pod okriljem lokalne akcijske skupine “od pohorja do ... · legenda o nastanku konji{kega trga...
TRANSCRIPT
Legenda o nastanku konji{kega trga (avtor freske: Milan Lamovec – Didi)
Odprli ste vrata v SlovenskeKonjice, v mesto s tiso~letnozgodovino, polo`eno medskrivnostno Konji{ko goroin son~ne zlate gri~evinorodnih [kalc vseverovzhodni Sloveniji.Prikupno srednjeve{ko
pode`elsko mesto s skoraj{est tiso~ prebivalci, katerega
prva pisna omemba sega v leto1146 pod nazivom Counowiz, s
{tevilnimi okoli{kimi vasmi zaokro`apodobo doline ob reki Dravinji. Mesto postaja zgledprijaznosti in urejenosti. Vrsto let zapored je biloodlikovano s {tevilnimi priznanji za najlep{e izletni{komesto, z zlato medaljo evropskega tekmovanja EntenteFlorale se je postavilo ob bok najlep{e urejenih evropskihmest, vas @i~e pa mu je sledila z bronastim odli~jem.Biser kulturne dedi{~ine ob~ine Slovenske Konjice, @i~kakartuzija, pa se je uspela zapisati med finaliste izboraza Evropsko destinacijo odli~nosti – EDEN 2011.
Legenda o nastanku konji{kega trga (avtor freske: Milan Lamovec – Didi)
Na{i dedki in babice {e danes radi pripovedujejo, da jeKonji{ka gora od znotraj votla, na njenem dnu pa jejezero, ki ga je neko~ ~uval stra{ni zmaj. Vsako pomladso mu Konji~ani morali darovati lepo deklico, da nimesta poplavil z vodo iz jezera. Ko pa je vrsta padla naprelepo grofovo h~er Marjetico, je v mesto prijezdilpogumni vitez Jurij, se spopadel z zmajem in re{ilKonji~ane pred gro`njami iz skrivnostne gore.
Gra{~ak je bil tako vesel, da je Juriju v zahvalo, ker jere{il njegovo h~er, pod goro dal postaviti cerkev svetegaJurija. Takrat je pod goro nastal tudi trg. Tr`ani so, vspomin na te dogodke, za svoj grb izbrali belega konjana zelenem polju in modrim nebom nad njim, ki pa seje s~asoma, zaradi pogostih po`arov v mestu, spremenilv grb z belim konjem na rde~em polju. Svoj trg sopoimenovali Konjice, goro, kjer je nekdaj prebival stra{nizmaj pa Konji{ka gora. Pred jezerski izvir so zvaliliogromno skalo, ki se v spomin na nedol`ne mladenke,imenuje potok Gospodi~na.
Legenda o konjiskem zmaju Dobrodosli!
Stari grad - eden najstarej{ih gradov na Slovenskem
•Stari trg: za sprehode so najlep{a do`ivetja skozimestno jedro, ki se deli na Stari in Mestni trg. Stari trg,v zavetju mogo~ne farne cerkve Svetega Jurija ohranjazasnovo iz ~asa prvih omemb, poseben ~ar pa mu dajepoto~ek z ve~ imeni, imenovan Ribnica, Gospodi~naali celo Zmajeva slina, ki ga deli to~no po sredini. Napogoste po`are v Slovenskih Konjicah nas opominjajofreske na tr{kih hi{ah ({t. 2 in 38) in lepo oblikovanoku`no znamenje sv. Florjana s {tirimi svetniki nadpotokom, ki ga je v 18. Stoletju postavil znani konji{kikipar Franc Zamlik.V Starem trgu je bila neko~ tudi postojanka imenovanaReganda, katera je bila namenjena prevpregi konj.Konjice, ki so dobile naziv Slovenske leta 1934, so torejnastale kot obcestna naselbina in so od vsega za~etkaimele prometno – tr`ni zna~aj. Po zadnjem po`aru sov Konjicah zgradili kamnite hi{e iz kamenja iz @i~kekartuzije in tak{na podoba hi{ se je ohranila vse dodanes. Nedavna prenova Starega trga z mestnim parkomin tr`nico daje mestu pridih modernosti in sodobnosti.Obnova je temeljila na uporabi avtohtonega pohorskegatonalita, z njo pa mesto postaja sodobno urbano sredi{~e,sti~i{~e prebivalcev vseh generacij ter turisti~no privla~nadestinacija.
