pojavnost lobiranja v sloveniji - core · 2018-08-24 · povzetek diplomsko delo raziskuje...

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo univerzitetnega študija Smer študija: Organizacija dela

POJAVNOST LOBIRANJA V SLOVENIJI

Mentor: izredni prof. dr.Marko Ferjan Kandidatka: Mojca Prestor

Kranj, januar 2007

»Skoraj normalno postaja, da tisti, ki smo jih izvolili in pooblastili, da izvršujejo oblast,

tega niso zmožni po�eti. Hkrati pa so �edalje pogosteje upravljavci oblasti taki, ki jih

sploh nismo neposredno izvolili, niti nimajo pooblastil. To so mednarodne organizacije,

kapital z odlo�itvami o svojem gibanju in naložbah, pa tudi nevladne in druge

organizacije«.

Urlich Beck, svetovno znani sociolog

ZAHVALA Iskreno ter z vsem spoštovanjem se zahvaljujem mentorju izrednemu prof. dr. Marku

Ferjanu, za usmerjanje in pomo� pri izdelavi diplomskega dela.

Zahvaljujem se tudi gospodu poslancu Branku Grimsu za pomo� pri zbiranju podatkov v

raziskovalnem delu diplomske naloge.

POVZETEK Diplomsko delo raziskuje pojavnost lobiranja v državnem zboru Republike Slovenije.

V teoreti�nem delu je bralcu predstavljeno lobiranje kot organiziran poizkus vplivanja

posameznika – interesne skupine na tistega,ki sprejema odlo�itev. V Sloveniji se na to

definicijo težko zanašamo. Samo lobiranje poteka namre� na �isto primitiven na�in.

Bodisi na na�in podkupovanja, ali pa na �isto balkanski na�in »daj – dam«, kar pa ni ve�

lobiranje v pravem pomenu besede. Lobiranje najve�krat poteka na izrazito prijateljski

na�in, preko sorodstva, znancev, preko vseh možnih kanalov. Preko le-teh pa se nato

poskuša vplivati na neko odlo�itev.

Za tem sledi država in interesne skupine. Najbolj splošna definicija »interesna skupina«

govori, da je interesna skupina družbena skupina, ki za uveljavljanje svojih interesov

skuša vplivati na politi�ni interes. Svoje interese skušajo interesne skupine uveljaviti po

razli�nih poteh in na razli�ne na�ine, ki se jim v danih pogojih zdijo najprimernejši in

najbolj u�inkoviti. Na�ini za dosego ciljev segajo od prijateljskega prepri�evanja do

resnih groženj (z ugrabitvijo, ubojem) in celo do korupcije in mafijskih zvez.

V teoreti�nem delu nato sledi komuniciranje z vplivnimi javnostmi, ki jih lahko opišemo

kot subjekte ali skupine, ki neposredno vplivajo na družbenopoliti�ne odlo�itve, ter

subjekti ali skupine, ki lahko s svojo vplivnostjo posebej vplivajo na cilje in interese

organizacije, podjetja ali posameznika. To so torej tisti, ki odlo�ajo o sprejetju ali

nesprejetju dolo�ene zakonodaje.

V diplomski nalogi je opisan tudi proces lobiranja. Proces poteka po naslednjih

korakih:odlo�itev o lobiranju, izbor lobista, analiza stanja, dolo�anje dinamike lobiranja,

izbor metod in taktik lobiranja, udejanjenje, vrednotenje rezultatov.

Naslednja stvar, ki je pri lobiranju tudi pomembna, so mediji. Za uspešno oblikovanje

odnosov z mediji, je najprej potrebno natan�no poznati zapletena razmerja med mediji,

politiki in organizacijami. Komuniciranje med vlado in državljani v glavnem poteka

prek medijev in le ti imajo velik vpliv na obliko in vsebino teh informacij.

V teoreti�ne delu diplomske naloge je omenjeno tudi lobiranje kot proces prepri�evanja.

Kar lahko definiramo kot, da je lobiranje proces prepri�evanja, na uspeh katerega

vplivajo lastnosti lobista in lobiranca ter lastnosti prepri�evalnega sporo�ila.

Prakti�ni del diplomske naloge prikaže raziskovanje s pomo�jo intervjuja poslanca.

Tukaj so navedeni odgovori na vprašanja v zvezi s pojavnostjo lobiranja v Republiki

Sloveniji, pripravljenostjo lobiranca ob za�etku lobiranja, omenjeni so tudi primeri

lobiranja ter kaj natan�no je lobiranje. Omenjene so tudi metode in taktike lobiranja, ki

se jih poslužujejo poslanci v državnem zboru.

