Doktorja

France ta Prešerna.

V LJUBLJANI Natisnil Jožef Blaznik.

1847.

Strunam.

Strune! milo se glasite, Mi'lo , pe'smica! zaliij;

Serca bolecine skrite Terdosercni oznanuj :

Kak bledi mi mflje lice, Kak umira luc oci,

Kak teko iz njih solzice, Ki ljubezen jih rodi;

Od zelja kakd zdihuje, Po nji hrepeni serce,

Kak mu je veselje ptuje, Kak od srece nic ne ve ;

Kak seboj me vedno vlece, Koder h6di, njen1 obraz,

Kak oblicje nje cvetece V sercu nosim vsaki cas;

6

In kak ve, ki bi nje hvalo Rade pele zanaprej,

Ak se ne usmili kraalo, M6rte vtihnit1 vekomej !

Te in take ve nosite Tozbe, striine ! kje do nje;

Ako mor'te, omecite Neusmiljeno serce. —

7

Dekletam.

Padala nebeska mana Izraelcam je v pusavi; Zginila j e , ak pobrana Ni bila ob uri pravi.

Kak lep6 se rosa bliska, Dokler jutra hlad ne mine! Komej s6nce bolj pertfska, Bo pregnana od vrocine.

Rožice cvet6 vesele Le ob casu letne mlade; Leto pdslje pis in strele, Lepo cve'tje jim odpade.

Roža, rosa mo mana Vasa je mladdst, dekleta ! Svetjem, naj ne b6 zaspana, Ki cvet6 ji zlate leta.

Fante zberas si prevzetna, Se sopiris, ker si zala; Varij, varij, de perletna Samka se ne bos jokala!

s

Pod Oknam.

(Molina sije, Kladvo bije

Trudne, pozne ure ze ; Pred neznane Serene rane

Meni spati ne puste.

Ti si kiiva Ljubezniva

Deklica nevsmiljena! Ti me ranis, Ti mi branis,

De ne morem spat' doma.

Obraz mill Tvoj posili

Mi je vedno pred ocmi; Zdihujoce Serce vrdce

Vedno h tebi hrepeni.

9

K Oknu pridi, Drug ne vidi,

Ko nebeske zvezdice; Se perkazi, Al sovrazi

Me serce, povej, al ne?

Up mi vzdigni, Z rOko migni,

Ak bojis se g-ovori't'! — Ura bije, K oknu ni je ,

Kaj sirota cem storit'!

V hram poglejte, Mi povejte,

Zvezde, al res 6na spi; Al posliisa, Me le skusa,

Al za driiziga gori.

Ako spava, Naj bo zdrava,

Ak me skusa, nic ne de ; Po nje zgiibi, Ako ljubi

Druz'ga, poclo b6 serce.

10

Prošnja.

Po dnigih se ozeraj, Ne morem ti branit';

Se me"n' ocf odpe'raj, Mi gledai' daj njih svit!

Obesajo glavice, Ni r6zam mar cveteY;

Molcijo v gojzdi tice, Ne ljiibi se jim pet'.

Ne letajo cebele, Krog cvetja ne sume;

Clo ribice vesele Se felaverno derze,

Zlaliije vsaka ziva Stvar, draga de'klica!

Ak dalej sonca skriva Se luc rumeniga:

Vec r<5z ne rase v polji, Vec nima ticov hrib;

Cebel vec kraj nay b61ji, Vec nima voda rib,

11

Ko misel jez, ki spejo V Ijube'znjenih sanjah,

Ki si na dan zelejo Zleteti v pe'smicah.

Al repetmc razpeti Pred iifmajo moci,

De tviijih jim zasveti Nebeska luc oci.

Ak h6ces, de jih sence Pomoril mraz ne bo ;

Ak hočeš med Slovence , De tvojo cast neso:

Saj name se ozeraj, Ak ndces me ljubit';

Oci mi saj odperaj, Mi gledat daj njih svit !

13

Kam?

Ko brez miru okrdg divjam, Perjatli prašajo me, kara?

Prašajte raj oblak neba, Prašajte raji val morja,

Kadar mogdčni gospodar Dervi jih semlerkje vihar.

Oblak ne ve, in val ne kam, Kam nese me obup ne znam.

Samo to znam, sam6 to vem, De pred obličje nje ne sme'm,

In de ni mesta verh zemlje, Kjer bi pozabil t6 gorje!

13

Ukazi.

De ne smem, si ukazala, Belih rok se dotakni't',

Zvedla, dekliea si zala! Kako znam pok6ren bit'.

De ne smem, si ukazala, Od ljubezni govorit';

Zvedla, dekliea si zala! Kako znam pokdren bit'.

Moram de , si ukazala , Hojo k tSbi opustit';

Zvedla, dekliea si zala!4

Kako znam pokdren bit1.

M6ram de, si ukazala, Tebe se povsod ogni't';

Zvedla, dekliea si zala! Kako znam pokoren bit'.

Zraven si mi ukazala, De te moram pozabit';

Bogal, dekliea bi zala! Ak bi m6glo se zgodit'.

14

Al serce mi drugo vstvari, Al pocakaj, de lo bit'

V persili iieha, — B6g te obari! Pred ni mdc te pozabit'. —

15

K slovesu.

Kaj od mene prec oko, Prec obraz obracas mili? Kdo te mene ljubit' sili ? Rajsi koj mi daj slovo.

De'sno rflko brez skerbi Daj k prijaznimu slovesu, Sdlz v nobenim ni oce'su, Zal-besede v ustih ni.

Zale mi'sli v sercu ni; Saj ni pred bild veselo, Ko se zate je une'Jo, Naj ne b6 prih6dnje dni!

Vernil bo se prejsni eas; Hodil p6ta b<5m temotne, Kamor sre'ce b<) tog-Otne Gnal netnili me ukaz.

Mqja stara ljiiba bo, Bo poterpezljivost mfla Zve'zo z mano ponovila, V zakon dala mi rokci.

16

Od pomoci nje podpcrt Nosil bom zivljehija pezo, Dokler zmaga srece jezo Zadnja ljubca, — be'la smert.

17

Sila spominja.

Drug ti je v skerbno nastavljene mreze Nestanovitno zasacil serce;

Vunder na mene se nekaj te veze, Kaj de je , komej med nama se ve.

Marsikdej se govorica ti zmesa, Ko me zagle'das med dnigmi Ijudmi,

Marsikdej tvoje ok6 me pogresa, Ises ok61i me z plasnim' ocmi.

Veckrat, ko vtrudena prazniga hriipa, V misli zamaknjena sama sedis,

Vsili v spominj se ti pevic brez upa, Stari cas skorej nazaj si zeli's.

Marsikdej, ki ti tvoj ljiibi zapuje, Srece v ljubezni se baha vesel,

V sercu te zbadajo pesmice moje, Ki jib. od njene nesrece sim pel.

Sama sodila si pred me nemilo, Sama me zmeram se sodis ojstro;

Pravijo vunder, de slabo placilo, Kddr me per tebi zatozi, dobo.

2

18

Terdna med nama vzdiguje se stena 'Z brezna globoc'ga do stermih nebes;

Vunder ne vderza zelj skrivnih plamena, De bi ne mogel on svigniti ces.

Ne pozabiti jih, so te prosi'Ii Drug-i, ne moje prevzetno serce;

V mi'slih ti niso, al m6ne posili Pomnila bos ti do zadnjiga dne.

19

Zgubljena vera.

^^jebesko sijejo oci, Ko so sijale prejsne dni.

Rudece lica zdrno se Cvetejo, ko so pred cvetle.

Se lista smejajo ko pred, Sladkost ni manjsi z njih besed.

Otemnil ni ga casa beg1, Nic raanj ni bel pers tvojih sneg.

Zivot je tak, roke, noge So kakorsne so pred bile.

Lepota, ljubeznivost vsa J e , kakorsna je pre'd bila.

Al vervat' v tebe m6e mi ni, Kakor sim verval prejsne dni.

Le sveta, cista gl6ria, Ki vera da jo, je presla.

2 #

30

En sam pogled je vze'l jo prec, Nazaj ne hd je nikdar vec.

Ak bi zivela ve'komej, Kar si mi bla, ne bos naprej.

Serce je m6je bilo o l t a r , Pred bdgs tvo ti, zdaj — le'pa s tvar .

31

Mornar.

^pTezvdsta! b6di zdrava, Colnic po m6ne plava,

Na barko klice strel; Po z&mlji varno h6di, Moj lip je sel po v6di,

Mi drug te je prevzel.

Per B6gi sim obljubil, De pred bom duso zgiibil,

Ko nehal te ljubit', Si z desno v de'sno segla, Per Bogi si persegla,

Mi vedno zvesta bit'.

Morja sir6ka cesta Peljala me je v mesta,

Kjer le'pe deklice; Obrazov njih Iepota, Sneg bell njih zivola

Zmotila nista me.

32

Spet so se jadra bele Od juznih sap napele,

Pernesle me nazaj; Dekleta m&jg'a zeno Sim najdil poroceno, —

Prestal sam Bog ve kaj!

Le jadra spet napnimo, Valdvam se zrocfmo,

Kak je cist6 morje ! Kaj nj6mu upat' smemo Momavji d6bro vemo;

Dekletam kaj, — kdo ve ?

Ne strasi mdc viharja, Ne grom val6v mornarja,

Se smerti ne bojf. Spominj v potopu mine, Ljubezni bolecine

Vsak dan spet ozivi!

Po mdrji barka plava, JVezve'sta, bddi zdrava,

Sto tebi srec zelim! Po zemlji srecno hodi; Moj up je sel po vodi,

Le jadrajmo za njim! —

S3

Soldaska.

^j*et cevljov merim, palcov pet; Adijo, ljubca, starsi, In z btigam vi, tovarsi!

Dop61nil sim devetnajst let, Pet cevljov merim palcov pet,

In cverste sim postave Od n6g do glave.

Ocetov d6m! ti na slovo! Kdor ni za b61ji rabo, Naj varje dom in babo,

Al v solah beli 8i glavo ! Junaka vabi b6j, ne bo

Se trudil on z pere'sam, In ne z drevesam.

Uceni stan je zanicvan, Skerbi in hude leta More ubtfzga kmeta;

Nar pervi stan soldaski stan: Soldat zivi vesel v en dan ;

Sej Cesar da pol hleba, In kar je treba.

34

Doma povsod, doma nikir, OMitfdi dosti sveta, Zavolj njega dekle'ta,

Zenice imajo prepfr, In kadar zapustf kvartir,

Si marsikte'ra 'z hise Solzfce brise.

Le 6ni ljubici je zvest, Ti ljiibei cas t se pravi, Ta gre z njim v boj kervavi,

Ga spvemi cez gore brez cest, In cez ozidje terdnih me'st,

Kjer smert junaske brate Povabi v svate.

Sej vem, de mdra vsak umret', In iti vsak k poktfju, Na pdstlji ali v b(5ju,

Poterta starost, mladi cvet. — Pet cevljov merira, palzov pet,

Veselo cem zive'ti, Junasko — vmreti.

35

V spominj Valentina Vodnika.

V Arabje pusavi Se ticik rodi;

V odljudni gosavi Sam za-se zivi.

So zve'zde sestn'ce, Mu mesic je brat;

Ni dano mu tice Si Ijiibico zbrat'.

Zanj druzba ne mara, In on ne za nj<5;

V samoti se stara, Mu leta teko.

Nar slajsi disave, Ki zanje sam ve,

Nar zlahtnisi trave, Kadi'Ia drage,

In miro nabera Netruden vse dni,

Se vbada, se vpera, Za sinert le skerbi.

26

Germado 'z njih dela Perleten samce,

Ko pride smert be'la, Na nji se sozge.

Vun plane z plamena, Z svitlobo obdan,

Slovecga imena Tic F e n i a na dan.

Tak pevic se triidi, Samoten zivi,

Se v slavi, ki zgrudi Ga smert, prerodi. —

37

V spominj Andreja Smoleta.

Černete zemlje pokriva odeja V gr6bu tihotnim, nas bratec Andrej!

Vince zlattf se v kozarcih nam smeja, V tvojo opombo pijemo ga zdej.

Zbrani perjatli v spominj ga pijemo Tvojih veselih in zalostnih dni;

Zraven si take zdravljice pojemo, De ni nesrecen, kdov v grobu le&i.

Cedna postava bila ti je dana, Bistri je um ti z bogastvam bil dan,

Boljga serca, ni imela Ljubljana, Kak si za sreco clovestva bil vzgan!

Kratko sijale so zvezde perjazne, V sanjah prijetnih te zibal je up ;

Jezo si srece obcutil sovrazne, Zgodej okiisil zivljenja si strap.

Deklica druzga moza je objela, Ki od ljubezni do nje si bil vnet;

Tresla v bogastvo nesrece je strela, Krajnski v obupu zapustil si svet.

38

Vidil si Nemsko, Francdsko, Bntansko, Vidil si Svajca visoke gore,

Vfdil si jasno neb6 italjansko ; Srece ni ranjeno n&jdlo serce.

Vidil povsod ei, kak isejo dnarje, Kak se le vklanjajo zlatmu bogii;

Kje bratoljiibja si vidil oltarje? Z sercam obiipnim ei persel domu.

M6gla umre'ti ni stara Sibila, De so pernesli ji 'z ddma perstf;

Ena se tebi je z^lja spolnila: V zemiji doniaci de truplo lezi.

V zemiji slove'nski, v predragi deaeli, Ki si jo ljubil presercno ves cas;

V kte'ri oce'tje so nasi slove'li, Kte'ra zdej fma grob kdmej za nas.

Teska clove'ku ni zdmlje ode'ja, Vzamejo v sebe ga rije'ne moci;

Tercimo, bratje ! se vince se smeja, D61go S m o l e t o v spomiuj naj zivi! —

39

Od železne ceste

..llpi.iza se zelezna cesta, JVje se, ljiibca! vesel/m;

Iz Ljubljane v driige mesta, Kakor ticik poletim."

„Ak je blizo tista cesta, Moras vzet' me, Ijubcik mdj !

De, pog-ledat ptuje mesta, B<5m peljala se z teboj."

„Sam se po zelezni cesti Vozil bdm od nas do nas;

Drugo ljiibco v vsakim mesti Imel bom za kratek cas.'c

;,Ceste t6bi ne zaperam, Ne na Dunaj, v Gtradec, v Terstj

Ti pa mene pusti zmeram, Pet 'mam boljsih na vsak perst."

„Ve Krajnice ste kosate, So perjazne Stajarke;

Terst dekleta 'ma bogate, Dunaj zal' oblecene."

30

„Smo postene me Krajnice, Vsak sleparcik nf za nas ;

Me pa hocmo l)it' zenice, Ljiibce ne za kratek cas."

nVe si pa zelte mozicke, Ki ne sttipjo z vojence,

Zmeiam vprezene oslicke, Dolgocasne revcike."

„Tebe slja pa h krotkim ticam Vlece, biizakljunski k6s I

Veter dal bos dvajseticam, Pevcapljal nazaj bos b6s."

„Jez popeljem se kje v Berno, Snubit Judnje kersene;

Bom perzenil z zeno cerno Penjezov na mernike."

„Jez pa iz domacih starcov Si moza zvolfla b<5m;

Imel b6 ko peska dnarcov, Mene varval b6 in dom."

„Zene jez ne bom zaperal, Bal ne bom se zanjo nic;

JYje obre'sti bom poberal, Zivel brez skerbf ko tic."

31

„Jez pa hlace bom nosi'Ia, Gospodar h6m cez mosnjo,

Bom vaWIa na kosi'Ja, Kogar meni b<5 ijubti."

„Varij! celi dan bo godil, Vso noc kasljal stari muz;

Bd te se od hise spddil, Ak mu stregla prav ne h6s."

„Judnja je ko Satan zvi'ta, Kadar b6s z njo zavozlan,

Pervosila skoporita Komej ti ho sok neslan."

„T6rej bodi meni zvesta, Sej te ljubim le sam6;

Kje je se zelezna cesta, Koj mi v zakon daj rok6."

„Tebi jez ne b6m nezvesta, Ljiibeik '. ti si ticik zrel;

Ko zelezna pride cesta Varij, de ne bos mi vsel!"

„Po nji peljal te zenvco Bom na Diinaj, v Gradec, v Terst,

Zvesto kazat jim Krajnico, Ak ne bo na poti — kerst."

33

„Ak kaj tacga se napravi, B6s pocakal, Ijubcik moj!

Vselej mdz nar manj zapravi, Ak zenico 'ma sebdj." —

33

Zapuščena.

Wfe za driiziga dekleta Zdaj ljubezen tvoja vneta; Jezik ji laznjiv' obeta, Jo peljati pred oltar;

B6g te obvar!

De persegel, si obljubil, De b(5s mene samo Ijubil, De ne b6s ti driige snubil, Ni ti v mislih vec nikdar,

Bog te obvar!

De serce, ki je goreJo Le za te, zivljenje celo Nikdar vec ne bo veselo, Kaj je tebi tega mar;

Bog te obvar!

Bog obvar te zdaj in vedno, Bog obvar te z Ijubco cedno, Bog m6n' iiro daj posledno Pred, ko gresta pred oltar,

Bog te obvar! —

3

34

Nezakonska mati.

^2>aj Pa Je ^ ' ) e treba bil6, Dete ljubo, dete lep6 ! Meni mladi deklici, Neporoceni materi ? —

Oca so kleli, tSpli me, Mati nad mano jokali s e ; Moji se mSne sram'vali so, Ptuji za mauo kazali so.