•Cerkev svetega Jurija: konji{ka `upnija se prvi~omenja `e leta 1146 v listini oglejskega patriarhaPeregrina. Prva konji{ka cerkev je bila v Konjicah
Znamenitosti v mestupostavljena ̀e pred letom 1146, dana{nja Cerkev svetegaJurija pa je njena naslednica. Poznogotsko stavbosestavljajo pravokotna ladja predromanskih proporcev,tristrano sklenjen in z oporniki obdan prezbiterij, severnaladja, zvonik, ter na ju`ni strani prizidana baro~naro`envenska kapela. Po zadnji prenovi leta 1977 sonotranjo podobo prezbiterija regotizirali.
•Dvorec Trebnik: dvor pod konji{kim gradom,katerega naslednica je gra{~ina Trebnik, sre~amo vvirih `e zelo zgodaj. Omenja se `e leta 1362, ko ga jeNe`a von Freudenberg iz Zre~ prinesla svojemu soproguHenriku Auerju v zakon kot doto. Kasneje je prehajal izrok v roke - od grofov Tattenbachov, `i~kih kartuzijanov,verskega sklada in knezov Windischgrätzov, ki so dvorposedovali do konca druge vojne. Leta 1980 je bil vnjem dom za starej{e ob~ane, danes pa je v lasti Ob~ineSlovenske Konjice, ki vanj po~asi vra~a zeli{~arskotradicijo in nekdanje vsebine.
•Stari grad: grad je eden najstarej{ih gradov naSlovenskem. Njegovi prvi lastniki so bili sredi 12. stoletjakonji{ki gospodje, leta 1597 pa so njegovi lastniki postaligrofje Tattenbachi, ki so za slabih 100 let zaznamovalizgodovino konji{kega gradu in okolice. Ko je leta 1828lastnik gradu postal knez Windischgrätz, je bila stavba`e v razvalinah. Danes se grad postopno obnavlja inpostaja pomembna to~ka dogajanja na Konji{kem.
Stari grad - eden najstarej{ih gradov na SlovenskemGalerija Riemer: slikarska dela od zgodnje renesanse do danes
• Mestna galerija Riemer: V obnovljeni me{~anskihi{i v osr~ju starega mestnega jedra je na ogled stalnazbirka konji{kega podjetnika, Franca Riemerja, ki vsebujeslikarska dela od zgodnje renesanse do danes. Na ogledje ve~ kot sedemdeset slikarskih del svetovno znanihdoma~ih in tujih avtorjev. Najstarej{a slika izvira iz 15.Stoletja, najdragocenej{a pa je slika Bene{ke {oleLeonarda da Vincia. Galerijo krasijo dela umetnikov kotso Cezanne, Klimt, Rodin, Modigliani, Velasquez, Kobilca,Tisnikar, Jakopi~ in mnogi drugi. Na ogled pa je tudinekaj prekrasnih kosov starinskega pohi{tva.
• Muzejska zbirka predmetov avstro-ogrskegaobdobja: Muzejska zbirka militarij in eksponatov izobdobja avstro-ogrske monarhije ter predmetov,povezanih s preteklostjo Slovenskih Konjic. Muzejskazbirka se nahaja v neposredni bli`ini Cerkve svetegaJurija, na Starem trgu 35.
• Gasilski muzej Dravinjske doline: V muzeju sopredstavljeni zgodovinski predmeti in gradivo iz 19. in20. stoletja delovanja gasilstva na slovenskem ter vo`jem okolju. Muzej postavlja na ogled deset stalnih
Muzeji in galerijezbirk – od gasilskih pokrival, delovnih in sve~anihuniform, fotografij, pokalov, diplom, gasilske tehnike,dr`avnih in dru{tvenih zna~k, svetil in {e mnogo drugihzanimivih gasilskih predmetov.
• Muzej Zrno, [kalce: Muzej Zrno se nahaja v [kalcahnad Slovenskimi Konjicami, ob sami Vinski cesti, medvinogradi Zlatega gri~a. Je lesena stavba, v zasnovikletna vini~arija iz zadnje ~etrtine 17. stoletja. Na ogledpostavlja stare pripomo~ke za predelavo klasja in `it,grozdja in sadja ter {tevilne druge pekovske eksponate.
• Muzej NOB in etnolo{ki muzej, Tolsti vrh: VRatejevi (po doma~e Pustovi) zidanici, katere zgodovinasega v prvo polovico prej{njega stoletja, je danes urejenaetnolo{ka zbirka starega orodja in pripomo~kov zadoma~o in umetno obrt ter ogled zbirke NOB iz ~asa II.Svetovne vojne.
• Hi{a dedi{~ine, Mla~e: V prijetni vasici Mla~e, lestreljaj oddaljeni od Slovenskih Konjic, se nahaja Hi{adedi{~ine, v kateri hranijo bogato etnolo{ko zbirkopredmetov, ki nas spominja na `ivljenje na{ih prednikov.
