podolžni rečni profil in ravnotežno stanje

8/16/2019 Podolžni rečni profil in ravnotežno stanje

http://slidepdf.com/reader/full/podolzni-recni-profil-in-ravnotezno-stanje 1/27

1

PODOLŽNI REČNI PROFIL IN RAVNOTEŽNOSTANJE



2

• Pod vplivom sile teže tečepadavinska voda po pobočjihnavzdol in se postopoma

zbira v potoke, ti pa sepraviloma stekajo v druge

potoke ali reke, jezera in

nazadnje v morje.

• Hkrati s tokom opravlja voda

geomorfno delo, za katero

porablja del svoje potencialne

energije po naslednjem

pravilu:

• 1. najprej za lastni tok

• 2. preostanek za prenos

različnega materiala (plavja) vraztopini, suspenziji, pesek,

prod

• 3. preostanek preostanka

lahko porabi za erozijsko

delovanje



3

• Ena splošnih značilnosti tekočih voda jepodolžni rečni profil konkavne oblike:

• – največji strmec v povirju

• – najmanjši strmec tik pred izlivom



4

Zakaj nastane takšen podolžni profil?

• Z združevanjem manjših voda v večje se povečujeta rečni pretok in

vlažni profil, hkrati pa se vse manjši delež energije porablja zapremagovanje trenja (notranjega trenja, trenja z dnom in bregovi) ter

prenos materiala (vse manjši delci), tako da ima reka v smeri navzdolvse "manjšo porabo energije". Zaradi tega je za njen tok potreben vse

manjši strmec in tako nastane značilni konkavni podolžni profil.

• Hkrati se po toku navzdol zmanjšuje tudi velikost delcev, zaprenašanje manjših delcev pa je potrebno manj energije.



5

Erozijska baza

• Erozijska baza je najnižja višina, do katere lahko reka na določenem

odseku erozijsko deluje. Razlikujemo:• – lokalna erozijska baza (vsaka točka na rečnem toku je lokalna

erozijska baza za više ležeči del porečja)

• – absolutna erozijska baza (teoretično je to srednja morska gladina)



6

DVE RAZLAGI PODOLŽNEGA REČNEGA PROFILA

(po Davisu in sistemski teoriji)

• Po Davisovi teoriji o cikličnem razvoju reliefa naj bi bil konkavnipodolžni rečni profil končni rezultat geomorfnega delovanja rek in daveč kot toliko reka ne more erodirati. Zaradi tega so to krivuljoimenovali erozijska terminanta.

• Velike reke se takšni krivulji zares močno približajo, povsem pa jo nobena nedoseže, saj se morajo neprestano prilagajati spremenjenim zunanjimokoliščinam. Po Davisu naj bi bila njena oblika odvisna samo od prvotneizoblikovanosti zemeljskega površja (pred tektonskim dvigom) in od erozijskebaze (npr. se spreminja ali ne).

• Takšno pojmovanje danes ne velja več. Reke zdaj pojmujemo kot odprtesnovne sisteme, skozi katere se premikajo voda in gradivo, ki ga voda

prenaša s sabo (plavje).



7

DINAMIČNO RAVNOVESJE IN ENAKOMERNO STANJE

• Kot odprti sistemi so reke bodisi v DINAMIČNEM RAVNOVESJU z

okolico (zunanjimi dejavniki), ali pa takšno ravnovesje poskušajovzpostaviti. To dosegajo tako, da SE STRMEC REKE, ŠIRINA,GLOBINA IN DRUGE ZNAČILNOSTI REČNE STRUGEPRILAGAJAJO POVPREČNI KOLIČINI VODE IN PLAVJA.

• Takšno prilagajanje omogoča reki, da dolgoročno vzdržujeravnovesje med erozijo in akumulacijo, tako da v strugi niti

bistveno ne erodira niti ne odlaga.

• V skrajni fazi teoretično deluje pravzaprav kot cev, skozi kateropoteka tok vode in plavja, a to nanjo bistveno ne vpliva: iznos

vode in plavja = vnosu. Tedaj govorimo o ENAKOMERNEM

STANJU, četudi v takšnem stanju delujejo nešteti in zelo zapletenimehanizmi prilagajanja spremembam zunanjih spremenljivk.

• Primer: Prodišča in peščine so v rekah vedno na istem mestu, čeprav seob skoraj vsaki večji vodi zamenja material, iz katerega so zgrajeni. Če sezunanje razmere bistveno ne spremenijo, je takšno stanje v bistvu

neodvisno od časa.



8

• Po Davisovi teoriji je bilo takšno enakomerno stanje možno le, ko se je reka bolj ali manj približala erozijski terminanti, sicer pa ne. Danes

poznamo določene izjeme, npr. reke v ekvatorialnem pasu in mordatudi na krasu. Te zaradi prevlade kemičnega preperevanja nimajo

orodja, s katerim bi erodirale.• Kjer se tudi zunanje okoliščine že milijonletja niso spremenile

(ekvatorialno podnebje, brez tektonskih premikov) so reke

"zamrznile" v enakomerno stanje, daleč vstran od uravnanegaprofila. Primeri: reke s stopnjami v severni in severozahodni

Avstraliji, Gvajanskem višavju, severnem delu Brazilskega višavja,

Kongovski kotlini.



