podatkovni tipi v jeziku c++

PODATKOVNI TIPI V JEZIKU C++

Osnovni podatkovni tipi Sestavljeni podatkovni tipi

Celoštevilčni:

- int (zasede 4 zloge)

- short (2 zloga)

- long (4 zloge)

Znakovni:

- char (1 zlog)

Realni:

- float (4 zloge)

- double (8 zlogov)

- long double (8 zlogov)

Naštevni:

- enum (4 zloge)

Logični:

- bool (1 zlog)

Homogeni:

- polja

Nehomogeni:

- strukture

- unije

Izpeljani:

- kazalci (4 zloge)

- reference

POLJAPOMNILNIK

Fizični naslovi

Logični naslovi

Vsebina

Zaslon

Polje je zaporedje vrednosti istega tipa, ki jim damo eno ime. Posamezne vrednosti oziroma elemente polja dosegamo z indeksom. Definiramo lahko polja poljubnih tipov (polje celih števil, polje realnih števil, polje znakov, polje struktur, polje polj, itd.).

Polje je sestavljeni podatkovni tip, sestavljen iz elementov istega tipa.

Deklaracija polja in dostop do elementovPri deklaraciji polja se za shranjevanje elementov polja v pomnilniku rezervira ustrezno število sosednjih pomnilniških celic. Zato moramo določiti velikost polja, to je število, ki pove, koliko elementov polje vsebuje.Npr. z deklaracijo

int test[4]

določimo polje test s štirimi elementi tipa int. Pri tem imajo elementi polja nedoločene vrednosti.

Do elementov polja dostopamo tako, da za imenom polja zapišemo indeks v oglatem oklepaju. Vrednost izraza, ki predstavlja indeks, mora biti celoštevilčnega tipa. Indeks polja mora biti v območju [0, velikost polja-1], v našem primeru v območju [0, 3].

test[0] = 238;

238 test[0]test = 0x0012fe84

test[1]

test[2]

test[3]

POLJAPOMNILNIK

Fizični naslovi

Logični naslovi

Vsebina

Zaslon

int _tmain(int argc, _TCHAR* argv[]){ int test[4]; test[0] = 10; test[1] = 5; test[2] = 3; test[3] = 200; int vsota; vsota = test[0] + test[1] + test[2] + test[3]; printf("Vsota elementov polja je: %d\n“, vsota); return 0;}

Pri deklaraciji polja določimo podatkovni tip elementov polja, ime polja ter število elementov polja. Ime polja je konstantni kazalec, ki vsebuje fizični naslov prve lokacije prvega elementa polja.Pri deklaraciji polja prevajalnik dodeli začetni naslov in zadostno količino pomnilnika, kjer bodo shranjeni elementi polja. Začetni naslov polja je začetna lokacija v pomnilniku, kjer je polje shranjeno, in hkrati naslov prvega elementa polja (elementa z indeksom 0).

Inicializacija poljaInicializacija polja pomeni, da poleg definicije polja navedemo še vrednosti elementov, s katerimi polje napolnimo. Polje torej lahko inicializiramo tako, da med zavitimi oklepaji naštejemo vrednosti elementov, ki jih ločimo z vejicami.

int test[4] = {8, 7, 6, 4};

10 test[0]test = 0x0012fe84

test[1]

test[2]

test[3]

5

3

200

vsota2180x0012fe80

POLJAPOMNILNIK

Fizični naslovi

Logični naslovi

Vsebina

Zaslon

Prenos polja v funkcijo

const int vel_polja = 4;

int Sestej(int polje[vel_polja]){ int vsota=0; for (int i=0; i<vel_polja; i++) vsota += polje[i]; return vsota;}

int _tmain(int argc, _TCHAR* argv[]){ int prvo[vel_polja]; int drugo[vel_polja];

randomize(); for (int i=0; i<vel_polja; i++) { prvo[i] = random(31); drugo[i] = prvo[i] * prvo[i]; } printf("Prvo polje: %d %d %d %d\n", prvo[0], prvo[1], prvo[2], prvo[3]); printf("Drugo polje: %d %d %d %d\n", drugo[0], drugo[1], drugo[2], drugo[3]); printf("Vsota stevil je %d\n", Sestej(prvo)); printf("Vsota kvadratov je %d\n", Sestej(drugo)); return 0;}

