podnebne spremembe in trajnostni razvoj: kaj lahko naredimo v šoli?

29
PODNEBNE SPREMEMBE IN TRAJNOSTNI RAZVOJ: Kaj lahko naredimo v šoli? Dr. Darja Piciga Služba Vlade RS za podnebne spremembe Strokovni posvet Izobraževanje in komuniciranje o podnebnih spremembah in trajnostnem razvoju Služba Vlade RS za podnebne spremembe, Ljubljana, 30. marec 2012

Upload: fionn

Post on 11-Jan-2016

66 views

Category:

Documents


0 download

DESCRIPTION

PODNEBNE SPREMEMBE IN TRAJNOSTNI RAZVOJ: Kaj lahko naredimo v šoli?. Dr. Darja Piciga Služba Vlade RS za podnebne spremembe. Strokovni posvet Izobraževanje in komuniciranje o podnebnih spremembah in trajnostnem razvoju Služba Vlade RS za podnebne spremembe, Ljubljana, 30. marec 2012. - PowerPoint PPT Presentation

TRANSCRIPT

Page 1: PODNEBNE SPREMEMBE  IN TRAJNOSTNI RAZVOJ:  Kaj lahko naredimo v šoli?

PODNEBNE SPREMEMBE IN TRAJNOSTNI RAZVOJ:

Kaj lahko naredimo v šoli?

Dr. Darja PicigaSlužba Vlade RS za podnebne spremembeStrokovni posvet Izobraževanje in komuniciranje o podnebnih spremembah in trajnostnem razvoju Služba Vlade RS za podnebne spremembe, Ljubljana, 30. marec 2012

Page 2: PODNEBNE SPREMEMBE  IN TRAJNOSTNI RAZVOJ:  Kaj lahko naredimo v šoli?

VSEBINA  

Podnebne spremembe in energetska kriza kot globalni izziv in priložnost za razvoj.

Primeri projektov in učnih gradiv

Cilji, načela in nujni ukrepi vzgoje in izobraževanja o podnebnih spremembah in trajnostnem razvoju.

Page 3: PODNEBNE SPREMEMBE  IN TRAJNOSTNI RAZVOJ:  Kaj lahko naredimo v šoli?

Naraščanje prebivalstva

GLOBALNI

IZZIVI?

Naraščanje prebivalstva

Podnebne spremembe

Presenečenja

Ekosistem- ske izgube

Dr. Lučka Kajfež Bogataj:

Page 4: PODNEBNE SPREMEMBE  IN TRAJNOSTNI RAZVOJ:  Kaj lahko naredimo v šoli?

 

GLOBALNI

IZZIVI?

Dr. Darja Piciga: VIZIJA NIZKOOGLJIČNE PRIHODNOSTI: UČEČA SE SLOVENIJA. Mednarodna konferenca EDUvision, Ljubljana, 1.12.2011.

Podnebne spremembeTerorizemEkonomska globalizacijeSpremembe v deluMigracijeDružbene delitveFinančne krizeRevolucije, vojne OnesnaževanjeItd. ….

FINNISH NATIONAL BOARD OF EDUCATIONIrmeli Halinen: CURRICULUM DESIGN:

LESSONS FROM FINLANDOur world is so confusing

Page 5: PODNEBNE SPREMEMBE  IN TRAJNOSTNI RAZVOJ:  Kaj lahko naredimo v šoli?

ABCDE: Pet velikih trendovDr. Žiga Turk, predstavitev na Odboru za izobraževanje, znanost,

kulturo, šport in mladino, 7.2.2012

 A vtomatizacija ter izobilje hrane, industrijskih izdelkov in

informacij

B RICs in globalizacija

C Klimatske spremembe in energetika

D emografske spremembe

E tehnologije

Viri rešitev: SONCE in GLAVA in SRCA ljudi.

Ljudje: kvantiteta, kvaliteta, priložnosti zanje.

TALENTI

Page 6: PODNEBNE SPREMEMBE  IN TRAJNOSTNI RAZVOJ:  Kaj lahko naredimo v šoli?

Vsako uro pošljemo

v zrak 4 Mt CO2

ABCDE: Pet velikih trendov – povezano s podnebnimi spremembami in TR

Avtomatizacija ter izobilje hrane, industrijskih izdelkov in informacij

Page 7: PODNEBNE SPREMEMBE  IN TRAJNOSTNI RAZVOJ:  Kaj lahko naredimo v šoli?