Galerija Riemer: slikarska dela od zgodnje renesanse do danes
• ^ebelarstvo: ^ebelarstvo @vikart v SlovenskihKonjicah `e ve~ kot petdeset let neguje dru`inskotradicijo ~ebelarjenja. Danes ~ebelarijo z okoli 250 panji~ebeljih dru`in in pripravljajo {tevilne medene izdelke,ki so na voljo tudi v darilni embala`i. Za najavljeneskupine (do 50 oseb) pripravijo predstavitev dela, opremein pomena ~ebelarjenja ter degustacijo medenih izdelkov.
• Pletarstvo: Na turisti~ni doma~iji Kal{ek v vasi @i~eizdelujejo izvirne pletarske izdelke. Njihovi ko{i, ko{arein opletene steklenice so izdelani iz vrbovega {ibja zobeljenimi vitrami ter so naprodaj. Prejeli so velikorazli~nih priznanj, uvr{~eni so v knjigo “MojstrovineSlovenije”, za svoje izdelke pa so pridobili tudi certifikat“Izdelek doma~e obrti”. Sprejmejo najavljene skupine(do 50 oseb), ki se lahko preskusijo v pletenju inposkusijo njihova odli~na doma~a vina, razli~ne vrste`ganja in doma~e prigrizke.
• Zeli{~arstvo: Ena glavnih dejavnosti `i~kihkartuzijanov je bilo zdravilstvo. @e v 12. stoletju je vspodnjem domu deloval “hospitalus”, od konca 16.stoletja pa javna lekarna. Zato so ~lani dru`ine Ir{i~ v@i~ki kartuziji ponovno obudili tradicijo zeli{~arstva.Pred kartuzijo vam je na ogled zeli{~ni vrt, v obnovljenemobrambnem stolpu pa najdete {tevilne pripravke za
svoje zdravje, poskusite razli~ne zeli{~ne dobrote tersi ogledate razstavo zeli{~. Za skupine pripravijodegustacije zeli{~nih napitkov in zeli{~nih namazov. Zaosnovne in srednje {ole pripravijo u~ne delavnice ouporabi zeli{~ v zdravilstvu in prehrani. Izjemno slikovitin zanimiv zeli{~ni vrt Majnik, ki na ogled ponuja preko120 razli~nih vrst zeli{~, pa boste na{li v vasi @i~e, vneposredni bli`ini Pletarstva Kal{ek. Vrt je delo pridnihrok ~lanov dru`ine Temnik, na ~elu z gospo Majdo, kiso se ji z njim uresni~ile dolgoletne sanje, saj je `e odmladosti velika ljubiteljica zeli{~. Namenjen je ogledom,izobra`evalnim dejavnostim in prodaji zeli{~, ki jihvzgajajo na biodinami~en na~in.
• Umetnostno kova{tvo: V vasici @i~e stoji ve~ kot350 let stara “Kokot~eva hi{a”, v kateri je nekdajdomoval Dom kulture, danes pa tam obujajo tradicijoumetnostnega kova{tva. V okolici hi{e raste 250 letstara brajda sorte “Gemaj” iz katere pridelujejo tudidobro vino.
• Mlin in `aga Bezen{ek: Mlin naj bi tukaj v @i~ahdeloval `e v kartuzijanskem obdobju. @aga - venicijankaje lesena stavba, zgrajena leta 1853. Poganja jo voda,ki priteka na veliko zunanjo kolo. Postopek `aganja seopravlja s premikanjem `aginega lista gor in dol.
Tradicija domacih obrti
@i~ka kartuzija - kraj, ki nas osupne
V~asih se nam dogodi, da pridemo na kraj, ki nas osupne.Ko se ozremo okoli sebe in imamo ob~utek, da se jecelo ~as ustavil. Da smo vstopili v nek drugi svet,zakorakali v neko nepoznano dimenzijo. Dobrodo{li natem prav posebnem kraju – v @i~ki kartuziji.