drugo = 0x0012fe74 drugo[0]

vel_polja40x0014a960

prvo[0]

prvo[1]

prvo[2]

prvo[3]

drugo[1]

drugo[2]

drugo[3]

prvo = 0x0012fe84

POLJAPOMNILNIK

Fizični naslovi

Logični naslovi

Vsebina

Zaslon

Prenos polja se vedno izvaja po referenci. Vrednosti, ki jih v funkciji spremenimo v polju, ostanejo spremenjene tudi po zaključku funkcijeČe želimo polje prenesti v funkcijo, kot dejanski argument zapišemo ime polja: Sestej(prvo), formalni argument funkcije Sestej() pa zapišemo enako kot definiramo polje: int Sestej(int polje[vel_polja])Ob klicu funkcije se torej opravi deklaracija reference polja, ki ga navedemo kot dejanski argument pri klicu funkcije. (Npr.: int polje[vel_polja] = prvo; // oz. polje = prvo)V funkciji Sestej() uporabljamo konstantno spremenljivko vel_polja in jo zato definiramo globalno.Vemo, da lahko kazalcem prištevamo cela števila. Če mu prištejemo vrednost 1, se bo kazalec premaknil za toliko zlogov, kolikor je velikost tipa, na katerega kaže. Zapis (polje+i) pravzaprav pomeni (polje+i*sizeof(int)). Programerju torej ni potrebno skrbeti za pravilno premikanje kazalca ne glede na to, katerega podatkovnega tipa so elementi polja.Nad kazalci lahko izvajamo dve aritmetični operaciji. Prištevamo inodštevamo jim lahko cela števila ter jih med seboj odštevamo. Če kazalcu prištejemo ali od njega odštejemo celo število, dobimonovi kazalec, pri odštevanju dveh kazalcev pa dobimo celo število,ki pove razdaljo med kazalcema.

int _tmain(int argc, _TCHAR* argv[]){ const int velikost = 5; int polje[velikost] = {1, 10, 100, 1000, 10000}; int *zac_naslov = polje; // oz. &polje[0] int *konc_naslov = &polje[velikost-1]; int st_elementov = konc_naslov - zac_naslov + 1; printf("%d\n", st_elementov); return 0;}

polje = 0x0012fe74

polje[0]

velikost50x0014a960

polje[1]

polje[2]

polje[3]

polje[4]

0x0012fe70 zac_naslov

konc_naslov0x0012fe6c

0x0012fe74

0x0012fe84

st_elementov0x0012fe68 5

10000

100

100

10

1



Celoštevilčni:


- short (2 zloga)

- long (4 zloge)

Znakovni:

- char (1 zlog)

Realni:

- float (4 zloge)

- double (8 zlogov)


Naštevni:

- enum (4 zloge)

Logični:

- bool (1 zlog)

Homogeni:

- polja

Nehomogeni:

- strukture

- unije

Izpeljani:

- kazalci (4 zloge)

- reference

STRUKTUREPOMNILNIK

Fizični naslovi

Logični naslovi

Vsebina

Zaslon

Struktura omogoča združitev podatkov različnega podatkovnega tipa v skupni objekt novega podatkovnega tipa. S strukturami združimo sorodne podatke pod enim imenom in jih nato obravnavamo kot celoto, ki vsebuje posamezne elemente, komponente oz. člene. Podatkom lahko še dodamo metode (funkcije), ki se izvajajo nad temi podatki.

Sintaksa:struct ime_strukture{ podatkovni_tip element1; podatkovni_tip element2; podatkovni_tip element3;} ime_objekta1, ime_objekta2;

Do posamezne komponente strukture dostopamo z izrazom ime_objekta.komponenta. Strukturni operator “.” naredi povezavo med imenom objekta in njegovo komponento.