18.000 zavrženih mobilcev (v eni uri)

24 milijonov plastičnih steklenic odloženih na smetišča (v eni uri)

13 milijonov odvrženih pločevink (v eni uri)

44 milijonov zavrženih plastičnih vrečk (v eni uri)

Ahii

Page 8: PODNEBNE SPREMEMBE  IN TRAJNOSTNI RAZVOJ:  Kaj lahko naredimo v šoli?

BRICs in globalizacija

BRICs= Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska

Page 9: PODNEBNE SPREMEMBE  IN TRAJNOSTNI RAZVOJ:  Kaj lahko naredimo v šoli?

BDP po državah 2002

23024826828234741141445247751563765071611811237141015521976

397910417

Sw edenBelgium

Sw itzerlandTaiw anRussia

AustraliaNetherlands

BrazilSouth Korea

IndiaMexico

SpainCanada

ItalyChina

FranceUnited Kingdom

GermanyJapan

United States

2.5%

1.9% 1.8%2.1% 2.2%

2.9%2.4%

-0.1%

9.5%

5.6%

0.9%1.3% 1.3%

1.8% 2.0%

2.6%

4.2%

5.6%

7.7%

8.5%

-1%

1%

2%

3%

4%

5%

6%

7%

8%

9%

10%

Japa

n

Italy

Ger

man

y

Fran

ce

UK US

Braz

il

Russ

ia

China India

Historical (1980-2002) Goldman Sachs (2000-2050)

Rast BDP: zgodovinska (1998 – 2002) in napoved Goldman Sachs (2000 – 2050)

2185

3297

3816

3919

5367

5596

6092

30209

35067

43926

Italy

France

Germany

UK

Russia

Brazil

Japan

India

US

China

BDP po državah 2050 (napoved Goldman Sachs)

WILL INDIA BECOME AN ECONOMIC SUPERPOWER, DOES IT MATTER & WHAT MIGHT

PREVENT IT? Stephen Howes, Lead Economist (India), World Bank, March 2005

BRICs in globalizacija

Page 10: PODNEBNE SPREMEMBE  IN TRAJNOSTNI RAZVOJ:  Kaj lahko naredimo v šoli?

IPCC: scenariji koncen-tracij CO2

Da bi imeli 50% verjetnost stabilizacije pri 2 C (zeleni scenarij), moramo glo-balne izpuste do 2050 znižati za 50%, pri tem pa razvite države za 80 do 95 %.

C Klimatske spremembe in energetika

Page 11: PODNEBNE SPREMEMBE  IN TRAJNOSTNI RAZVOJ:  Kaj lahko naredimo v šoli?

D emografske spremembeŠtevilo prebivalcev s terciarno izobrazbo

National Populations with Tertiary Education (2000-2100)

-

100

200

300

400

500

600

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050 2055 2060 2065 2070 2075 2080 2085 2090 2095 2100Years

Popu

lation

(mill

ions

)

India China USA EU25 Japan Russia Brazil

Indija-Kitajska-EU

Indija-Kitajska-ZDA

Aromar Revi. Exploring Pathways for India and China in the 21st Century. 30th April 2007. Work in progress. Do not cite. www.ifs.du.edu/assets/documents/reviifsindiachina.ppt

Page 12: PODNEBNE SPREMEMBE  IN TRAJNOSTNI RAZVOJ:  Kaj lahko naredimo v šoli?

E tehnologije: Pametna omrežja  

 

Referenčni model

Elementi:

Page 13: PODNEBNE SPREMEMBE  IN TRAJNOSTNI RAZVOJ:  Kaj lahko naredimo v šoli?
Page 14: PODNEBNE SPREMEMBE  IN TRAJNOSTNI RAZVOJ:  Kaj lahko naredimo v šoli?

 

spreminjanje vedenj in ravnanj

posameznikov, družbenih =

skupin, institucij in sistemov 

učenje učenje na individualni

in družbeni ravni

 

Globalni izzivi v kontekstu družbe znanja zahtevajo tako korenite spremembe v mišljenju in ravnanju

posameznikov in družb, kot najbrž še nikoli doslej v zgodovini človeštva.

Učenje za kakšno prihodnost?Učenje česa?

 

Page 15: PODNEBNE SPREMEMBE  IN TRAJNOSTNI RAZVOJ:  Kaj lahko naredimo v šoli?

