podzemeljske vode
TRANSCRIPT
8/16/2019 Podzemeljske vode
http://slidepdf.com/reader/full/podzemeljske-vode 1/47
8/16/2019 Podzemeljske vode
http://slidepdf.com/reader/full/podzemeljske-vode 2/47
8/16/2019 Podzemeljske vode
http://slidepdf.com/reader/full/podzemeljske-vode 3/47
8/16/2019 Podzemeljske vode
http://slidepdf.com/reader/full/podzemeljske-vode 4/47
8/16/2019 Podzemeljske vode
http://slidepdf.com/reader/full/podzemeljske-vode 5/47
Kolikšen del sladke vode predstavlja podzemna vodav planetarnem merilu?
Ter koliko reke in jezera?
8/16/2019 Podzemeljske vode
http://slidepdf.com/reader/full/podzemeljske-vode 6/47
8/16/2019 Podzemeljske vode
http://slidepdf.com/reader/full/podzemeljske-vode 7/47
Podzemna voda se obnavlja bistveno počasneje kot
površinska.
Koliko znašajo zaloge površinskih voda v Sloveniji?
Q = q × F = 0,027 m3/s/km2 × 20.230 km2 ≈ 550 m3 /s
Zaloge podzemnih voda (skalne in talne) v Sloveniji
pa znašajo “le” 50,4 m3 /s.
Podzemne vode se premikajo bistveno počasneje
kot površinske; površinske lahko merimo v km/h,podzemne pa navadno v m/dan.
8/16/2019 Podzemeljske vode
http://slidepdf.com/reader/full/podzemeljske-vode 8/47
Vsa podzemna voda atmosferskega izvora se imenuje
vadozna voda (večina).
Manjši del podzemne vode se pojavlja kot juven ilna voda, ki je vulkanskega izvora => spajanje O2 in H pod
vplivom visokih temperatur in pritiska.
Nadalje se podzemna voda deli na:
skalno – voda v razpokah in votlinah (razpoklinska
poroznost, kraška razpoklinska poroznost),
talno – v sipkem gradivu nad neprepustno kamnino
(medzrnska oz. intergranularna poroznost).
8/16/2019 Podzemeljske vode
http://slidepdf.com/reader/full/podzemeljske-vode 9/47
20 %
33 %
14 %
33 %
Najmanj izdatni so vodonosniki na katerih kamninah?
magmatske in metamorfne,
peščenjak, lapor, fliš …
8/16/2019 Podzemeljske vode
http://slidepdf.com/reader/full/podzemeljske-vode 10/47
20 %
33 %
14 %
33 %
Vodonosniki z medzrnsko poroznostjo
Prodno-peščene aluvialne zapolnitve tektonskih udorin obnaših največjih rekah (Sava, Drava, Mura, + Savinja, Soča,Vipava, …).
Kljub relativno majhni površini prispevajo 18,8 m3/s oz.
slabih 37 % zalog podzemne vode in so najizdatnejši:
Kranjsko-Sorško polje – 5,1 m3/s,
Ljubljansko polje – 4,6 m3/s,
Krško-Brežiško polje – 1 m3
/s,sipki nanosi v porečju Drave – 5,4 m3/s,
sipki nanosi v porečju Mure – 1,4 m3/s,
sipki nanosi v porečjih Savinje, Sotle, Soče in obalnega območja – 1,4 m3/s.
8/16/2019 Podzemeljske vode
http://slidepdf.com/reader/full/podzemeljske-vode 11/47
20 %
33 %
14 %
33 %
Vodonosniki s kraško razpoklinsko poroznostjo
V apnenčastih in deloma dolomitnih plasteh, ki so zaraditektonskih premikanj zdrobljene in kasneje zakrasele.
So manj izdatni kot vodonosniki z medzrnsko poroznostjo in
izdatnejši od vodonosnikov z razpoklinsko poroznostjo.
Vodonosniki z razpoklinsko poroznostjo
Vodonosniki iz peščenjaka, laporja, dolomita, magmatskih,metamorfnih kamnin …
Vodonosniki s kraško in razpoklinsko poroznostjo hranijo
31,6 m3
/s oziroma dobrih 63 % podzemnih zalog vode.
