dr. Gustava Gregorina sestavil adresokralju. K njenemu podpisu je nato povabil prav vse slovenske organizacije in ustanove. – Jutro,26. 1. 1933, Slovenci svojemu kralju.

189 Jutro, 16. 1. 1933, Slovenci svojemu kralju.190 Jutro, 20. 1. 1933, Ljubljana je sodila in obsodila.191 Jutro, 20. 1. 1933, Odmev punktacij v inozemstvu.


175

ÂS OPOZICIJE

sodil in Koro{cu pripisal zavzemanje za »razbitje sedanje Jugoslavije«,avtonomisti~no-katoli{ki ~asnik Slovák pa je v njih nasprotno videl»samoumevne zahteve zavednega in za svoje ìvljenje zaskrbljeneganaroda«. Omenjeni list se je svojemu bralstvu celo pohvalil, da imaizvirnik deklaracije, ki ga je v slova{kem prevodu tudi objavil.192

Skoraj hkrati z ljubljanskimi punktacijami pa je reìm JRKD v Drav-ski banovini prizadela {e ena »ofenziva«. V nedeljo, 8. januarja 1933, sov vseh slovenskih cerkvah prebrali pastirsko pismo katoli{kega epi-skopata, sestavljeno 17. novembra 1932 na {kofovski konferenci v Za-grebu. V njem so {kofje napadli »protiversko« in »protikatoli{ko« ten-denco Sokola Kraljevine Jugoslavije, poudarili, da ta izvira e iz idejnihtemeljev sokolskega ustanovitelja Miroslava Tyr{a in organizaciji o~ita-li »pogubno« delovanje za »moralno vzgojo naroda«. Pismo je v krogihreìma in Sokolov naletelo na ogor~enje, razumljeno je bilo kot alitevin nezakonito »nedopustno po~etje«. Nenazadnje je bil Sokol vsedràv-na in zakonita vzgojna ustanova, utemeljena kmalu po {estem januarju1929. Napad nanj je med slovenskimi liberalci zato {e toliko bolj po-rajal vpra{anja o morebitni »zvezi z drugimi dogodki« in {e zlasti o tem,da ~as, ko je bilo pismo javno prebrano, ni bil le »~uden slu~aj«.193 To-zadevna ugibanja je zagreb{ki nad{kof Anton Bauer v naslednjih dnehzavrnil. V svojem pojasnilu je neprepri~ljivo poudaril, da {kofje ob se-stavljanju spomenice sploh niso vedeli za punktacije, saj to kronolo{koni bilo mogo~e. (Vpra{amo se lahko, ~e res ni bilo mogo~e, da jim de-set dni po zagreb{kih punktacijah njihova vsebina ne bi bila znana.).Do njene pozne objave 8. januarja pa naj bi pri{lo zato, ker je on samimel »upanje in nove obljube, da se bo sokolsko vpra{anje kmalu ure-dilo«.194 Slu~ajen ali ne, dogodek je v vsakem primeru prilil novega oljana ogenj in dodatno razburkal politi~ne razmere v dràvi.

*

Vodstvo prepovedane SLS je z odmevno deklaracijo o~itno mo~nozaznamovalo slovenski in jugoslovanski politi~ni prostor. To nenazad-nje potrjuje tudi dejstvo, da je {e dolgo odmevala in da je zagreb{kepunktacije niso zasen~ile. Vsak reìmski organ, ki je dal kaj nasein na nacionalno idejo, jo je preprosto moral obsoditi. Tako je tudibanski svet na otvoritveni seji svojega rednega letnega zasedanja 15.

192 Tone Kregar, Slovensko-slova{ki kulturni stiki (1918–1941), magistrsko delo, Odde-lek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Celje 2003, str. 154–156.

193 Jutro, 10. 1. 1933, Separatisti~ne punktacije; 12. 1. 1933, Pastirski list o Sokolstvu.194 Slovenec, 29. 1. 1933, Odgovor nad{kofa dr. Bauerja.


176


februarja 1933 »odlo~no zavrnil separatizem«, vsebovan v »nekak{nihpunktacijah«. Na Tav~arjev predlog so njegovi ~lani podpisali vda-nostno adreso kralju Aleksandru, ki jo je pripravil Gregorinov odbor.Pri tem je {e posebej pomenljivo, da tega niso storili kot ~lani po-liti~nega telesa, temve~ kot svetniki »strogo gospodarske ustanove« –banskega sveta.195 Banu Maru{i~u se je dejanje kljub temu zdelo po-vsem umestno, saj naj bi bilo izraz »volje celokupnega naroda brez ozirana pripadlost kaki politi~ni stranki, pa magari k vsedràvni«, pa tudibanovega prepri~anja, »da se mora vsaka stranka, ki bi se pojavila naslovenskih tleh, stati na tem stali{~u, ~e ho~e dobro slovenskemunarodu in Jugoslaviji in ~e ima na srcu brigo za obstoj in napredekslovenskega naroda«.196

Politi~na razprava v banskem svetu, ki je bila formalno sicer pre-povedana, se je nadaljevala {e na naslednjih sejah. Znova jo je odprlFranjo Lipold z opozorili, da je »edino v Jugoslaviji zajam~en narodniobstoj Slovencev«. Razprave o tem vpra{anju je odlo~no odklanjal inpoudaril, da se je s prvodecembrskim aktom leta 1918 »definitivnore{ilo vpra{anje dràvne skupnosti Slovencev, Hrvatov in Srbov vkraljevini Jugoslaviji pod vladavino dinastije Karadjordjevi~ev«. »Punk-ta{em« je o~ital demago{ko izrabljanje gospodarske krize in neupra-vi~eno kritiko reìma. Proti »nekaki delitvi na{e Jugoslavije« se je izrazil{e Franjo Ro{ in dodal, da mora ostati »neokrnjena /kot/ na{ ujedinjenijugoslovanski narod«.197 S takimi stali{~i sta sogla{ala tudi ban Maru{i~in njegov pomo~nik Pirkmajer. Maru{i~ je ob tem sicer priznal, da bipre{li »prek kompetenc banskega sveta, ~e bi se hoteli mogo~e boljrazgledati v vpra{anja zadnjih dogodkov, ki so se dogodili specijelnov Dravski banovini«, a je k razpravi kljub temu pristavil {e svoje be-sede. Aktualno politi~no dogajanje, povezano s punktacijami in pa-stirskim listom, je, podobno kot govorniki pred njim, ostro obsodil. Samje v punktacijah celo videl »direktno nevarnost« za obstoj dràve, sajlahko »pride do vojne«.198

Obsodbam ljubljanskih punktacij in politike nekdanje SLS nasplohso se pridruìli tudi {tevilni ~lani beograjskega Narodnega predstav-

195 Jutro, 16. 2. 1933, Predstavni{tvo Slovenije odlo~no zavra~a separatizem.196 AS 77, Banski svet, fasc. 4, Stenografski zapisnik 1. seje III. zasedanja dne 15. 2. 1933.197 AS 77, Banski svet, fasc. 4, Stenografski in uradni zapisnik 2. seje III. zasedanja 23.

2. 1933.198 AS 77, Banski svet, fasc. 4, Stenografski in uradni zapisnik 3. seje III. zasedanja 24. in

25. 2. 1933. Gl. tudi: Stiplov{ek, Banski svet Dravske banovine 1930–1935, str. 158.


177

ÂS OPOZICIJE

ni{tva.199 Skup{~inski poslanec Albin Koman je tako v prora~unskirazpravi marca 1933 podrobno analiziral politi~no taktiko Koro{ca innjegovih tovari{ev ter pri{el do nekaterih »standardnih« sklepov. Koje bil Koro{ec v vladi, naj bi bili vera in cerkev izven nevarnosti.»Kakor hitro pa je izgubil klerikalizem politi~no oblast, è je z vsehstrani pretila nevarnost slovenskemu jeziku, kulturi, veri in cerkvi vsedotlej, dokler se klerikalizem spet ne dokoplje do oblasti. Katoli{kocerkev so politiki biv{e SLS poniàli do vloge politi~ne dekle. Verajim je bila le sredstvo za dosego politi~ne oblasti.«200 [e prodornej{i inprepri~ljivej{i pa je bil v svoji analizi klerikalizma senator Jovo Banja-nin. Po njegovih besedah naj bi bil klerikalizem posebej nevaren zato,ker ga »vodi tuja sila izven na{e dràve« – Vatikan. Med njim in fa-{izmom pa vlada »popolno soglasje«. Tako se sploh ne zdi neverjet-no, da je t. i. sokolsko pismo sugeriral sam Mussolini.201

*

Reìmsko videnje tedanje politi~ne situacije je o~itno zahtevalotakoj{nje ukrepanje. Teàva, s katero so se njegovi funkcionarji pri temsoo~ili, pa je bila seveda jasna. Politi~ni nasprotnik v Dravski bano-vini je bil formalno neorganiziran, ni obstajal. Njegove voditelje je si-cer bilo mogo~e zlahka prepoznati, njegovo organizacijsko strukturoin mreò pa è ve~ ne. Udarec proti nekdanji SLS je bilo zato potreb-no osredoto~iti na tiste cilje, ki so bili vidni in prepoznavni. Polegvodstva sta to bili {e njeni dovoljeni organizaciji, prosvetni zvezi vLjubljani in Mariboru s svojimi {tevilnimi dru{tvi. Ban Maru{i~ je tako17. februarja 1933 z odlokom obe prosvetni zvezi z vsemi dru{tvi vredrazpustil, saj naj bi »prekora~ila svoj statutarni delokrog ter se kot ne-politi~na dru{tva udejstvovala politi~no in strankarsko politi~no ter sev mnogo{tevilnih slu~ajih pregre{ila tudi zoper pravni red v dràvi«.202

Banova uradna razlaga je, upo{tevaje dogajanja ob proslavah Koro{-~evega jubileja, gotovo imela stvarno podlago, zato se poraja vpra-{anje, zakaj do razpustitve ni pri{lo è prej. Nenazadnje je senator Fran

199 V za~etku leta 1933 ~lani Narodnega predstavni{tva niso ve~ enoglasno zastopali sta-li{~ reìma. Skupina hrva{kih poslancev in senatorjev je februarja tistega leta oblikovala svojposlanski klub – t. i. Narodni klub – in hkrati sprejela deklaracijo, v kateri je obsodila {esto-januarsko politiko. – Slovenec, 18. 2. 1933, Razni zakonski predlogi; 17. 3. 1933, Govordr. Srski}a. Ve~ o deklaraciji Narodnega kluba gl. v: Stojkov, Opozicija, str. 236–237.

200 Jutro, 16. 3. 1933, Obra~un s klerikalizmom; Stenografske bele{ke Narodne skup{tineKraljevine Jugoslavije, redovan saziv za 1932/1933 godinu, 39. red. sastanak, 14. 3. 1933,str. 150–151.

201 Jutro, 29. 3. 1933, Obra~un s punkta{tvom in klerikalizmom.202 Slovenec, 24. 2. 1933, Dekret o razpustitvi Prosvetne zveze v Mariboru in Ljubljani.


178


Novak po ukinitvi organizacije dejal, da ni bila »ni~ /…/ drugega,kakor centrala in nadaljevanje politi~ne stranke, katere ~ustva ne od-govarjajo sedanji politi~ni ureditvi«.203 Zdi se, da dvor ni èlel {e do-datno zaostrovati odnosov z nekdanjo SLS, saj si je od Koro{~evegabeograjskega delovanja najbr` obetal politi~ne koristi. Po objavi punk-tacij pa je o~itno dozorelo spoznanje, da na biv{o SLS ni mogo~e ra-~unati in da jo je treba primerno kaznovati.

Konfinacija

Ko je 16. marca 1933 predsednik vlade Sr{ki} v Narodni skup{~inidejal, da s punkta{i »ni nobenega pogajanja /in da je/ politika zdravic,prijateljskih razgovorov, medpartijskih aran`manov in sporazumov zzadnjo namero, da se medsebojno ogoljufamo /…/, za vedno pro-padla«,204 je najbr` podal uradno stali{~e vlade, ki pa ni bilo povsemiskreno. Sam se je namre~ {e v za~etku januarja 1933 v Roga{ki Slati-ni sestal z Antonom Koro{cem in ga posku{al pridobiti za sodelovanje.Pri tem je posebej zanimivo, da je bil pobudnik takratnega sre~anjapredsednik vlade in ne Koro{ec. Kot eden klju~nih ljudi reìma se jekljub svojim odlo~nim obsodbam ljubljanskih punktacij {e kako zave-dal, da lahko njihova vsebina – bolj kot vsebina zagreb{kih punktacij– nadvse {koduje politi~nemu ugledu Jugoslavije v tujini. S sprejemomAntona Koro{ca v vlado bi bila nastala situacija nedvomno re{ena, pomo`nosti v zadovoljstvo obeh strani. Toda pogovori niso bili uspe{ni.205

Koro{ec je vabilo zavrnil in skupaj s somi{ljeniki za~el pla~evati po-liti~ni davek reìmu.

[estindvajsetega januarja 1933 so policijski agenti na podlagi odlo~bbanske uprave206 najprej aretirali Koro{~eve o`je sodelavce – MarkaNatla~ena, Antona Ogrizka207 in Frana Kulovca – ter jih odvedli v kon-finacijo, dva dni pozneje pa tudi njega samega. Tedaj se je iz zagreb-{kega sanatorija è vrnil v Ljubljano in prebival v Marijani{~u. Osem-indvajsetega januarja proti ve~eru so ga ljubljanski policisti v naglici

203 Jutro, 31. 3. 1933, Potreba pospe{ene izvedbe dràvne decentralizacije.204 Jutro, 17. 3. 1933, Ministrski predsednik dr. Sr{ki} o aktualnih politi~nih zadevah. Prim.

navdu{eni komentar Jutra, 18. 3. 1933, Govor predsednika vlade.205 Stojkov, Opozicija, str. 223.206 PAM, Anton Koro{ec, A. [. 4, dokument Dràvnega sveta Kraljevine Jugoslavije, {t.

28781/33, z dne 7. oktobra 1933, o razveljavitvi razveljavitvene sodbe za dr. Antona Koro{ca.207 ASCG 80, Zbirka Jovana Jovanovi}a - Piòna, fasc. 52/239, Sodba celjskega Upravne-

ga sodi{~a z dne 25. 9. 1933.


179

ÂS OPOZICIJE

odvedli na vlak in ga za dve leti odpeljali iz Dravske banovine. Najprejso ga konfinirali v sanatoriju Sv. \or|e v Vrnja~ki banji,208 kjer pa nidolgo ostal. Iz njemu baje neznanih razlogov so ga kmalu preselili vbosansko Tuzlo, od tam pa iz zdravstvenih razlogov junija 1933 na Hvar,v hotel Palace. Ob tem omenimo, da status konfiniranca209 ni bil enakstatusu zapornika na prestajanju kazni. Koro{cu je sicer svoboda ne-dvomno bila odvzeta, razmere, v katerih je bival, pa so bile vse prejkot »zaporni{ke«. Z izjemo Tuzle je povsod lahko ob~eval z ljudmi, imelkar najbolj »razrahljane« odnose s svojimi nadzornimi agenti, hodil nasprehode, uìval primerno hrano in hotelsko oskrbo.210

Konfinacija ~lanov vodstva in samega vodje prepovedane SLS je,razumljivo, naletela na {tevilne reakcije v vrstah opozicije – tako nanajni`ji ravni v Dravski banovini kot tudi med voditelji opozicijskegacentra v Beogradu. Slednji so kljub vse ve~jim notranjim nesoglasjemoblikovali skupni protest proti ravnanje vlade s politi~nimi nasprot-niki. S tem so na eni strani dokazali, da {e niso prekinili medseboj-nega sodelovanja, po drugi pa so se so~asno solidarizirali s punkta{i»v borbi proti reìmu«.211

Do najbolj `go~ega odziva na konfinacijo Koro{ca in tovari{ev paje seveda pri{lo v vrstah nekdanje SLS v Sloveniji. Dovoljeni katoli{kitisk o tem sicer ni smel pisati, zato pa je bila poplava ilegalnih le-takov toliko ve~ja. Jutro je {tevilne tajne okro`nice, ki so kroìle pobanovini, razglasilo kar za »novo vrsto literature«.212 V eni od njih, raz-{irjeni v no~eh na 5. in na 8. marec 1933 v okolici Maribora, so for-malno anonimni avtorji obve{~ali Slovence, da se je zgodila »stra{nakrivica iz politi~ne strasti in zaslepljenosti«. »Na{ega voditelja« in nje-gove sodelavce so »oropali osebne svobode in iztrgali iz Slovenije«.»Najve~ja sramota« pri tem je bila, da so to povzro~ili »ljudje slovenske

208 Gl.: Dobrivojevi}, Dràvna represija, str. 235.209 Proti Koro{cu je Dràvno sodi{~e za za{~ito dràve sicer vodilo preiskavo (Jutro, 14. 3.

1933, Kazenska preiskava proti punkta{em), do kazenskega procesa pa ni pri{lo. Prvak nekda-nje HSS, Ma~ek, je bil kaznovan bistveno stro`je. Sodi{~e za za{~ito dràve ga je 29. 4. 1933obsodilo na tri leta zapora v Sremski Mitrovici. O procesu proti Ma~ku gl. knjiìco: Sudjenje Dr.Vlatka Ma~ka, [tamparija Grafika, Zagreb, s. a.

210 Ah~in, Spomini, str. 87–88, 91–93; Dobrivojevi}, Dràvna represija, str. 235.211 ASCG 80, Zbirka Jovana Jovanovi}a - Piòna, fasc. 31/151, Protest udruène opozicije;

Stojkov, Opozicija, str. 229. V protestnem pismu so srbski politiki obsodili tako aretacijo Koro{cakot tudi Ma~ka in Spahe. Poleg njih je konfinacije obsodila tudi skupina poslancev beograjskeskup{~ine, zbranih okrog Nikole Niki}a in Ivana Lon~arevi}a. Februarja 1933 je v »konfina-cijski« interpelaciji na notranjega ministra zapisala, da je v »tej nesre~ni deèli« raven dràvljanskesvobode ni`ja kot je bila v Avstro-Ogrski. – Stenografske bele{ke Narodne skup{tine Kraljevi-ne Jugoslavije, redovan saziv za 1932/1933 godinu, Prilozi, str. 41–42.

212 Jutro, 12. 3. 1933, Seme in sad.


180


krvi /…/, Kajni /in/ Judeì«: Kramer, Pucelj, Mravlje, Pustoslem{ek, Pe-stotnik, Maru{i~, Pirkmajer in njihovi »pomaga~i«. Toda to kljub vsemuni bil razlog za sklonjene glave. Avtorji so na koncu namre~ pribili: »/Zmaga /bo/ na{a« in »/N/ismo osamljeni«.213 V letaku, izdanem dvameseca pozneje ob godu Antona Koro{ca, so bili {e ostrej{i. Ljudi sopozivali na prisego Koro{cu, katoli{ki skupnosti in programu SLS. Kra-merju in Puclju ter njunim »pritlikavim trabantom v parlamentu« sozagrozili z izgonom z »na{e slovenske zemlje«, kot sokrive zlo~inovpa so prepoznali tudi reìmske gostilni~arje, trgovce in obrtnike. Zo-per njih so celo zahtevali bojkot in upo{tevanje starega gesla iz ~asanacionalnih bojev: svoji k svojim. Poleg udarca nasprotniku so hkratizahtevali {e solidarnost z voditelji – odpoved kajenju, pa~ v skladu zna~elom: »Z na{imi voditelji trpimo tudi mi!«214

Upo{tevajo~ neprekinjeno kampanjo tajnih okro`nic lahko trdimo,da je organizacijska infrastruktura nekdanje SLS kljub aretaciji delavodstva in ukinitvi prosvetnih zvez {e naprej delovala nadvse u~in-kovito. Ban Maru{i~ je bil brez mo~i, s svojimi policijskimi prijemi jeprej spodbujal nasprotno – sovra`no razpoloènje do reìma.

213 PAM, Anton Koro{ec, A. [. 5, sodno overjen prepis letaka Slovenci!214 PAM, Anton Koro{ec, A. [. 5, letak Slovenskemu narodu!

V liberalnih politikih Albertu Kramerju (levo) in Ivanu Puclju (desno) soprista{i nekdanje Slovenske ljudske stranke videli utele{enje unitaristi~no--centralisti~nega reìma diktature. (Spominski zbornik Slovenije, 1939)


181

KORAKI K VRNITVI NA OBLAST


Ob~inske volitve v Dravski banovini15. oktobra 1933

Najve~ji politi~ni falzifikat in {kandalv na{i politi~ni zgodovini sploh.1

Ivan Ah~in, urednik ~asnika Slovenec

Poru{ena bajka.2

Ivan Pucelj, minister v kraljevi vladi

Poletje leta 1933 je bilo v jugoslovanskem delu Slovenije tako kotpoliti~no ìvljenje. Dolgo in vro~e. Nekdanja alfa in omega sloven-skega politi~nega ìvljenja – SLS – je bila potisnjena v katakombe. Svojapoliti~na stali{~a in svojo mo~ je lahko izraàla le posredno, pri ~emerje najve~krat uporabljala cerkveni podij. Tako je ravnala è ob pro-slavljanju Koro{~evega jubileja v Domàlah, kot tudi 30. julija 1933,ko je izkoristila biserno ma{o upokojenega nad{kofa Jegli~a in s po-mo~jo cerkevne slovesnosti uprizorila »politi~no manifestacijo prvegareda«.3 Njena politi~na nasprotnica – JRKD – pa se je ob vedno mo~-nej{ih notranjih nesoglasjih navzven {e dolo~neje profilirala in ostalazvesta svojim idejnoprogramskim temeljem. Na kongresu v Beogra-du 20. julija se je preimenovala v Jugoslovansko nacionalno stranko(JNS).4 Notranjepoliti~ne napetosti v dràvi so tako sicer nara{~ale inse pregrevale, a hkrati so ostajale globoko v objemu diktature. Spre-memb navzven ni bilo slutiti, politi~ni ~as je bil vro~ in dolg.

1 Bojan Gode{a – Ervin Dolenc, Izgubljeni spomin na Antona Koro{ca. Iz zapu{~ine Iva-na Ah~ina, Nova revija, Ljubljana 1999, (dalje: Ah~in, Spomini), str. 204.

2 Jutro, 16. 10. 1933, »Poru{ena bajka«.3 Miku`, Slovenci v stari Jugoslaviji, str. 406–407.4 Jutro, 21. 7. 1933, Konstituiranje Jugoslovenske nacionalne stranke; 23. 7. 1933, Po

kongresu JNS.


182


Dogajanje v poznem poletju 1933 pa je vzbudilo ob~utek, da sele obeta dogodek, ki je pozneje pretresel politi~no prizori{~e takrat-nega ~asa. êtrtega septembra 1933 se je na prvi seji svojega prvegaizrednega zasedanja sestal banski svet Dravske banovine. To zase-danje je bilo sicer posebej pomembno predvsem zato, ker je banskisvet kot zgolj banov posvetovalni organ prvi~ posegel na uredbodaj-no podro~je. Na podlagi 51. ~lena novo sprejetega Zakona o ob~inahje imel nalogo sprejeti podrobno uredbo o sestavi kandidatnih list, osestavi in o poslovanju volilnih odborov ter o glasovalnem postopkupri predvidenih volitvah ob~inskih odborov v Dravski banovini.5 Pri-~akovati je bilo torej mogo~e skoraj{nje ob~inske volitve.

*

Pred vpogledom v razburljivo volilno dogajanje se najprej pomu-dimo pri poloàju in pristojnostih ob~in v ~asu Aleksandrove diktatu-re. Izvoljene ob~inske uprave v Dravski banovini so bile po {estoja-nuarskem aktu razpu{~ene. Na njihovo mesto so bile imenovane nove,ki pa so jih v glavnem sestavljali isti ljudje. Svoje posle so nato v okvirusvojih starih pristojnosti opravljale naprej. Vse do leta 1931 ni prihajalodo ve~jih sprememb v njihovi personalni sestavi, nato pa se je sproìlpravi plaz zamenjav. Med skup{~inskimi volitvami leta 1931 in volit-vami v Senat leta 1932 je ban ob~inske funkcionarje po vrsti razre{evalin na izpraznjena mesta imenoval prista{e reìma. Tako je bilo predvolitvami Senata leta 1932 od 1056 ob~in v Dravski banovini ve~ kot1000 v rokah privrèncev tedaj {e sveè JRKD.6

Precej{nje {tevilo ob~in v Dravski banovini je predstavljalo svojst-ven in poseben problem, ki je zlasti pri{el do izraza po sprejetju no-vega krovnega Zakona o ob~inah pomladi 1933 (veljati je za~el 13.junija).7 Naloge samoupravnega in ob~eupravnega delokroga, ki najbi jih izvr{evale ob~ine, so namre~ od teh zahtevale ustrezno velikost

5 Miroslav Stiplov{ek, Prizadevanje banskega sveta Dravske banovine za udejanjenje ba-novinske samouprave in decentralizacije uprave ter za raz{iritev svojih pristojnosti leta 1933,Zgodovinski ~asopis 55 (2001), {t. 2, (dalje: Stiplov{ek, Banski svet Dravske banovine leta 1933),str. 247; isti, Raz{iritev delovanja banskega sveta Dravske banovine na uredbodajno podro~jeleta 1933 in njegova stali{~a do ob~inskih volitev, âsopis za zgodovino in narodopisje 75/40(2004), {t. 2–3, (dalje: Stiplov{ek, Raz{iritev delovanja banskega sveta), str. 444–445.

6 Pokrajinski arhiv Maribor (PAM), Anton Koro{ec, A. [. 1, Za{to je potreban amandman oponovnoj komasaciji op{tina; prim.: Joè @ontar, Ob~ine v Sloveniji v letih 1918 do 1941, v:Vilfanov zbornik, ur. V. Raj{p – E. Bruckmüller, Zalo`ba ZRC, Ljubljana 1999, (dalje: @ontar,Ob~ine v Sloveniji), str. 604.

7 Iz novega ob~inskega zakona so bila izvzeta mesta s posebnim statutom (Ljubljana, Ma-ribor, Celje, Ptuj), ki so dobila »svoj« zakon o mestnih ob~inah julija 1934.


183


in finan~no krepkost. Skladno s tem stali{~em je zakon omejil {teviloprebivalstva ob~ine na najmanj 3000, a hkrati dopustil mo`ne izjeme.Ker je kar 71 % ob~in v Dravski banovini {telo manj kot 1000 prebi-valcev, je sledila mnoì~na in zelo ob~utljiva komasacija.8 Slovo odstarih tradicionalnih ob~in je bilo marsikje te`ko, nezadovoljstvo pre-bivalstva veliko. Ko je 12. septembra 1933 kon~no iz{la Uredba ospojitvi ob~in »po na~elih in potrebah sedanje dobe«9 in zmanj{ala {te-vilo ob~in na 364,10 je reìmski list Jutro opravi~ujo~e razlagal:

Da je bila korenita sprememba v ustroju na{ih ob~in potrebna, tegapa~ ne more nih~e zanikati. Vpra{anje komasacije in z njo okrepit-ve na{ih ob~in je bilo na dnevnem redu è ves ~as po prevratu.Vse dràve, ki ho~ejo po demokrati~nih na~elih ljudstvo res pri-tegniti k sodelovanju pri javnih poslih in mu velik del teh poslovprepustiti v samoupravo, skrbe z vsemi mo~mi za to, da se okre-pijo in razvijejo ob~ine kot osnovne samoupravne in upravne je-dinice. /.../ Stara Avstrija ni hotela in ni pustila, da bi dobilo ljud-stvo pravico in mo~, samo odlo~ati o svoji usodi. /.../ Zato z Dunajane le niso podpirali akcij za pove~anje ob~in, temve~ so jih narav-nost sabotirali. /.../ Jugoslavija, na{a narodna dràva, pa ni nekajkar bi bilo izven ali celo proti narodu.

^lanek se kon~a s pomenljivo ugotovitvijo: »Kljub temu je mogo-~e, da se bodo iz raznih krajev pojavile upravi~ene prito`be /.../. Kjerse bodo nedostatki pojavili, bo treba takoj po volitvah ukreniti vse,da se odstranijo.«11 Oblast JNS si seveda ni èlela nezadovoljnih volil-cev, {e zlasti pred predstoje~imi volitvami ne, in je zato sku{ala pomir-jati prebivalstvo na dva na~ina: tenko~utno vpra{anje sedeèv novihob~in je preloìla na ~as po volitvah ter poudarjala, da je po ob~in-skem zakonu mogo~e {e tri leta popravljati morebitne napake pri ko-masaciji.12 Pri tem velja dodati, da ljudsko nezadovoljstvo ni korenini-lo zgolj v starih tradicijah in ranljivem lokalpatriotizmu, temve~ tudiin predvsem v dejstvu, da pri komasaciji niso bili zmeraj upo{tevani

18 Problematiko komasacije je na~el è program dela beograjskega ministrskega sveta,sprejet 11. decembra 1930, ki je ministru za notranje zadeve poveril pripravo novega ob-~inskega zakona in izvedbo pregrupacije ob~in. – @ontar, Ob~ine v Sloveniji, str. 604–609.

19 Stiplov{ek, Banski svet Dravske banovine leta 1933, str. 247.10 [tevilo ob~in v Dravski banovini se je pogosto spreminjalo. Po prvi Uredbi o spojitvi

ob~in se je njihovo {tevilo zmanj{alo s 1063 na 364. Po nadaljnjih spremembah se je nato usta-lilo pri {tevilu 377. – Stiplov{ek, Banski svet Dravske banovine leta 1933, str. 247; @ontar,Ob~ine v Sloveniji, str. 612.

11 Jutro, 13. 9. 1933, Komasacija ob~in.12 @ontar, Ob~ine v Sloveniji, str. 612.


184


argumenti, ki jih je predvidel zakon – gravitacija krajev v prihodnjiob~ini, ekonomska in socialna struktura prebivalstva, prometne zve-ze, èlje prebivalstva. Prav tako so se ustvarjale ob~ine z manj kot3000 prebivalci. Klju~ni argument pri spajanju ob~in je namre~ bil ensam – strankarskopoliti~ni interes JNS.13 Z ustanavljanjem novih ob~inso se posledi~no ustanavljali tudi novi volilni okraji za ob~inske voli-tve in s prera~unljivo volilno geometrijo je seveda bilo mogo~e ustva-riti reìmu prijaznej{o Dravsko banovino. Volilni boj se je o~itno za-~el {e pred uradnim razpisom volitev.

Novi Zakon o ob~inah je poleg razvpite dolo~be o najmanj 3000prebivalcih prinesel tudi novosti, povezane s sestavo ob~inskih odbo-rov14 kot osrednjih organov ob~ine. Slednji naj bi bili po novem voljenina podlagi splo{ne, enake in neposredne volilne pravice, in sicer zadobo treh let. Mo`nost voliti in biti voljen so torej dobili vsi, tudi mo-rebitni nasprotniki reìma JNS. Da pa ti le ne bi »zavzeli« preve~ ob-~in, je zakon predvidel nekaj varovalk – zapovedal je javno glasovanjein oster dràvni nadzor nad delovanjem ob~ine. Tako je imel ban pra-vico razre{iti ves ob~inski odbor in ga nadomestiti z gerentstvom, ~eje sodil, da prvi svojih poslov ne vr{i v redu.

Delokrog ob~ine je {e naprej obsegal samoupravne in dràvne po-sle. V samoupravni okvir je zakon pri{teval skrb za gospodarski napre-dek ob~ine (predvsem pospe{evanje kmetijstva, turizma, zadru`ni{t-va), skrb za njen kulturni (graditev {ol, ustanavljanje knji`nic, prirejanjete~ajev) in socialni napredek (skrb za uboge, podpiranje brezposelnih,gradnja stanovanj), skrb za javno zdravje (ustanavljanje zdravstvenihzavodov, gradnja kopali{~, vodovodov, kanalizacije) in promet (grad-nja in vzdrèvanje cest) ter gospodarjenje z ob~inskim premoènjem.Naloge dràvne oziroma ob~eupravne narave pa so obsegale skrb zakrajevno policijo, vodenje najrazli~nej{ih evidenc ter sodelovanje ob~inez dràvo pri izvedbi volitev in pri voja{kih, zdravstvenih, gospodar-skih, dav~nih, sodnih, prosvetnih in èlezni{kih zadevah.15 Pristojnosti

13 PAM, Anton Koro{ec, A. [. 1, Za{to je potreban amandman o ponovnoj komasaciji op{tina;prim.: @ontar, Ob~ine v Sloveniji, str. 613–614.

14 Novi zakon je ohranil vse tri organe ob~ine, ki jih je ta imela do tedaj – ob~inskiodbor, sestavljen iz 18 do 36 voljenih ~lanov, ter ob~insko upravo in predsednika ob~inekot izvr{ilna organa.

15 Slu`beni list (SL) Kraljevske banske uprave Dravske banovine, 35/1933, Zakon o ob~inahz dne 14. marca 1933; A. [raj, Novi zakon o ob~inah (nadaljevanje), v: Samouprava, 1 (1933),{t. 9, str. 164–167; @ontar, Ob~ine v Sloveniji, str. 609–610; prim. tudi: F. R., Novi ob~inskizakon, v: Samouprava, 1 (1933), {t. 1, str. 9–11; A. [raj, Novi zakon o ob~inah (nadaljevanje),v: Samouprava, 1 (1933), {t. 8, str. 149–152.


185


ob~in so posledi~no bile, predvsem skozi prizmo samoupravnega de-lokroga, relativno {iroke, vendar hkrati docela lokalno-gospodarskoobarvane. Na prvi pogled se tako lahko zdi, da predsedovanje ob~inamni bilo izrazito politi~na funkcija, ~e ne bi pristojnosti ùpanov polegomenjenega obsegale tudi pravice voliti predstavnike Senata. Majhna,toda bistvena podrobnost! Volilci ob~inskih odborov so bili obenemposredni volilci beograjskega Senata, kar je dajalo ob~inskim volitvamkot prete`no lokalnemu dogodku globlji pomen.16

*

Potem ko je dràva kon~no dobila novi in enotni ob~inski zakon(do tedaj so lo~eno veljali stari predjugoslovanski predpisi) ter te-meljito zaorala po polju komasacije, je nastopil ~as za volitve novihob~inskih uprav. In da bi te res bile ustrezno pripravljene, je moralbanski svet skladno z zakonom poprej sprejeti natan~ne odredbe okandidaturah in volilnem postopku. Ko so se banski svetniki iz Drav-ske banovine tozadevno sestali na izrednem zasedanju septembra1933, so najprej prisluhnili banu dr. Maru{i~u, ki je poudaril pomenob~inskih volitev ter oznanil, »da bodo volitve glede na delokrog ob-~in ’v splo{nem gospodarskega in ne toliko politi~nega zna~aja ...’, nesme pa se jim povsem odre~i tak{nega pomena«. V nadaljevanju jedaljnovidno opozoril volilce: »/P/ri~akovanja ’izvestnih krogov’ (v Slo-veniji zlasti katoli{kega tabora), da bodo volilni izidi pomenili spre-membo tak{ne usmeritve dràvne politike [mi{ljena je politika naizhodi{~ih {estega januarja 1929, op. J. G.] in vrnitev k prej{njim raz-meram, so ’a priori izklju~ena’.«17

Po uvodnem Maru{i~evem govoru pa so se stvari v razpravni dvo-rani za~ele zapletati. Na predlog Ivana Tav~arja, predsednika klubabanskih svetnikov, so sejo za nekaj opoldanskih ur prekinili. Glaso-valni stroj JNS se je umaknil na posvetovanje, na katerem je kmalupri{el do soglasnega sklepa, da se naj volitve in posledi~no sprejemobravnavane volilne uredbe odloìjo. Iz argumentacije stali{~a vejeo~itna bojazen svetnikov, da bi se v bli`nji prihodnosti izvedene vo-litve ob morebitni udele`bi opozicije iztekle negotovo. Mo`je, ki so

16 »Senatsko« volilno pravico so imeli narodni poslanci, vsi banski svetniki ter vsi pred-sedniki ob~in posamezne banovine. – ûlinovi}, Dràvnopravna historija jugoslavenskihzemalja XIX. i XX. vijeka, str. 291–292.

17 Stiplov{ek, Banski svet Dravske banovine leta 1933, str. 247; isti, Raz{iritev delovanjabanskega sveta, str. 447.


186


sedeli v banskem svetu, so seveda poznali razmere na terenu in zatoje z reìmskega vidika njihov predlog povsem razumljiv. Vsekakor jebolj nejasen odgovor bana Maru{i~a. Ta je svetnike opozoril na sklepsestanka ministrov, senatorjev in narodnih poslancev iz Dravske ba-novine s predsednikom vlade dr. Sr{ki}em v Roga{ki Slatini, da je tre-ba takoj kon~ati s komasacijo in izvesti volitve. ^lani banskega svetaso tako bili neformalno prisiljeni od svojega predloga odstopiti.18 Nji-hove ob~utke ob dogajanju je nazorno povzel dr. Franjo Ro{, ki je dejal:»Mi vsi brez izjeme smo pri{li na to izredno zasedanje banskega svetaz naro~ilom na{ih somi{ljenikov, da povemo gospodu banu, naj neforsira ob~inski volitev. /.../ Domov bomo {li s sporo~ilom, da seob~inske volitve morajo izvr{iti do 15. oktobra. Prinesli bomo s sebojsamo drago breme, vsa odgovornost se bo zvalila na nas, toda jaz tukajizjavljam, da mi to odgovornost dedicirano odklanjamo in jo prepu{~a-mo onim, ki so v Roga{ki Slatini {li preko nas.«19

In ~emu so »oni« v Roga{ki Slatini {li prek banskih svetnikov? Raz-loge lahko i{~emo na zunanjepoliti~nem polju. V zapleteni diplomat-ski stvarnosti tistega ~asa, ki jo je {e dodatno zapletel vzpon Hitlerjav Nem~iji, je bila zlasti v o~eh tradicionalne jugoslovanske zavezniceFrancije pomembna notranjepoliti~na (pa tudi sicer{nja) stabilnost Alek-sandrove dràve. Konfinacije jugoslovanskih opozicijskih voditeljev vza~etku leta 1933 k temu seveda niso pripomogle. Osupnile so fran-cosko vlado, poleg nje pa se je vznemiril tudi britanski Foreign Of-fice. Francoski zunanji minister Joseph Paul-Boncour je tako 17. mar-ca opozoril Beograd, da je treba izvesti decentralizacijo dràve. Ajugoslovanska oblast je kmalu zatem prilila {e dodatnega olja na ogenjin obsodila vodjo hrva{ke opozicije Vladka Ma~ka. Poleti 1933 se jepoliti~na situacija v dràvi sicer umirila, vendar {e vedno dajala nego-tov vtis.20 Reìm je moral nujno vsaj navzven pokazati demokrati~niobraz. In ob~inske volitve, ki bi jih izvedli v vsej dràvi, so bili ve~kot primerne za to.

Banski svetniki so se o~itno uklonili »vi{jim dràvnim interesom«in naposled sprejeli predlagano volilno uredbo. [e prej sta v postopku

18 Stiplov{ek, Banski svet Dravske banovine leta 1933, str. 248.19 @ontar, Ob~ine v Sloveniji, str. 616. S takim stali{~em se nista strinjala Rudolf Golouh in

Albin Prepeluh, ki sta se zavzemala za ~imprej{nje volitve. Pri tem je zanimivo, da sta se tudionadva sklicevala na èlje ljudstva. – Stiplov{ek, Banski svet Dravske banovine leta 1933, str.248–249; Jutro, 5. 9. 1933, Banovinska uredba o izvedbi ob~inskih volitev.

20 Vuk Vinaver, Jugoslavija i Francuska izme|u dva svetska rata (Da li je Jugoslavija bilafrancuski »satelit«), Institut za savremenu istoriju, Beograd 1985, (dalje: Vinaver, Jugoslavija iFrancuska), str. 242.


187


njenega sprejemanja dva svetnika, Josip Reèk in Fran Lipold, sku{alakar najbolj omejiti kandidacijske mo`nosti opozicije. S svojima predlo-goma sta èlela re{iti to, kar bi se {e re{iti dalo, in kljub vsemu zago-toviti »jugoslovansko orijentirane« ljudi v ob~inskih upravah. Reèk jepredvidel predhodni pisni pristanek kandidatov, da bodo »~uvali dràv-no in narodno edinstvo«, Lipold pa je celo predlagal prepoved kandi-diranja tistim posameznikom, ki so v zadnji funkcijski dobi bodisi od-loìli mandat bodisi bili razreèni dol`nosti ob~inskih funkcionarjev.21

In med slednjimi je seveda bilo mogo~e na{teti {tevilne prista{e nek-danje SLS. Oba »reìmu prijazna« predloga pa je moral banski svetodkloniti. Ban Maru{i~ je namre~ svetnike opozoril, da po besedahnotranjega ministra Voje Lazi}a ni mogo~e pristati »na nobene utesnit-ve volilnih pravic, posebno pa ne na take, ki bi izgledale kot poli-cijske ali àndarske. Zato tudi banovinski svet ne more v tem oziruni~esar ukreniti.«22

Banski svetniki so predlagano uredbo tako lahko zgolj malenko-stno spremenili. V dokon~no sprejeti ina~ici je ta predpisovala, da semorajo ob~inske volitve vr{iti na podlagi kandidatnih list. Vsaka iz-med list je morala vsebovati toliko imen kandidatov, kolikor je biloob~inskih odbornikov v doti~ni ob~ini. Posami~no listo so morali pred-lagati volilni upravi~enci iz ob~ine, potrdilo pa jo je sodi{~e. Na danvolitev so nato volilci volili za posami~no listo. Za nemoten potekvolitev je na vsakem voli{~u skrbel volilni odbor, ki ga je postavilpredsednik ob~ine (ùpan). S to dolo~bo je è bila dana prva mo`nostvolilnih manipulacij, saj je bila tedaj ve~ina ùpanov v Dravski bano-vini iz vrst reìmske JNS. Dolo~en nadzor nad delom volilnih odbo-rov je sicer bil omogo~en z dolo~bo, da imajo predstavniki kandidat-nih list pravico prisostvovati delu volilnega odbora. Samo glasovanjeje po dikciji uredbe trajalo neprekinjeno od 7. do 18. ure, za kraj{i~as se je lahko prekinilo le, ~e je pri{lo do nereda. ^lani volilnegaodbora med glasovanjem niso smeli vplivati na volilce. Sam glasoval-ni postopek je konkretno potekal tako, da je posamezen volilec sto-pil v sobo, kjer je potekalo glasovanje (stopilo jih je lahko najve~ petnaenkrat), se glasno predstavil in nato imenoval listo, ki ji je namenilsvoj glas. Po kon~anem glasovanju je najprej sledilo {tetje glasov, natopa po svoje zanimiva delitev mandatov. Uredba je namre~ dolo~ala,

21 Arhiv Slovenije (AS) 77, Banski svet, fasc. 6, Stenografski zapisnik 1. seje IV. izrednegazasedanja dne 4. 9. 1933.

22 Prav tam. Gl. tudi: Stiplov{ek, Raz{iritev delovanja banskega sveta, str. 450.


188


da dobi tista lista, ki je prejela najve~je {tevilo glasov, dve tretjiniodborni{kih mest. V primeru, da sta dve najmo~nej{i listi dobili enako{tevilo glasov, so morali volitve prihodnjo nedeljo ponoviti. Ostanekob~inskih mandatov so razdelili po d’Hondtovem sistemu. [tevilo gla-sov drugih list (in tudi najmo~nej{e liste, ~e je prejela absolutno ve~inoglasov!) so po vrsti delili z naravnimi {tevili od ena naprej. Dobljenekoli~nike z vseh list so potem razvrstili po vrsti od najve~jega do naj-manj{ega in jim od prvega proti zadnjemu pripisovali odborni{ka me-sta, dokler pa~ niso bila zapolnjena.23

S sprejetjem volilne uredbe je bil izpolnjen {e zadnji formalni pogojza izvedbo ob~inskih volitev. Ban nato z razpisom ni odla{al. [e istidan, ko je v Slu`benem listu iz{la uredba o volilnem postopku, jeobjavil razglas, v katerem je odredil »za vse ob~ine Dravske banovi-ne, razen za mestne ob~ine Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj, volitveob~inskih odborov na nedeljo, 15. oktobra 1933«.24

V demokrati~nih ureditvah bi si tak{en dogodek, kot so volitveob~inskih odborov, seveda prisluìl ustrezno manj pozornosti kot de-nimo skup{~inske volitve, v diktaturi kralja Aleksandra pa je bilo dru-ga~e. Ob~inske volitve v Dravski banovini oktobra 1933 izstopajo izsivega volilnega povpre~ja {estojanuarskega reìma, saj so se jih na-vkljub dejstvu, da so bile izvedene pod okriljem diktature, udeleìliprista{i nekdanje SLS. Slika slovenskega politi~nega prostora se je takotudi po 6. januarju izrisovala na terenu.

*

V volilni boj jeseni 1933 sta se podala dva neenaka politi~na ta-bora – reìmska JNS na eni in prista{i nekdanje SLS na drugi strani;mo~na vladna vsedràvna stranka na eni in formalno neobstoje~a opo-zicijska SLS na drugi strani. Ta je sicer {e zmerom imela svoj ~asnikSlovenec, ki pa je bil pod mo~no oblastno cenzuro. V ob~ilih tistega~asa posledi~no ne najdemo sledov ostrih besednih spopadov medobema taboroma, ki smo jih vajeni iz razgibanih dvajsetih let (medliberalci in katoliki), temve~ zgolj sledi ostrih besednih napadov organaJNS Jutro.25 Prista{em opozicije je jutranjo kavo ali `ganje prvi~ za-

23 SL Kraljevske banske uprave Dravske banovine, 73/1933, Uredba o sestavi kandidatnihlist, o sestavi in o poslovanju volilnih odborov in o glasovalnem postopku pri volitvah ob~in-skih odborov v Dravski banovini.

24 SL Kraljevske banske uprave Dravske banovine, 73/1933, Razglas.25 Poleg Slovenca o politiki in ob~inskih volitvah ni smel pisati tudi katoli{ki list Domo-

ljub. – PAM, Anton Koro{ec, A. [. 1, Ob~inske volitve v Dravski banovini.


189


grenil Jutrov uvodnik v nedeljo, 17. septembra. Ker tedaj kandidatneliste {e niso bile znane, je uvodni~ar takole analiziral in napovedovalpoliti~ne razmere: »V vrstah protivnikov jugoslovanske misli se sedajob ob~inskih volitvah opaà velika razdvojenost v mi{ljenju. Eni so zanadaljevanje abstinen~ne politike in so v tem vsaj ostali zvesti samisebi. Drugi intransingentni punkta{i pa fantazirajo o tem, kako bi bilopotrebno pod raznimi la`nimi zastavami nastopiti pri ob~inskih voli-tvah ter z zlorabo sedanjih te`kih gospodarskih in socialnih razmerprirediti demonstracijo proti reìmu.« V nadaljevanju je zaùgal opo-zicijskim voditeljem: »Sedaj pred volitvami porabljajo in raz{irjajopunkta{ki reìserji vse druga~ne argumente. Svojim nekdanjim prista-{em pravijo, da bi jim uspeh pri ob~inskih volitvah omogo~il povra-tek na dràvno oblast in da bodo z ob~inami v svojih rokah moglizopet obnoviti svoj nekdanji vpliv doma in v Beogradu. To je sevedanepo{tena prevara in grda spekulacija na naivnost ljudi. Ni sredstva,ki bi omogo~ilo obnovo nekdanjega partizanskega reìma in hudo sebodo opekli oni, ki bi pri tej blazni spekulaciji pomagali.«26

Zadnja dva tedna pred volitvami so podobni napadi na opozicijoskorajda vsakodnevno polnili Jutrove strani. Neprestana ponavljanja,kako so napori »odstavljenih generalov in korporalov« (voditeljev nek-danje SLS) brezupni, so rezultirala v jasnem sporo~ilu volilcem in opo-ziciji: »Ni povratka v staro versko in plemensko razdvojenost!«27 Polegofenzivne negativne kampanje pa lahko v predvolilni taktiki JNS opa-zimo tudi pozitivne prijeme. Vodstvo stranke je namre~ ob razpisu vo-litev izdalo poseben razglas, v katerem je svojim organizacijam med dru-gim pojasnjevalo, da lahko ob pripravi kandidatnih list pritegnejo ksodelovanju tudi posameznike – ne~lane JNS. Na videz velikodu{na indemokrati~na poteza edine v dràvi organizirane stranke, ki pa je vse-bovala drobno omejitev. Tisti posamezniki, s katerimi bi se JNS dogo-vorila za kompromisni nastop, bi morali priznavati na~ela nacionalne indràvne politike »narodnega edinstva«.28 Prista{ opozicije, ki bi pod taki-mi pogoji pristal na kandidaturo, seveda ne bi ve~ spadal med opozicijo.Reìmski listi bi zgolj nadel bolj demokrati~no fasado. Privrènci nek-danje SLS razumljivo niso eleli sodelovati pri gradnji volilne Potemki-nove vasi in so »ponudbo« zavrnili. Odziv nacionalnega tabora na to

26 Jutro, 17. 9. 1933, Ob~inske volitve.27 Jutro, 1. 10. 1933, Volilna bitka; 29. 9. 1933, Brezupni napori punkta{ev pri ob~inskih

volitvah; 30. 9. 1933, Ob~inske volitve in politika.28 Jutro, 17. 9. 1933, Na delo za volitve!