Omenjeno je lobiranje v Republiki Sloveniji in kdo vse sestavlja odlo�evalni proces v

Republiki Sloveniji. V prakti�nem delu diplomske naloge lahko najdemo tudi

organizacijsko shemo državnega zbora. Omenjene pa so tudi politi�ne stranke. Politi�na

stranka je definirana kot združenje državljank in državljanov, ki uresni�ujejo svoje

politi�ne cilje, sprejete v programu.

V prakti�nem delu diplomske naloge je omenjeno tudi glede ureditve pri nas. Za katero

pa lahko povem, da v Sloveniji še nimamo zakona, ki bi urejal lobiranje v celoti. Zakon

o lobiranju je v pripravi. Prvo obravnavo je doživel 14.7.1999. Zaenkrat to podro�je bolj

ali manj urejajo posamezni zakoni.

Omenjen je tudi vpliv na nastanek zakonodaje. V Republiki Sloveniji je zakonodajni

organ državni zbor, ki sprejema, spreminja in dopolnjuje zakone. Nove zakone ali

spremembe in dopolnitve obstoje�ih zakonov pa pripravljajo odbori ali strateške

skupine, ki jih imenuje državni zbor ali vlada. Opisan je tudi primer študentske

organizacije s podro�ja spremembe zakonodaje.

V prakti�nem delu diplomske naloge je glavnega pomena intervju. Tukaj lahko

preberemo dejansko stanje lobiranja. Gospod poslanec Branko Grims, mi je povedal

nekaj besed o lobiranju »iz prve roke«.

KLJU�NE BESEDE

� lobiranje

� državni zbor

� interesne skupine

� komuniciranje z vplivnimi javnostmi

� proces lobiranja

� lobiranje in mediji

� lobiranje kot proces prepri�evanja

� vpliv na nastanek zakonodaje

� intervju

� poslanec

ABSTRACT This diploma researches the occurrence of lobbying in the Parliament of Republic of

Slovenia. Lobbying is introduced to the theoretical part as an organized attempt of

influence of individual – interest group on those making the decision. This definition is

very hard to rely on in Slovenia. The lobbying itself is run in a primitive way. In a way

of bribe or in a Balcanic way “You give – I give”, but that is not lobbying, at least not in

the right sense of the word. Lobbying usually runs in distinctive friendly way, through

family, acquaintances, through all channels possible. Then through them you can

influence on the decision.

After that are the country and the interest groups. The most general definition “interest

group” says that the interest group is a social group, which tries to influence on political

interest to put into effect its own interests. They try to put into effect their interests

through many ways, which seem most appropriate and efficient in given conditions. The

ways to achieve goals extend from friendly persuasion to serious threats (kidnapping,

murder) and even to corruption and mafia connections.

Communication with influential public follows in the theoretical part, which can be

described as subjects, or groups that directly influence on social-political decisions and

subjects or groups, which influence on goals and interests of the organisation, company

or individual with their power. Those are the one who decide about passing or rebutting

of certain legislation.

The process of lobbying is also described in this diploma. Process runs through many

steps: decision about lobbying, selection of a lobbyist, analysis of the situation, defining

the dynamics of lobbying, selecting the methods and tactics of lobbying, realization,

evaluation of the results.

The next thing that is important with lobbying is media. For a successful design of

public relations, you need to know exactly the complicated relations between media,

politicians and organisations. Communication between government and citizens manly

runs through media and only the media have great influence on shape and contents of

these information.

Lobbying is also mentioned as a process of persuasion in the theoretical part of diploma.

This can be defined as if lobbying was a process of persuasion, on success of which

influence the characteristics of lobbyist and the one being lobbied and the characteristics

of persuasive message.

Practical part of diploma shows the research with help of interview with a Member of

Parliament. The answers to the questions about appearance of lobbying in Republic of

Slovenia, readiness of the one being lobbied at the beginning of lobbying are stated here.

Examples of lobbying and what lobbying exactly is are also mentioned. Methods and

tactics of lobbying, which members of Parliament use are also mentioned.

Lobbying in Slovenia and who all constitutes the decision-making process are also

mentioned. The organisational scheme of Slovenian Parliament can also be found in

practical part of diploma. Political parties are mentioned too. Political party is defined as

an union of citizens that make their political goals, passed in program, come true.

How the things are settled in Slovenia is also mention in this part of diploma. For which

I can say that there is no law here in Slovenia which would settle lobbying in whole. The

law of lobbying is currently in preparation. The first settlement was on the 14th of July in

the year of 1999. Individual laws manage this area at the moment.