Primer:struct naslov{ char mesto[20]; char ulica[20]; int postSt;} moj_naslov;

naslov naslov2;

moj_naslov.postSt = 2390;naslov2.postSt = 2380;

moj_naslov.mesto

2390 moj_naslov.postSt

moj_naslov.ulica

naslov2.mesto

2380 naslov2.postSt

naslov2.ulica

0x0012ff40

0x0012fe84

STRUKTURE

POMNILNIK

Fizični naslovi

Logični naslovi

Vsebina

Prenos strukture v funkcijo

Primer:enum spol {moski, zenski};struct datum{ int dan; int mesec; int leto;};struct oseba{ char ime_o[20]; spol spol_o; char naslov_o[30]; datum datum_r;};void IzpisiOsebo(oseba);

int _tmain(int argc, _TCHAR* argv[]){ oseba sosed = {"Marko", moski, "Trg svobode 13", {25, 2, 1998}}; IzpisiOsebo(sosed); oseba soseda = {"Klara", zenski, "Trg svobode 13", {6, 2, 1995}}; IzpisiOsebo(soseda); oseba klonSoseda; klonSoseda = soseda; klonSoseda.ime_o[4]='o'; klonSoseda.spol_o=moski; IzpisiOsebo(klonSoseda); return 0;}

void IzpisiOsebo(oseba nekdo){ printf("Ime osebe: %s\n", nekdo.ime_o); printf("Spol: %s\n", ((nekdo.spol_o == moski)?"moski":“zenski")); printf("Naslov: %s\n", nekdo.naslov_o); datum datum_r = nekdo.datum_r; printf("Datum rojstva: %d.%d.%d\n", datum_r.dan,

datum_r.mesec, datum_r.leto);

}

STRUKTUREPOMNILNIK

Fizični naslovi

Logični naslovi

Vsebina

Zaslon

Kazalci na strukture Kot pri ostalih podatkovnih tipih lahko tudi pri strukturah uporabimo kazalce. Kazalec definiramo kot kazalec na objekt strukture ter ga inicializiramo s fizičnim pomnilniškim naslovom, kjer se objekt te strukture nahaja v pomnilniku.

Primer:#include<iostream.h>#include<stdlib.h>struct str_film{ char naslov [70]; int leto;};

int _tmain(int argc, _TCHAR* argv[]){ char vmesnik[70]; str_film film, *kaz_film; kaz_film = &film; printf("Naslov: "); cin.getline(kaz_film->naslov, 70); printf("Leto: "); cin.getline(vmesnik, 70); kaz_film->leto = atoi(vmesnik); printf("\nVnesel si: %s (%d)\n", kaz_film->naslov, kaz_film->leto); return 0;}

Operator -> uporabljamo za dostop do posamezne komponente strukture, na katero kaže kazalec. Imenujemo ga dereferenčni operator. Namesto (*kaz_film).naslov lahko napišemo kaz_film->naslov.



Celoštevilčni:


- short (2 zloga)

- long (4 zloge)

Znakovni:

- char (1 zlog)

Realni:

- float (4 zloge)

- double (8 zlogov)


Naštevni:

- enum (4 zloge)

Logični:

- bool (1 zlog)

Homogeni:

- polja

Nehomogeni:

- strukture

- unije

Izpeljani:

- kazalci (4 zloge)

- reference

UNIJE, Bitna polja

VARČEVANJE S SPOMINOMC++ nam omogoča varčevati s spominom na dva načina.Spremenljivke, ki obsegajo malo vrednosti, lahko opišemo s toliko biti, kot je to potrebno in nič več.Večje strukture pa lahko razbijemo glede na to, kaj trenutno lahko vsebujejo.

Bitna poljaPrecej potratno je za spremenljivko, ki lahko zasede samo dve vrednosti, uporabiti tip char, ki lahko zasede 256 vrednosti. Zato lahko več takšnih spremenljivk povežemo v strukturo, ki bo zavzela toliko prostora, kot ga spremenljivke potrebujejo. Bitna polja definiramo preprosto kot strukture, katere elementi so vsi tipa unsigned int, le da vsakemu elementu dodamo še podatek, ki pove število bitov, ki jih bo ta podatek zasedel:

struct tiskalnik{ unsigned prost : 1; unsigned pise : 1; unsigned papir_vstavljen : 1; unsigned tip_papirja : 1; unsigned font : 3;}

UnijeUnije so podobne strukturam, le da je v njih vedno veljaven le en element. Unija zasede vedno toliko prostora, kot ga zasede njen največji element:

#include <iostream.h>struct complex{ double re, im;};union vrednost{ int v_int; double v_dbl; complex v_cpx;};

void main(){ vrednost v; printf("Velikost celotne unije: %d\n", sizeof(vrednost)); printf("Velikost elementa int: %d\n", sizeof(v.v_int)); printf("Vel. elementa double: %d\n", sizeof(v.v_dbl)); printf("Vel. elementa complex: %d\n", sizeof(v.v_cpx)); printf("Naslovi spremenljivk so:\n"); printf("naslov v: %d\n", &v); printf("naslov v.v_int: %d\n", &v.v_int); printf("naslov v.v_dbl: %d\n", &v.v_dbl); printf("naslov v.v_cpx: %d\n", &v.v_cpx); printf("naslov v.v_cpx.re: %d\n", &v.v_cpx.re); printf("naslov v.v_cpx.im: %d\n\n", &v.v_cpx.im);}

GENERIRANJE NAKLJUČNIH ŠTEVIL

#include <stdlib.h>#include <stdio.h>#include <time.h>#define SPODNJA_M 65#define ST_ELEM 26

int main(void){ srand((unsigned)time(NULL));// Prikaz 10 naključnih števil. int i; for(i = 0; i < 10; i++) printf(" %6d\n", rand()); printf("\n");// Generiranje naključnih števil v razponu od 1 do 6: for (i = 0; i < 10; i++) { int rand100 = (((double)rand() / (double)RAND_MAX) * 6 + 1); printf( " %6d\n", rand100); } printf("\n");// Generiranje naključnih črk v razponu od A do Z: for (i = 0; i < 10; i++) { int rand100 = (((double)rand() / (double)RAND_MAX) * ST_ELEM + SPODNJA_M); printf( " %6c\n", (char)rand100); }}

POMNILNIK

Fizični naslovi

Logični naslovi

Vsebina

Zaslon

Naključna števila se generirajo na osnovi trenutnega časa. Zato so generirana števila vedno drugačna.

Naključna števila se generirajo na osnovi trenutnega časa. Zato so generirana števila vedno drugačna.

Običajno želimo generirati števila znotraj

nekega razpona.

Običajno želimo generirati števila znotraj

nekega razpona.

Delo z datotekami

Kaj je datoteka.

Datoteka je osnovna organizacijska enota z računalnikom zapisanih podatkov, pri čemer je podatek vse, kar lahko zapišemo na pomnilniški nosilec.

Vsebina vsake datoteke je niz binarnih števil. Njen binarni prikaz je nepregledna množica ničel in enic. Bolj pregleden je njen šestnajstiški zapis, ker je vsak bajt predstavljen le z dvema šestnajstiškima števkama. Seveda bo nam najbolj razumljiv izpis datoteke v obliki ASCII znakov, vendar bo tak izpis smiseln le, če datoteka predstavlja besedilo.

Vsaka datoteka ima svoje ime in zaseda določen prostor na disku. Lahko je različnega tipa – lahko vsebuje besedilo, lahko so izvršljive in podobno. Katerega tipa je datoteka, pa nam pove njena končnica, npr. .doc, .exe, .bmp itn.

Pri delu z datotekami upoštevamo standardno zaporedje postopkov:

1. Deklariramo datotečni kazalec

2. Odpremo podatkovni tok in ga usmerimo proti datoteki

3. Beremo ali zapisujemo podatke (z zanko while)

4. Datoteko zapremo

POMNILNIK

Fizični naslovi

Logični naslovi

Vsebina

Zaslon

Delo z datotekami

Primer:

char beseda[30]; FILE* tok1; tok1 = fopen("c:\\test1.txt", "rt"); while(! feof(tok1)) { fscanf(tok1, "%s", beseda); printf("%s\n", beseda); } fclose(tok1);

Datoteko lahko odpremo v različnih načinih. Najpogostejši so:

"r" - odpre datoteko za branje; če datoteka ne obstaja, vrne fopen vrednost NULL."w" - odpre prazno datoteko za pisanje; če datoteka že obstaja, bo njena vsebina zbrisana."a" - odpre datoteko za dodajanje teksta na konec; če datoteka ne obstaja, jo fopen ustvari."r+" - odpre datoteko za branje in pisanje; datoteka mora obstajati."w+" - odpre prazno datoteko za branje in pisanje; če datoteka že obstaja, bo njena vsebina uničena.