Preteklost: gotovo ni naklju~je, da so se v to, odhrupnega sveta odmaknjeno dolino svetega JanezaKrstnika, v 12. Stoletju naselili menihi iz Velike kartuzijena Francoskem. V tej skriti dolini so na{li nedotaknjendel sveta, kjer so lahko `iveli v skladu z redovnimipravili, skromno, odmaknjeno, v molitvi in meditaciji.Zgradili so med seboj lo~ena zgornji in spodnji samostan,ki ju povezuje prekrasna Dolina svetega Janeza Krstnika.Samostan je s~asoma postal evropski kulturni in politi~niepicenter na na{ih tleh. Generalni prior [tefan Macone,prijatelj svete Katarine Sienske, je od tu zdru`evaltedanjo politi~no in cerkveno razdeljeno Evropo. V 14.stoletju se je samostan pona{al s knji`nico, ki je {telapreko 2.000 knjig in je bila manj{a le od vatikanske.Tukaj so skoraj {tiri stoletja nastajali znamenitisrednjeve{ki rokopisi iz @i~ke kartuzije. Kartuzijanomje dajalo poseben status naravno zdravilstvo inlekarni{tvo, ukvarjali pa so se tudi z mlinarstvom,opekarstvom, steklarstvom in podobnimi rokodelskimideli, ki so omogo~ala pre`ivetje skupnosti. Redovno`ivljenje v tej dolini je zamrlo, ko jo je z dekretom leta1782 ukinil cesar Jo`ef II. Obmo~je @i~ke kartuzije jebilo na milost in nemilost prepu{~eno toku ~asa.
Sedanjost: posebna energija tega prostora, mir inspokojnost, nedotaknjenost narave in zavedanje o tem,da je tukaj neko~ stalo nekaj pomembnega, so ob~inoin strokovne slu`be vodili do intenzivnih raziskovalnihin obnovitvenih del, ki sedaj potekajo `e ve~ kot 30.let. V @i~ko kartuzijo se po~asi vra~a ̀ ivljenje. V spodnjemdelu samostana stoji ohranjena `upnijska cerkevMarijinega obiskovanja, celoten vmesni prostor paponuja do`ivetja neokrnjene narave in spokojnosti. Vobnovljenem gospodarskem poslopju zgornjegasamostana sta na ogled dve stalni razstavi o zgodoviniin obnovi kartuzije, v samostanski kleti v miru in ti{inizorijo penine konji{kega podjetja Zlati gri~, pod obokimojster lon~arjenja prikazuje svojo obrt in vas povabimed svoje izdelke, zeli{~ni vrtovi in prodajalna zeli{~nihpripravkov obujajo spomin na neprecenljivo samostanskodedi{~ino, iz Gastu`a, najstarej{ega {e delujo~egagosti{~a na Slovenskem iz leta 1467, pa v~asih zadi{ipo samostanskih jedeh. Samostan se po~asi prebuja izstoletnega sna…
Prihodnost: ko pa med zidovi zazvenijo {e gregorjanskikorali in zvoki priznanih glasbenih ustvarjalcev, koposamezniki na Taborih za duhovno rast najdejo svojmir, ko slikar naslika poslednjo potezo na svoji risbi inigralec odigra zadnji prizor svoje drame, ko se pri`gejobakle in zasijejo zvezde na nebesnem svodu, takrat se~arobnost in misti~nost prostora povrneta v Dolinosvetega Janeza Krstnika, ki uspeva ohranjati do`ivetjemiru in spokojnosti tudi za prihodnje rodove.
@i~ka kartuzija - kraj, ki nas osupne
Zicka kartuzija
mesto cvetja in vina v zvoku in besedi
Ob~ina Slovenske Konjice
www.slovenskekonjice.si • www.knjiznica-slovenskekonjice.si
Dobrodosli v mestus tisocletno zgodovino
Dobrodosli v mestus tisocletno zgodovino
Slovenske Konjice Slovenske Konjice mesto cvetja in vina v zvoku in besedi
Evropski kmetijski sklad za razvoj pode`eljaEvropa investira v pode`elje • Projekt sofinancira EU
www.slovenskekonjice.siwww.knjiznica-slovenskekonjice.si
spremljajte nas na facebooku
spremljajte nas na twitterju
TIC Slovenske KonjiceStari trg 27
3210 Slovenske KonjiceT: +386 (0)3 759 31 10F: +386 (0)3 759 31 11M: +386 (0)51 444 141E: [email protected]
Ob~ina Slovenske KonjiceStari trg 29
3210 Slovenske KonjiceT: + 386 (0)3 757 33 50F: +386 (0)3 575 43 28
Za vsebino je odgovoren Javni zavod Splo{na knji`nica SlovenskeKonjice – TIC Slovenske Konjice. Organ upravljanja za Programrazvoja pode`elja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 jeMinistrstvo za kmetijstvo in okolje. Projekt “Slovenske Konjice– mesto cvetja in vina v zvoku in besedi” je sofinanciran izEvropskega kmetijskega sklada za razvoj pode`elja, os Leader,pod okriljem Lokalne akcijske skupine “Od Pohorja do Bohorja”.