On, ki je sam bil ljubi m6j, On, ki je pravi 6ca tvoj, Sel je po sveti, Bog ve kam; Tebe in me'ne ga, je sram I

Kaj pa je tebe treba bil6, Dete ljub6, dete lep6 ! Al te je treba bilo, al ne, Viinder presercno ljubim te.

Meni neb<5 odperto se zdf, Kadar se v tvoje ozrem oci, Kadar perjazno nasmejas se, Kar sim prestala, pozabljeno je.

35

On, ki ptice pod nebam zivi, Naj ti da srecne, vesele dm'! Al te je treba bilo, al ne, Vedno bom seicno Ijubila te. —

3 *

36

Pevcu

do zna, Noc temno razjasnit', ki tare duha!

Kdo ve Kregulja odgnati, ki kluje serce Od z6ra do mraka, od mraka do dne!

Kdo ucf Izbrisat' 'z spomfnja nekdajne dni, Brezup prihddnjih oduzet' spred oci, Prazn6ti vbejzati, ki zdajne mori!

Kak6 Bit' oces poet in ti pretesko Je v persih nosif al pekel, al neb(5!

Stanu Se svojiga sp6mni, terpi brez mini! —

Balade in Romance*

39

Hčere svet.

dfUhiubice pod okno dragi Pride marsiktero noc, Z deklico se pogovarjat, Dokler se napoci zor.

T6 je zvedil oca stari, Stari 6ca, sivi m6z, Kregal svojo lepo hcerko, In svaril jo je rekoc: „Ako b6s per okni stala, Kadar memo hodil bd, Ak po noci govori'Ia, Ino z njim vasvala bos, Hiso bddem ti ogradil, Zidal zid bom kr6g in kr6g, Spustil bdm okoli hise Sultana, de lajal b6, Stari hisni b<5m ukazal, De bo spavala z tebdj."

Hcerka je odgovorila, Te besede mu, rekoc: „Stari oca, oca ljiibi, Ljiibi oca, modri m6i\

40

Lojtro bo za zid pernesel, Za peseta kniha k(5s, Hisna meni davno n6si Pisma z placano rok6; Ako hcicte, de ne pride, Vec pod Okno ljubi moj, Za zenico dajte dragmn, Ljubi 6ca! me na diim."

41

Učenje.

HH^lel je neki mlad ucenic Ptist na pepelnicno jutro, ' Te besede je govoril V jezi svqji tisto uro :

„ 0 , predpust! ti cas presneli, De bi vec ne persel v diugo ! Ti med materne petice Si poslal pozresno kiigo, Si mosnico mi rejeno Djal populnama na siiho ; Stari oca se bo praskal, Gle'dala bo mati ciidno, Malo penezov poslala, Dokaj b(5ta mi naiikov; Vunder to bi se prenesel, To se ni uar veci hiido.

0 , predpust! ti cas presndti, De bi vec ne persel v drugo ! Sim obesil zavolj tebe Dokaj casa uk na kljuko; Treba precuvati bode Vec noci z perzg-ano liicjo,

42

Dolgo si glavd beliti, De popravim spet zamiido; Vinder t6 bi se prenesel, To" se ni nar veci hudo.

O, predpust! ti cas presneti, De bi vec ne persel v driigo! Si omdzil ddkaj deklic, In med njimi mojo ljubco, Mlado deklicb nezvesto, Lepo Reziko nemskuto, Za katiiro rad bi dal bil Kri, zivljenje, svojo diiso. — De si nj<S mi ti omdzil, Oh, to je nar veci hudo!" —

43

Dohtar.

„|gp6htar, ti jezicni dohtar ! Kaj postopas ti za mano ? Ne prepiram se z nobenim, De bi peljal mojo pravdo; Ni umerla teta m6ja, Teta moja, dekle staro, De bi, ddhtar! mi opravijal, Po nji dedino bogato; Sim premlada, de bi pismo Zenitvansko se pisalo, Ddhtar, ti jezicni. dohtar! Kaj postdpas ti za mano ?" —

„Ne zameri, ne zameri, Cvet lepfite, dekle drago! Naj tek6 ti mirni dnevi, B6g ti zivi t6to staro. Je v sestnajstim, mislim, leti Se moziti se prekmalo; De te ljubit' ni prezgddej, Tvoji mi pogledi pravjo.

44

V pravdah ne zeli pen) ti, Al sevce, le za- te vzga.no, Ti zeli v ljubezni shizit'; Brez pokoja to za tabo V6di mi poglede, misli In noge z mocjo" neznano, K6der h6dis cvet lepfite, Zlahtna rdza, dekle drago!" —

45

Turjurjaška Rozamunda.

Hrast stoji v Turjaskim dvori, Verh vzdiguje svoj v oblake, V senci per kamnitni mizi Zbor sedi gospode zlahtne, Ker Turjacan spet gostuje Rozamiindine snubace.

Rozamiinda rdza deklic, Cast dezele je domace ; ]Vje pogledi svitle strele Z neba jasniga poslane D6Iec krog junakov sercam Yzigajo skelece rane.

D6kaj jo bardnov sniibi: Troje iz dezele laske, Trdje iz dezele nemske, 'froje 'z stajarske in krajnske, Ino zraven Ojstroverhar, Ki so boji mu igrace. Lep junak serce bil vnel je Gospodipne zlo kosate; Ki ukaze mu, de prosi Od oceta jo in zlahte.

46

Njenvu oča nje napravi Imenftno gostovanje, Rozamundo mu obljiibi, Rece mu perpeljat' svate V treh nedeljah, de nevesto 'Z hise spremijo domace.

Tje h gospodi se perbliza Pevic razglasene slave; Pr6sen stnine vbSre, poje Dela vitezov junaike, In deklet oci nebeske Serca od njih ognja vzgane.

Ko premolkne ga poprasa T6ta Rozamiinde zale, De bi jo cez vse pohvalil, Rece mu besede take:

„Ti povej nam, ki obhddis Bliznje ino daljne kraje, Kje bi neki dekle raslo Lepsi od neveste nase ?"

„B6g jo zivi gospodicno, Bog ji hce're daj enake, Tak cvetece , tak slovece I B(5g ji sine daj junake! Pod cesarjam zdej nar lepsi Cvet Turjaska r6za rase;

47

Sestra Basetova v B6sni, S6nce vse lepote zdajne Po vsim sveti razg'Iasena, Ako slave glas ne laze, Sama bi vtegnila bi'ti Lepsi od neveste vase."

Nf nevesti vsec, kar rece, Mai' odgovor ji dopade, Lica spremeni rudece, Nejevolja jo prevzame, Ojstroverharja pogleda, Rece mu iz jeze nag-le:

„Slisim, de so Bosnijaki V suznost gnali Kristijane, Res junakam je sramota, De jih se obklada jarem. Mec opasi, Ojstroverhar ! Hlapce zberi in tovarse, Basetovo izpeljite Sestro, ako kaj veljate. Radi dali bodo Tiirki Za-njo nase vam rojake. Brez otrok moj zakon bddi, Brez veselja leta stare! Ako sla bom pred k por6ki, Ako pred moza objamem, Ko perpeljes Bosliijanko

V grad Turjaski, de verjamem,

48

De je take res svitlobe Tuisko sdnce, kakor slave!" —

Zenin z njd obljubljen svoje Zbere Ojstroverhar hlapce, Po perjatle bliznje pcislje, In si ojster mec opase, R6cno jezdi nad Turcine, Sp61nit v(51jo svoje drage. Ne globoka reka, Kopa, Ne vderze ga tiirske straze, Mec kervavi v mocni desni, Pred seboj dervi Bosnjake, Basetovi grad razdene, Resi 'z suznosti rojake, Z njimi Basetovo lepo Sestro vitez sabo vzame, Rasti in poddbe rajske; Vsih lepot bila je sdnce, Ki so tisti cas sijale.

Bolj, ko Iepa Rozamunda, Lepsi Lejla ma dopade, V grad Turjaski je ne pelje, Na svoj grad domu jo vzame. Cvet junakov, Ojstroverhar, Ji serce neddlzno gane. Vero zapusti Mahdma, Turske sege in navade; Ko bila se naucila

49

sih resnic je vere prave, Jo je kerstil, potlej niju Je por6cil grajski pater.

Rozamunda grede v klosterr, v

Cast Ljubljanskih nun postane.

50

Judovsko dekle.

toji Moravski terg, Lesce, Vec lepih deklic v njim cvete, Med nji'mi Judovsko dekle.

Kristjane v cerkev hodijo, Po terg-i se sprehajajo, Po ljiibih se ozerajo.

Rodii Abrahamovga hci, Pa dan na dan doma sedi, Le malokdej gre med ljudi.

Persel je spet sabdtni dan, Ki ne spostuje ga Kristjan, Od vernih Judov praznovan.

Ker tempelj njih delec stoji, Zapoldan spet doma sedi, Popoldan tako govori:

51

„0d seje meni slabo je Pustite, Ijiibi Oca! me, De v divnjek grem sprehajat se.

Tarn lepe rozice cveto, Vesele ticice pojd, Se plasne sernice pas6."

Ko v grajski divnjek je persla, Judovska lepa deklica, Mladenca najde kersen'ga.

Za bele jo roke perjel, Na serce sti'snil, jo objel, Je govoriti tak zaee'I:

„De Ijiibit' moram vse ljudi, Tak vera moja me uci, Al ljiibis me, Judovska hcf!a

Odtegne bele mu roke, V oci ji stdpijo solze, Odrece mu besede t e :

„Ak ravno m£ne ljubit' smes, Jez dobro vem, ti dobro ves, De v zakon vzeti me ne smes."

4 *

52

In sla je zalostna domii, Tozila milirau Bogii, De ni nje veie, nje rodu.

Al veckrat je nazaj persla; Nje vera terden jez je bila, Ljubezni nje ni vstavila.

53

Zdravilo Ijubezni.

Je ljubimu ljiib'ca, lepote cvet, Umerla stara le osemnajst let.

Mladenic obljubi ostati ji zvest, Se noc in dan jokal je mescov sest.

Se mflo je jokal, je im'Io zdihval, Grob nje'ni je vsak dan obiskoval.

Ga mati tolazi, tako govori: „Jez imam tri brate, ti ujce tri.

Brat pervi kupec je , on kupe zlata, Na mero ta lijic tv6j ima srebra.

Od mesta do mesta se v6zi vesel Po sveta, on rad seboj te bo vzel.

Podaj se k nj£mu pregledej sve't, Po svetu bos dokaj vidil deklet.

Bolj limne, bogate, bolj lepe Bos vidil, pozabil poddbo nje.

54

Al, ak ne znebis se sercnih ran, Nazaj spet pridi cez let' in dan;

Mi v kWstru prebiva drugi brat, Tvoj driig-i je ujic ucen opat.

Opat in menihi, m6dri mozje, Got6vo ti b6do ozdravli serce.

Saraota, post, ucentfst, brevir Nazaj ti spet dali b6do mi'r;

Al, ak ne znebis se sercnih ran, Nazaj spet pridi cez let' in dan.

Moj tretji brat vojskni je poglavar, Spet pridi nazaj, ne obupaj nikav.

Do serca veliko ima oblast Vojsakov Ijiibica, presvitla cast,

Pred, ko de prete'ce let' in dan, Na vojski se znebil bos sercnih ran."

Se dolgo vgovarjal, branil j e , Ni vbranil se prosnjam matere.

Prijazno kupec mu roko poda, Ne zdi se mu skdda zlata, ne srebra.

55

Od mesta do mesta seboj ga je vzel Ga prosil in silil, de bil bi vesel.

0k61i mu delec pok&zal je svet, Povsod je dosti vidil deklet.

Bog-ate je vfdil, timne, Iepe; Pazabil ni vunder ljub'ce blede.

In kader pretece let' in dan, Spet k materi pride bolj bolan.

Ko pred, vsak dan obiskuje grob nje, Tarn milo zdihuje, in tdci solze.

Poda se v kloster, kjer materni brat, Je ujic njeg-dvi ucen opat.

Opat in menihi, modri mozje, Nobeden serca ozdravit' ne ve.

Se pdsti, uci se, in moli brevir, Nazaj se ne verne v serce mu mfr.

In kader pretece let' in dan, Spet k materi pride bolj bolan.

Vsak dan obiskuje, ko pred, grob nje, In milo zdihuje in loci solze.

56

„Se k tre"tjimu ujcu podej, moj sin! De sercnih znebis se bolecin!"

Na vc5jsko je sel, se sercno bojval, v

Casti ni, mir je tamkej iskal.

In pred, ko pretSce let1 in dan, Do matere pride list poslan.

List cerno je zapecaten bil, „ 0 , mati! tvoj sin je mir dobil!"

57

Lenora. (Iz nemškiga)

Lenora, ko se zazori, Iz straimih sanj se splasi:

„Zve'st nis', al ziv vec Vilhelm ti! Od k6d tak d61g' odlasi ?"

Je kralja Miroslava roj Pred Vr&g ji vnesil bil ga, v boj,

Al zdrav j e , kar se 16cil, Ni pisal, ne pordcil.

Se kralj in cesarica sta Ze vunder omecila,

Prepira triidna dolziga Med sabo se umirila;

In trum se sum, in vris, in vrisk, Se turski boben slis' in pisk,

Iz boja vojska cela, Domii hiti vesela.

58

Povsod, kjer le nesd noge, Po vsaki stezi, ptiti

Mladi, star! iz his hite Ukanju triim naprtfti.

Boga sin, mati hvalita, Nevesta sprimlja ljiibiga;

Nihce Lencire same Ne klice, ne objame.

Len<5ra gor' in doli vse Je verste oprasala;

Al zanj ne ve noben, kar je Jih vojska dam poslala.

Armada komej je odsla, Lenora verze se na tla,

Lase si cerne riije, Se grozno togotiije.

K nji mati skerbna perleti: „Bog vsmili se !" zdihiije;

„0 kaj ti j e , o ljiiba hci!" — Jo sercno objemuje.

„0 mati, mati! prec je prec! Za celi svet ne maram vec !

Ni milosti per B6gi, Gorje siroti vbogi!" —

59

„UsmiIjen BOg, pomagaj ti! Hci Ocenas molive!

Vse dobro je , kar B6g stori, De vsmili se, prosi've."

„0 mati, mati! laz je to! Bog st(5ril meni je hudo !

Koga sim permolila? Zdaj molit' vec ni eila!" —

„Ve, kdor Oceta prav pozna, De rad otrok se vsmili;

Bo vgasnila britkost serca Per svetim obhajili." —

„Zat(5 kar v meni sdaj gori Gasila, obhajila ni!

Al obhajilo sklice Iz grobov vun merlice ?" —

„Na Ogerskim, pomisli, hci! Nezvest tvoj morebiti,

De pravo vero zdaj taji, Se drugi perkupiti.

Iz misel spisti ga! zato Nikoli srecen on ne b6,

Bo kriva pekla tega, Ko vmiral bo, persega!" —

60

„0 mati, mati! prec je prec ! Zg-ubljena sim, zgublj^na!

0 smert, o smert ne cakaj vec, De sim bila rojena!

Ugasni luc mi vekomej I Me groba noc in strah obdej.

Ni milosti per Bcigi, Gorje sirtiti vbog-i!" —

„Pomagaj Bog! otroka ti Uboziga ne sodi!

Ne ye, kaj jezik govori, Nje gre'ham mili b(5di!

Slovo sveta hritkdsti daj, In spomni se na sveti raj ,

Kjer diisa Bogu zvesta Bo Je'zusa nevesta." —

„ 0 , mati! kaj je sveti raj, Kaj je pekel, o mati!

Le z njim, le z njim je sve'ti raj, Pekel brez njega, mati!

Ugasni luc mi vekomej ! Me groba noc in strah obdej!

Brez njega srece zame Ni tu, ne unstran jame!"

61

Obiip tako po nji buci, Kvi vnema in mozgane,

Na bozje sklepe togoti Prederzno se neznane:

Si rani persi in roke, De sdnce zajde za gore ,

De skoz nebeske vrata, Zvezd truma pride zlata.

Po vasi gdri pok, pok, pdk Je od podkva bobnelo ;

Zrozlal je z konja mdz visok Na kldp pred hiso belo.

Poshisaj ! iz nadvratnih lin Zvoncik zapoje: cin, cin, cin;

Lendra dobro v hisi Lete besede slisi:

„Ald, aid! le berz odpri! Lendra spis, al cujes ?

Al zvesta si t i , ljiib'ca! mi, Se sme'jas al zdihiijes ?"

„0 Vilhelra, ti ? od kdd zdaj te Tak pdzno kdnj pernesel je ?

Sim cula, sim jokala, Britkdsti kaj prestala!" —

63

„0 polnoci sedlamo mi, Sim vstal na ce'skim sveti,

Sim pozno vstal, in blizo ni, Te hocem sabo vzeti." —

„Berz k meni v hiso, Vilhelm moj! Zlo brije zunaj mvaz nocoj ,

Bom, ljiibil te objela, Na sei-ci te ogre'la." —

„Naj, ljiibca ! ziinaj brije miaz, De hOtel bolj bi briti!

Moj k6nj cepta, poteka cas, Ne smem se dalj muditi.

Podpasi, verzi rcicnama Na vranca zad se, ljubica!

Z neve'sto danes spati, Sto uioram milj dirjati."

„Kak6 me ne'sil bds nocoj Sto milj do domacije ?

Poshisaj, ljubi Vilhelm moj ! Enajst ze lira bije." —

„Pot gladko, luno lej svetlo! Merlic' in mi ko blisk letmo,

Domu se danes zve'sto Perne'sel bom neve'sto."

63

„Kje je tvoj d6m, kje postljica? Kak6vo je oboje ?"