Influence on the beginning of legislation is mentioned. The legislative body is the

Parliament, who adopts, makes changes and supplements laws. New laws or changes

and supplements are prepared by committees or strategic groups, which are named by

the Parliament or Government. Case of a student organisation from a field of legislation

change is also described.

Interview is of great significance in the practical part of the diploma. The actual state of

lobbying can be read here. Member of Parliament Mr. Branko Grims said a few words

about lobbying from his experience.

KEYWORDS

� lobbying

� parliament

� interest group

� communicating with the influential public

� process of lobbying

� lobbying and media

� lobbying as a process of persuasion

� influence on the beginning of legislation

� interview

� hypothesis

� a member of Parliament

KAZALO VSEBINE

1. UVOD…………………………………………………………………………………2

2. LOBIRANJE………………………………………………………………………….3 2.1. KAJ JE LOBIRANJE? .......................................................................................................................... 3

2.1.1. Primer lobiranja: ...................................................................................................................... 3 2.2. VRSTE LOBIRANJA ............................................................................................................................ 4

2.2.1. Notranje, zunanje lobiranje....................................................................................................... 4

3. DRŽAVA IN INTERESNE SKUPINE……………………………………………...5 3.1. INTERESNE SKUPINE ......................................................................................................................... 5 3.2. NA�IN VPLIVANJA INTERESNIH SKUPIN NA POLITI�NE STRANKE ................................................... 6

4. KOMUNICIRANJE Z VPLIVNIMI JAVNOSTMI……………………………….8 4.1. KAJ SO VPLIVNE JAVNOSTI? ............................................................................................................ 8

4.1.1. Vplivne javnosti delimo na: ....................................................................................................... 8 4.2. KAKO ODLO�AJO VPLIVNE JAVNOSTI.............................................................................................. 9

4.2.1. Mediji ........................................................................................................................................ 9 4.2.2. Volivci ....................................................................................................................................... 9 4.2.3. Osebni interes.......................................................................................................................... 10

4.3. KDO VPLIVA NA KOGA? .................................................................................................................. 10

5. PROCES LOBIRANJA…………………………………………………………….11 5.1. ODLO�ITEV O LOBIRANJU.............................................................................................................. 11 5.2. IZBOR LOBISTA ............................................................................................................................... 12 5.3. ANALIZA STANJA ............................................................................................................................ 13 5.4. DOLO�ANJE DINAMIKE LOBIRANJA ............................................................................................... 13 5.5. IZBOR METOD IN TAKTIK LOBIRANJA ............................................................................................ 13 5.6. UDEJANJENJE ................................................................................................................................. 14 5.7. VREDNOTENJE REZULTATOV ......................................................................................................... 14

6. LOBIRANJE IN MEDIJI…………………………………………………………..15 6.1. MEDIJI, POLITIKI, LOBISTI ............................................................................................................. 15 6.2. NAJPOGOSTEJŠA ORODJA IN TEHNIKE KOMUNICIRANJA Z MEDIJI SO: ........................................ 15

6.2.1. Sporo�ilo za medije ................................................................................................................. 16 6.2.2. Novinarska konferenca............................................................................................................ 16 6.2.3. Gradivo za novinarje............................................................................................................... 16 6.2.4. Izjava....................................................................................................................................... 16 6.2.5. �lanek ..................................................................................................................................... 16 6.2.6. Intervju .................................................................................................................................... 16

6.2.7. Internet .................................................................................................................................... 16

7. LOBIRANJE KOT PROCES PREPRI�EVANJA……………………………….17 7.1. DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA MO� PREPRI�EVANJA ...................................................................... 17

7.1.1. Lastnosti lobista ...................................................................................................................... 17 7.1.2. Lastnosti lobiranca.................................................................................................................. 18 7.1.3. Lastnosti sporo�ila .................................................................................................................. 18

7.2. PRILOŽNOSTI ZA LOBISTE V SLOVENIJI......................................................................................... 18 7.2.1. Za�eti pri poslancih................................................................................................................. 18 7.2.2. Pritisk daje rezultate ............................................................................................................... 18 7.2.3. Za�eti na vrhu.......................................................................................................................... 19 7.2.4. Poslanci in uradniki se morajo zabavati ................................................................................. 19 7.2.5. Posli z vlado so podaljšanje odnosov z javnostmi ................................................................... 19

7.3. ŠEST PRAKTI�NIH NASVETOV, KAKO LOBIRATI MINISTRE, DRŽAVNE SEKRETARJE ALI POSLANCE............................................................................................................................................................... 19