Trst
Ljubljana
Slovenske Konjice
Maribor
Slovenske Konjice
A
H
CRO
I
LEG
EN
DA
MUZEJIMuzej ZrnoPustova hi{aHi{a dedi{~ine Mla~eMestna galerija RiemerMuzejska zbirka voja{kih predmetov izavstro ogrskega obdobjaMuzej gasilstva Dravinjske dolineEtnolo{ka zbirka ^re{narKULTURNA DEDI[^INA@i~ka kartuzijaStari trgDvorec TrebnikStari gradGrad PogledZbelovski gradRojstna hi{a Ivana MinattijaDvorec Goli~Rojstna hi{a {kofa NapotnikaSAKRALNA DEDI[^INACerkev svetega Petra, @i~e
Cerkev Marijinega obiskanja, [pitali~Cerkev svetega Duha, Lo~eCerkev svetega Jerneja, JernejCerkev svetega JurijaCerkev svete AneCerkev svete Dru`ine, TepanjeDOMA^E OBRTI^ebelarstvo @vikartPletarstvo Kal{ekUmetnostno kova{tvo KokotecZeli{~arstvo Viva Sana, @i~ka kartuzijaMlin in `aga Bezen{ekZeli{~ni vrt MajnikSPREHODI PO NARAVINaravoslovna u~na pot PetelinjekZmaj~kova gozdna u~na potVodna u~na pot Pre`igal s hrastovim gozdomRasti{~e `i~kega grobeljnika (endemit)Podpohorska vinsko turisti~na cesta 17Vinorodno obmo~je [kalce
Konji{ka goraREKREACIJAGolf igri{~eGolf vadi{~e[portno rekreacijski center Dobrava z mestnim kopali{~em[portno letali{~e Seno`etMotokros steza [kedenj[portni ribolov - Mla~e, Jernej~ek[portni park Slovenske Konjice[portna dvorana Slovenske KonjiceTenis center BanexTURIZEM NA KMETIJIIzletni{ka kmetija ^erjakova gorcaIzletni{ka kmetija pri Kro{lovihIzletni{ki turizem Kukovi~Izletni{ka kmetija LopanTuristi~na kmetija Lovren~i~ Doma~ija DebelakTuristi~na kmetija Ga~nikov hramTuristi~na kmetija Margu~
Gostinstvo okrep~evalnica Ir{i~VINOGRADNI[TVOVinogradni{tvo ^re{narVinogradni{tvo in sadjarstvo Zalo`nikVinoto~ CugmasVinogradni{tvo CelcerVinska klet Zlati gri~Vinum Lo~eVinogradni{tvo Kal{ek-Podkraj{ekVinoto~ z vinoteko in okrep~evalnica PolegekGOSTILNE IN OKREP^EVALNICEGostilna Gri~Gostilna pri InotuGostilna Pod Gri~emGostilna Konji~ankaGostilna Gastu`Okrep~evalnica EndiOkrep~evalnica Lovski dom Konji{ka vasOkrep~evalnica Lovski dom Mla~eOkrep~evalnica RoglaOkrep~evalnica Abi kebab
Okrep~evalnica Stra{ekGostilna Stra{ekMarche gostinstvo TepanjePizzeria ToscanaPicerija ParadajzVinoto~ Zidan{ekGOSTI[^A IN PRENO^I[^AGosti{~e FinkGosti{~e UlipiPenzion Kra~unGosti{~e pod OrehiGosti{~e Wi-kingApartmaji Vinogradni{ki dvorecHotel DravinjaPARKIMestni park z ribnikomPark barona De VayaGologran~ev travnikAKTIVNO PRE@IVLJANJE PROSTEGA ^ASARan~ DravinjaTropic park in Mini ZOO Land
KULTURA IN UMETNOSTMesto diha z umetnostjo in oblikujevrhunske kulturne dogodke. Glasbeni,gledali{ki, likovni, literarni in pesni{kiutrip mesta z okoli{kimi vasmi ustvarjaprijetno vzdu{je za `ivljenje tukaj{njihprebivalcev, obiskovalcem od blizu indale~ pa ponuja edinstvena do`ivetjapristne slovenske kulture in umetnosti.Mesto etno prireditev@ivljenje v Slovenskih Konjicah utripaz ohranjeno tradicijo. Do`ivite:
Jurjevanje – tradicionalna aprilskaprireditev, ki o`ivlja zgodbo o vitezuJuriju na belem Konju, ki je mestoodre{il po{astnega zmaja iz Konji{kegore.Kme~ki praznik v Lo~ah – v vro~ihjulijskih dneh v Lo~ah `e tradicionalnopoteka kme~ki praznik s povorko inprikazom starih obi~ajev, pristnimikulinari~nimi razvajanji v dru`biodli~nih vin okoli{kih vinogradnikovter doma~o glasbo.