„0 delec sta in majhina, Sest dilj in diljic dvoje!"

„Bo prostor zame ?" — ^Ljub'ca! b6 , Podpasi, verzi se sercntf;

Ze postljica postlana, Je svatovsina zbrana." —

Lenora berz planfla je , Na konja je zletela,

Z prebelimi rokami se Preljub'ga poprijela;

In udri, udri, klop, klop, klop Se lirno spiistita v kolop,

De sape ji zmanjkuje, In podkev l'skre kiije.

Na levi, desni strani glej ! Kak spred oei leteli

So I6gi, travniki naprej , Mostdvi kak gromeli! —

„Te strah ni ? — luno lej svetlo! Merlici je'zdjo jaderno!

Jih strah je tebe tiidi?" „Me ni, mertvih ne biidi!"

64

Kaj tarn gerce, kaj tain zvone ? Kaj vrane ferfetajo? —

Merlica djati v gr6b vele, In bilje godernjajo.

Lej bliza se pogrebcov trop, 0 , ciiden vidi se pokop!

Glasovi so enaki Zal'vanju pubcev v mlaki.

„Po p61noci pokop naj bo, In petje, zalovanje;

Nevesto peljem zdej z sab6, Z menoj na zenitvanje.

Zakrozi meznar! pesera ti, Roke berz nama pop povi,

De zakon naju zve'ze, Po tlm se z mai 10 vleze!" —

Zdej vtihne vse! — Pogrebcov ni! Pok6ren ti besedi,

Klop, klop terdd za njim leti Cel trop po koiija sle'di;

In udri, udri, klop, klop, klop Naprej leteli so v kolop,

De sape ji zmanjkuje, In pSdkev iskre kuje.

65

Na Levi, desni kak leti Germovje, graja, ce'sta!

Kak6 lete jim spred ocf, Vasi, tergtivi, mesta. —

„Te strah ni ? — Liino lej svetlo! Merlici jezdjo jaderno!

Ni strah te mertvih tiidi ?K

j,Me ni, — mertvih ne budi."

Pogledaj na viselnice! Plesat' okrdg kolesa,

Temtio per luni vidi se, Trop jasen brez tele'sa.

„A16, posasti! z mano zdaj, Mi plesat' zenitvanjski raj,

Nevesto, ki objamem, In sabo v p6stljo vzamem!"

Posasti gerde ves, ves, ves! Za njima so jo vne'le,

Ko ojster pis skoz zrelo rez, Tako so te versele.

In udri, udri, klop, klop, klop Napre'j leteli so v kolop,

De sape ji zmanjkiije, In podkev fskre kuje.

5

66

Kar je pod luno, oh kak6, Kak6 je vse bezalo!

Nad njima z zvezdami nebd Kak6 je to dhjalo ! —

„Te strah ni? — Luno lej svetlo! Merlici je'zdjo jaderno!

Ni strah te mertvih ttidi ?" „Gorje ! mertvih ne budi!" —

j,Petelin poje, se mi zdi, Pote'ka cas mi tukaj. —

V n6s jiitra sapa me skeli, Bera vranec se zasukaj ! —

Koncala pot, koncala sva! Odgrinja se ti pdstljica!

Ko blisk lete duh6vi, Tie moji so domdvi."

In nad zele'zne vrata ti Jo skokama dervijo ;

Sverk! z tanko sibo jih vsmodi, Zapahi odletijo,

In strasno duri zakerce, Po cemih grobih v sk6k lete,

Cez kamne peketajo, Od liine ti migljajo.

67

Al preden mfgnil bi z ocmi, 0 cudeza neznane!

Lej! 'z kdnjika se plajs zdrobi, Ko capice sozgane.

Ni ga lasu na glavi vec, Z lasmi mu pade koza prec,

Lej! smert je z uro stala, Koso v rokah derzala.

Razbija vranec, spenja se, Plamen od njega sine,

In pod Len6ro vbogo vse Vse vdSre se in zgine.

In jdk in stdk je nad zemljo; In j6k in stok je bil pod njo.

Lendra tarn v trepeti Jenjvala je ziveti.

Pod bledo Itino se nad njo Duhovi so sklem'li,

Plesali krog in kr6g, britko To pesem zatulili:

„Terpi, ce pdka ti serce! Prah z Bogam kregat' se ne sine!

Odsla si triipla sili, Bog duse se usraili \u

5 *

08

Povodnji mož.

^ | | | d nekdej lepe so Ljubljanke slovele, AI Ie'psi od Urs'ke bild ni nobene, Nobene oce'm bild bolj zaieljene Ob casu nje cvetja dekleta ne zene. — Ko nar bolj iz zvezd je danica svetla, Nar Ie'psi iz deklic je Urs'ka bila.

Mnogte're device, mnogte're zeni'ce Okd je na skrivnim solze prelivalo, Ker Urs'ki serce se je ljubiga vdalo; Al Ijiibih bild je nji vedno premalo. Kar slisala mozkih okrdg je slove't', Skusala jib. v mreze raspete je vjet'.

Je znala obljubit', je znala odrtlci, In biti perljudna, in biti prevzetna, Mladence unemat', bit' starsim perjetna; Modrij in zvijac je bila vsih umetna; Mozake je ddlgo vodila za nds, Ga stakne na zadnje, ki bil ji je kds.

69

Na starim so tergu pod lipo zeleno Trobente in gosli, in cimbale pele, Plesale lepote 'z Ljubljane so cele V nedeljo poptildan z mladenci vesele; Bila je kraljica njih Urs'ka berhka, Plesati ni &6\go nje volja bila.

Jih, dokaj jo prtfsi, al vsakmu odr6ce, Preserna se brani in pies odlasuje, Si veduo izgovore nove zmisljuje, Ze sonce zahaja, se mrak perblizuje, Ze sedem odbila je lira in cez, Ko jela ravnat' se je Urs'ka na pies.

Al, ker se ozera, plesavca si zbera, Zagle'da per mizi rumeni junaka; Enac'ga pod soncam mu ni korenjaka, Zeli si plesati z njim deklica vsaka, — Omrezit' ga Ursika lepa zeli, Zaljubljeno v njega obraca oci.

To vidit', mladenec se Urs'ki perbliza: „A1 hotla bi z mano plesati ?" ji pravi; „Kjer Donova bistri perdriizi se Savi, Od tvoje lepote zaslisal sim davi, Ze Ursika zala! pred tabo sim zdaj, Ze Ursika zala! perpravljen na raj!"

70

To rece in se ji globoko perkldni, Sladkd mu nasmeja se Ursika zala: „Nob^ne stopi'njce se ni'sim plesala, De cakala t6be sim, res je , ni sala; Zat(5rej le hitro mi roko podaj, Lej, sonce zahaja, jenjuje ze raj!" —

Podal ji mladenec prele'pi je roko, In \irno ta dva sta po p<5du zletela, Ko de bi lohke peretnice imela, Bila bi brez trtipla okr<)g se vertela, Ne vidi se, kdaj de pod nOga udar, Plesala sta, ko bi ju nosil vihar.

To viditi, drugi so vsi ostermeli , Od ciideza g6dcam roke so zastale; Ker niso trobente glasdva vec dale, Mladenca noge so terdd zaceptale; „Ne maram," zavpije, „za gdsli, za bas, Strun drugih, ko plesem zap&je naj glasi"

So berz perdervi'li se eerni oblaki, Zaslfsi na nebu se strasno gromenje, Zaslisi vetrdv se sovrazno versenje, Zaslisi potdkov derecih sumenje, Pricjdcim po koncu so vstali lasje , — Oh, Ursika zala, zdaj tebi gorje !

71

„Ne bdj se, ti Urs'ka! le hitro mi stdpi, Ne boj se," ji rece, „ne boj se gromenja, Ne boj se potolcov ti mojih sumenja, Ne b()j se vetrdv mi perjaznih versenja; Le urno, le urno oberni pete, Le urno, le urno, ker pozno je ze!"

„Ah, majhno postdjva, preljubi plesavec! De jez se oddahnem, de noga pocije." „Ni blizo, ni blfzo do bele Turcije, Kjer v Dunovo Sava se bfstra izh'je; Val6vi sumeci te Urs'ka zele, Le urno, le urno oberni pete!" —

To rece, hitreje sta se zasukala, In dalje in dalje od poda spustila, Na bregu Ljubljance se trikrat zavfla, Plesaje v valdve sumece planila. Vertinec so vidli colnarji derec; Al Ursike vidil nobeden ni vec. —

72

Prekop.

ISJil nekdaj je mlad pevic; ne begat al slovec, Je zldzil d6kaj pesem, od ljiibice nar vec, Od ljiibice Severe, prevzetne deklice, Ki niso je omecle njeg6ve pesmi vse.

Pomlad se je zbudila, se veseli je svet; Al tebe pevic vabi 'z ozi'dja vun nje cvet? Kaj ciitar'co cez pleca iz mesta vun hitfs, Al ne pijes studencov, se merzlice bojis ?

V kog-a si tak zamisljen? kaj gledas tak plasno? Od nje, al od pomladi zmislujes pesmico? Noben ni clovek zve'dil, kaj mislil je taeas, So usta omolcale, obledil je obraz.

Ko najdejo ga, prazna cutarcica lezi, Od serca spet do serca mu vec ne roji kri. — Kdo mu je kriv bil smerti, se prasajo Ijudje'; Nobeden ni bil zraven, sam Bog nebeski ve.

73

K pogrebu vkup derejo ljudje od vsih strani; Severe, njega Ijub'ce, med nji'mi vidit' ni. Skrive'j po pe'vcu joka znabiti se doma; 0 , komej je verjeti, de je tak vsmfljena!

Kaj masnik z mizereram, kaj danes z libero, In z drugo per pokdpu hiti molitvijo? Pordka nanjga caka, zatd takd hiti; Prele'pa gospodfcna Severa se mozi.

Zvece'r jo je pordcil, do polnoci svatva.1; 0 polnoci vesel je 'z vesele driizbe vstal; Ko pride tje do grobov, kjer seer kraljuje mir, Zaslisi med merlici gospdd glasen prepir.

Pred njim odprd se vrata, vun pe'vic perhiti: „Zakaj v perst posveceno ste me zagrebli vi? Ker sim se sam bil vsmertil, je zdej prepir zato, Al rabeljnam zapadlo, bericam ni teld ?"

Ne ljiib'ci bit' napoti, sim v strupu smert si pil, Zakaj bi jez nadlezen merlicam v zemlji gnjil ? Odkdpan pevic le'zal je zjiitraj verb, zemlje, Pokopat' k tolovajam bericam ga dade.

74

Neiztrohnjeno srce.

V^Jrob kdpljejo, de zadnji merllc bo vanjg-a djan; Obraz bledga mladenea perkaze se na d<in. Kopaci ostermijo, de 'z list njill sape ni, Manj vstraseni pogrebci vary vperajo oci.

Be je lepo, bi sodil, visoko celo vsak, Ak bil bi nekakovi zapustil g-a oblak; Bile lepe bi lista, lep bil obraz bi We'd, Ak bil bi nekakovi prec nejevdlje sled.

Palj cas ni trupla g-ledat', dih pervi g-a z drobi ; (Serce samo zavzetim ostaue pred ocmi. Se bije, se cutiti je ravno tak g-orko, Ko, de bilo bi v persih se zdravo in zivo.

Vsi prasajo kdo zadnji v to jamo djan je bil, (Jotovo bil svetnik je , ker ni ves v grobu zgnjil. Stal tam je kamen, kterga nihce pred cislal ni, Hite mu man otrebit', napis tak govori,

75

De Dobroslav je pevic bil tjekej pokopan, Ki pel v tak niilih glasih je od ljubezni ran, Pel v tak slovecih pesmah cast lepe deklice, Prevzetne gospodicne, nemile ljiibice.

Al, ko si je zvolfla mladenca dniziga, Iz pers nob6na njemu ni pesem vec persla. Per Bogu ni tolazbe iskal ne per Ijudeh, Oci kalil mu jok ni, razjasnil lie ne siueh.

V nemar naprej je zivel, manj svet, ko razujzdan, Umerl je nespovedan, in ne v svet' olje djan. Vsi pravijo, de njSmu svetdst ne brani gnji't', Vsi pravijo njeguvo serce ne mdre bit'.

„To pevcovo serce je ," star moz tarn govori, „Ak bi M16 svetnika, bi mir mu dala kri; SveMst ne, pesmi vecne mu branijo trohnet', Ki jib. zaperte v persih je nosil dokaj let.

Mi mu serce odprimo, pod ne'bam naj lezi, De dan danasnji prejde, de perva noc mini, De vstane driigo sonce, perpelje beli dan; Spet zajtro ga poglejmo, ko mine ztir hladan.

76

Hladfjo naj ga sapce, naj rosa pade nanj, Naj sonce, luna, zvezde, kar so mu pevskih sanj Pred vdihnile v zivljenji, prejmejo spet 'z njega; Ak b6 ta eas splahnelo, spet zagrebimo ga."

Razplatili serce so, lezalo n6c in dan, Je tarn pod jasnim nebam, ko mine zor hladan, Ko vstane drugo sonce, serce tak6 skopni, Ko beli sneg spomladi, de kaj zagrebsti ni.

77

Ribič.

Mlad ribič cele noči vesla, Visuko na nebi zvezda miglja, JVevarne mn kaze pdta morja.

Vee let mu zarki zvezde lepe Ljubezen sijejo v mlado serce, Mu v persih budijo ciste zelje.

Ak kaki vihar od delec pei-ti, Ak kaki se morski s6m pervali, Ak kako mu brezno nasprdti rezi,

Na zvezdo gled'jdc vhiti, bo otet; Mlad ribic od cistig-a ognja vnet, Po morji je varno veslal vec let.

Enkrat se valdvi morja razdele, Perkazejo 'z njih se dekleta lepe, Do pasa morske dekleta nage.

Se kdpljejo, smejajo tak poj6: „ 0 , srecen ribic, serce zvestd! Kak dolgo se mislis ti gledati v nj6?

78

Povej nam ribie! povej zares, Al cakas, de pade zvezda 'z nebes, Al, de bi k iiji zlelel, cakas peres?

Bil6 bi diiigiinu cakat' dolgcas, Bil(5 bi dnigimu cakat' mvaz, Bi drtigi se ne ogibal nas.

Nocdj bi drugi odperl oci, Bi vidil, kak blizo strelca stoji, Lepota, ki zanjo serce ti gori."

0 , res je , de bi tak<5 ne bil6 ! Vse re's, kar dekleta morske pojo; Obup mu zaliva serce zvesttf.

Fant z ce'Io mocj6 se v veslo vpre, Ni mar skalovja mu, viharjov ne, Nic vec se na zvezdo ne ozre.

Napre'j brez miru svoj coin dervi; Al tak za pe'vkami ribic hiti, Kdo ve! al sam pred seboj bezf.

Zgubljen je vtopljen, se bojim; Kdor Ijubi brez upa ga svarim, Nikar naj ne vesla za njim! —

79

Ženska zvestoba.

Bil gddec je mlad, in lep, in vesel, Lep6 je godil, sladko je pel.

Bild ui godii, svatovsnje, aemnja, De tje ne Mi bi vabili ga.

Poslusajo radi ga vsi Ijudje, Ga gledajo rade dekleta mlade;

Posebno pa Mfcka zupanova hci, Pogdsto vanjga obraca oci.

Od cistiga g6dec je ognja vnet, Za Mfcko bogato, rdzo dekle't.

Zastonj vee dnizih postopa za njo, Le njemu perjazno se smeja ok6.

In kar mu obetate ocesa nje, Poterdijo kmalo besede sladke.

Nje oca seer stavi ljubezni se vbran; Al oca bo spr6sen, al pa goljufan.

80

Obljiibi Micka godcova bif; AI samka ostati, se ne mozit'.

Persel je v grad mlad, lep kancelir, Sto zlatih je sliizil dvakrat stir.

Lohka bi z temi in kar bo dobil Se zraven, zenico, otroke redil.

Od konca mesto hod' obiskvat; Povabi ga deklic oce al brat.

Vklon materni gospodicne okd Poniijata v zakon mu njeno roko.

Al v kratkim casu se zgodi, De cele mesce ga v mestu ni.

Novi'ca pravi se na glas, De h6di k zupanu pog6sto v vas.

Seer oce zupau so moz neslan, Kaj dela tarn kancelir vsak dan?

Perljudna in lepa je njdga hci; Al ona zvestd za gddca gori.

Bil vel'ki Smaren persel je spet, Persel god Micike, roze deklet.

81

Bil cas se je Mi'c'ki perkupit', Zagodnico cas ji je bil naredit'.

Pod 6knam g6dejo godci trije, Med njimi tarn gode ljubi nje.

Pod 6knara gddejo lire trf; AI Mi'cike lepe k oknu nf.

Nje g6dec strune pertiska hudo, Od Micike jeralje nekdo slovd.

Na gdslih pdcila striina je , To gddec! ni dobro znaminje.

Zardtil se j e , se je zaklel, De strune dnige ne bo" napel.

Na mali Smaren preblecena Gospa je Micika v cerkev persla.

„ 0 , gddec! kak ddlgo bos se zaloval, Kak ddlgo se pred Ijudmi sramoval ?

Pomisli, de v jdpici deklica Gospa bi rada vsaka bila.

Zakaj si bogate ldtil se? Snubacov ima na zberanje."

6

82

Tako ga prijatli tolazijo, Dokler mu obraz razjasnijo.

Po strum ga le boli serce, De vec je na g6sli napeti ne sme.

Kdor urne roke, sol v glavi ima, Si v vsaki nesreci pomagat' zna.

