■ IZ INTERVJUJADEJAN ZAVEC

Prav vsakdo lahko družbi ponudi nasmeh na obrazu, saj ga tonič ne stane. Topel pogled, nasmeh in lepa beseda so namrečveliko vrednejši, kot so katere koli materialne dobrine.

■ KOLINE SO DEL NAŠEDEDIŠČINE

Čas okoli martinovega, božiča in pred pustom je na Slovenskemtudi čas kolin, domačega praznika, ki mu ponekod pravijo furež,drugod koljerija ali celo prašičji praznik.

POMEN MESA VNAŠI PREHRANI

O SLOVENSKEMKMETIJSTVU POLETU 2013

VEČJA OSKRBAZ DOMAČOZELENJAVO

ZBIRATELJSKIKOVANCI KOTNALOŽBA

V EVROPIZAŠČITENA DVANOVA PROIZVODA

SS PPOODDEEŽŽEELLJJAA..SSIIšt. 8 / 2011, 1. december 2011št. 8 / 2011, 1. december 2011

SLOVENSKOMESO IN

MESNI IZDELKIZAGOTAVLJAJO

KAKOVOST

SLOVENSKO MESO IN

MESNI IZDELKIZAGOTAVLJAJO

KAKOVOST

POMEN MESA VNAŠI PREHRANI

O SLOVENSKEMKMETIJSTVU POLETU 2013

VEČJA OSKRBA Z DOMAČOZELENJAVO

ZBIRATELJSKIKOVANCI KOTNALOŽBA

V EVROPIZAŠČITENA DVANOVA PROIZVODA

3

POMEN MESA V NAŠI PREHRANI

Meso v uravnoteženi in zdravi prehrani je pomembna sestavina obrokov, kervsebuje okoli 20 odstotkov biološko polnovrednih beljakovin in tudi maščobes prehransko pomembnimi maščobnimi kislinami, hkrati pa je vir nekaterihpomembnih mikroelementov, npr. železa in cinka, in mnogih vitaminov, predvsemiz skupine B, med katerimi lahko nekatere nujno potrebne (B12 - kobalamin)dobimo samo s hrano živalskega izvora. Kot meso v najširšem pomenu besedev prehrani uporabljamo mišično in mastno tkivo ter izdelke iz njih od vseh vrstklavnih živali (goveda, prašičev, drobnice, konj ...) ter perutnino in ribe. Letnopri nas porabimo okrog 75 kg mesa na prebivalca in po evropskih statistikahsodimo med srednje močne porabnike mesa. Od tega daleč največji deležpredstavljajo svinjina, govedina in piščančje meso. Drugih vrst mesa porabimole kakšen kilogram in rib okrog 6 kg na prebivalca.

V prehrani večine Slovencev je meso na mizi skoraj vsak dan. Delež tistih, kimesa ne uživajo iz različnih razlogov (vegetarijanstvo, veganstvo, diete zaradibolezni), je razmeroma majhen in je po nekaterih podatkih vsekakor manjšiod 10 odstotkov. Sicer pa so tradicionalne mesne jedi iz naše kuhinje predvsemgoveja juha in kuhana govedina, svinjska pečenka ali zrezki z omako ali breznje, goveja pečenka ali zrezki ter teletina, pečen ali ocvrt piščanec pa kakšengolaž in sekljanine, vse z ustreznimi prilogami iz krompirja, testenin ali riža.V sezoni kolin so poleg prašičjih pečenk popularne tudi krvavice in pečenices kislim zeljem ali repo in žganci kot prilogo. Takrat se začne sezona proizvodnjesuhega mesa in klobas oziroma salam. Pri nas sicer velik delež v porabi mesapredstavljajo tudi različni industrijski mesni izdelki vseh vrst, od barjenihklobas (hrenovka, posebna klobasa) do suhega mesa in klobas. Po naših ocenahso v povprečju ti izdelki visoke kakovosti.

Pri nas prirejeno in proizvedeno meso je kakovostno in varno. Po sloganu»od vil do vilic« je za v trgovinah ponujeno meso in mesnine slovenskega poreklazagotovljena tudi sledljivost, to je znan izvor mesa. To pomeni, da je celotnaproizvodna veriga pod strogim nadzorom veterinarske in drugih strokovnihslužb. Ne samo besedičenje, temveč udejanjanje, lahko bi rekli že kar političnefraze »kupujmo slovensko«, bo prispevalo k dobrobiti našega gospodarstva,živinoreje in mesnopredelovalne stroke, hkrati pa bo tudi zagotovilo za kakovostnoin varno prehrano z mesom.

S PODEŽELJA.SI

Izdajatelj: Zadružna zveza Slovenije, z.o.o.,Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana

Sedež uredništva: Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana

Odgovorna urednica: mag. Anita Jakuš

Pomočnica urednice: Bojana Jerina

Tisk:Grafiko, d.o.o., Ponova vas 72, 1290 Grosuplje

Računalniška postavitev inpriprava za tisk: Studio N, Ljubljana

Lektoriranje besedil: Lidija Jurman

Naklada: 40.000 izvodov

Časopis je brezplačnikZadružne zveze Slovenije, z.o.o.,ki izhaja dvakrat mesečno

Spletna izdaja časopisa nawww.spodezelja.si

Datum natisa: 1. december 2011

ISSN 2232–4038

dr. Božidar Žlender,redni profesor,Biotehniška fakulteta

UVODNA MISEL

AKTUALNOAKTUALNO

ŽIVINOREJA VODILNAKMETIJSKA PANOGA

Slovenci za prehrano porabimo 192 tisoč tonmesa, od tega ga v Sloveniji priredimo 161 tisočton. Stopnja samooskrbe z mesom v Slovenijije lani bila 85 odstotkov. Živinoreja predstavlja45 odstotkov celotne kmetijske proizvodnje.

Živinoreja je v Sloveniji zaradi naravnih danostivodilna kmetijska panoga. Živino redijo na 58.678kmetijskih gospodarstvih. V zadnjih letih se je močnozmanjšalo število gospodarstev, ki redijo prašiče,perutnino in govedo, povečalo pa število tistih, kiredijo konje in ovce. Velike spremembe so se zgodilena področju uvoza in izvoza živali. Izstopata izvozgovedi, saj smo v letu 2005 izvozili 7.784 govedi, vletu 2010 pa je to število znašalo 34.970, in uvozprašičev, kjer smo leta 2005 uvozili 23.550 prašičev,lani pa je uvoz znašal že 62.373 prašičev. Zadrugeletno odkupijo 95 odstotkov celotne prireje govedi.

Po podatkih SURS in MKGP povzela B. J. in M. P.