Naznanitev trgatve – v za~etkuseptembra v sredi{~u mesta naznanimoza~etek trgatve v okoli{kih vinogradih.Martinovanje – novembrskitradicionalni praznik slavi mlado vino,ki se zrcali v kozarcih obiskovalcevprireditve v starem mestnem jedru.Silvestrovanje – tradicionalnosilvestrovanje na prostem pomaha vslovo staremu letu in v dru`bi prijateljevin dobre glasbe izre~e dobrodo{licovsemu novemu, kar prihaja.
Poletni glasbeni ve~eri v @i~kikartuzijiV poletnih mesecih v @i~ki kartuzijipotekajo vrhunski glasbeni dogodki,ki jih soustvarjajo odmevni doma~i intuji glasbeniki ter izvajalci, kot soEroika, Perpetuum Jazzile, CarminaSlovenica, Darja [vajger, Terrafolk,Neisha, Vlado Kreslin, Zoran Predin,Nu{a
Derenda… Nepozabni ve~eri podnebesnim svodom v soju bakel inspokoju nedotaknjene doline vas vsakoleto vabijo, da se prepustiteedinstvenim glasbenim u`itkom vobjemu neokrnjene narave.Zimska pravljicaV zadnjih decembrskih dneh boste naMestnem trgu v Slovenskih Konjicahna{li prikupno gozdno vasico z lesenimihi{kami iz katerih omamno di{i. Vonjpo medu, sve`em kruhu, cimetu in
zeli{~ih se me{a s toplino pletenihnogavic, lesenih in glinenih izdelkov,ki nastajajo pod spretnimi prstiva{~anov.Pravlji~ni sejem spremlja bogat kulturniprogram za otroke, vasico obi{~eBo`i~ek, obiskovalci pojejo in ple{ejoin drsajo, se igrajo in kramljajo tergrejejo ob odprtih ognjih, ki naznanjajoprihod novega leta.
GolfV idili~nem okolju {kalskih vinogradovle`i igri{~e za golf. Zaradi naravnihdanosti je izredno razgibano in v celotiobkro`eno z vinogradi. Igralna poljaso popestrena s potokom, ki te~e posredini celotnega igri{~a, vodnimiovirami, gozdom in grmovjem. Igri{~eima 9 igralnih polj, katerih skupnadol`ina je 2448 metrov in ima par 36.Na Dobravi pri Slovenskih Konjicah jeorganizirano tudi golf vadi{~e, kjer so
organizirane u~ne ure golfa,nadaljevalni te~aji za otroke in mladinoter individualne u~ne ure.[portni ribolov na ribniku Jernej~ekNa ribniku Jernej~ek lahko od marcado konca oktobra, od srede do nedelje,lovite ribe od zore do mraka. ^aka vasidila sredi gozda in prelepih travnikov.Perfekten kraj za oddih ob z ribamibogati vodi. Lokacija: Na cesti Lo~e-Polj~ane na koncu kraja Zbelovo (pribazenu) zavijete levo in pot nadaljujete
kak{nih 300 metrov po lokalni cesti,ki vas pripelje na cilj.[portno letali{~e Seno`et[portno letali{~e Seno`et v @i~ah priSlovenskih Konjicah je mati~no letali{~eAerokluba Slovenske Konjice, ki vas nava{o `eljo popelje v vi{ave, da si izpti~je perspektive ogledate lepotekonji{ke ob~ine. Najodmevnej{aprireditev letali{~a je vsakoletni letalskimiting, ki ga klub organizira vse odleta 1983.
V ob~ini Slovenske Konjice najdetetudi pre{tevilna igri{~a zanogomet, ko{arko, rokomet intenis, lahko kegljate in balinate,streljate ali plezate, kolesarite inplaninarite (glej karto), smu~ateali plavate, vozite motokros alilovite lisico. Za pre{tevilnemo`nosti {portnega udejstvovanjav ob~ini skrbi Zavod za {portSlovenske Konjice.