Spet g<5sli je gddec v rdke vzel, Na tri je striine gdsti zace'l.

Preteklo bil(5 let dvoje se ni, Je bciljsi gddil na strune tri,

Ko znal je pred g6sti na vse stir, In vec je zasldzil kot mladi kanclir.

Bil6 ni godu, svatdvsnje, semnja, De tje ne Tbilf bi vabili ga.

V pondeljik jutro 'z veselga godu Sel dobre je vdlje g<5dec domu.

Na pragu deklica lepa stoji, In solza za solzo ji kaplja 'z oci.

; , 0 , deklica ! rosna rdzica ! Koga te tak zali, bdzica ?"

83

„0h v hfsi moj oca Iezf bolan, In nimam mu dati, kot sok neslan."

Bil gcSdec je mehkiga serca, Mosnico pdlno deklici da.

Za dar svoj 6n je nepokoj prejel, Za vbdgo deklico se je vnel.

In dolgo ni zast6nj zdihoval, Je km&lo objemal jo in kusoval.

Obljubi mu ve'dno zvesta bit'; In on se pred pustam z njo porocit'.

Ta cas je koncal bil v6jsko mir, Spusen na odlog je bil musketir.

Pred dvema letama bil je vjet, Posili v soldate bil je vzet.

Jokale so milo njene oci, Ki zdej ji serce za gddca gori.

V nedeljo spet bil je pod lipo pies, „Kaj vidis tarn ? gddec! ali je res,

De stara ljubezen ne zarijovi, Deve'lkrat se verne, ponovi ?

6 *

84

Zakaj se tak jezno obraca t' ok6 ? Kaj stnine pertiskas tak hud6 ?"

Plesala sta ravno memo njega Na g6slih je striina p<3cila.

Zardtil ee je , se je zaklel, De nikdar vec druge ne b6 napel.

„Neumnost in ubdznost ste sestre, Bila ni deklica taka za te.

Le gdsti spet sktisi in b6di vesel, De nisi v zakona se mreze vjel."

Take) ga prijatli tolazijo, Dokler mu obraz razjasnijo.

Po struni ga le boli serce, De vec je na gosli napeti ne sme.

Po struni se dolgo ni kasal, Na dve je spet kmalo g6sti znal.

Bilo ni godu, svatcivsnje, semnja , De tje ne bill bi vabili ga.

In Ml je spet v gradu g6d gospe, Tam slisat' slovec'ga gddca zele.

85

In v gradu je lepa lii'sna bila, Perljudna, al zvita ticica.

Bila se ni stara dvajset let; Al vunder je dobro poznala svet.

Iz list gospodicen svojih zna, Kak treba se trudit' je za moza.

Zvestoba je brati v gddca oceh, Ki ni je iiajdel per Ijiibicih dveh.

Kak streze mn, kak perlizuje se; „ 0 , g(5dec! nastavlja ti limance."

In preden se vnamejo zvezde noci, Ze gtfdec za lepo hi'sno gori.

Njo, k6der on hodi, ise ok6, Vse pesmi njegove nje hvalo pojo.

Tud' ona obljubi le zanjga goret', In godec presrecni obljubi jo vzet.

Bile so v gradu velike gosti, Bila omozila je nilajsi se hci.

Persel je bil v grad marsikteri svat, Iz mesta persel je nevestni brat.

86

Sampanjca so pili, veseli bili, Odbi'Ia je lira polnoci.

Bil gddec zagddil je kotiijdn, Vsi prasajo, kje je mladi baron ?

Vsi prasajo, kaj se mu zgodilo je? Ker ni ga, de bi on vodil verste.

In gre ga iskat, klicat strezaj, In driigi za nji'm, ker ni ga nazaj.

In pravili so si tain na uhd, Kje, de so ga najdli in kakd.

Ko godec skrivnost pogovora zve , Mu lica rudece oblede.

Po striinah lok gori in doli dervi, De zadnjih striin 6na odleti.

Zarotil se j e , se je zaklel, De druge ne bode stnine napel.

Tri leta so pree, zdravnik je cas, Razjasnil se spet je gddca obraz;

On, ko Paganin je navadil se, De godel na eno striino je.

87

Na eno je striino godil vesel, In zraven od svojih Ijubic je pel.

In pel je tako od zen in deklet, De nic nobeni ne sme se verjet.

Zaljiibil se ni v nobeno vec, Dal tjno jirn hvalo je g'odec slovee:

„De one same nam lirjo roke , De one same nam glave vedre."

88

Orglar.

opueti posvetno rabo Orglarcik in gre v pusavo, Tarn, prepevat' bozjo slavo, Sv6je citre vzame sabo.

Pesmi sv6je med stoglasne V gojzdu zli'va ticov kore, Od prihdda zlate zdre, Dokler sonca liic ne vgasne.

Al veselje v sevzu vtoni S casam mu za petje slavcov, In vsih gojzda prebivavcov, Ker vsak svojo vedno g-oni.

On ob dnigi si pomladi Zbere tice mlado-kijune, Jim prebera svoje striine In jib. raznih pesem vadi.

Kdsa, terdokljunsko dete, Od preljub'ga Augustina, VeTkoglaviga kalina JVauci pet' pesmi sve'te.

89

Zmeram svojo goni slavcik, Zmeram od ljubezni bije Sercu sladke melodije, Tozi ga Bogii pusavcik:

„Lej, kalin, debeloglavec, Terdokljiinast kos je svoje Pesmi piistil, lepsi p6je, Poducit' ne da se slavec!"

Al Bog slavca ni posvaril, Le posvaril je pusavca: „Pusti peti mojga slavca, Kakor sim mu gerlo stvaril.

Pel je v suznosti zelezni Jeremij zalost globoko; Pesem svdjo je visoko Salomon pel od ljubezni.

Ktfmur pevski duh sim vdihnil, v f

Z njim sim dal mu pesmi svoje; Driigih ne, le te naj poje, Dokler, de bo v grobu vtihnil." —

Različne poezije.

93

Zvezdogledam.

Vsi pojte rakam zvizgat, Laznjivi pratikarji, Laznjivi zve'zdogle'di, Vremena vi prer6ki! Vi modrijani! h6cte V nebeskih zvezdah brati: Al sdnce b6 dobrtftno Nam dalo srecno leto, Al bd neba togota Vetr6v nam sum zbudila, Razsula v polje toco, Vtopila coin na mtfrji, Sad umorila terte. Laznjivi zvezdogledi! Vsi pojte rakam zvizgat.

Dve sami zvezdi g-ledal, Oci sim sv6je ljube, Dve svitli zvezdi gle'dal, Sim v njih neumni slepic Vesele bral si dneve, In soncno brez oblakov Sim bral ljubezni sreco.

94

Solze so me"ni zraslc, In kas in serd sta zrasla, Sramota ino moj^a Mini je smert mi zrasla. Dve sami ste zmotile, Dve. sami zapeljale Mi zvezdi limno glavo; In ceTga neba hdcte Vi zvezde zmodrovati! — Laznjivi pratikarji, Laznji'vi zvezdogledi, Vremena vsi preroki, Le pojte rakam zvizgat! —

95

V spominj Matija Čopa. (Mira po ssc/olih vddrjih.J

Tajati led nas se le zacne se, pomlad je drugdd ze; V dragi slovenski vkroten ni domovini vihar.

Stesemo svoj si colnic nov, z Bogam zrocmo ga valtfvam; Ni se navadil popred breznov se, skal ogibat'.

Zvezde, ki resjo, bile so neznane, ki coin pogubejo; Lei bil nas je kermar, driigi je bil Palinur.

Ti nam otel si colnic, si mu z jadrami kermo popravil, Ti mu pokazal si p6t pravo v dezelo duh6v.

Skrita nobena bila ni zvezd ti neba poezije, Sledni je bil ti domac jezik omikan, ucen.

Stari Rimljan kar sveta je gosptfd, kar Grecia mddra, Z Lahi, Francdz, Spanidl, Nemic in Albionic,

Ceh in Poljak, kar Rus in Ilir, kar rod nas slovenski Slavnih izmislil si bil casa do tvojga pisanj,

Ptilno si znadnost imel njih, Cop! velikan ucenosti, Ti si zaklade duha Kr^zove bil si nabral.

Nisi zakle'pal doma ti zlahtniga blagodarova, Sebi zroceno mladdst, druge si z njim bogatil.

K6mej zastavil, rojak, si pero pre'd praznuvajdce V zgiibo veliko rodii, kriviga. dokaj samud,

96

V Save dere'ce valoV tam vertincinah smert te zasaci, Glas ti zapre besedi, 'z rdk ti potegne pen).

Zemlja nemili cuvaj nam zaklad tvoj varuje skdpa ; Grdbi na tvojim oci materi Slavi rose.

Niso suhe nam prijatlam oci, ki se sp<3mnimo tebe, Ino predragih z teboj tvoje Jjubezni dardv.

Seme, ki ti zasejal si ga, ze gre v klasje veselo, Nam in za nami dokaj vnukam obeta sadii.

Naj se ucendst in ime, cast tvoja, rojak! ne pozabi, Dokler tebi dragc) v Krajni slove'nstvo zivi! —

97

Nova pisarija. Učenec.

De zdej, — ko ze na Krajnskim vsak pisari, Ze liiikve vsak susmar daje med Ijiidi, Ta v prdzi, uni r verzih se slepari, —

Jez tudi v trop, — ki se poti in triidi, Ledino 6rje nase poezije, — Se vriniti zeiim, se mi ne cudi.

Prijatel! uci mine pisarije: Kak6 in kaj usee se Krajncam pqje, Odkri mi proze nase lepotije."

Pisdr.

„Ak so pisar postati zelje tvoje, Moj zlati lik posliisaj in zastdpi, Zapisi terdno ga v mozgane svoje!

Ak h6ces kaj veljati v nasim trdpi, Besed se ptujih bdj, ko hiid'ga vraga, Ak k6s si temu, koj na perste stdpi.

Naj proza tvoja bo lepote naga, Minerve nic ne prasaj, poj posili, Pisarjam pr<5za bo, in pesem draga.

Ces bi'ti v krajnskih klasikov stevili, Debelo po gorjansko jo zardbi, Vsi bdmo tvojo cast na glas trobili;

7

98

Ak rovtarske vezati znas otrdbi, Nov Orfej k sebi vlekel btis Slovene, In pozen vniik ponJma k tvcij'mu grdbi.

De krajnsina zaklad ti svoj odklene, Zapusti rdcno mestne mi sosede, Tri leta pojdi v rovtarske Atene."

Učenec.

„A1 zlahtne krajnske tam cveto besede, Kjer govoriti dosti vec ne znajo, Pastirji samski, ko imena cede ?"

Pisar. jjTam, kjer po stari segi se drekajo,

Kjer ne zmajejo dost', al nic jezi'ka, Besed nemskvavcov g-erdih ne poznajo."

Učenec.

„0 srecne rovtel v vas me iti mika: Al se bojim per rovtarji, per kmeti, De bera besedi ne b6 velika."

Pisar. „Pecene, ljiibcik! piseta na sveti

Nikdmur niso v gerlo perletele ; Brez truda vecno se ne da ziveti.

Besede zrasene, besede zrele, Ne v rovtah, po planjavi ne kmetfje, Nikjer ne b(5do ti na n6s visele.

99

Posliisaj ga, kak6 jo on zavije, Jezika sol, lepota, de le zi'ne, In pravo ti vezanje se odkrfje.

Tarn puTjo besedi se korenine; K tern deni konce: aca, isce, liha, On, ovka, ovec, druge pertikline,

To terdno skupej zvari; permaruha! Lahko bos v k6zji rdg ugnal Slovence, In prcHi tebi bo DobroVski — muha."

Ucenec.

„0 zlati uk! adijo mestne sence! Apolon driigi b6m jez sred kozarjov Si v r<5vtah pletel nevmerjoce vence. —

Al nase Ijiidstvo nekdaj ni oltarjov Minerve in Apolona irnelo, Od gerskih, od lati'nskih so pisarjov

Dobili starsi ucenost v dezelo, In z njo besede ptuje; — razodeni, Al saj se bdde tih posliizit' smelo ?"

Pisdr.

„Bog tega varij ! po nobeni ceni, Jezika nas'ga z njimi ne ogniisi \u

Ucenec.

„Sej tiidi driig-i to store Sloveni; Sej vemo, de turcuje Serp , de Rusi

Tatarijo , Poljak de francozuje, De vcasih verli Ceh nemskvati musi."

7 *

100

Pisar. „Lej , v knjigah. njilv je tol'kaiij lul'ke ptiije

Med lepo, ei'sto Slavsno zasejane, De je noben purist vec ne izriijej

Al biikev nase Krajnsne spakedrane Pesicico dem'mo na ognjise, Prerojen Fenis cist de 'z ognja vstane."

Ucenec.

„Cmu \>6 nam, prasam prazno pogorise ? Al mutasti pocakamo zijali, De 'z njega zrase novo besedise ?"

Pisdr.

„Slovensko liil'ko btimo resetali, Hranili dobro zerno, in kar zmanjka, Iz svqjih bomo to mozgan' dodali."

Ucenec. „Te cudne zmesi staiiga ostanka

In iz novink Slovenic v Koratani, Ne b6 raziimel Stajarc ne Ljubljanka."

Pisdr.

gGorjacarji, tatovi in cigani Po svcijim govore; koga za silo Nam v bukvah jezik svoj imeti brani?"

Ucenec. „Gorjacarsko, cigansko kaj berilo

Bo ciidno vam pisarjam. pomagalo, Ak b6 se vse drugaci govorilo ;

101

Sami svoj uk spostiijete premalo , Vec ptiijk clo t£bi, ne zameri, vjide, Zakaj bi se jih moje znablo balo ?u

Pisar.

„To govori se, kar na jezik pride, Pogdvor, ko na vsesa vec ne b(je, Ko zjiitrejna megla se v nic razi'de;

Kar v biikvah je natisnjen'ga upije, To bnitec! med ucene gre linguiste, In prica od jezika Iepotfje.

Slovenci b6do brali biikve ciste, Ak nas ne hval'jo, naj me vzame zlodi! Cel svet posnemal krajnske b6 puriste.

Kar ndcte vi, umeti k svoji skodi, Kar ne dopade vasi slepi biici, Castili bddo pozni to" nanidi."

Ucenec.

„Perzgal si, mdjster! zark mi nove Iiici ; Na delapust de scidniga jez dneva Slovi'm, se t6, kaj pel bom, me podiici!

Pisar. „Horaci diilce et u t i le veleVa,

Kaj prida slis'jo vsesa nase rade; Nam ut i le je zerno, diilce pleva."

Ucenec.

„Romance zde'j pojejo in balade, Tragedija se tiidi nam obeta, Sonete slisim peti pevce mlade."

102

Pisar. „Od rnene pesem vsaka je prekleta,

Ki m'ma prav slovenskiga imena, Naj se takd prijetno bo zapeta.

Ljuhezen poje pevcov tih Kamena, Jeziku dela ino sercu rane, V g-erdobe strela tresi naj ognjena!

Balade od cebelice zasrane , De bi se te med nami zamorile, Tragedije ostale nam neznane!

De bi Krajnice striipa 'z njih ne pile, Ljubezni sladke, ki serce zapelje, Bi z B6mejovo Jiiljo ne cutile !"

Ucenec.

Res sk6da bi bilo, zdej od nedelje Do druge sestkrat se serce uname, Je sega, de kdor pride pred, pred melje!" —

Pisar.

„Balade pet' je mlatva prazne slame, Je rec pohujsljiva in zapeljiva; Lenoro bere naj, kdor ne verjame.

Romanca je z tragedijo skodljiva, Teh in sonetov in zdravljfc ne pisi, Sovrazi vse te Muza sramozljiva.

Poj rajsi t<5, kar treba je per hisi, Za hleve treba, treba je na polji, Poj to, kar kmet in mesean z pridam slisi."

103

Ucenec. „Bog ti zaplati uk, po tvoji volji

Bora pel: gosence kaj na repo varje, Kak perdeluje se krompir nar bolji;

Kakd odpravlajo se ovcam garje, Preganjajo usivim glavam grijide, LoWti mis' ucil l>om gospodarje."

Pisar.

„ 0 , zlati vek zdej Muzam krajnekim pride!" —

104

Perva Ijubezen.

Že miru serčnimu nevarne leta, Mladosti leta so slov6 jemale; Domače sim lepe poznal dekleta, Dežel sim ptujih vidil hčere zale; Bila serca ni pv6stost mčn' odvzeta, Ze so prevzetne misli mi vstajale, De mal', al nič ljubezen ne opravi, Per temu, ki se terdno v bran ji stavi.

Peršla lepote rajske je devica, De vidil bi ne bil podčbe njene ! Rudeči zdr osramote nje lica, In nje oči nebeških zvezd plamena, Nikdar več zdrav ne b(J, ki ga pušica Pogleda bistriga v serce zadene, Kdo znal popisat' ust bi ljubeznivost, Nedolžnih pers snega kdo zapeljivost!

Namest iskat' zavetje v trumi gosti, Ki nji podobna stala je pred mano, Ki je od nje na zadnji petik v posti Petrarkovo bilo serce užgano,

105

Pogleda njen'ga vzival sim sladkdsti, Dokler, de je serce dobilo rano, Ki pece ndc in dan me brez hladila, Ki ni dobiti ji nikjer zdravila.

Ne omece je lica obledene, Ne pesem zalostnih glasdvi mi'Ii, In ne oci od spanja zapusene, Solze ne, ki tekd iz njih posili. Veselje, mi'r zbezala sta od me'ne, Obup topi serce, ker se ne vsmi'Ii. — Takd, kdor misli terdno stati, pade , Nevarno gledat' je dekleta mlade.