ZADRUGA Z MESOM OSKRBUJEGOSTINCE

Kmetijska zadruga Metlika kot ena od večjih oskrbovalkgostinstva ponuja v svoji široki ponudbi tudi sveže mesoin mesne izdelke. Pri pripravi mesa se zadruga s svojoznačilno gastro obdelavo in mikrokonfekcijo mesa (mesnekocke, zrezki, pakiranje po želji gostinca) prilagaja željamin potrebam gostincev ter ima izredno visoko ravenobdelave mesa. Posebnost zadruge je ponudba zorjenegamesa in mesa kategorije višjega ranga, kot so roastbeefter pljučna in fileji. A. S.

JAGNJETINA – ZDRAVA HRANA NA VAŠI MIZI

Sveža jagnjetina s slovenskih pašnikov je primerna za šetako razvajen okus najzahtevnejših sladokuscev. Meso jenežno, aromatično in polnega okusa. Vsebuje vsenajpo membnejše snovi, ki jih potrebujemo za zdravo

življenje. Kmetijska zadruga Laško je v Sloveniji največjaorganizatorica odkupa jagnjet in predelovalka tovrstnegamesa. V letu 2011 je na kmetijsko-živilskem sejmu v GornjiRadgoni prejela šampiona kakovosti za kolekcijo pakiranejagnjetine. E. K.

PIVŠKI PIŠČANEC VIŠJEKAKOVOSTI Z OMEGA-3

Pivški piščanec in izdelki iz piščančjega mesaso pridobili certifikat višje kakovosti naosnovi ugodnega razmerja med omega-6in omega-3 maščobnimi kislinami. V časuvzreje so živali krmljene s posebno krmno mešanico žit, kjerje pomembna sestavina laneno seme, bogato z naravnimvirom omega-3 maščobnih kislin, ki se preko metabolizmaakumulirajo v mišicah. Vzreja poteka po naravni poti, jetehnološko zah tev nejša in zahteva skrbnost rejca. Letnopreverjajo vse postopke in sledljivost, analizirajo meso ins tem potrjujejo skladnost s specifikacijo višje kakovosti.Reja pivškega piščanca pred stavlja 40 odstotkov celotneproizvodnje rejcev Kmetijske zadruge Pivka na različnihlokacijah Primorske. J. M.

V sožitju z naravo

Sveža jagnjetina s slovenskih pašnikov

ZVEZA DRUŠTEV REJCEV DROBNICE

SLOVENIJE

S

jaja

ag jetiagnnjveSSv

žžažžaeežatinaa

VV

VVz na

o

4

Preglednica: Odkup živine v letih 2005–2010 v tonah žive teže

28.000

33.000

38.000

43.000

48.000

53.000

58.000

63.000

68.000

2005 2006 2007 2008 2009 2010

Kl. Govedo Kl. Prašiči Perutnina

Vir: SURS

Fotog

rafij

a: ar

hiv K

Z La

ško

AKTUALNOAKTUALNO

V RAČAH POSLEJ TUDIPREDELAVA MESA

Kmetijska zadruga Rače odpira nov, moderen, energetskovarčen obrat mesne predelave, ki je povezan s klavnicoin se zaključuje s sodobno mesnico. Z novim obratombo omogočila kupcem nakup svežega mesa in mesnihizdelkov, pripravljenih na tradicionalen način, brez vmesnih

posrednikov. Obrat je registriran še za predelavo in trženjeekološkega mesa. Proizvodni program obsega razsek inpredelavo govejega, svinjskega in konjskega mesa ter mesadrobnice. Registriran je tudi za obdelavo mesa gojene divjadiin ratitov (noji). Zadruga sledi viziji trženja mesa izključnoslovenskega porekla. Investicija, ki je vredna okoli 3 milijoneevrov, je bila polovično sofinancirana iz sredstev Programarazvoja podeželja 2007–2013. S. S. V.

Tradicija reje piščancev na Ptuju

Perutninarskazadruga Ptuj jespecializiranazadruga za rejoin organizacijoreje brojlerskihpiščancev. NaobmočjuseverovzhodneSlovenije že 45 let organizira proizvodnjo za znanegakupca, Perutnino Ptuj, sprva kot Tok-kooperacija,od sredine leta 1992 pa kot samostojna zadruga.Proizvodnja se odvija pri 171 članih in dveh lastnihfarmah. Povprečna proizvodna zmogljivost hleva je18.000 živali/turnus oziroma 18,5 milijona živali letno.

A. T.

Košaki usmerjeni v izvoz

Tovarna mesnih izdelkov Košaki iz Maribora, ki sskoraj 140 leti obstoja velja za najstarejšo v panogi,se zaradi manjše potrošnje doma vse bolj usmerja vizvoz. Letno količino 4.500 ton predelanega svežegamesa in 2.500 ton izdelanih mesnih izdelkov bo letosdosegla prav ob 14-odstotnem povečanju izvoza v12 evropskih držav, v naslednjih letih pa jo načrtuješe zviševati ob večjem izvozu na Hrvaško, v Nemčijoin države Bližnjega vzhoda. Kot je poudaril predsednikuprave Jure Bojnec, pa bodo Košaki na slovenskemtrgu ohranjali ponudbo visoko kakovostnih tradicio-nalnih mesnih izdelkov, predvsem med kupci najboljpriljubljene kranjske klobase.

D. S.

Ekološka reja drobnice

V Pomurju je že nekaj rejcev drobnice, ki se na čimboljnaraven način ukvarjajo s to dejavnostjo. Čeprav podeležu spadajo med najmanj zastopane v regiji (popodatkih Kmetijsko-gozdarskega zavoda MurskaSobota je bilo leta 2000 na območju Pomurja 1.221ovac ter 1.723 koz), sta zanimanje in ukvarjanje s todejavnostjo v porastu. K temu prispevajo tudi določenanepovratna sredstva iz različnih slovenskih razpisovin tudi razpisov Evropske unije, ki podpirajo lokalnotrajnostno oskrbo (predvsem tudi z mesom), prepre -čevanje zaraščanja kmetijskih površin ter živalimprijazno rejo. Mag. Silva Nemeš, Center za zdravje in razvoj Murska Sobota

GORENJSKAGOVEDINADOSTOPNEJŠANA TRGU

Klavnica v Škofji Loki ima več kot stoletno tradicijo inje vseskozi tesno povezana z življenjem in delom okoliškihkmetov. Letos so dejavnostim podjetja dodali še razsekin pakiranje mesa. Gorenjska govedina je tako na voljov vitrinah večjih slovenskih trgovcev. »Naš cilj je potrošnikuponuditi kakovostno gorenjsko govedino, ki zaradiposebnosti reje gorenjske živine zagotavlja visoko kakovostin veliko kulinarično vrednost,« pravi Mitja Vodnjov,direktor Kmetijsko-gozdarske zadruge Škofja Loka.Klavnica danes zakolje 22.000 govedi, kar je 20 odstotkovvsega zakola govedi v Sloveniji, in je prva po številu zakolov.Poleg zakola govedi klavnica opravlja tudi storitve zakolakonj, drobnice in prašičev. V letu 2008 je klavnica pridobilacertifikat za klanje ekološke govedi. M. V.