DO@IVETJA NEOKRNJENE NARAVE
U^NE POTI
Zmaj~kova gozdna u~na potPo poteh ~udes in lepot Konji{ke gorevas popotnike popelje konji{ki zmaj, kije v~asih tam `ivel. Pot se pri~ne pri O[Pod goro, dolga je tri kilometre in zaogled potrebujete dobri dve uri ~asa.Primerna je za naravoslovne in {portnedneve, rekreacijo in izvedbo u~nih ur.Naravoslovna u~na pot PetelinjekNaravoslovna u~na pot Petelinjek jenamenjena u~encem in dijakom, ki zaktivno udele`bo ob 13 tematskih tablahspoznavajo `ivljenje v ribnikih, mo~virjih,na mokrotnih travnikih, v jel{evju in vgozdu. Pot je dolga dva kilometra.V letu 2012 je bila pot razgla{ena zanajlep{o regijsko u~no pot.Vodna u~na pot Pre`igalVodna u~na pot Pre`igal je u~ilnica naprostem, terenski laboratorij za razli~neciljne skupine in poligon za raziskovalce.Z njegovo pomo~jo obiskovalcispoznavajo razli~ne vire vode, njihovorabo v preteklosti in njihove mo`nostidanes.
[kalce – naravni parkIznad ravnic ob reki Dravinji, skrbnoobdelanih polj, travnikov, tu in tamkak{nega gozdi~ka, se dvigajo vinorodnigri~i, ki tod poosebljajo prijaznost,son~nost in tradicijo `ivljenja doma~inov.Sprehod po Vinski cesti skozi vinorodne[kalce ostane nepozaben v vsakemletnem ~asu in ob vsakem vremenu.Konji{ka goraSprehodi pod Konji{ko goro in po njenihgozdovih ponujajo do`ivljanjepre~udovite narave in takoj{en umik odhitrega mestnega `ivljenja. Mre`apohodni{kih poti, lovskih domov, parkov,gozdnih u~nih poti, pestrost rastlinskihin `ivalskih vrst ter odmaknjenih vasiprina{a do`ivetja pristnosti,neokrnjenosti, ~istosti in pomirjujo~ezelene barve slovenskih gozdov.Mestni parkiSlovenske Konjice, imenovane tudi mestocvetja in vina, so mesto o~arljivih parkovin sprehajali{~. [portni park pod Konji{kogoro z o~arljivim ribnikom in DvorcemTrebnik, park z gra{~ino Barona De Vayain prikupnimi sprehajalnimi potmi obavtobusni postaji ter Gologran~ev travnikob vzno`ju [kalskih gri~ev so le del~ekv paleti parkov, ki se razprostirajo vslikoviti Dravinjski dolini in vabijo va{korak.@i~ki grobeljnikOb poti proti @i~ki kartuziji je rasti{~e`i~kega grobeljnika, endemita, ki vSloveniji uspeva le v kamnolomu v @i~ahin ponekod v njegovi okolici. Je redka inogro`ena rastlinska podvrsta. Rasti{~e jeza{~iten naravni spomenik. Ne trgajtedragocene rastlinice. S seboj jo odnesitena posnetku svojega fotoaparata.
PLANINSKE POTI
Slovenske Konjice - Stolpnik
Slovenske Konjice - Skala
Slovenske Konjice - @i~ka kartuzija
Gozdarska ko~a pri [tepihu - Stolpnik
Stolpnik - ^re{njice
Stolpnik - Stranice
@i~ka kartuzija - ^re{njice
@i~ka kartuzija - Trije kri`i - Stolpnik
Lo{ko zbelovska planinska pot
SLOVENSKE KONJICEMesto cvetja in vina v zvoku in besedi
Izdajatelja: Splo{na knji`nica Slovenske Konjice -
TIC Slovenske Konjice in Ob~ina Slovenske Konjice
Zasnova in koordinacija: TIC Slovenske Konjice
Partnerja v projektu: TD Konjice in Majda Temnik
Besedilo: Tja{a Kangler
Oblikovanje: Borut Brumec, Littera
Izdelava kart: Alja` Lesjak, Geofoto d.o.o.
Fotografije: Borut Brumec, Vitoslav Jerman, Tomo
Jeseni~nik, Marijan Petek, Ivo Kacbek, Matej Nareks,
arhiv Ob~ine Slovenske Konjice in TIC Slovenske
Konjice
Tisk: Tiskarna Petri~
Naklada: 10.800 kosov
Izvod je brezpla~en
November 2012
KSEVT, VitanjeKulturno sredi{~e evropskih vesoljskihtehnologij (KSEVT) se nahaja v sredi{~uVitanja, njegova arhitekturna zasnovapa izhaja iz na~rta prve geostacionarnevesoljske postaje, bivalnega kolesa, kiga je leta 1928 v svoji knjigi opisalHerman Poto~nik Noordung. V okviruKSEVT se odvijajo lokalne, regionalne inplanetarne dejavnosti: stalne in za~asnerazstave, konference in {tudijskedejavnosti. Gotovo se prav zdaj tamodvija nekaj vesoljsko zanimivega.Obi{~ite jih v Vitanju. Ve~ nawww.ksevt.eu.