Zatdrej, kdmur mar je prdstost zlata, Cvetecih deklic naj ne oglediije ! Bila miru sta men' ocesa tata, Na svoje naj poglede skerbrto cuje; Oci odprd ljubezni dur' in vrata, Skoz te se nasa pamet premaguje. Kdor mene ndce bdgat', sam bo zvedil, V nesre'ce mdje re'va bd zabredil.

106

Slovo od mladosti.

Dni mojih lepsl polovica kmalo, Mlad6sti leta! kmalo ste minule; Bodile ve ste meni cvetja malo, Se te'ga rosace so se koj osiile, Le redko lipa sonce je sijalo, Viharjov jeze so pogtisto rjiile, Mladost! vunder po tvoji temni zarji Serce britk6 zdihuje, Bog te obvarji!

Okiisil zgodej sim tvoj sad, spoznanje! Veselja dokaj striip njegov je vmtfril: Sim zvedil, de vest cisto, dobro djanje Svet zanicvati se je zagovoril, Ljubezen zvesto najti, kratke saiije! Zbezale ste, ko se je dan zazoril, Modrost, pravicnost, ucendst, device Brez d(5t zalvati vi'dil sim samice.

Sim vi'dil, de svoj coin po sapi srece, Komur sovrazna je , zastonj obraca, Kak veter nje' nasprdti temu vlece, Kogar v zibe'li vi'd'la je beraca,

107

De le petica da line slovece, De clovek t6liko velja, kar placa. Si vidil cislati le t6 med nami, Kar Am slepi, z golfij ami, lazami!

Te vidit', gerji viditi napake, Je sercu rane vse'kalo kervave; Mladosti jasnost viinder misli take Si kmalo iz serca spodi in glave, Gradove svitle zida si v oblake, Zelene trate stavi si v pusave, Povsod vesele liicice perziga Ji up goljfivi, k njim iz stisk ji miga.

Ne zmisli, de dih perve sap'ce bode Odnesel t<5, kar misli so stvarile, Pozabi koj nesrec prestanih skdde, In ran, ki so se kdmej zacelile, Dokler, de sm6 brez dna polnili sode 'Zuce nas v starjih letih casov sile. Zat6 mladtist! po tvoji temni zarji Serce zdihvalo bo mi, B<5g te obvarji!

108

Glosa.

,,Slef je, kdor se ss petjam vkvdrja,

lirdjnec mdj mu osle ledie ;

Pevcu vedno sreca lake,

On kivi, vmerje bress dndrja."

&%&e zacm'va per Homeri, Pr&sil reva dm' je stare; Mraz Ovidja v P6ntu tare ; Driigih pe'vcov zgtfdbe beri: Nam spricuje AJigieri, Kako sreca pevee vdarja; Nam spricujeta pisarja Luzijade, Don Quixuta Kakosne Parnasa pota — Slep j e , kdor se z petjam vkvarja .

Kaj Petrarkov, kaj nam Tasov Treba pevcov je perjetnih ? Slisim od butfc nevkretnih Prasat' zdajnih, prednjih casov. Komur mar perjetnih glasov Pe'sem, ki pojd Matjaze,

109

Boje krdg hrovaske straze, Mar, kar pevec pel Ilirje Mar, „Cebel 'ce" roji stirje, Kra jnec m6j mu osle kaze.

Lani je slepar starino Se prodajal, nosil skatle, Meril platno, trak na vatle, Letas ktipi si grajsino. Naj gre pevec v daljno Kino, Se naprej se pot mu kaze, Naj si z tinto perste maze, Naj ljubezen si obeta, Vneti lepiga dekleta, P e v c u vedno sre'ca laze.

Vunder peti on ne jenja, Grab'te dnarje vkup gotove , Kupuvajte si gradove, V njih zivete brez terpljenja. Ktider se nebii razpenja Grad je pevca brez vralarja, V njim zlatnina cista zarja, Srebevnina rOsa trave, Z tirn posestvam brez tezave On z iv i , vmerje b rez dnarja .

110

Zabavljivi napisi.

Predyovor in zagovor.

Feriunt — summos fulmina monies.

ijglfaj misli, kdgar bi pusice te zadele, De na visoki vein lete iz neba strele.

Uzrbk nezlatiga veka. Persli bi ze bill Slovencam zlati casi, Ak klasik bil bi vsak pisar, kdor nam kaj kvasi.

Novi Pegasus. „Visnjani! kam ste svojga p61za djali ?" „Za Pegaza smo pevcam ga prodalf."

Cebelice pusicarjam. Ko vsaka ni zival lesica, Tak vsaki ni napis pusica.

v

Cebelice pravljtcarjam. Pravljica po Esop' od vas zape(a, Vec nima slasti, kakor jed pogreta.

I l l

Cebelice sestomerjovcam. Ak kdo v Heksametru namest spondeja, Al daktila posluzi se troheja, Ne ve, kam se ceziire dejo, On vpreg-a Pegaza v galejo.

Cebelice pesmam brez s in c. „Brez c£tov tece vir mu Hipokrene, In 6sov v pesmah njega najti ni!" „Zat(5rej nimajo nobene/cene, Zato so pesmi tiste brez soli."

Cebelice pevcam letnih cdsov. Kdor govoriti kaj ne ve, On vreme hval' al t6zi; Kdor pevcov peti kaj ne ve, Od letnih casov krozi.

Lesnicnjeku in Levicnjeku. Kako bi neki sladke pel Lesnicnjek! Kak6 bi neki prave pel Levicnjek!

Pred pevcu pdtlej homeopdtu. Popred si pevec bil, zdaj si homeopat; Popred si casa bil, zdaj si zivljenja tat.

Cebeldrju. Zakaj pac miihe moj lovi Kastelic ? Prodajaf misli jih namest cebelic.

i t a

Vodnik Preblecen Vim minisic bil, In rad sim pel, se rajsi pii.

Rdvnikarju. Gorjancov nasih jezik poptujcvavsi Si kriv, de kdlne kraet molitve bravsi.

Ahacelnovim pesmam. Ne cridi se, neslane De pesmi bddo brane, Lej pure rabi: „puri, piiri/" In bozje vdlke: „suri, muri!"

(Mera po vd&rjih gl&snikov in nasledu sogl&snikov.)

Nekim pevcam duhovnih pesem. Res je duhdvna, in res pesem ni vasa duhdvna, Duh praznote ki ima, bozjiga prazna duha.

Krempe Ijnu. Nisi je v glavo dobil, si dobil le slovensino v kremplje; Duh. preone'mceni slab, voljni so kre'mplji foili.

Kopitar. Nosil uceno glavd z castjd sim vsih premagavec;

Smert in osabnost ste zmagale mene same.

113

Danicarjam. Dobrovski.

„Perjatel! ki 'z sveta prides, mi povej po pravici," Dobrovius modrost prasa Kopitarjovo:

„A\ Dubrtfvnicanov, serpski, al mar verli hrovaski Jezik pi'sejo Gaj, Gaja goreca druhal?"

Kopitar. „Gaj danicar, danicarska druhal? svoj pi'sejo jezik,

Slavsine ti jiiznih so janicarji dezel."

Bahdci cvetero bblj mno&nih Slave rodov. C&h, Poljak in IJ/r, Ru& svoj 'zobraziti jezik,

Njih le mogdcni ga rdd ima pravico pisat'; Beli Hrovat, Rusnjak ne, Slovak ne, z Slovenci ne dnigi,

Tim gre Slave pesam, lajati, tace lizat'.

Narobe Katon, Od driigih manjsi in casten manj rtfd je slovenski,

Lakota slave, blaga, vle'ce pisarja drugam. Victrix causa Diis placuit, sed victa Catoni;

Stanko Slovencov vskok, Vraz si nartfbe Katdn.

Pricujoce poezije. Sme nekaj nas, ker smo Presernove, biti presernih;

Pesem kaze dovolj, kak je nas oce krotak.

8

Gazele.

117

1.

Pesem moja je pos6da tvojiga imena, Mojiga serca gospdda tvojiga imena; V nji bom ined islovenske brate sladki g-las zanesil Od zahiida do izhuda tvojiga imena; Na posodi v zlatih cerkah slava se bo brala Od nartida do n a r 6 d a tv6jig-a imena, 'Z nje svitloba b6 gorela se takrat, ko b6va Unstran Karonov'g-a br«5da tvojiga imena. B6lj ko Delie, Korine, Ointie al Lavre Bi bil6 pozabit' sk6da tvojiga imena.

i t s

2.

Oči sim veckrat prasal, alt smem Ljubiti te; odgdvora ne zvem. Od delec gle'das, draga .' me perjazno; Prevzetno vihas n<5s, ko memo grem. Ak v tebe so obei-njeni pogledi, Odtegnes precej svoj obraz ocem; Al, ak dekleta driige oglediijem, Zakriti jeze ni ti moc ljudem. Tako, al ljubis me, al me sovrazis, Kak bl ti vstregel, siromak rie vem.

119

3.

Žalostna komu neznana je resnfca , de jo ljiibim, V pesmih mojih vedna, sama govor ica , de jo ljiibim. Ve ze noc, ki britko slisi zdihovati me brez spanja, Ve ze svitla zarja, dneva porodnica , de jo ljiibim. Ve ze jutro, ve ze p6Mne, ve ze mracni hlad vecera, Tiho tozbo moj'ga bled'ga, veTga l i ca , de jo ljiibim. Prebival'sa moj'ga steuam, mirni je samoti znano, Tudi nepokoju mesta ni n o v i c a , de jo ljiibim. Ve ze riiza, ki per p6ti, koder draga hodi, rase, Ve ze, ki nad potjo leta t ic a, de jo ljiibim. Ve ze mokri prag nje hise, vsaki kamen blizo njega, Ino ve, ki memo vodi me s t e z i c a , de jo Ijubim. Ve ze vsaka stvar, kar vedit' in kar slisati od mene, In verjeti n6ce draga mi devica , de jo ljiibim.

iat»

4.

Draga! vem kako per t£bi me opravljajo zern'ce, Pravjo, de v ljubezni moji ni bild nikdar resnice, Kak si bnisijo jezike, in ti stejejo na perste Per kafeti, kar jih nisim, kar sim ljubil jih, device; Al poslusaj mojo spdved, rekla bds, de sim neddlzen, De le sama ti si kriva, ak je v temu kaj krivice: Dokler ne cvete se rdza, so v casti per nas vidl'ce, Zvoncike, marjetce, driige tudi cislamo cvetlice, Kdor ni slisal nikdar peti sladkih pesem Filomele, Had posliisal bd sternade, sinkovce in druge t/ce. Al je mdc na pervi prostor jo v zbiralsih posaditi, Mdc ji pervo cast skazati, ako v njih je ni kraljice? Pred dekleta so imele, al kar ti cvetes med njimi, Vsih lepot nobtkia ni'ma nam dopasti vec pravi'ce. Td pomfsli ne zame'ri, de kar sdnce sim zagle'dal, Od oci so tudi meni se uzdigriile tamnice.

131

5.

SMed otroci si grala, draga ! 1 a n i, — cas hiti; Letas ze unemas serca po L j u b l j a n i , — cas hiti. Koder hodis te mladenci spremljajo z ocmi povsod , Sateli'tov trop nam zve'zde kraj oznan i , — cas hit/, /dej je Hanibal per Kanah, premag-avec tvoj obraz, Nase serca Rim ostrasen, ne v s t r a h v a n i , —cas hiti. Deklica prevzetna! zmisli, kak je kratek vsaki cvet, De zacne se le'to starat' ze' v S e r p a n i , — cas hiti. Pevca vbdziga uslisi, ki ga ranil tvoj pogled, Pred ko starost bo Mahaon njega r a n i , cas hiti. De Helenina lepOta, toljkanj moz pred Trojo smert Ni pazabljena, le pesem sama b ran i , — cas hiti.

123

6.

Al bo kal pognalo seme, kdor ga se j e , sam tie ve; Kdor sadi drevd, al bode zred'lo ve j e , sam ne ve. Se pod stropam neba triidi let' in dan n<5mad; Al pa konec leta b6de kaj p e r r e j e , sam ne ve. In kupec po sve'ti h.6di, al pa kaj dobicka bo", Za blago kader got6ve dnarje s t e j e , sam ne ve. In vojsak, ki ga trobenta vabi med kanonov grdm, Kaj placilo b6 vrocine, ran in ze j e , sam ne ve. Lej tak pevee tin gazelic, al jih beres ti, al ne, Al per njih serce ledeno se o g r e j e , sam ne ve. In al ves, de ti ga. vnemas, ti mu pevski ogenj das, Al se smel bo razodeti saj pozne je , sam ne ve.

133

7.

Kdor jih bere, vsak dnigaci pesmi m6je siSdi; Eden hvali in spet drugi vpije: „fej te b6di!" Ta veli mi: poj sonete; lini: p6j balade ; Tretji bi bil bolj prijatel Pindarovi 6di. Bo perjeten morebiti temu glas gazelic; Uni bci pa rekel: kaj za Vddnikam ne h(kli? Razujzdanim b6do moje pesmi prened6Izne; Al tercjalke porekd, de jih je vdi'hnil zlodi. Jez pa tijbi sami, draga! zelel sim dopasti, Driigih nisim prasal, kaj se jim po glavi bl6di. —

Sonetje.

187

Očetov nasih imenftne dela, Kar jili nekdajnih casov zg6dba hrani: Kak(5 Metulum se Avgiistu brani, Kaj je do zdej Ljubljana dozivela,

Kak vere bramba je bila dezela, Kak<5 per Sisku Kope so pijani Omagali pred Kvajnci Otomani, Vam b<5 Home>ov nasih pesem pela.

Preslabe peti hoje vam slovece, Poj6 Krajnic lepdto moje strune, In tvojo cast, nevsmiljena devica!

Poj<5 ljubezni moje vam nesrece, Kakovi re'vez je , ki g& presiine 'Z oci nebeskih verzena pusica.

tas

Verh sonca sije soncov cela čeda Po neba svitlih potili razkropljena; Od sonca, ljub'ga svojca zapušena Jih zemlja celo noč z veseljam gleda:

Ko se zlati oblakov triima bleda, Nazaj perpelje zarja ga rumčna, Tak zemlja je v ljubezni vsa zgubljena, De v-anje ne oberne več pogleda.

Kar zve'zd neb6 deklet ima Ljubljana; Rad ogledujem vas cvetečo-lične, Ljubljanske, ljubeznive gospodične !

Al dragi taka moč je čez me dana, De pričo nje sim slep za vse device, Zamaknjen v mil' obraz serca kraljice.

129

Tak kakor hrepeni ok6 colnarja Zagledat' vajni zvezdi, Dioskiiri! Kadar razgraja pis ob hudi iiri, Ko se tep<) valovi, grom udarja. —

Zakaj ak vajnih zvezd zasije zarja, Vetrovam Eol koj zaklene diiri, Po morji, po razjasnjenim aziiri Kraljiije mir, potihne sum viharja. —

Tak, dr&ga deklica! zvezd tvojih cakam, Tak<5 in bolj se cakam hrepenece, Oci zagledat' tvojih svitle zarke;

Zakaj, ak ti rekd bezat' oblakam, Ak se tako vihari jeza srece, Nebo" se koj zvedri krog moje barke.

9

130

Dve sestri vidile so zmdti vdane Oci: bil<) dekle je nisko ena; Bila. je driiga nij visoka zena, Obe lepote cve't, in cast Ljubljane.

Pobegnil tak sim, kakor serna plane Od lovcov v prejsnjih casih osterljena, Ko spet se strelcov truma ji zelena Perkaze in jo spomni stare rane.

Ak prasate od k6d strah6ta taka? Rani'Ia mene z ojstro sta pusico, Kupido strelec, mati z njim njegdva.

Ta dva sim mislil viditi bog6va: Za Amorja sim manj' ime'l sestrico, Bila je veci Veneri enaka.

131

Kupido! ti in tvOja lepa starka, Ne b6ta dalje me za ncis vodila ; Ne b<5m pel vdjne hvale brez placila Do konca dni, ko siromak Petrarka.

Dovolj je let mi ze napredla Parka; Koga mi je pemesla pevska zila ? NobSna me se nf deklet ljubila, Kadil ne b6m vec vaju brez prevdarka.

Obe'ti vajni so Ie prazne sale; Sit, nehvaleznika! sim vajne tlake; Te leta, ki so meni se ostalsJ,

Celdan iz pravd koval bom rumenjake, Zvecer z prijatli praznil bom bokale, Preganjal z vinam b6m skerbi oblake

A

9 #

133

J e od veseTga casa teklo leto , Kar v Betlehemu angeljcov hosana Je oznanila, de je noc koncana, Dvakrat devetsto tri in trideseto.

Bil veTki teden je ; v saboto sveto, Ko vabi molit bozji grob Kristjana, Po cerkvah tvojih hodil sim, Ljubljana ! V Ternovo, tje sim uro sel dese'to.

Ternovo! kraj nesrecniga imena; Tarn meni je gorje biW roj^no Od dveh ocesov cistiga plamena.

Ko je stopila v cerkev razsvetljeno , V serce mi padla iskra je ognjena, Ki vgasnit' se ne da z mocj6 nobeno.

133

Sonetni venec.

Poet tvoj nov Slovencam venec vije, 'Z petnajst sonetov ti tak<5 ga spleta, De „magistralea, pe'sem trikrat peta, Vsih driigih skiipej ve'ze harmonije.