9

Viktorijini slapovi (Zambija)



10

• Po mnenju mnogih sedanjih proučevalcev rek in v skladu s sistemskoteorijo je takšna enotna krivulja podolžnega rečnega profila zgoljmiselni konstrukt.

• V resnici naj bi bil podolžni rečni profil le vsota podolžnih profilovodsekov. Vsak odsek poskuša pač v skladu z zunanjimi okoliščinamiposredovati od zgoraj dobljeno vodo ter gradivo v njej navzdol in se v

skladu s to "zahtevo" neprestano prilagaja.

• Načelno "vsak odsek skrbi samo zase in ga ne briga niti, kaj je zgoraj,niti spodaj". Zato so med oseki zelo pogoste nepravilnosti v

podolžnem rečnem profilu (npr. slapovi in brzice).



11

PRILAGAJANJE REK SPREMEMBAM ZUNANJIH OKOLIŠČIN

• Neprestano spreminjanje zunanjih okoliščin povzroča, da se tudi značilnostirek stalno spreminjajo, in sicer v smeri, da bi bilo spet doseženo določenoravnotežno stanje. Zaradi drugačnih okoliščin je novo doseženo ravnovesjepraviloma drugačno od prvotnega.

• Za takšno prilagajanje imajo reke več možnosti:

• 1. spreminjanje podolžnega rečnega profila

• 2. spreminjanje širine struge

•

3. spreminjanje globine struge• 4. spreminjanje dolžine toka (meandriranje)

• 5. spreminjanje hitrosti vodnega toka

• Primer: Povečanje množine vode

• V reki, ki je bila v enakomernem stanju, so bili strmec, širina in globina struge,

izoblikovanost dna struge, vijugavost reke idr. prilagojeni takratni množinivode. Ko se množina vode zaradi zunanjih okoliščin spremeni, te značilnostinikakor ne morejo ostati enake, saj lahko reka z večjo množino vode istokoličino materiala prenese z manjšo hitrostjo. Več možnih prilagoditev:

• – spremeni globino in širino struge

• – strmec zmanjša z erozijo

• – strmec zmanjša s povečanjem dolžine (meandriranjem)



12

PRILAGAJANJE REK DOLGOROČNIM SPREMEMBAM

• Reke se morajo neprestano prilagajati najrazličnejšim kratkoročnim

nihanjem vodnega pretoka in drugim spremembam. Polegkratkoročnih imamo tudi dolgoročnejše spremembe, npr. ledenedobe.

• – v zgornjem toku je na odpornejši kamnini nastal slap. Tu bo dolgo

povečana erozija, dokler se reka ne bo uspela vrezati dovoljgloboko in izravnati nepravilnosti

• – v spodnjem toku je za čelnimi morenami nastalo ledeniško jezero,

v katerem bo več tisočletij potekala akumulacija, dokler ne bokotanja zapolnjena ali pregrada prebita ter nepravilnost v strmcu

izravnana.



13



14

Kokra pod Jezerskim



15



16



17

• V podolžnem profilu je rečna struga sestavljena iz globljih in plitvejših delov.Praviloma na zavojih so globlji odseki (bliže zunanjemu bregu), niže navzdol soplitvejši deli. Za te dele je značilno nasipanje v obliki nizkih pregrad počez čez strugo.

• Nekdaj so bila takšna mesta zelo pomembna kot prehodi čez reke, kjer je bilo možnoreko prebresti.



18

SEDANJE REKE PO SVETU

• Reka lahko doseže enakomerno stanje v večjem delu svojega toka le vokoljih, kjer so zunanje okoliščine že milijonletja bolj ali manj stabilna.

• S klimatskega vidika so to ekvatorialna območja, kjer že vse odmezozoika ni bilo bistvenih klimatskih sprememb.

• S tektonskega vidika so to območja na kratonih in ploščah, kjer ni

bistvenejših radialnih tektonskih premikov, npr. Ruska plošča, j. deliOsrednjega nižavja v ZDA, Pampe v Argentini. (spodaj reka Zambezi)



19

Jangce (Kitajska)



20

Reka Athabasca (Kanada)



21

Reka Ren



22

SEDANJE REKE PO SVETU

• V Evropi večina rek nima uravnoteženega podolžnega profila, saj so si

velike klimatske spremembe v pleistocenu sledile prehitro (spremembe podnebja, rastja, nihanja morske gladine) in za dosego

enakomernega stanja nikoli ni bilo dovolj časa. Približno enakomernostanje je doseženo ponekod v spodnjem toku večjih evropskih rek, vzgornjih delih so velike nepravilnosti v podolžnem profilu (menjavanjestopenj, brzic in mirnih odsekov). (Spodaj reka Sena v Parizu)



23

• Slovenija

• Vse naše reke so hudourniki, razen na krasu.

• Zaradi tektonskih premikov, velikih sprememb v pleistocenu in 12.000

letih holocena mnogi hudourniki še niso dosegli niti dinamičnega

ravnovesja z okolico in zato pogosto delujejo izrazito "razdiralno" (zvidika človeka, ne z vidika narave). Potem je tu še človek s posrednimiin neposrednimi posegi vanje ...



24

Sava na Ljubljanskem polju



25



26Kosca pri Višnji Gori



27Stržen na Cerkniškem polju

podolžni rečni profil in ravnotežno stanje

Documents