5

Fotog

rafij

a: ar

hiv K

Z Ra

če

Fotografija: arhiv PZ Ptuj

6

AKTUALNONOVICE

PRIMERI DOBREGA SODELOVANJA

Posvet o zadružništvu, ki se je odvijal konec novembra vLjubljani, je predstavil dobre prakse sodelovanja kmetovv zadrugah v Sloveniji, Italiji in Avstriji na področju zele -nja darske proizvodnje, mlečne predelave in zadružnegabančništva. Predstavljene so bile možnosti sodelovanjazadrug pri javnih naročilih in pri izvajanju kodeksa dobrihposlovnih praks v prehranski verigi. Posvet so skupaj pri -pravili Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,Zadružna zveza Slovenije in Zbornica kmetijskih in živilskihpodjetij in je uvod v Mednarodno leto zadrug 2012. A. J.

NOVI PENINI VINSKE KLETI GORIŠKA BRDA

Vinsko klet Goriška Brda je v začetku novembra obiskalpredsednik države dr. Danilo Türk. Ob tej priložnostiso premierno predstavili dve novi penini, ki ju je kletponudila kupcem v začetku novembra. Penini sta pridelaniv omejenih količinah, zato sta dostopni le v izbranihrestavracijah in prodajalnah vinske kleti. Penini BagueriBrut in Bagueri Rosé sta pridelani po klasični ali šampanjskimetodi, sta dovršeni, žlahtni in elegantni.

B. J.

VEČJA OSKRBA Z DOMAČO ZELENJAVOZadružna zveza Slovenije aktivno sodeluje v skupini»zelenjavna veriga«, ki je bila na pobudo Ministrstva zakmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ustanovljena za povečanjasamooskrbe z zelenjavo v Sloveniji. Skupina je oblikovaladve delovni skupini, in sicer delovno skupino za tehnologijopridelave in konkurenčnost ter delovno skupino za trženje,ki pripravljata usmeritve in izhodišča za večjo pridelavoslovenske zelenjave, ki bo potrošniku omogočila kakovostnoizbiro domače zelenjave na trgovskih policah. M. A.ZADRUGA PTUJ

ŠIRI SVOJO PONUDBO

Kmetijska zadruga Ptuj je v začetku novembra odprla noveposlovne prostore in prodajni center z repromaterialomv Markovcih. »Na nekdanji deponiji za sladkorno pesosmo zgradili specializirano trgovino z repromaterialom,ki obsega 250 m2 trgovskega lokala, pokrito skladišče zenakim obsegom in zunanje skladišče. Naslednje letonačrtujemo odprtje nove živilske trgovine v centruMarkovcev v nekdanjem vaškem domu,« pojasnjujeMarjan Janžekovič, direktor Kmetijske zadruge Ptuj.

Z novo investicijo v vrednosti približno pol milijonaevrov bodo obogatili ponudbo kraja in približaliprodajni program kmetovalcem. B. J.

ZADRUGE POMEMBNE ZAPODEŽELJE

V Sarajevu so sredi novembra zadružniki iz držav Zahod-nega Balkana razpravljali o vlogi zadrug v sodobni družbiin pri razvoju podeželja. V času krize se pomen zadrugza kmete in podeželje krepi in išče številne možnosti zasodelovanje tudi širše zunaj meja posameznih držav kljubzelo raznoliki stopnji razvitosti zadružništva v posameznihdržavah. »Za Slovenijo je pomembno deliti naše izkušnjein iskati priložnosti za večje medsebojno sodelovanje,« jepoudaril Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije.

A. J.

Predsedniki zadružnih zvez držav Zahodnega Balkana

Informacije o dogodkih v vašem kraju nam lahko posredujete na info@spodezelja.si in z veseljem jih bomo objavili.

Fotog

rafij

a Le

o Cah

arija

Fotog

rafij

a ar

hiv K

Z Pt

uj

7

AKTUALNO

7

ZAKONODAJA

ZGORNJESAVINJSKI INŠEBRELJSKI ŽELODECZAŠČITENA V EU

Evropska komisija je sredi novembra v Uradnem

listu EU objavila registracijo novih slovenskih

proizvodov, med katerimi sta tudi Zgornje savinjski

želodec (zaščitena geografska označba - ZGO) in

Šebreljski želodec (ZGO).

Zgornjesavinjski želodec izdelujejo na območjuZgornjesavinjske doline. Je na zraku sušena oziromazorjena mesnina, narejena iz kakovostnega svinjskegamesa (stegno, pleče) in trde hrbtne slanine. Ime izdelkaizhaja iz tega, da so nadev že od nekdaj polnili v naravneovitke, predvsem prašičje želodce. Še danes mesni nadevz dodatkom soli in začimb polnijo v naravne ovitke, kotso prašičji želodec, prašičji mehur, slepo goveje črevo,ali v umetne prepustne ovitke. Za Zgornjesavinjskiželodec je značilna za Zgornjesavinjsko dolino tipičnatehnologija izdelave in zorenja oziroma sušenja v svojst-venem predalpskem podnebju. Tudi receptura se prenašaiz roda v rod. Starejši izdelovalci želodcev trdijo, da imaizdelava Zgornjesavinjskega želodca več kot 100-letnotradicijo.

Šebreljski želodec je mesnina, narejena iz kako vost -nega svinjskega mesa in trde slanine. Odlikuje se pomesnatosti in po skromnem deležu slanine. Oblikaželodca je ploščata, odvisna od polnjenja v mehur,danko ali umetni ovitek. Šebreljski želodec že dolgaleta izdelujejo na Idrijskem in Cerkljanskem, vendar otem ne obstaja veliko pisnih virov. O dolgem obstojuin tradicionalnem predelovanju te mesnine na Šebreljahin v širšem območju pričajo edino številni ustni viriljudi, ki želodce izdelujejo že mnogo let. Šebreljskiželodec zori in se suši v sušilnicah. Na sušenje ugodnovpliva stalno kroženje zraka, ki ga sprožajo toplotnerazlike med osojnimi in prisojnimi legami, kar seodraža v dolinskih tokovih zraka s primerno relativnovlago zraka. Posebnosti Šebreljskega želodca zagotavljajopodnebni pogoji sušenja in zorenja, tradicionalnatehnologija izdelave želodcev in kakovostna surovina.Prepoznaven je po svoji specifični obliki, zunanjemuvidezu ter senzoričnih in gastronomskih lastnostih.Pri Evropski komisiji je skupaj registriranih devetslovenskih proizvodov: poleg Kočevskega gozdnegamedu, Zgornjesavinjskega želodca in Šebreljskegaželodca tudi Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre,Nanoški sir, Prleška tünka, Belokranjska pogača, Idrijskižlikrofi in Prekmurska gibanica.

Besedilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

AKTUALNI RAZPISI:

Javna razpisa Ministrstva zakmetijstvo, gozdarstvo in pre-hrano za:- ukrep podpore kmetijskim

gospodarstvom zaradi degra-diranosti okolja v letu 2011

- ukrep Finančne pomoči zanadomestilo škode zaradi požara ali strele na kmetijskemgospodarstvu v letu 2011.

Rok za oddajo vlog za oba razpisatraja do zaprtja javnega razpisa,ki bo objavljen na spletni straniministrstva. Več informacij natelefonski številki agencije:01/580 77 92 in po elektronskipošti na naslov aktrp@gov.si.

Pripravila: B. J.

O SLOVENSKEM KMETIJSTVU PO LETU 2013

Na Posvetu oreformi skupnekmetijske politikedo 2020, ki ga jepripraviloMinistrstvo zakmetijstvo,gozdarstvo inprehrano vMariboru 18.novembra 2011, sobile predstavljenevsebine sprememb

predloga skupne kmetijske politike do leta 2020, prve ocene njenih učinkovin predlogi izhodišč Slovenije za pogajanja na ravni EU. Vsi nevladnipartnerji so predstavili svoja stališča do predloga Komisije o prihodnjiskupni kmetijski politiki, med njimi tudi Zadružna zveza Slovenije, ki sezavzema za ustrezne dohodkovne in druge možnosti za opravljanjekmetijske dejavnosti čim širšemu krogu kmetov, učinkovit razvoj podeželja,administrativno poenostavitev in ustrezno vlogo zadrug. A. J.

INTERVJU

NASMEH NA OBRAZUNIČ NE STANE

Intervju z Dejanom Zavcem,

boksarskim šampionom in Slovencem leta 2010

Dejan Zavec, 35-letni Ptujčan s poreklom izHaloških goric, je vrhunski slovenski športnik,šampion, ki je že trikrat ubranil naslov svetovnegaprvaka v velterski kategoriji po različici IBF in včetrto septembra dvoboj predal zaradi poškodbe.Med športnimi navdušenci velja za ambasadorja»fair playa«, ki razbija mnoge negativne stereotipeo boksu. Mister Simpatikus, kot so mu zaradinjegovih vrlin nadeli ime športniki in navijači, v tehkriznih časih sporoča našim ljudem: »Čim manj seozirajte na politiko in se osredotočite na življenje,ki je – podobno kot šport – nenehen boj zapreživetje. Volje nam ne sme zmanjkati, s svojimdelovanjem pa moramo politike prepričati, da bodorazmišljali kot mi – in ne obratno.«

Dejan je o boksu razmišljal že kot otrok, po potivrhunskega boksarskega športa pa se je podal po spleturazličnih okoliščin. Zamudil je namreč treningnogometa, in ker na Ptuju ni bilo veliko možnosti, se jepač znašel na poti v ring.

Kaj je po njegovem tisto, kar je v boksunajpomembnejše in ga je popeljalo do svetovnegašampionskega prestola?

»Vsekakor so to disciplina, vztrajnost in obvladovanjesamega sebe,« jedrnato opiše svoje športne zapovediDejan Zavec, ki se zdaj, ko je v krogu najboljšihvelterskih boksarjev na svetu, na tekme intenzivnopripravlja tri do štiri mesece. Naporni treningi v takemobdobju trajajo štiri do šest ur na dan, poldrugi mesecpred tekmo pa jih »začini« še stroga dieta, ki mora

8Fotografija: Janez Erjavec, Studio Medima

9

AKTUALNO

Zavcu na tehtanju pred samo tekmo zagotoviti točnodoločenih 66,6 kilograma. Njegova običajna teža paznaša med 74 in 76 kilogrami.

Kaj mu kot predanemu športniku pomeni hrana?

Seveda kot športnik vseskozi skrbi, da je njegovaprehrana zdrava in uravnotežena, s hrano se rad tudirazvaja, zato mu diete, s katerimi mora pred ključnimitekmami izgubiti 8 do 10 kilogramov, pomenijo velikomoro. A kljub temu na naše vprašanje vdano odgovarja:»Hrana je sredstvo, ki nas preživlja in nam pomagapremagovati napore ... Jasno, zraven pijače jenajpomembnejši vir življenja.«Družina Zavčevih izhaja s podeželja, iz Haloških goric,zato je razumljivo, da tudi Dejan občuti življenje napodeželju »enako kot ptička, ki živi na prostem, ne pa vkletki«. Vzgojen je bil v človeka, ki spoštuje družbenevrednote in soljudi, vse to pa se odraža v njegovemaktivnem sodelovanju v mnogih dobrodelnih akcijah.

Kako lahko sleherni državljan Slovenije prispeva kdobrobiti skupnosti?

»Prav vsakdo lahko družbi ponudi nasmeh na obrazu,saj ga to nič ne stane. Topel pogled, nasmeh in lepabeseda so namreč veliko vrednejše, kot so katere kolimaterialne dobrine,« je prepričan Dejan Zavec.

Mag. Anita Jakuš

9

AKTUALNOINTERVJU

Dejan Zavec osebnoNaš najboljši slovenski boksar vseh časov DejanZavec je povsem predan športu, saj sicer vrhunskihrezultatov ne bi dosegal. A kljub temu je najpomem -bnejša v njegovem življenju družina, žena Nataša terhčerki Ivona in Tija, ki mu dajejo oporo, ga razumejoin ga brezpogojno podpirajo, tudi ko mu je kotšportniku najtežje.

Imate v družini tudi domače živali?

Imamo psa, mačka in konjička.

Kaj berete v prostem času?

Zgodovinske romane in poljudnoznanstvene knjige.

Imate hobije?

Ja, povezani pa so z našim konjičkom in tudi različnimirekreativnimi dejavnostmi, od igranja nogometa dooddiha v naravi.

Kam najraje odidete?

Domov!