Iz njega zvira, vanjga se spet zlije Po versti pe'sem vsaciga soneta; Prihdrinja v pre'dnje kSncu je zace'ta; Enak je pevec vencu poezfje:

Vse misli zvirajo 'z ljubezni ene, In kjer ponOci v spanji so zastale, Zbude se, ko spet zarja n6c prezene.

Ti si zivljgnja moj'ga m a g i s t r a l e , Glasil se 'z njega, ko ne b6 vec mene, Ran mojih bo spomin in tvoje hvale.

134

Dan mojih bo spomin in tvoje hvale, Glasil Slovencam se prihtidnje case, Ko mi na zgddnjim gr<5bu mah porase, V njim zdajne b6do bolecine spale.

Prevzetne, kakor tf dekleta zale, Ko bddo slisale lih pesem g-Iase, Serca zelezne djale prec opase, Zvesto Ijubezen bodo bolj spostvale.

Vremena b6do Krajncam se zjasnile, Jim milsi zvezde , kakor zdej sijale, Jim pesmi bolj slove'ce se glasile;

Vunder te b6do morebit' ostale, Med njimi, ker njih poezije mile Iz serca evSje so kali pognale.

135

Iz serca svSje so kali pognale, Ki bolecin molcati delj ne more; Enak sim pevcu, ki je Leondre Pel Estijanke imenitne hvale.

De s' od ljubezni usta so molcale, Ki mu mracila je mladdsti z6re, Ki v lipu nic imela ni podpdre, Skrivej so pesmi jo razodevale.

Zelja se ogenj v meni ne poleze, De s' lipa tvoj pogled v serce ne vlije, Strah razzaliti te mi jezik veze.

Britkdst, k' od nje serce vec ne pocije, Odkrivajo njegdve, skrivne teze Mokrdcvetece r6z'ce poezije.

136

Mokrocvetoče rožz'ce poezfje Ocitajo to, kar se v persih skriva. Serce mi je postalo vert in nji'va, Kjer seje zdej Ijubezin elegije.

Njih s6nce ti si. V 6knu domacfje, Ne da te najti, luc ti ljubeznjiva! V gledisu, na spreh6dih sreea kriva, Ne v krajih, kjer piesavk versta se t

Kolikokratov me po me'sti zene Zag-ledat tebe zelja; ne odkrije Se men' obraz lepote zazeljene.

V samfiti iz oci mi s6Lza lye, Zat6rej pesmi tebi v cast zlozfene Iz krajov nfso, ki v njih sdnce sije.

137

Iz krajov niso, ki v njih sdnce sije, Kjer tvoje milo se ok6 ozi'ra, Kjer vsa v pogledu tv6jim skerb umira, Vsih bolecin se pozabljivost pye.

Kjer se veselje po obrazi zlije, Kjer mine jeza notranj'ga prepira, Kjer petje z pulniga serca izvira, Zbude se v sercu sladke harmonije.

Kjer poroseno od ljubezni ciste, Kali, kar zlahtniga je , zene zale, Ko, ki budi dih pomladanjski liste,

Od tamkej niso pesmi tvoje hvale, Pomladi srecne, blagodarne tiste Celcas so blagih sapic pogresvale.

138

Gelčas so blagih eapic pogresvale, Od tebe, drage deklice prevzetne, PernSsle m'so bdzicam prijetne, Ki bi bila jih ozivela, hvale.

Bile so v stiahu, de bos ti, de zaie Slovenke nemsko govorit' umettie, Jih bote, ker 'z Parnasa so ocetne Dezele, morebiti zanievale.

Kamene nase zapus^ne b<5z'ce, Samice so pozabljene zalvale, Le ptujke so castile Kranjcov mn6z'ce.

Cvetlice nase poezije stale Do zdej so verh sneznikov redke rdz'ce, Obdajale so vterjene jih skale.

139

Obujale so vlerjene jih skale, Ko nekdaj Orfejovih striin glasdve, Ki so jim Ijiidstva Tracije sirtive Krog Hema, Rddope bile se vdale.

De bi nebesa milost nam skazale! Otajat' Krajna nasiga sinove, Njih in Sloveneov vsih okvog rod6ve, Z domacmi pe'smam1 Orfeja poslale!

De bi nam serca vnel za east dezele, Med nami potolazil razpertije, In spet zedinil rod Slovens'ne cele!

De V od sladkote njega poezije Potihnil ves prepir, bile vesele Vihaijov jeznih merzle domacije !

140

Viharjov jeznih merzle domačije Bile pokrajne naše so, kar Samo I Tvoj diih je zginil, kar nad tvojo jamo Pozabljeno od vnukov veter brije.

Obl6žile očetov razpertije Z Pipinovim so jarmam sužno ramo; Od tod samo" kervavi punt poznamo, Boj Vitovca in ropanje Turčije.

Minuli sreče eo in slave časi, Ker vredne dela niso jih budile, Omdlknili so pesem sladki glasi.

Kar niso jih zaterle časov sile, Kar raste T6Z na mladim nam Parnasi, Izdihljeji, solze so jih redile.

141

Izdihljej, solze so jih redile 'Z Parnasa m&jga rtfžice prič'j6če: Solze z ljubezni so do tebe vr6če, Iz domovinske so ljubezni lile.

Skeleče misli, de Slovenec mile Ne ljiibi matere, vanj upajoče, De tebe zame vneti ni mogoče, Z britkostjo so serce mi napolnile.

Želje rodile so prehrepeneče, De z tvčjim moje bi ime slovelo, Domače pesmi milo se glaseče;

Želje, de zbudil bi Slovenš'no celo, De bi vernili k nam se časi sreče, Jim moč so dale rasti neveselo.

142

Jim moc so dale rasti nevese'lo, Ko zgddnja r6za raste zapcljana Od mlad'g-a sdnca kopnig-a Svecana, Ak nekej dni se smeja ji veselo ;

Al nag-ne zalostno g-lavico velo, Meg-la k' od biirje perleti perg-nana, In pade iz nebes strupena slana, Pokrije sneg- gore in piilje celo.

Sijalo s6nce je poddbe zale, Pogleda tvoj'ga pil sim zarke mile , Ljubezni so cvetlice kal pog-nale.

Nad zarki s6nca so se te zmotile , Na mrazu zapusdne so ostale, Ur lemnih so zaterale jih m'le.

143

Ur temnih so zaterale jih sile Vse pevca dni, ki te ti pesmi p6je; Obup, zivljenja gnus, zacela boje, Erinje vse so se ga polastile.

Ko v vezi je OrSst Dijane mile Zadobil spet bil zdravje duse svoje, Tak bi bile se od ljubezni tvoje Vmirile persi, lica se zjasnile.

Zbezale so te sanje kratko- casne, Bild blisk nagel upanje je celo, Ki le temnejsi n6c stori, ko vgasne.

Od tod ni vec serce bilo veselo; Kak6 bile bi poezije jasne! Lej ! torej je bledo njih cvetje velo.

144

Lej! je bledo" njih cvetje ve'lo, In redke so, in slabe, nebogljene, V zideh tak podertije zapusgne Rastejo v casih r6ze neveselo,

Ki jim kropiv kardSlo rejo vzelo, In kar nezlahtnih zelis kal tarn z6ne; Al, ak v gredi'ce verta jih zel^ne Kdo presadi, cvetejo koj veselo.

Tak bli'zo moj'g-a bi serca kraljice, Bi bli'zo tebe, sdnca njih, dobi'Ie Moc kvisko rasti poezij cvetlice ;

Ak h6ces, de bi zaijsi cvet rodile, -Veselo vele vzdignile glavice, Jim iz oci ti p6slji zarke mile!

145

Jim iz oci ti posljl zarke mile, Mi gledati daj lie svitlobo z6rno! Le nji teme kraljestvo je pokdrno , Sam6 njo b6gajo viharjov sile.

Skerbi verige b6do odstopile, Odpadlo bo zelezje njih okorno, Z preblago tvojo pomocj6 podpdrno Vse njih se rane hddo zaceh'Ie.

Zjasnilo se mi b6 spet mracno lice, Spet upanje bo v serci zelenelo, In ustam dalo sladke govorice;

Na n<5vo b6 serce spet ozivelo, V njim rastle jasnih poezij cvetlice, In gnale hddo nov cvet bolj veselo.

10

146

In gnale b6do nov cvet bolj veselo, Ko r6ze, kadar mine zima huda, In spet pomlad razklada svoje ciida, Razsipa po drevesih cvetje belo.

In toplo sdnce vabi vim cebe'lo, Fastir rumene zarje ne zamiida, V g-ermdvji slavcik poje spet brez triida, Veselje preleti nat&ro celo.

0 vem, de niso vredne take srece; Od straha, de nadlezne poezije Bi ne bile' t i , mi serce'. trepe'ce.

Naj pesmi milost tvoja saj obsije, Ki 'z njih, hladiti rane si skelece, Poet tvoj nov Slovencam ve'nec vije.

141?

Magistrale.

IgUtovencam n6v poet tvoj venec vije, Ran mOjih bo spomin in tvoje hvale, Iz serca svoje so kali pognale, Mokr<5-cvetece rriz'ce poezije.

Iz krajov nfso, ki v njih sdnce sfje; Celcas so blag-ih sapic pogresvale, Jih vterjene obdajale so skale, Viharjov jeznih merzle domacije.

Izdihleji solze so jih redile, So m<5c jitn dale rasti neveselo, Zate'rale so temnih ur jih sile.

Lej ! tdrej je bled<5 njih cvetje velo, Jim iz oci ti poslji zavke mile, In gnale b<5do nov cvet bolj vese'lo. —

10 *

148

NI znal inolitve zlahtnic terde glave, Ko te zacetek, v kteri poje hvala Se nje, ki mati bozja je postala, Kar znal, je vedno molil 'z misli prave.

Ko znebil duh se trupla je tezave, Legenda pravi, de je roza zala 'Z njegxiviga serca skoz grdb pog-nala, Z napisam zlatih cerk: „Marija ave !"

Od zora, de se nagne dan k veceri, Glasi pondci pesem se ognjena Le t6bi, seer uobeni Eve hceri,

De pred, ko vgasnila smert m6c plamena, Je 'z serca zrastel venec, ne zameri, Ki nosi cerke tvojiga ime"na!

149

Sanjalo se mi je, de v svetim raji Bila sva srecna tarn brez zapopadka: Bila je prec zivljenja doba kratka, Kjer me od tebe ldc'jo casi, kraji.

Sedela z Lavro ti si sestra mlaji, Pred vama je bila dni prejsnih pratka, Bila med vama govorica sladka, Kak6 slovela ktera je od vaji.

In tarn na tehtnico svet'ga Mihela Z Petrarkam djala sva sonete svoje, Visoko moja skled'ca je zletela.

Perdjala cednosti sva nje in tvoje Vsak sv6jim pesmam, in skudela Njega bila ni niz' od skled'ce moje.

150

velika , Togenburg I biJa je mera Terpljenja tvoj'ga; moje ga pvemaga: Nazadnje omeci se tvoja draga, Ti vsak dan okno celice odpera.

Od zdra srecin upas do vecera, De bo vid'joca nje podoba blaga, In ko ti ze pertece smertna sraga, Se se zaupljiv k nji pogled ozera.

V nebesih nje oci jez vi'dit' menini, Radar prederznem va-nje se ozreti, Dva jezna Keruba z mecarn ognjenini.

De bi ne zalil je v ve'dnim trepe'ti, Bezim jez revez pred pogledam njenim; Nobdn mi zark v zivljenja noc ne sveti.

151

Bilo j e , Mojzes ! tebi naroc£no, Peljati v Kanaan kardelo Juda; Ak srecna pride, pride lira hiida, Zamisljen si v t6 opravilo eno.

Od delec vgledas zemljo zazeljeno; Povernjena veselja je zamuda, In placane so pdla p61ne tnida, Serce oterpne ti razveseljeno.

Pet' ljubeznivost tvojo in lepdto, Je m6j poklic, in samo opravilo , Dokler me v groba pones6 temoto;

Ak g-ledat' sme'm oblicje tv6je milo, Za zalostnih noci in dni samoto Mi dano je obilno povracilo.

153

Na jasnim nebi mila liina sveti, Kjerk61i zarki nje so zasijali Pozi'mi se snega, ledii kristali, Deraanti rose bliskajo pole'ti.

Vsi ciidezi noci so razodeti, Stori svetila moe brez te', ki pali, De liina jih ko sonce ne razzali, De nenavarna je stvai-e'm na sveti.

Ne bojte pesem se, ki jih prepe'va Tvoj pevec, ti , tvoj ljubi, tvoja mati! In ki jih pel do zadnjiga bo dneva.

Brez te moci, ko lune zarki zlati, Se v njih le tvoja cena razodeva, Pied njimi noce led serca bezati.

153

Marsikateri romar gre v Rim, v Kompostelje, Al tje, kjer svet Ant6n Jezusa varje, Tersat obise, al svete Lusarje Enkrat v zivljenji, al Marfjno Celje.

V pod6bah gledat' hrepeni veselje Zivljenja rajskiga. Sled sence zarje Unstranske glorje, vtisnjeni v oltarje Ljube'zni verne ohladi rau zelje.

Ah tak poddbo g-Iedat' me device, Nebeske nje lepote senco, sanje Goljiifne, v kterih komej sled resnice,

Ukaz zelj vle'ce v tvoje domovanje; Serce obiipa manj more pusice, Ur krajsi tek, tam milsi pers zdihvanje.

154

Zgodi se vcasih de Mohamedani, Praznujejo Budi'sti v daljni Kini, Al ljudstva, kjer sopirjo se Bramfni, En dan z med njimi vjetimi Kristjani.

Veselje linih .srlasen hrup oznani, Pojo trobente, pisel k ttimburiui; Obhajajo v serca ga globocini V samotnih kdtih ti z nocj6 obdani.

Bil je tvoj god, g-lasno so strune pele, Obhajali so z petjam ga in plesam Prijatli in prijatlice vese'le;

Jez praznoval sim z mokrim ga ocesam, V samoti so za srecne dnf puhtele Iz polniga serca zelje k nebe'sam.

155

Oči bile per nji v deklet so sredi, Govdr'le lista le od nje so hvale, Roke posili nje ime pisale, Hodiie so noge le po nje sledi.

Prepdvd sim dal jim : vbdgali pogledi, Molcale usta od poddbe zale, Mir dale so roke, noge ravnale Po rdk, ust iu oci so se izgledi.

Brez upanja Ijubezni v svoji zmdti, Ki se mi pogasiti v serci ndce, Takd sim ddlgo stavil se nasprdti.

Ne bdgajo me mi'sli, zelje vrdce, Drevesam, hisam, rekam, hribam pdti Do nje ni njim zastaviti mogdce.

156

Kadar prevldi ucendst zdravnika, De smerti odverniti HI moguce, Ne brani jest' in pfti mu kar h6ce , Z grenk6tami ne sili vec bolni'ka.

Ko je viharjov sfla prevelika, Togoia njih se potolazit' n6ce, Kamor val zene coin, obupaj6ce Leteti ga puste roke brodnika.

Ne bom vec tebe pil, solz grSuka kiipa ! Pogle'di, misli in zelje gorece ] Vam prdstost dam, ker zdiavja nimam upa:

Hodite kamor vedno slja vas vldce, Vpijanite od sl&dkiga se striipa, Ki mi razdjal serce bo hrepenece.

157

Odperlo bo nebo po sodnjim dnevi Se zvoljenim, svit glorje nezreceni, Vso sre'co b(5do vi'dli pogubljeni, Ki stali bddo tarn na strani levi.

Pogled ta bolj jih ko goreci levi, In ko strahovi vsi 'z pekla 'spuseni Bo vstrasil, od njega naprej podeni Mini ne bodo najdli v vecni revi.

Oci nje od ljubezni razsvetljfine Smejale so se zvoljen'mu naprdti, Bil prica sim nju srece nezrecSne;

Mi pred ocmi je v nar temnejsim k6ti Pogled ta, brez mini naprej me zene V obiipa brezne po brezkonctri p6ti.

158

Al prav se pise kauia ali kafha, Se sola ri<5vo-cerkarjov serdi'ta Z Ijudmi prepira starig-a kopita, Kdo njih pa pravo terdi, to se prasa.

Po pameti je taka sodba nasa, Ak je od kafhe kaica bdlj'ga zita, In btiljs' obdelana, in bolj polita, Naj se ne pise kafha, ampak kaira.

Ak pa po cerki bdljsi jed ne b6de, In zavolj cerke ne terpi nic sk6de, Obhaja taka misel nas Slovence,

De pravdajo se ti mozje zna bi'ti, Za kar so se nekdajni Abderiti V slove'ci piavdi od osUve sence.

159

Ne bodd'mo salobarde! Moskvicanov Gorcnci inoji! knjige mi berimo , In kar nam vsec bo, uzmat' se ucimo Od btfgrnejov na meji Otomanov!

Iz kdtov vsih od Skjaptrov do Samanov Tak, kakor srake gnjezda vkup nosimo Besede ptuje, z njim' obogatimo Slovenskih n6vi jezik Ilirjanov.

Prekdsili res b<5mo vse nardde, Nar starsi med jeziki j£zik tode, Ki se iz te cobddre bd naredil,

Ker b6mo tak govdrili v Emoni, Ko zlobodrali so tarn v Babildni, Ko bil jim Bog- je govortco zmedil.

160

Apel podobo na ogled postavi, Ker bolj resnico Ijiibi kakor hvalo, Zad skrit vse vpjek poslusa, kaj zijalo Neumno, kaj ume'tni od nje pravi.