190


nikakor ni bil vljuden. Jutro je jezno napisalo, da naj bi se dogovori zaskupen sporazumni nastop na volitvah povsod ugodno odvijali; {e ve~,dogovor v ve~ kot polovici ob~in bi naj bil e doseèn. »Toda vmes soudarili nesre~ni punkta{ki voditelji, ki ne morejo iveti brez sovra{tva inbrez hujskanja, in so oboje zopet zanesli med ljudi.«29

Nekdanja SLS se je posledi~no odlo~ila za postavitev samostojnih ne-strankarskih kandidatnih list.30 Nastop na volitvah pa seveda nikakor nibil logisti~no in organizacijsko preprosto opravilo, {e zlasti ne, ~e se gaje lotila formalno neobstoje~a organizacija – nekdanja politi~na stranka.Te`ki nalogi je lahko bila kos le zato, ker je podtalno {e zmerom obstaja-la. Mreà strankinih zaupnikov, razpredena po vsej banovini, je tvorilazanesljivo tajno organizacijo, ki se je ponovno (kot leta 1931, ko je obskup{~inskih volitvah pozivala k neudele`bi na volitvah) oprijela po-liti~nega delovanja.31 Tako stanje pa ni moglo ostati prikrito njenimpoliti~nim nasprotnikom iz vrst JNS, ki so ga hitro sku{ali izkoristiti v svojprid. V javnem razmi{ljanju enajst dni pred volitvami so postregli z zani-mivim etapnim sklepanjem: po uvedbi Aleksandrove diktature so bilevse stranke razpu{~ene; tudi SLS. Nova ustava in nov dru{tveni zakon stanato ponovno omogo~ila ustanovitev strank, a se je do tedaj na tem te-melju organizirala le JNS. Iz tega je logi~no sledilo, da se privrènci nek-danje SLS niso mogli udejstvovati pod okriljem svoje politi~ne stranke,saj ta preprosto ni obstajala. Formalno! Dejansko pa je bilo ve~ kot o~itno,»da biv{a SLS, vsaj kar se ti~e njenega vodstva, {e danes deluje in to spolno paro. Edino ime, firmo {e skrivajo, vse drugo, kar tvori funkcijostranke, je videti {e danes. Pred vsem ima dobro organizirano centralo, izkatere gre sistemati~na in enotna politi~na akcija po smotreno razpore-denem agitatorskem aparatu do zadnje gorske vasi. Ves tisk, ves na~inpoliti~ne akcije je enoten ter dokazuje pri sedanjih ob~inskih volitvah, daimamo po vseh predelih Slovenije opravka s protizakonito politi~nostranko, ki po svojih eksponentih v ve~ini ob~in sestavlja in vlaga izrazi-to strankarsko-politi~ne kandidatske liste.«32 Do klju~nega sklepa ni bilo

29 Jutro, 3. 10. 1933, Odpor proti punkta{kemu terorju.30 Zviti prista{i nekdanje SLS pa so se tudi prilagajali dani politi~ni situaciji v posami~ni

ob~ini in po potrebi nastopali kot kompromisna lista ali celo lista JNS. Tako naj bi v ob~iniVelenje pod pretvezo kompromisa sestavili izklju~no svojo listo, v ob~ini Re~ica ob Savinji panaj bi se nosilec opozicijske liste, Franc Rakun, vpisal v JNS, s ~imer si je zagotovil udobnokrinko za nastop na volitvah. – Zgodovinski arhiv Celje (ZAC), Upravno sodi{~e Celje, A. [. 17,18, zadevi A 437/33 in A 401/33.

31 Ah~in, Spomini, str. 80. Ah~in v svojem delu napa~no navaja, da je tajna organizacijanekdanje SLS tudi ob ob~inskih volitvah leta 1933 propagirala volilno abstinenco.

32 Jutro, 4. 10. 1933, Punkta{ke liste so protizakonite.


191


ve~ dale~. Iz povedanega je namre~ nujno sledilo – ~e je protizakonitamati (stranka), so protizakonite tudi njene liste.33 Opisan zanimiv poskusnacionalnega tabora pa na njihovo alost ni el uspeha, saj so bile kandi-dature nekdanjih SLS-evcev s formalnega vidika korektno vloène. ebi jih na podlagi takega sklepanja zavrnili, bi s tem odvzeli pridih de-mokrati~nosti samim volitvam, s ~imer bi najverjetneje izgubile svoj smi-sel. In to ne le v o~eh opozicije, temve~ tudi in predvsem pri klju~nihakterjih v Beogradu.

Napadi na punkta{tvo, klerikalizem, pa tudi duhov{~ino niso po-jenjali vse do 16. oktobra. Reìmski propagandni stroj je nepretrgomabrnel in poudarjal, da gre opoziciji tudi tokrat za iste cilje, kot jih jeobjavila v svojih punktacijah, da sta njeni naju~inkovitej{i »agitacijskitori{~i« spovednica in pri`nica ter ji vrh vsega {e o~ital protinarodniin protislovenski zna~aj.34 Zlasti »politikujo~a duhov{~ina« je bila marsi-kdaj dele`na upravi~enih kritik Jutra. Toda obi~ajna razmi{ljanja na-cionalnega tabora o primernosti soìtja Cerkve in politike so predvolitvami postajala vse ostrej{a, dokler niso 8. oktobra dosegla vi{ekv svare~em opozorilu: »Kakor morda {e pri nobenih volitvah, je videtipri sedanjih, kak{en mir in kak{na sloga bi bila med na{im ljudstvom,ako ga ne bi pomagala hujskati politikujo~a duhov{~ina. /.../ Nikomurne hodi pri nas na misel, da bi v politi~nih in upravnih metodah po-snemal klerikalnega diktatorja Dollfussa. Za to tudi ni niti najmanj{epotrebe. Pogre{no pa je pri~akovati, da bo rovarje in teroriste mordakdo {e boàl. Vsakdo ni rojen pod tako sre~no zvezdo, da bi se zakazen lahko prijetno sprehajal v kakem udobnem letovi{~u.«35

Udarno volilno kampanjo JNS, po 9. oktobru {e dodatno okrepljenoz izidi volitev v Savski banovini,36 pa je vmes prekinil droben pripetljaj.

33 Prav tam.34 Jutro, 5. 10. 1933, Na potu dràvne politike ni povratka!; 6. 10. 1933, Odgovorite s

krepkim odporom!; 6. 10. 1933, Zloraba slovenskega imena.35 Jutro, 8. 10. 1933, Na{a duhov{~ina in politika. S prispodobo o letovi{~u je bila mi{ljena

usoda na~elnika nekdanje SLS, Antona Koro{ca.36 Ob~inske volitve v Primorski, Drinski, Savski in Donavski banovini so bile è 8. oktob-

ra 1933. V Savski banovini, ki je bila s slovenskega vidika najzanimivej{a, je opozicija podvodstvom dr. Vladka Ma~ka ponovno razglasila volilno abstinenco. Volilna udele`ba je natozna{ala 54,6%, kar je bilo dovolj za bombasti~en naslov v Jutru: »Katastrofalen poraz punkta-{ke politike«. – Jutro, 10. 10. 1933, Katastrofalen poraz punkta{ke politike; 10. 10. 1933, ^rndan za punkta{e; 9. 10. 1933, Nov polom hrvatskih punkta{ev.

Kot obrobno zanimivost omenimo, da se je prav na dan volitev v Savski banovini s po-tovanja okrog Balkanskega polotoka v domovino vrnil kralj Aleksander. Z vojno ladjo Dubrov-nik je priplul v Boko Kotorsko in tam ponovno stopil na jugoslovanska tla. Natan~no leto in danpozneje je prav tako stopil s krova Dubrovnika, a tedaj zadnji~. Stopil je na francoska tla, kjer gaje ~akal atentator Vlada Georgijev. – Jutro, 9. 10. 1933, Povratek Nj. Vel. kralja.


192


Tisti, ki se je po Jutrovem mne-nju »prijetno sprehajal v udob-nem letovi{~u«, si je – podobnocini~no re~eno – èlel domov.Na odlo~be banske uprave Drav-ske banovine o konfinaciji so senamre~ Koro{ec in tovari{i po-zneje pritoìli pri Upravnem so-di{~u v Celju. To je nato septem-bra 1933 odlo~be razveljavilokot nezakonite in s tem omogo-~ilo vrnitev prvakov nekdanjeSLS.37 Manj kot mesec pred volit-vami! Opozicijska propaganda jezanjo veselo vest seveda br` iz-koristila in hitela pripovedovati,kako se bosta Koro{ec in Natla-~en 16. oktobra vrnila v Slove-

nijo ter prevzela oblast.38 Reìm je moral na nastali poloàj, razumljivo,hitro ukrepati. Banska uprava v Ljubljani je tako proti razsodbam Uprav-nega sodi{~a v Celju vloìla prito`bo na Dràvni svet, tj. na vrhovnoupravno sodi{~e, ki je o vro~i zadevi odlo~ilo è tri dni po vloìtvi pri-to`be, 7. oktobra 1933. Sodbe Upravnega sodi{~a v Celju je razveljavilo.^lani Dràvnega sveta so v obrazloìtvi svojega sklepa zavrnili klju~nostali{~e celjskega Upravnega sodi{~a, na katerem so slonele prvosto-penjske razveljavitve – dejstvo, da Kraljevska banska uprava Dravskebanovine kot upravna oblast ni bila pristojna izre~i kazni. Poleg tega so{e dodali, da Upravno sodi{~e tudi ne bi smelo ocenjevati okoli{~in, kiso upravno oblast privedle do sprejetja obravnavanih ukrepov.39

Nacionalni tabor je lahko slavil svoj mali triumf. Opozicija je bilana videz obglavljena, njeni voditelji so bili dale~ od doma. Petnajste-ga oktobra ji bo zgolj treba zadati poslednji udarec, njene programe

Marko Natla~en je sodil v najo`jevodstvo Slovenske ljudske stranke.Po njeni vrnitvi na oblast leta 1935je postal ban Dravske banovine.(Spominski zbornik Slovenije, 1939)

37 Jutro, 10. 10. 1933, Razveljavljena sodba upravnega sodi{~a v Celju.38 Jutro, 12. 10. 1933, Porabite zadnje dni!39 PAM, Anton Koro{ec, A. [. 4, dokument Dràvnega sveta Kraljevine Jugoslavije, {t.

28781/33, z dne 7. oktobra 1933, o razveljavitvi razveljavitvene sodbe za dr. Antona Koro{ca.Razveljavitvena sodba celjskega Upravnega sodi{~a za Koro{ca se v Zgodovinskem arhivu Celje,ki hrani gradivo sodi{~a, àl ni ohranila. Gl. tudi: Jutro, 10. 10. 1933, Razveljavljena sodbaupravnega sodi{~a v Celju, in Arhiv Srbije i Crne gore (ASCG) 80, Zbirka Jovana Jovanovi}a –Piòna, fasc. 52/239, faksimile sodbe celjskega Upravnega sodi{~a {t. A-157/933-8 z dne 25.9. 1933, s katero se razveljavlja upravni akt o konfinaciji Ogrizka.


193


pa nato shraniti v »muzej politi~nih kuriozitet, kjer jih bodo na{i po-tomci ob~udovali kot plodove dràvni{ke sposobnosti punkta{kih ge-neralov iz leta 1933«.40

Medtem ko so v slovenskem delu JNS ~akali na 15. oktober, se vBeogradu niso obirali. Na muhi ministra pravde, Maksimovi}a, so senamre~ zna{li celjski upravni sodniki, ki so si po njegovem mne-nju dovolili preve~. Za kazen je vse tri sodnike, predsednika sodi{~adr. Ivana Vrta~nika ter sodnika dr. Henrika Stesko in dr. Ivana Likarja,upokojil. Za novega predsednika je imenoval dotedanjega predsed-nika Upravnega sodi{~a v Sarajevu, dr. Ferda Prenja, za sodnika patamkaj{njega sodnika dr. Antona Krì{nika.41 O tem nezasli{anem ukre-pu je celo senator in prista{ JNS dr. Vladimir Ravnihar menil, da »go-tovo ni bil umesten, saj posega neposredno v judikaturo in omejujeprimerno pravico sodnikovo, da sodi naslanjaje se na zakon po svojemsvobodnem prepri~anju«.42 Upravno sodi{~e pa s »primerom Koro{ecin tovari{i« ni zadnji~ poseglo v ob~inske volitve. Po volitvah se jenamre~ zna{lo pred {e te`jo in dolgotrajnej{o nalogo ...

*

Tiste lepe jesenske nedelje v Dravski banovini, 15. oktobra 1933,so posamezni mo`je è pred {esto uro zjutraj hiteli po trgih in vaseh.Kot ~lani volilnih odborov so morali po posebej predpisanem po-stopku do sedme ure pripraviti vse potrebno za za~etek glasovanja,saj je kon~no nastopil te`ko pri~akovani dan volitev.43 Za 369 ob~inse je spopadlo kar 699 list, od tega, poleg nekaj kompromisnih list inlist socialistov, 404 liste JNS in 243 opozicijskih list.44 Ker se nekdanjaSLS o~itno sploh ni spopadla za vse ob~ine, lahko sklepamo, da jeimela njena tajna organizacija teàve pri postavljanju kandidatur. Poporo~anju Jutra so pred volitvami è postavljeni kandidati na njenihlistah celo preklicevali svoje kandidature, ~e{ da so jim bile vsiljenein pridobljene z gro`njami. Nekateri kandidati naj bi bili tudi zapeljani,

40 Jutro, 11. 10. 1933, Zgodovinska naloga Slovencev.41 Jutro, 10. 10. 1933, Spremembe pri upravnem sodi{~u.42 Vladimir Ravnihar, Mojega ìvljenja pot. Spomini dr. Vladimirja Ravniharja, ur. J. Cvirn

– V. Melik – D. Ne}ak, Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete – zbirka Historia, Ljubljana1997, (dalje: Ravnihar, Mojega ìvljenja pot), str. 208.

43 SL Kraljevske banske uprave Dravske banovine, 73/1933, Uredba o sestavi kandidatnihlist, o sestavi in o poslovanju volilnih odborov in o glasovalnem postopku pri volitvah ob~in-skih odborov v Dravski banovini.

44 Jutro, 17. 10. 1933, 300 ob~in v nacionalnih rokah.


194


saj naj ne bi vedeli, kak{ne cilje ima opozicija.45 Morda je kakega ne-sojenega kandidata k preklicu prepri~al radijski govor ministra Puclja,v katerem je poudaril, »da so tudi v Italiji in Nem~iji nekaj ~asa vabililjudi v nov reìm, potem so pa rekli zapik. Kdor se mu ni pridruìl, jeprostovoljno ostal zunaj in zavedati se mora vseh posledic, ki ga bododoletele.«46

Dan po naporni nedelji, 16. oktobra, se je na naslovnici Jutra {o-piril naslov: »Katastrofalen poraz punkta{ke politike.« Prvi volilni izidiso namre~ pokazali, da je JNS kljub vsem naporom opozicije osvojilave~ kot tri ~etrtine ob~in. Minister Pucelj se je ob tem zgolj nasmehnilin dejal: »Poru{ena bajka«, minister Kramer pa je komentiral, da sopunkta{i v svojih letakih postavili parolo, da naj bi pri tokratnih volit-vah {lo za plebiscit. Nacionalni tabor je parolo pa~ sprejel, rezultatpa je na dlani: »Jugoslavija je danes dobila veliko bitko.«47

Podrobnen pregled izida volitev kaè, da se je volitev udeleìlo188.017 od 274.282 volilnih upravi~encev, kar zna{a 68,6 %. Za listeJNS je po uradnih podatkih glasovalo 125.663 volilcev (66,8 %), zakompromisne liste 12.024 volilcev (6,4 %), za socialiste 2.037 (1,1 %)in za liste opozicije 48.239 volilcev (25,7 %). Na podlagi è opisane-ga sistema delitve mandatov je JNS osvojila 296 ob~in, socialisti 2,kandidati kompromisa 16 in opozicija 54 ob~in. V eni ob~ini so bilevolitve razveljavljene in so jih morali ponoviti.48 Nekdanja SLS je takoosvojila zavidljivo in, upo{tevaje njene uspehe v dvajsetih letih, hkra-ti skromno ~etrtino glasov, ki pa je spet pomenila ve~ino le v slabisedmini ob~in. Mnenje ministra Puclja je bilo tozadevno dovolj zgo-vorno: »Do 15. oktobra so mogli dr. Koro{~evi punkta{i vsaj do nekemere s svojo abstinenco varati nepou~eno javnost, da imajo v narodu{e vedno mo~no zaslombo, pri ob~inskih volitvah pa so se Koro{~evipunkta{i odlo~ili, da otvorijo najostrej{o borbo i potom cerkve i po-tom spovednice, posluùjo~ se pri tem tudi vseh cerkvenih organiza-cij. /.../ Vsa njihova teroristi~na sredstva niso ni~ pomagala. Ni~ jih ni

45 Jutro, 13. 10. 1933, Preklicane kandidature na punkta{kih listah; 14. 10. 1933, Prekli-cane kandidature na punkta{kih listah.

46 Jutro, 14. 10. 1933, Odlo~na beseda.47 Jutro, 16. 10. 1933, Katastrofalen poraz punkta{ke politike; »Poru{ena bajka«; Zahvala

ministra dr. Kramerja.48 Jutro, 17. 10. 1933, 300 ob~in v nacionalnih rokah. Urednik Jutra je objavljene po-

drobne volilne izide v svojem poro~ilu popravil, saj se je namre~ pokazalo, da so bile tri do-mnevno kompromisne liste dejansko liste JNS. Predstavljenih odstotkov popravek bistveno nespremeni. Podrobni izidi po ob~inah so objavljeni v: Jutro, 17. 10. 1933, Podrobni rezultatiob~inskih volitev. Gl. tudi tabelo.


195


moglo re{iti pred porazom. /.../ V dravski banovini, pa tudi izven nje,je obstojalo napa~no prepri~anje odnosno bajka, da je politi~ni vplivdr. Koro{ca na volilce tako mo~an in za vse ve~ne ~ase siguren, daga ne bo nih~e nikoli mogel izpodriniti. 15. oktober ni samo poru{ilte bajke, marve~ je to mnenje s koreninami vred pogazil.«49 NekdanjaSLS je nedvomno doìvela hud udarec.

Po uradnih podatkih je opozicijska SLS na ob~inskih volitvah 15. oktobra 1933osvojila 54 ob~in. V pri~ujo~i tabeli so navedeni izidi zdruèni po posameznih sre-zih.50 Treba pa je poudariti, da gre za uradne izide, ki ne ustrezajo nujno dejanske-mu politi~nemu stanju. Tako lahko za ob~ine Re~ica, @elimlje in Zadreta z gotovo-stjo trdimo, da so po 15. oktobru dobile opozicijsko vodstvo, ~eprav uradni izdidivolilni uspeh pripisujejo JNS.51 V omenjenih ob~inah so namre~ prista{i nekdanjeSLS nastopili na volitvah kot lista JNS, s ~imer so si zagotovili enakopravnej{i statusv ~asu volilnega boja. Dejanski izid oktobrskih volitev tako kljub objavljeni tabeliostaja prikrit.

SREZ JNS OPOZICIJAKOMP.

SOCIALISTILISTE

Breìce (16)* 5488/15** 1015/1 235/0 0/0

Celje (21) 6249/21 2949/0 388/0 417/0

^rnomelj (7) 1991/6 1043/1 0/0 0/0

Dol. Lendava (12) 3578/12 0/0 3275/0 0/0

Dravograd (11) 2930/5 364/1 1517/4 569/1

Gornji Grad (10) 2167/6 743/3 296/1 0/0

Kamnik (18) 4373/11 3027/6 714/1 0/0

Ko~evje (14) 5808/12 2164/2 0/0 0/0

Konjice (7) 1843/6 583/1 780/0 0/0

Kranj (15) 4335/12 2542/3 398/0 0/0

[kofja Loka (9) 2396/7 2269/2 0/0 0/0

Kr{ko (19) 5916/14 2827/3 875/2 0/0

La{ko (8) 3513/4 3415/3 237/1 0/0

Litija (14) 4019/8 2492/3 1292/3 301/0

Ljubljana (24) 9048/21 3860/3 1809/0 0/0

49 Jutro, 19. 10. 1933, Minister Pucelj o polomu klerikalne politike.50 Tabela temelji na podatkih iz Jutra, 17. 10. 1933, 300 ob~in v nacionalnih rokah.51 ZAC, fond Upravno sodi{~e Celje, A. [. 17, 18, 19, zadeve A 401/33, A 483/33 in

A 493/33.


196


SREZ JNS OPOZICIJAKOMP.

SOCIALISTILISTE

Ljutomer (14) 5169/13 2149/1 0/0 0/0

Logatec (12) 3579/10 1610/2 0/0 0/0

Maribor – desni breg (14) 7350/12 1393/2 523/0 0/0

Maribor – levi breg (18) 6259/17 1474/1 332/0 0/0

Metlika (4) 1476/4 587/0 0/0 0/0

Murska Sobota (19) 10027/18 0/0 427/1 0/0

Novo mesto (16) 5439/14 2343/2 316/0 0/0

Ptuj (28) 7993/21 3334/4 1056/3 0/0

Radovljica (15) 4937/11 2287/3 281/0 599/1

Slovenj Gradec (9) 1936/4 2537/5 0/0 151/0

[marje (14) 4569/12 1286/2 548/0 0/0

SKUPAJ (368) 125663/296 48293/54 12024/16 2037/2

** [t. ob~in v srezu** [t. osvojenih glasov/ob~in

*

Dva dni po volitvah v Dravski banovini je v beograjski Narodniskup{~ini nastopil poslanec »lojalne opozicije«52 Ivan Lon~arevi}, zanjim pa {e vrsta njegovih kolegov. V svojih govorih so se lotili neda-vnih volitev v Savski banovini ter pri tem ostro kritizirali ravnanjeoblasti. Zgodile naj bi se {tevilne nezakonitosti, izvajal naj bi se pri-tisk na volilce. Notranji minister, @ika Lazi}, je o~itke ob viharnempritrjevanju poslancev JNS sicer silovito zavrnil, a senca dvoma nadkorektnostjo volitev je vendarle ostala.

Tihi dvom se je nato v nadaljevanju seje razgrnil tudi nad Dravskobanovino. Poslanec Svetislav Hodèra je namre~ vloìl interpelacijona notranjega ministra, v kateri je obtoèval komandirja oro`ni{kepostaje v Morav~ah protizakonitega postopanja. êtudi je sama skup-{~ina njegova izvajanja ostro zavrnila in mu je »moral predsednik na-posled odvzeti besedo«,53 se zdi, da nekdanja SLS svoje tradicionalno

52 Gre za poslance Jugoslovanskega narodnega kluba, ki so pod vodstvom dr. SvetislavaHodère 1. maja 1933 ustanovili Jugoslovansko narodno stranko (oblast jo je priznala 14. fe-bruarja 1934). T. i. Hodèrova stranka je bila zagovornica {estojanuarske deklaracije, hkrati paje predstavljala opozicijo JNS, saj ji je o~itala nedoslednost pri izvajanju smernic Aleksandrovedeklaracije. – Anka Vidovi~ - Miklav~i~, Jugoslovanska narodna stranka v Dravski banovini,v: Zgodovina v {oli 7 (1999), {t. 1, str. 25.

53 Jutro, 19. 10. 1933, Poraèna opozicija se tolaì z interpelacijami...


197


mo~ne podpore v Sloveniji le ni izgubila na po{tenih volitvah. Nekajje pri vsej stvari smrdelo.

Slika, ki sta jo pred volitvami in po njih vestno risala reìmskadnevnika Jutro in Slovenski narod, je imela tudi svojo temno stran,svojo »opozicijsko resnico«, podrobno opisano v posebnem poro~ilunekdanje SLS.54 Minuciozno sestavljen dokument vodstva nekdanjestranke, ohranjen v Pokrajinskem arhivu Maribor, pikantno in {okant-no prikazuje ~isto druga~no podobo volitev. Z nadrobnim podajanjemprimerov politi~nega terorja, neskon~ne nezakonitosti in {tevilnih ne-pravilnosti sname masko reìmu JNS v Dravski banovini. Dokumentnedvomno vzdrì preverbo verodostojnosti, saj njegovi vsebini pri-trjujejo tudi dokumenti iz fonda Milana Stojadinovi}a in fonda DvoraKraljevine Jugoslavije, ohranjeni v Arhivu Srbije in ^rne gore.55

Na podlagi poro~ila lahko sklepamo, da so bile vse nepravilnostivnaprej na~rtovane in sistemati~ne narave.56 Oblast je za svoje po~etjeizkoristila domala vse instrumente in mo`nosti, ki jih je tedaj imela navoljo. Tako naj bi v volilno dogajanje dejavno in na nedopusten na~inposegli sreski na~elniki, oro`niki, dràvni uradi, ban in celo zasebnipodjetniki. Reìm je poleg tega zadnji dan pred volitvami posku{aldiskreditirati opozicijo in si omogo~iti alibi za njeno preganjanje tudis tem, da je med ljudi raz{iril ponarejen letak, ki ga je pripisal nekdanjiSLS. Proti zlove{~i vsebini: »Volilci sedaj je ~as, da se odtrgamo od brez-vestnih Srbov! Volimo povsod liste SLS, katerih vodja je na{ dr. Ko-ro{ec! @ivio republika! Predsedstvo SLS«57 je nekdanja stranka takratuspela {e pravo~asno in dovolj u~inkovito protestirati.

54 PAM, Anton Koro{ec, A. [. 1, spis Ob~inske volitve v Dravski banovini; Gl. tudi: PAM,Anton Koro{ec, A. [. 3, spis Op{tinski izbori u Dravskoj banovini.

55 ASCG 37, Zbirka Milana Stojadinovi}a, fasc. 8/45, Stvarna istina o op{tinskim izborimau Dravskoj banovini; Op{tinski izbori u Dravskoj banovini 15. oktobra 1933; Nezapam~eniteror upravnih organa, àndarmerije i narodnih poslanika u Dravskoj banovini. Tedaj vpliv-ni ~lan nekdanje radikalne stranke, Milan Stojadinovi}, je prosil slovenskega radikala MilanaKoruna, naj mu posreduje kar najbolj stvarno sliko o volitvah. Ohranjeni dokumenti so trije,tako da se zdi, da je imel poleg Koruna {e kak{nega informatorja. Vsebinsko in strukturno stadve poro~ili v veliki meri podobni tistemu, ki je ohranjeno v Pokrajinskem arhivu Maribor.Domnevamo lahko, da je informacije dobival tudi neposredno od vodstva nekdanje SLS. Onepravilnostih pri volitvah pa je bil prav tako obve{~en kralj Aleksander. – ASCG 74, DvorKraljevine Jugoslavije, fasc. 12/23, dopis o volitvah.

56 V zvezi z volilnimi nepravilnostmi v Dravski banovini je poslanec Ivan Lon~arevi}novembra 1933 vloìl interpelacijo na notranjega ministra, ki vsebinsko v glavnem sledi naved-bam iz omenjenega poro~ila. – Stenografske bele{ke Narodne skup{tine Kraljevine Jugosla-vije, II. redovan saziv za 1933/1934 godinu, 14. red. sastanak, 20. 2. 1934, str. 314–317.

57 PAM, Anton Koro{ec, A. [. 1, spis Ob~inske volitve v Dravski banovini, A.


198


Zgolj s protesti pa ni mogla prepre~iti domnevno spornega posto-panja sreskih na~elnikov ob sestavljanju kandidatnih list. Kakor hitronaj bi ti izvedeli, da se je kje pripravljala kaka ne-JNS kandidatna li-sta, so to posku{ali na najrazli~nej{e na~ine prepre~iti. Poro~ilo toza-devno opisuje 18 spornih intervencij. Med sreskimi na~elniki naj bise posebej »odlikoval« nekdanji Maistrov sodelavec, dr. Ivan Seneko-vi~, na~elnik sreza Maribor – levi breg, ki je baje silno rad izkori{~aldolo~bo zakona o dru{tvih, po kateri je bilo treba vse sestanke inzbiranja predhodno prijaviti. Pod to to~ko zakona je na~elnik uvrstiltudi zbiranje ljudi z namenom podpisovanja kandidatne liste. Ko sose tako 17. in 23. septembra 1933 v Benediktu v Slovenskih goricahse{li podpisniki tamkaj{nje liste, je peterico kaznoval z zaporom indenarno kaznijo. Poleg omenjenega pa naj bi dr. Senekovi~ obvladaltudi bolj zvite – spreobnitvene prijeme. Tretjega oktobra je v Sv. Le-nartu v Slovenskih goricah pozval k sebi nosilca tamkaj{nje opozicijskeliste Alojza Bala{kovi~a ter dva kandidata, Ferda Anèla in LudvikaPoljanca. Tudi njim je, podobno kot kandidatom v Benediktu, o~ital,da so imeli neprijavljen sestanek. Toda to pot ni posegel po drasti~nihkaznih, temve~ je domnevno izjavil slede~e: »Stvar radi katere sem vaszasli{al, – je likvidirana pod pogojem, da podpi{ete Vi, kakor tudi vsikandidati in namestniki ’izjavo’.« Besedilo odre{ujo~e izjave se je gla-silo: »Izjava. Mi podpisani s tem prostovoljno prijavljamo na{ pristopv JNS in priznavamo s tem njen program vsedràvnega edinstva Kra-ljevine Jugoslavije. Sv. Anton v Slov. goricah dne....oktobra 1933.«58

Sporno ravnanje sreskih na~elnikov je seveda imelo svoj o~itenvzrok, ki ga je kaplanu Martinu Stari~u prostodu{no priznal podna-~elnik novome{kega sreza Kraj{ek. Tudi Stari~eva zgodba sodi v te-danjo predvolilno »klasiko«. Ker je zbiral podpise za opozicijsko listo,so oro`niki pri njem najprej opravili neuspe{no hi{no preiskavo, natopa so ga aretirali in odpeljali v Novo mesto, kjer ga je Kraj{ek kazno-val z globo 300 dinarjev. Na Stari~ev ugovor, »da je po zakonu do-voljeno pobirati podpise za liste je rekel podna~elnik, da je bila na-mera vlade, da se postavijo samo liste JNS. Ker pa so punkta{i za~elisestavljati svoje liste, je to treba prepre~iti.«59

Opisani posegi sreskih na~elnikov pa seveda ne bi bili mogo~i brezustrezne obve{~evalne podpore, brez podatkov o tem, kje naj posre-dujejo. Reìmski scenarij predvolilne borbe je zaupal to pomembno

58 Prav tam, B/a/3.59 Prav tam, B/a/5–6.


199


nalogo privrèncem JNS. Banovinsko tajni{tvo JNS je tako izdalo po-sebno okro`nico, v kateri je pozvalo svoje prista{e: »1. naj vsakeganasprotnega agitatorja takoj prijavijo sreskemu na~. odnosno andarme-riji; 2. naj pripravijo seznam vseh doma~ih nasprotnih agitatorjev –ob~anov in naj ga takoj po{ljejo na tajni{tvo, da izvr{i potrebne ukrepezoper te agitatorje; 3. ~e kje opazijo, da se zbirajo ljudje v privatnih hi{ahali javnih lokalih, naj takoj opozorijo oro`nike. Zlasti naj pazijo na se-stanke po gostilnah, ker bodo takim gostilni~arjem odvzete koncesije.«Komentar opozicije na ta poziv je dovolj zgovoren: »To je ~isto nava-den poziv na denuncijacije.«60 Domnevamo lahko, da je bil u~inkovit,saj je opozicijskemu poro~ilu priloèn poimenski seznam {tevilnih spor-nih kaznovanj, aretacij in konfinacij.

Svoj dele` k volilni zgodbi sta prispevali tudi èlezni{ka in po{tnadirekcija. Prva naj bi èlezni{kim uslu`bencem prepovedala kandida-turo na listah, ki ne bi bile uradne liste JNS, povrhu pa od njih {ezahtevala, naj podpi{ejo izjavo, da bodo volili dràvno stranko. V na-sprotnem primeru jim je grozila z odpustom. Svoji gro`nji naj bi tudidodala za demokrati~ne volitve nezasli{ano zahtevo: uslu`benci so povolitvah »morali prinesti potrdilo od volilne komisije, da so res glaso-vali za JNS«.61 Podobno naj bi ravnala po{tna direkcija.

Reìmu v te`kih ~asih gospodarske krize tudi ni bilo te`ko v svojvoz vpre~i zasebnih podjetnikov. V poro~ilu je predstavljen primerAlfreda Lauricha, lastnika tovarne usnja v Konjicah, ki je bil 5. oktob-ra poklican k banu Maru{i~u v Ljubljano. Ta naj bi od njega zahteval,da mora kot voja{ki dobavitelj s svojimi delavci vred glasovati za lis-to JNS.

V vro~em predvolilnem obdobju prav tako ni ostalo neopaèno,da naj bi oro`ni{tvo pogosteje kot sicer uporabljalo »surovo silo«. Iz-med popisanih primerov zlasti izstopa peripetija zre{kega organistain tajnika hranilnice, Alojzija Kri`nika. Petega oktobra opoldne ga jeobiskala oro`ni{ka patrulja iz Konjic. Najprej je pri njem izvedla hi{nopreiskavo, nato pa ga je odpeljala na oro`ni{ko postajo v Konjice, kjerga je sprejel oro`nik Marko Padeànin, ki gotovo ni slovel po svojine`nosti. »Brez vsakega nadaljnega zasli{evanja ga [Alojza Kri`nika]

je udaril s pestjo po obrazu ter ga sunil z roko dvakrat v prsa in v hrbetter ga med pretepom psoval: ’ti papeèva kurba, rimska svinja, tiprasica itd. Tudi arhidiakon in tvoj ùpnik bosta isto dobila, kakor ti

60 Prav tam, B/b/6.61 Prav tam, B/c/9.


200


sedaj.’ Nato je patrulja Kri`nika odvedla na sresko na~elstvo, kjer jebil povrhu {e kaznovan z globo 500 dinarjev. Vse to je pripravljenKri`nik pod prisego potrditi.«62

Podobni primeri politi~nega terorja, o katerih so poro~ali iz vsebanovine, so se vrstili vse do 15. oktobra, ko so se na volilni dannaposled kon~ali in hkrati doìveli svoj ne~astni vi{ek. Nasilje in ne-zakonitost sta se tisto nedeljo preselila pred volilne lokale in celo vnjih. Ta, poslednja faza »volilnega boja« JNS, naj bi bila del skrbnopremi{ljenega na~rta vladne stranke, v katerem naj bi ta è vnaprejdolo~ila, koliko ob~in v posameznem srezu lahko osvoji opozicija. êizid volitev v kaki ob~ini kljub vsem predvolilnim naporom JNS ne bibil skladen z na~rtom, bi ga s pomo~jo volilnih odborov preprostopotvorili. Na tej to~ki pa je na~rtu nacionalnega tabora stala nasproti{e zadnja, a najve~ja teàva – predstavniki opozicijskih kandidatnihlist, ki so na podlagi volilne uredbe banskega sveta smeli prisostvo-vati poteku volitev na prav vsakem voli{~u. Tem je bilo torej trebaonemogo~iti delo ali pa jih kar odstraniti z voli{~a. V opozicijskemporo~ilu najdemo {tevilne domnevne primere o tovrstnem po~etju, kise navadno zaklju~ijo z volilnim izidom v prid JNS. V ponazoritevprakti~ne izvedbe volilne taktike JNS navedimo primer iz ob~ine Lim-bu{ pri Mariboru. Tamkaj{nje voli{~e se je v spremstvu narodnegaposlanca Antona Krej~ija pripeljal »kontrolirat« sreski na~elnik MilanMakar. Po pregledu volilne dokumentacije je zgroèn ugotovil, da jedo tedaj kandidatna lista opozicijskega kandidata Avgusta Jaunika pre-jela 69 glasov ve~ kot lista kandidata JNS Godca. V navalu jeze je za~elvpiti na ~lane volilnega odbora: »Zakaj niste ni~ delali«, nato pa izja-vil, »da bodo vsi èlezni~arji odpu{~eni, ki so volili listo Jaunik«. Spor-no dogajanje na voli{~u je malo pred 18. uro dobilo {okantne razse`-nosti, ki so na koncu celo botrovale takoj{nji razveljavitvi volitev. Vvolilni lokal je namre~ vdrla »druhal kakih 30 mladih ljudi« in povsemnemoteno pobrala volilne spise. Mladeni~i so zatem prav tako brezteàv zapustili voli{~e, saj so bili v varstvu sokolov, ki so »delali {pa-lir«. Kandidat JNS Godec je vse skupaj mirno opazoval, »njegova ènapa je med tem pripravila 10–12 litrov vina, ki ga je poslala s kozarcivred v volilni lokal in je povabila, kakor je rekla, pridne sokole, dase pokrep~ajo po trudapolnem delu«.63

*62 Prav tam, B/f/11.63 Prav tam, B/h/16–17; Jutro, 17. 10. 1933, Podrobni rezultati ob~inskih volitev.


201


Z vidika opozicije je dobil volilni izid ~isto druga~ne dimenzije.Sedmina ob~in, kolikor jih je osvojila nekdanja SLS, predstavlja dokajugoden uspeh, s katerim pa biv{a stranka, upo{tevaje »korektnost« vo-litev, ni mogla biti zadovoljna. Z izidom volitev pa prav tako ni mo-gla biti zadovoljna JNS; sedmina opozicijskih ob~in je bila zanjoodlo~no preve~. Boj se je torej moral nadaljevati. Novo prizori{~e spo-pada med JNS in nekdanjo SLS je postala sodna dvorana.

Po zaklju~enih volitvah sta tako oba nezadovoljna tabora zasulaUpravno sodi{~e za Dravsko banovino v Celju s skupno kar 143 pri-to`bami, vloènimi v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi, ki naj bi sezgodile 15. oktobra. Sodi{~e jih je po vrsti obravnavalo vse do pomladi1934. Pri tem je ugodilo skupno petindvajsetim prito`bam in tako raz-veljavilo izid volitev v 25 ob~inah. Od teh, pozitivno re{enih prito`bje bilo 23 takih, kjer se je pritoìla opozicija, le v dveh primerih pa jesodi{~e verjelo argumentom JNS.64 In to kljub dejstvu, da je ministerpravde oktobra 1933 zamenjal sodnike celjskega Upravnega sodi{~as »primernej{imi«. S tem je nekdanja SLS prepri~ljivo dokazala, da okto-brske volitve niso potekale povsem korektno.65

Ob nedvomnem uspehu opozicije pred upravnim sodi{~em pa nimogo~e prezreti, da je z dvema prito`bama uspela tudi JNS, kar na~rno-belo sliko volitev, ki sta jo vsak po svoje risala reìmski tisk innekdanja SLS v svojem poro~ilu, me~e senco. O~itno tudi prepoveda-na SLS ni pristopila k volitvam povsem korektno. V ponazoritev njene-ga volilnega postopanja navedimo dogodke iz Pol{nika, kjer je sodi{~evolitve razveljavilo. Tamkaj{nji volilni lokal je na podìganje predstav-nika opozicijske kandidatne liste, Franca Majcna, in ùpnika JernejaKovi~a ves ~as oblegala ve~ja skupina volilcev, ki je s hrupom, vpit-jem in psovkami komentirala ravnanje volilnega odbora. Volilci somed drugim zahtevali, naj volilni odbor, v nasprotju z zakonom, po-leg Majcna imenuje {e »namestnika predstavnika kandidatne liste«. Tonovo funkcijo naj bi prevzel Anton Ko{ir, v nasprotnem primeru pabi pri{lo do {e ve~jih neredov. Volilni odbor je v strahu zahtevi ugo-dil in v nadaljevanju na voli{~u toleriral dva predstavnika ene liste, kista se neposredno vme{avala v delo volilnega odbora. Sodi{~e je celo

64 Slovenec, 14. 3. 1934, Ob~inske volitve in upravno sodi{~e. Gl. tudi tabelo.65 V zvezi s {tevilom pozitivno re{enih prito`b poudarimo, da je lahko bila po 50. ~lenu

Zakona o ob~inah razlog za razveljavitev volitev samo nepravilnost pri uradnem volilnempostopku. Tako nepravilnosti in celo kazniva dejanja, storjena med volilnim bojem in agitacijo,niso bili zadosten razlog za razveljavitev. – ZAC, Upravno sodi{~e Celje, A. [. 17, zadevaA 433/33.


202


presodilo, da je volilno poslovanje »takoreko~ pre{lo v roke omenjenihdveh oseb, kar je vsekakor vplivalo na opredeljevanje volilcev«. Svojoster nastop na voli{~u pa so prista{i SLS {e dodatno za~inili z grozil-nim pismom, ki so ga na dan volitev ob {estih zjutraj poslali ~lanuvolilnega odbora, Josipu Ani~i~u. Zaklju~ne vrstice teksta z naslovom»Pol{enski Masolini« {olskega upravitelja Ani~i~a gotovo niso pustileravnodu{nega, saj so ga posvarile: »Da boste vzeli na znanje, da vPol{niku ni ve~ mesta za vas in da va{e ìvljenje ni ve~ varno v va{ikoì pa bi sploh ne hotel biti. To vam dam pa zato na znanje da bostevedeli da pravica {e ìvi in se ho~e tudi nad vami ma{~evati zakaj {etudi na Pol{niku bodo v kratkem ~asu delovali peklenski stroji in le-tele bombe in takrat bo vas konec to pa vse zahteva in bo izvr{ila^rna roka.«66

Upravno sodi{~e za Dravsko banovino v Celju je od jeseni 1933 do pomladi 1934obravnavalo 143 prito`b, vloènih v zvezi z nepravilnostmi pri ob~inskih volitvah15. oktobra 1933. Sodi{~e jih je iz formalnih razlogov zavrnilo 16, iz vsebinskih pa102. Petindvajsetim prito`bam je ugodilo in tako razveljavilo izid volitev v 25ob~inah.67 V Zgodovinskem arhivu Celje, ki hrani material sodi{~a, je ohranjenih118 spisov, ki zadevajo problematiko volitev leta 1933.68 Zadeve, o katerih jesodi{~e odlo~alo, so po abecednem redu ob~in razvr{~ene v naslednji tabeli. Se-znamu je dodan sklep sodi{~a in politi~na skupina, ki ji je pripadal prito`nik (for-malno se je na volilni potek v neki ob~ini pritoìla fizi~na oseba, ki je morala bitivpisana v volilni imenik te ob~ine). Rezultati oktobrskih volitev so pripisani poporo~anju Slovenca.69

OBÎNAZMAGOVALEC

PRITO@NIKSKLEP UPRAVNEGA [TEVILKA

VOLITEV SODIŠÂ V CELJU ZADEVE

Arti~e Opozicijska lista JNS Prito`ba se zavrne 488/33

Bodinci JNS Opozicija Prito`ba umaknjena 528/33

Bogojina Kompromisna lista JNS Prito`ba se zavrne 435/33

Borovnica JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 460/33

Breznica JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 447/33

Cerklje pri Kranju JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 498/33

Cerkvenjak JNS Opozicija Prito`bi se ugodi 434/33

Cezanjevci JNS Opozicija Prito`bi se ugodi 414/33

66 ZAC, Upravno sodi{~e Celje, A. [. 17, zadeva A 422/33.67 Slovenec, 14. 3. 1934, Ob~inske volitve in upravno sodi{~e.68 ZAC, Upravno sodi{~e Celje, A. [. 16–20; gl. tudi: A. [. 1, Indeks A in F spisov 1933.69 Slovenec, 17. 10 1933, Ob~inski volilni izidi; 18. 10. 1933, Izid ob~inskih volitev.