8/16/2019 Podzemeljske vode
http://slidepdf.com/reader/full/podzemeljske-vode 12/47
8/16/2019 Podzemeljske vode
http://slidepdf.com/reader/full/podzemeljske-vode 13/47
Prenikanje padavinske vode je odvisno od:
padavin (količina, oblika in razporeditev),
vegetacije (↓odtekanje, a ↑izhlapevanje)
lastnosti prsti in prepereline (sestava, poroznost),
lastnosti matične podlage (prepustnost za vodo,
prepokanost, prevotljenosti kamnine),
reliefa (strm relief ↑odtekanje in ↓prenikanje),
8/16/2019 Podzemeljske vode
http://slidepdf.com/reader/full/podzemeljske-vode 14/47
Plasti v medzrnskem
vodonosniku
Aeracijska ali nezasičena cona
plast prepustnih sedimentov nad
gladino talne vode. Večinomavsebuje le higroskopsko in
kapilarno vodo, občasno v njej tudipadavinska (gravitacijska voda).
Plast zasičenosti z vodo
plast pod “stalno” gladinopodtalnice.
8/16/2019 Podzemeljske vode
http://slidepdf.com/reader/full/podzemeljske-vode 15/47
Plasti v kraškem
vodonosniku
Vadozna cona …
Območje navpičnegaodtekanja vode po
razpokah kraške kamnine.
Freatična cona …
Območje podpiezometričnim nivojem,kjer so vsi prostori v
kamnini stalno zapolnjeni
z vodo. Značilno jesifonsko pretakanje vode.
8/16/2019 Podzemeljske vode
http://slidepdf.com/reader/full/podzemeljske-vode 16/47
Gladina podzemne vode (1/2)
V kraških vodonosnikih gladina podzemne vode ni povsod
sklenjena, medtem ko v medzrnskih je.
Višina talne vode je v grobem navadno ublaženi odrazreliefa – Hidroizohipsa => ?
V medzrnskih vodonosnikih se podzemna voda premika z
območij z višjo proti območjem z nižjo gladino vode =>pravokotno na hidroizohipse.
Gibanje vode v medzrnskih vodonosnikih je počasnejšekot v kraških.
Peščenjak – nekaj cm/dan, Grušč – 1 –10 km/dan
8/16/2019 Podzemeljske vode
http://slidepdf.com/reader/full/podzemeljske-vode 17/47
Višina talne vode je navadno ublaženi odraz reliefa
8/16/2019 Podzemeljske vode
http://slidepdf.com/reader/full/podzemeljske-vode 18/47
8/16/2019 Podzemeljske vode
http://slidepdf.com/reader/full/podzemeljske-vode 19/47
Hidroizohipse in premikanje talne vode v aluvialnih
vodonosnikih
8/16/2019 Podzemeljske vode
http://slidepdf.com/reader/full/podzemeljske-vode 20/47
Gladina podzemne vode (2/2)
Gladina podtalnice se preko leta spreminja, in sicer zdoločenim zamikom glede na padavine in pretok rek.
Interakcija vodotok ↔ talna voda.
Gladina se spreminja tudi na dolgi rok (spreminjanjeerozijske baze).
Na gladino podtalnice vpliva tudi človek:
hidromelioracije, regulacije, izsuševanje mokrišč, zajezitve,črpanje, kmetijstvo, industrija (in opuščanje) …
Pri aluvialnih vodonosnikih so prisotni trendi zniževanja
gladine podzemne vode (ne povsod).
8/16/2019 Podzemeljske vode
http://slidepdf.com/reader/full/podzemeljske-vode 21/47
Interakcija vodotok ↔ talna voda
A.
Vodotok se lahko napaja s
pomočjo talne vode.
B. in C.
Vodotok lahko
neposredno/posredno polni
zaloge talne vode.
8/16/2019 Podzemeljske vode
http://slidepdf.com/reader/full/podzemeljske-vode 22/47
Vodomerna postaja Breg (Sorško polje)
Vpliv zadrževalnika za HE Mavčiče => dvig gladine podtalnice
=> ponovno postopno upadanje zaradi domnevnega zablatenja dna
Podobni, a manjši dvigi tudi na Dravskem polju.