Pied njo s kopiti cevljarcik se vstavi; Ker og-lediije smdlec ohuvalo, Jermenov meni, de ima prem&lo ; Kar on ocita, koj Apel popravi.

Ko pride driigi dan spet m6z kopitni, Namest, de bi sel delj po svoji pdti, Ker cevlji so pogfidi, mec se loti;

Zaverne g-a obraznik imenitni, In tebe z njim, kdor napcen si ocitar, Rek6c: „Le cevlje s6di naj Kopitar I1' —

161

O Verba! srecna draga vas domaca, Kjer hisa mojiga stoji oceta; Deb' uka zeja me iz tvoj'ga sveta Speljala ne bila, goljfiva kaca!

Ne vedil bi, kako se v strup prebraca, Vse kar serce si sladkiga obeta; Mi ne bila bi vera v s6be vzeta, Ne bil viharjov ndtranjih b' igracal

Zvesto serce in delavno rocico Za ddto, ki je nima miljonarka, Bi bil dobil z izvdljeno devico;

Mi mirno plavala bi moja barka, Pred ognjam ddm, pred toco mi psenfco Bi blizni sdsed varoval — svet Marka.

11

163

Popotnik pride v Afrike pusavo, Steze mu zmanjka, ndc na zemljo pade, Nobena luc se skoz oblak ne vkrade, Po mesci hrepenec se vleze v travo.

Nebo" odpre se, luna da sveeavo; Tam vidi gnjezditi strupSne gade, In tam berlog, kjer i'ma tfgra mlade, Vzdigvati vidi leva jezno glavo.

Takd mladenca gle'dati je gnalo Nakljucje zdajnih dni, dokler nap6ti Prihddnosti bild je zagrinjalo.

Zvedrila se je n6c, zija nasprdti Zivljenja gnus, nadlog in stisk ne malo, Globoko bre"zno brez vse resne pdti.

163

Hrastt, ki vihar na tla ga zimski tresne, Ko t6plo sdnce pomladanjsko seje, Spet ozelenel sem ter tje bo veje, Naenkrat ne zguM moci popresne:

Al vunder zanjga nf pomdci resne; Ko spet znebi se gojzd snega odeje, Mladik le malo, al nic vec ne steje, Lezi tam rop trohljivosti pozresne:

Tak siromak ti vbran, sovrazna sreca! Stoji, ki ga iz visokcSsti jasne Na tla telebi tvoja m6c gromeca;

Ak nitre ne, je smerti svest pocasne, Bolj dan na dan berli zivljenja sveca, Dokler ji reje zmanjka, in ugasne.

11 *

164

Komur je sre"ce dar Mia klofiita, Kdor je prisel, ko jez, per nji v zamero, Ak bi imel Gig&ntov rdk stotero, Ne spravi vkup dardv potrebnih Pliita.

Kjer hodi, mu je z ternjam p<5t posiita, Kjer si poise d6m, nadldg jezero Nabere se okrdg, in v eno mero Z togotnimi valmi na stene biita.

Okrdg' ga dervita skerb in potreba, Mini ne najde revez , ak prei'se Vse kraje, kar jih strop pokriva neba;

Se le v pokoji tihim hladne hise, Ki pelje van-jo temna pdt pogre'ba, Poeije, smert mu cela p6t obn'se.

165

Življenje je'ca, cas v nji rabelj hudi, Skerb vsakdan mu pomlajena nevesta, Terpljenje in obiip mu hlapca zvesta, In kas cuvaj, ki se nikdar ne vtrudi.

Perjazna smert! predtflgo se ne mudi: Ti kljuc, ti vrata, ti si srecna cesta, Ki pelje nas iz bolecine mesta, Tje, kjer trohljivost vse verige zgriidi;

Tje, kamor m6c preganjovcov ne seze, Tje, kamor njih krivic ne b6 za nami, Tje, kjer znebi se clSvek vsake teze,

Tje v pdsteljo postlano v cerni jami, V kateri spi, kdor va-njo spat se vleze, De glasni hrup nadldg ga ne predrami.

166

Čez tebe vec ne bo, sovrazna sveca! Iz mojih list persIa beseda zala; Navadil sim se, riaj Bog-ii bo hvala, Terpljenja tvojiga, zivljenja jeca!

Navadile so biitare se pleca, In grenkiga se lista so bokala, Podplat je k(5za cez in cez postala, Ne strasi vec je ternjovka bodeca.

Oterpnili so lidje mi in sklepi, In okamnelo je serce pvezivo, Duha so vkrdtili nadldg okldpi;

Strah zbezal j e , z njim lipanje goljfivo; Naprej me sreca gladi, ali tepi, Me tnalo najdla bos neobcutljivo. —

167

Memento mori.

Dolgostt zivljenja nasiga je kratka. Kaj znancov je zasiila ze lopata! Odperte ndc in dan so groba vrata; Al dneva ne pove nobena prat'ka.

Pred smertjo ne obvarje koza gladka, Od nje nas ne odkiip'jo kiipi zlata, Ne odpodi od nas zivljenja tata, Veselja hriip, ne pevcov pesem sladka.

Naj zmisli, kdor slepoto ljiibi sveta, In od veselja do veselja leta, De smertna ze'tev vsak dan bdlj dozori.

Zna biti, de kdor zdej vesel prepeva, V mertvaskim perti nam pred koncam dneva Molce trobental b6: „memlnto mori!"

168

Matijiu Ćopu

^ j r am izroci'm prijatla dragi mani.' Ki spi v prezgddnim grobi, pesem milo; Locftvi od njega mi je hladflo, Bila je lik Ijubezni ftari rani.

Minljivost sladkih zvez na svet' pznani, Kak kratko je veselih dm stevilo, De sre'cin je le ta, kdor z Bogomilo Up srece uiistran grfiba v persih hrani.

Pokopal misli visokoleteee, Zelja nesp61njenih sim bolecine, Ko Certomir ves up na zemlji sre'ce;

Dan jasni, dan oblacni v noci irn'ne, Serce veselo, in boln6, terpece Vpokoj'le bodo groba globocine.

Kerst per Savici.

171

Uvod.

Valjhun ' ) , sin Kajtimara, boj kervavi Že ddlgo bije za keršansko vero, Z Avreljam Droh 2 ) se več mu v bran ne stavi;

Končano nijno je in marsiktero Življenje, kri po Kiajni, Koratani Prelita napolnila bi jezero.

Gnijo po polji v bojih pokončani Trum serčni vajvodi, in njih vojšaki, Sam Čertomir se z majhnim tropam brani.

Bojuje se nar mlajši med junaki Za vero staršov, lepo B6g'njo Živo 5 ) , Za Certe, za Bogove nad oblaki.

On z njimi, ki še terd'jo vero krivo Beži tje v Bohinj, v Bisterško dolino, V terdnjavo zidano na skalo sivo.

Še dan današnji vidiš razvalino, Ki Ajdovski se gradeč imenuje, V nji gledaš Certomirovo lastnino.

Devetkrat veči množ'ca jih obsuje, In zveste straže krog in krog postavi, Odvzame lip jim vse pomoči ptuje;

Visoke 6dre tamkej si napravi, Zidovje podkopiije, vrata seka; Ne polasti se njih, ki so v terdnjavi.

173

Sest mescov mdci tla kervava reka, Slovenec ze mori Slovenca, brata — Kakd strasna slepota je cloveka!

Ko DISO mec, sekira in lopata Jih mogle, lakota nepremagljiva Perti odpreti grada terdne vrata.

Dalj Certomir jim reve ne zakriva, Besede te tovarsam rece sbranim: „Ne mee, pregnala bd nas sreea kri'va.

Le malo vain jedi'la, bratje ! hranim, Branili smo se dolgo brez podpdre, Kdor hdce se podati, mu ne branim;

Kdor h6ce' vas docakat' temne z6re, Neprdste dni zive't' nocem enake, Ne branim mu, al jutra cakat' mdre.

Z sebdj povabim dnige vas junake, Vas, kterih rama se vkloniti ndce; Temna je ndc, in stresa grdm oblake;

Sovraznik se podal bo v svdje kdce, Le majhin prostor je tje do gosave; To ndc nam jo dose'ci je mogdce.

Nar vec sve ta o t rokam sl is i S l a v e , Tje bdmo najdli pot, kjer nje sindvi Si prdsti vdl'jo vero in postave.

Ak pa nakldnijo nam smert Bogdvi, Manj strasna ndc je v cerrie ze"mlje krili, Ko so pod svetlim soncam suisni dndvi!"

Ne zapusti nobeden ga v ti sili, Molce orozje svoje vsak si vzame, Strahljivca v celim ni imel stevili;

173

AI kdmej vrata so odperte, vname Se strasni boj, ne boj, mesarsko klanje: Valjhun tarn z celo jih mocj6 objame.

Tud' on se je zanesel na njih spanje, Prelesti mi'slil je ozidje grada, In ponevedama planiti nanje.

Ko svojo mdc nar bolj vihar razklada, Okrdg vrat straza na ponidc zavpije, In vstane sum, de m6z za mt3zam pada.

Ko se neurnik o povddnji vlije, Iz hriba stermiga v doline plane, Z derecimi valdvami ovije,

Kar se mu z6per stavi, se ne vgane, In ne pocije pred, de jez omaga; Tak verze se Valjhun na nekristjane.

Ne jenja pred, dokler ni zadnja sraga Kervi prelita, dokler njih kdo sope, Ki jim bila je vera cez vse draga.

Ko zdr zasije na merlicov trope, Leze k' ob ajde zetvi, al psenice Po njivah tarn leze snopovja kope.

Lezi kristjanov vec od polovice, Med njimi, ki so padli za malike, Valjhun zastdnj tam ise mlado lice

Njega, ki kriv moi-itve je velike. —

174

Kerst.

Mož iz oblakov vojsko je obojno Koncala terana n6c, kar svetla zarja Zlati z rumen'mi zarki glavo trojno Sneznikov krajnskili siv'ga poglavarja, Bohinjsko jezero stoji pokdjno, Sledu ni vec vunanjiga viharja; Al sornov vosjka pod vodo ne mine, In drugih rdparjov v dnu globocine,

Al jezero , ki na njega pokrajni Stojis, ni Certomir ! podtfba tvqja ? — To n6e je jenjal vojske sum vunajni, Potihnil ti vihar ni v persih boja; Le hujsi se je zbudil cerv nekdajni, Ak prav uci me v re'vah skusnja mdja, Bolj gn'ze, bolj po nfivi kervi vpije, Pozresnisi obiipa HO Harpije.

1.75

Na tleh leze Slovenstva stebri atari. V domacih segah vterjene postave; V dezeli parski TSsel 4) gospodari, Jece pod tezkim jarmam sfni Slave, he ptujcam srece svit se v Krajni zari, Osabno noVjo ti po konci glave, Al, de te jenja ta skeleti rana, Ne bos posnel Katona Utikana!

Pernesla pricujdce lire teze Bi ne bila let p6znih glava siva; V mladdsti vunder terdnisi so mreze, Ki v njih derzi nas lipa mdc goljfiva, Kar, Certomir! te na zivljenje veze, Se mi iz tvojih prejsnjih dni odkriva, Ki te vodila ni le stara vera Tje na osredik Bleskiga jezera.

Tje na otok z vaWvami obdani, V danasnjih dnevih bozjo p6t Marije; V dnu zad stoje sneznikov velikani, Polja, ki spre'd se sprosti lepotfje, Ti kaze Ble'ski grad na levi strani, Na desni gricik se za gricam skrije. Dezela krajnska nima leps'ga kraja, Ko je z okoljsno ta, podoba raja.

176

Tam v casih Certomira na ot<5ki Podoba B6ginje je stala Zive, Ki so zroceni ji mladencov stdki, Ki so j i , ve dekleta Ijubeznjive I ZrocSni vasi smehi, vasi j<5ki, Orozja, ki so nam nepremagljive. Tam Bdg'nje v6zo Staroslav in lepa Njegova hci odpera in zaklepa.

Hci Bogomila, lepa ko devica, Slove'ca Hero je bila v Abidi, Nedolznost vnema ji oci in lica, Lepote svoje sama Ie ne vidi, Perliznjena mladencov g-ovoiiea Jo ne napihne, ji serca ne spridi. Spolnila k6mej je sestnajsto leto;. Serce mladd ni za noben'ga vneto.

Darf opravlt Bog'oji po navadi Pernese Certomira lahka ladja, Od teg-a, kar raste per njega gradi, Od cede, zita in novine sadja, Ko bh'za z nji'mi se devici mladi, Zadene ga, ko se je nar manj nadja, Iz nje oci v serce ljubezni strela, Plamen neogasljiv je v njemu vnela.

177

0 blagor, blagor Certomir! ti vneta Je deklica od tvojiga pogleda, Kak od zamaknjenja je vsa prevzeta, Kak gleda v tla, kak trese se beseda! Ko zarija, ki jasen dan obeta, Zarumem poddba njena bleda, In v tvoji roki, roka nje ostane Zaderzana ji od moci neznane.

JVaj pevec drug vam sreco popisuje, Ki celo leto je cvetla obema: Kak Certomir osredik obiskuje, Kak oca oraladi med njima dvema, Ki nf, ko m6ni mu veselje ptiije, Ki srecna ga Jjabezen v persih vne'ma, Pijanost njino, ki tak hftro mine, Pregnana od locftve bolecine.

Ze Certomir je treba se lociti, Ne slisis kak glasno trobenta poje! Perpcidil z sabo je Valjhun serditi Pozigat b6zje v6ze divje roje; Povsod vzdigujejo se vere sciti, Ki si prejel od matere jo svcije, Te vere, ki ji deklica ta sluzi, Ki zdaj te z njo Ijubezen cista driizi.

IS

178

Kak tezka, bri'tka ura je slovesa! Stoje po licah jima kaplje vr6ce, Objeta sta, ko bi bila telesa En'ga, spustiti znabel znabla noce; Si 'z lev'ga oca desniga ocesa Jok brise, ki ga skriti ni mog6ce, Ko vidi v tako zalost nju vtopljfine, In de tolazbe zanje ni nobfine.

Bi spomnil njima zmage vecno slavo , Ak bi, de jo doseci moc j e , sddil; Al preveliko triimo je cez Dravo Po Kokri doli v Krajn Valjhun perpodil. Se mozu zdi, de gre le v smert kervavo, Brez de bi vero, brate osvobodil. — List pride, kak vasi in veze bozje Gove; — cas, Certomir ! je vzet' orozje.

In sel je boj bojvat brez upa zmage, In skazal se je korenine prave, Kjer slice mec, na celi smertne srage Leze sovraznikov trupla kervave Mertvih, al izdihjdcih duse drage; Vunder ne mec, ne mtic gradu terdnjave Bogdv ne more resit' slavnih starsov, In ne pred smertjo ohranit' tovarsov

179

Premagan per Bohinjskim sam jezeri, Stoji naslonjen na svoj mee kervavi, Z ocmf valor globoki br6zin men, Strasne mu mfsli rojijo po glavi, Zivljenje mfsli vzet' si v slepi veri; Al nekaj mu prederzno roko vstavi, — Bila je lepa, Bogomila! tvdja Podoba, ki speljala ga je 'z buja.

Enkrat vidit' zeli podobo milo, Pozdravit' prejsnjiga veselja mesto; Al srecno je prestala casov silo, Al njeno mu serce se bfje zvesto, Al morebft' pod hladno spi gomilo, Al premagavec mu je vzel nevesto, Al ziva, al mertva je, zvedit' more, Lociti pred se iz sveta ne mdre.

Znan ribic pervesla od line strani, Opomni ga, kak sam sebe pozabi, Kak<) povsod ga isejo kristjani, Kak z vjetimi Valjhun serditi rabi, Prijazno delj mu tam ostati brani, Stopiti k s6bi g-a v colnic povabi, De ga perpelje v varnisi zavetje; Vda Certomir se v to, kar ribic svetje.

13 #

180

In berz veslata v konec ta jezera, Kjer bistra vanjga perbobni Savi'ca; Ker srecen veter tiji roke podpera, Colnie leti, ko v zraki urna tica. Se ribic po sovraznikih oze'ra, Coin vstavi, kjer je gdsta senc temnica. — Ker se mu zdi, de lakota ga priidi, Junaku, kar je v torbici, ponudi.

Zeli dat Certomi'r mu povracilo, Al v vojski dnarji so bill razdani; De Staroslav, se sp6mni, z Bog-omilo Mu v skrivnim kraji tovor zlata hrani, Nju poiskati da mu narocilo, In da mu perstan samo njima znani, De bo per njima stdril mu resnico ; — PernSsti zlata rece cetertnico.

Po Bogomili prasat' mu ukaze: Al gleda svetlo since, je se ziva, Al so obvarvale jo mijkre straze, Al pred sovrazniki druge'j se skiiva, In kod nar varnisi se p6t pokaze, Tje, kjer zdaj draga deklica prebiva? Per slapi cakal jiitro bo Savice, Vesele ali zalostne novice.

181

Slap driigo jutro mu germi v usesa; Junak premislja, kak bolj spddej leua Voda razgraja, kak bregdve stresa, In kak pred njo se g-ore ziblje stena, Kak skale podkopiije in drevesa, Kak do nebes leti nje jeze pena! — Tak se zazeiie, se pozneje vstavi Mladenic, Certomir per sebi pravi.

Zbudi ga 'z mis el tin moz govorica, Ki bhzajo se z blagam obloztlni, Spozna koj ribica postene lica; Neznan moz pride po stezi zelfini; Talar in stola, znaminja poklica, Pove'sta mu, de sliizi Nazareni. Po mec bi desna se bila stegnila, V ti prici se perkaze Bogomila.