203


OBÎNAZMAGOVALEC



^ren{ovci Kompromisna lista JNS Prito`ba se zavrne 525/33

^re{njevci Opozicijska lista Opozicija Prito`ba umaknjena 412/33

^rnomelj – okolica Opozicijska lista Opozicija Prito`ba se zavrne 458/33

Dornava JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 416/33

Dovje – Mojstrana JNS JNS Prito`ba vloèna po preteku roka 547/33

Dragatu{ JNS Opozicija Prito`ba ni pravilno kolkovana 478/33

Fara JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 491/33

Gomilsko JNS Opozicija Prito`bi se ugodi 457/33

Gori{nica Opozicijska lista JNS Prito`ba se zavrne 464/33

Gornji Grad – okolica Opozicijska lista JNS Prito`ba se zavrne 496/33

Gornji Slave~i JNS JNS Prito`ba ni pravilno kolkovana 402/33,403/33,533/33

Gradac – Podzemelj Opozicijska lista Opozicija Prito`ba se zavrne 471/33

Griè JNS Opozicija Prito`ba ni pravilno kolkovana 527/33

Ho~e JNS Opozicija Prito`bi se ugodi Spisni ohranjen

Hrastnik – Dol Opozicijska lista JNS Prito`ba se zavrne 409/33

Hum Opozicijska lista JNS Prito`ba se zavrne 482/33

Jakobski Dol JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 497/33

Jesenice JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 540/33

Jeìca JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 477/33

Jurklo{ter JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 484/33

Jurovski Dol Opozicija JNS Prito`bi se ugodi Spisni ohranjen

Kamnik – okolica Opozicijska lista JNS Prito`ba ni pravilno kolkovana 500/33

Kamni{ka Bistrica Kompromisna lista JNS Prito`ba se zavrne 499/33

Kog JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 419/33

Komenda Opozicijska lista JNS Prito`ba se zavrne 421/33

Konjice – okolica JNS Opozicija Prito`ba ni pravilno kolkovana 548/33

Ko{aki JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 433/33

Kora~ice Opozicijska lista JNS Prito`ba ni pravilno kolkovana 539/33

Kovor Opozicijska lista JNS Prito`ba se zavrne 537/33

Kozje JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 453/33

Kranj JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 467/33


204


OBÎNAZMAGOVALEC



Krièvci JNS Opozicija Prito`bi se ugodi 413/33

Krka JNS JNS Prito`ba se zavrne 538/33

Kr{ko JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 427/33

Kr{ko – okolica JNS Opozicija Prito`ba ni pravilno kolkovana 526/33

Lesce JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 446/33

Ljubno Kompromisna lista JNS Prito`ba se zavrne 495/33

Ljutomer – okolica JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 411/33

Lukovica Kompromisna lista JNS Prito`ba se zavrne 490/33

Ma~kovci JNS JNS Prito`ba se zavrne 418/33

Maj{perg JNS JNS Prito`ba se zavrne 406/33

Menge{ Opozicijska lista JNS Prito`ba se zavrne 451/33

Metlika – okolica JNS Opozicija Prito`bi se ugodi 522/33

Morav~e JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 544/33

Motnik JNS Opozicija Prito`bi se ugodi 462/33

Mozirje – okolica Opozicijska lista JNS Prito`ba se zavrne 404/33

Naklo JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 440/33

Oplotnica JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 432/33

Ormo` JNS JNS Prito`ba se zavrne 423/33

Oselica JNS Opozicija Prito`ba vloèna po preteku roka 536/33

Oslu{evci JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 417/33

Pesnica JNS Opozicija Prito`bi se ugodi 429/33

Pod~etrtek Opozicijska lista JNS Prito`ba se zavrne 428/33

Polskava JNS JNS Prito`ba se zavrne 436/33

Pol{nik Opozicijska lista JNS Prito`bi se ugodi 422/33

Predoslje Opozicijska lista JNS Prito`ba se zavrne 407/33

Preserje JNS Opozicija Prito`bi se ugodi 470/33

Ptujska Gora Kompromisna lista JNS Prito`ba ni pravilno kolkovana 542/33

Ra~e pri Mariboru JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 466/33

Rade~e JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 485/33

Rajhenburg JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 465/33

Re~ica ob Savinji JNS prava JNS Prito`ba se zavrne 401/33,492/33

Ribnica – okolica JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 476/33

Roga{ka Slatina JNS Opozicija Prito`bi se ugodi 431/33


205


OB^INAZMAGOVALEC



Rovte Opozicijska lista JNS Prito`ba se zavrne 524/33

Selca JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 441/33

Senarska JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 473/33

Sevnica ob Savi JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 487/33

Slatina – Radenci JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 468/33

Slovenja vas JNS Opozicija Prito`bi se ugodi 424/33

Smlednik JNS Opozicija Prito`bi se ugodi 439/33

Sorica JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 443/33

Sromlje JNS Opozicija Prito`bi se ugodi 420/33

Sv. Ana JNS JNS Prito`ba se zavrne 534/33

Sv. Jo{t Opozicijska lista JNS Prito`ba se zavrne 454/33

Sv. Jurij ob [~avnici JNS Opozicija Prito`bi se ugodi 472/33

Sv. Jurij pri Celju JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 531/33

Sv. Kri` pri Kostanjevici JNS Opozicija Prito`bi se ugodi 469/33

Sv. Kri` pri Litiji JNS Opozicija Prito`bi se ugodi 530/33

Sv. Urban JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 481/33

[~avnica JNS Opozicija Prito`bi se ugodi 430/33

[en~ur JNS Opozicija Prito`bi se ugodi 444/33

[kofja vas JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 452/33

[marje pri Jel{ah Opozicijska lista JNS Prito`ba se zavrne 529/33

[martno ob Paki Opozicijska lista JNS Prito`ba se zavrne 474/33

[martno pri Litiji JNS Opozicija Prito`bi se ugodi 415/33

[martno v Ro`ni dolini JNS Opozicija Prito`bi se ugodi 438/33

[o{tanj JNS Opozicija Prito`ba ni pravilno kolkovana 396/33,397/33

[t. Jernej Opozicijska lista JNS Prito`bi se zavrneta 489/33,532/33

[t. Jurij pri Grosuplju JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 449/33

Trata JNS Opozicija Prito`bi se ugodi Spisni ohranjen

Trbovlje Opozicijska lista JNS Prito`ba se zavrne 450/33

Va~e JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 456/33

Velenje Opozicijska lista JNS Prito`ba se zavrne 437/33

Ver`ej JNS Opozicija Prito`bi se ugodi 410/33


206


OB^INAZMAGOVALEC



Videm JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 448/33

Videm – Dobrepolje Opozicijska lista JNS Prito`ba se zavrne 480/33

Vi{nja Gora Kompromisna lista JNS Prito`ba se zavrne 463/33,520/33,535/33

Vitanje JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 459/33

Vodice JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 461/33

Vransko – okolica Opozicijska lista Opozicija Prito`bi se ugodi 455/33

Zadreta JNS prava JNS Prito`ba se zavrne 493/33

Zagorje JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 445/33

Zagradec JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 479/33

Zgornja [i{ka JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 494/33

Zidani most JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 486/33

Zminec JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 442/33

@elimlje JNS prava JNS Prito`ba se zavrne 483/33

@u`enberk JNS Opozicija Prito`ba se zavrne 475/33

*

Sodna razveljavitev volitev v petindvajsetih ob~inah je skupaj zzaklju~kom komasacije marca 1934, in spremembami ob~inskih oze-melj, napovedala volilno dogajanje tudi v letu 1934. Tedaj so noveob~inske uprave volili v 67 ob~inah, od tega v dvajsetih zaradi raz-veljavitvenih sklepov upravnega sodi{~a.70 Opozicija in nacionalni ta-bor sta se tako vnovi~ podala v boj za glasove. Toda gore~nosti in ost-rine, ki sta elektrili ozra~je jeseni 1933, spomladi 1934 ni bilo ve~.Nekdanja SLS je sicer tudi na ponovne volitve osredoto~ila »vse svojesile«, a jo je Jutro le zadovoljno podu~ilo: »Ako bi sedaj pri vseh tehvolitvah zmagali opozicionalci, bi to na kon~nem rezultatu prav ni~ne spremenilo. [e vedno bi bile {tiri petine slovenskih ob~in v na-cionalnih rokah.«71

Kon~ni rezultat se res ni bistveno spremenil. Na ponovnih volit-vah 3. junija 1934 je v osemnajstih od dvajsetih ob~in zmagala JNS intako samo {e potrdila svoj uspeh iz leta 1933. Pri tem je bila na sim-

70 Jutro, 18. 3. 1934, Zaklju~na komasacija slovenskih ob~in; @ontar, Ob~ine v Sloveniji,str. 617.

71 Jutro, 24. 3. 1934, Ponovne ob~inske volitve.


207


bolni ravni zanjo najslaj{a zmaga v ob~ini Sv. Jurij ob [~avnici, rojstniob~ini Antona Koro{ca. Tam so se po poro~anju Jutra nekdanji ~laniSLS s posebno vnemo lotili popravila »sramote«. »Tudi mnogo vina seje sto~ilo za ’Koro{~evo zmago’,« a je bilo vse zaman.72 JNS je pov-sod, razen v dveh gorenjskih ob~inah, triumfirala. Biv{a SLS je v po-novnem volilnem boju osvojila le ob~ini [en~ur in Smlednik.

Nedokon~ana komasacija ob~in, posledi~ne ozemeljske spremembe ob~inskihteritorijev in razveljavitev volitev v 25 ob~inah so napovedali volilno dogajanjetudi v letu 1934. Tedaj so bile izvedene volitve v 67 ob~inah, od tega v dvajsetihzaradi odlo~itev Upravnega sodi{~a.73 V pri~ujo~i tabeli je po abecednem vrstnemredu na{tetih vseh 25 ob~in, kjer je sodi{~e volitve razveljavilo. V treh ob~inah(Gomilsko, [martno v Ro`ni dolini, Vransko – okolica), te sploh niso bile razpisane,v Jurovskem Dolu in ob~ini Roga{ka Slatina – okolica pa ni podatkov o njihovempoteku. Pri ob~inah Pesnica in Preserje je kot formalni razlog za ponovne volitvenavedena poznej{a sprememba ob~inskega ozemlja in ne sklep Upravnegasodi{~a.74 Izidi volitev so pripisani po poro~anju Jutra.75

OBÎNA PONOVNE VOLITVE VZROK PONOVITVE SLU@BENI LIST ZMAGOVALEC

Cerkvenjak 22. marec 1934 Sklep Uprav. sod. Sl. l. 140/14 1934 JNS

Cezanjevci 25. maj 1934 Sklep Uprav. sod. Sl. l. 433/34 1934 JNS

Gomilsko Volitev ni bilo

Ho~e 10. junij 1934 Sklep Uprav. sod. Sl. l. 450/37 1934 JNS

Jurovski Dol 29. maj 1934 Sklep Uprav. sod. Sl. l. 438/35 1934 Ni podatkao poteku

Krièvci 23. maj 1934 Sklep Uprav. sod. Sl. l. 433/34 1934 JNS

Metlika – okolica 13. maj 1934 Sklep Uprav. sod. Sl. l. 399/33 1934 JNS

Motnik 18. marec 1934 Sklep Uprav. sod. Sl. l. 95/9 1934 JNS

Pesnica 14. junij 1934 Sprem. ob~in. ozem. Sl. l. 452/37 1934 JNS

Pol{nik 15. april 1934 Sklep Uprav. sod. Sl. l. 155/16 1934 JNS

72 Jutro, 29. 5. 1934, Druga nacionalna zmaga v Koro{~evi rojstni vasi.73 @ontar, Ob~ine v Sloveniji, str. 617.74 SL Kraljevske banske uprave Dravske banovine, leto 1934. Gl. zgoraj navedene zvezke

in strani.75 Jutro, 23. 3. 1934, Zasluèna blamaà; 24. 3. 1934, Ponovne ob~inske volitve; 27. 3.

1934, Zopet tri volitve, zopet tri zmage!; 10. 4. 1934, Nova zmaga pri ob~inskih volitvah; 16. 4.1934, Trikratna zmaga JNS v litijskem srezu; 14. 5. 1934, Nov uspeh JNS; 24. 5. 1934, Noveob~inske volitve, nove zmage; 29. 5. 1934, Druga nacionalna zmaga v Koro{~evi rojstni vasi;31. 5. 1934, Potrjene volitve v [martnem pri Litiji; 4. 6. 1934, Dve klerikalni zmagi na {en~ur-skem terenu; 13. 6. 1934, Sijajna zmaga JNS v mariborski okolici; 16. 6. 1934, Ponovne volitvev Pesnici; 9. 7. 1934, Novi uspehi JNS pri ob~inskih volitvah.


208


OBÎNA PONOVNE VOLITVE VZROK PONOVITVE SLU@BENI LIST ZMAGOVALEC

Preserje 8. julij 1934 Sprem. ob~in. ozem. Sl. l. 459/38 1934 JNS

Roga{ka Slatina – okolica 1. julij 1934 Sklep Uprav. sod. Sl. l. 400/33 1934 Ni podatkao poteku

Slovenja vas 25. marec 1934 Sklep Uprav. sod. Sl. l. 140/14 1934 JNS

Smlednik 3. junij 1934 Sklep Uprav. sod. Sl. l. 400/33 1934 Opozicija

Sromlje 25. marec 1934 Sklep Uprav. sod. Sl.l. 144/15 1934 JNS

Sv. Jurij ob [~avnici 26. maj 1934 Sklep Uprav. sod. Sl. l. 433/34 1934 JNS

Sv. Kri` pri Kostanjevici 8. april 1934 Sklep Uprav. sod. Sl. l. 179/19 1934 JNS

Sv. Kri` pri Litiji 15. april 1934 Sklep Uprav. sod. Sl. l. 155/16 1934 JNS

[~avnica 23. marec 1934 Sklep Uprav. sod. Sl. l. 140/14 1934 JNS

[en~ur 3. junij 1934 Sklep Uprav. sod. Sl. l. 400/33 1934 Opozicija

[martno pri Litiji 15. april 1934 Sklep Uprav. sod. Sl. l. 155/16 1934 JNS

[martno v Ro`ni dolini Volitev ni bilo

Trata 25. marec 1934 Sklep Uprav. sod. Sl. l. 155-156/16 1934 JNS

Verèj 21. maj 1934 Sklep Uprav. sod. Sl. l. 433/34 1934 JNS

Vransko – okolica Volitev ni bilo

»@alostni sadovi«, ki so se po mnenju Jutra rodili na Gorenjskem,pa so imeli sila zanimivo ozadje. Volilni uspeh opozicije v omenjenihdveh ob~inah je bil namre~ doseèn s pomo~jo nestrankarske organi-zacije Boj, znotraj katere so se zdruèvali nekdanji vojaki, rezervni~astniki in vojni invalidi razli~ne politi~ne provenience.76 êtudi se jeta organizacija zavzemala za avtoritativni reìm in integralno jugoslo-vanstvo, je v {estojanuarskih razmerah predstavljala nekak{no opozi-cijo ali vsaj politi~no konkurenco JNS, in je tako v prenekaterem srezuDravske banovine sluìla kot zato~i{~e prista{em nekdanje SLS, ki so{e zmerom bili brez svoje stranke.77

Ko so se nekateri ~lani vodstva Boja januarja 1935 zavzeli za zdru-ìtev s profa{isti~nim gibanjem Zbor srbskega politika Dimitrija Ljo-ti}a,78 so znotraj organizacije zanetili silen nemir. Del ~lanstva se se-

76 Jutro, 4. 6. 1934, Dve klerikalni zmagi na {en~urskem terenu.77 Predsednik krajevne organizacije Bojevnikov v Rajhenburgu je 22. januarja 1935 v pis-

mu Antonu Koro{cu zatrdil, da tvorijo ~lanstvo Boja »po ve~ini mo`je iz biv{e S.L.S.«. Namero,da bi dru{tvo postalo okvir delovanja prista{ev nekdanje SLS, so med drugim opazili sreskina~elniki v Zagorju, Logatcu, Kranju, kot tudi rezervni oficirji v Konjicah. – PAM, Anton Koro{ec,A. [. 5; AS 68, Kraljevska banska uprava Dravske banovine, Upravni oddelek, spisi 13287,5212/3, 3818 in resolucija rezervnih oficirjev z dne 17. 4. 1934 (fasc. 9001–10500).

78 PAM, Anton Koro{ec, A. [. 5, okro`nica Osrednjega izvr{nega odbora Boja z dne 4. 1. 1935.


209


veda ni strinjal s tezo, da je treba »pretrgati ’popkovino, s katero soprira{~eni na prej{njo stranko’«. V prizadevanjih podpredsednika Sta-neta Vidmarja so videli nevaren poskus: »potom bojevnikov razbitipoliti~ni krog slovenskih ljudi, ki so se zbirali in se {e zbirajo okrogdr. Koro{ca.«79 Vloga Boja v strukturi nekdanje SLS tako nedvomno nibila zanemarljiva, pomen organizacije pa je prav zato brez teàv pre-poznal tudi slovenski del JNS. Do spopada s Stanetom Vidmarjem jepri{lo è februarja 1934 na 5. seji V. zasedanja banskega sveta. NaVidmarjevo ostro kritiko vladne gospodarske politike je repliciral vi-soki funkcionar slovenskega dela JNS, Franjo Lipold, in ga jasno opo-zoril, da ni mogo~e politizirati »na isti na~in, kot v polpretekli dobi«.Vsaka kritika mora biti namre~ »pozitivna«. Po Lipoldovem govoru seje k besedi znova prijavil Vidmar, a ga je ban v skladu s svojimi pri-stojnostmi zavrnil. S tem dejanjem je tedaj uspel prepre~iti »nadaljnjozaostritev politi~ne razprave«.80

Delovanje Boja, »zbirali{~a« prista{ev nekdanje SLS, je nato maja1934 obsodil Albert Kramer. Po njegovih besedah je »{iroke krogenarodno zavednih Slovencev /.../ s posebnim ogor~enjem /navdajalodejstvo,/ da so se v mnogih krajih protireìmski punkta{ki elementipolastili bojevni{ke akcije, da pod to krinko sku{ajo formirati svoje èrazbite vrste, ko svoje stare stranke obnoviti ne morejo«.81 Podobneobsodbe so v naslednjem mesecu nato redno polnile strani Jutra.Ugotovitve, da pod bojevni{ko zastavo »mar{ira klerikalizem«,82 so seme{ale z razmi{ljanji, kako »vse to ni samo – mimogrede«.83 Po pisanjuliberalnega tiska naj bi na bojevni{kem shodu v Breìcah tudi od-mevala znana gesla: »Dol z reìmom!«, »@ivio Koro{ec!« in podobna.84

Kljub navedenemu pa JNS proti Boju ni ukrepala; v maju in v za~etkujunija se je zadovoljila z medijsko ofenzivo. Organizacija ji namre~ {eni povzro~ila dejanske {kode.

Po ponovnih ob~inskih volitvah na Gorenjskem, ko je nekdanja SLSv okviru Boja dosegla prve izmerljive rezultate, pa vodstvo sloven-skega dela JNS tak{nega stanja ni moglo ve~ dopu{~ati. @e dan po vo-litvah, 4. junija 1934, je banovinski odbor JNS Dravske banovine spre-jel obsojajo~o resolucijo, ki jo je 16. junija potrdilo tudi predsedstvo

79 PAM, Anton Koro{ec, A. [. 5, Delegatom »Boja«.80 Stiplov{ek, Banski svet Dravske banovine 1930–1935, str. 215–216.81 Jutro, 8. 5. 1934, Minister dr. Kramer o aktualnih javnih vpra{anjih.82 Jutro, 9. 5. 1934, Ob~ni zbor vzorne politi~ne organizacije.83 Jutro, 2. 6. 1934, Z bojevni{kega shoda v Konjicah.84 Jutro, 13. 5. 1934, Politika gnilih jajc.


210


JNS.85 V uradnem komunikeju so tedaj pojasnili, da so »povodom raz-nih akcij na terenu, ki pod nepoliti~nim in izvenstrankarskim imenomdejansko razvijajo politi~no delovanje /,sprejeli sklep,/ da ~lani JNSne morejo v nobenem pogledu sodelovati niti na kaki politi~ni akcijiizven okvira JNS, niti ne morejo biti ~lani organizacij, ki izvajajo takeakcije«.86 JNS je Boju dokon~no obrnila hrbet.

*

Ob zaklju~ku obravnave ob~inskih volitev si lahko zastavimo vpra-{anje, ~emu je nekdanja SLS sploh nastopila na volitvah, saj je nena-zadnje novembra 1931 ob pomembnej{ih skup{~inskih volitvah uspe{-no propagirala abstinenco.87 Politi~ne razmere v dràvi izpred slabihdveh let se namre~ niso spremenile na bolje. Strankini voditelji so biliv konfinaciji, {ir{e demokratizacije politi~nega ìvljenja pa v kratkem{e ni bilo pri~akovati. Moèn vzgib za udele`bo na volitvah lahkoi{~emo v dejstvu, da so predsedniki ob~in volili ~lane Senata, kamorsi je gotovo èlela tudi nekdanja SLS,88 in v naporni ter dolgotrajniopozicijski drì, ki bi ob nadaljevanju utegnila pomeniti samouni~enje.Pri tehtanju dejanskih politi~nih posledic udele`be nekdanje strankena volitvah pa zanjo prevladajo negativna dejstva. Kljub vsem napo-rom ni uspela osvojiti dovolj ob~in, da bi lahko izvolila svoje senator-je; z dobrim dose`kom na volitvah pa je hkrati onemogo~ila volitve vustavno predvideni banovinski svet Dravske banovine, kjer bi lahkonjeni predstavniki izraàli svoja stali{~a. Reìm se je po ob~inskihvolitvah preprosto ustra{il uspeha nekdanje SLS in je zato volitve ba-novinskega sveta »odloìl«.89

Hrva{ki politik Ante Trumbi} je po volitvah zapisal, da bi se najvodilni krog nekdanje SLS zaradi nastopa na volitvah pokesal, saj je

85 Nova doba, 18. 6. 1934, Predsedstvo JNS je obsodilo takozvano bojevni{ko akcijo.86 Jutro, 17. 6. 1934, Uni~ujo~a obsodba bojevni{tva.87 Pri tem opozorimo na pomembno dejstvo, da se je najmo~nej{a hrva{ka opozicijska

stranka pred {estim januarjem, HSS dr. Vladka Ma~ka, tudi ob ob~inskih volitvah 1933 odlo~ilaza volilno abstinenco. Svoje prista{e iz Vrba{ke banovine je v letaku pozvala, naj ne odidejo navoli{~a, saj: »Te volitve niso razpisane zaradi tega, da se ljudstvu zares da ob~inska samouprava;ampak zato, da se z navideznim glasovanjem vrè pesek v o~i in dokaè, da ljudstvo sprejemato stanje in da zaupa v ta reìm. S tem se èli preslepiti javno mnenje doma in v tujini in ustvaritivtis, kot da ob~ine niso ve~ pod imenovanimi komisarji, ampak so predane pod ljudsko upra-vo.« – Arhiv Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti (AHAZU), Arhiv dr. Ante Trumbi}a,A. [. 135, Politi~ke bilje{ke iz godine 1933, Naputak (izbornicima) povodom izbora raspisa-nih za seoske op}ine Vrba{ke banovine 6. kolovoza (avgusta) 1933. godine.

88 Na volitvah Senata februarja 1935 je nekdanja SLS dejansko nastopila s svojo kandidatnolisto, kar bomo natan~neje obravnavali v nadaljevanju.

89 Stiplov{ek, Banski svet Dravske banovine leta 1933, str. 250–251.


211


pri takem izidu s svojo udele`bo zgolj storil uslugo reìmu. V pogo-voru z Josipom Smodlako je »aktivno« politiko v tedanjih razmerah ostroobsodil. Ko mu je Smodlaka kljub vsemu ugovarjal in pripovedoval,kako se je srbska opozicija udeleìla volitev »pod slu`beno firmo JNS«in da je o~itno treba za~eti z »akcijo«, si je zastavil razburjeno retori~novpra{anje: »Kak{na je ta opozicija? Opozicija srbijanska! To je odgo-vor.« Smodlaka je nadaljeval, da pasivnost o~itno »ni dobra« in da se jetreba »organizirati«. Kralj namre~ ne misli popu{~ati. Za aktivno skup-no politiko so po njegovem mnenju bili vsi, tudi Koro{ec, ki naj bimu dejal, »da on ho~e s Hrvati, da on ~aka, ampak se mu ni~ ne spo-ro~a, da on ~aka ’program’«. Nezaupljivi in pronicljivi Trumbi} je obtem zgolj pripisal cini~ni »A, ha!«. Koro{ec mu nikakor ni bil simpati~enpolitik.90 Smodlaka je ob debati o aktivni in pasivni politiki {e navrgelTrumbi}u, da so se Slovenci (prepovedana SLS) udeleìli ob~inskihvolitev, na kar je Trumbi} odgovoril: »Ja, ampak danes se tudi onikesajo, ko niti predstavnikov list niso spustili v volilni lokal in ko sojim dali take rezultate, ki so jih oni iz Beograda hoteli. Sedaj si Slo-venci grizejo prste, ker so z glasovanjem storili vladi uslugo. Ljudstvoje s tem, ko je glasovalo, pokazalo, da sprejema in ta zakon in to stanje.V ljudstvo so vnesli zmedo in zme{njavo ter se preve~ osramotili. Da-nes pravijo: Prav so imeli Hrvati. ê spet vidi{ Koro{ca, mu povej,kaj so dokazali on in njegovi. Ko smo è 11. 6. sklenili, da ne gremona volitve, saj s tem zakonom to ne gre, je on tako lepo sledil Hrva-tom, da je {el na volitve in s tem desavuiral Hrvate.« Na koncu je {epribil, kako je »sama sre~a, da je vlada pustila Kramerju onemogo~itiklerikalce«, kajti v nasprotnem primeru – ~e bi vlada slu~ajno èleladokazati, da nima Kramer za seboj naroda, temve~ Koro{ec, in seodlo~ila »pripeljati klerikalce na oblast, kar bi ti kot la~ni volkovi takojsprejeli, bi to vneslo veliko zmedo v na{ svet, saj bi lahko kdo mislil,da so to le bile volitve, ki so dale ljudstvu mo`nost, da pride do ob-~inske uprave«.91

Zadnja Trumbi}eva ugotovitev o »la~nih volkovih« in vtisu, ki soga ustvarili, naposled namiguje {e na eno mo`no razlago udele`benekdanje SLS na volitvah. Morda so njeni prista{i s Koro{cem na ~eluèleli prav to; pokazati stvarno in jasno èljo sodelovati z reìmom.

90 Trumbi} je tudi domneval, da je Smodlakino obiskovanje Koro{ca v konfinaciji dogo-vorjeno s pravkom nekdanje SDS, Vilderom.

91 AHAZU, Arhiv dr. Ante Trumbi}a, A. [. 135, Politi~ke bilje{ke iz godine 1933, bele`kao pogovoru z Josipom Smodlako 30. 10. 1933.


212


Z volilno udele`bo so nenazadnje priznali temelje, na katerih je stal,mu ponudili roko, a hkrati dali vedeti, da so mo~an dejavnik z mo~nopodporo v volilnem telesu.

Hvarski pogovori

Ko je oktobra 1933 eden prvakov nekdanje KDK, Josip Smodlaka,spra{eval Trumbi}a, ~e bi bilo mogo~e priti v stik z zaprtim Ma~kom,je dobil oster odgovor: z vodjo nekdanje HSS è osem mesecev nih~eni spregovoril, saj je »hermeti~no zaprt«. V Beogradu naj bi bili mnenja,da se z njim ni mogo~e pogovarjati in sklepati sporazuma.92 S hrva-{kim »punkta{em« so o~itno opravili nadvse ostro, ostreje kot z ljubljan-skim »punkta{em« Koro{cem. Razmere, v kakr{nih je ta ìvel v konfi-naciji, so bile bistveno druga~ne. Dvor je br`kone menil, da se je znjim kljub punktacijam {e mogo~e pogovarjati.

Dejanska potreba po dialogu z opozicijskimi skupinami je takoj popoplavi njihovih resolucij, ki so odlo~no pokazale neuspeh kraljeve-ga osebnega reìma, spet postala nadvse aktualna. Kakr{nikoli resnej{ipremiki seveda niso bili uresni~ljivi brez sodelovanja vsaj dela »pre-povedane« politike. Za sanacijo razmer v Jugoslaviji sta si tedaj {eposebej prizadevali Velika Britanija in Francija. Po mnenju uradnegaLondona je Srbija pripeljala Jugoslavijo na rob propada, morebitenrazpad dràve pa bi privedel do resnih mednarodnih zapletov. Zatosi je bilo treba prizadevati za ponovno demokratizacijo in uvedbofederativnega na~ela. Anonimni vir iz pra{kega zunanjega ministrstvaje ~lanu nekdanje HSS Juraju Krnjevi}u celo zaupal, kako sta VelikaBritanija in Francija dali Beogradu trimese~ni ultimat, da uvede de-mokrati~ni sistem in federalizira dràvo.93 Vzporedno z napetostjo vJugoslaviji je rasel tudi zaplet na mednarodnopoliti~nem podro~ju. Po

92 AHAZU, Arhiv dr. Ante Trumbi}a, A. [. 135, Politi~ke bilje{ke iz godine 1933, bele`kao pogovoru s Smodlako dne 30. 10. 1933. Pozneje, konec februarja ali za~etek marca 1934, jekralj preko [uba{i}a le vzpostavil stik z Ma~kom. – Stojkov, Opozicija, str. 272; ve~ o tem gl.v: Ljubo Boban, Ma~ek i politika Hrvatske selja~ke stranke 1928–1941. Iz povijesti hrvatskogpitanja (1. knjiga), Liber, Zagreb 1974, (dalje: Boban, Ma~ek i politika HSS), str. 121–131.

93 V pismu Krnjevi}u pi{e, kako »gre akcija v tej smeri, da se spremembe izvedejo tako, dase ohrani Aleksander. Dràva bi naj bila razdeljena na {tiri federativne dràve, in sicer 1) Voj-vodina, Srem, Srbija, ^rna gora in Makedonija, 2) Bosna in Hercegovina (po vsej priliki z Ju`noDalmacijo), 3) Hrva{ka, Slavonija in Dalmacija (brez Ju`ne Dalmacije). 4) Slovenija. Kak{nekompetence bi naj imele federativne dràve, nisem izvedel. Vse to bi izpeljal kralj.« – AHAZU,Arhiv dr. Ante Trumbi}a, A. [. 135, politi~ke bilje{ke iz godine 1933, prepis pisma Pepici (naj-verjetneje Krnjevi}u) z dne 19. 1. 1933.


213


vzponu nacistov na oblast v Nem~iji in njihovih prizadevanjih po pri-klju~itvi Avstrije se je jugoslovanska nasprotnica Italija zbliàla z Alek-sandrovo zaveznico Francijo.94 Zdruìlo ju je nasprotovanje politikiNem~ije, kar nikakor ni ustrezalo jugoslovanskemu kralju. Aleksanderse je namre~ {e zmerom bal restavracije Habsburànov in mo~negaitalijanskega vpliva v Avstriji. Njena priklju~itev Nem~iji bi bila zatozanj povsem elegantna in ugodna re{itev.95 V Hitlerju je videl do-brodo{lega protirimskega zaveznika, ~igar vzpon in ukrepe, zlastiobra~un z napredno opozicijo, je spremljal z velikimi simpatijami. Pobesedah britanskega poslanika v Beogradu, sira Nevilea Hendersona,naj bi bil celo »navdu{en hitlerjanec /in to/ ne glede na svoje ~e{ko-slova{ke prijatelje«.96 V tako napetih razmerah in pod vtisom ohla-jevanja odnosov s staro zaveznico Francijo je imel {e en razlog ve~,da se posveti notranjepoliti~nim razmeram v svoji dràvi in jih v inte-resu lastne, pa tudi evropske stabilnosti umiri.97

*

[e preden je Aleksander za~el s svojo akcijo, so s konkretnim po-liti~nim na~rtom nastopili srbski radikali. Na pobudo Laze Markovi}aso stopili v stik z vodstvi nekdanjih SLS in JMO ter jima predstaviliidejo o fuziji teh treh nekdanjih strank. Povezavo bi tudi uradno lega-lizirali, s tem priznali temelje {estojanuarskega reìma in se udeleìlidràvnih poslov. Velikopotezen na~rt, ki pa je, razumljivo, naletel naogor~enje pri drugih dveh strankah beograjskega opozicijskega bloka– zemljoradnikih in demokratih. Rahljanje vezi med njimi je {e posebejprizadelo prvaka nekdanjih demokratov Davidovi}a. Aci Stanojevi}u

94 Vlade jugoslovanskih zaveznic, ki so si {e januarja 1933 odlo~no prizadevale za uvedbodemokracije v Aleksandrovi dràvi, so pod vtisom zunanjepoliti~nih premikov kmalu spreme-nile svoje stali{~e. Po vzponu Hitlerja na oblast je vpra{anje demokracije izgubilo svoj pomen.Po trditvi Svetozarja Pribi}evi}a, zaupani septembra 1933 Hinku Krizmanu, je osrednji pro-blem postalo Podonavje z Avstrijo. – AHAZU, Arhiv dr. Ante Trumbi}a, A. [. 135, Politi~kebilje{ke iz godine 1933, bele`ka o pogovoru s Krizmanom 14. 9. 1933.

95 Tovrstni razlogi so tudi botrovali temu, da je po neuspelem nacionalsocialisti~nem pu~uv Avstriji 25. julija 1934 Aleksander tamkaj{njim nacistom ponudil gostoljubje. Ve~ o tem gl. v:Du{an Ne}ak, Avstrijska legija II, Zalo`ba Obzorja Maribor, Maribor 1995.

96 Du{an Biber, Sir Nevile Henderson o politiki kralja Aleksandra do nacisti~ne Nem~ije,Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 20 (1980), str. 25. Po vzponu Hitlerja na oblast sose odnosi med klju~nima zaveznicama male antante, Jugoslavijo in ê{koslova{ko, dejanskoza~eli naglo ohlajati. Ob {tevilnih razlogih tako zunanje kot notranjepoliti~ne narave jih je {eposebej na~enjalo prav stali{~e do avstrijskega problema. – Ladislav Deak, êhoslova~ko-ju-goslovenski odnosi 1935–1939, Zbornik Zavoda za povijesne znanosti Istraìva~kog centraJugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti, Vol. 10, Zagreb 1980, str. 124–127.



214


je zato v za~etku avgusta 1933 poslal pismo, v katerem mu je o~ital,da se je v zadnjem ~asu izogibal dalj{im in stvarnej{im pogovorom opoliti~nem poloàju in o potrebnih korakih. Svoje misli je bil tako pri-siljen formulirati v pisni obliki. V dalj{i utemeljitvi in analizi je pouda-ril potrebo po novi politi~ni skupnosti starih strank, ki bi sodelovalev prehodnem reìmu – pripravile bi svobodne volitve in sestanek usta-vodajne skup{~ine. V tej smeri je sam è deloval, vendar rezultatovni bilo. [e ve~, ne le, da ni uspela akcijska zdruìtev vseh starih strank,uspela ni niti vzpostavitev o`jega bloka – radikalov, zemljoradnikovin demokratov. Krivdo za to je pripisal prav Stanojevi}u. O~itno ra-zo~aran je na koncu pisma pribil, da je bil zadnje dni obve{~en {e onekih dogodkih. Vodja radikalov naj bi za~el z oblikovanjem vlade, vkatero bo popeljal tudi »na{e zaveznike« Koro{ca in Spaho. »Obvesti-lo je iz tretje roke, a zaradi tega ni videti ni~ manj zanesljivo. Ponav-ljam, sodbo [o tej zadevi, op. J. G.] odlagam, ampak è zdaj poudarjamnaslednje: ta va{a akcija je pri{la ne samo brez predhodne diskusije ovpra{anjih, ki nas razdvajajo, ampak celo brez pojasnila o razhodu, patudi brez golega namigovanja, da greste po drugi poti. Po prejetemobvestilu gre zgolj za pripravo vlade, ~eprav smo mi vedno govorilio na~elni in osnovni spremembi reìma. ê ne bi vedno imeli le takihpogovorov, ne bi jaz v njih niti en trenutek sodeloval. Vedno smo vsiponavljali, da je prva predpostavka na{ega politi~nega sodelovanja to,da ne delamo drug drugemu za hrbtom – pravzaprav, tudi brez izrec-nih izjav, je to predpostavka, brez katere jaz niti ne sedem v nekodru`bo.«98 Radikali so s svojo akcijo tako dokon~no pretrgali tanke veziz preostalima ~lanicama o`jega opozicijskega bloka. Po punktacijahnekdanjih SLS in JMO ter po soliranju radikalov sta sodelovanje na-daljevali zgolj {e nekdanji demokratska in zemljoradni~ka stranka.

Zaradi razli~nih pogledov znotraj stranke so radikali idejo o trojnizdruìtvi nato opustili in ministrstvu za notranje zadeve avgusta 1933povsem samostojno prijavili novo stranko – Jugoslovansko narodnoradikalno stranko. Njihov poskus, ki se zaradi prvotne izbire politi~nihpartnerjev zdi posebej zanimiv, pa je kmalu kon~al odgovor ministra:pro{njo je zavrnil, saj je v novi stranki prepoznal staro NRS.99

*98 AHAZU, Arhiv dr. Ante Trumbi}a, A. [. 135, Politi~ke bilje{ke iz godine 1933, pismo

Davidovi}a Stanojevi}u z dne 6. 8. 1933.99 Stojkov, Opozicija, str. 245–246; AHAZU, Arhiv dr. Ante Trumbi}a, A. [. 135, Politi~ke

bilje{ke iz godine 1933, prepis letaka Povodom odbijanja prijave za osnivanje radikalne stran-ke, g. Aca M. Stanojevi} sa drugovima, uputio je g. ministru unutra{njih dela slede}i protest.


215


Neuspeh s prijavo stranke seveda ni omajal nadaljnjega dela ra-dikalov. Tako oni kot {tevilni drugi opozicijski politiki so ob konculeta 1933 in v za~etku leta 1934 razvili ìvahno politi~no dejavnost,ustvarjali {tevilne politi~ne kombinacije in iskali dogovor s kraljem.Na drugi strani pa tudi sam Aleksander, kakor smo è omenili, ni zgoljpasivno stal ob strani in sprejemal predlogov. Pozno jeseni 1933 jeza~el z lastno politi~no akcijo.

O~iten neuspeh reìma JNS je kralja navdal z mislijo, da je v intere-su stabilizacije dràve nujno sodelovanje z opozicijo. Pritegnitev vsajenega njenega dela je bila pravzaprav edina mo`nost, ki mu je {e osta-la, saj je do tedaj vse stavil le na eno vsedràvno stranko. V iskanjure{itve se je tako obrnil na ~loveka, ki mu je v stiski zmerom pomagalin ki je z udele`bo na ob~inskih volitvah pokazal pripravljenost na so-delovanje v politi~nem ìvljenju. Obrnil se je na Antona Koro{ca.100

S posredovanjem Engelberta Besednjaka je s svojim hvarskim konfini-rancem za~el konstruktiven politi~ni dialog. V eni prvih izmenjav mislikonec oktobra 1933 mu je Koro{ec najprej predstavil svoje poglede narazmere, nato pa takoj predlagal okvirni model re{itve notranjepoliti~ne

Prvak nekdanje srbske Demokratske stranke, Ljuba Davidovi}, (na srediniv dru`bi ~asnikarjev) je ves ~as {estojanuarskega reìma vztrajal v ostriin na~elni opozicijski drì. (Ilustrirani Slovenec, 1928)

100 Aleksandrove stike s Koro{cem omenja tudi Ah~in, Spomini, na str. 96.


216


krize. Po njegovem mnenju je tedaj leàlo »najve~je zlo« v politi~ni pa-sivnosti dela prebivalstva, naklonjenega opoziciji, v tem, da je bil delljudi »izvrèn« iz javnega ìvljenja. Tako stanje je pogumno razglasil za»zaskrbljujo~e«, »{kodljivo za dràvo«, a hkrati re{ljivo. Re{itev je seve-da videl v »aktiviranju« »neaktivnih«, kar bi bilo mogo~e dose~i na dvana~ina: bodisi z vstopom opozicije v JNS bodisi z ustanovitvijo novestranke. Vodja nekdanje SLS je prvo mo`nost brez pomislekov zavrnil.V vsedràvni stranki je videl zgolj »fikcijo«, zdru`bo medsebojno sprtihpredstavnikov starih strank. Veliko bolj{a se mu je zdela druga mo`nost– ustanovitev nove politi~ne organizacije iz opozicijskih vrst, ki bi res-ni~no koreninila »v masah«. Svojo misel je zvito podkrepil s tezo, da kraljnenazadnje potrebuje vsaj dve konkuren~ni stranki, ki ju v odvisnostiod razpoloènja med ljudstvom izmenjuje na oblasti. Ve~ strank se muje zdelo nepotrebnih, saj bi samo »motile«.101

S tem je Koro{ec nedvomno »dvoril« kralju, saj se je gotovo predo-bro zavedal, kako je bil tedanji volilni sistem ustvarjen za prav takopodobo dràve – za dve mo~ni stranki. Domnevamo lahko, da je vèlji po ponovnem vzponu na oblast govoril to, kar je Aleksanderèlel sli{ati. Tudi ob podajanju mo`nih programskih smernic novestranke je pazljivo navedel zgolj nesporne re~i. Kot izhodi{~no to~koje brezpogojno priznal {estojanuarske ideje, se zavzel za nacionalnoedinstvo in omejeno politi~no svobodo. Zahteve iz ljubljanskih punk-tacij je tako za~asno v celoti porinil na stran. Pribliàl se jim je le vtistem delu, kjer je opredeljeval nacionalno edinstvo. Po njegovemmnenju to ni pomenilo negacije tradicij treh narodov, saj je lahko »do-ber Srb, dober Hrvat in dober Slovenec /.../ isto~asno tudi tako doberJugoslovan«. Na koncu je {e dodal, da bo organiziral stranko le v so-glasju s kraljem. Zanimivo je, da so kralja poleg Koro{~evega mnenjazanimali tudi nazori vodstva nekdanje SLS. Besednjak je dejal, da imanjen vodja {e vedno zadostno avtoriteto, a hkrati priznal, da bi bilodobro sli{ati {e mnenje drugega konfiniranca, Frana Kulovca.102 Nje-gova veljava je medtem o~itno rasla.

êprav je bil Koro{ec med konfinacijo v rednih stikih s svojimiprista{i in sodelavci doma ter dajal »navodila /.../ za na{e zadrànje v

101 Egon Pelikan, Tajno delovanje primorske duhov{~ine pod fa{izmom. Primorski kr{~anskisocialci med Vatikanom, fa{isti~no Italijo in slovensko katoli{ko desnico – zgodovinsko ozadjeromana Kaplan Martin êdermac, Nova revija, Ljubljana 2002, Priloga – dokumenti, ArhivEngelberta Besednjaka, (dalje: Dokumenti iz arhiva Engelberta Besednjaka), dok. {t. 281,str. 578–587.

102 Prav tam.


217


Sloveniji«,103 je njegova odsotnost nedvomno pustila sledi. Tako mu jeBesednjak celo svetoval, naj svoje sodelavce drì »strogo na uzdi, /~eno~e,/ da prizadenejo v svoji prepro{~ini stranki nepopravljivo {kodo«.Tedaj je {e najbolj brezglavo ravnal Miha Krek, saj je pri notranjemministru Voji Lazi}u posredoval v korist Natla~ena in Ogrizka. Svojimtovari{em v Ljubljani je zadovoljno dejal, da je v svoji misiji uspel, obabi morala zgolj podpisati izjavo lojalnosti in bila bi izpu{~ena. [ele komu je Besednjak o~ital, da bi izpustitev samo omenjenih dveh in nevseh {tirih pomenila za oba »naravnost politi~no smrt«, se je vdal. PoBesednjakovem nasvetu je nato takoj èlel o vsem obvestiti Koro{ca,a je znova storil napako. Zadevo je nameraval pojasniti prek navadnepo{te, ki so jo seveda prebirali. Naposled se je le odlo~il, da bo {elosebno na Hvar.104

Zdi se, da so tovrstna »prepro{~ina« Koro{~evih tovari{ev in njegovodmik od na~el ljubljanskih punktacij povzro~ili, da je vodja nekdanjeSLS snoval svoj na~rt s kraljem v popolni tajnosti. Vanj je poleg kurirjaBesednjaka vklju~il le {e Andreja Gosarja in mu v za~etku decembra1933 zaupal izdelavo programskih na~el nove stranke. Poleg omenjenetrojice je bil vpleten tudi hrva{ki politik Stanko [vrljuga, klju~ni ~lovekNarodnega kluba, ki je bil podobno kot Besednjak zaupnik kralja Alek-sandra. V decembru 1933 je bil prav [vrljuga najbolj dejaven igralecopozicijsko-kraljeve igre. Najprej je Gosarjeve smernice 21. decembraposredoval Aleksandru, nato pa 27. in 28. decembra {e Koro{cu.105 Znjim je {e razpravljal o eni klju~nih zadev nove stranke, o njeni sestavi.Na silvestrovo je na Bledu v Suvoboru skupaj z èno znova obiskalkralja in mu zaupal vsebino »kadrovskega« pogovora s Koro{cem.Politi~na kombinatorika tedaj tako ni ve~ dopu{~ala {tevilnih mo`nosti.O zaprtem Ma~ku in nekdanji HSS s Koro{cem sploh nista govorila, pravtako ne o zemljoradnikih, za Davidovi}a pa sta ocenila, da njegov vstopv stranko ni verjeten. Tako so kot mo`ni partnerji ostali nekdanja SLS,nekdanja JMO, radikali in posamezni Hrvati.106 Upo{tevaje dejstvo, da

103 Ah~in, Spomini, str. 100. Koro{ca sta poleti 1934 obiskala tudi mlada {tudenta FrancCasar in Ciril @ebot ter se z njim pogovarjala o »taktiki na{e borbe na univerzi«. Vodja nekdanjeSLS je ob tem spisal »nekaj {ir{ih programskih misli«, ki se jih je prijelo ime hvarske to~ke.Besedilo je idejnopoliti~ne narave in v glavnem poudarja pomen verske obnove, Katoli{keakcije ter »potenciranja« slovenske narodne zavesti. Obsoja kapitalizem kot tudi totalitarna fa{i-zem in komunizem ter se izreka za korporativno dru`bo. – Ciril @ebot, Neminljiva Slovenija.Spomini in spoznanja iz razdobja sedemdesetih let od Majni{ke deklaracije, samozalo`ba, Ce-lovec 1988, str. 72–75.

104 Dokumenti iz arhiva Engelberta Besednjaka, dok. {t. 281, str. 578–587.105 Dokumenti iz arhiva Engelberta Besednjaka, dok. {t. 572, str. 588.106 Dokumenti iz arhiva Engelberta Besednjaka, dok. {t. 954, str. 589–591.


218


je pri formiranju stranke sode-loval [vrljuga, je med slednjimi{lo za ~lane Narodnega kluba. Vnovo stranko bi se v skladu s temna~rtom tako zlile {tiri politi~neskupine. Po besedah hvarskegasreskega na~elnika je [vrljuga zBleda e naslednji dan znova od-potoval na Hvar ter s Koro{cemspet govoril o sestavi stranke inprihodnje vlade. Baje mu je po-sredoval nasprotni predlog kra-lja, po katerem bi vlado sestaviliNarodni klub, nekdanji SLS inJMO ter disidentski radikali –reìmska skupina okrog BoèMaksimovi}a, Nikole Uzunovi}ain Dragutina Koji}a. Koro{ec najbi na predlog odgovoril negativ-no.107 Povsem razumljivo se zdi,da ni elel sodelovati s predstav-niki nepriljubljenega reìma, ve-liko bolj zagonetno je dejstvo, dase je za tako opcijo opredelilkralj. Taka kombinacija namre~ne bi vodila k zastavljenemu ci-lju, k vzpostavitvi konkuren~nestranke. Domnevamo lahko, da

je Aleksander dejansko ra~unal tudi z druga~no kombinacijo, in ne le stisto, o kateri je sprva govoril s Koro{cem.108

Prav v tistem ~asu so obenem znova postale aktualne govorice okrizi Sr{ki}eve vlade. Nesoglasja o splo{ni politi~ni orientaciji in fiaskoreìma JNS sta nepriljubljenega ministrskega predsednika prisilila kodstopu, kar je odprlo pot novim politi~nim kalkulacijam. Ena od njihje tako bila tudi zgoraj omenjena re{itev, ki pa ni doìvela uresni~itve.

Nikola Uzunovi}, prekaljeni jugoslo-vanski politik, je januarja 1934 postalpredsednik vlade, sicer pa je v {esto-januarskem reìmu prevzel vodenjevsedràvne stranke Jugoslovanskeradikalne kme~ke demokracije,pozneje preimenovane v Jugoslovan-sko nacionalno stranko.(Muzej novej{e zgodovine Slovenije)

107 AHAZU, Arhiv dr. Ante Trumbi}a, razno 1933–1938, bele`ka o pogovoru z dr. Reber-skim dne 9. 1. 1934.

108 Ko je dober mesec pozneje, 10. februarja 1934, v pogovoru z Besednjakom izvedel,da Koro{ec po{ilja pismo osrednji radikalski avtoriteti, Stanojevi}u, je celo odkrito pokazal svo-jo nejevoljo. – Dokumenti iz arhiva Engelberta Besednjaka, dok. {t. 954, str. 592–596.


219


Aleksander je na koncu znova in hkrati zadnji~ stavil na »svojo« stranko,na JNS. Po besedah Hinka Krizmana je januarja 1934 mandat poverilnjenemu predsedniku, Nikoli Uzunovi}u,109 da pokaè, kaj {e strankazmore.110 V kadrovski sestavi vlade sicer ni bilo ve~jih sprememb, vnjej so ostali skoraj vsi Sr{ki}evi ministri. Resor socialne politike innarodnega zdravja je {e naprej vodil Pucelj, Kramer pa je bil ministerbrez portfelja.111

*

Vzporedno z Aleksandrovim delovanjem so v za~etku leta 1934svojo akcijo sproìli tudi nekdanji radikali. Pri tem je {e zlasti pomenlji-vo, da so razmi{ljali o podobni politi~ni kombinaciji kot kralj – o zve-zi nekdanjih SLS in JMO z radikali in parlamentarno opozicijo, zdru-èno v Narodnem klubu. Kombinacija t. i. ~etvorke je namre~ bila ponjihovem mnenju iz ve~ razlogov pozitivna re{itev. Njeno oblikovanjebi dràvo pognalo iz mrtvega teka in omogo~ilo odstranitev nepriljub-ljene JNS, poleg tega pa ustvarilo vtis, da ima skupina {iroko podpo-ro v vseh delih dràve. S tem bi {e hkrati razbili »pre~ansko idejnofronto«, ki je nastala z objavo punktacij, in nevarno obkroìli ter izoli-rali teren nekdanje KDK.112

Na~rt ~etvorke in na~rt kralja sta pre{la v najbolj intenzivno obdobjefebruarja in marca 1934, ko so si pri Koro{cu na Hvaru najvidnej{iopozicijski politiki drug za drugim podajali kljuko. Tako so ga polegnjegovih sodelavcev obiskali Stanko [vrljuga in Petar Gjirli} v imenuNarodnega kluba, Ma{o Behmen v imenu nekdanje JMO ter KostaMileti} in Laza Markovi}113 kot predstavnika radikalskega Glavnega

109 Uzunovi}, ki mu je ~ar{ija pripisovala bolgarsko poreklo in ga zato klicala Uzun, je bilkot prekaljeni jugoslovanski borec uglednej{i od svojega predhodnika, ~eprav tudi njega nisoob{le najrazli~nej{e govorice. Medtem ko je bil Sr{ki} odkrito osovraèn ènskar, ki naj bi vzadnjih treh letih precej obogatel, zapravljal in »lumpal«, je pri Uzunovi}u ljudi najbolj vznemir-jalo njegovo poslovanje z nepremi~ninami. V hi{ah in kmetijskih zemlji{~ih je namre~ imelprecej{nje premoènje, s katerim je v njegovem imenu upravljal finan~nik Andra Petrovi}. Kerje bil Petrovi} za svoje delo tudi ustrezno nagrajen, je po prestolnici kroìla {ala, da naj tisti, kièli udobno ìvljenje, moli slede~o molitev: »Postavi me, Boè, za Andru Petrovi}a!« – AHAZU,Arhiv dr. Ante Trumbi}a, razno, li~ne bilje{ke 1932 (I–VIII), bele`ka o pogovoru s [utejemdne 18. 7. 1932; Milan M. Stojadinovi}, Ni rat ni pakt. Jugoslavija izme|u dva rata, OtokarKer{ovani, Rijeka 1970, (dalje: Stojadinovi}, Ni rat ni pakt), str. 272.