Muzej ozkotirne `elezni{keproge, Zre~e@elezni{ka postaja Zre~e je edinaohranjena postaja ozkotirne`eleznice Polj~ane – SlovenskeKonjice – Zre~e. Ob njej je vlakovnakompozicija z lokomotivo, potni{kimin dvema tovornima vagonoma.Ozkotirna `eleznicaPolj~ane–Konjice je bila predanaprometu leta 1892, do Zre~ pa jebila podalj{ana leta 1921. Zaradinerentabilnosti je bila proga leta1962 ukinjena. Ve~ nawww.destinacija-rogla.si.
OBI[^ITE TUDI NA[E SOSEDE...
AKTIVNO PRE@IVLJANJE PROSTEGA ^ASA
Tropski park Mini ZOO LandV Zabavi{~nem parku Mini ZOO Land vas~akajo nepozabne dogodiv{~ine. Vstopiliboste v skrivnostni svet starodavnihkultur, postavljen v sredi{~e d`ungle,polne nevarnosti in osupljivih lepot.Sre~ali boste ka~o velikanko, lenegakrokodila, tropske ptice, navihano opico,posko~nega kenguruja, postali na divjemzahodu, vstopili v pravo gusarsko ladjoin {e in {e.Jezdenje na konjih in ponijihRan~ Dravinja vam v neposredni bli`iniurbanega sredi{~a Slovenskih Konjicponuja do`ivetje pristnega {tajerskegapode`elja. Jezdenje konj in ponijev,hranjenje ostalih doma~ih `ivali, pomo~pri kme~kih opravilih in do`ivetjespecialitet iz ~rne kuhinje, vas bodopopeljali v ~as, ko je `ivljenje teklo {eveliko po~asneje in ko se je na{el ~as zaso~loveka.
[PORT IN REKREACIJA
Pogosto se sploh nezavedamo vseh mo`nostirekreacije, ki nam jih ponujasrednje velik kraj kot soSlovenske Konjice, ki pa imabogato {portno tradicijo intudi ne{teto naravnih danostiza izvajanje {e nekoliko manjuveljavljenih in prepoznavnih{portov.
2
1
5
4
3
7
6
8
11
10
9
13
12
15
14
16
17
18
20
19
22
21
23
24
26
25
28
27
29
30
32
31
34
33
35
37
39
38
41
40
42
43
44
45
36
46
48
47
49
50
51
52
54
56
55
58
57
59
61
53
60
62
64
63
66
65
67
69
68
71
70
72
74
73
76
75
77
78
80
79
82
81
83
84
85
86
87
88
89
88
89
40
42
37 38
30
32
31
33
35
43
36
KOLESARSKE POTI V OB^INI
Slovenske Konjice – Trije kri`i – Sojek –@i~ka kartuzija – [pitali~ – @i~e – Konji{kavas – Slovenske KonjiceSlovenske Konjice – Oplotni{ka ulica –[kalce – Zlati gri~ – Slovenske KonjiceSlovenske Konjice – Lisica – Gabrovnik –Brdo – Tepanjski vrh – Tepanje – Pre`igal– Breg – Blato – Slovenske KonjiceLo~e – Mali breg – Koble – Podob – Dra`avas – @i~e – Kloko~ovnik – Suhadol –Kraberk – Zloder`nik – Ostro`no – Lipoglav– Penoje – Lo~eLo~e – Mali breg – Koble – Jernej – Vrh –Pu{na go{~a – Selski vrh – Spodnje La`e– Jernej~ek – Zbelovo – Mla~e (javna pot)– Petek – Kapela – Grad Pogled – Lo~eSlovenske Konjice – Trije kri`i – Sojek –@i~ka kartuzija – [pitali~ – @i~e – Lo~e –Zbelovo – Jernej – Spodnje Gru{ovje –Novo Tepanje – Brdo – Gabrovnik – Bezina– [kalce – Gabrovlje – Dobrava – SlovenskeKonjice
>
>
>
>
>>
>
>
>
>
>
>
Ekvidistanca plastnic 20 m
Datum: November 2012
ODDELEK ZA KARTOGRAFIJO
m
2500 500 1000
Izdelava karte: Alja` Lesjak
6
1
5
4
3
2
1
2
3
4
5
6
7
8
9
Razgledna to~ka
Bazen
Bencinska ~rpalka
Pokopali{~e
Grad/ razvalina
Spomenik
Tr`nica
Po{ta
Zdravstveni dom
Avtobusna postaja
Parkiri{~e
Stadion
Planinski dom
Ribolov
Kolesarjenje
Planinske poti
Tematske poti
1
6
>
>
>
>
>>
>
>
>
>
>
>
LEGENDA