8/16/2019 Podzemeljske vode
http://slidepdf.com/reader/full/podzemeljske-vode 23/47
Vodomerna postaja Vipavski križ (Vipavska dolina)
Posledica posegov v vodni režim Vipave => dvig gladine podtalnice inzmanjšanje letne amplitude.
8/16/2019 Podzemeljske vode
http://slidepdf.com/reader/full/podzemeljske-vode 24/47
8/16/2019 Podzemeljske vode
http://slidepdf.com/reader/full/podzemeljske-vode 25/47
8/16/2019 Podzemeljske vode
http://slidepdf.com/reader/full/podzemeljske-vode 26/47
Vplivi zniževanja gladine podzemne vode:
zmanjšanje potenciala vodonosnika za oskrbo z vodo,
zmanjšanje primarne zmogljivosti vodonosnika
(usedanje površja, zmanjševanje por, …),
izsuševanje mokrišč (tesna povezanost s talno vodo),
zmanjšan bazni odtok rek in potokov v sušnejšihobdobjih,
presušitev nekaterih izvirov, …
8/16/2019 Podzemeljske vode
http://slidepdf.com/reader/full/podzemeljske-vode 27/47
Vplivi prekomernega črpanja …
8/16/2019 Podzemeljske vode
http://slidepdf.com/reader/full/podzemeljske-vode 28/47
Vplivi prekomernega črpanja …
8/16/2019 Podzemeljske vode
http://slidepdf.com/reader/full/podzemeljske-vode 29/47
Vplivi prekomernega črpanja …
8/16/2019 Podzemeljske vode
http://slidepdf.com/reader/full/podzemeljske-vode 30/47
Vplivi prekomernega črpanja …
8/16/2019 Podzemeljske vode
http://slidepdf.com/reader/full/podzemeljske-vode 31/47
Debelina medzrnskih vodonosnikov
Prodni in peščeni nanosi so najdebelejši v Ljubljanskikotlini – tudi do 100 m (Sorško in Ljubljansko polje,Barje).
Na Krško-Brežiškem polju, v Spodnji Savinjski dolini so vpovprečju debeli 10–20 m.
Tudi na Dravskem polju ter na vodonosniku ob Muri
debelina sipkih nanosov redko preseže 20 m.
8/16/2019 Podzemeljske vode
http://slidepdf.com/reader/full/podzemeljske-vode 32/47
Globina talne vode
Gladina podzemne vode v vodonosnikih Ljubljanskekotline je povprečno med 20 in 25 m pod površjem.
Le nekaj metrov pod površjem je gladina podzemne
vode na Ptujskem in Brežiškem polju ter v SpodnjiSavinjski dolini.
Nekoliko globlja je na Dravskem in Krškem polju.
Najbližje površju je gladina podzemne vode na
Apaškem, Murskem in Prekmurskem polju.
=> Večje globine pomenijo tudi večje amplitude gladine.
Gl bi i lit d l di d d d ikih
8/16/2019 Podzemeljske vode
http://slidepdf.com/reader/full/podzemeljske-vode 33/47
Globine in amplitude gladin podzemne vode v vodonosnikih
z medzrnsko poroznostjo
8/16/2019 Podzemeljske vode
http://slidepdf.com/reader/full/podzemeljske-vode 34/47
Podzemna voda – vir pitne vode
Prek 50 % načrpane vode predstavlja talna voda.
Leta 2000 smo v javnem vodovodnem omrežju porabili220 × 106 m3 vode oziroma 7 m3 /s vode.
Delež načrpanih količin vode v javnem vodovodnem sistemu glede na vodni vir leta 2003.
Za primerjavo …
Kokra (Kranj) = 5,8 m3/s
Koritnica (Kal-Koritnica) = 6,6 m3/s
Bača (Bača pri Modreju) = 6,7 m3/s
Kamniška B. (Kamnik) = 7,2 m3/s
Tolminka (Tolmin) = 7,7 m3/s
Bohinjka (Sv. Janez) = 7,8 m3/s
8/16/2019 Podzemeljske vode
http://slidepdf.com/reader/full/podzemeljske-vode 35/47
Podzemno vodo v primerjavi s površinskimi vodami
odlikujejo mnoge prednosti:
sorazmerno stalna sestava,
primerna vsebnost mineralnih snovi,
↓ suspendiranih snovi,
↓ mikroorganizmov,
↓ skupnega organskega ogljika (TOC).