110 Boban, Ma~ek i politika HSS, str. 111, op. 226 na str. 147.111 Jutro, 28. 1. 1934, Vlada Nikole Uzunovi}a.112 Stojkov, Opozicija, str. 266–267.113 Po Besednjakovih besedah naj Markovi} ne bi imel pooblastila govoriti v imenu ra-

dikalov, temve~ le Mileti}. – Dokumenti iz arhiva Engelberta Besednjaka, dok. {t. 575 (poro~ilo{t. 1), str. 597.


220


odbora. Izhodi{~e pogovorov je bil na eni strani Koro{~ev program-ski osnutek, na drugi pa stali{~e radikalov o nesmotrnosti ustanovitvenove stranke. Sami so se ogrevali za nekako koalicijo skupin ~etvor-ke.114 Ob tem dodajmo, da je celotno dogajanje ves ~as budno sprem-ljal kralj.

V takratnem ìvahnem politi~nem vrenju pozno pozimi 1934 jemed relevantnimi politi~nimi skupinami nekdanja KDK ostajala izvenaktualne kombinacije. K ~etvorki je ni nih~e povabil, sama pa se tudini ponujala. Nasprotno, v uresni~itvi na~rta je videla nevarnost za »pre-~ansko idejno fronto« in s tem za svoje poloàje. Svoja prizadevanja jezato usmerila v njegovo onemogo~enje. Vodstvo nekdanje KDK je nasestanku v za~etku marca tako sklenilo, da bi bilo najbolje odvrnitiKoro{ca od vstopa v kombinacijo. Zahtevno nalogo je zaupalo Bari{iSmoljanu in ga poslalo na Hvar, kjer je vodji nekdanje SLS pojasnil, dabo oblikovanje ~etvorke v Zagrebu razumljeno kot »sovra`no dejanjedo Hrvatov«. Koro{ec mu je odgovoril, da se resni~no snuje omenjenakombinacija, vendar jo mora predhodno {e potrditi kralj in da najver-jetneje nima mo`nosti za uspeh. O~itno je govoril le o akciji radika-lov, svoje pogovore s kraljem pa je zamol~al. Po vrnitvi v Zagreb jeSmoljan svoje vtise z obiska pri Koro{cu in Spahu, kjer je bil nekajdni pozneje, strnil v razlo~en stavek: »Koro{ec in Spaho bi letela vvsako kombinacijo, ~e bi bila povabljena, saj sta sita opozicije.«115

Radikali so medtem vztrajno nadaljevali s pogovori o uresni~itvisvojega na~rta – o ~etvorki, ki bi sestavljala skupno koalicijo. LazaMarkovi} je idejo koalicije tako {iril tudi med Koro{~evimi prista{i vLjubljani, kjer se je najverjetneje sestal s Su{nikom.116 Na~rt so izpo-polnili do za~etka maja 1934, ko so ga predloìli na »najvi{je mesto«,kralju Aleksandru. V imenu radikalov je bil v avdienco sprejet KostaMileti}. V svoji razlagi je med drugim dejal, da bo vlada ~etvorke te-meljila na {estojanuarskih osnovah, z vstopom vanjo pa naj bi è sogla-{ale vse imenovane skupine. Toda o vsem dobro obve{~eni kralj muje odvrnil, da po njegovih podatkih Koro{ec {e ni dal pristanka, saj~aka na njegovo (Aleksandrovo) privolitev, po drugi strani pa je tudipoudaril, da bi ideja koalicije pomenila obnovo starih strank, ~esar se-veda ne more sprejeti. S temi besedami je pokopal na~rt radikalov.117

114 Dokumenti iz arhiva Engelberta Besednjaka, dok. {t. 954, str. 592–596; dok. {t. 575(poro~ilo {t. 1), str. 597 in Stojkov, Opozicija, str. 267.

115 Stojkov, Opozicija, str. 268–269; Boban, Ma~ek i politika HSS, str. 114–117.116 Dokumenti iz arhiva Engelberta Besednjaka, dok. {t. 575 (poro~ilo {t. 2), str. 598–607.117 Boban, Ma~ek i politika HSS, str. 117.


221


Kraljeva zavrnitev radikalov je vsaj za~asno pomenila tudi konecnjegove kombinacije. Nenazadnje je bila skupina okrog radikalskegaGlavnega odbora vseskozi tudi njen »sestavni« del. êmu je torej Alek-sander spremljal akcijo radikalov do konca, ~eprav je vedel, da ni vskladu z njegovo, saj je nenazadnje res bila usmerjena v obnovo sta-rih strank? Zdi se, da mu je delovanje radikalov ustrezalo, saj je lahkopreko njih zlahka zbiral informacije in spremljal razpoloènje znotrajopozicije ter tako pripravljal lasten na~rt, v katerega je pritegnil Ko-ro{ca.118 Vodja nekdanje SLS je tako znova igral dvojno vlogo in Alek-sandru pred Mileti}evo avdienco tudi predlagal, naj pusti radikale, »datol~ejo z glavo v zid«. Po njegovem mnenju jih bo realnost kmalu pre-pri~ala, da njihov na~rt ni izvedljiv in bodo zopet pripravljeni na novoetapo pogovorov.119

*

Naslednje poglavje politi~ne kombinatorike je neposredno po za-vrnitvi na~rta radikalov (morda pa celo è prej) odprl kralj Aleksan-der. Tokrat ni za~el pri Koro{cu, ki se je izkazal za neproblemati~nidejavnik, temve~ pri jedru teàv, pri radikalih. Predsedniku vladeUzunovi}u je zaupal nalogo, da prek nekdanjega finan~nega ministraMilana Stojadinovi}a stopi v stik z opozicijskimi radikali in pripravisporazum med obema skupinama neko~ najve~je srbske stranke –med prista{i Glavnega odbora in prista{i JNS. Tej zvezi bi se na kraljevoèljo pozneje pridruìla {e nekdanja SLS, da bi reìm dobil »{ir{i, ju-goslovanski karakter«. @e na prvem sestanku z Uzunovi}em je Sto-jadinovi} predlagal, da bi bilo iz istih razlogov dobro vklju~iti tudinekdanjo JMO, vendar Aleksander »ni hotel sli{ati« za Muslimane.120

V novi politi~ni igri sta se tako zna{li obe skupini sprtih radikalov inKoro{ec.

Stojadinovi} se je takoj lotil uresni~evanja svoje misije. @e maja 1934je na »nevtralnem terenu« organiziral sestanek med Uzunovi}em inStanojevi}em, kjer je po nalogu kralja tudi sam prisostvoval. V po~as-nem pogovoru, ki ga je {e dodatno oteèvala Stanojevi}eva gluhost, jepredsednik vlade pojasnil kraljevo eljo o »{ir{i, narodni podlagi« reìma

118 Pri tem ni jasno, ali je kralj imel v mislih ustanovitev konkuren~ne stranke ali zgoljpriklju~itev ~etvorke reìmski stranki JNS.

119 Dokumenti iz arhiva Engelberta Besednjaka, dok. {t. 575 (poro~ilo {t. 2), str. 598–607;Boban, Ma~ek i politika HSS, str. 117–118.

120 Stojadinovi}, Ni rat ni pakt, str. 273; Boban, Ma~ek i politika HSS, str. 118; Stojkov,Opozicija, str. 270.


222


s sodelovanjem politi~nih strank, konkretneje s sodelovanjem obehskupin radikalov in nekdanje SLS. Vodja Glavnega odbora nekdanje NRSje razlago sprejel in v »na~elu« z na~rtom sogla{al, a obenem poudaril,da je treba o tem povpra{ati tudi Koro{ca, on sam pa mora predhodnoobvestiti Glavni odbor. Po pogovoru je Stojadinovi} »kratko in opti-misti~no« poro~al kralju. Aleksander je bil zadovoljen.121 Prva etapa jebila kon~ana, neznanka v njegovi ena~bi je bil le {e Koro{ec.122

Nadaljnji pogovori o novi kombinaciji so kljub obetavnemu za-~etku v naslednjih mesecih obstali. Med radikali so se pojavila neso-glasja o proceduri ustanavljanja stranke, glavni pogajalec Stojadinovi}pa je bil tedaj v ZDA. Ko se je sredi julija 1934 vrnil, je ugotovil, daso stvari »na mrtvi to~ki«, potreba po udejanjenju na~rta pa aktualnej{akot kdaj koli prej. V tistih dneh se je namre~ kralj pripravljal na poto-vanje v {e zmeraj prijateljsko Francijo, kjer bi mu lahko zastavljalineprijetna vpra{anja o konfinaciji opozicijskih politikov in sicer{njih

Po odmevnih ljubljanskih punktacijah je bil Anton Koro{ec poslan v konfi-nacijo, ki jo je najprej pre`ivljal v Srbiji in Bosni, nato pa na Hvaru.Na razglednici hvarske luke iz leta 1937 lahko v ozadju na sredini vidimohotel Palace, kjer je prebival. (Arhiv avtorja)

121 Stojadinovi}, Ni rat ni pakt, str. 274–275; Boban, Ma~ek i politika HSS, str. 118.122 V tej zvezi je bila najbr` tudi `e omenjena Stojadinovi}eva pro{nja Korunu, naj mu

posreduje ob{irno poro~ilo o ob~inskih volitvah v Dravski banovini. Radikale je gotovo zani-malo, kako visoko kotirajo njihovi prihodnji tesni partnerji med svojim volilnim telesom.


223


politi~nih razmerah v dràvi.123 Stojadinovi} mu je zato predlagal ele-gantno re{itev: naj {e pred za~etkom poti izpusti Koro{ca na svobodoin se tako pokaè kot pravi demokrat.124 Toda Aleksander o tem nihotel sli{ati. Po Stojadinovi}evem mnenju ni èlel tvegati morebitne-ga negativnega odgovora vodje nekdanje SLS.125 Izpustil bi ga {ele,ko bi bil »absolutno gotov«, da bo sprejel vabilo v vlado.126

Milan Stojadinovi} je tako moral sesti na vlak, se prek Zagrebaodpeljati v Split in od tam z ladjo na Hvar, na sre~anje s Koro{cem.Njuno snidenje je potekalo v prijateljskem in spro{~enem, vendar de-lovnem vzdu{ju. Beograjski gost je prvaku nekdanje SLS takoj pojas-nil pravi namen svojega obiska in dodal, »da je na~rt mogo~e reali-zirati samo v primeru, ~e se bo on nedvoumno izrazil za kralja indinastijo, za enotno Jugoslavijo, kot tudi za oblikovanje koalicijskevlade, katere temelj bi tvorili radikali in Koro{~eva stranka. Poznejebi se delalo na tem, da se vladna baza raz{iri {e na druge stranke, naprvem mestu na Jugoslovansko muslimansko organizacijo. Z drugimibesedami, Koro{ec se je moral odre~i svojih ’punktacij’ in sprejeti novoustavo.«127 Upo{tevaje Koro{~evo politi~no aktivnost in njegove po-govore s kraljem v ~asu konfinacije lahko trdimo, da Stojadinovi}evezahteve zanj niso predstavljale nobene teàve. Obiskovalcu je tudidejansko dejal, da se s predlogom v osnovi strinja, motil ga je zgoljeden, na videz nepomemben detajl – o na~rtu se je moral izre~i jav-no. ê se je na eni stran kralj bal, da bi lahko Koro{ec v primerupred~asne izpustitve zavrnil vabilo v vlado, je na drugi strani podob-no razmi{ljal tudi vodja nekdanje SLS. Kralju bi dal bianko podpis, izja-vo lojalnosti, on pa bi ga kljub vsemu lahko pustil v konfinaciji.128

Po dolgih pogovorih sta se politika uspela dogovoriti za kompro-mis: Koro{ec bo napisal pismo kralju, ki ga bo Stojadinovi} nato izro~ilUzunovi}u, vendar samo v primeru, ~e bo ta jam~il, da bo Koro{ecizpu{~en na prostost. Besedilo pisma naj bi {e isti popoldan sestavil

123 Prim. poglede francoskega poslanika v Beogradu, predstavljene v: Pirjevec, Jugosla-vija, str. 74.

124 Kralj je o tem razmi{ljal è junija 1934, ko je Jugoslavijo obiskal francoski zunanji minis-ter Barthou. Tedaj bi naj [vrljuga sli{al, da je kralj rekel Francozu, kako bosta Koro{ec in Ma~ekizpu{~ena in nato vstopila v vlado. – AHAZU, Arhiv dr. Ante Trumbi}a, razno 1933–1938,bele`ka o pogovoru z Berti}em dne 27. 6. 1934.

125 Stojadinovi}, Ni rat ni pakt, str. 275–276; Boban, Ma~ek i politika HSS, str. 119–120.126 V primeru Koro{~evega pozitivnega odgovora naj bi Stojadinovi} telegrafsko obvestil

kralja med njegovo potjo v Francijo, tako da bi ta lahko vest takoj po prihodu sporo~il novi-narjem. – Stojadinovi}, Ni rat ni pakt, str. 276.

127 Prav tam, str. 277.128 Prav tam.


224


Stojadinovi}. Po ve~erji, ko bi vodja nekdanje SLS moral le {e pod-pisati dogovorjeni tekst, pa se je zapletlo. Kljub {tevilnim ~a{am belegavina je podpis odlagal in odlagal. Kon~no je ob enih pono~i dejal, daèli stvar prespati, kajti »Die Nacht bringt Rat«. Naslednjega jutra, 8.oktobra 1934, se je naposled odlo~il. Dobro razpoloèn in z nasme-hom na licu se je ponovno sre~al s Stojadinovi}em in mu le predalpodpisani dokument. Aleksandrov odposlanec je nemudoma pohitelna ladjo za Split, od tam pa v spalnem vagonu nazaj v Beograd.129

V pismu, ki je postavilo temelj sodelovanju med nekdanjima NRSin SLS, je Koro{ec podal osnovna politi~na stali{~a nekdanje SLS. Takoje poudaril, da so on in njegovi »prijatelji /.../ vseskozi menili, da so{tirje osnovni principi: enotnost dràve, enotnost naroda, monarhija indinastija Kara|or|evi}ev stvari, ki ne morejo biti predmet vsakodnev-ne politike ali kakih pogajanj med politiki«. »V osnovnih politi~nihvpra{anjih se moji prijatelji in jaz ne razlikujemo od tistih razumevanj,ki jih je bila preteklo leto objavila nekdanja Radikalna stranka, ko jezahtevala odobritev za svojo ponovno vzpostavitev.« V nadaljevanjuje ugotovil, kako ni ve~ mogo~e pri~akovati priznanja njegove strankein se zato retori~no vpra{al: »/K/aj nam je storiti?« In kaj je bilo poKoro{~evih besedah {e mogo~e storiti? Ni~ drugega kot to, kar je Alek-sander od njih zahteval: »/P/ostaviti se na razpoloènje Nj. Vel. Kraljuzaradi sodelovanja pri delu /.../. Jaz verjamem, da sem Kralju v pre-teklosti zvesto in po{teno sluìl, kar bomo moji prijatelji in jaz po~elitudi v prihodnje.« Ob koncu pisma je {e jasno zapisal, da bi bilo njemuin njegovim prijateljem nadvse prijetno, »~e bi se v skupnem poslu zadobro naroda in dràve razen z drugimi sre~ali tudi z g. Acom Sta-nojevi}em in njegovimi prijatelji. Povezave, ki so bile neko~ ustvarje-ne med biv. Radik. stranko in biv. Sl. lj. stranko130 bi lahko zdaj oja~alina drug na~in, kar bi nas, verjamem, pripeljalo do polne ureditve na-{ih notranjih razmer.«131

Stojadinovi} je s Koro{~evim »lojalnim« pismom prispel v prestol-nico 9. oktobra zve~er, ravno v ~asu, ko je odjeknila {okantna vest.Kralja Aleksandra Kara|or|evi}a so v Franciji umorili.132

129 Prav tam, str. 277–278.130 Vezi med obema strankama iz preteklosti najbolje konkretizira blejski pakt iz leta 1927,

poskus dogovarjanja pa nenazadnje tudi Markov protokol iz leta 1923.131 ASCG 37, Zbirka Milana Stojadinovi}a, fasc. 11/77, pismo Koro{ca kralju, naslovljeno

na predsednika vlade Uzunovi}a. Pismo je datirano 6. oktobra 1934, ~eprav je bilo po Sto-jadinovi}evih besedah napisano 7. oktobra, Koro{ec pa bi ga naj podpisal {ele 8. oktobra zgo-daj zjutraj.

132 Stojadinovi}, Ni rat ni pakt, str. 278.


225


Atentat in njegove notranjepoliti~ne posledice

[estega oktobra 1934 ob 10.30 je jugoslovanski kralj na »ponos-nem« torpednem ru{ilcu Dubrovnik odplul iz zaliva Boka proti Mar-seillu, na obisk zavezni{ke dràve. Po naporni plovbi v viharnem inte`kem morju je na cilj prispel tri dni pozneje, 9. oktobra popoldne.Dubrovnik je tistega dne v spremstvu francoskega ladjevja in letalstva,ki je izkazovalo ~ast Aleksandru, zaplul v marsejsko luko in spustilsidro. Ob {tirih se je kralj izkrcal in s francoskim motornim ~olnompodal proti obali, na Quai des Belges,133 kjer je v dru`bi zunanjegaministra Louisa Barthoua sedel v ~rno limuzino. Mnoìca, zbrana narivi, mu je klicala, on pa je z dvignjeno roko mahal v pozdrav. Voznikje po~asi odpeljal in zavil na osrednjo mestno prometnico. Toda ko-maj je prevozil kakih sto metrov, je na stopni~ko avtomobila sko~ilneznanec, potegnil pi{tolo in izstrelil nekaj nabojev. Oba ~astna pot-nika, Aleksandra in Barthoua, je s svojimi streli usmrtil.134

Mo`nost tragi~nega konca jugoslovanskega monarha tedaj ni bilapovsem neverjetna in nepri~akovana. Protidràvna in zlo~inska hrva-{ka usta{ka organizacija z Antejem Paveli}em in Gustavom Per~ecemna ~elu je poleg tega, da je izvajala {tevilne teroristi~ne akcije podràvi, è posku{ala z atentatom nanj v Zagrebu decembra 1933, ven-dar ni bila uspe{na.135 Nadaljnji poskusi so tako bili le {e vpra{anje~asa. Podatki jugoslovanske obve{~evalne mreè, ki je budno sprem-ljala njeno dejavnost, so mo`nost novega poskusa dejansko napove-dali è sredi septembra 1934. Njen vodja, prekaljeni obve{~evalec inpoznej{i minister za notranje zadeve in pravosodje v emigrantski lon-donski vladi, Vladeta Mili}evi}, je nekaj ur pred atentatom, 9. oktobrazjutraj, celo izvedel podrobnosti o njegovem poteku. O tem je takojporo~al kralju na krov Dubrovnika, a je Aleksander zgolj dejal: »Sedajje za to prepozno. Moramo se dràti programa.«136 Tak{ne kon~niceprograma, do katere je nato res pri{lo, najbr` ni imel v mislih.

Preiskava ozadja atentata je kljub {tevilnim, a hkrati prikritim pove-zavam kazala v jasno smer. Neposredni organizatorji so bili Paveli}eviusta{i in njihova tesna sodelavka, makedonska teroristi~na organizacija

133 Slovenec, 9. 11. 1934, Pred tridesetimi dnevi ... Poro~ilo o plovbi v Francijo je za Slo-venca spisal mornar Rudolf Markovi~.

134 Vladeta Mili}evi}, Ubistvo kralja u Marselju, Filip Vi{nji}, Beograd 2000, (dalje: Mili-}evi}, Ubistvo kralja), str. 64–65.

135 Ve~ o prvem poskusu gl. v: Mili}evi}, Ubistvo kralja, str. 45–50.136 Prav tam, str. 11, 62–63.


226


VMRO Van~e Mihajlova, naro~niki in botri pa najvi{ji politi~ni krogi izBudimpe{te, Rima, Berlina, z Dunaja in morda celo iz Moskve aliLondona.137 Obve{~evalec Mili}evi}, ki je kot poobla{~eni predstav-nik jugoslovanske vlade skupaj s francoskimi organi preiskoval zlo~in,je v svojih spominih zapisal, da so zbrani dokazi vodili do samegaMussolinija. Kljub {tevilnim indicem in dokaznemu gradivu pa dogo-dek ni doìvel epiloga. @e sojenje morilcem v Franciji je napovedalo,da bo pojasnjevanje okoli{~in 9. oktobra pogojevano predvsem z med-narodno-politi~nimi dejavniki. Na procesu se »po nasvetu« francoskevlade tako ni pojavila kraljica Marija z dokazi proti du~eju, saj Pariz nièlel tvegati konflikta z Rimom.138 Podobno klavrno se je za Jugosla-vijo kon~ala tudi obto`ba proti italijanski in madàrski vladi pred Dru{t-vom narodov. Pod vtisom razmer v Podonavju in ob pere~em proble-mu Avstrije je Francija svoji balkanski zaveznici znova »predlagala«opustitev to`be proti Italiji. Celotna diplomatska akcija Jugoslavije seje 10. decembra 1934 tako kon~ala le s sprejetjem resolucije Dru{tvanarodov, v kateri se med drugim obsoja terorizem, s pripravo atenta-ta pa povezuje zgolj madàrske oblasti.139

*

Aleksandrova smrt je seveda vplivala na politi~na razmerja in raz-mere v dràvi. Nosilec klju~nih politi~nih idej in konceptov je naenkratizginil s politi~nega odra, za seboj pa pustil ranljivi idejni steber re-ìma, stranko JNS. V notranjepoliti~nem ìvljenju je bilo tako pri~a-kovati ìvahno in razburljivo dogajanje.

Prve odklone od togega Aleksandrovega reìma je bilo mogo~e opa-ziti è takoj potem, ko je vest o atentatu dosegla Jugoslavijo. Sreskina~elnik s Hvara je tako dejal Koro{cu, da ga kljub konfinaciji ne booviral, ~e bo {el pri~akat kraljevo truplo v Split in se nato odpravil napogreb v Beograd.140 Na~elnik nekdanje SLS z odlo~itvijo ni odla{al, {ezlasti zato, ker ga je tudi dogovor s Stojadinovi}em utrjeval v misli, daso napo~ili druga~ni ~asi. Sedel je na ladjo in odplul v Split. Preden jedokon~no od{el z otoka, pa ni pozabil potegniti pragmati~ne poteze,ki ni bila nepomembna – kraljici Mariji in predsedniku vlade Uzunovi}u

137 Pirjevec, Jugoslavija, str. 74.138 Mili}evi}, Ubistvo kralja, str. 16, 18.139 Stojkov, Opozicija, str. 275–276.140 AHAZU, Arhiv dr. Ante Trumbi}a, razno 1933–1938, bele`ka o sestanku z Jela{i}em,

Krizmanom in Vilderom dne 16. 10. 1934.


227


je brzojavno izrekel soàlje.141 V Split je prispel 14. oktobra 1934, pravna dan vplutja Dubrovnika. Med sve~anim sprejemom posmrtnih os-tankov Aleksandra I.142 je v turobni atmosferi prisotnim ~asnikarjem zau-pal kratko misel: »Ko mrtvega kralja objokuje vsa Jugoslavija, je trebavse pozabiti! Treba je delati in ìveti za Jugoslavijo!«143 S temi besedamije nedvomno povsem konkretno potegnil ~rto pod kariero politi~negakonfiniranca in »punkta{a« ter dal vedeti, da so njegove usluge, ki sonenazadnje »v interesu dràve«, spet na voljo.

Po atentatu je spremembe ob~utila tudi preostala trojica konfinira-nih politikov iz vrst nekdanje SLS. Po besedah hrva{kega politika Juraja[uteja so jih obvestili, da je Koro{ec poslal soàlni brzojavki, in jim,enako kot njemu, ponudili mo`nost udele`be na pogrebni slovesnosti.Toda ponudbo je sprejel le Ogrizek, Kulovca in Natla~ena pa v Beo-grad ni bilo.144 Zdi se, da je zlasti Kulovec s tem iskal {e dodatne sim-patije pri nekdanji HSS. Z drò konfiniranega opozicionalca, ki èlitesno politi~no sodelovanje s Hrvati, je bil pri [uteju tudi dejanskopriljubljen. Poleg tega pa naj bi imel {e »velik vpliv v stranki, pred-vsem pri mlaj{ih«. Koro{ec je bil po oceni hrva{kega politika njegovopopolno nasprotje – nepriljubljen mo`, ki bi {el »v vsako vlado, karmu [[uteju, op. J. G.] je potrdil tudi Ma{o Behmen na povratku izBeograda«.145 ê se je torej Koro{cu in Ogrizku obdobje konfinacijede facto kon~alo z odhodom na pogreb v Beograd, se je njunima po-liti~nima tovari{ema de facto in de iure le nekaj dni pozneje. Pristojneoblasti so namre~ 21. oktobra 1934 izdale odlok, »po katerem se prej-{nji ukrepi prekli~ejo in se g. dr. Koro{cu dopu{~a popolno svobodnokretanje. Isto velja tudi za gg. dr. Frana Kulovca, dr. Marka Natla~enain dr. Antona Ogrizka.« Odlo~itev je temeljila na ugotovitvi, da »po-stopanje in manifestacije g. dr. Koro{ca v zadnjem ~asu v sebi impli-cirajo spremembo prej{njega njegovega stali{~a«.146

Po 9. oktobru je odlo~no »patriotsko« stali{~e zavelo tudi iz pisanjaSlovenca. Zgodbo o »kralju-mu~eniku« in »àloigri v Marseille-u«147 je

141 Slovenec, 13. 10. 1934, Dr. Anton Koro{ec.142 Gl.: Slovenec, 16. 10. 1934, Ko je Split sprejel mrtvega kralja ...143 Ah~in, Spomini, str. 106–107. Prim. tudi Stojadinovi}ev komentar izjave: Stojadinovi},

Ni rat ni pakt, str. 289.144 AHAZU, Arhiv dr. Ante Trumbi}a, razno 1933–1938, bele`ka o pogovoru z Raji}em

dne 27. 10. 1934 in bele`ka o pogovoru s [utejem dne 14. 11. 1934.145 AHAZU, Arhiv dr. Ante Trumbi}a, razno 1933–1938, bele`ka o pogovoru s [utejem

dne 14. 11. 1934.146 Jutro, 22. 10. 1934, Dr. Koro{ec izpu{~en.147 Slovenec, 10. 10. 1934, Kralj – mu~enik; àloigra v Marseille-u.


228


list pospremil z ob~utenimi besedami in dràvotvornimi komentarji:»Jugoslavija àluje za svojim velikim kraljem, velika je njena bole~ina;toda klonila ni. Jugoslavija ìvi in bo ìvela! /.../ Danes se {e bolj za-vedamo, kaj nam je dràva, kaj nam je na{a priljubljena domovina, kajnam je skupna mati Jugoslavija!«148 Politi~na smer, ki sta jo nakazovaliKoro{~evi soàlni brzojavki in ~lanki v Slovencu, so v Beogradu nale-teli na ugoden odmev, kar je vodji nekdanje SLS v pismu potrdil tudiStojadinovi}. Upo{tevaje vse okoli{~ine mu je {e zaupal, kako ute-meljeno upa, »da bo vse tako, kakor sta se nazadnje pogovarjala«.149

*

Medtem ko je vsa dràva àlovala in navzven kazala trdno in enot-no voljo ter silno ìvljenjsko mo~, so v Beogradu izbruhnile prve po-

148 Slovenec, 11. 10. 1934, »ûvajte Jugoslavijo!«.149 ASCG 37, Zbirka Milana Stojadinovi}a, fasc. 62/379, faksimile pisma Koro{cu z dne 12.

10. 1934.

Knez Pavle na Brdu pri Kranju skupaj s sorodstvom (stoji na skrajni desni,ob njem je njegova èna, kneginja Olga, v sredini vojvoda Kentski, desnoob njem Aleksandrov sin kralj Peter II. z mamo, kraljico Marijo, v prvi vrstikraljevi~ Tomislav /levo/ in kraljevi~ Andrej /skrajno desno/). Aleksanderje v maniri jugoslovanskega kralja poimenoval otroke z imeni vseh jugoslo-vanskih »plemen«. (Muzej novej{e zgodovine Slovenije)


229


liti~ne razprtije. Za~el se je boj za Aleksandrovo dedi{~ino. Dogodkiso se odvijali z vrtoglavo naglico in korenito pretresli vrste reìma.Tako je takoj po atentatu premier Uzunovi} najprej »konstatiral«, da kraljni zapustil oporoke, in da naj zato vlada imenuje Namestni{tvo. Njeni~lani so se s tem strinjali in za~eli z razpravo o personalni sestavipotrebnega organa. V trenutku, ko so è dosegli soglasje o dveh ~la-nih, Nikoli Uzunovi}u in Boì Maksimovi}u, o tretjem pa so {e raz-mi{ljali (to bi bil bodisi Juraj Demetrovi} bodisi Albert Kramer), je vvladno pala~o poklical kraljevi pribo~nik Je~meni} in prosil prvegaministra, naj pride na Dedinje. Uzunovi} je pro{njo odklonil, s ~imerje sproìl pravo voja{ko akcijo generala @ivkovi}a. Nekdanji premierje namre~ poslal nekaj vojakov kraljeve garde, oboroènih s parabe-lumi, v mesto pred vladno pala~o. Zgradbo so obkolili in prisilili njene-ga predsednika, da je le od{el na Dedinje. V kraljevem dvoru mu jeAleksandrov bratranec, knez Pavle, pokazal domnevni testament, a jeUzun podvomil v njegovo veljavo. Dokument naj ne bi bil napisan skraljevo roko, zgolj podpis naj bi bil njegov, prav tako naj ne bil op-remljen z dràvnim pe~atom in deponiran pri vladi ipd. [tevilni argu-menti aktualnega premierja pa seveda niso zalegli. Baje so mu celozagrozili, naj le podpi{e zapisnik o sre~anju in oporoki, saj ga bodo vnasprotnem primeru zaprli. Uzunovi} je naposled podpisal.150 Se jepotemtakem strinjal z vsebino spornega testamenta?

Po eni od razlag naj bi kralj napisal dve oporoki in {e tretjo, tisto,ki so jo dejansko odprli po njegovi smrti. Prvi dve naj bi bili dokon~ni,tretja pa le skica. Prvi dve naj bi tudi bili po vseh pravilih shranjenipri ministru za pravosodje. V prvi naj bi tako za namestnike imenovalkneza Pavla, patriarha Varnavo in Antona Koro{ca, v drugi pa Pavlain neznano koga. Toda oba testamenta naj bi po neuspelem zagreb-{kem atentatu umaknil in na Bledu pred boì~em 1933 pripravljaltretjega. Pisal ali pa celo diktiral naj bi ga Radenko Stankovi}. Tamspisani osnutek naj bi nato shranil pri sebi na Dedinju, kje natan~no,pa je baje vedel le upravnik mesta Beograd, Manojla Lazarevi}, ~lo-vek, ki mu je Aleksander najbolj zaupal. Po njegovi smrti naj bi do-kument privlekel na dan prav Lazarevi} in ga predal Pavlu.151

150 AHAZU, Arhiv dr. Ante Trumbi}a, razno 1933–1938, bele`ka o pogovoru z Jela{i-}em dne 10. 11. 1934; bele`ka o pogovoru s Torbarom dne 30. 10. 1934, bele`ka o pogovo-ru z dopisnikom pra{kega Presbiroa Lon~arevi}em dne 31. 10. 1934. Prim.: Stojkov, Opozi-cija, str. 277.

151 AHAZU, Arhiv dr. Ante Trumbi}a, razno 1933–1938, bele`ka o pogovoru s [egvi}emdne 3. 11. 1934.


230


Devetega oktobra 1934 zve~er so namestni{ko oblast v dràvi takoprevzeli: oxfordsko izobraèn in umetni{ko navdahnjen bratranec pre-minulega kralja, knez Pavle,152 senator dr. Radenko Stankovi} in banSavske banovine Ivo Perovi}.153 Kmalu se je pokazalo, da je regentpostal izklju~no Pavle, »ona dva pa kot da nista«.154

[e isti ve~er ali pa naslednji dan po dramati~nih dogodkih naj biPavle k sebi poklical @ivkovi}a in ga pozval, naj postane za{~itnikdinastije in malega kralja Petra. Aleksandrov zvesti sluga Pera je so-gla{al, a dodal, da potrebuje oporo v vojski, da potrebuje vojno mini-strstvo. Pavle se je s tem strinjal in tako po Trumbi}evem mnenjuustoli~il @ivkovi}a za »Obernamjesnika«. [e ve~, skupaj naj bi izvedlanovi dràvni udar.155

Aleksandrova beograjska rezidenca na Dedinju je bila po njegovi smrtiprizori{~e dramati~nih bojev za nasledstvo. (Ilustrirani Slovenec, 1931)

152 Slovenec, 25. 10. 1934, Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pavel.153 Besedilo oporoke je bilo objavljeno tudi v ~asnikih. Gl.: Slovenec, 10. 10. 1934, Opo-

roka blagopokojnega kralja.154 AHAZU, Arhiv dr. Ante Trumbi}a, razno 1933–1938, bele`ka o pogovoru s Torbarom

dne 30. 10. 1934.155 AHAZU, Arhiv dr. Ante Trumbi}a, razno 1933–1938, bele`ka o pogovoru z Jela{i}em

dne 10. 11. 1934.


231


Po oblikovanju Namestni{tvaje Uzunovi} v skladu z ustavoodstopil, in treba je bilo sestavi-ti novo vlado. Pri tem se je ka-kor vselej do tedaj odpiralo ve~mo`nosti. Prva je bila t. i. kon-centracijska vlada: JNS + staresrbske stranke (o`ji opozicijskiblok) + nekdanja SLS + nekdanjaJMO + Hrvati (brez Ma~ka), karje bilo è na prvi pogled po-vsem nerealno. Druga mo`nostje bila stara ~etvorka, o kateri jerazmi{ljal è Aleksander, a jebila prav tako neverjetna, saj bise bilo treba nemudoma odre~iJNS in kmalu pritegniti zaprtegaMa~ka.156 Tretja, e bolj verjetnamo`nost, je bila Koro{ec-Sto-jadinovi}eva hvarska varianta, kipa tudi ni uspela. Uzunovi} kotstari premier in novi mandatar jek pogovorom sicer povabil tudi predstavnike radikalskega Glavnegaodbora in nekdanje SLS, a so ga oboji zavrnili. Koro{cu naj sploh ne bimogel ponuditi ministrskega mesta, saj naj bi vodja nekdanje SLS, po-tem ko je izvedel, da Stanojevi} ne bo prevzel ponujenega ministrstvabrez portfelja, dejal, da je z njim in s preostalo opozicijo.157 Zdi se, daso opozicijski radikali slutili, da se blià konec reìmu JNS, in zato nisotvegali vstopa v vlado, s ~imer so zape~atili {e odlo~itev svojega za-veznika Antona Koro{ca.158 Tako je naposled ostala le {e ena realnamo`nost; ponovna vzpostavitev stare Uzunovi}eve vlade, okrepljenes tremi nekdanjimi ministrskimi predsedniki. Navzven je politi~na slikaKraljevine Jugoslavije tako ostala skoraj nespremenjena. Novo vlado je{e naprej vodil predsednik JNS, k videzu njene mo~i pa so dodatnoprispevali novi-stari ministri @ivkovi}, Marinkovi} in Sr{ki}.159

Knez Pavle Kara|or|evi}, bratraneckralja Aleksandra, je po marsejskematentatu postal prvi in klju~ni mo`sicer tri~lanskega Namestni{tva, ki binaj vladalo do polnoletnosti Aleksan-drovega prvorojenca Petra II.(Spominski zbornik Slovenije, 1939).

156 Prav tam.157 AHAZU, Arhiv dr. Ante Trumbi}a, razno 1933–1938, bele`ka o pogovoru s [utejem

dne 14. 11. 1934.158 Prim.: Stojkov, Opozicija, str. 285.159 Slovenec, 23. 10. 1934, Nova Uzunovi~eva vlada.


232


Po 9. oktobru so se na ravni celotne dràve oblikovali {tirje politi~nitabori: skupina P-P (Pavle in Pera), petorka vse bolj odrinjenih re-ìmskih politikov (Uzunovi}, Maksimovi}, Kumanudi, Demetrovi} inKramer, po potrebi pa tudi Sr{ki}) in opozicija (na eni strani beograjskicenter, na drugi nekdanja KDK). Beograjska opozicijska skupina je bajera~unala z mo`nostjo, da naveza P-P postopoma »razjuri JNS« in da jinato zaupa sestavo vlade. Pri tem je bilo {e zlasti pomenljivo dejstvo,da se »Koro{ec, ki je bil pri Pavlu, obna{a, kot da je dobil neki mandatza pripravljanje terena«.160

*

Po ponovnem prihodu v svoje staro beograjsko stanovanje161 jevodja nekdanje SLS br` za~el z ìvahnim politi~nim delovanjem. Spetje postal eden dejavnej{ih opozicijskih politikov, pri ~emer je po starinavadi deloval na dveh vzporednih tirih. Na eni strani je krepil stikein soodvisnost z radikali, kar se je prvi~ pokazalo ob è omenjeniUzunovi}evi ponudbi, po drugi strani pa se je vklju~il v ponovno

Boà Maksimovi} in Milan Sr{ki}, {estojanuarska ministra, sta predstavljalatrdno oporo Aleksandrovega reìma. (Muzej novej{e zgodovine Slovenije)

160 AHAZU, Arhiv dr. Ante Trumbi}a, razno 1933–1938, bele`ka o pogovoru z Jela{i}emdne 10. 11. 1934.



233


prebujene pogovore beograjskega opozicijskega centra. Tako je tudisodeloval na sestanku 31. oktobra 1934, kjer so vodje biv{ih stranksklenili, da bodo Namestni{tvo podprli in nanj naslovili poseben me-morandum.162 Toda usoda dokumenta je bila enaka usodi ve~ine akcijbeograjskega centra. Kljub poprej{njemu na~elnemu soglasju ga nakoncu niso vsi podprli. V ~asu nastajanja memoranduma je Koro{ecposkusil {e z enim skupnim projektom – s skupno javno izjavo vodijpetih nekdanjih strank, vendar se je tudi ta kon~al neuspe{no. Bloko~itno ni imel zadosti mo~i, da bi na~elno sprejete ideje izpeljal dokonca, kar pa njegovih ~lanov ni odvrnilo od nadaljnjih pogovorov.Konzultacije so se namre~ nadaljevale {e v naslednjih mesecih.163

Medtem ko je sodelovanje znotraj beograjskega centra ohranjalonadvse ohlapne vezi med ~lani, je separatno prijateljstvo med nek-danjima NRS in SLS postajalo vse tesnej{e.164 Konec oktobra ali v za-~etku novembra 1934165 sta se tako v Knja`evcu sestala Koro{ec inStanojevi} ter podpisala »knja`evski protokol« o oblikovanju politi~neskupnosti radikalov in nekdanje SLS.166 Le malo pozneje, 15. novem-bra 1934 zve~er, pa je vodja nekdanje SLS z vrhom opozicijskih radi-kalov sklenil {e konkretnen dogovor – politi~no pogodbo o skupniplatformi. V dokumentu, ki so ga v stanovanju Laze Markovi}a se-stavili Anton Koro{ec, Milan Stojadinovi}, Laza Markovi}, Dragi{aCvetkovi}, Milutin Jovanovi} in Vlada Teokarevi}, sta se »predsed-nika NRS in SLS« sporazumela o naslednjem: »1/ da njihove strankeoblikujejo politi~no skupnost, ki bo v odnosu do drugih strank in vvseh politi~nih vpra{anjih nastopala kot enotna celota. Ta skupnostnaj se v najkraj{em roku, takoj ko bo to mogo~e, tudi formalno pre-oblikuje v stranko; 2/ naj se takoj po{lje poziv g. dr. M. Spahi, danjegova stranka prav tako pristopi tej skupnosti; 3/ vodja te skupno-sti je A. Stanojevi}. On predstavlja skupnost oz. stranko in on je

162 O Koro{~evi prisotnosti v Beogradu, nastajanju memoranduma in njegovi usodi je bilobve{~en tudi Trumbi}. – AHAZU, Arhiv dr. Ante Trumbi}a, razno 1933–1938, bele`ka opogovoru s Torbarom dne 6. 11. 1934; bele`ka o pogovoru s [utejem dne 14. 11. 1934.

163 Stojkov, Opozicija, str. 283–285.164 O svojih pogovorih s Koro{cem na Hvaru je Stojadinovi} poro~al tudi knezu namest-

niku Pavlu. – Stojadinovi}, Ni rat ni pakt, str. 295–296.165 Sodelovanja z radikali Koro{ec ni skrival, saj naj bi v Beogradu dejal, da je »vezan z Aco

Stanojevi}em«. Prav tako pa tudi ni bila skrivnost mo`na kombinacija nekdanjih NRS, SLS inJMO. – AHAZU, Arhiv dr. Ante Trumbi}a, razno 1933–1938, bele`ka o pogovoru z Me{trovi-}em dne 3. 11. 1934.



234


poobla{~en govoriti v imenucelotne nove skupine; 4/ vpra-{anje o formiranju vodstva novestranke se bo uredilo naknadnos sporazumom med A. Stanoje-vi}em, dr. Koro{cem in dr. Spa-ho; 5/ o pristopu drugih politi~-nih skupin tej skupnosti se boodlo~alo naknadno.«167

Pogodba, ki sicer ni takoju~inkovala, povsem nazornopokaè osrednji smisel sodelo-vanja obeh nekdanjih strank –èljo po vrnitvi na oblast. Do-kument se namre~ nikjer nedotika programskih vpra{anj, neobravnava problema dràvne inpoliti~ne ureditve in ne gospo-darskih teàv. V uvodu je zgoljna kratko omenjeno, da sta obaprvaka ugotovila »soglasnost po-gledov v osnovnih politi~nihvpra{anjih«.168

Vlada Bogoljuba Jevti}a

»Ko je Uzunovi}, s ponosno rde~o lento Kara|or|eve zvezde naprsih, nekega lepega dne, dva meseca po svojem ponovnem imeno-vanju za predsednika vlade, ni~ hudega slute~ spal na blazini, sta dvanjegova ministra naenkrat odstopila. To sta bila dva mlaj{a: BogoljubJevti} in Dragutin Koji}.«169 Premier se zaradi tega ni preve~ vznemi-rjal. Verjel je, da bo nastalo vladno krizo lahko re{il z enostavno rekon-strukcijo kabineta. Toda tok dogodkov se je obrnil v povsem nasprot-no smer. V dràvi in tujini so è nekaj ~asa kroìla ugibanja, da pomeni

Aca Stanojevi}, prvak srbskihradikalov, je kljub ~astitljivim letomin gluhosti {e vedno vlekel politi~neniti v dràvi.(Muzej novej{e zgodovine Slovenije)

167 ASCG 37, Zbirka Milana Stojadinovi}a, fasc. 11/78, prepis pogodbe, ki je bila sestav-ljena 15. 11. zve~er, datirana pa je z naslednjim dnem.

168 Prav tam.169 Stojadinovi}, Ni rat ni pakt, str. 294.


235


njegova vlada le za~asno in prehodno re{itev, dokler se ne bi »izkri-stalizirale nove kombinacije«. Omenjala se je mo`nost opozicijske vla-de, mo`nost sodelovanja reìma in opozicije ter mo`nost nove vladeiz zgolj reìmskih krogov. Kot potencialna nova mandatarja sta senajve~krat pojavljala @ivkovi} in Jevti}, pri ~emer je zadnji lahko ra-~unal tudi na podporo dela JNS.170

Odstop obeh ministrov je tako bila le dobro zaigrana komedija spreprostim ciljem – spodkopati »starega lisjaka« Uzunovi}a. Ko je {eljavit spremembe v vladi knezu Pavlu, ga je tam ~akalo neprijetnopresene~enje. Namestnik mu je dejal, da sprejema ostavko celotnevlade. Brkati Uzunovi} je sporo~ilo nemudoma dojel. »Od{el je narav-nost v kabinet in za~el prazniti predale ...« Mandat za sestavo vlade jedobil Bogoljub Jevti}.171

Smer re{evanja zadnje vladne krize je pokazala nekatere novesmernice v jugoslovanskem notranjepoliti~nem razvoju. Beograjske-ga prebivalstva se je v tistih dneh, konec decembra 1934, polastila»precej{nja nervoznost ter se je v velikih gru~ah zbiralo okoli ~asni-karjev in jih spra{evalo, kako se razvijajo dogodki in kdaj bo sestav-ljena nova vlada«.172 Nadpovpre~no napetost in radovednost je spod-bujal zlasti vtis, ki ga je Jevti} na~rtno pu{~al v javnosti, vtis, da èliprekiniti z dotedanjim na~inom reìmskega vladanja. Ko je za~el skonzultacijami o sestavi prihodnje vlade, pred javnostjo namre~ niskrival, da ponuja sodelovanje tudi izvenskup{~inskim opozicijskimskupinam. Toda izbor tistih, ki jih je povabil k pogovorom, ni bil na-klju~en. Nadvse »simptomati~no« je bilo, da se je osredoto~il predvsemna radikale okrog Glavnega odbora, na nekdanjo SLS in na nekdanjoJMO.173 Najprej se je è 19. decembra sestal s Stanojevi}em kot pred-stavnikom vseh treh skupin, ga povabil v vlado in mu ponudil skup-no pet ministrstev; tri za opozicijske radikale in po eno za nekdanjiSLS in JMO. Na Stanojevi}evo vpra{anje, kak{en program bi imelana~rtovana vlada, je dejal zgolj to, da ima mandat za izvedbo novihvolitev, {ele potem pa bi pri{lo na dnevni red vse drugo. Radikalskovodstvo s tem seveda ni bilo zadovoljno, kot tudi ne z dejstvom, dajim mandatar ni èlel zaupati zaèlenega notranjega ministrstva. Sam

170 Boban, Ma~ek i politika HSS, str. 165.171 Stojadinovi}, Ni rat ni pakt, str. 294–295; Slovenec, 20. 12. 1934, B. Jevti} sestavlja

novo vlado.172 Slovenec, 21. 12. 1934, Tik pred sestavo nove vlade.173 Stojkov, Opozicija, str. 286.


236


potek in vsebina pogovora sta jih sploh utrjevala v misli, da Jevti} nitini »zelo zagret« za sklenitev dogovora.174

Mandatarjevi pogoji so s pomisleki navdajali tudi Koro{ca. Na po-nudbo je zato previdno odgovoril, da »osebno ne more vstopiti v vlado,~e pa Radikalna stranka vstopi, bi njegova Stranka delegirala enegasvojega ~lana«. Njegov muslimanski kolega Spaho je bil bolj konkreten.Vabilo je odkrito zavrnil, tako da so radikali naposled dali Jevti}u nega-tiven odgovor v imenu vseh treh skupin.175 Izvzem{i Milana Stojadi-novi}a, ki je na lastno pest postal finan~ni minister, v novi vladi, obli-kovani 20. decembra, zato ni bilo predstavnikov opozicije.176 PremierJevti} je hkrati vodil tudi zunanje ministrstvo, general @ivkovi} ministr-stvo vojske in mornarice, Stojadinovi} resor za finance in Koji} resor zapravosodje. Sicer pa v novem kabinetu ni bilo vidnej{ih politi~nih oseb-nosti. Od Slovencev je sede` ministra za socialno politiko in narodnozdravje zasedel ban Dravske banovine,177 Drago Maru{i~.178

Z imenovanjem nove vlade je skupina Uzunovi} – Sr{ki} – Ma-rinkovi}, ki je dotlej usmerjala krmilo dràve, izgubila svoj vpliv, nanjihovo mesto pa je s Pavlovo podporo stopil Bogoljub Jevti}. V Kra-ljevini Jugoslaviji se je za~el ~as sicer drobne, a ne nepomembne libe-ralizacije politi~nega ìvljenja.179 Veter sprememb je zavel è 22. de-cembra 1934, na prvi seji vlade, ko je bil izpu{~en vodja hrva{keopozicije Ma~ek,180 mo~neje pa je zapihal 3. januarja 1935. Novi pre-mier je tedaj v skup{~ini prebral izjavo svoje vlade, v kateri je jasnopoudaril, da bo vlada »sprejela sodelovanje tudi vseh tistih, ki jih bovodil isti duh [tj. politika, ki jo je za~rtal pokojni Aleksander, op. J.G.], ne glede na to na kateri strani so bili v na{ih prej{njih politi~nihrazprtijah«. Obenem je izrazil vero, »da more samo popolna in od vsehspo{tovana zakonitost biti edino merilo v ob~evanju med dràvljaniin predstavniki oblasti«, ~emur bo vlada posvetila »najve~jo pozornost«.