7.3.1. Opredelimo svoje prioritetne teme in cilje. ............................................................................. 19 7.3.2. Dobro poslušamo. ................................................................................................................... 20 7.3.3. Bodimo dobro pripravljeni. ..................................................................................................... 20 7.3.4. Ne ostanimo predolgo. ............................................................................................................ 20 7.3.5. Ne pozabimo, da smo tam zato, da navežemo stik. .................................................................. 21 7.3.6. Pomembno je, da zadevo izpeljemo do konca. ........................................................................ 21

8. RAZISKOVALNI DEL……………………………………………………………..22 8.1. CILJ RAZISKAVE ............................................................................................................................. 22 8.2. OSNOVNA HIPOTEZA....................................................................................................................... 22 8.3. OPIS METODE RAZISKOVANJA ....................................................................................................... 23

8.3.1. Intervju .................................................................................................................................... 23

9. LOBIRANJE V SLOVENIJI………………………………………………………………………….....26

9.1. ODLO�EVALSKI PROCES V SLOVENIJI ........................................................................................... 26 9.1.1. Predstavitev vlade ................................................................................................................... 26 9.1.2. Delo vlade in priložnosti za lobiste ......................................................................................... 29 9.1.3. Državni zbor Republike Slovenije ........................................................................................... 29 9.1.4. Državni svet............................................................................................................................. 31 9.1.5. Politi�ne stranke...................................................................................................................... 33

9.2. UREDITEV LOBIRANJA.................................................................................................................... 34 9.2.1. Ureditev lobiranja v svetu ....................................................................................................... 34 9.2.2. Ureditev lobiranja pri nas....................................................................................................... 36

10. VPLIV NA NASTANEK ZAKONODAJE………………………………………37 10.1. PRIMER ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE S PODRO�JA SPREMEMBE ZAKONODAJE ........................ 37 10.2. ZAKON O LOBIRANJU.................................................................................................................... 39

11. UGOTOVITVE RAZISKAVE……………………………………………………40 11.1. SEZNAM VPRAŠANJ ....................................................................................................................... 40

12. ZAKLJU�EK……………………………………………………………………...49 12.1. TEST HIPOTEZ............................................................................................................................... 49 12.2. POVZETEK UGOTOVITEV.............................................................................................................. 49 12.3. SKLEP ............................................................................................................................................ 50

13. LITERATURA…………………………………………………………………….51 13.1. PUBLIKACIJE ................................................................................................................................ 51 13.2. INTERNETNI VIRI .......................................................................................................................... 52 13.3. USTNI VIRI..................................................................................................................................... 52

KAZALO SLIK Slika 1: Trikotnik lobiranja..................................................................................................9

Slika 2: Klasi�ni krogi vpliva (Ogrizek, 2004) ..................................................................10

Slika 3: Krogi vpliva – idealna situacija (Ogrizek,2004)..................................................10

Slika 4.: Proces lobiranja ..................................................................................................11

Slika 5: Odnosi med politiki, mediji in lobisti ...................................................................15

Slika 6: Organizacijska shema vlade Republike Slovenije ..................................................1

Slika 7: Organizacijska shema državnega zbora...............................................................30

KAZALO TABEL

Tabela 1: Izbira zunanjega izvajalca lobisti�nih projektov...............................................12

Tabela 2: Sestava državnega sveta ....................................................................................32

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 2 od 53

1. UVOD

Ljudje živimo v družbi, ki jo sestavljajo številna pravila in zakoni za preživetje tako

družbe, kot tudi posameznika, le te pa je nujno tudi spoštovati. V demokrati�ni družbi

zakone in pravila sprejemajo izvoljeni predstavniki ljudstva in s tem v veliki meri

vplivajo na življenja vseh predstavnikov družbe.

Proces lobiranja kljub stoletni tradiciji za posamezne primere ni natan�no predpisan.

Lahko je povsem preprost ali pa ve�plasten in zapleten.

Pravilno na�rtovanje strategije in taktike lobiranja mo�no poenostavi razumevanje

lobiranja kot proces pogajanja. To pomeni, da bosta obravnavanje in dolgoro�no

urejanje neke teme ali problematike zahtevala veliko mero prilagodljivosti obeh

vpletenih strani. Vedno moramo namre� biti pripravljeni, da nam bodo predstavniki

vplivnih javnosti predlagali nove možnosti za reševanje skupnega problema. Da bo

lobist lahko ugotovil, kaj ti predlogi pomenijo za doseganje kon�nega cilja, mora biti

odli�no pripravljen, �e pa je zraven tega oborožen še z pravimi argumenti, lahko hitro

nadaljuje pogajalski proces in ga obrne v korist svoje organizacije oziroma naro�nika.