»Vizija nizkoogljične družbe za Slovenijo leta 2050

je vzajemno povezana in vključujoča nizkoogljična

družba z odličnim gospodarstvom ter

kakovostjo življenja, prostora in naravnega okolja.«

(Vizija - Osnutek Strategije prehoda Slovenije v nizkoogljično družbo do leta 2050, Podnebne strategije

SVPS, september 2011 – www.svps.gov.si)

in se ob tem razvija !

Page 16: PODNEBNE SPREMEMBE  IN TRAJNOSTNI RAZVOJ:  Kaj lahko naredimo v šoli?

Horizontalne strategije

Inovacije in izobraževanje

Uvedba novih tehnologij, netehnoloških sprememb in inovacij ali družbenih in podjetniških inovacij (kot so institucionalne, infrastrukturne in inovacije življenjskega sloga): pospešen proces inoviranja in uvajanja novih tehnologij in pristopov v prakso. K zagotavljanju kadrovskih potencialov za prehod v nizkoogljično družbo bo prispevalo vzgoja, izobraževanje in usposabljanje za celostno načrtovanje in izvajanje ukrepov na področju podnebnih sprememb in trajnostnega razvoja. Sistematične priprave na vseh področjih in na vseh ravneh.

Lokalna in regionalna pobuda

Dobro in participatorno načrtovanje ukrepov na lokalni ravni omogoča integracijo različnih sektorskih ciljev in daje multifunkcionalne rezultate.

Ozaveščanje in komunikacija

S kakovostnim informiranjem in ozaveščanjem javnosti želimo prispevati k vzgoji ozaveščenega potrošnika in proizvajalca, spreminjanju pričakovanj v smislu uravnoteženih ciljev družbenega, okoljskega in gospodarskega razvoja, poznavanju možnosti, upoštevanju ukrepov in podpori za prehod v nizkoogljično družbo. Sodelovanje deležbikov in javnosti.

Aktivna vloga v mednarodni skupnosti

Sodelovanje z državami v razvoju bo imelo pozitivne razvojne in politične učinke tako za partnerske države kot za Slovenijo in slovenska podjetja.

Page 17: PODNEBNE SPREMEMBE  IN TRAJNOSTNI RAZVOJ:  Kaj lahko naredimo v šoli?

Slovenija ima številne prednosti in odlične priložnosti, na katerih lahko utemelji

strategijo zelene rasti z zniževanjem emisij TGP in prilagajanja na učinke podnebnih sprememb 

Kot majhno, odprto, izvozno usmerjeno gospodarstvo

z dokaj dobro izobrazbeno strukturo in

ohranjenim naravnim okoljem

ima relativno ugoden izhodiščni položaj

za prehod v nizkoogljično družbo.

  Osnutek Strategije prehoda Slovenije v nizkoogljično družbo do leta 2050

Page 18: PODNEBNE SPREMEMBE  IN TRAJNOSTNI RAZVOJ:  Kaj lahko naredimo v šoli?

Tudi v šolstvu: primeri dobre prakse in

učna gradiva, ki že obstajajo:

Okoljska vzgoja kot vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj, priročniki (Okoljska vzgoja, Razmišljamo in delujemo trajnostno, …), Ekošola kot način življenja, Slovenski E-forum, Šolska energetska mreža, Živi preprosto in solidarno - v smeri podnebne pravičnosti (Slovenska Karitas), Okolju prijazna šola in vrtec (Planet Zemlja), Slovenska mreža zdravih šol – SMZŠ, društvo Focus, Koledar prof. Gamsa o podnebnih spremembah, taborniki, Umanotera, Šola otrokovih pravic (UNICEF), UNESCO šole, InCo Junior, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Eko sklad, društvo Humanitas, energetska podjetja, Inštitut za trajnostni razvoj, CRP projekt Didaktični pristopi k VITR in spletna stran http://www.vitr.si/, Revija “Trajnostni razvoj v šoli in vrtcu”, GLOBALNO UČENJE (SLOGA, MZZ), …

Page 19: PODNEBNE SPREMEMBE  IN TRAJNOSTNI RAZVOJ:  Kaj lahko naredimo v šoli?