Fotografija: Črtomir Goznik, Dejan Zavec vs Paul Delgado (ZDA), Ljubljana 18. 2. 2011.Zmaga Dejana v peti rundi (TKO).9

Fotografija: Matija Brodnjak

10

AKTUALNOSTROKOVNJAK SVETUJE

Janez Ferbar, samostojni upravljavec premoženja pri Deželni banki Slovenije

ZBIRATELJSKI KOVANCIKOT NALOŽBA

Pri najbolj plemenitih, zlatih kovancih poznamonaložbene oziroma investicijske, ki se uporabljajopredvsem za varno nalaganje premoženja, in zbirateljske,ki imajo poleg monetarne vrednosti zlata, ki ga vsebujejo,tudi numizmatično vrednost.

Banka Slovenije letno izdaja zbirateljske kovance, ki so zakonitoplačilno sredstvo (v skladu z njihovo nominalno vrednostjo)na območju Republike Slovenije, v drugih državah pa imajo lenumizmatično vrednost. Prodajajo se po ceni, ki je višja odnjihove nominalne vrednosti. Numizmatična oziroma zbirateljskavrednost kovanca pa je vrednost, ki presega njegovo monetarnovrednost. Banka Slovenija je že leta 2008 pooblastila Deželnobanko Slovenije za ekskluzivno prodajo slovenskih priložnostnihkovancev. Zlatnika, izdana leta 2011 ob 20-letnici samostojnostiRepublike Slovenije in ob Svetovnem prvenstvu v veslanju naBledu, tehtata po 7 g in sta čistine 900/1000, kar pomeni, davsebujeta po 6,3 g čistega zlata. Če se zlato na trgu prodaja po1.300 EUR za eno unčo (31,1 g), je v vsakem zlatniku približnoza 263 EUR zlata, kar je celo več, kot znaša prodajna cena kovanca,ki je v prodaji po 260 EUR. Pri tej ceni zlata sta oba zbirateljskakovanca pravzaprav naložbena, saj je njuna monetarna vrednostenaka prodajni ceni (in je morebitna numizmatična vrednost vprimeru prodaje čisti zaslužek lastnika). V Sloveniji je promet znaložbenim zlatom neobdavčen, tako da vlagatelji ne plačajo davkana dodano vrednost. Pri fizičnih osebah niso obdavčeni nitikapitalski dobički. Pri pravnih osebah in samostojnih podjetnikihpa se zlato obravnava enako kot druge finančne naložbe. Razlikamed nakupno in prodajno vrednostjo se kot kapitalski dobičekobdavči skupaj z drugimi obdavčljivimi prihodki.

FINANČNI NASVETIdr. Franci Avsec, pravni strokovnjak

SPREJEM VČLANSTVO ZADRUGE

Kako postati član zadruge?

Zadruga je organizacija neomejenega številačlanov, ki ima namen pospeševati gospodarskekoristi članov ter razvijati njihove gospodarske alisocialne dejavnosti tako, da člani z njo sodelujejooziroma z zadrugo sklepajo in uresničujejorazlične pogodbe (na primer o nabavi in prodajiproizvodov ali storitev). Podlaga za sprejem včlanstvo je datirana pisna pristopna izjava, izkatere izhaja, da se podpisnik strinja s pravicami,obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določajozadružna pravila, mora pa navajati znesek inštevilo deležev, ki jih je pripravljen prevzetipodpisnik kot član zadruge, ter izjavo, da so muznane določbe zadružnih pravil o odgovornostičlanov za obveznosti zadruge. Zadružna pravilalahko določajo, da članstvo nastane z dnem, koorgan zadruge, določen v zadružnih pravilih, sprejmesklep o sprejemu pristopne izjave, ali pa že z dnem,ko je zadruga prejela pristopno izjavo. V vsakemprimeru pa mora zadruga najpozneje v 60 dneh poprejemu pristopne izjave pisno obvestiti podpisnika,ali oziroma s katerim dnem je bil sprejet v članstvo.Če v tem roku zadruga ni obvestila podpisnika osvoji odločitvi in zadružna pravila ne določajodrugače, se šteje, da je pristopna izjava zavrnjena.Zadružna pravila lahko določajo, da ima oseba,katere pristopna izjava je bila zavrnjena, pravicodo pritožbe na občni zbor ali drug organ zadruge.

PRAVNI NASVETI

Foto:

arh

iv D

BS

KAJ JE LEASING»Leasing« v neposrednem prevodu pomeni »dajati v najem oziroma zakup«. V nadaljevanju bomo zato uporabilibesedo najem. V finančnem pogledu je najem podoben kreditu, saj je to oblika financiranja uporabe osnovnihsredstev, ponavadi opreme, vozil ali nepremičnin. Razlika med obema je predvsem v obliki zavarovanja.Najemodajalec kupi predmet najema, npr. vozilo, in ga da za pogodbeno določeno obdobje v uporabonajemojemalcu, pri čemer mu ta za to plača v pogodbi določeno nadomestilo oziroma najemnino. Poznamodve obliki najema, in sicer finančni ter operativni oziroma poslovni najem. Ti obliki najema se razlikujeta poznačilnostih najemne pogodbe, in sicer, ali je mogoče prenos lastništva sredstva izvesti pred potekom najemnepogodbe, ali najemna pogodba omogoča ugoden nakup sredstva, ali dolžina najema zajema večji del življenjskedobe sredstva ter kakšna je sedanja vrednost najemnin glede na pošteno vrednost. A. G.

Obvestilo: Po zakonu o volilni in referendumski kampanji obveščamo javnost, da v S podeželja.si ne bomo spremljali parla men -tarnih volitev 2011, o njih poročali in jih komentirali. Uredništvo

EKOLOGIJA IN GOZDARSTVO

GOZDOVI OBČUTIJOPODNEBNE SPREMEMBEPodnebne spremembe in njihoveposledice so danes zelo aktualnatema na vseh družbenih področjih,

pomembno pa vplivajo tudi na gozd in gozdarstvo. Glavnepredvidene posledice sprememb podnebja v našem okolju so dvigpovprečnih temperatur ozračja, spremembe v količini in razporeditvipadavin, večja pogostnost naravnih ujm ter pojavov bolezni inškodljivcev. Gozd je sicer prilagodljiv naravni ekosistem, ki se na dolgi rok lahko prilagodi počasnimspremembam okolja. Če pa so te spremembe prehitre in nepredvidljive, ga lahko resno ogrozijo.