POMNILNIK

Fizični naslovi

Logični naslovi

Vsebina

Delo z datotekami

Nekatere funkcije (metode razreda FILE) za delo z datotekami:

fopen(…) – odpre datoteko,

fclose(…) – zapre datoteko,

feof(…) – ugotavlja konec datoteke,

fscanf(…) – formatirano branje iz datoteke,

fprintf(…) – formatirano pisanje v datoteko,

rewind(…) – vrnitev datotečnega kazalca na začetek,

fgetc(…) – branje enega znaka,

fputc(…) – pisanje enega znaka,

fread(…) – neformatirano branje,

fwrite(…) – neformatirano pisanje,

fgetpos(…) – vrne pozicijo datotečnega kazalca,

fsetpos(…) – nastavi pozicijo datotečnega kazalca, …

POMNILNIK

Fizični naslovi

Logični naslovi

Vsebina

Delo z datotekami

Še en primer programa:

int _tmain(int argc, _TCHAR* argv[]){ int stevila[10] = {123,231,304,512,8,65,66,67,10,13}; FILE* tok1; tok1 = fopen("c:\\Zdravko\\Šola\\test1.bin", "w"); fwrite(stevila, sizeof(int), 10, tok1); fclose(tok1); printf("Konec\n"); return 0;}

POMNILNIK

Fizični naslovi

Logični naslovi

Vsebina

Zaslon

Urejanje podatkov

Podatke v tabelah lahko uredimo na več možnih načinov:

Urejanje po metodi izbora najmanjšega elementa:• poiščemo najmanjše število v neurejeni tabeli,• postavimo ga na prvo mesto neurejenega dela tabele, hkrati pa število, ki je bilo do tedaj na prvem mestu neurejenega dela tabele, postavimo na mesto, na katerem smo našli najmanjše število v neurejeni tabeli,• neurejeni del tabele se s tem zmanjša za eno število,• to ponavljamo dokler v neurejenem delu tabele ne ostane samo eno število, ki je hkrati največje v urejeni tabeli.

#define DIM 5void UrediTabelo(int[], int);int Najmanjse(int[], int, int);

int _tmain(int argc, _TCHAR* argv[]){ int stevila[DIM] = {304, 231, 123, 512, 66}; UrediTabelo(stevila, DIM); for(int i = 0; i < DIM; i++) printf("%d\n", stevila[i]); return 0;}

POMNILNIK

Fizični naslovi

Logični naslovi

Vsebina

Zaslon

5 DIM

66

512

123

231

304 stevila[0]

stevila[1]

stevila[2]

stevila[3]

stevila[4]

void UrediTabelo(int tabela[], int dim){ int indeks, pom; for(int i = 0; i < dim-1; i++) { indeks = Najmanjse(tabela, dim, i); pom = tabela[i]; tabela[i] = tabela[indeks]; tabela[indeks] = pom; }}

int Najmanjse(int polje[], int ki, int zi){ int najS = polje[zi]; int ind = zi; for(int j = zi+1; j < ki; j++) { if(polje[j] < najS) { najS = polje[j]; ind = j; } } return ind;}

POMNILNIK

Fizični naslovi

Logični naslovi

Vsebina

Zaslon

Urejanje podatkov

5 DIM, dim

66

512

123

231

304 stevila[0], tabela[0]

stevila[1], tabela[1]




indeks

pom

i

void UrediTabelo(int tabela[], int dim){ int indeks, pom; for(int i = 0; i < dim-1; i++) { indeks = Najmanjse(tabela, dim, i); pom = tabela[i]; tabela[i] = tabela[indeks]; tabela[indeks] = pom; }}

int Najmanjse(int polje[], int ki, int zi){ int najS = polje[zi]; int ind = zi; for(int j = zi+1; j < ki; j++) { if(polje[j] < najS) { najS = polje[j]; ind = j; } } return ind;}

POMNILNIK

Fizični naslovi

Logični naslovi

Vsebina

Zaslon

Urejanje podatkov

5 DIM, dim, ki

66

512

123

231

304 stevila[0], tabela[0], polje[0]

stevila[1], tabela[1], polje[1]




indeks

pom

najS

ind

i, zi

j

Urejanje podatkov

Urejanje po metodi mehurčkov (Bubble sort):

• začnemo na začetku tabele, primerjamo i-ti in i+1-vi element tabele; če nista v predpisanem zaporedju, ju zamenjamo,

• v enem prehodu skozi tabelo pomaknemo največje število na konec tabele, manjša števila pa pomikamo proti začetku tabele,

• zgornja koraka ponavljamo dokler ni tabela urejena.