Tudi v šolstvu - II

Gradiva in akcije Evropske komisije -

kampanja Change: kako lahko vplivate na podnebne spremembe (tudi v slovenščini):http://ec.europa.eu/environment/climat/campaign/index_sl.htm

http://ec.europa.eu/clima/sites/campaign/pdf/weather_sl.pdf

Page 20: PODNEBNE SPREMEMBE  IN TRAJNOSTNI RAZVOJ:  Kaj lahko naredimo v šoli?

Tudi v šolstvu - III Gradiva in akcije Evropske komisije –Intelligent Energy Europe….

Vseevropsko tekmovanje mladih za večjo

energetsko učinkovitost

Page 21: PODNEBNE SPREMEMBE  IN TRAJNOSTNI RAZVOJ:  Kaj lahko naredimo v šoli?

Tudi v šolstvu – IV

Page 22: PODNEBNE SPREMEMBE  IN TRAJNOSTNI RAZVOJ:  Kaj lahko naredimo v šoli?

Tudi v šolstvu – V

Priročnik posodobitve pouka v gimnazijski praksi: Okoljska vzgoja kot vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj, Zavod RS za šolstvo, 2011

http://www.konzorcij-bss.bc-naklo.si/mod/resource/view.php?id=189

Page 23: PODNEBNE SPREMEMBE  IN TRAJNOSTNI RAZVOJ:  Kaj lahko naredimo v šoli?

Tudi v šolstvu – VI

RAZMIŠLJAMO IN DELUJEMO TRAJNOSTNOPriročnik za vključevanje vsebin trajnostnega razvoja v izobraževanjeAvtorji: Andrej Klemenc, dr. Tatjana Resnik Planinc, dr. Mimi Urbanc, Helena Vičar Potočnik, Maja Blejec, Tomaž Dintinjana, Danuša ŠkapinCenter RS za poklicno izobraževanje, 2010http://www.cpi.si/mednarodno-sodelovanje/ess/kakovost-in-prepoznavnost/zakladnica-znanja/trajnostni-razvoj.aspx 

Page 24: PODNEBNE SPREMEMBE  IN TRAJNOSTNI RAZVOJ:  Kaj lahko naredimo v šoli?

STRATEGIJA KOMUNICIRANJA IN IZOBRAŽEVANJA O PODNEBNIH SPREMEMBAH IN TRAJNOSTNEM RAZVOJU DO LETA 2050

(Osnutek, 6. februar 2012, www.svps.gov.si) Zelena Slovenija, učeča se družba

CILJI: Programi vzgoje, izobraževanja in usposabljanja: Zagotoviti kadrovske potenciale za prehod v nizkoogljično družbo in družbo trajnostnega razvoja - kakovost in količino znanja, druge kompetence za zeleno rast (kot osnovnega mehanizma za zniževanje emisij TGP) in za prilagajanje na učinke podnebnih sprememb.

 

Informiranje in ozaveščanje javnosti: – za vzgojo ozaveščenega potrošnika in proizvajalca, – spreminjanje pričakovanj v smislu uravnoteženih ciljev

družbenega, okoljskega in gospodarskega razvoja, – poznavanje možnosti, upoštevanje ukrepov in podpora za

prehod v nizkoogljično družbo.  

Zagotoviti najširše sodelovanje deležnikov in javnosti v procesu načrtovanja in izvajanja ukrepov blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje.

•  

Page 25: PODNEBNE SPREMEMBE  IN TRAJNOSTNI RAZVOJ:  Kaj lahko naredimo v šoli?

Strategija vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj UNECE, 2005 – Smernice VITR, 2007NAČELA:

• Obravnavanje etične razsežnosti – odgovornost, enakopravnost, spoštovanje človekovih pravic …

• Integrativnost elementov VITR (okoljska, gospodarska in družbena dimenzija TR) in celostni pristop.

• Uporaba sistemskega, kritičnega in ustvarjalnega mišljenja; od lokalnih do svetovnih okvirov; to je temeljni pogoj za delovanje za trajnostni razvoj.

• VITR kot vseživljenjski proces.• Prežemanje z izkušnjami iz življenja in dela zunaj učilnice. Dialog

med učenci, dijaki in študenti ter oblastjo in civilno družbo. • Spoštovanje, razumevanje in upoštevanje različnih kultur ter hkrati

ohranjanje tradicionalnega znanja. • Razvoj kulture medsebojnega spoštovanja, sodelovalnega učenja.

Sodelovalno partnerstvo.