Neonesnažena podzemna voda je brez vsakršne fizikalne
ali kemijske obdelave primerna kot pitna voda, medtem kopovršinske vode niso.
8/16/2019 Podzemeljske vode
http://slidepdf.com/reader/full/podzemeljske-vode 36/47
Onesnaževanje podtalnice
Onesnaženje doseže vodonosnik po različnih poteh: spiranje s površja, infiltracija onesnažene površinske vode, neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemlje.
Državni monitoring kakovosti podzemne vode se izvaja odleta 1987. Na vzorcih se analizira okrog 150 različnihparametrov.
Kateri tip vodonosnika ima večje in kateri manjšesamočistilne sposobnosti?
Kraški; ↓samoč. spos., omejena spos. filtracije, ↓prsti, ↓strmci; Medzrnski; ↑samoč. spos., a ↓razredč. in prezrač., počasno
pretakanje (ostane onesnažen daljše obdobje).
8/16/2019 Podzemeljske vode
http://slidepdf.com/reader/full/podzemeljske-vode 37/47
Onesnaževala v podzemni vodi
V podzemnih vodi nekaterih plitvih medzrnskih
vodonosnikov v severo vzhodni Sloveniji so povišanevsebnosti spojin značilnih za kmetijsko obdelavo –
nitrati in pesticidi.
V podzemni vodi (kraško) razpoklinskih vodonosnikovso prisotne številne bakterije fekalnega izvora
(odpadna voda) ter občasno mineralna olja,halogenirane organske spojine, … (industrija).
8/16/2019 Podzemeljske vode
http://slidepdf.com/reader/full/podzemeljske-vode 38/47
Razlika v koncentraciji nitratov ter desetil-atrazina v
medzrnskih in kraško razpoklinskih vodonosnikih v letu 2006.
8/16/2019 Podzemeljske vode
http://slidepdf.com/reader/full/podzemeljske-vode 39/47
Z di di b t i j či t lj
8/16/2019 Podzemeljske vode
http://slidepdf.com/reader/full/podzemeljske-vode 40/47
Zaradi prepovedi uporabe atrazina je večinoma ugotovljentrend zniževanja vsebnosti tega pesticida.
8/16/2019 Podzemeljske vode
http://slidepdf.com/reader/full/podzemeljske-vode 41/47
4. Poročilo
Letni nivo talne vode ...
vodonosnik __________________,
vodomerna postaja __________________,
leto _______________.
1. Opis vodomerne postaje: kota “0”, objekt, pogostost opazovanja, …
2. Nivogram mesečnih vodostajev za izbrano leto.
3. Komentar.
8/16/2019 Podzemeljske vode
http://slidepdf.com/reader/full/podzemeljske-vode 42/47
Izdelava nivograma
Kako je v letopisu potrebno interpretirati vrednosti, podaneza gladino podtalne vode?
V bistvu gre za razdaljo od površja do gladine podzemnevode!
Večje vrednosti torej pomenijo nižji nivo podtalnice inobratno!
Oznaka "suho" pomeni, da je gladina podtalnice padla podglobino, ki jo doseže merski objekt.
Oznaka "---" pomeni, da ni podatka.
8/16/2019 Podzemeljske vode
http://slidepdf.com/reader/full/podzemeljske-vode 43/47
Izberite to opcijo … zakaj?
8/16/2019 Podzemeljske vode
http://slidepdf.com/reader/full/podzemeljske-vode 44/47
8/16/2019 Podzemeljske vode
http://slidepdf.com/reader/full/podzemeljske-vode 45/47
Nekako tako naj bi izgledal nivogram …
Graf: Višina talne vode v Kamnici pri Mariboru za leto 1996.
Višina talne vode na merilni postaji KAMNICA
2750
2775
2800
2825
2850
2875
2900
2925
2950
JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC
8/16/2019 Podzemeljske vode
http://slidepdf.com/reader/full/podzemeljske-vode 46/47
Oddaja končnega poročila
Končno poročilo sestoji iz štirih (dvopred) oz. petih(enopredmetni) samostojnih nalog.