; , 0 , sem na serce moje Bogomila! Skerbi je konec, zalosti, nesrece, Se trese od veselja vsaka zila, Kar gledam spet v oblicje ti cvetece, Naj brfje zdaj okrdg viharjov sila, Naj se nebtf z oblaki preoblece, Ni meni mar, kar se godi na sveti, Ak smejo srecne te roke obje'ti."

18S

Iz njega rok izmakne se pocasi, In bli'zo se na pervi kamen vsede, In v terdnim, ali vunder milim glasi Mladencu vnet'mu r6ce te besede: „Ne zdruzenja, locitve zdaj so casi, Sel naj vsak sara bo skoz zivljenja zmede; Deb1 enkrat se sklenile poti naji, Me tukaj vidis zdaj v samotnim kraji."

„Pove'dat mdram ti, de sitn kristjana, Malikov zapustila vero krivo, De je bezala ta, k' ob sdnci slana, De dal kerstit' je 6ca glavo sivo, Soseska je Marije sliizbi vdana, V dnu jezera vtopi'la Bog'njo Zivo. Kak5 persla k resnice sim pogledi,

v

Moj Certomir! v besedah kratkih zvedi:"

,,Veckrat v otoka sim samotnim kraji, Ko te je ladja nesla prec od mene, Si mislila al b(5 ljubezen naji Presla, ko val, ki'veter ga zazene, Al hrepenecih sere zelje nar slaji Ogasil vse bo zemlje hlad zelene, Al mesta ni nikjer, ni zve'zde mile, Kjer bi ljubj6ce serca se sklenile."

183

„Te mi'sli, ko odsel si v hiide boje, Mini mi niso dale vec sirdti. V nevarnosti, zivljenje vedit' tvfije, Zaperte vse do tebe vidit' pdti, Ni vedlo kam se djati serce mqje, Tolazbe nisim najdla v taki zm<Sti. Obupala sim skorej takrat reva; Kak sim zelela v noci ti svit dneva!"

„En dan sim prasat sla po vojske sreci, Al sk6zi se se ni sklenila z vami; Ucil ljudi je m6z bogabojeci, Duhtfvni m6z, ki zdaj ga vidis z nami: Kako" nas vstvaril vse je Bog nar veci, Kak greh persel na svet je po Adami, Kak se je bozji sin zato" vclovecil, De bi otel nardde in osrecil."

„De pravi Bog se klice B6g ljubezni, De ljubi vse ljudi, svoje otroke, De z6mlja, kjer vijo viharji je'zni, Je skusnje kraj, de so nas dom visoke Nebesa, de terpljenje in bolezni Z veseljam vred so dar njeg6ve roke, De cudno k sebi vod' otroke ljiibe, De ne zeli nobeniga pogube."

184

;,De vstvaril je ljudi vse za nebesa, Kjer glor'ja njeg-a aije brez oblaka, Oko nl vfd'lo, slisale usesa VeseJja, ki izvdljene tarn caka, De sprdstenim bo vsih tezav telesa Se srecnim izpolnila volja vsaka, De bodo tamkej bozji skldpi mili Te, ki se tiikaj ljubijo, sklenili."

„Ko sla domu sim zdriizbo najno v glavi, Me inoz, ki. je ta uk ucil, doide; Prijazuo v svoji seg-i me pozdravi, l'ove, de pred je stet bil med Druide, De preobernil se je k ve'ri pravi, De v nase kraje oznanvat jo pride; Ker so vasi bile mu krdg neznane, Z menoj iti zelf, ker n6c postane."

„Doma ocetu, mini razodeva, Ear prerokvali nekdaj so preroki, Kak, kar gresi'la sta Adam in Eva, JVa krizi oper6 kervi potoki, Popise nama strah sodniga dneva; Vse ciideze, ki vere so portiki, Kar vedit' treba je , zlozf po versti, Ker sva mu vse verjela, naju kersti."

185

„A1 cna skerb me je morila vedno, De ti med njimi si, ki Bog jih certi; Veckrat sira v sanjah vid'la glavo cedno, Bled6 lezati na mertvaskim perti; Sim trepetala zate uro sledno, De t>i nebes ne zgresil v britki smerti. Moz bozji mi boln6 serce ozdravi, Ker, de zam6re vse molitev, pravi."

„KoIikokratov sim od tod v samoti Klecala, klicala pomdc Marije : „„Zavreci v jezi ga, moj Bog! ne hoti, Ker v zmciti zali te , ne z hudobfje, Ne daj v oblast sovrazni ga togoti, Pred nj6 naj milost tvoja ga zakrije!"" In ciidno te je tisto n6c ohranil, Ko nf noben tovars se smerti vbranil."

„Iz spanja svdj'ga, Certomir! se zbudi, Slovo- daj svoji strasni, dolgi zmoti, Po p6tih se noci temne ne triidi, Ne stavi v bran delj bozji se dobroti, In njene milosti dni ne zamiidi, De sklenete se 6nkrat najni pciti, Ljubezen brez locitve de zazori Po smerti nama tain v nebeskim dv6ri."

186

Certomir. „Kak hdm povernil, Bogomila draga! Ljubezen, skerb, kar si terpela zame ? V veselji skorej mi serce omaga, Ki v njfimu tvoja ga ljubezen vname, Dokler kervi ne vtece zadnja sraga, In groba temna n6c me ne objame, Ti suzno moje b6 zivljenje celo, Ti gospoduj cez ve'ro, mi'sli, de'lo."

„Kak6 bi m6gel tebi kaj odreci, Storiti tega ne, kar b(js zelela! Al zmisli ran, ki jih Valjhuna m6ci So storili, in psic njeg<5vih strela, Kaj vfdili kervi smo v Krajni teci, Kristjanov tvojih vse prevdari dela, In mi povej, al ni Cert nar bolj jezni Njih Bdg, ki klices ga Boga Ijubezni ?"

Duhovni.

„Po celi zemlji vsim ljudem mir bodi! Takd so pe'Ii angeljcov glasdvi V visavah per Mesijesa prihodi; De smo oceta 6niga sinoVi, Ljudje vsi bratje, bratje vsi nartdi, De Ijubit' m6r'mo se, prav' lik njegtfvi. Valjhiin ravna po svoji slepi glavi, Po bozji volji ne, duhovni pravi."

187

Certomir. „Ljubezni vere, in mini in sprave, Ne branim se je vere Bogomile , Vem, de malike, in njih sluzbo glave Sluzabnikov njih so na svet rodile, V njih le spostval ocetov sim poatave, Al zdaj overgle so jih vojske sile. Ak sklene me z tetioj kerst, Bogomila! Kdaj b6 zakona zveza me sklenila.

Bogomila.

„Odldceni so rtfzi kratki dnovi, Ki pride nanjo pomladanjska slana, Al v cvetji jo zapadejo snegoVi; Tak mladi deklici, ki zgddna rana Serce ji gldda, vsmerti mir njegtfvi, Le kratka pot je skoz zivljenje dana; Al je za majhin cas se zdiuzit' vredno, De bi locitve spet se bala vedno ?"

„De bi od smerti resil te nesrecne, In tamkej mili Bog v nebeskim raji Z nienoj te, dragi! sklenil case vecne, Pustila v nemar sim zelje nar slaji, Pustila v nemar dm na sveti srecne, Sim odpovedala se zvezi naji; — Je vslisana bila molitev moja. — Ne smem postati jez nevesta tvqja."

188

Bogu sim vecno cistost obljubila, In Jezusu, in m&teri Mariji; Kar dozivela let bom se stevila, V zelja britkostl, v upu rajskim siji, Nobena me ne M premfigla sila, Bila de svojimu, sveta Mesiji, Nebeskimu bi zeninu nezvesta, Nikdar ne mdrem tvoja brt' nevesta ! —

Duhdvni reee med besede take: „Zakdna srece ta vzivat' ne mdre, Kdor dela mojim, tvojim je enake Prederznil v casa se sijat' rozdre, Druid sim z zmdto jez slepil rojake, Ak bi ne bil dajal tvoj mee podpore , Kdaj vgasnila bila bi kriva vera, Bi vddva ne bila zen marsikte'ra \u

„Tvoj pot je v Oglej, de poldzil nate, Roke bo patriarh, ak diih te zene, Ko si pogubljal jih, ot.eti brate, Duhdvniga te stdril bd, ko mene. V dezelah jiitra cakajo borate Te zetve, ne zamiidi je nobene, Le hi'tro v Og-lej, tje do patriarha, De posveti te masnika, diis varha."

189

Certomir. ;,Prav praxis, de ne sme'm jez upat' sre'ce, Ki vedno je in \>6 sovrazna me"ni: Dosegel oca zmage ni slovece, Koncal zivlje'nje v vojski je zgublj^ni, Odsla je mati kdmej sponam jece, Ze davno jo pokriva grob zeleni. Osre'cit hoce me ljubezen sladka, Al, kak sladkost bila je njena kratka!"

„V deze'Ii koj trobente glas zap6je, Od Bogomile drage mene 16ci, Junasko bili smo z Valjhunam boje, Vesele zmage dan nam ne napdci, Pomoril mec je vse tovarse moje, Beg je moj up, gojzd je inoj dom pricjoci. Nespametna bila bi z mano zveza, Ki me preganja vedno srece jeza."

Bogomila.

Ljubezni prave ne pozna, kdor meni, De vgasniti jo more srece jeza; Gorela v cistim, v vecnim b6 plameni, Zdaj, in ki mi odpade trupla peza; V zakdni viinder brani sad mi nje'ni Vzivati z Bogam terdnisi zaveza. Odkrila se bo tebi unstran groba Ljube'zni moje cistost in zvestoba."

190

„De bodo znani bozji jim obeti, Jih oznanvat pojdi v slovenske mesta; Kar dni odlocenih mi b6 na sveti, Bogii in tebi b(im ostala zve'sta, V nebesih cakala b6m per oceti Cez majhin cas deviska te nevesta, Dokler zalujejo po teb' otete Kardela, prides k meni v mesta svete."

Izmed oblakov s6nce zdaj zasije, In mavrica na bledo Bogomilo Lep6te svoje cisti svit izlije, Nebe'ski zdr obda oblicje milo; Jok, ki v oci mu sili, komej skrije, De ni neb6 nad njim se odklenilo, De je na sveti, k6mej si verjame, Tak Certomira ta pogled prevzame.

Ko je minul, kar misli, de bo v sili Zlata mu treba, si od m6z ga vzame; Dar ribcu da, njim, ki so ga nosili, „Kar Staroslav zlata se hrani zame; Daj ga sir6tam," r6ce Bogomili, Se bliza ji , presercno jo objame, Molce poda desm'co ji k slovesi, Solze stojijo v vsakim mu ocesi.

191

„0 cakaj, mi dopolni prosnjo eno ! Pred ko se loc'va," Bogomi'la pravi, „De mi v skerbeh ne bo" serce vtoplj&io, De ltizej se britkosti v bran postavi, Pred, ko gres v Oglej cez gor6 zeleno, Se prico mSne odpovej zmotnjavi, Dokler te posveti kerst, se zamudi, Voda je blizo, in duhtfvni tiidi.

Molce v to prosnjo Certomir dov61i, Z duluWnim bliza slapu se Saviee, Molitve svete masnik, on z njira moli, V imeni kersti ga svete Trojice. So na kole'nah, kar jih je okdli, Se od veselja svet' obraz device, Ki je bila podpdra ve're krfve, Je opravljala sliizbo bog'nje Zive.

Razlagajo, ko pride v Akvilejo, Mu svete pfsma prdste zm6te vsake; Postane masnik, v persih umerjejo Nekdajni upi; med svoje rojake Slovenee gre, in dalej cez njih mejo, Do smerti tam preganja zmdt oblake. — Domu je Bogomila sla k oce'ti, Nic vec se nista vidila na sve'ti. —

Opombe.

') Valjhun, od latinskih pisarjov Valhumis in Valdungus imenvan, j e b i l kordski vajvoda in posebin preganjavic ne-jevernikov. Ze njegov oca Kajtimar (Chetimrus) si je veliko perzadjal kersansko vero po Koratani in Kranji razsiriti; al Slovenci so se stare vere terdtf derzali, in kristjane, posebno pa misjonarje preganjali. Poglej Valvazorja »Ehre des Herzogthums Krain« 7me biikvc, 2go poglavje.

2) Avreli, Droh, (Aurelius, DrohusJ dva poglavarja nejever-nikov. Poglej Valvazorja na mesti recenim.

3) Ziva, bognja ljubezni, Slovenska Venera.

4) Parski Tesel. Tesel (TassiloJ, parski vajvoda, je Valjhiina, ki so ga bili Slovenci v pervih letih vajvodstva iz dezele spodili, z tremi trumami vojsakov nazaj perpeljal, in jim ga je zopet vsilil. Poglej Valvazorja na mesti recenim.

Kasalo.

Pesmi. Str&n.

Striinam . 5

Dekletam ' Pod okiiam . . . . . . . . . 8 Prosnja 10 Kitm? 13 Ukslzi 13 K slovesu 15 Sila spominja . . • 1? Zgubljena vera . . . . . . . . . 19

Mornar 31 SoloasXa . . . . . . . . . . 23 V spominj Valentina Vodnikft . . . . . . 25

V spominj Andreja Smoleta . . . . . . 27 Od zele'zne ceste . . . . . . . . 39 Zapusena . . . . . . . . . . 33 Nezakonska mati . . . . . . . . 34

Pe'vcn . 30*

Balade in romance. Hce're svet 39 Ucenec . . . . . . . . . . 41 D6htar 43

Stran. Turjaška Rozamunda 45 Jlidovsko dekle . 5 0 Zdravilo ljubezni . 5 3 Lenora . . . . . . . . . . 5 7 Povodnji mož . 68 Prekop 72 Neiztrohnjeno serc^ 74 Ribič 77 Ženska zvestoba . . . . . . . . 79 Orglar 88

Različne poezije. Zvezdogledam . 9 3 V spominj Matija C6pa 95 Ndva pisanja 97 Perva ljubezen 104 Slovo od mladosti . 10C Glosa 108 Zabavljivi napisi . • . 1 1 0

Gazele. Pesem moja je posoda tvojiga imena 117 Oči sim večkrat pr iša l , ali smem . . . • . 1 1 8 Žalostna, komu neznana je resnica, de jo ljubim . . 119 Br iga! vem kako per tebi me opravljajo ženice . . 120 Med otroci si igrala, driga! lani, — čas hiti . . . 121 Al bo k i l pognalo seme, kdor ga seje, s im ne ve . . 122 Kdor jih bere, v s ik drugiči pesmi moje sodi . . . 123

Sonetje. Očetov niših imenitne dela . . . . . . 127 Verh sonca sije soncov cela čeda . 128 Tak kakor hrepeni ok6 čolnirja . . . . . 129

Stran. Dve sestri vidile so zmoti vdane 130 Kupido! ti in tvoja lepa starka 131 Je od veseTga čisa teklo Uto 132

Sonetni venec. Poet tvoj nov Slovencam venec vfje 133 Ban mojih 1)6 spominj in tvoje hvale . . . . . 134 Iz serca svoje so kali pognale 135 Mokrocveteče rožce poezije 136 Iz krajov niso, ki v njih sonce sije 137 Celčas so blagih sapic pogrešvale 138 Obdajale so vterjene jih skale 139 Viharjov jeznih merzle domačije 140 Izdihleji, solze so jih redile 141 Jim m6č so dale rasti neveselo 142 Ur temnih so zaterale jih sile 143 Lej ! torej je bledi njih cvetje vdlo 144 Jim is oči ti pošlji žarke mile 145 In gnale bodo ndv cvet bolj veselo 146 Magistrale. Slovencam nov poet tvoj venec vije . . 147 Ni znal molitve žlahtnic terde glave 148 Sanjalo se mi j e , de v' svetim raji 149 Velika, Togenburg! bila. je mera " 150 Bilo je Moizes ! tebi naročeno . . . . . . 151 Na jasnim nebi mila luna sveti 152 Marskteri romar gre v Rim, v Kompestelje . . . 153 Zgodi se včasih, de Mohomedaui 154 Oči bile per nji v deklet so sredi . . . . . 155 Kadar previdi učenost zdravnika 156 Odperlo bo nebo po sidnjim dnevi . . . . . 157 Al prav se piše k ima ali kafha . . . . . 158 Ne bod'mo šalobarde! Moskvičanov . . . . . 159 Apel podobo na ogled postavi . . . . . . 160

Stran. 0 Verba! srečna, draga vas domača . I CI Popotnik pride v Afrike pusavo . . . . . 1 0 8 Hrast , ki vihar na tla, ga zimski trešne . . . . 1 6 3 Komur je srece dar bila klofuta . . . . . 1 6 4 Zivljenje ječa, cas v nji rabelj hudi . . . . 165 Cez tebe vec ne bo , sovražna sreča 166 Memento mori . 167 Matiju Copu 168 Kerst per Savici . 1 6 9 Opombe 193

Veči pogreški. Na strain 74 v redici 8 od zdolej namesti z drobi, beri z d r o b i .

„ „ 104 v redici 9 od zd6Iej nam. plam^na, beri p l a m e n e . „ „ 107 v redici 3 od zgfirej nam. S i , beri S i m . „ „ 113 v redici9 od zgorej nam. janicarji, beri j a n i c a r j i. ,, „ 131 v redici 4 od zdolej nam. ostala, beri o s t a l e . „ „ 188 v redici 4 od sgorej nam. upu beri lipa. „ „ 192 v redici 3 od zgorej nam. Chetimrus, beri O h e t i -

m a r u s .