STRATEGIJA KOMUNICIRANJA IN IZOBRAŽEVANJA O PODNEBNIH SPREMEMBAH IN TRAJNOSTNEM

RAZVOJU DO LETA 2050 (Osnutek)

Page 26: PODNEBNE SPREMEMBE  IN TRAJNOSTNI RAZVOJ:  Kaj lahko naredimo v šoli?

Strategija komuniciranja in izobraževanja o podnebnih spremembah in trajnostnema razvoju do leta 2050 –

Dodatna NAČELA k VITR UNECE:

Graditev na obstoječem (dobre prakse, gradiva, dokumenti, …) sinergije in širitev na celoten sistem/populacijo

Dobre prakse iz realnega življenja

Večnamenskost: hkrati dosegati več ciljev (tako okoljskih kot gospodarskih in družbenih)

Podnebne spremembe kot razvojna priložnost učenje o URE in OVE kot naložba za prihodnost – za šole in učitelje, za učence in starše!

Spodbujanje inovativnosti in podjetništva

Vzgoja in izobraževanje SONCE

o podnebnih spremembah IN GLAVA

trajnostnem razvoju

SRCE

STRATEGIJA KOMUNICIRANJA IN IZOBRAŽEVANJA O PODNEBNIH SPREMEMBAH IN TRAJNOSTNEM

RAZVOJU DO LETA 2050 (Osnutek)

Page 27: PODNEBNE SPREMEMBE  IN TRAJNOSTNI RAZVOJ:  Kaj lahko naredimo v šoli?

ZAGOTAVLJANJE KADROVSKIH POTENCIALOV ZA PREHOD V NIZKOOGLJIČNO DRUŽBO IN ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ:

USMERITVE ZA IZVAJANJE UKREPOV

• Nadgraditi in posodobiti (»ozeleniti« v smislu VITR) sistem nacionalnih poklicnih kvalifikacij, kataloge znanj in vzgojno-izobraževalne programe oz. kurikule (tako v splošnem kot v strokovnem izobraževanju): vgrajevanje tem nizkoogljičnega prehoda v vse ustrezne predmete, programe in smeri, pa tudi oblikovanje in izvajanje posebnih programov in predmetov, raznoliki didaktični pristopi in učna gradiva, …

• Vzpostaviti nove programe itd. za nove poklice. • Usposabljanje za zelena delovna mesta in naloge za brezposelne

osebe in za prestrukturiranje. • Drugi ukrepi (štipendijske sheme, izobraževanje izobraževalcev, stalno

izpopolnjevanje strokovnjakov in odločevalcev, vzpostavitev shem za usposabljanje za mala podjetja, …)

STRATEGIJA KOMUNICIRANJA IN IZOBRAŽEVANJA O PODNEBNIH SPREMEMBAH IN TRAJNOSTNEM

RAZVOJU DO LETA 2050 (Osnutek)

Page 28: PODNEBNE SPREMEMBE  IN TRAJNOSTNI RAZVOJ:  Kaj lahko naredimo v šoli?

ZAGOTAVLJANJE KADROVSKIH POTENCIALOV ZA PREHOD V NIZKOOGLJIČNO DRUŽBO IN ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ: USMERITVE ZA IZVAJANJE UKREPOV - II

• Vsebinsko uravnotežen in kakovosten program obkurikularnih dejavnosti izobraževanja mladih o problematiki podnebnih sprememb in trajnostnem razvoju.

• Nadaljevanje uspešnih projektov in delovanja mrež v šolski sferi, s poudarkom na vzpostavljanju sinergij med njimi ter njihovem vključevanju v kurikul, kot je nadaljevanje in nadgradnja projekta U4energy.

• Vzpostavitev arhiva projektov v e-obliki in priprava gradiv za e-izobraževanje na področju podnebnih sprememb in nizkoogljične družbe na vseh stopnjah, priprava preglednih seznamov za dostop do njih in promocija le-teh.

• in drugi ukrepi ….

STRATEGIJA KOMUNICIRANJA IN IZOBRAŽEVANJA O PODNEBNIH SPREMEMBAH IN TRAJNOSTNEM

RAZVOJU DO LETA 2050 (Osnutek)

Page 29: PODNEBNE SPREMEMBE  IN TRAJNOSTNI RAZVOJ:  Kaj lahko naredimo v šoli?

Najlepša hvala za pozornost!

Več informacij, e-novice:

• www.svps.gov.si

Koledar prof. Gamsa …