174 Slovenec, 21. 12. 1934, Tik pred sestavo nove vlade.175 Koro{ec naj bi bil z razpletom dogodkov sila nezadovoljen. Jovanu Jovanovi}u je tako

izjavil, da je sklenil dogovor z radikali v prepri~anju, da mu bo ta kombinacija omogo~ila vstopv vlado, a do tega ni pri{lo. Krivico je pripisoval zlasti Stanojevi}u, ki ni bil »na vi{ini dogajanja«.Hkrati pa je {e dejal, da ima zveza radikali – nekdanja SLS v prihodnje kljub vsemu {e najbolj{emo`nosti za vzpon na oblast. – Stojkov, Opozicija, str. 288.

176 Boban, Ma~ek i politika HSS, str. 166–167.177 Novi ban Dravske banovine je 9. februarja 1935 postal dr. Dinko Puc. – Slovenec, 10.

2. 1935, Dr. Dinko Puc novi ban Dravske banovine.178 Slovenec, 22. 12. 1934, Vlada g. B. Jevti}a.179 Stojkov, Opozicija, str. 277–279, 289.180 Slovenec, 23. 12. 1934, Dr. Vladko Ma~ek – prost.


237


»Kr{itev zakonov ne bo trpela v nobenem primeru, pa najsi pride skaterekoli strani.«181

Nekdanja SLS je s tako izjavo seveda sogla{ala. Slovenec je nove-mu predsedniku vlade namenil laskavi uvodnik in v njem presodil,»da so mesta v Jevti}evem programu, ki jih moramo kot lojalni dràv-ljani odobravati, in glede katerih imamo preje mi pravico, da jih sma-tramo kot sorodne na{emu mi{ljenju, nego kdo drugi [prej{nja vla-dajo~a garnitura, op. J. G.]«.182 Togi reìm diktature se je po Jevti}evemnastopu o~itno razrahljal in po novem je celo Slovenec spet lahko pisalo notranjepoliti~nih temah.183

Nadomestne volitve v Senat 3. februarja 1935

Tri tedne po atentatu na Aleksandra, ko se je {e zdelo, da je mini-strski predsednik Uzunovi} trdno v sedlu, se je v Beogradu sestalSenat Kraljevine Jugoslavije. Za sejo naj bi tedaj, 29. oktobra 1934,vladalo »veliko zanimanje« ne le med senatorji, temve~ tudi med po-slanci in {ir{o javnostjo. Razlog za tako {iroko zanimanje je bil nedvo-umen – na sporedu je bilo `rebanje 23 senatorjev, ki bodo pred~asno,po treh letih, ob svoj mandat.184

Nadvse zanimiv na~in izgube senatorskega mandata je temeljil vAleksandrovi ustavi, izdani 3. septembra 1931. Kakor je bilo è ome-njeno, je skladno z njo imelo zakonodajno funkcijo v dràvi dvodom-no Narodno predstavni{tvo, sestavljeno iz Narodne skup{~ine in Se-nata. Prva je bila v celoti voljeno telo, v drugem pa je imel kralj pravicopredlagati toliko senatorjev, kolikor je bilo izvoljenih. Njihov mandatje trajal {est let, s tem da se je na vsaka tri leta zamenjala polovicaizvoljenih senatorjev.185 Prav v tem delu ustave pa se je nahajal o~itenproblem. Funkcijska doba senatorjev, ki so se zbrali na prvi seji tegaorgana v letu 1932, je trajala {est let, po dikciji ustave pa bi se hkratimorala polovici izvoljenim izte~i è po treh. In ker nih~e od izvoljenihv to polovico ni sodil, jo je bilo treba preprosto iz`rebati.

181 Slovenec, 4. 1. 1935, Izjava vlade g. B. Jevti}a.182 Slovenec, 5. 1. 1935, Izjava g. Jevti}a.183 V januarju 1935 je Slovenec med drugim uvedel tudi rubriko Iz notranje politike.184 Slovenec, 30. 10. 1934, »Ostanem« – »Izpadem«.185 SL Kraljevske banske uprave Dravske banovine, 53/1931, Ustava kraljevine Jugosla-

vije; Slovenec, 3. 9. 1931, Besedilo nove ustave. Gl. {e: ûlinovi}, Dràvnopravna historijajugoslavenskih zemalja XIX. I XX. vijeka, str. 291–292.


238


@rebanje senatorjev je seveda bil politi~ni dogodek par excellen-ce. Devetindvajsetega oktobra ob petih popoldne so bile vse galerijev sejni dvorani nabito polne radovedneèv, ki so napeto pri~akovaliizid. »Med senatorji je bilo opaziti precej nervoznosti in ~im bolj se jebliàl odlo~ilni trenutek, tem bolj je nara{~ala napetost.«186 Ko je na-po~ila ura odlo~itve, so za~eli senatorji po abecednem vrstnem redupristopati k veliki àri, kjer je bilo 46 papirnatih patron. Na polovicilistkov je pisalo »Ostanem«, na drugi polovici pa »Preneham«. Na ve-liko veselje {tevilnega ob~instva je bil `reb neodlo~en vse do konca.Ko sta pred àro ostala samo {e Stanko [vrljuga in Atanasije [ola, stabila v njej {e dva listka z razli~no vsebino. Prvi je vlekel [vrljuga inpotegnil »Ostanem«.

Slovenski senatorji pa niso imeli tako sre~ne roke kot njihov hrva-{ki kolega. Izmed {tirih so kar trije potegnili listi~ z nesre~no vsebi-no. Franju Novaku, nekdanjemu ministru za socialno politiko in narod-no zdravje, Vladimirju Ravniharju in Janku Rajarju je mandat prenehal,senator je ostal le Miroslav Ploj.187

*

Slovenska ~etverica v senatu je svoj mandat osvojila na prvih se-natskih volitvah 3. januarja 1932. Takratne volitve, ki so potekale vhudi zimi s sne`nimi zameti, so neposredno sledile volitvam v novoNarodno skup{~ino novembra 1931. Medtem ko so jesenske poteka-le v napetem ozra~ju, polnem politi~ne razgibanosti, januarja 1932 ~esapodobnega ni bilo mo~ zaslediti. Volitve so bile mirne, s stali{~a po-liti~nega zgodovinarja, vajenega obdobja vidovdanskega parlamenta-rizma, celo dolgo~asne. Vzroki za to pa niso temeljili zgolj v vlogi inpomenu Senata, ki je bil bolj reprezentativne narave, temve~ {e boljv samem senatskem volilnem sistemu.

Natan~nej{e dolo~be o volitvah senatorjev in njihovem {tevilu jepredpisal poseben zakon s svojimi podzakonskimi akti, ki je dolo~al,da volitve v Senat potekajo po volilnih enotah. Vsaka banovina jepredstavljala eno volilno enoto, mesto Beograd s svojim upravnimpodro~jem pa {e dodatno, posebno enoto. [tevilo voljenih senatorjevje bilo odvisno od {tevila prebivalcev posamezne banovine – na vsa-kih 300.000 prebivalcev se je volil po en senator. Ker pa koli~nik prideljenju {tevila prebivalstva s {tevilom 300.000 seveda ni bilo celo

186 Jutro, 30. 10. 1934, Iz`rebani senatorji, ki jim pote~e mandat.187 Prav tam.


239


{tevilo, je zakon predvidel le deljenje do celega {tevila, ostanek pre-bivalstva se je pora~unal druga~e – ~e je bil ta vi{ji od 150.000, se jevolilo {e enega senatorja, sicer pa ne. Upo{tevaje to pravilo se je vDravski banovini z 1.144.194 prebivalci zaradi ostanka pri deljenju,ki je bil ve~ji od 150.000, poleg treh senatorjev volilo {e enega do-datnega.188 »Senatska« volilna pravica ni bila splo{na in enaka, temve~precej o`ja; imeli so jo zgolj narodni poslanci, banski svetniki ter vsipredsedniki ob~in posamezne banovine.189 Prav v tem dejstvu pa lahkoi{~emo razloge za manj{o odmevnost volitev v Senat. Glede na sesta-vo tako dolo~enega volilnega telesa so bile te predvidljive in tako se-veda bistveno manj razgibane kot skup{~inske volitve.

Na januarskih volitvah leta 1932 v Dravski banovini je tako nasto-pila le ena kandidatna lista z nosilcem dr. Vladimirom Ravniharjem.190

V te`kih pogojih Aleksandrove diktature, kjer po mnenju opozicijskih

Otvoritveno zasedanje prvega jugoslovanskega senata, ki ga je vodilstarostni predsednik Ivan Hribar. (Ilustrirani Slovenec, 1932)

188 Savski banovini je pripadlo 9 senatorjev, Vrba{ki 3, Primorski 3, Drinski 5, Zetski 3,Donavski 8, Moravski 5, Vardarski 5 in mestu Beograd 1. V vseh volilnih enotah skupaj se jetorej volilo 46 senatorjev. – SL Kraljevske banske uprave Dravske banovine, 80/1931, Odred-ba Dr`avnega odbora za volitev senatorjev.

189 SL Kraljevske banske uprave Dravske banovine, 61/1931, Zakon o volitvi senatorjev.190 SL Kraljevske banske uprave Dravske banovine, 81/1931, Volitev senatorjev dne 3.

januarja 1932. Kandidatna lista.


240


voditeljev ni bilo smotrno, in nenazadnje izvedljivo, nastopiti niti naskup{~inskih volitvah, tak{en razplet dogodkov ni nerazumljiv. [e zlastine, ~e si podrobneje ogledamo osebe s senatsko volilno pravico. Medtremi kategorijami volilcev – torej med poslanci, banskimi svetniki inpredsedniki ob~in, so bili slednji naj{tevilnej{i in odlo~ujo~ dejavnik,~esar {estojanuarski reìm seveda ni spregledal. Med skup{~inskimivolitvami leta 1931 in volitvami v Senat leta 1932 je namre~ ban Drav-ske banovine po vrsti razre{eval ob~inske funkcionarje in na izpraz-njena mesta imenoval prista{e reìma. Pred volitvami Senata je takobilo od 1056 slovenskih ob~in ve~ kot 1000 v rokah privrèncev te-daj {e sveè vsedràvne stranke JRKD. Podobno homogenost je reìmdosegel tudi pri drugem naj{tevil~nej{em volilnem »razredu«, pri ban-skih svetnikih. Serne~evemu odhodu iz vlade je sledila è omenjenaostavka banskih svetnikov iz vrst nekdanje SLS in imenovanje 18 no-vih banskih svetnikov iz vrst privrèncev reìma.191 Na volilno nedeljo3. januarja 1932 o~itno ni bilo pri~akovati presene~enj. Od 1113 vo-lilnih upravi~encev v Dravski banovini jih je volilo 1051. Izbire ni bilo,s 94 odstotno podporo je zmagala edina kandidatna lista.192

*

ê v letih 1931 in 1932 misel na volilno kandidaturo za opozicijoni bila stvarna, je bilo v za~etku leta 1935 bistveno druga~e. Po Jevti-}evem prihodu v vladno pala~o, v opoziciji nedvomno prijaznej{ih po-liti~nih razmerah, je vodstvo nekdanje SLS presodilo, »da bi kazalo po-skusiti z lastno kandidatno listo za one tri senatorje«,193 ki so izpadli po`rebu oktobra 1934. A ker so bile volitve è 3. februarja 1935,194 re-ìm JNS pa je v Dravski banovini kljub notranjim razprtijam ostajal trd-no v sedlu, je bilo treba s »poskusom« za~eti hitro in v najve~ji tajnosti.

Skladno s tedanjo volilno zakonodajo se je smelo glasovati zgoljza sodno potrjene kandidatne liste, ki jih je vloìlo najmanj 50 oseb ssenatsko volilno pravico najmanj 15 dni pred volitvami. V primerudrugih volitev v Senat je to pomenilo, da je morala nekdanja SLS svo-jo listo vloìti najpozneje 18. januarja.195 âsa torej res ni bilo dosti.

*191 Stiplov{ek, Banski svet Dravske banovine 1930–1935, str. 114.192 Jutro, 4. 1. 1932, Volitve senatorjev.193 Ah~in, Spomini, str. 127.194 Jutro, 6. 1. 1935, Razpis volitev v senat.195 Prav tam.


241


Nosilec na~rtovane opozicij-ske kandidatne liste je postalznani {tajerski politik in nekdanjitajnik mariborske SLS, Franjo @e-bot,196 ki je bil vse od januarja1922 prizadeven in med volilcipriljubljen poslanec beograjskeskup{~ine.197 Ko se mu je 6. ja-nuarja 1929 njegov poslanskimandat nenadoma iztekel, je os-tal s {estimi otroki, starimi od 7do 18 let, brez vsakr{nega za-slu`ka. Novo slu`bo je naprejiskal pri Slovencu, nato pa se jezanjo dogovoril pri Vzajemnizavarovalnici. V pismu uprav-nemu svetu zavarovalnice je za-pisal: »/L/ahko /se/ za stalnoposvetim Va{emu zavodu, kerpolitika ni posebno vabljiva«.198

Na podoben na~in je svojo prej-{njo zaposlitev okrcal tudi glav-nemu zastopniku zavarovalnice,Francu Pograjcu, saj je bil pri-pravljen obljubiti, da bi ostal»stalno v slu`bi ’Vzajemne’ in da bi politiko pustil in bi se raje posvetiltemu poslu in familiji«.199 Toda zavezanost Vzajemni in druìni o~itnoni vzdràla dlje kot {est let. V za~etku leta 1935 je ponovno postaldejaven in za~el z obse`no politi~no akcijo.

Kljub ~asovni stiski in budnemu o~esu represivnega reìma je nek-danja SLS svojo volilno namero, vsaj na za~etku, u~inkovito skrivala.

Ko je nekdanji mariborski poslaneciz vrst Slovenske ljudske stranke, Franjo@ebot, januarja 1935 kandidiralna nadomestnih volitvah v Senat, soga ves ~as budno spremljali reìmskidetektivi. (Zbirka drobnih tiskovUniverzitetne knji`nice Maribor)

196 Sodelavec Slovenca Ruda Jur~ec v svojih spominih sicer pi{e, da so v Ljubljani tedaj@ebotu kandidaturo »zamerili«, a so kljub temu storili vse, da bi »uspel in pri{el v senat«. – RudaJur~ec, Skozi lu~i in sence 1914–1958. Tretji del (1935–1941), Editorial Baraga, Buenos Aires1969, (dalje: Jur~ec, Skozi lu~i in sence), str. 69.

197 Ve~ o @ebotovi poslanski dobi gl. v: Mateja Ratej, Franjo @ebot – poslanec v Narod-ni skup{~ini v Beogradu v letih 1922–1929, v: Studia Historica Slovenica 1 (2002), {t. 2,str. 355–382.

198 PAM, Franjo @ebot, pismo upravnemu svetu oziroma ravnateljstvu »Vzajemne zavaro-valnice« z dne 23. 1. 1929.

199 PAM, Franjo @ebot, pismo Francu Pograjcu z dne 23. 1. 1929.


242


Na~elnik sreza Maribor – levi breg, Ivan Senekovi~, je namre~ {eledva dni pred dnevom vloìtve liste dobil »zaupno poro~ilo, da sestav-lja mariborski @ebot Franc, biv{i narodni poslanec razpu{~ene S.L.S.opozicijsko kandidatno listo za nadomestno volitev senatorjev«. Poprejemu obvestila se je takoj podal »na proverjanje« vesti. Dognal je,da sta pri{la 14. januarja k @ebotu dva kranjska poslanca nekdanje SLSin mu ponudila prvo mesto na kandidatni listi. S seboj sta prinesla»ve~je {tevilo in bianco danih podpisov«. @ebot je tedaj kandidaturoo~itno sprejel, saj se je {e isto popoldne skupaj s ~lanom o`jega vod-stva nekdanje SLS Markom Kranjcem podal v Slovenske gorice in Prek-murje »na pobiranje podpisov«. Sreski na~elnik Senekovi~, ki se je pripreganjanju prista{ev katoli{kega politi~nega tabora è »izkazal« obob~inskih volitvah leta 1933, je to pot sumil, »da gre pri tej stvari zatajno pripravljeno opozicijsko /antireìmsko/ kandidatno listo«. Ob temga je {e zlasti begalo dejstvo, da nikakor ni mogel dognati, kdo stapreostala dva kandidata na listi.200

Podatki, ki jih je pridobil Senekovi~, so bili seveda zanj in za reìmalarmantni. Zahtevali so takoj{nje ukrepanje. Sreski na~elnik je za~elnemudoma k sebi klicati vse @ebotu naklonjene ùpane in jim grozil»z odstavitvijo in drugimi represalijami«. Ker se je o~itno kljub vsemubal, da bi @ebot do 18. januarja vloìl listo, je v sodelovanju z mari-borsko mestno policijo 17. januarja popoldne zastraìl @ebotovo hi{oob Dravi, na Lo{ki ulici. Sreskim oro`nikom pa je isti dan naro~il, damorajo ustaviti vsak avto in »pregledati, ali se vozi @ebot in morajovoz obrniti ter v spremstvu oro`ni{tva pripeljati @ebota k njemu«. Po-leg {ikaniranja @ebotovih prista{ev si je hkrati prizadeval zbrati pod-pise za reìmsko kandidatno listo. Tako je vabil predsednike ob~in ksebi in jim v podpis molil pole brez imen kandidatov. Po mnenjunosilca opozicijske liste @ebota je za tak{no predvolilno organizacijostala sama banska uprava oziroma pomo~nik bana, dr. Pirkmajer.201

Le dan pred skrajnim rokom za vloìtev liste se je o~itno vznemir-jeni @ebot potoìl Antonu Koro{cu. V zaskrbljenem pismu je pouda-ril, da je Senekovi~ »zopet za~el« in da mu je postavil »detektivskostraò okrog hi{e«. Nespornega vodjo svoje politi~ne organizacije jepozval, naj ukrepa, kajti morda jim »ho~ejo opla{iti ravno toliko ùpa-nov, kolikor /.../ jih bo manjkalo do zmage«. Ob koncu je vsej skrbi

200 PAM, Anton Koro{ec, A. [. 5, pismo Senekovi~a Sekretariatu Kraljevske banske upraveDravske banovine z dne 22. 1. 1935.

201 PAM, Anton Koro{ec, A. [. 5, pismo @ebota Koro{cu z dne 22. 1. 1935.


243


navkljub {e zapisal, da so »kmetski ùpani« veseli in navdu{eni, da seje nekdanja SLS »ojuna~ila«.202

Koro{ec je na kolegov poziv brez zadr`kov ukrepal. Na ministr-skega predsednika Jevti}a in na notranjega ministra Veljo Popovi}a jenaslovil vljudno pismo, v katerem je jasno orisal nepravilnosti v Drav-ski banovini. Posebej je omenil, da naj bi sreski na~elniki dobivalitelefonska navodila o svojem ravnanju od podbana Pirkmajerja. êpravjanuarja 1935 na~elnik nekdanje SLS ni bil nosilec nobene politi~nefunkcije v dràvi, {e ve~, bil je pravkar vrnjen konfiniranec, je s svojonesporno politi~no avtoriteto lahko tako Jevti}a kot Popovi}a zapro-sil, da »blagoizvoli/…/ prepovedati vsako agitacijo proti @ebotovi li-sti s strani sreskih na~elnikov in àndarmerije ter odstrani/…/ sreske-ga na~elnika dr. Senekovi~a (ki je nasploh slab ~lovek) iz Maribora inprav tako uka/è/ g. Pirkmajerju, da se vzdrì vsakega, tudi ustnegavplivanja«.203

Vsem ve{~im manevrom reìma navkljub so 18. januarja ob enaj-sti dopoldne na okro`nem sodi{~u v Ljubljani @ebotovi prista{i le uspe-li vloìti svojo listo, ki so jo imenovali nevtralno. Na prvem mestu jebil Franc @ebot, na drugem nekdanji poslanec Janez [trcin in na tretjemùpan [martna ob Paki, Martin Steblovnik.204

Prvi korak nekdanje SLS je bil storjen, kandidatna lista je bila vlo-èna. Sreski na~elnik Senekovi~ je lahko ob tem le resignirano ugo-tovil, da so bili podpisi o~itno »zbrani v popolni in to zelo ve{~e orga-nizirani tajnosti in dani {e predno je oblastvo za zbiranje istih doznalo.Za namero postaviti @ebotovo kandidatno listo, je znalo jedva par biv-{ih S.L.S. poslancev, {ir{a javnost je bila popolnoma neinformirana.«205

(Pred)volilnega boja s tem seveda {e ni bilo konec. Do volitev je bilo{e 15 dni, po mnenju reìma dovolj, da se @ebotova lista onemogo~i.

Takoj po vloìtvi liste na okro`nem sodi{~u v Ljubljani so imenanjenih podpisnikov è »pricurljala« do na~elnika Senekovi~a in drugihfunkcionarjev reìma JNS, in to kljub dejstvu, da bi njena vsebina mo-rala ostati tajna vse do potrditve. Tako naj bi Senekovi~ è opoldneistega dne, torej le uro po vloìtvi, po oro`ni{tvu iz Sv. Lenarta pozvalk sebi na odgovor ùpana Voli~ine, Janeza Mur{aka. Tisto popoldne

202 PAM, Anton Koro{ec, A. [. 4, pismo @ebota Koro{cu z dne 17. 1. 1935.203 PAM, Anton Koro{ec, A. [. 4, koncept pisma Koro{ca Jevti}u in Popovi}u.204 Slovenec, 19. 1. 1935, Dve kandidatni listi za nadomestne senatorske volitve v dravski

banovini.205 PAM, Anton Koro{ec, A. [. 5, pismo Senekovi~a Sekretariatu Kraljevske banske uprave

Dravske banovine z dne 22. 1. 1935.


244


naj bi se po posredovanju mariborskega ùpana dr. Lipolda grozilo tudiùpanu okoli{ke ob~ine Slovenska Bistrica, Janezu Kosu. Po njego-vem pri~evanju so mu zabrusili, da bosta »Kramer in Pirkmajer dala~rtati vse kredite za razne ceste v slovenjebistri{kem okraju, ako J. Kosne prekli~e podpisa na @ebotovi listi«.206 Potem ko reìmu v prvi fazini uspelo onemogo~iti vloìtve opozicijske oz. nevtralne liste, je vdrugi fazi o~itno ciljal na njeno razveljavitev. ê bi namre~ svoj pod-pis preklicalo zadostno {tevilo predlagateljev, bi lahko sodi{~e listorazveljavilo.207

@e naslednji dan, 19. januarja, je okro`no sodi{~e v Ljubljani pre-verjalo kandidatno listo, na kateri je ostalo podpisanih vseh 72 ùpa-nov. Kljub pri~akovanju, da bo glede na to lista potrjena, je sodi{~eodlo~ilo druga~e. Liste ni potrdilo, svojo odlo~itev pa je podkrepilo ssalamonsko utemeljitvijo: na vseh polah kandidatne liste ni bilo izpi-sanih imen kandidatov, ampak le na prvi, v katero so bile v{ite osta-le. Sodi{~e je tako presodilo, da nima »nobenega jamstva za to, da nateh polah podpisani volivni upravi~enci res predlagajo kot kandidateosebe, vpisane na prvi poli«.208

Jutro je bilo zadovoljno. Nasprotnik je bil poraèn na najelegant-nej{i na~in, {e preden je volilni dan sploh nastopil. Toda za vsak pri-mer je Kramerjev list zabil {e dodaten èbelj v krsto nekdanje SLS;svojemu bralstvu ni niti omenil, da je sodi{~e @ebotovo listo razvelja-vilo. Nasprotno, njeno vloìtev je cini~no pokomentiral z besedami:»/Z/ na~elnega in prakti~nega stali{~a /je treba/ pozdraviti, da se tudioni, ki se do sedaj niso mogli odre~i stare miselnosti, kon~no odlo~ajoza pozitivno politiko in se odrekajo nesmiselni in nesre~ni svoji absti-nen~ni devizi.«209

Tokratni napad na slovensko opozicijo pa ni ostal brez odmeva.Zahvaljujo~ Jevti}evi politiki odmikanja od JNS je lahko Slovenec ost-ro odgovoril. Jutru je o~ital cinizem,210 medtem ko je slednje vztrajalopri na~elnem stali{~u in se spotikalo ob »nevtralno« ime @ebotoveliste.211 Liberalno-katoli{ki javni spopad, ki je z uvedbo diktature kralja

206 PAM, Anton Koro{ec, A. [. 5, pismo @ebota Koro{cu z dne 22. 1. 1935.207 @ebotovo listo je podpisalo 72 ùpanov, zakon pa je zahteval najmanj 50 podpisov.

Svoj podpis bi tako moralo preklicati kar 22 volilnih upravi~encev. – Slovenec, 19. 1. 1935,Dve kandidatni listi za nadomestne senatorske volitve v dravski banovini.

208 Slovenec, 20. 1. 1935, @ebotove kandidatne liste za senat sodi{~e ni potrdilo.209 Jutro, 20. 1. 1935, Po vloìtvi kandidatnih list.210 Slovenec, 22. 1. 1935, Kako dolgo {e?211 Jutro, 26. 1. 1935, Klerikalna »nevtralna« kandidatna lista.


245


Aleksandra v javnosti postopoma uga{al, je tako januarja 1935 spetvzplamtel.

V takem politi~nem vzdu{ju je nekdanja SLS, razumljivo, nadaljeva-la s prizadevanji za svojo kandidatno listo. Po njeni razveljavitvi je edenod treh kandidatov, Janez [trcin, po svojem zastopniku Marku Na-tla~enu, visokem predstavniku nekdanje SLS, vloìl rekurz na apelacij-sko sodi{~e v Ljubljani. êprav bi lahko sklepali, da bo drugostopenj-sko sodi{~e v skladu z »neodvisnostjo« tedanje sodne oblasti odlo~ilotako kot okro`no, se je zgodil preobrat. Utemeljitev okro`nih sodnikovje bila zavrnjena, @ebotova lista pa potrjena.212 Po pri~evanju ~lanatajnega vodstva prepovedane SLS, Ivana Ah~ina, naj bi se to zgodilo»{ele na posebno naro~ilo iz Beograda«.213 Vzporedno s cenzuro se jeo~itno rahljala tudi proreìmska striktnost slovenskih sodi{~.

*

V liberalnej{ih politi~nih razmerah je lahko spet oìvela ~asopisnavolilna kampanja nekdanje SLS, ki se je vse bolj spogledovala s polo-àjem iz dvajsetih let. Kljub bistveno manj agresivnemu in obtoù-jo~emu tonu kot pred {estim januarjem 1929 lahko v za~etku leta 1935zaznamo precej ve~jo javno politi~no razgibanost. V Slovencu lahkovnovi~ prebiramo pikre notranjepoliti~ne ~lanke, zlasti na ra~un slo-venskega dela JNS.214 Za svoj ~asopisni politi~ni napad je imel tedajSlovenec – poleg posebnega beograjskega dovoljenja – {e izvrstnogradivo, ki mu ga je na svojih sestankih postregla sama JNS. V sloven-skem delu vsedràvne stranke se namre~ klju~ni politi~ni akterji nisomogli dogovoriti, kdo naj kandidira na februarskih volitvah v Senat.Trojica iz`rebanih senatorjev je odpadla, saj je nekdanja SDS, naj-mo~nej{i del slovenske JNS, mo~no zamerila Franju Novaku, da si je poKramerjevem in Pucljevem odhodu iz Uzunovi}evega kabineta breznjenega soglasja prizadeval za ministrsko mesto. Skladno s stali{~em»’neka ne bude sam’ in da ne bi na zunaj izgledalo, kakor da so se upo-rabile neke sankcije proti nepokornemu prista{u«, sta bila ob kan-didaturo tudi Ravnihar in Rajer. S tem je bila kandidatna lista odprta.215

212 Sodniki apelacijskega sodi{~a so bili mnenja, da ni nobenega dokaza zoper dejstvo, »dana polah podpisani volilni upravi~enci res predlagajo kot kandidate osebe, vpisane na prvipoli, pa tudi ni upo{tevano /.../, da sme izpodbijati podpis na kandidatni listi samo oni, ~igarime je podpisano«. – Slovenec, 25. 1. 1935, Nevtralna lista za senatne volitve – potrjena!

213 Ah~in, Spomini, str. 127.214 Po Ah~inovih besedah je polemiko Slovenca proti JNS dovolila cenzura »po posebnem

dovoljenju iz Belgrada«. – Ah~in, Spomini, str. 127.215 Ravnihar, Mojega ìvljenja pot, str. 232.


246


Razlogi za odstranitev nesre~nih iz`rebancev, ki so v manj kottreh mesecih utrpeli è drugi politi~ni poraz, pa niso temeljili zgolj vznotrajstrankarskih razmerjih mo~i slovenske JNS. Imenovanje Jev-ti}evega kabineta, v katerem je ministrski stol~ek prevzel tudi funk-cionar nekdanje NRS, Milan Stojadinovi}, je vodstvu JNS na Slo-venskem »dalo misliti«. Obetale so se politi~ne spremembe, udobniposlanski mandati so postajali negotovi. Re{ilna bilka, ki je v nasta-lem poloàju ponujala politi~no in materialno preìvetje, je sevedapostal Senat Kraljevine Jugoslavije. In zanj se je znotraj stranke vnelognjevit boj.216

Na banovinski konferenci JNS za senatorske volitve, ki je bilasklicana 14. januarja v ljubljanski Kazini, sta se jasno oblikovala dvanasprotujo~a si bloka. Prvega je poosebljal generalni tajnik JNS, Al-bert Kramer, drugega pa tedanji minister Drago Maru{i~. Oba blokasta nato vloìla svojo kandidatno listo za prihajajo~e volitve. Na prvi,Kramerjevi, je bil kot minister nosilec Maru{i~, ob njem pa sta kandi-dirala {e Kramer in Pucelj,217 na drugi, za katero se je zavzel Maru{i~,pa sta se poleg njega za Senat potegovala {e Ivan Janèkovi~ in DinkoPuc.218 Za JNS gotovo nevsakdanji pat poloàj, ki so ga nameravalirazre{iti z glasovanjem.

Izid je bil za Kramerjev tabor poguben. Njegov predlog je prejel37 glasov, Maru{i~ev pa 43. Za Kramerjevo listo je glasovala ve~inaslovenskih poslancev in predstavnikov sreskih organizacij, za Ma-ru{i~evo pa ve~ina navzo~ih banskih svetnikov. Ti so tedaj nedvom-no imeli pomembno vlogo in prevesili tehtnico na stran svojega nek-danjega bana.219 Dogajanje v Kazini, ki je pokazalo na vse mo~nej{irazkol v slovenskem delu JNS, je Slovenec privo{~ljivo ocenil: »Navsak na~in vro~a juha, te senatorske volitve, tudi za utrjene è-lodce!«220

Kljub dejstvu, da je dobila Maru{i~eva lista ve~ino, se je v javnostipri~akovalo, da bo predsedstvo glavnega odbora JNS potrdilo obe, sajsta nenazadnje tako prva kot druga predstavljali JNS. O prihodnjihsenatorjih iz Dravske banovine bi potem odlo~ili slovenski volilniupravi~enci. Toda vodstvo stranke ni èlelo poglabljati spora v lastnih

216 Prav tam.217 Za namestnike prve trojice kandidatov so bili predlagani Janèkovi~, Kalan in Go-

ri{ek.218 Za namestnike kandidatov Maru{i~eve liste so bili predlagani Pucelj, Reèk in Jereb.219 Stiplov{ek, Banski svet Dravske banovine 1930–1935, str. 236.220 Slovenec, 16. 1. 1935, Razkol v slovenski JNS?


247


vrstah. Na svojo pest je sestavilo novo listo Maru{i~-Kramer-Pucelj, kista se ji nato uklonila tudi oba slovenska tekmeca.221

Ob zapletih s sestavo kandidatne liste JNS pa si je Slovenec pri-vo{~il objavo zvite dezinformacije v starem pred{estojanuarskem slo-gu. Po beograjski seji predsedstva JNS je namre~ zapisal, da naj biKramer sprva obljubil, da bo osrednjemu odboru JNS predloìl tistolisto, ki bo dobila v Ljubljani ve~ino. Sam je nato na glasovanju pogo-rel, zato naj bi »menjal svojo obljubo« in Beogradu predloìl obe li-sti.222 A glavni tajnik JNS po lastnih besedah ni ni~esar obljubil intorej ni mogel ni~esar menjati. @e v naslednji redni {tevilki Slovencaje navedbo ostro zavrnil. Tudi katoli{ki list je njegov odmev tudi ko-rektno objavil, a {koda je è bila storjena, in namen ~lanka – o~rniti vkatoli{kih vrstah silno osovraènega Alberta Kramerja – doseèn.223

*

Po sodni potrditvi obeh kandidatnih list, @ebotove in Kramer-Ma-ru{i~eve, sta bila oba volilna bloka v Dravski banovini tudi uradnoformirana. Boj za glasove, ki je è nekaj ~asa trajal, se je tedaj {esiloviteje razvnel, volilna agitacija je dobila {e {ir{e razse`nosti. Franjo@ebot je marljivo »zbiral« glasove na terenu. Pet dni pred volilno nede-ljo je prepri~eval ùpane na [tajerskem in v Prekmurju. In to o~itnoprecej bolj uspe{no kot njegovi kranjski kolegi, saj je do tedaj prido-bil 75 zanesljivih glasov in si obenem zaèlel, »da bi Krajnci dobilivsaj 40«!224

Organizacija volilne udele`be nekdanje SLS pa seveda ni slonelazgolj na ple~ih trojice kandidatov. Vanjo je dejavno posegel ves ustrojnekdanje stranke, na ~elu s predsednikom in najo`jim vodstvom. »Kle-rikalni generalni {tab«, kakor ga je slab{alno imenovalo Jutro, je delo-val kot dobro naoljen stroj.225 Nekdanji glavni tajnik stranke Franc

221 Beograjska lista se je od Kramerjeve razlikovala le v predlaganih namestnikih. Ti so ponovem postali Gori{ek, Janèkovi~ in Puc. – Slovenec, 18. 1. 1935, Teàve okrog volitev drav-skih senatorjev; 20. 1. 1935, Kako je nastala enotna JNS lista za volitev dravskih senatorjev;Jutro, 15. 1. 1935, Banovinska konferenca JNS za senatorske volitve; 18. 1. 1935, Oficielnakandidatna lista JNS za senatske volitve.

222 Slovenec, 20. 1. 1935, Kako je nastala enotna JNS lista za volitev dravskih senatorjev.223 Slovenec, 22. 1. 1935, odmev Alberta Kramerja na ~lanek Kako je nastala enotna JNS

lista za volitev dravskih senatorjev.224 Poleg podpore ùpanov si je @ebot prizadeval tudi za glas poslanca Pavli~a, ki je bil

sicer izvoljen na listi JNS, a je v svojih govorih v skup{~ini kriti~no napadal reìm. – PAM, AntonKoro{ec, A. [. 4, pismo @ebota Koro{cu z dne 28. 1. 1935.

225 Jutro, 2. 2. 1935, Namen posve~uje sredstva.


248


Gabrov{ek je vodil korespondenco s terenskimi zaupniki in jim dajalnavodila, odvetnik Natla~en je ukrepal ob prvotni razveljavitvi liste,nekdanji predsednik Koro{ec pa je na ùpane naslovil lastnoro~noagitacijsko pismo s pomenljivo vsebino: »Gospod ùpan! Prosim Vas,da glasujete pri nadomestnih volitvah v senat, dne 3. febr. t. l., zanevtralno listo gospoda @ebota. Zagotavljam vam, da Vas radi teganih~e ne bo smel klicati na odgovor, pa~ pa bomo v bodo~e mi o temvodili ra~un – ne v Va{o {kodo! Lepo pozdravljeni! Ljubljana, 31. 1.1935, Dr. Anton Koro{ec.«226 S Koro{~evim pismom in s kopico dru-gih letakov,227 sestavljenih v ljubljanski centrali, je nekdanja SLS »bom-bardirala« ùpane Dravske banovine.228

Hkrati s terensko agitacijo prista{ev nekdanje SLS se je stopnjevalmedijski pritisk na JNS. Slovenec je v zadnjih dneh pred volitvamiredno obra~unaval s tradicionalnimi nasprotniki in drzno napovedo-val politi~ne spremembe. Volitve v Senat naj bi bile »predznak bolj{ih~asov in lepe medsebojne urejenosti, ko bo med Slovenci nosilecnarodne in dràvne politike namesto nekaterih samozvancev postalozopet slovensko ljudstvo«! Dan, ko se bo to zgodilo, pa ni mogel bitidale~, saj naj bi è bilo jasno, »da danes zida na pesek, kdor {e zidana JNS«.229 Vsedràvni stranki je Slovenec napovedal skoraj{nji konecin ob tem v nepomirljivem slogu opozoril ùpane, naj le pazijo, kakobodo volili.230

Napadom katoli{kega lista se seveda niso mogli izmakniti kandi-dati JNS, {e zlasti ne Pucelj in Kramer. Pri prvem se je Slovencu zdelonajbolj sporno, celo nezasli{ano dejstvo, da bo v primeru njegove iz-volitve v Senat postal poslanec Narodne skup{~ine njegov namestnikHans Arko, ko~evski Nemec,231 medtem ko je bil Kramer, »velemoj-ster na politi~ni {ahovnici«, deleèn pikrih vpra{anj o svojih motivihza nastop na volitvah. âsnik se je poigraval z mislijo, da èli Kramer

226 Besedilo pisma je objavljeno v: Ah~in, Spomini, str. 127, faksimile Koro{~evega roko-pisa pa v: Jutro, 5. 2. 1935, »Ne bo v Va{o {kodo...«.

227 Na ùpane je posebno pismo naslovil tudi kandidat Janez [trcin. V njem je svoje more-bitne volilce predvsem pozival k zanesljivi udele`bi na volitvah in jim s pomo~jo laì odvra~almorebitne strahove. Tako je med drugim zapisal, da je v kratkem pri~akovati nove ob~inskeuprave z novimi mo`mi, kar seveda ni bilo res, saj so bile ob~inske volitve nedolgo pred tem,jeseni 1933. V letu 1935 je bilo sicer stvarno ra~unati z volitvami v mestne ob~ine, a je [trcinto pomembno podrobnost zamol~al. – Besedilo pisma je objavljeno v: Jutro, 1. 2. 1935, Stareklerikalne metode.

228 Jutro, 2. 2. 1935, Namen posve~uje sredstva.229 Slovenec, 27. 1. 1935, Volitve v senat.230 Slovenec, 2. 2. 1935, Kakr{ni ste, tako boste volili.231 Slovenec, 1. 2. 1935, Volitve v senat in jugoslovanska ideja.


249


z vstopom v Senat na lagoden na~in pripeljati do poslanskega mandatasvojega namestnika Ivana Tav~arja, a se je obenem {aljivo vpra{al, ~eob skoraj{njih skup{~inskih volitvah gospodu Tav~arju to sploh kori-sti. Za tako kratko dobo bi namre~ imel le nepotrebne izdatke, saj bisi moral zaradi potovanj z orient ekspresom v Beograd »nabaviti /…/piàmo, spalno ku~mo in spalne copate, brez katerih te ne pustijo vspalni voz«.232

Slovenski del JNS ob tem seveda ni mogel sedeti krièm rok. Naopozicijsko akcijo se je ostro odzval in v Jutru brezkompromisno na-padel prista{e nekdanje SLS. V svojih komentarjih je razkrival taktikoin metode njihovega volilnega boja, se vedno znova obregnil ob »ne-vtralnost« @ebotove liste in jim, kot je imel to v navadi, o~ital, da so»zakrknjeni nasprotniki jugoslovanske linije v na{i dràvni politiki«.233

»Povampirjeno SLS«, ki se je spet pojavila na politi~nem prizori{~u, jeobtoìl, da je znova za{la na »stara polja politi~nega boja«.234 Pri tem jeposebej poudaril neprimernost Koro{~evega agitacijskega pisma, kjerje prvak nekdanje SLS v sicer zmernem tonu grozil ùpanom, da bodov prihodnje o njihovem ravnanju »vodili ra~un«.235 Na tem mestu do-dajmo, da se je Ivan Ah~in v svojih spominih ~udil »izredni umirje-nosti in stvarnosti tega [Koro{~evega, op. J. G.] poziva«.236 To lahkopripi{emo dolgotrajni in utrujajo~i opozicijski drì nekdanje SLS, ki jenato ob otoplitvi politi~nih razmer èlela nastopiti na vso mo~. Upo-{tevaje obe oceni, opozicijsko in reìmsko, pa se zdi, da je omenjenavrstica v Koro{~evem pismu s stali{~a politi~ne morale le preve~sporna – v kolikor lahko v politiki sploh omenjamo moralo.

V sklopu svojih predvolilnih ~lankov je Jutro razkrinkalo zanimivagitacijski konstrukt nekdanje SLS. Tridesetega januarja je namre~ Slo-venec objavil vest, da je prispel v Maribor generalni in{pektor no-tranjega ministrstva Kuzmanovi} in »povabil na dalj{i sestanek g. Fra-nja @ebota«.237 Na pogovorih, ki se jih je pozneje udeleìl {e nekda-nji minister Vesenjak, se je in{pektor v ministrovem imenu zavzel zasvobodne volitve.238 Navzven nadvse korektno pisanje, ki pa ga jeJutro hitro spregledalo. Svojim bralcem je nemudoma pojasnilo pravo

232 Slovenec, 20. 1. 1935, Uganka visoke politike.233 Jutro, 2. 2. 1935, Namen posve~uje sredstva.234 Jutro, 2. 2. 1935, Nekaj potrebnih ugotovitev.235 Jutro, 2. 2. 1935, Namen posve~uje sredstva.236 Ah~in, Spomini, str. 127.237 Slovenec, 30. 1. 1935, Generalni inspektor notranjega ministrstva v Mariboru.238 Slovenec, 31. 1. 1935, Generalni inspektor notranjega ministrstva v Mariboru.


250


naravo Kuzmanovi}evega obis-ka. Spri~o è znanih ravnanjmariborskega sreskega na~el-nika Senekovi~a, ki jih je Jutroseveda zamol~alo, je @ebot sled-njega ovadil notranjemu ministr-stvu. Od tam so nato v Mariborposlali in{pektorja, »da pogleda,kaj je na stvari«. Ta je v svojihpoizvedovanjih zasli{al tudi @e-bota in Vesenjaka ter spoznal,da je ovadba nosilca opozicijskeliste brez podlage. Slovenec jetorej izpustil bistvene prvinezgodbe. Namen, ki ga je videlotudi Jutro, je bil jasen: »/L/judjenaj bi dobili vtis, kakor da je @e-bot è z eno nogo v vladi, innaj bi se ga zato bali ter ga se-veda volili«.239

*

V vse bolj napetem politi~nem ozra~ju je Dravska banovina kon~nodo~akala volilno nedeljo. Tretjega februarja 1935 so na edino voli{~ev banovini, na ljubljanski magistrat, ob osmi uri zjutraj za~eli pristopa-ti prvi volilci. Na takratnih volitvah jih je bilo precej manj kot na se-natskih volitvah januarja 1932, saj se je bistveno zmanj{alo {teviloùpanov. Po obse`ni komasaciji ob~in jeseni 1933 jih je bilo le {e 377.Skupaj z banskimi svetniki in narodnimi poslanci je bilo tako vsehvolilnih upravi~encev, ki bi tisto nedeljo lahko oddali svoj glas, 428.240

Majhno {tevilo razmeroma predvidljivih glasov.Nekdanja SLS je lahko z gotovostjo ra~unala le na glasove ù-

panov, imenovani banski svetniki (z izjemo ~lana Boja Staneta Vid-marja) in poslanci JNS (z izjemo Alojzija Pavli~a) ji seveda niso bili

Nekdanji mariborski poslanec inminister Ivan Vesenjak, v ~asu dikta-ture kralja Aleksandra vidnej{ipoliti~ni akter iz vrst prepovedaneSlovenske ljudske stranke. (Muzejnovej{e zgodovine Slovenije)

239 Jutro, 1. 2. 1935, Stare klerikalne metode.240 Se{tevek vseh ùpanov, banskih svetnikov in narodnih poslancev je sicer zna{al 448,

a ker po zakonu nih~e ni smel voliti dvakrat – denimo oseba, ki je hkrati opravljala funkcijobanskega svetnika in ùpana –, je bilo volilcev 19 manj, torej 429. Poleg tega pa je v dneh porazpisu volitev umrl ùpan ko~evske okoli{ke ob~ine, kar je {tevilo volilcev zmanj{alo {e zaeno osebo, na 428.


251


naklonjeni. Toda tudi {tevilo tistih ùpanov, ki bi utegnili glasovatizanjo, ni bilo veliko. Na ob~inskih volitvah oktobra 1933 je nekdanjaSLS osvojila le 54 ob~in, po ponovitvah v nekaterih ob~inah pa {edve dodatni, torej skupaj 56. Z u~inkovito volilno agitacijo je strankinaparat sicer pregovoril {e nekaj ùpanov, ki pa niso mogli biti zago-tovilo uspeha; @ebot bi namre~ za vstop v Senat potreboval vsaj ~etr-tino glasov – 107.241 ê bi nekdanji SLS uspel preboj v Senat, bi jiuspel za las.

@ebotovi prista{i niso obupali do zadnjega. Vztrajno in neutrudnoso agitirali tudi na sam volilni dan. Po pisanju Jutra so obkolili vsako-gar, ki je za{el v bliìno magistrata, in ga v svoji zavzetosti pregovarjaliin vlekli na voli{~e. V njihovih rokah naj bi se tako na{el tudi »posta-ran, malo naglu{en o~anec«, ki se je namenil na »glaèk vinca« Podskalco. »Bili so prepri~ani, da imajo v rokah kakega hribovskega ùpa-na, ki jim bo gladko nasedel.« A moàkar seveda ni bil ùpan. Ko seje zna{el pred volilno komisijo, naj bi pre{erno odgovoril, da so ga»kar noter porinili« in da ni ùpan, pa tudi svetnik ne, ker da je »pre-velik gre{nik«.242

Ob osmih zve~er so se vrata volilnega lokala zaprla. Volitev je bilodokon~no konec. Kmalu zatem je predsednik volilne komisije razgla-sil izide, ki niso presenetili. Nekdanji SLS kljub vsem prizadevanjemni uspelo. Ob visoki volilni udele`bi – glasovalo je 407 volilcev –, jeopozicijska lista prejela 86 glasov, lista JNS pa 321.243 @ebotu je torejzmanjkalo 16 oziroma 21 glasov.244 Je bil to poraz ali zmaga?

Po interpretacijah nekdanje SLS lahko domnevamo, da je bilastranka »zadovoljna«. V uvodniku, ki ga je Ah~in objavil v Slovencu 6.februarja in ga nato povzel v svojih spominih, je pisalo, kako volil-nega uspeha dejansko niso pri~akovali. ê bi @ebotova lista prodrla,bi se zgodil »pravi ~ude`«. Osrednji namen vodstva nekdanje SLS zatoseveda ni bil osvojiti senatorsko mesto, temve~ vnovi~na »politi~narazgibanost v lastnih vrstah«. Ta namen naj bi po Ah~inu tudi dosegloin s tem pokazalo »svojo polno pripravljenost, da slovensko ljudstvo,

241 Mandati pri senatskih volitvah so se delili po d’Hondtovem sistemu. Ob predpostavki,da bi se volitev udeleìli vsi volilni upravi~enci, bi @ebot potreboval omenjeno {tevilo glasov,s ~imer bi se izena~il s tretjeuvr{~enim kandidatom liste JNS. V tem primeru bi @ebotova listaprejela 107 glasov, lista JNS pa 321. Koli~nik pri deljenju s tri bi tako bil to~no 107.

242 Jutro, 4. 2. 1935, Poraz zadnjih ostankov klerikalne vojske.243 Prav tam.244 Pri udele`bi 407 volilcev bi @ebot potreboval 102 glasova za izvolitev, 16 ve~, kot jih

je prejela njegova lista. Toda ~e domnevamo, da bi za JNS v vsakem primeru glasovalo 321volilcev, bi @ebot potreboval glasove vseh 21 volilcev, ki niso pri{li volit.