#define DIM 5void Bubble(int[], int);

int _tmain(int argc, _TCHAR* argv[]){ int stevila[DIM] = {304, 231, 123, 512, 66}; Bubble(stevila, DIM); for(int i = 0; i < DIM; i++) printf("%d\n", stevila[i]); return 0;}

POMNILNIK

Fizični naslovi

Logični naslovi

Vsebina

Zaslon

5 DIM

66

512

123

231

304 stevila[0]

stevila[1]

stevila[2]

stevila[3]

stevila[4]

void Bubble(int tabela[], int n){ int pom; for(int i = 0; i < n; i++) { for(int j = 0; j < n-1; j++) { if(tabela[j] > tabela[j+1]) {

pom = tabela[j];tabela[j] = tabela[j+1];tabela[j+1] = pom;

} } }}

POMNILNIK

Fizični naslovi

Logični naslovi

Vsebina

Zaslon

Urejanje podatkov

5 DIM, n

66

512

123

231






j

pom

i

Urejanje podatkov

Urejanje z vstavljanjem:

Vse elemente od drugega mesta do konca tabele vstavimo na ustrezno mesto v urejeni del tabele.

Vedno primerjamo vrednost elementa, ki ga vstavljamo z vsemi predhodnimi elementi v urejenem delu tabele.Pri tem vse večje elemente pomikamo za eno mesto v desno, da pridobimo prostor za vstavljanje na ustrezno mesto v urejenem delu tabele.Z ustreznim vstavljanjem enega elementa se urejeni del tabele poveča za ena.

#define DIM 5void UrediVstavi(int[], int);

int _tmain(int argc, _TCHAR* argv[]){ int stevila[DIM] = {304, 231, 123, 512, 66}; UrediVstavi(stevila, DIM); for(int i = 0; i < DIM; i++) printf("%d\n", stevila[i]); return 0;}

POMNILNIK

Fizični naslovi

Logični naslovi

Vsebina

Zaslon

5 DIM

66

512

123

231

304 stevila[0]

stevila[1]

stevila[2]

stevila[3]

stevila[4]

void UrediVstavi(int tabela[ ], int n){ int element; for(int i = 1; i < n; i++) { element = tabela[i]; for(int j = 0; j < i; j++) { if(element < tabela[j]) {

for(int k = i-1; k >= j; k--){ tabela[k+1] = tabela[k];}tabela[j] = element;break;

} } }}

POMNILNIK

Fizični naslovi

Logični naslovi

Vsebina

Zaslon

Urejanje podatkov

5 DIM, n

66

512

123

231






element

i

i

k

Podatke v tabelah lahko poiščemo na več načinov.

Zaporedno iskanje:

#define DIM 5int PoisciZaporedno(int[], int, int);

int _tmain(int argc, _TCHAR* argv[]){ int iskanoSt = 123; int stevila[DIM] = {304,231,123,512, 66}; int ind = PoisciZaporedno(stevila, DIM, iskanoSt); if(ind >= 0) printf("%d je v tabeli na indeksu %d\n", iskanoSt, ind); else printf("%d ni v tabeli\n", iskanoSt);

return 0;}

int PoisciZaporedno(int tabela[], int n, int stevilo){ int indeks; for(indeks = 0; indeks < n; indeks++) { if(tabela[indeks] == stevilo) return indeks; } return (-1);}

POMNILNIK

Fizični naslovi

Logični naslovi

Vsebina

Zaslon

Iskanje podatkov

5 DIM, n

66

512

123

231






iskanoSt, stevilo

ind

indeks

123

Podatke v tabelah lahko poiščemo na več načinov.

Binarno iskanje:Pogoj za binarno iskanje je, da so elementi tabele urejeni po velikosti. Urejeno tabelo razdelimo enakomerno na dve polovici. Iskani podatek je lahko v prvi ali drugi polovici. Ustrezno polovico tabele izberemo s pomočjo primerjave iskanega podatka s sredinskim elementom tabele. Tako izločimo polovico tabele. Iskanje nadaljujemo na isti način v izbrani polovici. V dveh korakih izločimo tri četrtine podatkov. Postopek ponavljamo dokler ne najdemo števila, ki ga iščemo ali dokler ne ugotovimo, da iskanega števila ni v tabeli.