Iz e-učilnice prenesite wordov dokument, ga izpolnite innaložite v e-učilnico najkasneje do nedelje 17. 5.
do 23h 55'.
Kasnejša oddaja poročila ni mogoča.
V zvezi z morebitnimi nejasnostmi pri izdelavi se lahko
oglasite na govorilnih urah.
ETO 2008
8/16/2019 Podzemeljske vode
http://slidepdf.com/reader/full/podzemeljske-vode 47/47
LETO 2008
POSTAJA IME IN PRIIMEK POSTAJA IME IN PRIIMEK POSTAJA IME IN PRIIMEK POSTAJA IME IN PRIIMEKMurski Petrovci Nejc Aleksić Sp. Stari Grad Mišel Podgorski Brezovica Žan Kuder Šempeter Tjaša Udir Nemcavci Nataša Balant Šentlenart Anže Prinčič Crna vas Sara Lambergar Gotovlje Mark Varljen
Bakovci Urban Križaj Žadovinek Miha Sever LJ-Hajdrihova
Aleksander
Lovrenčič Arja vas Kaja Vereš
Renkovci Ženja Brezovar Drnovo Laura Siegl Ajdovšcina Gabriela Lozančič Levec Teja Volčanjk
Melinci Lea Mraz Gorica Urban Simon Prvacina Luka Madon Medlog Valentina VrhovecKapca Katarina Dolušić Vihre Jasna Sitar Rence Patrick Marc Parižlje Gašper Žalar Benica Ana Đukić Skopice Klara Skubi Vrtojba Petra Medved Orla vas Jerneja Žgajner Kljucarovci Barbara Fortun Skopice Gregor Stele Orehovlje Špela Osolin Latkova vas Jan Žnidaršič
Vešcica Aljaž Golob Krška vas
Jelena Nastasija
Sredić Murski Petrovci Laura Ostrič Sp. Stari Grad
Žepovci Dominik Hobacher Hrvaški Brod Erika Škrjanec Nemcavci Natali Pavić Šentlenart Segovci Tamara Ivelja Kalce-Naklo Nina Štern Bakovci Tereza Peršolja Žadovinek
Plitvica Teja Jamnik Drama Tina Šturm Renkovci Rok Petek Drnovo
Dornava
Klemen T.
Janžekovič Podgorje Uroš Šumnik Melinci Kristina Pintar GoricaStojnci Nina Jeromen Preserje Monja Šebela Kapca Črt Kovač Vihre
Trgovišce Andraž Karničnik Zgornje Jarše Miha Urbančič Benica Gašper Purkat Skopice
Bohova Peter Kastelic Podgorica Mitja Zalokar Kljucarovci Ana Pušenjak Skopice
Race Matija Grošelj Cerklje Urška Zima Vešcica Monika Meglen Krška vas
Brunšvik
Marko Kolar
Požun Voglje Tea Adamlje Žepovci Klemen Rifelj Hrvaški Brod
Zgornje Jablane Tanja Kovač Moše Nejc Černe Segovci Andraž Rijavec Kalce-Naklo
Spodnja Hajdina Blaž Kralj Polje pri Vodicah Anita Dacinger Plitvica Nina Rosenstein Drama
Škofja vas Lucija Kutnjak Breg
Judita Evridika
Demšar Dornava Nuša Slabe PodgorjeBreg Stanka Lapanja Meja Monika Gričnik Stojnci Mateo Spahić Preserje
Šempeter Nastja Lozar Trata Žiga Ivanc Trgovišce
Aleksandar
Stoiljković Zgornje Jarše
Gotovlje Alen Markočič Meja Sara Jaklič Bohova Matevž Strbad Podgorica
Arja vas Luka Milinković Podreca Pina Predalič Race Manca Šilar Cerklje
Levec Laura Močnik Mercator Tim Janežič Brunšvik Aljaž Škrjanec Voglje
Medlog Peter Novak Klece Nina Kastelic Zgornje Jablane Erika Šmid Moše
Parižlje Žiga Pangerl AMP Hrastje Nina Kermc Spodnja Hajdina Mateja Šoštarič Polje pri Vodicah
Orla vas Nina Pikl Zalog Anže Kolar Škofja vas Anja Šumrada Breg