S prilagojenim gospodarjenjem z gozdovi lahko ublažimo negativne posledice podnebnih sprememb na gozd ingozdarstvo. Z vprašanjem potrebnih prilagoditev gospodarjenja z gozdovi se danes ukvarja vrsta projektov, mednjimi tudi projekt MANFRED, v katerem sodeluje Zavod za gozdove Slovenije. Med glavne ukrepe prilagojenegagospodarjenja z gozdovi sodijo spremembe drevesne sestave gozdov (v korist drevesnih vrst oziroma njihovihprovenienc), ki so na pričakovane razmere v prihodnosti bolj prilagojene, povečevanje stabilnosti gozdnih sestojevs pravočasnim redčenjem in z oblikovanjem pestre mozaične strukture gozdov, povečevanjeodpornosti gozdov proti boleznim in škodljivcem, oblikovanje mehanizmov za hitro in učinkovitosanacijo posledic naravnih ujm ter za prepre čevanje širjenja bolezni in škodljivcev ter intenzivnejšestrokovno delo z varovalnimi gozdovi, ki bodo pripreprečevanju negativnih posledic nestabilneganaravnega okolja v prihodnosti igrali še posebejpomembno vlogo. Besedilo mag. Andrej Breznikar,

Zavod za gozdove Slovenije

PRIJAZNO DO OKOLJA JE PRIJAZNO DO ČLOVEKA

Več razumevanjaza trajnostnirazvoj in biotskorazno vrstnostpričakujejopodpisnikiDogovora osodelovanju pritrajnostnemrazvoju in biotski raznovrstnosti, ki so ga pod pokro vi -teljstvom Državnega sveta in njenega predsednika mag.Blaža Kavčiča, podpisale zveze društvenih organizacijsredi novembra. Zveze podpisnice sporazuma Lovskazveza Slovenije, Planinska zveza Slovenije, Ribiška zvezaSlovenije, Turistična zveza Slovenije, Čebelarska zvezaSlovenije in Kinološka zveza Slovenije predsta vljajo večkot 250.000 prostovoljcev. Člani teh organizacij prosto -voljsko izvajajo načela trajnostnega razvoja družbe vpraksi, s svojim prizadevnim vsakodnevnim delom.Podpisnice pričakujejo, da bodo povezane dosegle višjoraven razumevanja in spodbud od države. A. J.

Fotog

rafij

a: A

rhiv

ZGS;

Žled

v Br

kini

h let

a 20

09

KATERE BODO NAJ TEMATSKE UČNE POTI

Kmalu bodo znane najboljše tematske poti v letu 2011.Trem najlepše urejenim bo Zavod za gozdove Slovenijeskupaj s Turistično zvezo podelil priznanja na zaključniprireditvi, ki bo 8. decembra 2011. 14 regijskih komisijje v okviru območnih enot Zavoda za gozdove Slovenijeizbralo regijske zmagovalne poti, med njimi pa bo posebnastrokovna komisija skladno z merili razpisa izbralanajboljše tri v Sloveniji. Po navedbah Boruta Debevcaiz Zavoda zagozdoveSlovenije seje vse začeloz gozdnimiučnimi potmipred 30 leti,ki so jihoznačevaligozdarji,danes pa je v Sloveniji že več kakor sto tematskih poti,ki so namenjene izobraževanju, rekreaciji in turizmu vgozdnem prostoru. D. S.

1111

Fotog

rafij

a: A

ndrej

Sch

ara

Fotog

rafij

a: E

. Hab

ič, Z

GS

ZDRAVJE IN PROSTI ČAS

12

MESO ALI NE MESO

Danes se pogosto soočamo z dilemo, ali naj posežemo po

kosu mesa, ki se nam ponuja, ali pa si bomo mogoče s tem

škodili. Ta dilema se postavi že skoraj v Hamletovem slogu:

biti ali ne biti, ko se odločimo poskrbeti za svoje zdravje.

Če parafraziram, si to lahko prevedemo tudi tako: ko bom jedel meso,si bom škodil, kadar pa bom žvečil zelenjavo in vase zlival litrezelenjavnega soka, pa si bom koristil. V trenutku, ko nam začnejo poglavi bloditi tovrstne misli, je najbolje, da takoj poiščemo svojosnovnošolski učbenik biologije. V njem jasno piše: meso je dobervir kakovostnih beljakovin. Beljakovine živalskega izvora vsebujejovse nujne aminokisline, ki jih naše telo potrebuje za svoje optimalnodelovanje. Še posebej za regeneracijo po velikih telesnih naporih inboleznih. V osnovnošolskem učbeniku tudi piše, da se beljakovine izmesa v naših prebavilih razgradijo v aminokisline in te zanimajo našorganizem. Mišicam, jetrom, možganom, imunskim celicam je vseeno,ali bo aminokislina, ki jo tisti trenutek potrebujejo, prišla iz klobase,fižola ali soje. Še najmanj vseeno je prebavilom. Če vanje natlačimozažgane, prepečene, zamaščene, presoljene ali še kako drugačezmrcvarjene oblike mesa ali mesnih izdelkov, bo telo iz njih le težkoin z velikimi napori izvleklo aminokisline. Dokler pa bomo uživalipusto meso v kuhani, dušeni ali celo uparjeni obliki, pa večjih težav nebomo imeli in z majhnim kosom mesa bomo telesu zagotovili doberpaketek aminokislin. Zato, če nimate za vas življenjsko pomembnihetičnih ovir, brez slabe vesti posezite po sendviču s puranjimi prsmi.V sendviču pa naj le bo kašen listek zelenjave!

Svetuje mag. Nada Rotovnik Kozjek, strokovnjakinja za prehrano zOnkološkega inštituta v Ljubljani

IZ ZAKLADNICE NARAVE

ČESEN, krepčilo in učinkovito zdraviloČesen (Allium sativum) se že tisočletja uporablja v zdravilne namenein je eno najučinkovitejših naravnih zdravil za odpravljanje črevesnihzajedavcev ter lajšanje težav z dihanjem in prebavo. Dolgo so ga upo -rabljali le kot zdravilo, šele pozneje se je uveljavil kot začimba. V staremEgiptu je bil tako zelo cenjen, da so ga uporabljali kot denarno valuto.Česen ima širok spekter delovanja, kar pripisujejo več kot 200 biološko aktivnimučinkovinam. Zaradi žveplovih sestavin v eteričnem olju ima česen značilen vonj.Med drugim vsebuje še kalij, kalcij, fosfor, jod, selen, kremenčevo kislino, vitamineskupin B in C ter beljakovine. Česen znižuje krvni tlak, preprečuje nastajanje holesterola vjetrih in znižuje raven škodljivega holesterola. Visok holesterol znižuje česen enako uspešnokot zdravila na recept. Česen zavira nastajanje krvnih strdkov in preprečuje težave s krvnim obtokom, kap,bolezni srca in trombozo. Česen pomaga proti različnim bakterijam, glivicam, virusom in črevesnim zajedavcemin sodi med najučinkovitejše rastlinske antibiotike. Pomaga pri vseh vrstah vnetij, nahodu, gripi ter blaži katar inherpes. Ščiti pred rakom, učinkovito razstruplja, pomlajuje možgane in imunski sistem ter pripomore k ravnotežjučrevesne flore. Pater Ašič navaja, da pomaga pri oslabelosti, vrača zmogljivost in zavira staranje. Ker je česen tako vsestransko koristen, ga uživajte čim več.