#define DIM 5int PoisciBinarno(int[], int, int);

int _tmain(int argc, _TCHAR* argv[]){ int iskanoSt = 304; int stevila[DIM] = {66, 123, 231, 304, 512}; int ind = PoisciBinarno(stevila, DIM, iskanoSt); if(ind >= 0) printf("%d je v tabeli na indeksu %d\n", iskanoSt, ind); else printf("%d ni v tabeli\n", iskanoSt);

return 0;}

POMNILNIK

Fizični naslovi

Logični naslovi

Vsebina

Zaslon

Iskanje podatkov

5 DIM

512

304

231

123

66 stevila[0]

stevila[1]

stevila[2]

stevila[3]

stevila[4]

iskanoSt

ind

304

int PoisciBinarno(int tabela[ ], int n, int stevilo){ int sredina; int spodaj = 0; int zgoraj = n-1; while(spodaj <= zgoraj) { sredina = (spodaj+zgoraj)/2; if(stevilo > tabela[sredina])

spodaj = sredina + 1; else if(stevilo < tabela[sredina])

zgoraj = sredina; else

return sredina; } return (-1);}

POMNILNIK

Fizični naslovi

Logični naslovi

Vsebina

Zaslon

Iskanje podatkov

5 DIM, n

512

304

231

123






iskanoSt, stevilo

sredina

spodaj

304

zgoraj

Rekurzivne funkcije so takšne funkcije, ki kličejo same sebe. Uporabljamo jih takrat, ko lažje izrazimo rešitev problema tako, da se pri rešitvi sklicujemo na rešitev samo.Primer Faktoriela (rekurzivna definicija):

n! = n * (n-1) * (n-2) * … * 3 * 2 * 1To lahko zapišemo tudi na drugi način:

n * (n-1) * (n-2) * … * 3 * 2 * 1 = n * (n-1)!Po predpostavki, da je 1! enaka 1 lahko zapišemo naslednji program:

int _tmain(int argc, _TCHAR* argv[]){ printf("%d\n", fakt(4)); return 0;}

int fakt(int n){ if (n == 1) return 1; return n * fakt(n - 1);}

POMNILNIK

Fizični naslovi

Logični naslovi

Vsebina

Zaslon

REKURZIJA

fakt(4)

4*






POMNILNIK

Fizični naslovi

Logični naslovi

Vsebina

Zaslon

REKURZIJA

fakt(4)

4*

fakt(3)

3*






POMNILNIK

Fizični naslovi

Logični naslovi

Vsebina

Zaslon

REKURZIJA

fakt(4)

4*

fakt(3)

3*

fakt(2)

2*






POMNILNIK

Fizični naslovi

Logični naslovi

Vsebina

Zaslon

REKURZIJA

fakt(4)

4*

fakt(3)

3*

fakt(2)

2*

fakt(1)

1






POMNILNIK

Fizični naslovi

Logični naslovi

Vsebina

Zaslon

REKURZIJA

fakt(4)

4*

fakt(3)

3*

fakt(2)

2*

fakt(1)

1

1






POMNILNIK

Fizični naslovi

Logični naslovi

Vsebina

Zaslon

REKURZIJA

fakt(4)

4*

fakt(3)

3*

fakt(2)

2*

fakt(1)

1

12






POMNILNIK

Fizični naslovi

Logični naslovi

Vsebina

Zaslon

REKURZIJA

fakt(4)

4*

fakt(3)

3*

fakt(2)

2*

fakt(1)

1

126






POMNILNIK

Fizični naslovi

Logični naslovi

Vsebina

Zaslon

REKURZIJA

fakt(4)

4*

fakt(3)

3*

fakt(2)

2*

fakt(1)

1

12624

Naloga:

1. Napišite rekurzivno funkcijo, ki poišče vsoto N celih števil.

2. Napišite rekurzivno funkcijo, ki vpisana števila izpiše v obratnem vrstnem redu.

POMNILNIK

Fizični naslovi

Logični naslovi

Vsebina

Zaslon

REKURZIJA

Oglejmo si zaporedje Fibonaccijevih števil: 0, 1, 1, 2, 3, 5, 8, 13, 21, ...