252


ki je po veliki ve~ini slejkoprej politi~no eno z biv{o ljudsko stranko,odslej zopet aktivno sodeluje pri dràvni politiki«.245

Koro{ec je 3. februarja 1935 nedvomno dokazal, da njegova orga-nizacija {e ìvi, da je trdna in u~inkovita in hkrati pripravljena na so-delovanje v druga~ni dràvni politiki, ki se je tedaj kazala v ravnanjih,{e bolj pa v besedah Bogoljuba Jevti}a. Podobno kot ob ob~inskihvolitvah oktobra 1933 je znova prebudil in razgibal lastne vrste ter jimvlil upanja na te`ko pri~akovane politi~ne spremembe. Lahko se to-rej strinjamo, da so bili njegovi prista{i in on sam dejansko »zadovolj-ni«. Toda 3. februarja 1935 je tudi slovenski del JNS dokazal, da ima{e vedno, kljub notranjim razprtijam in o~itkom nekdanje SLS, vajetiDravske banovine v svojih rokah.

Volitve v Narodno skup{~ino 5. maja 1935

Neposredno po nadomestnih volitvah v Senat, ko se razgrete po-liti~ne strasti {e niso uspele ohladiti, je »kot blisk« po~ila vest, da jeNamestni{tvo razpustilo Narodno skup{~ino, izvoljeno 8. novembra1931. Po poro~anju Slovenca se je novica »kot poàr« raz{irila po vsejprestolnici, dràvi in tudi tujini. V Beogradu naj bi ljudje drveli iz ka-varn in hi{ na ulice ter izraàli svoje zadovoljstvo. Med njimi se je bajena{el tudi marsikateri narodni poslanec, ki je na novico gledal s pozi-tivne plati. »’E, kaj ho~e{, {tiri leta pa smo le bili ...’ so se {alili ... ’inzasluìli po 7500 Din na mesec ...’ so drugi odgovarjali.« Katoli{ki listje »zasluge« za dejanje pripisal Jevti}evi vladi in njenemu »zasledovanjupolitike {ir{ih obzorij in vzajemnega sodelovanja vseh Jugoslovanov«.Njene »krepke kretnje« je navdu{eno pozdravil ter v njih optimisti~novidel konec »more«.246 V celostranskem ~lanku, objavljenem 7. fe-bruarja na naslovnici, je v starem slogu s strastjo in slastjo podrobnoopisal dogajanje in privo{~ljivo komentiral zbeganost in presene~e-nje poslancev.

Pred~asna razpustitev skup{~ine in napoved novih volitev za 5.maj 1935 pa kljub domnevni »zgubljenosti« narodnih poslancev ni bilanaklju~na in nepri~akovana. Razumevanje notranjepoliti~nih razmerij,ki ga je pokazala Jevti}eva vlada, je è nekaj ~asa dajalo vedeti, danova vlada ne èli sodelovati z aktualno Narodno skup{~ino. Nena-

245 Slovenec, 6. 2. 1935, Mi smo zadovoljni; Ah~in, Spomini, str. 127–128.246 Slovenec, 7. 2. 1935, Skup{~ina razpu{~ena.


253


zadnje je o njenih ~lanih v javnosti vladalo prepri~anje, da so »boljpostavljeni kot od naroda izvoljeni« in zato nadvse nepriljubljeni.247

Odkrito slovo od JNS februarja 1935 je tako celovito spremenilopoliti~ne razmere v dràvi in {e posebej v Dravski banovini. Trdimolahko, da je v jugoslovanskem politi~nem razvoju nastopil nov ~as.âs, ki je ozna~eval konec poti JNS in nakazoval novo smer. Kakorse je pokazalo pozneje, si je Jevti} kr~evito prizadeval, da bi bila novadoba resni~no »njegova«, a naposled ni bila. Po volitvah se je njegov~as na stol~ku prvega ministra iztekel in ga zato lahko ozna~imo lekot prehodnega premierja, kot pomladnega znanilca sprememb.

Spremenjeno situacijo je bilo v tistih dneh ~utiti povsod. Slovenecsi je skoraj dnevno privo{~il ostre komentarje in napade na JNS, ki sijih {e nekaj mesecev prej ni bilo mogo~e predstavljati. Stranki je de-nimo o~ital, da si je »prisvojila monopol na patriotizem«,248 ~eprav jeokrog sebe zbrala »vso slovensko nem{kutarijo, ki je svoje dni prebi-rala tistega vzornega ’[tajerca’ in se je sedaj vsa naro~ila na nacional-ne liste« ter jo zato razglasil za »breznacionalno«.249 Po svojem bistvunaj ne bi bila ni~ drugega kot »delni{ka dru`ba za izkori{~anje Slove-nije«,250 ki je kvarno vplivala na razvoj »zdravega in tvornega ìvljenja«v dràvi in bi jo bilo {e najbolj pametno razpustiti.251 Na tako odkritenapade je liberalni tabor Slovencu seveda odgovoril, a je v svojemodzivu uporabil podoben diskvalifikacijski besednjak. V tistih dneh seje kakor neko~ znova razvnela ~asopisna polemika z neprikrito poli-ti~no-oblastno naravo. Jutro je Slovencu o~italo »kanibalsko gonjo« protiJNS, »pome{ano z ognjem in `veplom slepega sovra{tva«. Pri tem jeposebej poudarilo, da stoji za tem nekdanja stranka, »ki se je dràlapo razpadu Avstrije na svojem poloàju v Jugoslaviji samo po naklju~jupovojnih politi~nih prilik v na{i dràvi in na ra~un politi~ne lahko-vernosti in {pekulativnega ra~unarstva gotovih pred{estojanuarskihgrup, ki so se borile v mejah predvojne Srbije za nadoblast«. Na tejpodlagi je nato zadovoljno pribilo, da je bila po 6. januarju nekdanjaSLS »kot nesodoben in v jugoslovanske prilike prav ni~ spadajo~i po-liti~en element za vedno eliminirana ter progla{ena za enega onihpojavov na{ega politi~nega ìvljenja, ki so umetno zavirali normalni

247 Stojkov, Opozicija, str. 290.248 Slovenec, 13. 2. 1935, La`ni patriotizem.249 Slovenec, 8. 2. 1935, Breznacionalnost Jugoslovanske nacionalne stranke (JNS).250 Slovenec, 10. 2. 1935, Kaj si bodo Slovenci zapomnili. Iz dobe samovlade Jugoslovan-

ske nacionalne stranke (JNS).251 Slovenec, 12. 2. 1935, Jugoslovansko nacionalno stranko je treba razpustiti.


254


potek konsolidacije notranjepoliti~nih prilik v Jugoslaviji«.252 Slovenecje na Jutrovo pisanje odgovoril è naslednji dan in v starem slogu vrniludarec. Politiko JNS je razglasil za »fatamorgansko«, saj naj bi njenim~lanom pred o~mi »lebdela konsolidacija dràve, pod njihovimi spret-nimi rokami pa se je izpraznila v fatamorgano, ~arobno mesto v ro`na-tih oblakih, ki je po~asi izginjalo v nara{~ajo~em politi~nem omrtvenjuin gospodarskem kaosu«.253 [e dan pozneje pa je v novem Sloven-~evem uvodniku hitel zabijati èbelj v krsto JNS tudi Ivan Ah~in, edenstebrov nekdanje SLS. O JNS je razmi{ljal kot o organizaciji, »kateri jena tem, da zbira okrog sebe ljudi brez karakterja, ali ki jih sili k izdaj-stvu njihovih na~el in jih za to izdajstvo celo nagrajuje, tak{na orga-nizirana zdru`ba pa bo obstala le dotlej, dokler bo svojim pripadnikomnudila polno skledo.«254 V vse bolj razgibanem politi~nem vsakdanuje za~el Slovenec objavljati celo karikature na ra~un JNS iz drugih ~a-sopisov. V eni od njih z naslovom Generali brez armade tako prina{av napoleonske uniforme odete srbske politike iz vrst JNS – Deme-trovi}a, Marinkovi}a, Uzunovi}a, Maksimovi}a in Sr{ki}a. Uzunovi} na

252 Jutro, 14. 2. 1935, Klerikalno besnenje na nacionalno fronto.253 Slovenec, 15. 2. 1935, Stare sence in nov ~as.254 Slovenec, 16. 2. 1935, Doma~e stvari.

Leta 1935 se je v Slovencu po dalj{em ~asu spet pojavila politi~na karikatura.(Slovenec, 1935)


255


konju, v vlogi »Nikoleona«, zre na beè~o mnoìco prista{ev JNS inpravi: »ê bi bil Napoleon svojo armado pravo~asno razpustil, bi nikoline bil premagan ...«255

Poleg razdiralnih medijskih napadov je vsedràvno stranko zade-lo tudi konkretno dejanje predsednika vlade. Le nekaj dni po razpu-stitvi skup{~ine je namre~ Jevti} objavil, da bo na skoraj{njih volitvahsam nosilec vladne kandidatne liste in ne strankarske liste JNS, s ~i-mer se je kot ~lan stranke odkrito oddaljil od njenega nepriljubljene-ga vodstva.256

V taki politi~ni situaciji so se na mizah vodstev opozicijskih sku-pin zna{la pomembna vpra{anja: Kako ravnati 5. maja? Ali se volitevudeleìti ali ne? Ali se jih udeleìti na vladni listi ali oblikovati samo-stojno listo? Iskanje najbolj{ega odgovora je znotraj heterogene opo-zicije ponovno pokazalo njeno temeljno ~lenitev na tri skupine, ki seje za~ela kristalizirati po marsejskem atentatu. Ena izmed njih je bilanekdanja KDK, druga nekdanji zemljoradniki in demokrati, tretja pazveza nekdanjih SLS in NRS, ob kateri je zadràno stala {e nekdanjaJMO. Glede omenjenih vpra{anj sta se najprej opredelili vodstvi zem-ljoradnikov in demokratov. [e pred formalno razpustitvijo skup{~inesta ocenili, da so bile razmere tedaj bistveno druga~ne kot jeseni 1931in da abstinenca zato ne bi bila razumna. Za~eli sta s predvolilno akcijo,katere cilj je bilo sodelovanje z nekdanjo KDK in postavitev skupneliste. Pri tem je {e posebej pomenljivo, da se o pogovorih nista po-svetovali z preostalo trojko iz beograjskega opozicijskega centra, mar-ve~ sta jo po uspe{nem zaklju~ku le postavili pred golo dejstvo. Opo-zicijski volilni blok je bil oblikovan,257 Koro{ec, Stanojevi}, Spaho intovari{i so se bili prisiljeni opredeliti – za pristop ali proti njemu. Zdise, da je bil tak zaplet »revan{« radikalom za njihovo ravnanje ob obli-kovanju Jevti}eve vlade in hkratni zemljoradni{ko-demokratski pre-vzem vloge zastavono{e srbske opozicije.258 V tistih dneh, v za~etkufebruarja 1935, je tako nastala nova politi~na grupacija, ki je hitrodobila ime Zdruèna opozicija.259

255 Slovenec, 22. 2. 1935, Generali brez armade.256 Po drugi strani pa velja dodati, da je na svojo listo brez zadr`kov sprejemal tudi ekspo-

nirane pripadnike JNS. – Stojkov, Opozicija, str. 291.257 Slovenec, 9. 2. 1935, Odmev na{ih volitev v Franciji.258 Stojkov, Opozicija, str. 293–297.259 Ve~ o Zdruèni opoziciji, njenem nadaljnjem razvoju in naravi gl. v: Mira Radojevi},

Udruèna opozicija 1935–1939, Institut za savremenu istoriju, Beograd 1994.


256


Skupina se je {e isti mesec za~ela dogovarjati z preostalo opozi-cijsko trojico o morebitnem sodelovanju in raz{iritvi liste. Nekdanjo SLSje zastopal Koro{ec, ki je podobno kot Spaho kazal »naklonjenost« dopristopa k Zdruèni opoziciji. Toda njegovo na~elno stali{~e ni bilopovsem brezpogojno in brez zadr`kov. S pristopom se je strinjal le vprimeru, ~e bi se za ta korak odlo~ili tudi njegovi zavezniki radikali.Svojo »naklonjenost« je zato vezal na paketni sporazum in odlo~itevpovsem prepustil Stanojevi}evi skupini, ki pa na nad pristopom ni bilanavdu{ena. Nasprotno. Stanojevi} je obema srbskima opozicijskimavoditeljema naravnost dejal, da je sporazum z Ma~kom napa~na inprenagljena poteza. Pogovori se tako niso iz{li, nekdanji SLS in NRSsta ostali izven bloka Zdruène opozicije. Za udele`bo na volitvahznotraj opozicijske skupine se je zaradi vzdu{ja med volilnim telesomv Bosni in Hercegovini pozneje odlo~ila le nekdanja JMO.260

Vzporedno s pogajanji z Davidovi}em in Jovanovi}em so hkratipotekala tudi dogovarjanja nekdanjih NRS, SLS in JMO s predsednikomvlade o sodelovanju na njegovi listi. Jevti} je na eni strani èlel okre-piti svoje poloàje in prepre~iti nadaljnje povezovanje opozicije, opo-zicijska vodstva pa na drugi strani niso èlela zamuditi volilne pri-lo`nosti.261 Toda pogajanja tudi tedaj, podobno kot pri oblikovanjuvlade, niso bila uspe{na. Jevti} na ve~je kompromise ni bil priprav-ljen.262 Vodstvo radikalov je v nastali situaciji nato predlagalo {e zad-njo mo`nost, ki bi opozicijski trojki, v politi~nih krogih imenovaniNarodna zajednica, omogo~ila aktivno udele`bo na volitvah – obliko-vanje samostojne liste nekdanjih NRS, JMO in SLS.263 A ideja ni nale-tela na razumevanje ne pri Koro{cu ne pri Spahu. Oba sta ocenila, dabi bilo to preve~ »{kodljivo in nevarno« za njun lastnen politi~ni ugled.Raje sta predlagala sporazum o abstinenci vseh pred{estojanuarskihstrank.264 Ko tudi ta ni bil sklenjen, nadaljnjega manevrskega prostoraza Koro{ca ve~ ni bilo.265 Prvega marca 1935 je tako zapisal, da je s

260 Stojkov, Opozicija, str. 298–299.261 Prim. Stojkov, Opozicija, str. 299.262 Prim. Slovenec, 12. 2. 1935, Gosp. Jevti} bo nosilec vladne vsedràvne liste. Koro{ec

naj ne bi verjel v uspeh pogajanj z Jevti}em in naj bi k njim pristopil zgolj na pritisk ljubljanske-ga vodstva. – Ah~in, Spomini, str. 134.

263 O pogajanjih so ob{irno poro~ali beograjski listi. Njihovo pisanje je povzelo Jutro, 12.2. 1935, Uvodna volilna kampanja je v polnem teku.

264 Stojkov, Opozicija, str. 299.265 V predvolilnem ~asu se je po Ah~inovem pri~evanju znotraj slovenske JNS porodila

ideja o sodelovanju z nekdanjo SLS »v gospodarskih stvareh«, nad katero pa Koro{ec ni bilnavdu{en. Dejal naj bi, da je stvar »politi~na in nima smisla, da se kompromitiramo z gine~oJNS. Politika se bo razvijala v drugo smer, kakor èli JNS.« – Ah~in, Spomini, str. 132–133.


257


prijatelji »podvzel /.../ ponovno vse korake, kako bi se nam moglo na~asten na~in omogo~iti sodelovanje z vlado g. Jevti~a. êprav smo bilido skrajnosti popustljivi, se nam to ni posre~ilo. Radi tega ne misli-mo, ne jaz ne moji o`ji prijatelji kandidirati in to ne na vladni pa tudine na kaki drugi listi. V volivnem boju bomo ostali korektni in lojalninapram dràvi, volivne borbe same se pa ne udeleìmo.«266

Odlo~itev vrha nekdanje SLS o volilni abstinenci pa tedaj ni bilasprejeta enoglasno in brez teàv. Vodstvo nekdanje stranke se je obtem vpra{anju zapletlo v ostre spore, ki so odlo~no razjedali njenoenotnost. Kljub Koro{~evi nesporni avtoriteti sta se mu po robu po-stavili dve struji. Na eni strani skupina okrog Andreja Gosarja in IvanaVesenjaka, na drugi pa skupina okrog Marka Natla~ena in Frana Ku-lovca.267 Obe sta èleli izkoristiti politi~ni trenutek in se udeleìti vo-litev, prva »po sigurnej{i poti«, na listi predsednika vlade Jevti}a, dru-gi pa po ostri in na~elni opozicijski poti, na listi Vladka Ma~ka. Jutroje razprtije v katoli{kih krogih privo{~ljivo komentiralo, da »klerikalcine vedo kam« in da »nasprotstva med klerikalnimi voditelji in njihovapogajanja na vse strani seveda prina{ajo seboj opasnost, da eni in drugiobsedijo med dvema oziroma ve~ stoli. ’Politika’ poudarja, da klerikalniprista{i nikakor ne vzdrìjo ve~ v abstinenci in pritiskajo na svoje prva-ke, da se odlo~ijo za pozitivno pot.«268 Slovenski liberalci so ob sprem-ljanju dogajanja med svojimi doma~imi politi~nimi nasprotniki {e opa-zili, da ima t. i. linija »treznih politikov« nekdanje SLS zelo teàvnodelo, saj poseduje »nepomirljiva struja {e vedno skoraj ves organiza-cijski in agitacijski aparat v svojih rokah in gospodari tudi v klerikal-nem ~asopisju«.269

V takem poloàju, v senci Koro{~eve »nepomirljive« struje, se jeGosar-Vesenjakova skupina za~ela lo~eno in na lastno pest dogovar-jati o volilnem nastopu na vladni listi. Njena osrednja ~lana sta se 2.in 3. marca ve~krat sestala z Jevti}evima poobla{~encema – ministromMaru{i~em270 in senatorjem Pucljem –, vendar tedaj {e niso dosegli

266 PAM, Anton Koro{ec, A. [. 4, koncept pisma z dne 1. 3. 1935.267 Tagespost, 12. 3. 1935, Spaltung der Slowenischen Volkspartei?268 Jutro, 20. 2. 1935, Postavljanje kandidatov je v polnem teku.269 Jutro, 23. 2. 1935, V Ljubljani 18.500 volilcev.270 Minister Maru{i~, prvi Jevti}ev ~lovek v Dravski banovini, je v govoru na izredni

skup{~ini sreske organizacije JNS za srez Ljubljana – okolica javno ugotavljal, da je bilo vsepolno ljudi, »ki so bili nezadovoljni s politiko abstinence nekdanjih mogo~nikov v Sloveniji.Koro{ec in njegovi prijatelji so sami uvideli, da jih ta politika vodi v gospodarsko propast, asedaj ne vedo kam bi. Zato moramo pri teh volitvah pridobiti vse tiste ljudi, ki so voljni so-delovati na vladinem programu /.../ Vabim vse brez izjeme, da stopijo z nami v kolo.« – Jutro,3. 3. 1935, Minister dr. Maru{i~ o volilni situaciji.


258


kon~nega dogovora. O~itno naj bi bilo le to, da èli Vesenjakova271

»{tajerska oportunisti~na skupina /.../ za vsako ceno na Jevti}evo listoin smatra, da je treba vsa politi~na vpra{anja odgoditi na kasnej{i ~as«.272

Pogajanja so se nadaljevala in teden pozneje è dobila jasnej{e obri-se. Skupina se je uspela na~elno dogovoriti za osem mandatov v Drav-ski banovini, k ~emur pa ni mo~ {teti Vesenjaka, ki je vodil neko »po-sebno akcijo«.273 Zdi se, da je svojo akcijo pozneje zdruìl z Gosarjevoskupino, saj je bilo po podatkih srbskega lista Vreme {e en tedenpozneje Gosarju in Vesenjaku obljubljenih devet mest.274

Lo~ena pogajanja dela nekdanjih ~lanov SLS z Jevti}em so pri Ko-ro{cu in njegovih somi{ljenikih seveda naletela na nerazumevanje inpovzro~ila »razo~aranje«. Nekdanji stranki je nenazadnje grozilo nevar-no krhanje. Koro{ec je moral nujno ukrepati in »disciplinirati«275 svojevrste. Tako Gosarju kot Vesenjaku je poslal pismo, v katerem ju je ostrograjal in jima zagrozil z izklju~itvijo. Po mnenju dopisnika gra{kega listaTagespost se je tedaj zdelo, da obstaja resna nevarnost cepitve stran-ke.276 Razmere so bile {e toliko bolj zapletene zaradi è omenjenihdejanj Natla~ena in Kulovca, ki sta se v Zagrebu pogajala o kandida-turi na Ma~kovi listi. Njuno delovanje naj bi celo potekalo v soglasjuz »ostalimi klerikalci«, nezadovoljnimi s Koro{~evo taktiko.277 Nedvom-no napeti in razburkani odnosi v nekdanji SLS, ki so è oznanjali raz-kol,278 pa so se tedaj kljub vsemu otoplili. Zdi se, da znotrajstrankarskaopozicija ni èlela tvegati preve~ in razbiti organizacije. Pogledi sose znova poenotili, Koro{~ev vpliv je prevladal. Ve~ina ~lanov vod-

271 Eden izmed stebrov mariborske SLS, Franjo @ebot, je kandidaturo v Mariboru ponujaltudi aktualnemu finan~nemu ministru Stojadinovi}u, a jo je ta vljudno zavrnil. – ASCG 37, Zbir-ka Milana Stojadinovi}a, fasc. 58/369, prepis pisma Stojadinovi}a @ebotu z dne 2. 3. 1935.

272 Jutro, 5. 3. 1935, Najnovej{e kandidature v Dravski banovini.273 Jutro, 9. 3. 1935, Zahteve po stanovskih poslanskih kandidaturah. Ruda Jur~ec podaja v

svojih spominih druga~no razlago Vesenjakove akcije. Celotno zgodbo z mariborsko kombinacijonaj bi si zamislil in prek urednika Slovenskega gospodarja Janu{a Golca tudi izpeljal sam Koro{ec.Z njo naj bi hotel Jevti}u vrniti àlitev, ki jo je utrpel sam ob neuspelih pogajanjih z njim, hkrati paje tudi pokazal, kdo je gospodar v Sloveniji. – Jur~ec, Skozi lu~i in sence, str. 69–75.

274 Jutro, 15. 3. 1935, Volilno gibanje; 16. 3. 1935, Dràvnih list bo pet.275 Jutro, 12. 3. 1935, Novi kandidatski predlogi v Dravski banovini.276 Tagespost, 12. 3. 1935, Spaltung der Slowenischen Volkspartei.277 Tagespost, 13. 2. 1935, Die Taktik der Slowenisch-klerikalen.278 Po pisanju novonastalega Maru{i~evega ~asopisa Glas naroda so znotraj nekdanje SLS

obstajale {tiri struje – prva, ki je zagovarjala sodelovanje v politi~nem ìvljenju, a na temelju»starega {tevil~nega stanja biv{ih strank«, druga, ki je bila za vzpostavitev stanja pred 6. januarjem1929, tretja, ki je sploh nasprotovala posebni katoli{ki stranki, in ~etrta, ki je bila za vsako so-delovanje. Tej naj bi pripadal tudi Koro{ec. Taka shema nekoliko poenostavlja prave razmere,hkrati pa je deloma tudi napa~na. Uvr{~anje Koro{ca v »pozitivno« strujo je najbr` bilo izrazzavedanja pomena nekdanje SLS in (v lu~i spora Maru{i~-Kramer) tudi poskus politi~negazbliànja. – Glas naroda, 27. 4. 1935, Dr. Anton Koro{ec in abstinenca.


259


stva se je opredelila za njegovo abstinen~no politiko, zaradi ~esar staod svoje pobude odstopila tudi Natla~en in Kulovec.279 Prav tako seje svojim na~rtom odpovedal Gosar,280 svojo kandidaturo pa je napo-sled umaknil {e Vesenjak.281 Nekdanja SLS je abstinirala, ~eprav veljadodati, da se je kljub vsem naporom vodstva nekaj njenih nekdanjih~lanov le odlo~ilo za udele`bo na volitvah.282

*

Na vedro nedeljo, 5. maja 1935, so se v vsej dràvi na voli{~ih po-merile {tiri liste – lista predsednika vlade Jevti}a, Ma~ek-Davidovi}evalista Zdruène opozicije, Ljoti}eva lista in lista nekdanjega prvega minist-ra Maksimovi}a. Nekdanja SLS je abstinirala, k ~emur je s »ploho leta-kov«283 pozvala tudi svoje somi{ljenike. Legitimitete nekdanje stranke vvolilnem telesu tako ponovno, kakor vselej v tridesetih letih, ne more-mo natan~no izmeriti.284 Njena podpora se je vnovi~ skrivala v tistem od-stotku volilnih upravi~encev, ki ni pri{el v volilne lokale. Toda kljubomenjenemu dejstvu in kljub temu, da je vlada ponaredila volilne izide,285

je bil sam izid v Dravski banovini nadvse poveden. Volilna udele`ba jebila najni`ja v celotni dràvi in ni dosegla 50 %.286 Po Ah~inovih besedahje »po splo{ni sodbi« dejansko bila celo manj{a kot ~etrtinska.287

279 Stojkov, Opozicija, str. 300.280 Prim.: Ah~in, Spomini, str. 134, 136.281 Slovenec, 5. 4. 1935, Iz doma~e politike. Vesenjak je Koro{cu v pismu pojasnil, da je

»psihoza takozvane aktivnosti zajela vso biv{o na{o [tajersko in velik del Kranjske«. V takihrazmerah je bilo treba nekaj storiti, zaradi ~esar se je odlo~il za kandidaturo. Pri tem pa je poudaril,da kljub vsemu brezpogojno priznava avtoriteto vodje nekdanje SLS. Hkrati s pismom mu jeposlal tudi preklicno izjavo, za vsak primer, ~e bi bil Koro{ec prepri~an, da je mandat »felonijanad Vami in nad na{o stvarjo«. – PAM, Anton Koro{ec, A. [. 1, pismo Vesenjaka Koro{cu.

282 Prista{i nekdanjih SLS in slovenske NRS, ki so kandidirali na Jevti}evi listi, so bili: Veble,Klar, Koce, [emrov, Kersnik, Gaj{ek, Bren~i~ in Pevc. – Domoljub, 20. 10. 1937, O na{ih sloven-skih poslancih. Ko so Miho Bren~i~a prepri~evali, naj le ne kandidira, je zgolj neomajno ponavljal,da »ljudje ho~ejo, treba okraju pomagati, da Vi [Koro{ec, op. J. G.] niste dovolj informirani, da ga jestranka izigrala«. – PAM, Anton Koro{ec, A. [. 4, pismo Koro{cu z dne 2. 3. 1935.

283 Jutro, 4. 5. 1935, Zadnji dan volilne borbe.284 Tudi v drugi polovici tridesetih let, ko je bila nekdanja SLS na oblasti, volilni izid ne

podaja natan~ne podpore, ki jo je ta imela v volilnem telesu. Tedaj je namre~ povsem obvlado-vala Dravsko banovino in zato zlahka zlorabljala uzakonjeno javno glasovanje v svoj prid.

285 Stojkov, Opozicija, str. 311.286 Poslanec iz vrst JNS Reèk je na podlagi volilne statistike na zanimiv na~in izra~unal

stvarno podporo nekdanje SLS. Dejal je, da je bila na volitvah leta 1927 volilna abstinenca35-odstotna in da torej tedaj, leta 1935, vseh, ki niso pri{li na voli{~a, ni mogo~e {teti za prista{enekdanje SLS. Po njegovem sklepanju je Koro{~evo stranko podpiralo zgolj toliko volilcev,kolikor je zna{ala razlika med abstinenco leta 1927 in leta 1935 (51 % – 35 % = 16 %). Reèkje sicer dejal, da ima nekdanja stranka 18-odstotno podporo, a se je najbr` zmotil v ra~unu,razlika je namre~ le 16 odstotnih to~k. – Jutro, 15. 6. 1935, Na~elna razprava.



260


Zmagovalna lista seveda ni bila presene~enje. Po uradnih podat-kih je velika ve~ina mo`, ki so pri{li na voli{~a Dravske banovine,oddala glas za Jevti}a. Ljoti}eva in {e zlasti Maksimovi}eva lista nistadosegli vidnej{ega rezultata, nasprotno pa je lista Zdruène opozicijedosegla razmeroma soliden uspeh. Slovenski volilci so ji od skupno29 mandatov namenili dva. V dràvnem merilu, kjer je bila zaradivolilne udele`be {tevilnega dela izvenparlamentarne opozicije absti-nenca le 26 %, je z 61 % glasov prav tako triumfiral Jevti}, ~eprav jeZdruèna opozicija prejela 37 %.288 Volilni zakon, ki je bil leta 1933le v manj{i meri noveliran,289 je namre~ {e vedno favoriziral zmago-valca volitev. Jevti}u so od 370 poslanskih mest tako pripadla 303,Ma~ku in tovari{em pa le 67.

Rezultati volitev v Narodno skup{~ino 5. maja 1935, zbrani kumulativno po srezih.Poudariti je treba, da pri~ujo~i podatki podajajo le pribli`no sliko o volilnem izidu.Tedaj objavljene {tevilke se namre~ v majhni in nebistveni meri razhajajo (gl.: Ju-tro, 7. 5. 1935, Dravska banovina; Slovenec, 7. 5. 1935, Uradni izidi nedeljskihvolitev). êprav tabela temelji na podatkih dràvne agencije Avala (objavljenih vzgoraj citiranem Slovencu), tako ne odraà povsem to~nega stanja, temve~ ga leilustrira (zaradi tega se tudi se{tevki glasov ne ujemajo). Po uradnih sumarnih po-datkih Banske uprave Dravske banovine je bilo vseh volilnih upravi~encev318.472, oddanih glasov pa 151.846. Jevti}eva lista je prejela 125.178 glasov,Ma~ek-Davidovi}eva 22.510, Ljoti}eva 2.513 in Maksimovi}eva 44. Neveljavenje bil 1.601 glas (Slovenec, 8. 5. 1935, Po volitvah). V uradni objavi izida volitev vSlu`benem listu Dravske banovine je podan le zbirni rezultat za vso dràvo inseznam izvoljenih poslancev iz Dravske banovine (Slu`beni list Kraljevske ban-ske uprave Dravske banovine, 45/6 1935, Izid volitev).

288 Stojkov, Opozicija, str. 311.289 Gl.: Stojkov, Opozicija, str. 290.


261


MARIBORSKO [TEVILO[TEVILO KANDIDATNA LISTA

VOLILNO OKRO@JE VOLILNIHODDANIH

SREZUPRAVI-

GLASOV JEVTI]MAÊK-

LJOTI]MAKSIMO-

ÊNCEV -DAVIDOVI] VI]

Breìce 9.893 5.372 2.936 1.515 921 0

Celje 17.797 7.991 5.507 2.451 13 0

Dolnja Lendava 10.859 5.853 4.527 1.133 3 0

Gornji Grad 4.940 2.004 1.694 310 0 0

Konjice 5.485 2.825 2.649 165 11 0

La{ko 11.030 4.099 3.024 981 94 0

Ljutomer 10.379 4.867 4.436 429 2 0

Maribor– desni breg 14.489 6.101 5.963 134 4 0

Maribor– levi breg 23.208 15.771 15.397 278 96 0

Murska Sobota 15.919 9.226 6.327 2.448 3 0

Prevalje 8.681 3.230 2.997 231 2 0

Ptuj 19.340 8.059 7.239 734 84 2

Slovenj Gradec 7.602 3.726 2.896 784 46 0

[marje 11.677 5.665 2.683 2.981 1 0

LJUBLJANSKO [TEVILO[TEVILO KANDIDATNA LISTA


SREZUPRAVI-

GLASOV JEVTI]MAÊK-

LJOTI]MAKSIMO-


^rnomelj 4.069 2.952 1.487 1.465 1 1

Kamnik 10.267 5.344 5.226 209 0 0

Ko~evje 11.141 5.248 4.831 414 1 1

Kranj 15.658 3.722 3.679 27 16 0

Kr{ko 14.175 6.862 5.201 1.564 96 1

Litija 10.577 4.121 3.387 196 537 1

Logatec 7.706 3.394 3.011 344 40 0

Ljubljana– okolica 20.729 8.757 8.315 109 232 21

Metlika 2.754 1.867 1.338 530 7 0

Novo mesto 13.085 6.972 4.451 2.541 31 0

Radovljica 10.459 4.329 4.193 9 127 0


262


LJUBLJANSKO [TEVILO[TEVILO KANDIDATNA LISTA


SREZUPRAVI-

GLASOV JEVTI]MA^EK-

LJOTI]MAKSIMO-


Ljubljana– mesto 18.992 12.864 12.489 198 169 17

SKUPAJV DRAVSKIBANOVINI 310.911 151.221 125.883 22.180 2.537 44

SKUPAJ V %OD [T. VOLIL.UPRAVI^.V DRAVSKIBANOVINI 100 % 49 % 40 % 7 % 1 % –


263

VRNITEV NA OBLAST

VRNITEV NA OBLAST

Jevti}ev padec in oblikovanje vladeStojadinovi}-Koro{ec-Spaho

Po 5. maju 1935 je postalo dokon~no jasno, da vlada BogoljubaJevti}a, »velika zmagovalka« pravkar izvedenih volitev, kljub vsemune uìva podpore volilnega telesa. Spravno lepore~je ministrskegapredsednika iz decembra 1934 se je namre~ kmalu sprevrglo v nepo-mirljiva oblastni{ka dejanja. Nasilje ob volitvah, ponarejanje izidov,policijske metode vladanja in blatenje opozicije so »najodgovornej{imdràvnim faktorjem« dajali vedeti, da Jevti} ni pravi ~lovek na pravemmestu. [e zlasti ne zato, ker je v predvolilni kampanji skupaj s svoji-mi kandidati ozna~eval Ma~ka in njegove prista{e kot separatiste incelo pomo~nike Aleksandrovih atentatorjev.1 Taka politika seveda nivodila v smer nujnega in potrebnega sporazuma, zaradi ~esar so senjenim protagonistom za~ela »izmikati tla pod nogami«.2 Poleg tega paje tedaj tudi obstajala realna »nevarnost«, da Jevti} s svojimi somi{lje-niki ustanovi lastno stranko. Rezultanta vseh omenjenih razlogov jekazala v jasno smer – Jevti}a je bilo treba odstraniti.3

Osrednjo vlogo pri oblikovanju najvi{je dràvne uprave so tedajimeli knez Pavle, general Petar @ivkovi} in Milan Stojadinovi}. Ti sose takoj lotili organiziranja zarote ter za~eli iskati mo`nost in trenutek,ko bi lahko izzvali krizo Jevti}evega kabineta. Obenem so razmi{ljalitudi o alternativi zanj, o novem ministrskem predsedniku in novi vladnikombinaciji. Pri tem je bilo è spo~etka jasno, da na Ma~ka in Zdruènoopozicijo niso èleli in niti mogli ra~unati. Zanje je bila njena politika

1 Stojkov, Opozicija, str. 318.2 Bojan Gode{a – Ervin Dolenc, Izgubljeni spomin na Antona Koro{ca. Iz zapu{~ine Iva-

na Ah~ina, Nova revija, Ljubljana 1999, (dalje: Ah~in, Spomini), str. 142.3 Todor Stojkov, Vlada Milana Stojadinovi}a (1935–1937), Institut za savremenu istoriju,

Beograd 1985, (dalje: Stojkov, Vlada Milana Stojadinovi}a), str. 13.


264


veliko »premehka« in tradicionalno profrancoska. Po drugi strani pa nahiter dogovor tudi Ma~ek sam ne bi bil pripravljen, saj bi vztrajal napredhodnem sporazumu o notranjem preoblikovanju dràve. V sote-ski med dvema nasprotujo~ima taboroma, Jevti}em in Zdruèno opo-zicijo, je tako postala najbolj realna in sprejemljiva mo`nost, ki je bilav ozadju prisotna è dalj ~asa – oblikovanje vlade nekdanjih NRS inSLS s sodelovanjem nekdanje JMO.4

Na pogovorih o udejanjenju te povezave, ki so potekali med kne-zom Pavletom, @ivkovi}em in Stojadinovi}em, naj bi knez namestnikè takoj na za~etku ponudil mandat Stojadinovi}u, vendar se je ta polastnih besedah vljudno in previdno umaknil @ivkovi}u. V tem je vi-del »prehodno re{itev«, saj je bil prepri~an, da se bo generalu »zagnu-sila borba s civili in politiki, kot è prej, in bo nato on sam prepustilmestu« njemu. Toda spletkarski @ivkovi} se s tem ni strinjal. Predlagalje Stojadinovi}a, pri ~emer je nato ostalo. Na istem sestanku so se {edogovorili o tehniki ru{enja Jevti}a. Stojadinovi} bi naj kot finan~niminister odstopil, k temu nagovoril {e dva ali tri druge ministre in po-sledi~no izzval delno krizo vlade, katero bi nato preoblikovali v krizocelotnega kabineta.5

Vzporedno z zakulisnimi zarotni{kimi igrami Pavleta, @ivkovi}a inStojadinovi}a so potekala tudi Jevti}eva skrajna prizadevanja za ohrani-tev poloàja. Nekaj mesecev pozneje sta jih poleg drugega jugoslo-vanskega ~asopisja6 razkrila tako Slovenec kot Jutro in v neko~ upzbujajo~em politiku ter njegovem slovenskem sodelavcu Dragu Ma-ru{i~u prepoznala organizatorja »fa{isti~nega pokreta«, celo snovalcajugoslovanske razli~ice SS.7 Jevti} je namre~ po volitvah »ukazal se-staviti spisek njemu neljubih politi~nih oseb, ki naj bi se internirale vnekem koncentracijskem taboru na jugu,«8 hkrati pa organiziral lastneuniformirane borbene oddelke po zgledu hitlerjevskih enot, imenova-ne Domoljubna mladinska fronta (Patriotski Omladinski Front – POF).9

4 Stojkov, Opozicija, str. 318–319; isti, Vlada Milana Stojadinovi}a, str. 14–15.5 Milan M. Stojadinovi}, Ni rat ni pakt. Jugoslavija izme|u dva rata, Otokar Ker{ovani,

Rijeka 1970, (dalje: Stojadinovi}, Ni rat ni pakt), str. 303–305.6 Gl.: Slovenec, 4. 7. 1935, Biv{i reìm je nameraval internirati nad 100 politikov.7 Slovenec, 9. 7. 1935, »Pof« udarne ~ete.8 Slovenec, 7. 7. 1935, Konfinacijski ukaz biv{ega reìma in – »Glas naroda«. Besedilo

ukaza je objavil Slovenec, 10. 7. 1935, Tajne petorke, pa tudi Ah~in v svojih spominih nastr. 142.

9 Slovenec, 9. 7. 1935, »Pof« udarne ~ete; Jutro, 15. 7. 1935, »Pof« obstoja!; Pokrajinskiarhiv Maribor (PAM), Anton Koro{ec, A. [. 3, Patriotski omladinski front; Ah~in, Spomini,str. 145.


265

VRNITEV NA OBLAST

Na listi njegovih nasprotnikov in morebitnih tabori{~nikov iz Dravskebanovine so se zna{li zlasti prista{i nekdanje SLS, ob njih pa tudi dru-gi nasprotniki Jevti}a in Maru{i~a, denimo dr. Kramer.10

Nadaljnji razvoj dogodkov je navkljub Jevti}evim akcijam potekalpovsem v skladu s Pavletovim in Stojadinovi}evim na~rtom. Na sejivlade 20. junija 1935 je Stojadinovi} dru`no z ministroma MilanomVrbani}em in Markom Koùljem odstopil.11 Nastala je vladna kriza, kise je iztekla v odstop celotnega kabineta. Novi premier in zunanji mi-nister je postal Stojadinovi}, klju~ni osebi nove vladne kombinacije pa{e Koro{ec in Spaho.

[tiriindvajsetega junija ob petih popoldne je nova vlada sve~anoprisegla12 in tako formalno za~ela novo etapo v jugoslovanskem po-liti~nem ìvljenju.13 Reìm JNS je padel, nastopil je ~as dotedanje opo-zicije. Koro{ec se je zavihtel na poloàj notranjega ministra, Spaho jepostal minister za promet, nepogre{ljivi @ivkovi} pa je prevzel resorvojske in mornarice.14 Dan po imenovanju vlade, 25. junija 1935, je~e{koslova{ki konzul v Splitu in Koro{~ev prijatelj iz »hvarskih dni«Vlado Smol~i} poslal vodji nekdanje SLS pismo, v katerem mu je ~esti-tal »za mojstrsko izveden arrangement in dognano izvedeno spre-membo. Da se veselimo, to veste tudi sami, da pa je tudi opozicijauvidela, da ste mojster in da ste imeli prav, je pojav, ki me zelo zado-voljuje. Pokazalo se je, da je bila Va{a politika to~no prognozirana inpravilna.«15

Ponovna vrnitev nekdanje SLS na oblast je, razumljivo, pomenilapomemben premik znotraj njenih vrst. Ah~in se je v Slovencu evfo-ri~no razpisal o navdu{enju in radosti, o velikih nalogah, ki jih je pre-vzela nase nova vlada, »da zabri{e zle brazde, ki so jih orala nad njimi

10 Slovenec, 10. 7. 1935, Tajne petorke. Po poro~anju Jutra je bilo v Ljubljani v prvi serijidolo~enih 31 »politi~nih ferialcev«. – Jutro, 10. 7. 1935, Pif, paf, pof!

11 Stojadinovi}, Ni rat ni pakt, str. 306.12 Slovenec, 25. 6. 1935, Vlada narodnega zaupanja.13 Pri tem jo je podpirala skup{~ina, izvoljena na petomajskih volitvah, v glavnem na

Jevti}evi listi. O za~etnem odnosu vlada – skup{~ina gl.: Stojkov, Vlada Milana Stojadinovi}a,str. 45–46.

14 Koro{ec je bil sprva tudi edini predstavnik nekdanje SLS v vladi. Ostala ministrstva soprevzeli: Svetozar Stankovi} (kmetijstvo), Nikola Preko (socialno politiko in narodno zdravje),Ljudevit Auer (pravosodje), Milo{ Bobi} (gradbeni{tvo), Milan Vrbani} (trgovino in industrijo),Du{an Letica (finance), Dobrivoje Sto{evi} (prosveto), Ignjat Stefanovi} (gozdove in rudnike)in Mirko Komnenovi} (telesno vzgojo). [efkija Behmen in Ðuro Jankovi} sta postala ministrabrez portfelja. – Arhiv Srbije i Crne gore (ASCG) 37, Zbirka Milana Stojadinovi}a, fasc.1/4,Ukaz o imenovanju nove vlade.

15 PAM, Anton Koro{ec, A. [. 5, pismo Smol~i}a Koro{cu z dne 25. 6. 1935.


266


Po smrti kralja Aleksandra leta 1934 in padcu reìma vsedràvne Jugoslo-vanske nacionalne stranke leta 1935 je klju~ne politi~ne niti v dràvi vleklanaslednja trojica: knez Pavle, Anton Koro{ec (desno ob njem) in MilanStojadinovi} (v ozadju na levi). (Muzej novej{e zgodovine Slovenije)


267

VRNITEV NA OBLAST

zadnja leta«.16 Natla~en je avgusta v Komendi celo rekel: »/S/en kres-ne no~i /se je/ izpolnil, odtod na{e spro{~enje, da spet svobodno diha-mo.«17 Toda na tako opevano veselje, ki so ga izraàli veljaki nekda-nje SLS, je velikokrat legla senca ostrega o~itka, dvom, da je »najboljslovenska stranka« zatajila slovenstvo18 in podlegla jugoslovanstvu.

Vstop v vlado, ki je temeljila na Aleksandrovi septembrski ustavi,je dejansko pomenil odklon od programskih smernic nekdanje SLS,za~rtanih na silvestrovo 1932. Javna izvijanja in pojasnjevanja, kakotemu le ni povsem tako, so s pomo~jo »raznih znanstveno in prav-no nevzdr`nih skovank« le potrjevala »zadrego« prista{ev stranke,19 o

Vlada Milana Stojadinovi}a. Na sredini stoji njen predsednik, srbski radikalStojadinovi}, levo sedi prvak nekdanje Slovenske ljudske stranke, AntonKoro{ec, desno pa prvak nekdanje Jugoslovanske muslimanske organiza-cije, Mehmed Spaho. (Muzej novej{e zgodovine Slovenije)

16 Slovenec, 25. 6. 1935, Veselje v Sloveniji; 26. 6. 1935, V znamenju pomirjenja duhov;Ah~in, Spomini, str. 151.

17 Slovenec, 12. 8. 1935, Kako pojmujemo jugoslovanski narod in jugoslovansko edinstvo.18 Prav tam.19 Janko Prunk, Slovenske predstave o avtonomiji (oziroma dràvnosti) in prizadevanja

zanjo v Kraljevini Jugoslaviji, v: Slovenci in dràva. Zbornik prispevkov z znanstvenega po-sveta na SAZU, ur. B. Grafenauer, SAZU, Ljubljana 1995, str. 140.


268


kateri je na predve~er oblikovanja Stojadinovi}eve vlade govoril samKoro{ec. [e preden je postal minister, je v naglici sklical nekaj ~lanovvodstva nekdanje SLS v Marijani{~e in jim predstavil mo`no vladnokombinacijo. Pri tem naj bi jasno poudaril, da »ta vlada ne pomenjaizpolnjenja na{ih 16 letnih zahtev po slovenski samoupravi«. Kraljevinamestniki so bili namre~ odlo~eni vztrajati pri trenutno veljavni usta-vi, saj so èleli izro~iti dràvo novemu vladarju v tak{nem stanju, vkakr{nem so jo sprejeli. Zato je bilo povsem nesporno, da »Slovenciavtonomije do kraljeve polnoletnosti torej ne bomo dosegli«. Po Ko-ro{~evem prepri~anju je {lo tedaj za to, da bodisi »ostanemo v opozi-ciji z vsem politi~nim rizikom, s katerim mora opozicija ra~unati, alipa da gremo v vlado z gotovostjo, da svojega celostnega programasicer ne bomo mogli uresni~iti, pa~ pa nam bo dana mo`nost, da vvladi marsikaj neljubega in {kodljivega prepre~imo«. Med podajanjemsvojih misli je prostodu{no priznal, da bi vstop v vlado pomenil za-~asno odlo~itev za »oportunisti~no politiko«. »Ali dana bo verjetno mo`-nost, da bomo iz vladnih klopi uspe{neje pripravljali izpolnjenje na{egaslovenskega narodnega programa, kakor pa bi mogli to storiti v opo-ziciji.« Ve~ina prisotnih se je z gornjimi pogledi strinjala in sogla{ala,da »tak{ne prilike priti v vlado ne kaè zametati«.20 Omenjene takti~nevzgibe za vstop v vlado nazorno potrjuje tudi vsebina Krekovegagovora, ki ga je ta imel dobro leto pozneje v Novem mestu. Ob pri-merjanju Ma~kove in Koro{~eve politike je dejal: »/Z/a nas pomeniBelgrad politi~no boji{~e, na katerem se edino morejo izvojevati zma-ge. In ~e ho~emo izvojevati kak{no zmago, moramo iti tja. Ra~unamoz gotovim dejstvom in zato hodimo v Belgrad, da od tam branimo slo-venske interese.«21

Nujna posledica oblikovanja vlade troj~ka je bilo tako delovanje,ki je temeljilo na oktroirani ustavi. Misel na slovensko avtonomijo te-daj ni bila stvarna, kakor tudi ni bila realna misel na ponovno formal-no vzpostavitev SLS. Ustavne dolo~be so bile jasne. Pot k legalizaciji»terenskega« politi~nega dela nove kombinacije je bila le ena – usta-novitev nove vsedràvne stranke, sestavljene iz treh »konstitutivnih«delov, nekdanje NRS, nekdanje SLS in nekdanje JMO. Ideja o temseveda ni bila nova, Slovenec jo je nenazadnje objavil è dva dni pozaprisegi ministrov. Po njegovem poro~anju bi se naj mnogo razprav-

20 Ah~in, Spomini, str. 150.21 Anka Vidovi~ - Miklav~i~, Mladina Jugoslovanske radikalne zajednice (MJRZ) v Drav-

ski banovini, Prispevki za novej{o zgodovino 32 (1992), {t. 1–2, str. 20.