Besedilo in fotografija Jožica Polajžer, specialistka za svetovanje v kmetijstvu

PARTNERSTVO INDRUŽINA

Dobrodošli domaSte kdaj zavestno razmišljali, kako je, kopridete domov? S kakšno energijo se vračatev svoj dom? Preseneča me dejstvo, ki gaprepogosto srečujem pri svojem delu, saj sezelo veliko ljudi vrača domov z občutkom,da niso dobrodošli. Kaj se dogaja v družinah,da pride do teh občutkov?Tilen, 16 let: »Ko pridem domov, mami kuha,očija še ni. Mami je redko videti zadovoljna,čeprav se trudi. Ampak jaz vem, da je vsegasita. Ko pridem domov, navadno stoji zapultom in kaj pripravlja, od daleč mi zavpije,naj pospravim za sabo. Ko pridem v kuhinjo,utrujen po osmih urah pouka in sestradan,me najprej vpraša, kako je bilo v šoli, ali semdobil kakšno oceno. Redko se obrne k meni,da bi lahko opazila, kako se v resnici počutim.Ne zanimam je jaz, zanimajo jo samo mojirezultati. Želim si, da bi bil dobrodošel. Dabi bila iskrena do mene glede svojega počutja,da bi me vsaj vprašala, kako sem, kako sepočutim, ali sem lačen ali karkoli, kar bi bilov zvezi z mano.«

Svetujeta dr. Albert Mrgole ter Leonida Mrgole,Zavod Vezal

TURIZEM IN KULINARIKA

TRADICIJA INKAKOVOSTSEVNIŠKIHMESNIN

Sevnica leži ob rekah Saviin Mirni in je del pokrajinePosavja, ki jo bogati izvirnaponudba kulinaričnihdobrot. Znana je tudi pomesnih izdelkih in svežemmesu Kmečke zadrugeSevnica. Sevniška klavnica izdeluje pasterizirane, barjene in suhomesnate izdelke.Joško Kovač, direktor zadruge pravi: »Naša ponudba obsega široko paletoizdelkov, predvsem poznani pa so sevniški salamin, hrenovka, gorenjskaklobasa, prekajeno meso, klasično prekajena šunka, praška šunka, krvavice,pečenice in sveže pakirano meso. Posebnost teh izdelkov je, da so proizvedeniiz domačih surovin brez kon zervansov in so izdelani po klasičnih postopkihproizvodnje. S svojo dejavnostjo zadruga zajema široko območje Posavja,Dolenjsko, Primorsko in Ljubljano z okolico. Največ izdelkov pa tržimopreko lastne distribucijske mreže živilskih trgovin Kmečke zadruge Sevnica.«Sevniške mesnine so pripravljene po klasičnem načinu predelave z uporabotradicionalnih začimb kot so sol, poper in česen ter nimajo drugih dodanihaditivov in konzervansov. Vsebujejo sveže goveje in svinjsko meso slovenskegaporekla. Izdelki se pripravljajo s svežim razsoljevanjem pripravljenih kosovsvinjskega in govejega mesa, sledi nadaljnja obdelava in prekajevanje z bukovimisekanci, katerih dim daje značilno aromo prekajenega mesa in klobas. Zaradi

klasičnih postopkov izdelave jemesne izdelke KZ Sevnica

treba kuhati daljši čas.Sevniško meso in mesneizdelke postrežene vtradicionalni klasičniSlovenski kuhinji lahkoposkusite v gostilni Šeligo v Trebnjem, kjer zakonca Šeligo

dajeta velik poudarek ponudbi slovenske hrane. Poleg malic inostalih obrokov z veseljem pripravita v jesenskem in zimskem

času tradicionalno pojedino s pečenico, krvavico, prekajenimmesom, pečenko, z zeljem in repo po njihovem receptu. S. R.

KOLINE SO DELNAŠE DEDIŠČINE

Čas okoli martinovega, božiča inpred pustom je na Slovenskemtudi čas kolin, domačega praznika,ki mu ponekod pravijo furež,drugod koljerija ali celo prašičjipraznik. Na koline je po navedbahetnologa Janeza Bogataja vezanoobredje, ki je bilo v upodobitvahklanja prašiča znano že v sred-njem veku, hkrati pa ravno kolinepredstavljajo izjemno dediščinoslovenske prehranske in kulina-rične kulture, ki se kaže v zelovelikem številu različnih pre hran- skih izdelkov, katerih posebnostise skrivajo v recepturah in pos -top kih prekajevanja in sušenja.Poglejmo samo klobase:poznamo jih od belih kašnatihdo zasavskih jetrnic, kožaric,krvavic in mulc ter do izjemnekranjske klobase, ki po Bogatajuvelja za kulinarično mojstrovinobrez primere. Škoda pa je, dodajaugledni etnolog, da kulinaričnegabogastva še vedno nismo ustreznozaščitili in kot prepoznavnoznamko ponudili domačim intujim kupcem. D. S.

Naročilo na časopis S PODEŽELJA.SIČe se želite naročiti na brezplačen časopis S PODEŽELJA.SI, izrežite priloženo izjavo in jo pošljite po pošti na naslov: S PODEŽELJA.SI , Zadružna zveza Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana, ali pa se na tiskano ali spletno izdajočasopisa naročite na spletni strani www.spodezelja.si.

IZJAVA: Naročam se na brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI Zadružne zveze Slovenije, zadruge zomejeno odgovornostjo, Ljubljana, Miklošičeva 4, ki jo zastopa direktor Bogdan Štepec.

PODATKI O NAROČNIKU: Ime in priimek: .................................................................................................................................................................................

Naslov (kraj in hišna številka) ..................................................................................................... Poštna številka: ........................ Pošta: ........................................................................

Telefon: ...................................................................... Elektronska pošta: ..........................................................................................................................................................................

Ste član ali delavec zadruge? Katere: .................................................. Datum: ...................................................... Podpis: ...............................................Dovoljujem, da izdajatelj časopisa gornje podatke shranjuje in obdeluje ter jih uporablja za izpolnjevanje naročniškega razmerja in potrebe obveščanja, ki gaizvaja izdajatelj, vse do pisnega preklica privolitve. Obdelava in uporaba osebnih podatkov bosta potekali v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.