Pri�ujo�a naloga bo tako preu�evala ali se lobiranje pojavlja tudi v državnem zboru, kaj

vse mora vedeti lobist preden se loti lobiranja, nenazadnje pa bo napisanih tudi nekaj

besed glede samega procesa lobiranja.



2. LOBIRANJE

2.1. Kaj je lobiranje? Lobiranje je praviloma neformalna institucionalna mreža, s pomo�jo katere vplivamo na

odlo�itve subjektov v politi�no ekonomskih procesih. Predstavlja takšno neformalno

mrežo medsebojnega nadziranja �lanov družbe, ki skuša prese�i tržne nepravilnosti in

omejenosti državnega intervencionizma. Temeljni cilj lobiranja je vpliv na proces

odlo�anja v imenu posebnih splošnih koristi ali koristi posameznih skupin ljudi. (Mack,

1989).

Sam izraz izhaja iz angleške besede »lobby« poseben prostor, kjer se tradicionalno

sre�ujejo parlamentarci in zunanji obiskovalci, ki skušajo vplivati na politi�ne odlo�itve

�lanov parlamenta. Zgodovinsko so bili lobisti ljudje, ki so neformalno skušali vplivati

na odlo�itve politi�nih subjektov. Javno mnenje je bilo obi�ajno nenaklonjeno takšni

neformalni mreži vplivov, saj so lobisti obi�ajno zastopali interese manjših in

premožnejših interesnih skupin.

Pojem lobist vklju�uje vse, ki so v dolo�eni organizaciji zadolženi za vladne odnose, pa

tudi posameznike in podjetja zunaj te organizacije. Lobist pripravlja razli�ne metode,

strategije in taktike (natan�en na�rt lobisti�ne kampanje), da doseže naslednje:

• pridobi dostop,

• obvesti,

• vpliva,

• izvaja pritisk.

2.1.1. Primer lobiranja:

Vizija farmacevtskega podjetja je, da postane vodilni evropski proizvajalec generi�nih

zdravil. Cilj (dodano vrednost) menedžmenta podjetja predstavljajo dobi�ek,

zadovoljstvo zaposlenih, zadovoljstvo naro�nikov ter družbena koristnost. Menedžment

s komunikacijsko funkcijo ustvarja ugled podjetja, z lobisti�no funkcijo pa (legalno)



vpliva na vplivne javnosti, da ustvarijo take zakonske akte, da podjetje najlažje ustvarja

in trži.

2.2. Vrste lobiranja

2.2.1. Notranje, zunanje lobiranje

Obstajajo razli�ne strategije lobiranja, zelo razširjena pa je razvrstitev v dve veliki

skupini (Bibi�, 1995:13).

Notranje lobiranje:

Pri notranjem lobiranju gre za prizadevanje, da lobiji in lobisti navežejo in ohranijo �im

tesnejše stike z oblikovalci politike. S temi stiki skušajo dose�i svoj vpliv pri

oblikovanju zakonov in drugih predpisov, na distributivne in redistributivne ukrepe, na

davke, carino, socialno in zdravstveno politiko. Lobiranje je pri tem usmerjeno ne le v

smeri naslovljencev, za katere se ra�una, da so interesom lobistov naklonjeni, ampak

tudi v smeri izrazitih nasprotnikov dolo�enega ukrepa. Ena izmed rednih tehnik je

informiranje državnih organov o zadevi s stališ�a ekspertnega poznavanja in interesov

lobistov, ki se zavzemajo za dolo�eno politiko.

Zunanje lobiranje:

Pri tem lobiranju ne gre za neposredne kontakte z državnimi organi, temve� za posebno

vplivanje prek njihove »volilne baze« bodisi da gre za mobilizacijo dolo�ene skupine

volivcev (npr. kmetov), ki skušajo s kakšno demonstrativno akcijo vplivati na nosilce

državne kmetijske politike, ali pa gre za vplivanje s finan�no podporo, ki je v prid

dolo�enemu kandidatu ali stranki.



3. DRŽAVA IN INTERESNE SKUPINE

3.1. Interesne skupine Najbolj splošna definicija pojma »interesna skupina« govori, da je interesna skupina

družbena skupina, ki za uveljavljanje svojih interesov skuša vplivati na politi�ni proces.

V zgodovini politike so imeli interesi in interesne skupine pomembno vlogo, �eprav se

je vse do 20. stoletja nenehno menjavalo mnenje o obstoju interesnih skupin, od

zanikanja do priznavanja.