269

VRNITEV NA OBLAST

ljalo o »novi politi~ni grupaciji, ki bi se imela v najkraj{em ~asu poja-viti v na{em politi~nem ìvljenju«.22 K organizaciji stranke so njeni pro-tagonisti dejansko takoj pristopili in 19. avgusta svojemu prihodnjemu~lanu, notranjemu ministru Koro{cu, predloìli uradno prijavo za usta-novitev Jugoslovanske radikalne zajednice (JRZ).23

Program stranke, s katerim se je posledi~no poistovetila tudi nek-danja SLS, je zaradi è omenjenih razlogov izhajal iz temeljev {estoja-nuarske politike. JRZ je tako prisegala na narodno in dràvno edin-stvo, ~eprav je hkrati »imela v vidu, da so teritoriji, iz katerih je na{adràva sestavljena, ìveli v preteklosti svoje posebno ìvljenje ter sov teku dolgih dob pridobili posebne navade: administrativne, politi~nein druge«. Toda to »plemensko« dolo~ilo, kakor tudi zagotovila o za{~itispo{tovanja treh imen naroda, njihovih ver, tradicij in pismenk, pazavzemanje za »samoupravo {irokih obsegov«, kon~no niso zanikalidejstva, da je novi igralec v jugoslovanskem politi~nem ìvljenju imelcentralisti~no-unitaristi~no naravo.24

*

Ob prijavi nove vsedràvne stranke je predsednik vlade Stojadi-novi} dejal, da je »vodstvo politike Jugoslovanske radikalne zajednice/.../ v Sloveniji izklju~no poverjeno dr. Ant. Koro{cu«.25 S temi bese-dami, izre~enimi na Bledu, je odkrito priznal, da je politi~no ìvljenjev Dravski banovini znova postalo primat nekdanje SLS.26 Njeno vod-stvo se je nemudoma lotilo sistemati~nega prevzema oblasti. Franjo@ebot je o tem zapisal, kako »zahteva na{ presti`, da se tako na bano-vini kot pri sreskih na~elnikih izvr{ijo potrebne spremembe«.27 Notranjiminister Koro{ec je tako è 15. julija razveljavil odlo~bo o razpustitviprosvetnih zvez v Ljubljani in Mariboru in ju ponovno oìvil. V for-malni obrazloìtvi se je skliceval na nezadostno ugotovljeno »~inje-ni~no stanje« ob razpustitvi.28 Septembra 1935 je poskrbel, da je noviban Dravske banovine postal Marko Natla~en,29 pomo~nik bana pa

22 Slovenec, 26. 6. 1935, Novo politi~no zdruènje.23 Od visokih funkcionarjev nekdanje SLS so prijavo med drugimi podpisali Koro{ec, Ku-

lovec, Natla~en, Leskovar, Krek. – Slovenec, 20. 8. 1935, Radikalna zajednica prijavljena.24 Slovenec, 20. 8. 1935, Radikalna zajednica prijavljena.25 Slovenec, 23. 8. 1935, Slovenijo predstavlja dr. Koro{ec.26 Prim.: Stojkov, Vlada Milana Stojadinovi}a, str. 77.27 ASCG 37, Zbirka Milana Stojadinovi}a, fasc. 58/369, pismo @ebota Stojadinovi}u z dne

15. 8. 1935.28 Slovenec, 20. 7. 1935, Na{a prosveta – oìvljena.29 Slovenec, 12. 9. 1935, Dr. Marko Natla~en – na{ novi ban.


270


njegov nekdanji sekretar Stanko Majcen.30 S pospe{eno dinamiko seje odvijal tudi naskok na druge uradni{ke funkcije in sreska na~elstva,vzporedno s tem pa so vneto pripravljali organizacijo nove stranke,formalno odobrene 27. avgusta.31

@ivahno javno strankarsko-politi~no delo za nekdanjo SLS ni pred-stavljalo nikakr{ne teàve. Po poro~anju Slovenca je bila do 10. oktob-ra 1935 organizacija JRZ v Sloveniji »popolnoma izvedena«,32 in leupati je bilo, »da tudi ostali kraji ne bodo mnogo zaostali za Slove-nijo«.33 Temelj hitrega in uspe{nega dela je seveda temeljil v znanemdejstvu, ki ga je Miha Krek ponosno priznal 12. oktobra na zboro-vanju v Trì~u: »Slovenski del JRZ je è od svojih davnih ~asov orga-niziran.«34 Nekdanja SLS je tako poleti 1935 zgolj dekonspirirala, for-malizirala in raz{irila è obstoje~o organizacijsko mreò. Temu stauradno pritrdila tudi oba organizacijska tajnika slovenske JRZ Na-tla~en in Kranjc. Na prvi seji banovinskega odbora JRZ Dravske ba-novine35 sta v svojih poro~ilih podala skoraj pravlji~no sliko, iz katerenaj bi bila razvidna »vsa zavednost prista{ev biv{e SLS, ki so razumelinovo nastali poloàj in strnjeno pristopili v novo politi~no organiza-cijo, ki odgovarja sedanjim zakonom. Ta mo~na politi~na zavest izprej{nje dobe, ki je brez {kode prebolela najhuj{a leta, je omogo~ila,da je organizacija JRZ è po nekaj mesecih izpeljana po vseh krajih,ob~inah in okrajih v banovini. Odziv s strani prebivalstva je bil pov-sod nepri~akovano velik, v nekaterih ob~inah stoodstoten. Na{ ~lo-vek ni prenesel, da bi bil kljub svoji pridnosti in po{tenosti tako poti-snjen v ozadje, zato se je takoj posluìl prilike in pri{el zopet na plantak, kakor je, kakr{nega pa prej leta in leta krivi~ni oblastniki nisomarali videti.«36

Vzporedno z organizacijskim razvojem slovenskega dela JRZ pav tem ~asu seveda ni izostalo delo na izgradnji drugih organizacijskihstebrov nekdanje SLS. Z »mnoì~no mobilizacijo kmetov« je za~elaobnovljena Kme~ka zveza, poleg nje pa so spet oìvele ali na novo

30 Slovenec, 24. 9. 1935, Podban dr. Majcen.31 Slovenec, 28. 8. 1935, JRZ odobrena.32 ^lanek iz Slovenca, poln nekriti~ne samohvale, je treba jemati z rezervo. JRZ v Dravski

banovini je bila tedaj najbr` prete`no in ne popolnoma organizirana. Svojo mreò je mordaimela zgrajeno na okrajnem nivoju, ne pa {e na vseh ob~inskih in krajevnih nivojih.

33 Slovenec, 11. 10. 1935, JRZ.34 Slovenec, 14. 10. 1935, Slovenci v taboru dr. Koro{ca.35 Na seji so med drugim izvolili izvr{ni banovinski odbor stranke v sestavi: Anton Koro{ec,

predsednik; Miha Krek, podpredsednik; Fran Kulovec, tajnik in Josip Leskovar, blagajnik.36 Slovenec, 25. 11. 1935, 1. seja banovinskega odbora JRZ.


271

VRNITEV NA OBLAST

nastale {tevilne druge katoli{ke nepoliti~ne organizacije, zlasti mla-dinske.37 Nekdanja SLS je brez dvoma v polnem obsegu izgrajevalasvojo strukturo in svojo »nepoliti~no« mo~ odlo~no kazala tudi na-vzven. Evharisti~ni kongres, ki je potekal junija 1935 v Ljubljani,namre~ podobno kot evharisti~ni kongres v Mariboru septembra 1934ni bil zgolj verska slovesnost, temve~ je imel {e svoj politi~ni naboj.38

Stopanje nekdanje SLS po novi politi~ni poti je bilo tako hitro inu~inkovito, ~eprav vsaj v za~etku ni potekalo v popolnem znotraj-strankarskem soglasju. Nad oportunisti~no stopitvijo v loncu JRZ vsinjeni prista{i niso bili navdu{eni, saj so èleli ohraniti svojo samostoj-no strankarsko organizacijo. Med Koro{~evimi nasprotniki sta se tedajznova pojavila trda opozicionalca Kulovec39 in Natla~en, ob njiju patudi {tajerska skupina, ki se »razen o`jega kroga znanih oportunistov«nikakor ni ogrevala za »radikalsko tezo«. V vodilnih mariborskih kro-gih so bili mnenja, da je kombinacija zgre{ena, ljudstvu nesimpati~na,in so nanjo gledali kot na »neko ’kranjsko zadevo’«.40 Vodja nekdanjeSLS se je tako spet soo~il z o~itno vse bolj pogostimi notranjimi na-sprotji, a jih je s svojo avtoriteto {e enkrat uspe{no zgladil. [tajerci nisopovzro~ali problemov, Kulovcu in Natla~enu pa je v zameno za nju-no soglasje namenil »va`no vlogo«.41 Kakor smo è omenili, je prvipostal tajnik slovenskega dela stranke, drugi pa novi ban Dravskebanovine.

Slovenija je v tistih mesecih postala izklju~na domena Koro{~evihtovari{ev. Nova politi~na organizacija se je vr{ila »preko obnovljenihpoliti~nih edinic biv{e SLS«42 in pod njenim okriljem, pomembne po-loàje so zasedali zgolj njeni ljudje.43 Na pogovore in delitev oblasti s

37 Anka Vidovi~ - Miklav~i~, Kme~ko stanovsko gibanje v klerikalnem taboru na Sloven-skem 1935–1941, Borec 42 (1990), {t. 1, (dalje: Vidovi~ - Miklav~i~, Kme~ko stanovsko gi-banje), str. 84; ista, Mladina med nacionalizmom in katolicizmom. Pregled razvoja in deja-vnosti mladinskih organizacij, dru{tev in gibanj v liberalno-unitarnem in katoli{kem taboruv letih 1929–1941 v jugoslovanskem delu Slovenije, [tudentska organizacija Univerze, Ljublja-na 1994, (dalje: Vidovi~ - Miklav~i~, Mladina med nacionalizmom in katolicizmom), str. 41.

38 Vidovi~ - Miklav~i~, Mladina med nacionalizmom in katolicizmom, str. 72.39 O Kulov~evem profilu gl. tudi poro~ilo nem{kega poslanika v Beogradu: Du{an Biber,

Britanski, nem{ki in ameri{ki diplomati o Slovencih in dr. Antonu Koro{cu, Prispevki za novej{ozgodovino 31 (1991), {t. 1, str. 141.

40 Jutro, 15. 8. 1935, Nezadovoljstvo v vrstah {tajerskih prista{ev biv{e SLS.41 Jutro, 28. 7. 1935, Obnova radikalne stranke; prim.: Stojkov, Vlada Milana Stojadino-

vi}a, str. 53.42 Jutro, 7. 8. 1935, Okrog Radikalne zajednice.43 Ob tem dodajmo, da se je v JRZ èlel vklju~iti tudi Maru{i~ev krog okrog Glasa naroda,

a ga je vodstvo biv{e SLS odlo~no zavrnilo. – Vidovi~ - Miklav~i~, Kme~ko stanovsko gibanje,str. 83.


272


Poslopje v Beogradu na Ulici kralja Milana, v katerem je imel Anton Koro{ecod leta 1935 svoj kabinet, ki je {e danes ohranjen. (Foto Jure Ga{pari~)

svojimi sicer malo{tevilnimi, a vendar uradnimi »koalicijskimi« part-nerji, slovenskimi radikali, njeno vodstvo ni bilo pripravljeno. ^laninekdanje NRS iz Slovenije so ostali praznih rok. V svojem razo~aranjuso o tem ob{irno pisali Stojadinovi}u in poudarjali, da se »vseh drugih


273

VRNITEV NA OBLAST

ljudi ne upo{teva«.44 Posebej dejaven je bil mariborski odvetnik Ru-dolf Ravnik, ki je ponavljal: »/P/rista{i biv{e SLS nas radikale povsemignorirajo«,45 saj so zasedli vsa vidna mesta v Sloveniji. Imajo dva ~lanavlade,46 bana in podbana, vse sreske na~elnike ter vse predsednikemestnih in va{kih ob~in razen mariborskega.47 »^lani S.L.S. z vsehnivojev ustvarjajo s svojim obna{anjem in govori pri ~lanih na{e stran-ke vtis, da je Gl. odbor rad. stranke v Beogradu, oz. vlada, dala celoSlovenijo skupaj z njenimi ~lani radikalne stranke v eksploatacijoS.L.S.«48 Odvetnik Fero Miler, prav tako iz Maribora, je dve leti pozne-je ugotovil, da je {lo o~itno vse politi~no delo nekdanje SLS »v tejsmeri, da sebi – in ne J.R.Z. – zagotovi oblast«.49 Kljub stalnemuposredovanju v Beogradu pa so razmere v Dravski banovini ostalenespremenjene. Vladimir Ravnihar je v svojih spominih resigniranozapisal, da je slovenske radikale »tudi tokrat NRS pustila na cedilu«.50

Predsednik vlade tedaj ni imel tiste politi~ne mo~i, ki bi mu omo-go~ila poseg v slovenske razmere. Za ohranitev svojega lastnegapoloàja je nujno potreboval sodelovanje Antona Koro{ca, zaradi ~e-sar se je pa~ moral sprijazniti z njegovim politi~nim monopolom vDravski banovini.51

Za~etek novega vzpona ali za~etek konca?

V poletnih mesecih leta 1935 se je tako z dràvnopoliti~nega kotstrankarsko-politi~nega vidika nekdanje SLS kon~alo eno obdobjein obenem za~elo novo. Koro{ec je s svojimi politi~nimi somi{lje-niki »zavzel« Dravsko banovino, v Beogradu pa postal drugi ~lovek

44 ASCG 37, Zbirka Milana Stojadinovi}a, fasc. 58/369, pismo Stojadinovi}u z dne 26. 8.1935.

45 ASCG 37, Zbirka Milana Stojadinovi}a, fasc. 62/379, pismo Ravnika Stojadinovi}u z dne1. 11. 1935.

46 Poleg Koro{ca je ~lan vlade kmalu postal {e dr. Miha Krek.47 Prevzem oblasti je sicer potekal bolj postopoma, kot pi{e Ravnik. Nekdanja SLS je zased-

la ob~ine »{ele« po ob~inskih volitvah v letih 1935–1936. Poleg tega je postavila izklju~nosvoje ljudi {e v bansko gozdno upravo in v upravo ljubljanskega radia.

48 ASCG 37, Zbirka Milana Stojadinovi}a, fasc. 13/84, pismo Ravnika Stojadinovi}u z dne24. 9. 1935.

49 ASCG 37, Zbirka Milana Stojadinovi}a, fasc. 62/379, pismo Milerja Stojadinovi}u z dne29. 6. 1937.

50 Vladimir Ravnihar, Mojega ìvljenja pot. Spomini dr. Vladimirja Ravniharja, ur. J. Cvirn– V. Melik – D. Ne}ak, Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete – zbirka Historia, Ljubljana1997, str. 239.

51 Stojkov, Vlada Milana Stojadinovi}a, str. 77–78.


274


jugoslovanske politike. Dosegel je vrhunec svoje nedvomno uspe{nepoliti~ne kariere, ki jo je posebej zaznamovalo obdobje diktature kraljaAleksandra. Nekdanjo SLS in njega osebno je v prvi polovici tride-setih let postavilo pred novo, do tedaj {e nedoìveto izku{njo. For-malna ukinitev stranke in mnogih katoli{kih nepoliti~nih organizacijje za Koro{~eve prista{e pomenila mo~an udarec, a njenega nadalj-njega delovanja le ni zavrla. Kot politi~na skupina in opcija je obstaja-la {e naprej.

Prva takti~no-politi~na poteza nekdanje SLS po 6. januarju jeodsevala previdnost in oportunisti~no preudarnost. Vodja in klju~-ni oblikovalec politike prepovedane stranke Anton Koro{ec je vsto-pil v vlado in skoraj dve leti ribaril v kalnih vodah beograjske poli-tike. U~inek kljub vsem kritikam znotraj stranke ni povsem izostal.Nekdanja SLS je svoja dràvno-politi~na in avtonomisti~na prizade-vanja, predvsem z ustanovitvijo Dravske banovine, uspe{no zavila vcelofan centralisti~no-unitaristi~nih izhodi{~ Aleksandrovega reìma.Leta 1930 je vendarle odstopil, s ~imer je posredno in za~asno pri-znal poraz svojega koncepta pragmati~ne in oportunisti~ne politike.Z zamenjavo z Du{anom Sernecem je delno {e naprej vztrajal pri svojipoliti~ni taktiki, a se je najbr` zavedal njene nadaljnje {kodljivosti zapoliti~ni ugled nekdanje SLS. Radikalna opozicija, volilna abstinen-ca in punktacije, ki so sledili, so tako odraz predruga~enega pri-stopa k politi~ni stvarnosti, zraslega iz politi~nih razmer na »terenu«.Predvsem v punktacijah se – ne glede na njihovo nere{eno genezo –vidi temeljni zasuk k avtonomizmu, k preizku{eni politiki branje-nja slovenstva.

Ob tem velja dodati, da se je Koro{ec kljub svoji ve~krat o~itnonena~elni in »dvojni« drì pravzaprav obna{al kot dràvnik. Na mini-strskem mestu ni vztrajal po nepotrebnem, pripravljen se je bil soo~itis trdo linija reìma. Hkrati je tudi znal prisluhniti sodelavcem iz lastnihvrst, ~eprav se je velikokrat zdelo, da vodi politiko nekdanje SLS po-vsem samostojno in neodvisno. Svojo politi~no modrost je {e najboljpokazal v letu 1932, ko je bil dejansko klju~ni opozicijski politik, kije iskal politi~ni dogovor o spremembi reìma. Medtem ko je ljubljan-ska skupina s Kulovcem na ~elu zagovarjala ostro opozicijo in zblià-nje s Hrvati, je sam vztrajno jadral med beograjsko opozicijo, kraljemin Ma~kom in si prizadeval za ponovni vzpon na oblast. V tedanjihrazmerah je razumsko ocenil, da bi dolgotrajna opozicija ogrozila po-loàj njegove stranke. V jugoslovanskem politi~nem kotlu je tako go-


275

VRNITEV NA OBLAST

tovo bil eden bolj{ih politikov, nena~elen52 in zahrbten intrigant53 zzmeraj odprtimi vrati54 in jasnim ciljem – pove~ati politi~ni kapitalstranke, ki ji omogo~a doseganje politi~nih ciljev.

Kon~ni cilj politike nekdanje SLS, kamor so se stekle vse njeneidejne, dràvnopravne in zlasti strankarsko-politi~ne opredelitve, jebilo popolno obvladovanje Dravske banovine, ~im {ir{e kompetencenjenega upravnega aparata, ustrezno zavarovane v urejeni in stabilniKraljevini Jugoslaviji. Del tega stremljenja je najbr` temeljil v kul-turnem boju, v tradicionalnem nasprotju s slovenskimi liberalci, delpa najbr` tudi v mi{ljenju, ki se je vse bolj jasno kazalo po razkolu skr{~anskimi socialisti leta 1932. Biv{a stranka se je za~ela utapljati vlastnem ideolo{kem ekskluzivizmu in v nazorih Katoli{ke akcije, ka-tere bistvo je bila cerkvena volja do mo~i. Ta tedaj ni temeljila zgolj»v uporabi (zlorabi) vere v politi~ne namene, marve~ ima svojo te-meljno potezo prav v volji po nadzorovanju in obvladovanju vsehravni, od posameznika in druìne do dràve in dru`be«.55 Pomenna~el in vloge Katoli{ke akcije je nenazadnje poudarjal tudi Koro-{ec in jih v ~asu bivanja na Hvaru kratko formuliral v t. i. hvarskihto~kah.56

Takti~ne preudarke, pa tudi te`nje nekdanje SLS pred letom 1935{e najbolje pojasnjuje dogajanje v drugi polovici tridesetih let. Tedaj

52 Kljub temu da so punktacije podajale zahtevo po politi~ni in kulturni svobodi, je Koro{ecv ~asu konfinacije na Hvaru Aleksandrovemu odposlancu dejal, da ne misli, da bi v dràvipotrebovali neomejeno in nebrzdano svobodo, saj bi to vodilo v ~as prej{nje demagogije. Pravtako je podal jasno mnenje svoje politi~ne skupine, da v nobenem primeru ne bi spo{tovalidemokrati~ne odlo~itve ljudstva za komunizem, ~etudi bi ta bila 90-odstotna. – Egon Pelikan,Tajno delovanje primorske duhov{~ine pod fa{izmom. Primorski kr{~anski socialci med Va-tikanom, fa{isti~no Italijo in slovensko katoli{ko desnico – zgodovinsko ozadje romana Ka-plan Martin êdermac, Nova revija, Ljubljana 2002, Priloga – dokumenti, Arhiv EngelbertaBesednjaka, dok. {t. 575 (poro~ilo {t. 2), str. 602; dok. {t. 281, str. 581. O Koro{~evem stali{~udo komunizma gl.: Jurij Perov{ek, Koro{ec in temeljna vpra{anja jugoslovanske dràve, â-sopis za zgodovino in narodopisje 77 (2006), {t. 2–3, str. 97–98.

53 Tako je denimo konec leta 1931 Koro{ec opisoval Trumbi}u svoj pogovor z Ma~kom,ki bi naj potekal pred nekaj dnevi in zadeval pomembne politi~ne spremembe. Ko je Trumbi}o tem povpra{al Ma~ka, mu je ta zatrdil, da je s Koro{cem nazadnje govoril pred ve~ kot me-secem, pa {e to le o deklaraciji opozicije ob volitvah. – Arhiv Hrvatske akademije znanosti iumjetnosti (AHAZU), Arhiv dr. Ante Trumbi}a, A. [. 135, Politi~ke bilje{ke iz godine 1933,bele`ka o pogovoru z Lujeti}em dne 9. 12. 1931 in pripis z dne 10. 12. 1931.

54 Feliks J. Bister, ^lovek in politik Anton Koro{ec, âsopis za zgodovino in narodopisje77 (2006), {t. 2–3, str. 9–10.

55 Spomenka Hribar, Katoli{ka akcija, Nova revija, april 1994 ({t. 144), str. 126.56 Gl: Ciril @ebot, Neminljiva Slovenija. Spomini in spoznanja iz razdobja sedemdesetih

let od Majni{ke deklaracije, samozalo`ba, Celovec 1988, str. 73–74; Janko Prunk, Anton Koro-{ec v opoziciji 1930–1934, âsopis za zgodovino in narodopisje 77 (2006), {t. 2–3, str. 89–90.


276


je dosegla to, za kar si je prej kr~evito prizadevala in kar je slikovitoopisal hrva{ki politik [utej: »Koro{ec bi bil gospodar v Sloveniji, vBeogradu pa trajno v vladi, kjer bi molzel svoj del skupne krave, kise imenuje dràva. Torej vso ’deèlo’ in nekaj procentov ’dràve’.«57

Za~ela je udejanjati tisto politiko, ki jo je napredna opozicija ozna~ilakot »politiko gospodarskega izkori{~anja Slovenije«. Odgovornost zanjoje pripisala »izklju~no« slovenskemu vodstvu JRZ, ki je »svoje prista{eprevaralo tako glede politi~nega programa JRZ, kakor tudi glede bi-stva izvajanja politike po predstavnikih JRZ«.58 Edvard Kocbek je vnosilcih oblasti posledi~no videl tip »duhovnega me{~ana«. »Tako du-hovno me{~anstvo namre~ ni le vezanje verske in posvetne oblasti,tudi ni le izrabljanje najrazli~nej{ih sredstev v dosego socialnega u~in-ka, ampak je metafizi~no hlepenje po mo~i in oblasti. Duhovni me{-~an je torej zato negativnej{i od liberalnega me{~ana, ker v sebi spretnozdruùje me{~anstvo in metafizi~no strast, zato tip duhovnega me{~anani naraven, ampak demoni~en tip.«59

Razo~aranje nad vlogo nekdanje SLS tedaj ni ostajalo omejeno lena kritike izven njenih vrst. Jeseni 1937 je tudi skupina somi{ljenikovnekdanje stranke dokon~no ugotovila, da so ob ustanovitvi JRZ »vSloveniji sve~ano zagotavljali in obljubljali, da je to samo zunanjaoblika, v kateri se bo znova poìvila SLS in strumno organizirana zo-pet nastopila za stari slovenski politi~ni vzor, za samostojnost in sa-movlado zdruène Slovenije v smislu slovenske deklaracije od 1. jan.1933«. A stvarnost je bila skozi njihove o~i povsem druga~na. Vladnadeklaracija Stojadinovi}eve vlade kot tudi program JRZ sta kot vo-dilno na~elo postavila narodno enotnost, v dràvi se je poostril go-spodarski, kulturni in prosvetni centralizem, kot pika na i pa je iz-zvenelo dejstvo, da je vlada JRZ nastopila proti dràvnopravnemuna~rtu zdruènih izvenparlamentarnih opozicijskih strank. Po njem biSlovenci »dosegli svoj sedanji politi~ni cilj: splo{no samostojnost Slo-venije«. Na tej podlagi so zato pozvali prista{e nekdanje SLS, da iz-stopijo iz JRZ.60 Ideolo{ka podstat nekdanje SLS je tedaj è povsempre{la v domeno nazadnja{ke katoli{ke desnice in se lepo harmoni-

57 AHAZU, Arhiv dr. Ante Trumbi}a, A. [. 135, Li~ne bilje{ke 1935, bele`ka o pogovorus [utejem dne 15. 7. 1935.

58 Slovenska politika, 23. 11. 1939, Notranja politika.59 Edvard Kocbek, Odlo~iti se je treba, Dejanje 3 (1940), {t. 9, str. 333.60 ASCG 37, Zbirka Milana Stojadinovi}a, fasc. 11/77, letak Vsem somi{ljenikom SLS in

zavednim Slovencem! Pod njega so se podpisali Anton Brecelj, Joè Gostin~ar, Jakob Mohori~in Ivan Stanovnik.


277

VRNITEV NA OBLAST

zirala z oblastno nepomirljivostjo in aroganco. Klena opozicionalca inavtonomista Kulovec ter Natla~en pa sta se tudi podredila strankarskidisciplini.61

*

Sklenemo lahko, da je biv{a SLS kljub teàvam in razhajanjem pre-stala politi~no preizku{njo prve polovice tridesetih let. V leto 1929 jestopila z velikim politi~nim kapitalom, ki ga je uspela vsaj ohraniti,~e ne celo pove~ati. S svojo politi~no taktiko je sicer ve~krat ru{ilalastno programsko integriteto, kar pa je tako s stali{~a njenih volilcevkot s stali{~a tedaj veljavne politi~ne teorije ni postavljalo na rob po-liti~nega prostora. Albin Ogris je namre~ v svojem standardnem deluo politi~nih strankah iz leta 1926 zapisal, da se taktika stranke ne morevedno »strinjati s ciljem«. Nasprotno, »te`nja po vladnem mo~anskempoloàju veli strankam, potreti vse, kar bi se temu cilju utegnilo po-staviti v pot«.62

Politika nekdanje SLS se je tako odvrtela v legitimnem iskanju pra-vih odgovorov in najbolj{ih mo`nosti za zagotovitev lastne politi~nepremo~i. Sprva, takoj po uvedbi diktature januarja 1929, jih je na{la vsodelovanju z reìmom. V negotove ~ase brez skup{~ine je stopila pre-vidno in varno obenem, saj je njen nesporno prvi mo` Koro{ec postalminister v kraljevi vladi. Svojo organizacijsko strukturo pa je delomapreselila v »podzemlje«, deloma pod okrilje nepoliti~nih organizacij –in tako kljub formalni prepovedi delovala naprej. Koro{~eva pragma-ti~na podpora kraljevemu reìmu je v tistem obdobju, razumljivo, zahte-vala dolo~ene koncesije v mejah mo`nega. Teh je bila nekdanja SLSnedvomno dele`na, ~eprav je hkrati utrpela tudi nekaj politi~nih udar-cev. Taktika sodelovanja v vladi je zato postajala vse bolj vpra{ljiva inprotislovna. Naposled je Koro{ec kot minister odstopil, a ob tem po-liti~no preudarno pustil priprta vrata, ki so vodila h kralju. Slednje se je

61 Ob tem je sicer treba opozoriti, da avtonomisti~na prizadevanja nekdanje SLS v drugipolovici tridesetih let niso povsem zamrla. Poudarjala jih je zlasti v kadrovsko prevetrenembanskem svetu. Po vzpostavitvi Banovine Hrva{ke avgusta 1939 se je na~elno zavzemala zavzpostavitev Banovine Slovenije, a do tega »zaradi splo{nih dràvnih problemov« nato ni pri{lo.– Miroslav Stiplov{ek, Banski svet Dravske banovine 1930–1935. Prizadevanja banskega sve-ta za omilitev gospodarsko-socialne krize in razvoj prosvetno-kulturnih dejavnosti v Slovenijiter za raz{iritev samoupravnih in upravnih pristojnosti banovine, ZIFF, Ljubljana 2006, str.291–316; isti, Anton Koro{ec in prizadevanja Slovenske ljudske stranke za uresni~enje narodneavtonomije, âsopis za zgodovino in narodopisje 77 (2006), {t. 2–3, str. 134–136; Jurij Pe-rov{ek, Slovenci in Jugoslavija v tridesetih letih, v: Slovenska trideseta leta, ur. P. Vodopivec –J. Mahni~, Slovenska matica, Ljubljana 1997, str. 24–26.

62 Albin Ogris, Politi~ne stranke, samozalo`ba, Ljubljana 1926, str. 121–123.


278


Anton Koro{ec je leta 1935 vnovi~ postal notranji minister. Znani karika-turist Hinko Smrekar ga je na risbi upodobil kot pristnega `andarja,ki zaklepa {tevilne jetni{ke celice in sledi ~rki zloglasnega zakona o za{~itidr`ave. (Arhiv Feliksa J. Bistra, Dunaj)


279

VRNITEV NA OBLAST

najbolj jasno kazalo v tem, da je njegov naslednik na ministrskem po-loàju postal prista{ nekdanje SLS Du{an Sernec.

Obnova ustavnega ìvljenja septembra 1931 je sodu dokon~noizbila dno ter med dvorom in nekdanjo SLS za nekaj ~asa skopala ja-rek. Za Koro{~eve prista{e so se tedaj za~eli ~asi naporne opozicije.Na volitvah leta 1931 so se opredelili za volilno abstinenco in s temnedvoumno postali nasprotniki Aleksandrovega reìma. Nanje se jenemudoma vsul plaz napadov. V takih razmerah, ki ji tako doma kotv Beogradu o~itno niso bile naklonjene, je nekdanja SLS morala poka-zati svojo nezmanj{ano mo~. Maja 1932 ji je ob Koro{~evi {estdeset-letnici z u~inkovito politi~no akcijo to nedvomno uspelo. Toda med-tem ko se je na eni strani odkrito zoperstavila reìmu, je na drugi straninjen vodja vneto iskal dogovor med predstavniki starih strank in sku{alnajti pravo kombinacijo, ki bi njegovi stranki ponovno odprla vrata dooblasti. @ivahno zakulisno dogajanje je jeseni 1932 pretrgala odmev-na resolucija nekdanje KDK, imenovana zagreb{ke punktacije. Osterprotireìmski dokument je sproìl veri`no reakcijo – poplavo resolu-cij izvenparlamentarne opozicije, ki se ji je priklju~ila tudi nekdanjaSLS. S tem korakom je pomembno pretrgala svojo politiko dogovarjanjain hkrati zadostila svojemu prvemu cilju – ohranitvi vpliva v Slove-niji. Toda doseganje prvega cilja jo je seveda odmikalo od drugega,ki pa ni bil dale~ od prvega – ohranitev oz. ve~anje vpliva v Beogra-du. Ravnanje nekdanje SLS se je vnovi~ zna{lo v za~aranem krogu.Kako ostati avtonomist in obenem sodelovati s centralisti~no vlado?

Zdi se, da se je precej{en del njenega vodstva s Koro{cem na ~eluzavedal, kako je pomemben pogoj in nezanemarljiv faktor v pogajanjihs prestolnico prav mo~ nekdanje SLS v »njeni« banovini. Najverjetnejese je jeseni 1933 prav zato udeleìla ob~inskih volitev. »La~na oblasti«je èlela Beogradu pokazati stvarno èljo po sodelovanju, a hkratiopozoriti na mo~no podporo, ki jo je kljub prepovedi imela v volil-nem telesu. Kralj – tedaj pod vtisom turbulentnih mednarodnih raz-mer in poloma svojega reìma – se je v iskanju notranjepoliti~ne re-{itve nato dejansko za~el pogovarjati z njenim na~elnikom. Trdimolahko, da je nekdanja SLS s {tevilnimi in odmevnimi manifestativnimiakcijami ter demonstracijami sicer tvegala sankcije, a hkrati vedela, das tem, ko pokaè svoj vpliv, pokaè tudi svoj adut. Z ve~insko pod-poro enega konstitutivnih »plemen« prve jugoslovanske dràve in ob~opripravljenostjo na sodelovanje se je zlahka predstavila kot zaèlenipartner.


280


Kralj Aleksander Kara|or|evi}. (Muzej novej{e zgodovine Slovenije)


281

VRNITEV NA OBLAST

Koncept politi~nega vzpona nekdanje SLS v ~asu diktature kraljaAleksandra je bil tako pravzaprav precej utemeljen. Podpora volilnegatelesa doma je pomenila argument v Beogradu, omogo~ila sodelo-vanje v centralni vladi in posledi~ni prevzem oblasti v Dravski bano-vini. Ko se je leta 1935 povzpela na oblast, je brez dvoma imela pod-poro relativne ve~ine jugoslovanskih Slovencev. Na podlagi volilnihizidov je sicer ne moremo natan~no izmeriti, saj ti nikdar v tridesetihletih niso odraàli resni~ne volje volilnega telesa. Toda po podrob-nem vpogledu v volilno dogajanje tistega ~asa lahko vendarle trdimo,da je nekdanja SLS {e zmeraj poosebljala politi~no voljo Slovencev.Beograjski ovinek na njeni poti na oblast je nedemokrati~nemu reìmuv Kraljevini Jugoslaviji tako dal demokrati~en pridih. A zgolj in samopridih. Oblast so prevzeli tisti, ki so imeli ve~ino, a niso èleli vedeti,da so s tem dosegli le politi~no sredstvo, nikakor ne cilja. V material-nem smislu niso uresni~evali politike demokrati~ne enakosti in svo-bode, predvsem pa niso ustvarjali okolja, ki bi omogo~alo resni~nodemokrati~no sklepanje kompromisov.


282


SUMMARY

The period of the dictatorship of King Alexander, during which thepolitical character of Slovenia and Yugoslavia was fundamentally alter-ed, has not been extensively studied in Slovenian historiography. Thisis especially true with regard to the position and fate of some of thepolitical organizations of traditional ideological and political camps inSlovenia – the liberals, the socialists and the Catholics – that were ban-ned when the dictatorship was introduced. The Catholic political camp,embodied in the Slovenian People’s Party (SLS), enjoyed the greatestpolitical strength during the democratic and parliamentary 1920s. Its rolefollowing the introduction of the dictatorship was thus of no littleweight, and it consequently offers us an insight into broader Slovenianand Yugoslav political events. This study therefore seeks to shed lighton the position of the former SLS after 6 January 1929, and thereby onthe effects of Alexander’s dictatorship in Yugoslav Slovenia (i.e., theDrava Province) and in the broader national context.

Despite its difficulties and dispersion, the former SLS managed toovercome political tests during the first half of the 1930s. It had entered1929 with a great deal of political capital that it at least succeeded inpreserving, if not increasing. Its political tactics disrupted its own politi-cal integrity a number of times, but from both the point of view of itsvoters as well as the point of view of the political theory of the time,this did not politically marginalize the party. Its politics developed intoa legitimate search for correct responses and the best opportunities forsecuring its own political dominance. Initially, immediately after the in-troduction of the dictatorship in January 1929, it found them by coop-erating with the regime. It entered this uncertain time without the Con-stituent Assembly with both foresight and caution, because its undisputedhead, Anton Koro{ec, became a minister in the royal government. Theparty’s organizational structure went underground in part, under the aegisof non-political organizations to some extent, and thus continued tooperate despite the formal prohibition. Koro{ec’s pragmatic support for


283

SUMMARY

the royal regime during this time understandably required certain con-cessions within practical limits. The former SLS undoubtedly participatedin these, although at the same time it suffered a number of politicalblows. The strategy of cooperation in the government thus became in-creasingly questionable and contradictory. At last Koro{ec resigned asminister, but kept his connections to the king open with political astute-ness. The clearest outcome of this was that his successor in the ministe-rial position was Du{an Sernec, an ardent supporter of the former SLS.

The renewal of constitutional order in September 1931 had a deci-sive effect and created a rift between the royal court and the former SLSfor some time. For Koro{ec’s supporters this marked the beginning ofserious opposition. They decided to boycott the elections of 1931, thusbecoming clear opponents of King Alexander’s regime. They werepromptly subject to a volley of attacks. Under such conditions, whichwere unfavourable to the former SLS in both Slovenia and Belgrade, theparty had to demonstrate its undiminished strength. It clearly succeededin doing so with effective political action in May 1932 to mark Koro{ec’s60th birthday. Although it openly opposed the regime on the one hand,on the other hand the party’s leader eagerly sought an agreement amongthe representatives of the old parties and attempted to find the rightcombination to reopen the party’s path to power. In autumn 1932, theresolution by the Croatian opposition known as the Zagreb Manifesto,which was broadly welcomed, interrupted the lively behind-the-scenesevents. This sharp anti-regime document sparked a chain reaction: aflood of resolutions from the non-parliamentary opposition, which alsoincluded the former SLS. With this step it momentously broke off itspolicy of consultation and at the same time satisfied its primary goal: toretain influence in Slovenia. However, the achievement of this first goalnecessarily shifted it away from the second, which was not so far fromthe first: to preserve or increase influence in Belgrade. The conduct ofthe former SLS led it once more into a dilemma: how to remain autono-mist and at the same time cooperate with the centralist government?

It appears that a considerable portion of the party’s leadership, to-gether with Koro{ec, was aware of what an important condition andundeniable factor the power of the former SLS in “its own” province wasin negotiations with the capital. It was most probably because of thisthat the party participated in the municipal elections of autumn 1933.Hungry for power, it wished to show Belgrade its real desire for cooper-ation, and at the same time to call attention to the strong support that itenjoyed among the electorate despite the ban. The king – at that timeunder pressure from turbulent international relations and the failure of


284


his own regime – began real negotiations with the head of the party ina search for a solution in domestic politics. It may be observed that theformer SLS risked sanctions because of its numerous and resoundingdemonstrations and campaigns, but that at the same time it was awarethat by showing its influence it also showed its advantage. With themajority support of one of the constitutional “tribes” of the Kingdom ofYugoslavia and general preparedness for cooperation, it was easily ableto present itself as a welcome partner.


285

SUMMARY

VIRI IN LITERATURA

Arhivsko gradivo

Arhiv Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti,Arhiv dr. Ante Trumbi}a;

Arhiv Slovenije,AS 68, Kraljevska banska uprava Dravske banovine, Upravni od-

delek,AS 77, Banski svet Dravske banovine,AS 129, Sresko na~elstvo Kamnik,AS 1931, Republi{ki sekretariat za notranje zadeve Socialisti~ne

Republike Slovenije;Arhiv Srbije i Crne gore,

ASCG 14, Ministarstvo unutra{njih poslova Kraljevine Jugoslavije,ASCG 37, Zbirka Milana Stojadinovi}a,ASCG 38, Centralni presbiro Predsedni{tva Ministarskog saveta,ASCG 74, Dvor Kraljevine Jugoslavije,ASCG 80, Zbirka Jovana Jovanovi}a - Piòna,ASCG 84, Zbirka Hinka Krizmana;

Pokrajinski arhiv Maribor,fond Anton Koro{ec,fond Druìna Sernec,fond Pavel Turner,fond Franjo @ebot;

Zgodovinski arhiv Celje,fond Upravno sodi{~e Celje.

âsopisni viri

âs,Domoljub,Domoljub (Vestnik Slovenske ljudske stranke, Washington),


286


Glas naroda,Informacije,Jugoslavija,Jugoslovan,Jutro,Kmetski list,Lidové noviny,Ljudska pravica,Nova doba,Preporod,Reichspost,Slovenec,Slovenska politika,Tagespost,Vreme.

Knjige in bro{ure

Balkovec, Bojan: Prva slovenska vlada 1918–1921, Znanstveno in publi-cisti~no sredi{~e, Ljubljana 1992;

Bergant, Zvonko: Slovenski klasi~ni liberalizem, Nova revija, Ljubljana2000;

Bergant, Zvonko: Kranjska med dvema Ivanoma. Idejno-politi~no so-o~enje slovenskega politi~nega katolicizma in liberalizma na preho-du iz 19. v 20. stoletje, In{titut za globalne politi~ne {tudije, Ljublja-na 2004;

Bernik, Franc: Zgodovina fare Domàle, 2. knjiga, Groblje 1939;Bister, Feliks J.: Anton Koro{ec. Dràvnozborski poslanec na Dunaju,

Slovenska matica, Ljubljana 1992;Bjelajac, Mile: Vojska Kraljevine SHS/Jugoslavije 1922–1935, INIS, Beo-

grad 1994;Boban, Ljubo: Ma~ek i politika Hrvatske selja~ke stranke 1928–1941. Iz

povijesti hrvatskog pitanja,1. knjiga, Liber, Zagreb 1974;Brezigar, Milko: Osnutek slovenskega narodnega gospodarstva, Celje 1918;Cankar, Ivan: O~i{~enje in pomlajenje, ur. Du{an Moravec, DZS, Ljublja-

na 1976;ûlinovi}, Ferdo: Dràvno pravna historija jugoslavenskih zemalja XIX.

i XX. vijeka. 2. knjiga (Srbija – Crna Gora – Makedonija – Jugosla-vija 1918.–1945.), [kolska knjiga, Zagreb 1954;


287

SUMMARY

ûlinovi}, Ferdo: Jugoslavija izme|u dva rata II, JAZU, Zagreb 1961;ûlinovi}, Ferdo: Dràvnopravni razvitak Jugoslavije, [kolska knjiga,

Zagreb 1963;Diplomatische Aktenstücke zur Geschichte der Ententepolitik der Vor-

kriegsjahre, izd. B. von Siebert, Vereinigung wissenschaftlicher Ver-leger, Berlin–Leipzig 1921;

Dobrivojevi}, Ivana: Dràvna represija u doba diktature kralja Aleksan-dra 1929–1935, ISI, Beograd 2006;

Dolenc, Ervin: Kulturni boj. Slovenska kulturna politika v Kraljevini SHS1918–1929, Cankarjeva zalo`ba, Ljubljana 1996;

Erjavec, Fran: Zgodovina katoli{kega gibanja na Slovenskem, Prosvetnazveza, Ljubljana 1928;

Gestrin, Ferdo – Melik, Vasilij: Slovenska zgodovina od konca osemnaj-stega stoletja do 1918, DZS, Ljubljana 1966;

Gligorijevi}, Branislav: Parlament i politi~ke stranke u Jugoslaviji (1919––1929), Institut za savremenu istoriju – Narodna knjiga, Beograd 1979;

Gligorijevi}, Branislav: Kralj Aleksandar Kara|or|evi}. Srpsko-hrvatskispor, Zavod za u|benike i nastavna sredstva, Beograd 2002;

Gligorijevi}, Branislav: Kralj Aleksandar Kara|or|evi} u evropskoj politi-ci, Zavod za u|benike i nastavna sredstva, Beograd 2002;

Gode{a, Bojan – Dolenc, Ervin: Izgubljeni spomin na Antona Koro{ca.Iz zapu{~ine Ivana Ah~ina, Nova revija, Ljubljana 1999;

Grad, Franc: Volitve in volilni sistem, Uradni list Republike Slovenije,Ljubljana 2004;

Gregori~, Danilo: Samomor Jugoslavije, Lu~, Ljubljana 1945;Grisogono, Prvislav: Ujedinjena Jugoslavija (Od plemena i regionalnih

koncepcija do nacionalne dràve), Ljubljana 1938;Jenks, William Alexander: The Austrian Electoral Reform of 1907, Co-

lumbia University Press, New York 1950;Hodà, Milan: Federácia v strednej Európe, Kalligram, Bratislava 1997;Hribar, Ivan: Moji spomini I, ur. Vasilij Melik, Slovenska matica, Ljublja-

na 1983;Jovanovi}, Slobodan: Ustavno pravo Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca,

Izdava~ka knjiàrnica Gece Kona, Beograd 1924;Jur~ec, Ruda: Skozi lu~i in sence 1914–1958. Tretji del (1935–1941),

Editorial Baraga, Buenos Aires 1969;Kaser, Karl: Handbuch der Regierungen Südosteuropas (1833–1980) II,

Institut für Geschichte der Universität Graz, Graz 1982;Kregar, Tone: Slovensko-slova{ki kulturni stiki (1918–1941), magistrsko

delo, Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljublja-ni, Celje 2003;


288


Lon~ar, Dragotin: Politi~no ìvljenje Slovencev, Slovenska matica, Ljublja-na 1921;

Mati}, Dragan: Nemci v Ljubljani 1861–1918, Oddelek za zgodovinoFilozofske fakultete – zbirka Historia, Ljubljana 2002;

Melik, Vasilij: Volitve na Slovenskem 1861–1918, Slovenska matica, Ljub-ljana 1965;

Memoari patrijarha srpskog Gavrila, ur. Milan Mladenovi}, Sfairos, Beo-grad 1990;

Miku`, Metod: Oris zgodovine Slovencev v stari Jugoslaviji, Mladinskaknjiga, Ljubljana 1965;

Mili}evi}, Vladeta: Ubistvo kralja u Marselju, Filip Vi{nji}, Beograd 2000;Ne}ak, Du{an: Avstrijska legija II, Zalo`ba Obzorja Maribor, Maribor 1995;Nikola Pa{i} u anegdotama. Sabrao Milovan Vitezovi}, Slu`beni glasnik,

Beograd 2002;Ogris, Albin: Politi~ne stranke, samozalo`ba, Ljubljana 1926;Pavlin, Toma`: Razvoj Sokolstva v Sloveniji med leti 1929–1941, doktor-

ska disertacija, Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerzev Ljubljani, Ljubljana 2000;

Pelikan, Egon: Tajno delovanje primorske duhov{~ine pod fa{izmom. Pri-morski kr{~anski socialci med Vatikanom, fa{isti~no Italijo in sloven-sko katoli{ko desnico – zgodovinsko ozadje romana Kaplan Martinêdermac, Nova revija, Ljubljana 2002;

Perov{ek, Jurij: Liberalizem in vpra{anje slovenstva. Nacionalna politikaliberalnega tabora 1918–1929, Modrijan, Ljubljana 1996;

Perov{ek, Jurij: Slovenska osamosvojitev v letu 1918. [tudija o slovenskidràvnosti v Dràvi Slovencev, Hrvatov in Srbov, Modrijan, Ljubljana1998;

Perov{ek, Jurij: Programi politi~nih strank, organizacij in zdruènj naSlovenskem v ~asu Kraljevine SHS (1918–1929), Viri 13, Ljubljana1998;

Perov{ek, Jurij: Na poti v moderno. Poglavja iz zgodovine evropskega inslovenskega liberalizma 19. in 20. stoletja, In{titut za novej{o zgo-dovino – zbirka Razpoznavanja, Ljubljana 2005;

Pirjevec, Joè: Jugoslavija 1918–1992. Nastanek, razvoj ter razpad Ka-radjordjevi}eve in Titove Jugoslavije, Lipa, Koper 1995;

Pleterski, Janko: Prva odlo~itev Slovencev za Jugoslavijo. Politika na do-ma~ih tleh med vojno 1914–1918, Slovenska matica, Ljubljana 1971;

Pleterski, Janko: Narodi, Jugoslavija, revolucija, Komunist, DZS, Ljublja-na 1986;

Pleterski, Janko: Dr. Ivan [u{ter{i~ 1863–1925. Pot prvaka slovenskegapoliti~nega katolicizma, Zalo`ba ZRC, Ljubljana 1998;


289

VIRI IN LITERATURA

Pribi}evi}, Svetozar: Diktatura kralja Aleksandra, Globus, Zagreb 1990;Prunk, Janko: Pot kr{~anskih socialistov v Osvobodilno fronto slovenske-

ga naroda, Cankarjeva zalo`ba, Ljubljana 1977;Prunk, Janko: Slovenski narodni vzpon. Narodna politika (1768–1992),

DZS, Ljubljana 1992;Radojevi}, Mira: Udruèna opozicija 1935–1939, Institut za savremenu

istoriju, Beograd 1994;Rahten, Andrej: Slovenska ljudska stranka v dunajskem parlamentu. Slo-

venska parlamentarna politika v habsbur{ki monarhiji 1897–1914,Slovensko panevropsko gibanje, Zalo`ba Panevropa, Celje 2001;

Rahten, Andrej: Slovenska ljudska stranka v beograjski skup{~ini. Jugoslo-vanski klub v parlamentarnem ìvljenju Kraljevine SHS 1918–1929,Zalo`ba ZRC, Ljubljana 2002;

Rahten, Andrej: Pozabljeni slovenski premier. Politi~na biografija dr. JankaBrejca (1869–1934), Studia Carinthiaca, XX. knjiga, Mohorjeva za-lo`ba, Celovec 2002;

Ravnihar, Vladimir: Mojega ìvljenja pot. Spomini dr. Vladimirja Rav-niharja, ur. J. Cvirn – V. Melik – D. Ne}ak, Oddelek za zgodovinoFilozofske fakultete – zbirka Historia, Ljubljana 1997;

Ribar, Ivan: Politi~ki zapisi III, Prosveta, Beograd 1951;Seton-Watson, Robert William: Pozadina jugoslovenske diktature (Alek-

sandar, Pa{i}, Radi}, Pribi}evi}), samozalo`ba S. ]iri}a, Novi Sad1967;

Slu`beni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine;Sodite po delih! (Vsem, ki so dobre volje!) Kaìpot slovenskim volivcem v

boju za slovensko samostojnost, Ljubljana 1923;Stenografske bele{ke Narodne skup{tine Kraljevine Jugoslavije;Stiplov{ek, Miroslav: Razmah strokovnega-sindikalnega gibanja na Slo-

venskem 1918–1922. Pregled razvoja in delovanja strokovnih organi-zacij v jugoslovanskem delu Slovenije od prevrata 1918 do ponovneutrditve revolucionarnih stokovnih organizacij konec 1922, Partizan-ska knjiga – Delavska enotnost, Ljubljana 1979;

Stiplov{ek, Miroslav: Slovenski parlamentarizem 1927–1929. Avtonomi-sti~na prizadevanja skup{~in ljubljanske in mariborske oblasti za eko-nomsko-socialni in prosvetno-kulturni razvoj Slovenije ter za ude-janjenje parlamentarizma, Znanstveni in{titut Filozofske fakultete,Ljubljana 2000;

Stiplov{ek, Miroslav: Banski svet Dravske banovine 1930–1935. Priza-devanja banskega sveta za omilitev gospodarsko-socialne krize inrazvoj prosvetno-kulturnih dejavnosti v Sloveniji ter za raz{iritev sa-moupravnih in upravnih pristojnosti banovine, ZIFF, Ljubljana 2006;


290


Stojadinovi}, Milan M.: Ni rat ni pakt. Jugoslavija izme|u dva rata, Oto-kar Ker{ovani, Rijeka 1970;

Stojkov, Todor: Opozicija u vreme {estojanuarske diktature 1929–1935,Prosveta, Beograd 1969;

Stojkov, Todor: Vlada Milana Stojadinovi}a (1935–1937), Institut zasavremenu istoriju, Beograd 1985;

Sudjenje Dr. Vlatka Ma~ka, [tamparija Grafika, Zagreb, s. a.;[kerbec, Matija: [en~urski dogodki, Tiskovno dru{tvo v Kranju, Kranj

1937;[kerbec, Matija: Pregled novodobnega slovenskega katoli{kega gibanja,

I. del, samozalo`ba, Cleveland 1956;[kerbec, Matija: Pregled novodobnega slovenskega katoli{kega gibanja,

II. del, samozalo`ba, Cleveland 1957;[mid, Ga{per: Uprava Dravske banovine 1929–1941, Arhiv Republike

Slovenije, Ljubljana 2003;[u{ter{i~, Ivan: Moj odgovor, samozalo`ba, Volders 1922;Uradni list Dravske banovine;Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti;Vidovi~ - Miklav~i~, Anka: Mladina med nacionalizmom in katolicizmom.