DA NE

���������������������������������������������

Fotografija: arhiv KZ Sevnica

PREDSTAVLJAMO

DOMAČE. NAJBOLJŠE!

Slogan Kmetijske zadruge Krka »Domače. Najboljše!«predstavlja več kot 80 let dolgo sodelovanje s kmeti zDolenjske in Bele krajine. Hrana, ki jo s pridnimi rokamipridelajo na tradicionalen način, je znanega porekla, sajizvira iz domačega okolja in ne prepotuje dolgih kilo -metrov do naših trgovin. Rečemo lahko, da pride res znjive do mize.

»Posebej ponosni smo na predelavo in prodajo mesapod lastno blagovno znamko »Dobrote s kmetije «.Predelava poteka v sodobnem obratu na Grabnu priNovem mestu in na Majerju pri Črnomlju. Prisegamona tradicionalen način predelave mesa po preverjenihdomačih recepturah. Mesnine tako zagotavljajo harmonijo

NEKOČ JE BILO …Boltar Marija, po domače Kuharjeva iz Stare Fužine,pri molži cike na planini Ovčariji. Bohinjska cikaje avtohtona pasma govedi, ki je skoraj izumrla vdrugi polovici 19. stoletja. Proces oplemenjevanja

(sicer enobarvnega,rdečerjavegakeltskega goveda)s pincgavskopasmo ji je prineselznačilno belo liso.S cikasto pasmose intenzivnoukvarja Društvoza ohranjanjecikastega goveda,ki je bilo ustanov -ljeno 17. oktobra2010, da bi skr -belo za oživitev,

ohranitev in obnavljanje cikastega goveda. Besedilo Stanislav Čičerov

14

KRIŽANKA

GESLO:__ __ __ __ __ __ Rešitev prejšnje 1 2 3 4 5 6 križanke je EKOSISTEM.

Fotog

rafij

a: D

. Holy

nski

, 197

5,

razg

ledni

co je

založ

ila K

rajev

na sk

upno

st St

ara

Fužin

a

prvovrstnega domačega okusa, kar dokazujejo tudi številnenagrade. Namenjene so zahtevnejšim potrošnikom, kizahtevajo več kot le običajne industrijske izdelke,« praviJanez Kužnik, direktor KZ Krka Novo mesto. Natrgovskih policah zadruge in na policah večjih trgovcev povsej Sloveniji zadruga ponuja poleg mesnin pod blagovnoznamko »Dobrote s kmetije« še domače sadje, zelenjavo,jabolčni sok in znano dolenjsko kapljico – cviček.

P. H.

Fotog

rafij

i KZ

Krka

Nov

o mest

o

Vabimo vas, da aktivno sodelujete pri oblikovanju časopisa S PODEŽELJA.SI s svojimi vsebinskimi predlogi, prav tako lahkopredlagate primere dobre prakse na podeželju, saj bo glasilo tako z vašo pomočjo doseglo svoj namen.

Svoje predloge pošljite na elektronski naslov info@spodezelja.si. Prijetno branje vam želimo!

15

OGLASI

AKTUALNE CENE od 7. do 13. novembra 2011 v EUR

1,59

1,15

1,20

1,25

1,30

1,35

1,40

1,45

1,50

1,55

1,60

1 5 9 13 17 21 25 29 33 37 41 45 49 53

€/kg

k.t.

Klavni prašiči, razred E

0,22

0,10

0,13

0,16

0,19

0,22

0,25

0,28

0,31

0,34

1 5 9 13 17 21 25 29 33 37 41 45 49 53

€/kg

Pšenica

0,31

0,240,250,260,260,270,280,290,300,300,310,32

jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec

€/kg

Mleko

2009 2010 2011

3,49

2,82,9

33,13,23,33,43,53,63,7

1 5 9 13 17 21 25 29 33 37 41 45 49 53

€/kg

k.t.

Mlado pitano govedo, razred R3

LONČARSTVO, FILOVCI

Lončarska vas Filovci je bilaustanovljena leta 2005. Bistvo innamen kompleksa je predstaviti inohraniti kmečko arhitekturo panonskepokrajine ter rokodelske dejavnosti. Poudarek jena lončarstvu kot najpomembnejši pretekli dejavnosti vvasi. Filovci so znani po t. i. črno žgani posodi. Moškiso lončarili za domače potrebe, za prodajo po okoliškihsejmih ter za širšo prodajo in trženje. V 20. stoletju jebilo v Filovcih 74 lončarjev! Obiskovalci si v vasi vohranjenih cimpranih objektih lahko ogledajo stalnorazstavo o lončarstvu v Filovcih, preneseno propadložganjarno iz Bogojine in rekonstrukcijo črne kuhinje skulinarično ponudbo. Ker je lončarstvo primarna dejavnostdružine Bojnec, lahko obiskovalci kupijo tradicionalnein sodobne izdelke tudi v trgovini na domu; prav tako silahko ogledajo izdelavo lončevine na lončarskem vretenu.Več informacij na: Zavod Lončarska vas tel.: 02/547 91 30,muzej@bojnec.com.

Za Slovensko etnološko društvo pripravila: Jelka Pšajd

Filov

ska

solni

ca iz

zbir

ke P

okra

jinsk

ega m

uzeja

Mur

ska

Sobo

ta. F

oto: T

omisl

av V

rečič

KREDITI ZA KMETIJSKO DEJAVNOSTa) krediti v domači valuti

Pribitek na Nespremenljiva6M EURIBOR obrestna mera

do 3 mesecev 4,40 %do 6 mesecev 4,50 %do 12 mesecev 4,80 %do 36 mesecev 2,70 % 6,50 %do 60 mesecev 2,95 % 6,80 %do 72 mesecev 3,00 % 7,00 %do 120 mesecev 3,30 % 7,30 %do 240 mesecev 3,50 %

b) POSEBNA PONUDBA:Setveni/trgatveni/žetveni krediti v domači valuti

Nespremenljivaobrestna mera

do 6 mesecev 4,50 %do 12 mesecev 4,80 %

c) Kredit za vzrejo govedi, drobniceNespremenljiva

obrestna merado 18 mesecev 5,10 %

MALI OGLASIZAŠČITA ZA LEŽIŠČE IZ NARAVNE OVČJEVOLNEPo meri izdelujemo nadvložke oziroma zaščito zaležišče iz prave naravne ovčje volne. Tel. 040 860 165.Naročilo malih oglasov na spletni strani www.spodezelja.si.