Priznavanje interesnih skupin in njihove legitimne vloge pa je postajalo v 20. stoletju

vse širše. �edalje ve�ji pomen interesnih skupin gre iskati v ve� razlogih (Bibi�,

1995:12):

• sodobna družba postaja �edalje bolj asociacijsko gosta in zaradi kvantitativne

rasti in kvalitativne diferenciacije interesnih združenj �edalje bolj kompleksna;

• pojav t.i. »javnih interesnih skupin«;

• vzpon nevladnih organizacij;

• zagon nastajanju in ve�ji vlogi interesnih skupin je dal nov val demokratizacije,

na prelomu 80. in 90. let prejšnjega stoletja.

Tako v zgodovini, kakor tudi danes, posameznik zelo težko uveljavi svoj specifi�ni

interes v procesu politi�nega odlo�anja. Posamezniki s skupnimi ali vsaj sorodnimi

interesi se povezujejo in na razne na�ine organizirajo zato, da bi v danem družbenem

kontekstu s sodelovanjem in usklajenim delovanjem zagotovili boljše možnosti za

uveljavitev in uresni�itev svojih specifi�nih interesov v procesu politi�nega odlo�anja.

(Žagar,1995:55)

Svoje interese poskušajo interesne skupine uveljaviti po razli�nih poteh in na razli�ne

na�ine, ki se jim v danih pogojih zdijo najprimernejši in najbolj u�inkoviti. Na�ini za

dosego ciljev segajo od prijateljskega prepri�evanja do resnih groženj (z ugrabitvijo,



ubojem) in celo do korupcije in mafijskih zvez (Bibi�, 1995:9). Podrobnejše na�ine

vplivanja bom predstavila v naslednjem poglavju.

Interesne skupine se glede na specifi�ne zna�ilnosti delijo na ve� tipov: (Blondel, 1969 v

Žagar 1995:56)

1. obi�ajne skupine (plemena, kaste, etni�ne skupine);

2. institucionalne skupine (cerkve in verske skupnosti, vojska, birokracija);

3. zaš�itne skupine (sindikati, organizacije poslodajalcev, profesionalna združenja);

4. promocijske skupine (trgovinska in industrijska združenja, gospodarska podjetja,

ekološke skupine).

Vse te interesne skupine š�itijo svoje interese, ki so v osnovi v ve�ini materialnega

izvora. Dejavnost interesnih skupin ni usmerjena predvsem na gospodarstvo, ampak na

politiko. Takšna usmerjenost interesnih skupin je pogojena z dvema osnovnima

razlogoma (Brezovšek, 1995:21):

1. politika je še vedno prevladujo�a, avtoritativna sfera razdelitve družbenih

vrednot;

2. posebni interesi se s pomo�jo politike želijo predstaviti kot skupni in splošni, da

bi se lažje uresni�ili.

Poleg navedenih tipov interesnih skupin, pa se v današnjem �asu vse bolj pojavljajo t.i.

javne interesne skupine. Te se v nasprotju z zavzemanjem za partikularne interese,

zavzemajo za kolektivno dobro. Javne interesne skupine politi�no posredujejo v imenu

razli�nih splošnih družbenih ciljev, in se zavzemajo za: zaš�ito okolja, varnost, zdravje,

enakost spolov, interese potrošnikov, mir, interese starostnih kategorij ipd. Bibi�

ugotavlja, da ta nova kategorija interesnih skupin pri�a krepitvi sodobne civilne družbe.

3.2. Na�in vplivanja interesnih skupin na politi�ne stranke Interesne skupine se v splošnem razlikujejo od politi�nih strank po tem, da slednje

tekmujejo za oblast, medtem ko si interesne skupine prizadevajo predvsem za vpliv na

politi�ne stranke.



V literaturi zasledimo najve�krat dva na�ina delovanja interesnih skupin, le te lahko

delujejo neposredno na vlado, ali pa posredno preko politi�nih strank ali množi�nih

medijev.

Poleg lobiranja obstajajo tudi drugi na�ini s pomo�jo katerih lahko skupine uveljavljajo

svoje interese. Pomembno vlogo imajo tudi; mobilizacija ljudi za dolo�en cilj,

oblikovanje in usmerjanje javnega mnenja oziroma javnomnenjski pritisk pri

posameznih aktualnih družbenih zadevah. Bogomir Ferfila (1995:101) navaja še

takoimenovani volilni inžinering, ki se nanaša v prvi vrsti na skupine, ki delujejo v

volilnem procesu. Te skupine financirajo svoje kandidate, vplivajo na strankino

strategijo in programske omejitve ter aktivirajo �lanstvo za sodelovanje v kampanji.