Pregled razvoja in dejavnosti mladinskih organizacij, dru{tev in gibanjv liberalno-unitarnem in katoli{kem taboru v letih 1929–1941 v jugo-slovanskem delu Slovenije, [tudentska organizacija Univerze, Ljublja-na 1994;

Vilfan, Sergij: Pravna zgodovina Slovencev, Slovenska matica, Ljubljana19962;

Vinaver, Vuk: Jugoslavija i Francuska izme|u dva svetska rata (Da li jeJugoslavija bila francuski »satelit«), Institut za savremenu istoriju,Beograd 1985;

Zajc, Marko: Kje se slovensko neha in hrva{ko za~ne. Slovensko-hrva{kameja v 19. in na za~etku 20. stoletja, Modrijan, Ljubljana 2006;

Zapisnici sa sednica Ministarskog saveta Kraljevine Jugoslavije 1929––1931, priredili Lj. Dimi} – N. @uti} – B. Isailovi}, JP Slu`beni listSRJ – Arhiv Jugoslavije, Beograd 2002;

Ze~evi}, Mom~ilo: Slovenska ljudska stranka in jugoslovansko zedinjenje1917–1921. Od majni{ke deklaracije do vidovdanske ustave, Zalo`baObzorja, Maribor 1977;

Ze~evi}, Mom~ilo: Na zgodovinski prelomnici. Slovenci v politiki jugoslo-vanske dr`ave 1918–1929, Zalo`ba Obzorja, Maribor 1986;

Zlo~ini govore, s. l., s. a.;@ebot, Ciril: Neminljiva Slovenija. Spomini in spoznanja iz razdobja se-

demdesetih let od Majni{ke deklaracije, samozalo`ba, Celovec 1988.


291

VIRI IN LITERATURA

Razprave in ~lanki

Biber, Du{an: Sir Nevile Henderson o politiki kralja Aleksandra do na-cisti~ne Nem~ije, Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 20(1980), str. 23–29;

Biber, Du{an: Britanski, nem{ki in ameri{ki diplomati o Slovencih in dr.Antonu Koro{cu, Prispevki za novej{o zgodovino 31 (1991), {t. 1, str.131–143;

Bister, Feliks J.: ^lovek in politik Anton Koro{ec, âsopis za zgodovinoin narodopisje 77 (2006), {t. 2–3, str. 7–11;

Cvirn, Janez: Ustanovitev narodne stranke na [tajerskem, v: Slovenskakronika XX. stoletja 1900–1941, Nova revija, Ljubljana 1995, str. 66;

Cvirn, Janez: Obesiti za pete in scvreti nad ognjem. Slovenci in habsbur{kamonarhija, Zgodovina za vse 2 (1995), {t. 2, str. 9–15;

Cvirn, Janez – Ga{pari~, Jure: »Neizbe`nost« razpada Habsbur{ke monar-hije - slovenski pogled, Studia Historica Slovenica 5 (2005), {t. 1–3,str. 443–456;

Deak, Ladislav: êhoslova~ko-jugoslovenski odnosi 1935–1939, ZbornikZavoda za povijesne znanosti Istraìva~kog centra Jugoslavenske aka-demije znanosti i umjetnosti, Vol. 10, Zagreb 1980, str. 111–205;

Dolenc, Ervin: Leto 1918 kot kulturna prelomnica, v: Slovenija 1848–1998:Iskanje lastne poti, ur. S. Granda – B. [atej, Zveza zgodovinskih dru{-tev Slovenije, Ljubljana 1998, str. 262–266;

F., R.: Novi ob~inski zakon, Samouprava 1 (1933), {t. 1, str. 9–11;Filipi~, France: Dr. Anton Koro{ec in marksisti, Prispevki za novej{o zgo-

dovino 31 (1991), {t. 1, str. 83–108;Fischer, Jasna: Slovenska gospodarska bilanca ob vstopu v prvo Jugosla-

vijo, v: Prevrati in slovensko gospodarstvo v XX. stoletju. 1918–1945––1991, ur. N. Borak – @. Lazarevi}, Cankarjeva zalo`ba – Zbirka Eko-nomska knji`nica, Ljubljana 1996, str. 13–21;

Fri{, Darko: SLS in slovensko nacionalno vpra{anje med sprejetjem Vidov-danske ustave in Blejskim protokolom, v: Slovenija 1848–1998: Iskanjelastne poti, ur. S. Granda – B. [atej, Zveza zgodovinskih dru{tev Slo-venije, Ljubljana 1998, str. 180–184;

Ga{pari~, Jure: Katoli{ko politi~no dru{tvo, v: Slovenska kronika XIX. sto-letja 1884–1899, Nova revija, Ljubljana 2003, str. 139–141;

Ga{pari~, Jure: Narodna stranka za Kranjsko, v: Slovenska kronika XIX.stoletja 1884–1899, Nova revija, Ljubljana 2003, str. 222–223;

Ga{pari~, Jure: Slovenska kr{~ansko socialna delavska zveza, v: Slovenskakronika XIX. stoletja 1884–1899, Nova revija, Ljubljana 2003, str. 284;


292


Ga{pari~, Jure: Dogajanje v Sloveniji do aprilske vojne, v: Slovenska no-vej{a zgodovina 1848–1992, 1. zvezek (ur. J. Fischer), In{titut za no-vej{o zgodovino – Mladinska knjiga, Ljubljana 2005, str. 414;

Godina, Joè: V znamenju zelene kravate, Pod Grintovci, od 26. 1. 1940({t. 3) do 23. 8. 1940 ({t. 18);

Godina, Joè: V znamenju zelene kravate, Na mejah, 1. 11. 1938 ({t. 21)in 6. 11. 1938 ({t. 22);

Goropev{ek, Branko: Razpad sloge na slovenskem [tajerskem v letih1906–1907, v: Celjski zbornik, Osrednja knji`nica Celje, Celje 1993,str. 143–161;

Goropev{ek, Branko: Ustanovitev Slovenske kme~ke zveze na Spodnjem[tajerskem, v: Slovenska kronika XX. stoletja 1900–1941, Nova revija,Ljubljana 1995, str. 68;

Granda, Stane: I. in II. slovenski katoli{ki shod, v: Missiev simpozij v Rimu,Mohorjeva dru`ba, Celje 1988, str. 95–109;

Grdina, Igor: Nekronani vojvoda kranjski – dr. Ivan [u{ter{i~, Zgodovin-ski ~asopis 50 (1996), {t. 3, str. 369–382;

Hohnjec, Josip: O ustavi na{e dràve, v: Slovenci v desetletju 1918–1928.Zbornik razprav iz kulturne, gospodarske in politi~ne zgodovine, ur.Josip Mal, Leonova dru`ba, Ljubljana 1928, str. 295–338;

Hribar, Spomenka: Katoli{ka akcija, Nova revija, april 1994 ({t. 144), str.120–127;

Jeri~, Josip: Narodni svet, v: Slovenci v desetletju 1918–1928. Zbornikrazprav iz kulturne, gospodarske in politi~ne zgodovine, ur. Josip Mal,Leonova dru`ba, Ljubljana 1928, str. 144–160;

Kocbek, Edvard: Odlo~iti se je treba, Dejanje 3 (1940), {t. 9, str. 329–335;Kos, Marjan: Volitve v narodno skup{~ino 8. novembra 1931 v srezu Dra-

vograd. Politi~na nasprotja v jugoslovanski dràvi 1918–1931, v:Koro{ki zbornik 1 (ur. M. Ko{an), Zgodovinsko dru{tvo za Koro{ko,Ravne na Koro{kem – Slovenj Gradec 1995, str. 64–82;

Kranjec, Silvo: Koro{~evo predavanje o postanku Jugoslavije, Zgodovin-ski ~asopis 16 (1962), {t. 1, str. 218–229;

Lazarevi}, @arko: Na ju`nih obzorjih. Gospodarska izku{nja Slovencev vprvi jugoslovanski dràvi, Nova revija, april–maj 1995 ({t. 156–157),str. 189–208;

Lazarevi}, @arko: Vendarle poenotenje davkov, v: Slovenska kronika XX.stoletja 1900–1941, Nova revija, Ljubljana 1995, str. 330;

Lazarevi}, @arko: Od regionalnega k slovenskemu narodnemu gospodar-stvu (preobrazba slovenske gospodarske strukture v drugi polovici 19.in v 20. stoletju), v: Slovenija 1848–1998: Iskanje lastne poti, ur. S.


293

VIRI IN LITERATURA

Granda – B. [atej, Zveza zgodovinskih dru{tev Slovenije, Ljubljana1998, str. 271–291;

Lukan, Walter: Socialni katolicizem v Avstriji in pri Slovencih v drugipolovici 19. stoletja, v: Missiev simpozij v Rimu, Mohorjeva dru`ba,Celje 1988, str. 110–122;

Lukan, Walter: Anton Mahni~ in nacionalno vpra{anje, v: Mahni~ev sim-pozij v Rimu, Mohorjeva dru`ba, Celje 1990, str. 135–150;

Lukan, Walter: Janez Ev. Krek in Jugoslavija, v: Slovenske zamisli o pri-hodnosti okrog leta 1918. Narodna vlada, Dràva SHS in slovenskezamisli o prihodnosti pred letom 1918 in po njem (simpozij 1998),ur. P. Vodopivec, Slovenska matica, Ljubljana 2000, str. 68–77;

Majcen, Stanko: Moji spomini na dr. Antona Koro{ca, Zbrano delo(4. knjiga), DZS, Ljubljana 1996, str. 313–348;

Maru{i~, Branko: Konec sloga{tva na Gori{kem, v: Slovenska kronika XX.stoletja 1900–1941, Nova revija, Ljubljana 1995, str. 25;

Melik, Vasilij: Izidi volitev v konstituanto leta 1920, Prispevki za zgodo-vino delavskega gibanja 3 (1962), {t. 1, str. 3–61;

Melik, Vasilij: Demokratizacija volilnega sistema (1907) in njeni u~inki,Zgodovinski ~asopis 33 (1979), {t. 2, str. 221–227;

Melik, Vasilij: Slovenski liberalni tabor in njegovo razpadanje, Prispevkiza novej{o zgodovino 22 (1982), {t. 1–2, str. 19–24;

Melik, Vasilij: Jegli~ in slovenska politika do leta 1918, v: Jegli~ev simpo-zij v Rimu, Mohorjeva dru`ba, Celje 1991, str. 281–287;

Melik, Vasilij: Slovenski dràvnopravni programi 1848–1918, v: Sloven-ci in dràva. Zbornik prispevkov z znanstvenega posveta SAZU, ur.B. Grafenauer, SAZU, Ljubljana 1995, str. 67–72;

Mlakar, Boris: Pogledi in spomini na Koro{ca med povojno slovenskopoliti~no emigracijo, âsopis za zgodovino in narodopisje 77 (2006),{t. 2–3, str. 114–121;

Murko, Vladimir: Dràvne in samoupravne finance v dravski banovini vl. 1918–1938, v: Spominski zbornik Slovenije. Ob dvajsetletnici Kra-ljevine Jugoslavije, Ljubljana 1939, str. 473–482;

Pan~ur, Andrej: Nastanek politi~nih strank, v: Slovenska novej{a zgodo-vina 1848–1992, 1. zvezek (ur. J. Fischer), In{titut za novej{o zgodo-vino – Mladinska knjiga, Ljubljana 2005, str. 31–36;

Perov{ek, Jurij: Oblikovanje programskih na~rtov o nacionalni samo-odlo~bi v slovenski politiki do ustanovitve Neodvisne delavske strankeJugoslavije (december 1922 – april 1923), Zgodovinski ~asopis 37(1984), {t. 1–2, str. 5–27;

Perov{ek, Jurij: Unitaristi~ni in centralisti~ni zna~aj Vidovdanske usta-ve, Prispevki za novej{o zgodovino 33 (1993), {t. 1–2, str. 17–26;


294


Perov{ek, Jurij: Konferenca o jugoslovanskem zedinjenju, v: Slovenskakronika XX. stoletja 1900–1941, Nova revija, Ljubljana 1995, str. 213;

Perov{ek, Jurij: Kr{~anski socialisti v SLS, v: Slovenska kronika XX. sto-letja 1900–1941, Nova revija, Ljubljana 1995, str. 276;

Perov{ek, Jurij: Kanzelparagraf, v: Slovenska kronika XX. stoletja 1900––1941, Nova revija, Ljubljana 1995, str. 263;

Perov{ek, Jurij: Peti katoli{ki shod, v: Slovenska kronika XX. stoletja 1900––1941, Nova revija, Ljubljana 1995, str. 290–291;

Perov{ek, Jurij: Kratko ìvljenje Narodne ljudske stranke, v: Slovenskakronika XX. stoletja 1900–1941, Nova revija, Ljubljana 1995, str. 283;

Perov{ek, Jurij: Blejski sporazum, v: Slovenska kronika XX. stoletja 1900––1941, Nova revija, Ljubljana 1995, str. 324;

Perov{ek, Jurij: Slovenec na ~elu jugoslovanske vlade, v: Slovenska kro-nika XX. stoletja 1900–1941, Nova revija, Ljubljana 1995, str. 332;

Perov{ek, Jurij: Slovenska dràvna volja v prvem desetletju jugoslovanskekrize, v: Slovenci in dràva. Zbornik prispevkov z znanstvenega po-sveta na SAZU, ur. B. Grafenauer, SAZU, Ljubljana 1995, str. 121–134;

Perov{ek, Jurij: Idejni, socialnogospodarski in narodnopoliti~ni nazori slo-venskega me{~anstva v ~asu med svetovnima vojnama (1918–1941),Zgodovinski ~asopis 51 (1997), {t. 4, str. 529–554;

Perov{ek, Jurij: Slovenci in Jugoslavija v tridesetih letih, v: Slovenska tri-deseta leta, ur. P. Vodopivec – J. Mahni~, Slovenska matica, Ljublja-na 1997, str. 18–32;

Perov{ek, Jurij: Jugoslavija – pri~akovanja in realnost, v: Slovenija 1848––1998: Iskanje lastne poti, ur. S. Granda – B. [atej, Zveza zgodovin-skih dru{tev Slovenije, Ljubljana 1998, str. 234–256;

Perov{ek, Jurij: Politi~ne razmere na Slovenskem na prehodu iz 19. v 20.stoletje, v: Zbornik simpozija ob stoletnici za~etka gradnje prve slo-venske gimnazije, ur. R. A. Jernej~i~, Zavod Sv. Stanislava, Ljubljana2002, str. 29–47;

Perov{ek, Jurij: U{eni~nik in jugoslovanstvo, v: Ale{ U{eni~nik. as in ideje.1868–1952. Zbornik razprav s simpozija SAZU ob 50. obletnici smrti,ur. M. Ogrin – J. Juhant, Mohorjeva dru`ba, Celje 2004, str. 97–110;

Perov{ek, Jurij: Nekdanja samostojna demokratska stranka in nacionalnovpra{anje v letih 1929–1931, v: Stiplov{kov zbornik, ur. D. Ne}ak,Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete – zbirka Historia, Ljubljana2005, str. 179–188;

Perov{ek, Jurij: Politi~ne in narodnostne razmere na Kranjskem v za~etku20. stoletja, v: Sto let Zavoda Sv. Stanislava, ur. F. M. Dolinar, Druìna,Ljubljana 2005, str. 9–36;


295

VIRI IN LITERATURA

Perov{ek, Jurij: Nehvale`na vloga Koro{~eve vlade, v: Slovenska novej{azgodovina 1848–1992, 1. zvezek, (ur. J. Fischer), In{titut za novej{ozgodovino – Mladinska knjiga, Ljubljana 2005, str. 315–318;

Perov{ek, Jurij: Oktroirana ustava, v: Slovenska novej{a zgodovina1848–1992, 1. zvezek, (ur. J. Fischer), In{titut za novej{o zgodovino– Mladinska knjiga, Ljubljana 2005, str. 323–327;

Perov{ek, Jurij: Politi~ni odnosi do volitev 1925, v: Slovenska novej{azgodovina 1848–1992, 1. zvezek, (ur. J. Fischer), In{titut za novej{ozgodovino – Mladinska knjiga, Ljubljana 2005, str. 269–281;

Perov{ek, Jurij: Preobrat v jugoslovanski politiki 1925, v: Slovenska no-vej{a zgodovina 1848–1992, 1. zvezek, (ur. J. Fischer), In{titut za no-vej{o zgodovino – Mladinska knjiga, Ljubljana 2005, str. 283–285;

Perov{ek, Jurij: Zna~aj kraljeve diktature, v: Slovenska novej{a zgodovi-na 1848–1992, 1. zvezek, (ur. J. Fischer), In{titut za novej{o zgodovi-no – Mladinska knjiga, Ljubljana 2005, str. 321–323;

Perov{ek, Jurij: Slovenski liberalci in narodno vpra{anje v letih 1931––1933, Prispevki za novej{o zgodovino 46 (2006), {t. 1 (Kresalov zbor-nik), str. 255–276;

Perov{ek, Jurij: Koro{ec in temeljna vpra{anja jugoslovanske dràve,âsopis za zgodovino in narodopisje 77 (2006), {t. 2–3, str. 92–103;

Pirc, Jo`ko: Rimski katolik in lo~itev duhov, v: Mahni~ev simpozij v Rimu,Mohorjeva dru`ba, Celje 1990, str. 109–126;

Pivec, Melita: Programi politi~nih strank in statistika volitev, v: Slovenciv desetletju 1918–1928. Zbornik razprav iz kulturne, gospodarske inpoliti~ne zgodovine, ur. J. Mal, Leonova dru`ba, Ljubljana 1928, str.357–373;

Pleterski, Janko: Zveza Vseslovenske ljudske stranke in Hrvatske strankeprava v letih 1911–1913, v: [tudije o slovenski zgodovini in narod-nem vpra{anju, Zalo`ba Obzorja, Maribor 1981, str. 119–166;

Pleterski, Janko: Trializem pri Slovencih in jugoslovansko zedinjenje, v:[tudije o slovenski zgodovini in narodnem vpra{anju, Zalo`ba Ob-zorja, Maribor 1981, str. 215–227;

Pleterski, Janko: Politika naroda v krizi dru`be, dràve in idej, v: Sloven-ska trideseta leta, ur. P. Vodopivec – J. Mahni~, Slovenska matica,Ljubljana 1997, str. 43–57;

Pleterski, Janko: Pojava dnevnika Jugoslovan 1930–1931, v: Mikuèvzbornik – zbirka Historia, ur. Z. êpi~ – D. Ne}ak – M. Stiplov-{ek, Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, Ljubljana 1999, str.65–74;

Pleterski, Janko: Pogledi Ivana [u{ter{i~a na jugoslovansko gibanje, sa-moodlo~bo in Jugoslavijo, v: Slovenske zamisli o prihodnosti okrog


296


leta 1918. Narodna vlada, Dràva SHS in slovenske zamisli o prihod-nosti pred letom 1918 in po njem (simpozij 1998), ur. P. Vodopivec,Slovenska matica, Ljubljana 2000, str. 99–108;

Prunk, Janko: Politi~ni profil in delo dr. Antona Koro{ca v prvi Jugosla-viji, Prispevki za novej{o zgodovino 31 (1991), {t. 1, str. 35–54;

Prunk, Janko: Slovenske predstave o avtonomiji (oziroma dràvnosti) inprizadevanja zanjo v Kraljevini Jugoslaviji, v: Slovenci in dràva.Zbornik prispevkov z znanstvenega posveta na SAZU, ur. B. Grafe-nauer, SAZU, Ljubljana 1995, str. 135–142;

Prunk, Janko: Anton Koro{ec v opoziciji 1930–1934, âsopis za zgodo-vino in narodopisje 77 (2006), {t. 2–3, str. 83–91;

Rahten, Andrej: Trialisti~ne zamisli slovenskih in hrva{kih politikov v le-tih pred prvo svetovno vojno, Prispevki za novej{o zgodovino 39(1999), {t. 2, str. 65–74;

Rahten, Andrej: Zadnji slovenski avstrijakant. Prispevek k politi~ni bio-grafiji dr. Ivana [u{ter{i~a, Zgodovinski ~asopis 53 (1999), {t. 2, str.195–208;

Ratej, Mateja: Franjo @ebot – poslanec v Narodni skup{~ini v Beograduv letih 1922–1929, Studia Historica Slovenica 1 (2001), {t. 2, str.355–382;

Ratej, Mateja: Slovenska ljudska stranka v vladi Antona Koro{ca – ra-tifikacija Nettunskih konvencij, Zgodovinski ~asopis 59 (2005), {t.1–2, str. 111–127;

Ratej, Mateja: Avtonomisti~na ideja v Slovenski ljudski stranki v letij 1923––1929 in vpra{anje dekoncentracije upravne oblasti v ~asu vlade An-tona Koro{ca, Zgodovinski ~asopis 60 (2006), {t. 3–4, str. 375–395;

Ratej, Mateja: Anton Koro{ec in Kun-reìm – Slovenska ljudska stranka vvladi Nikole Uzunovi}a leta 1927, âsopis za zgodovino in narodo-pisje 77 (2006), {t. 2–3, str. 66–82;

Rozman, Franc: Anton Koro{ec – urednik Slovenskega gospodarja, âso-pis za zgodovino in narodopisje 77 (2006), {t. 2–3, str. 161–170;

Rumpler, Helmut: Parlament und Regierung Cisleithaniens 1867 bis1914, v: Die Habsburgermonarchie 1848–1918, 7. zvezek, Verfassungund Parlamentarismus (1. del), ur. H. Rumpler – P. Urbanitsch, Ver-lag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, Wien 2000,str. 667–894;

Stiplov{ek, Miroslav: Die christlichsozialistische Gewerkschaftsorgani-sation in Slowenien 1918–1941, Österreichische Osthefte 35 (1993),{t. 3, str. 441–473;

Stiplov{ek, Miroslav: Prizadevanja Slovenske ljudske stranke za avtono-mijo Slovenije ob sprejemanju prve jugoslovanske ustave in zakono-


297

VIRI IN LITERATURA

daje o oblastnih samoupravah 1921–1922, v: Mikuèv zbornik, ur.Z. êpi~ – D. Ne}ak – M. Stiplov{ek, Oddelek za zgodovino Filozof-ske fakultete – zbirka Historia, Ljubljana 1999, str. 51–64;

Stiplov{ek, Miroslav: Za~etek delovanja banskega sveta Dravske banovineleta 1931, v: Melikov zbornik: Slovenci v zgodovini in njihovi sred-njeevropski sosedje, ur. V. Raj{p – R. Brato` – J. Cvirn – J. Fischer –W. Lukan – B. Maru{i~, ZRC, Ljubljana 2001, str. 951–966;

Stiplov{ek, Miroslav: Prizadevanje banskega sveta Dravske banovine zaudejanjenje banovinske samouprave in decentralizacije uprave ter zaraz{iritev svojih pristojnosti leta 1933, Zgodovinski ~asopis 55 (2001),{t. 2, str. 231–253;

Stiplov{ek, Miroslav: Prelomnica v avtonomisti~nih prizadevanjih ban-skega sveta Dravske banovine sredi tridesetih let, v: Zbornik JankaPleterskega, ur. O. Luthar – J. Perov{ek, ZRC, Ljubljana 2003, str.355–370;

Stiplov{ek, Miroslav: Raz{iritev delovanja banskega sveta Dravske bano-vine na uredbodajno podro~je leta 1933 in njegova stali{~a do ob-~inskih volitev, âsopis za zgodovino in narodopisje 75 (2004), {t.2–3, str. 443–455;

Stiplov{ek, Miroslav: Anton Koro{ec in prizadevanja Slovenske ljudskestranke za uresni~enje narodne avtonomije, âsopis za zgodovinoin narodopisje 77 (2006), {t. 2–3, str. 122–137;

[kvarna, Du{an: Pittsburská dohoda, v: Lexikón slovenských dejín, Slo-venské pedagogické nakladatel’stvo, Bratislava 1997, str. 270;

[raj, A.: Novi zakon o ob~inah, Samouprava 1 (1933), {t. 8, str. 149–152;[raj, A.: Novi zakon o ob~inah, Samouprava 1 (1933), {t. 9, str. 164–167;Ude, Lojze: Slovenci in jugoslovanska ideja v letih 1903–1914, v: Slo-

venci in jugoslovanska skupnost, Zalo`ba Obzorja, Maribor 1972, str.22–85;

Ude, Lojze: Zna~ilnosti zadnjega volilnega boja in dana{nji notranje-politi~ni poloàj v svitu borbe za samostojno zdruèno Slovenijo, Mla-dina 1927–1928, {t. 1, ponovno objavljeno v: Slovenci in jugoslovan-ska skupnost, Zalo`ba Obzorja, Maribor 1972, str. 215–220;

U{eni~nik, Ale{: Kam plovemo?, âs 7 (1913), str. 223–229;U{eni~nik, Ale{: Slovenci in Hrvati, âs 7 (1913), str. 431–441;U{eni~nik, Ale{: Nacionalizem in Jugoslovani, âs 8 (1914), str. 289–311;Vidovi~ - Miklav~i~, Anka: Kme~ko stanovsko gibanje v okviru SLS v zad-

njem desetletju stare Jugoslavije, Revija 2000, {t. 46–47 (1989), str.213–234;

Vidovi~ - Miklav~i~, Anka: Kme~ko stanovsko gibanje v klerikalnem ta-boru na Slovenskem 1935–1941, Borec 42 (1990), {t. 1, str. 70–143;


298


Vidovi~ - Miklav~i~, Anka: Mladina Jugoslovanske radikalne zajednice(MJRZ) v Dravski banovini, Prispevki za novej{o zgodovino 32 (1992),{t. 1–2, str. 15–33;

Vidovi~ - Miklav~i~, Anka: Kratek oris razvoja in dejavnosti Prosvetnezveze (PZ) v letih 1929–1941. Razvoj kr{~ansko-socialnih organiza-cij in njihovih glasil, v: Zgodovina v {oli 5 (1996), {t. 2, str. 10–17;

Vidovi~ - Miklav~i~, Anka: Jugoslovanska narodna stranka v Dravski ba-novini, v: Zgodovina v {oli 7 (1999), {t. 1, str. 24–31;

Vidovi~ - Miklav~i~, Anka: Razhajanja v katoli{kem gibanju, v: Slovenskanovej{a zgodovina 1848–1992, 1. zvezek, (ur. J. Fischer), In{titut zanovej{o zgodovino – Mladinska knjiga, Ljubljana 2005, str. 336–339;

Vidovi~ - Miklav~i~, Anka: Utrjevanje politi~nega katolicizma in Katoli-{ka akcija, v: Slovenska novej{a zgodovina 1848–1992, 1. zvezek(ur. J. Fischer), In{titut za novej{o zgodovino – Mladinska knjiga, Ljub-ljana 2005, str. 363–368;

Ze~evi}, Mom~ilo: Neki pogledi u Srbiji na politi~ku delatnost dr. AntonaKoro{ca 1918–1940, Prispevki za novej{o zgodovino 31 (1991),{t. 1, str. 55–74;

@ontar, Jo`e: Ob~ine v Sloveniji v letih 1918 do 1941, v: Vilfanov zbor-nik, ur. V. Raj{p – E. Bruckmüller, Zalo`ba ZRC, Ljubljana 1999, str.603–623.


299

IMENSKO KAZALO

IMENSKO KAZALO

AAdle{i~, Juro 78Aehrenthal, Alois 23Ah~in, Ivan 12, 78, 83, 94, 109, 110, 141,

145, 167–170, 181, 245, 249, 251, 254,259, 265

Alfons XIII., {panski kralj 116Ani~i~, Josip 202Anti}, Milan 155Anèl, Ferdo 198Arko, Hans 248Auer, Ljudevit 265A`man, Ivan 102

BBajc, Fran 148Bala{kovi~, Alojz 198Banjanin, Jovo 177Barbo, Josip Emanuel 18Bari}, Stjepan 51Barle, Janko 128, 134, 154, 155Barthou, Louis 223, 225Basaj, Joè 101, 102Basari~ek, Ðuro 51Bauer, Anton 175Beck, Wladimir 21Be}kovi}, Matija 8Behmen, Mahmud 219, 227Behmen, [efkija 171, 265Benko, Josip 134Bernik, Franc 150, 151Besednjak, Engelbert 215–217

Bizjak, uradnik 130Bjelovu~i}, Zvonimir 66Boban, Ljubo 11Bobi}, Milo{ 265Brecelj, Anton 99, 276Brecelj, Marijan 146Brejc, Janko 20, 145Bren~i~, Miha 259Brezigar, Milko 141Brodar, Janez 157Brosch, Alexander 25Budak, Mile 172

CCankar, Ivan 22Casar, Franc 148, 217Cerar, Anton 134Cerar, Peter 157Cestnik, Anton 78Cvetkovi}, Dragi{a 233Cvirn, Janez 12

^êsnik, Ivan 78

i ek, Alojzij 106ûlinovi}, Ferdo 122

DDavidovi}, Ljubomir 37, 45, 55, 56, 59, 126,

128, 139, 164, 213, 215, 217, 256,259–262

De~ko, Ivan 16Demetrovi}, Juraj 226, 232, 254


300


Detela, Oton 103Dimitrijevi}, Dragutin - Apis 59Dobrivojevi}, Ivana 11Dollfuss, Engelbert 191Drmelj, Alojzij 134

ÐÐuri~i}, Marko 44

EEhrlich, Lambert 145Erjavec, Fran 14, 16

FFabjan~i~, Vladislav 26Ferdinand I., romunski kralj 62Ferguson, Fergus 62Fin`gar, Fran Sale{ki 142, 145Franc Ferdinand 23–25Franc Joèf 21, 46, 57, 117Franco, Francisco 67Frange{, Oto 58

GGabrov{ek, Franc 78, 141, 168, 248Gaj{ek, Karol 134, 259Gautsch, Paul 19, 20Gavrilo, srbski patriarh 58Georgijev, Vlada 191Gjirli}, Petar 219Gjoki}, Rista 155Gligorijevi}, Branislav 11Globevnik, Anton 102Godec, prista{ JNS 200Godina, Joè 143, 149–151, 156Golec, Janu{ 258Golouh, Rudolf 105, 186Gömbös, Gyula 173Gori{ek, prista{ JNS 246, 247Gosar, Andrej 48, 50, 99, 145, 217, 257–259Gostin~ar, Joè 141, 145, 159, 276Gregori~, Danilo 53, 54Gregorin, Franc 157

Gregorin, Gustav 174, 176Grilc, Franc 157Grisogono, Prvislav 55Grubi{i}, Pavle 7Gu{tin, Alojzij 74

HHad i}, Stevan 45Hajdinjak, Anton 134Henderson, Nevile 213Hitler, Adolf 186, 213Hlinka, Andrej 172Hodà, Milan 23Hodèra, Svetislav 196Hohnjec, Josip 171d’Hondt, Victor 122, 123, 188, 251Horthy, Miklos 67Hrasnica, Halid 55Hribar, Dragotin 145Hribar, Ivan 21, 130, 173, 239

IIlija, Alojzij 157

JJankovi}, Ðuro 265Janèkovi~, Ivan 246, 247Jaunik, Avgust 200Je~meni}, Milan 229Jegli~, Anton Bonaventura 21, 90, 181Jereb, Rado 246Jevti}, Bogoljub 6, 108, 234–237, 240, 243,

244, 246, 252, 253, 255–265Jovanovi}, Dragoljub 157Jovanovi}, Jovan 126, 236, 256Jovanovi}, Miloje 140Jovanovi}, Milutin 233Jur~ec, Ruda 241, 258Juvan, Alojzij 106

KKalan, prista{ JNS 246Kara|or|evi}, Aleksander 5, 8–10,


301

IMENSKO KAZALO

14, 34, 39, 44, 51, 53–62, 64, 66, 67,69–72, 74, 77, 80, 83, 85, 91, 93–96,111–116, 119, 120, 123, 124, 135–139,162, 163, 171, 176, 182, 186, 188, 190,191, 196, 197, 212, 213, 215–232, 236,237, 239, 245, 250, 263, 266, 267, 274,275, 279–283

Kara|or|evi}, Aleksander II. 8Kara|or|evi}, Marija 226, 228Kara|or|evi}, Pavle 228–233, 235, 236,

263–266Kara|or|evi}, Peter II. 228, 231Karel, cesar 27Kersnik, prista{ opozicije 259Klar, prista{ opozicije 259Klinc, Anton 134Klun, Karel 17Kocbek, Edvard 276Koce, prista{ opozicije 259Kocmur, Ivan 171Koji}, Dragutin 218, 234, 236Kokalj, Viktor 74Koman, Albin 134, 177Komnenovi}, Mirko 265Koro{ec, Anton 5–8, 10, 16, 19, 27, 29, 30,

33, 45, 48–52, 54–58, 60, 65, 72–79, 83,84, 88, 90–98, 100, 101, 105, 107–113,120, 126, 128, 130, 133, 135, 140–149,151–156, 158, 160–175, 177–181,191–195, 197, 207–209, 211, 212,214–224, 226–229, 231–234, 236, 242,243, 248, 249, 252, 255–259, 263,265–279, 282, 283

Korun, Milan 197, 222Kos, Janez 244Kos, Vinko 157Kosti}, Milan 111, 172Ko{~ak, Koro{~ev tajnik 171Ko{i~ek, Joè 75, 78, 168Ko{ir, Anton 106, 201Kovi~, Jernej 201

Kovin~i~, oro`ni{ki stotnik 130Koùlj, Marko 265Kraj{ek, podna~elnik novome{kega sre-

za 198Kramer, Albert 83, 108, 113, 125, 133, 134,

138, 153, 164, 180, 194, 209, 211, 219,229, 232, 244–248, 258, 265

Kranjc, Marko 78, 96, 242, 270Kranjec, Mi{ko 136Kregar, Ivan 106, 107Krej~i, Anton 134, 200Krek, Janez Evangelist 17, 24, 27, 79, 80,

85, 98, 159Krek, Miha 69, 78, 81, 160, 217, 268–270,

273Kremàr, Franc 78, 168Krizman, Hinko 213, 219Kri nik, Alojzij 199Krnjevi}, Juraj 212Krulej, Ernest 134Kr i{nik, Anton 193Kühar, [tefan 102Kukovec, Vekoslav 16Kulovec, Fran 45, 48, 75, 78, 82, 105, 108,

141, 145, 172, 178, 216, 227, 257–259,269–271, 274, 277

Kumanudi, Kosta 58, 95, 232Ku{ej, Rado 145Kuzmanovi}, generalni in{pektor notranjega

ministrstva 249, 250

LLampe, Evgen 30Laurich, Alfred 199Lazar, France 143Lazarevi}, Manojla 229Lazi}, @ivojin 187, 196, 217Lebinger, Hinko 106, 107Leskovar, Josip 74, 78, 269, 270Letica, Du{an 265Likar, Ivan 193Lipej, Franc 106


302


Lipold, Franjo 176, 187, 209, 244Ljoti}, Dimitrije 208, 259–262Loboda, Josip 157Lon~arevi}, Ivan 179, 196, 197Lukman, Franc Ksaver 145

MMa~ek, Vladko 53, 55, 56, 126, 128,

164–166, 172, 179, 186, 191, 210, 217,223, 231, 236, 257, 259–264, 275

Mahni~, Anton 14, 15, 42Maister, Rudolf 198Majcen, Franc 201Majcen, Stanko 57, 270Makar, Danijel 134Makar, Milan 200Maksimovi}, Boà 58, 128, 193, 218, 229,

232, 254, 259, 260Marinkovi}, Vojislav 58, 115, 116, 138, 139,

152, 153, 163, 231, 236, 254Markovi~, Rudolf 225Markovi}, Laza 213, 219, 220, 233Maru{i~, Drago 113, 114, 129, 135, 139,

140, 146, 149, 158, 176, 177, 180,185–187, 199, 236, 246, 247, 257, 258,264, 265, 271

Masaryk, Tomá{ Garrigue 172Matuli}, M., hrva{ki novinar 108, 109Maùrani}, @elimir 58Me{terovi}, oro`ni{ki stotnik 150, 151Mihajlov, Van~a 226Mihajlovi}, Ilija 55Mihel~i~, Alojzij 106, 171Miku , Metod 11Milavec, Anton 78, 101Miler, Fero 273Mileti}, Kosta 219–221Mili}evi}, Vladeta 225, 226Mohori~, Ivan 134, 153Mohori~, Jakob 276Mravlje, Milan 134, 180

Mur{ak, Janez 243Mussolini, Benito 153, 173, 177, 226

NNatla~en, Marko 73, 74, 77, 78, 97, 141,

145, 148, 168, 178, 192, 217, 227, 245,248, 257–259, 267, 269–271, 277

Nemani~, Josip 106Niki}, Nikola 179Novak, Franjo 178, 238, 245

OOblak, Gabrijel 106Obrenovi}i 59Ogrin, Toma` 157Ogris, Albin 277Ogrizek, Anton 141, 171, 178, 192, 217,

227

PPadeànin, Marko 199Pahernik, Franc 134Pa{i}, Nikola 33, 38, 43, 44, 46, 53, 120Paul-Boncour, Joseph 186Paveli}, Ante 128, 225Pavli~, Alojzij 134, 155, 247, 250Pavli~, Karol 74Per~ec, Gustav 128, 225Perovi}, Ivo 230Perov{ek, Jurij 11, 12Pestotnik, prista{ JNS 180Petovar, Lovro 102, 134Petrovi}, Andra 219Pevc, prista{ opozicije 259Pi³sudski, Jozef 67Pirkmajer, Otmar 99, 114, 129, 176, 180,

242–244Pivko, Ljudevit 134, 136Pleterski, Janko 11, 98Ploj, Miroslav 238Podlesnik, France 132Podlesnik, Jakob 132Poga~ar, Janez Zlatoust 14


303

IMENSKO KAZALO

Poga~nik, Josip 28Pograjc, Franc 241Poljanec, Ludvik 198Popovici, Aurel 23Popovi}, Velimir 243Potemkin, Grigorij Aleksandrovi~ 56, 189Predavec, Josip 172Preko, Nikola 265Prekor{ek, Ivan 134Prenj, Ferdo 193Prepeluh, Albin 186Pribi}evi}, Svetozar 44, 50, 54, 55, 69, 126,

213Prodanovi}, Ja{a 167Proti}, Stojan 37Prunk, Janko 11Puc, Dinko 236, 246, 247Pucelj, Ivan 81, 101, 102, 113, 125, 128,

134, 138, 153, 180, 181, 194, 219, 245,246–248, 257

Puk{i~, Anton 148Pustoslem{ek, Rasto 134, 180Pu{enjak, ob~inski funkcionar JNS 173

RRa~i}, Puni{a 51, 57, 137Radi}, Pavle 51Radi}, Stjepan 39, 43, 46, 50, 51, 53, 56, 57,

60Radivojevi}, Lazar 91Rajer, Janko 236, 245Rajh, Jakob 106Rakun, Franc 190Ramov{, Jakob 106, 107Rape, Stane 134, 155, 174Ravnihar, Vladimir 12, 174, 193, 238, 239,

245Ravnik, Rudolf 274Razus, Martin 172Remec, Bogomil 77Re`ek, Josip 187, 246, 259Ribar, Ivan 171

Ro{, Franjo 176, 186Ro`man, Martin 102

SSalazar, António de Oliveira 67Sauerwein, Jules 61Schumy, Vinzenz 173Schwegel, Ivan 94Schwegel, Josef 18Senekovi~, Ivan 198, 242, 243, 250Senica, Jo`ko ml. 143, 144Sernec, Du{an 5, 48, 77, 97–100, 103–105,

107, 111–114, 120, 126, 145, 274, 279,283

Sernec, Ivanka 99Seton-Watson, Robert William 68, 69, 87Smodej, Franc 50Smodlaka, Josip 172, 211, 212Smol~i}, Vlado 265Smoljan, Bari{a 220Spaho, Mehmed 6, 55, 126, 171, 179, 214,

220, 233, 234, 236, 255, 256, 263, 265,267

Spindler, Vekoslav 134Sr{ki}, Milan 58, 71, 94, 153, 164, 178, 186,

218, 219, 231, 232, 236, 254Stankovi}, Radenko 229, 230Stankovi}, Svetozar 265Stanojevi}, Aca 55, 120, 126, 163, 213, 214,

218, 221, 224, 231, 233–236, 255, 256Stanovnik, Ivan 276Stari~, Martin 198Steblovnik, Martin 105, 106, 243Stefanovi}, Ignjat 265Steska, Henrik 193Stiplov{ek, Miroslav 11, 12Stojadinovi}, Milan 6, 12, 69, 83, 197,

221–224, 226, 228, 231, 233, 236, 246,258, 263–269, 272, 276

Stojanovi}, Ljubomir 167Stojkov, Todor 11Sto{evi}, Dobrivoje 265


304


Stürgkh, Karl 18Su{nik, Anton 38, 45, 78, 100, 101, 107,

141, 145, 220

[[emrov, prista{ opozicije 259[erbinek, Ivan 106[erko, Alfred 145[ibenik, Stanko 95[imrak, Janko 145[kerbec, Matija 154, 157[legel, Toni 56[ola, Atanasije 238[trcin, Ivan 105, 157[trcin, Janez 243, 245, 248[uba{i}, Ivan 99, 212[uklje, Franjo 135[u{ter{i~, Bogomila 29[u{ter{i~, Ivan 15, 17–21, 24–27, 29, 43[utej, Juraj 164, 227, 276[vrljuga, Stanko 58, 217–219, 223, 238

TTav~ar, Ivan (banski svetnik) 176, 185,

249Tav~ar, Ivan (liberalni prvak, umrl 1923) 18Teokarevi}, Vlada 233Tr~ek, Fran 102Trumbi}, Ante 33, 108, 164, 165, 169, 172,

210–212, 230, 233, 275Turner, Pavel 20Tyr{, Miroslav 175

UUde, Lojze 49, 50Umnik, Anton 130, 157Urek, Ivan 132, 134, 140, 155U{eni~nik, Ale{ 26, 27Uzunovi}, Nikola 47, 48, 58, 94, 95, 108,

218, 219, 221, 223, 224, 226, 229, 231,232, 234–237, 245, 254

VVatovec, Franc 141Veber, France 145Veble, prista{ opozicije 259Ver{i~, Ivan 106Vesenjak, Ivan 45, 78, 141, 171, 249, 250,

257–259Vesni}, Milenko 37Vidmar, Stane 209, 250Vidovi~ - Miklav~i~, Anka 11, 12Vilder, Ve}eslav 172, 211, 226Vodopivec, Fran 74Vomberger, Jernej 157Vo{njak, Bogumil 134Vov{ek, kamni{ki sreski na~elnik 143, 149,

150, 152Vrbani}, Milan 265Vre~ar, Ivan 143Vrta~nik, Ivan 193Vuki}evi}, Velimir 48, 51, 52, 55

WWendel, Herman 69Windischer, Fran 145

ZZajc, Cilka 144Zemlji~, Jakob 134

@@ebot, Ciril 217@ebot, Franjo 241–245, 247–251, 258, 269@ivan~evi}, Mihajlo 174@ivkovi}, Petar 52, 57–60, 64, 66, 73, 74,

83, 84, 88, 91, 93–97, 104, 105,108–110, 112, 120, 127, 129, 130,137–139, 163, 229–231, 235, 236,263–265

@mavc, Andrej 102@umer, Sre~ko 159, 160@uran, Ivan 66


Zgodovinar dr. Jure GašpariË, rojen leta 1977 v Mariboru, je leta 2001 diplomiral na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, doktorsko disertacijo z naslovom Diktatura kralja Aleksandra in Slovenska ljudska stranka v letih 1929−1935 pa je na isti fakulteti obranil junija 2006. Zaposlen je na Inštitutu za novejšo zgodovino, kjer se raziskovalno posve-Ëa slovenski in jugoslovanski politiËni zgodovini od razpada avstro-ogrske monarhije do zaËetka druge svetovne vojne na Slovenskem, ob tem pa se ukvarja tudi z nekaterimi vprašanji zgodovine srednjeevropskega prostora v 19. in 20. stoletju. K temu ga je spodbudilo tudi študijsko biva-nje v Bratislavi. Izsledke svojega raziskovalnega dela pred-stavlja v znanstvenem tisku in na znanstvenih simpozijih doma in v tujini.

Avtor je v svoji pretehtani študiji zapolnil enega od opaznejših mankov v slovenskem zgodovinopisju, ki zadeva obdobje prve jugo-slovanske države, to je vlogo in položaj najmoËnejše slovenske politiËne stranke v prvi Jugoslaviji − katoliške Slovenske ljudske stranke v Ëasu po vzpostavitvi diktature kralja Aleksandra leta 1929. Tedaj je prišlo do usodnega posega v vprašanje demokra-tiËnega reševanja temeljnih problemov slo-venskega in jugoslovanskega družbenega in politiËnega razvoja, ki ga je na Slovenskem obËutno doživela tudi prepovedana SLS. Knji-ga prepriËljivo pokaže, da strankina vloga

tudi v tem obdobju, ko so bili veËino Ëasa na oblasti slovenski libe-ralci, ni imela majhne teže, in bralcu skozi skrbno zgodovinopisno razËlenitev razkrije pot SLS k vnoviËni politiËni moËi sredi tri-desetih let. OdliËen prikaz tedanje jugoslovanske notranjepolitiËne problematike utemeljuje tudi vrsta novih ugotovitev o pomembni vlogi, ki jo je v tistem Ëasu dejansko imel naËelnik stranke dr. Anton Korošec v državnem okviru.

Dr. Jurij Perovšek

ISBN 978-961-241-191-6

97

89

61

24

11

91

6

pod kraljevo diktaturo pod...2 sls pod kraljevo diktaturo sls pod kraljevo diktaturo diktatura...

Documents