To zaporedje je definirano z naslednjo enačbo: fib(n) = fib(n - 1) + fib(n - 2)Pri tem velja, da je fib(0) = 0 in fib(1) = 1

Program, ki računa Fibonaccijeva števila je naslednji:

int _tmain(int argc, _TCHAR* argv[]){ printf("%d\n", fib(5)); return 0;}

int fib(int n){ if(n <= 0) return 0; else if(n == 1) return 1; else return fib(n - 1) + fib(n - 2) ;}

POMNILNIK

Fizični naslovi

Logični naslovi

Vsebina

Zaslon

DREVESNA REKURZIJA

fib(5)

DREVESNA REKURZIJA

fib(5)

fib(4) fib(3)

DREVESNA REKURZIJA

fib(5)

fib(4) fib(3)

fib(3) fib(2)

DREVESNA REKURZIJA

fib(5)

fib(4) fib(3)

fib(3) fib(2)

fib(2) fib(1)

DREVESNA REKURZIJA

fib(5)

fib(4) fib(3)

fib(3) fib(2)

fib(2) fib(1)

fib(1) fib(0)

DREVESNA REKURZIJA

fib(5)

fib(4) fib(3)

fib(3) fib(2)

fib(2) fib(1)

fib(1) fib(0)

1

DREVESNA REKURZIJA

fib(5)

fib(4) fib(3)

fib(3) fib(2)

fib(2) fib(1)

1 fib(0)

1

DREVESNA REKURZIJA

fib(5)

fib(4) fib(3)

fib(3) fib(2)

fib(2) fib(1)

1 fib(0)

1 0

DREVESNA REKURZIJA

fib(5)

fib(4) fib(3)

fib(3) fib(2)

fib(2) fib(1)

1 0

1 0

DREVESNA REKURZIJA

fib(5)

fib(4) fib(3)

fib(3) fib(2)

1 fib(1)

1 0

1 0

DREVESNA REKURZIJA

fib(5)

fib(4) fib(3)

fib(3) fib(2)

1 fib(1)

1 0

1

1

0

DREVESNA REKURZIJA

fib(5)

fib(4) fib(3)

fib(3) fib(2)

1 1

1 0

1

1

0

DREVESNA REKURZIJA

fib(5)

fib(4) fib(3)

2 fib(2)

1 1

1 0

1

1

0

DREVESNA REKURZIJA

fib(5)

fib(4) fib(3)

2 fib(2)

1 1 fib(1) fib(0)

1 0

1

1

0

DREVESNA REKURZIJA

fib(5)

fib(4) fib(3)

2 fib(2)

1 1 fib(1) fib(0)

1 0

1

1 1

0

DREVESNA REKURZIJA

fib(5)

fib(4) fib(3)

2 fib(2)

1 1 1 fib(0)

1 0

1

1 1

0

DREVESNA REKURZIJA

fib(5)

fib(4) fib(3)

2 fib(2)

1 1 1 fib(0)

1 0

1

1 1

0

0

DREVESNA REKURZIJA

fib(5)

fib(4) fib(3)

2 fib(2)

1 1 1 0

1 0

1

1 1

0

0

DREVESNA REKURZIJA

fib(5)

fib(4) fib(3)

2 1

1 1 1 0

1 0

1

1 1

0

0

DREVESNA REKURZIJA

fib(5)

3 fib(3)

2 1

1 1 1 0

1 0

1

1 1

0

0

DREVESNA REKURZIJA

fib(5)

3 fib(3)

2 1

1 1 1 0

1 0

1

1 1

0

0

. . . . .

DREVESNA REKURZIJA

fib(5)

3 fib(3)

2 1 1 1

1 1 1 0 1 0

1 0

1

1 1 1

1

0

0 0

DREVESNA REKURZIJA

fib(5)

3 2

2 1 1 1

1 1 1 0 1 0

1 0

1

1 1 1

1

0

0 0

DREVESNA REKURZIJA

5

3 2

2 1 1 1

1 1 1 0 1 0

1 0

1

1 1 1

1

0

0 0

DREVESNA REKURZIJA

podatkovni tipi v jeziku c++

Documents