Pomembno pa je tudi pravdanje, ki je v ZDA v�asih u�inkovitejša strategija delovanja

interesnih skupin kot lobiranje. Interesne skupine na sodiš�u pogosto nadomeš�ajo, kar

so zamudile na zakonodajnem podro�ju z lobiranjem. V ZDA so posebej uspešne

ekološke skupine (Ferfila, 1995:101), pa tudi organizirani potrošniki in skupine za

državljanske pravice.

Delovanje interesnih skupin ima tudi �asovne termine, Marjan Brezovšek (1995:32)

govori o treh fazah:

• predparlamentarna faza (tu skupine delujejo pri konzultacijah, kampanjah);

• parlamentarna faza (lobiranje, povezovanje, iskanje proti uslug)

• postparlamentarna faza (pravda pred sodiš�em).



4. KOMUNICIRANJE Z VPLIVNIMI JAVNOSTMI

Klju�no vprašanje pri lobiranju je, katere so vplivne javnosti, ki pomembno prispevajo k

doseganju ciljev lobisti�ne kampanje. Pomembno je tudi, kako sprejemajo odlo�itve, od

katerih so odvisni interesi našega podjetja ali organizacije.

4.1. Kaj so vplivne javnosti? To so subjekti ali skupine, ki neposredno vplivajo na družbenopoliti�ne odlo�itve, ter

subjekti ali skupine, ki lahko s svojo vplivnostjo posebej vplivajo na cilje in interese

organizacije, podjetja ali posameznika. To so torej tisti, ki odlo�ajo o sprejetju ali

nesprejetju dolo�ene zakonodaje.

4.1.1. Vplivne javnosti delimo na:

• vlado (vklju�ujo� ministre, državne urednike),

• parlament,

• politi�ne stranke,

• druge.

4.1.1.1. Vlada

Vlada, ministri ter državni uradniki izvajajo (ekonomske) politiko ter teko�e posle, ki

neposredno vplivajo na življenje posameznika, organizacije ali podjetja.

4.1.1.2. Parlament

Je zakonodajno telo in s svojo mo�jo ustvarja socialna, gospodarska in pravna pravila

delovanja organizacij, posameznika ali podjetja.

4.1.1.3. Politi�ne stranke

Soustvarjajo politi�ne cilje in obljube, ki jih dajo volivcem v volilni kampanji, in si jih

prizadevajo uresni�iti.



4.1.1.4. Druge vplivne javnosti

Sem prištevamo tiste institucije, ki zaradi svoje kapitalske pomembnosti (državni

kapitalski skladi, Banka Slovenije, finan�ne institucije itd.) ali zaradi idejnega

organizacijskega naboja (nevladne organizacije) lahko odlo�ilno vplivajo na subjekt,

organizacijo ali podjetje.

4.2. Kako odlo�ajo vplivne javnosti

Slika 1: Trikotnik lobiranja (Novak, 2006)

Vplivne javnosti odlo�ajo po kriterijih, kaj poro�ajo mediji, kaj menijo volivci in kaj je

njihov osebni interes (tj. interes politikov, uradnikov, lobirancev).

4.2.1. Mediji

Ti imajo klju�no vlogo pri ustvarjanju javnega mnenja.

4.2.2. Volivci

Klju�na potreba in cilj organiziranih politi�nih skupin v demokrati�nih državah je zmaga

na volitvah. Vplivne javnosti jasno in z natan�no dolo�enimi cilji sledijo volji volivcev

tudi pri sprejemanju zakonodaje.

Vplivne javnosti: Kako odlo�ajo:

Vlada

Parlament

Politi�ne stranke

Mediji

Volivci

Osebni interes



4.2.3. Osebni interes

Poznavanje osebnih interesov posameznikov iz vplivne javnosti (lobirancev) je klju�no

za uspeh lobisti�nega projekta.

4.3. Kdo vpliva na koga? Vpliv nikoli ni enosmeren ali izoliran od drugih vplivov. To nazorno prikazujejo krogi

vpliva, saj se med seboj prekrivajo, kakor se prepleta vpliv posameznih družbenih

subjektov in skupin.

Slika 2: Klasi�ni krogi vpliva (Ogrizek, 2004)

Slika 3: Krogi vpliva – idealna situacija (Ogrizek, 2004)



5. PROCES LOBIRANJA

Proces lobiranja sestoji iz ve� faz, katere so razvidne iz naslednje slike. Faze procesa

lobiranja so opisane v naslednjih podpoglavjih.

Slika 4.: Proces lobiranja (Ferjan, 2000)

5.1. Odlo�itev o lobiranju Najprej je potrebno opredeliti cilj lobiranja. Cilj je navadno vplivati na vsebino odlo�itve

državnega organa.

Poznamo:

• lobiranje za dosego ciljev v zvezi s poslovanjem z državo ( nakup, prodaja,

finan�ni posli, koncesije…);

• lobiranje za dosego povsem osebnih ciljev;

ODLO�ITEV O LOBIRANJU

IZBOR LOBISTA

ANALIZA STANJA

DOLO�ANJE DINAMIKE LOBIRANJA

IZBOR METOD IN TAKTIK LOBIRANJA

UDEJANJENJE

VREDNOTENJE REZULTATOV



• lobiranje za dosego politi�nih ciljev (sprejem zakonodaje ).

Preden se odlo�imo za lobiranje je potrebno odlo�itev dobro pretehtati. Potrebno je

ugotoviti, kakšne posledice bodo za organizacijo nastale ob taki ali druga�ni odlo�itvi

državnega organa. �e so posledice dolo�ene odlo�itve za organizacijo tako neugodne, da

bi bili stroški za organizacijo upravi�eni, se odlo�i za lobiranje.

5.2. Izbor lobista Odlo�iti se je potrebno ali za lobiranje angažirati notranjega �lana ali najeti zunanjega

lobista.

Prednosti Slabosti

• sodelovanje poteka izklju�no na

projektni osnovi;

• zelo usposobljen kader;

• poznavanje metod lobiranja;

• povezava z drugimi lobisti in

ustanovami;

• hiter dostop do virov in

informacij;

• neobremenjenost z rezultati;

• druga�en pogled na problem;

• nevtralna pozicija;

• izkušnje.

• visoka cena storitev;

• daljši �as spoznavanja podjetja,

naro�nika in njegovega

problema;

• napa�no razumevanje problema;

• možnost razkritja zaupnih

podatkov;

• slabo poznavanje naro�nika in

njegove organiziranosti;

• nerazumevanje z naro�nikom in

njegovimi zahtevami:

• nedosledno izpolnjevanje

dogovora.

Tabela 1: Izbira zunanjega izvajalca lobisti�nih projektov



5.3. Analiza stanja Pred za�etkom kakršnekoli akcije lobiranja je potrebno temeljito analizirati stanje. Le to

pa mora pokazati realne možnosti za uspeh lobiranja.

5.4. Dolo�anje dinamike lobiranja Pravilno izbran �as za lobiranje je klju�en za uspeh. Najbolj je u�inkovito:

• v �asu pred volitvami;

• preden neka zadeva postane javna;

• v �asu, ko je neka zadeva na vrhuncu publicitete;

• preden gre neka zadeva v obravnavo v parlament;

• ko je neka zadeva v parlamentarni proceduri.

5.5. Izbor metod in taktik lobiranja Poznamo metode direktnega in indirektnega lobiranja:

K direktnem lobiranju štejemo:

• osebno sre�anje;

• posredovanje po telefonu;

• pošiljanje pisem posameznikom;

• pošiljanje odprtih pisem;

• pošiljanje pisem, katere podpiše ve� podpisnikov;

• ˝zasedbo˝telefonske številke oziroma drugih elektronskih naslovov;

• peticije.

K indirektnem lobiranju pa štejemo:

• kampanje v medijih;

• ciljno usmerjene politi�ne kampanje;

• generiranje ˝zadev˝v medijih;

• pritisk organizacij civilne družbe;

• pritisk ˝vzporednih˝politi�nih organizacij;

• masovne demonstracije;



• ustanovitev lastne politi�ne stranke.

Izbor taktik lobiranja

Taktika pomeni na�in ravnanja za dosego kakega cilja. (SSKJ)

Taktike lobiranja so:

• dajanje komplimentov ravnanju politika;

• sklicevanje na ideologijo;

• sklicevanje na zakone, resnico, pravico;

• sklicevanje na ureditev v drugih državah;

• zadovoljevanje osebnih interesov posameznika;

• ponudba pomo�i;

• grožnje.

5.6. Udejanjenje Dejavnost planiranja je dobro planirati. To pomeni predvsem opredeliti proces lobiranja,

kakor smo ga opisali.

V fazi udejanjenja je potrebno skrbeti za:

• logistiko (priskrbeti si je potrebno potrebne vire);

• kontaktiranje z lobisti v smislu dajanja povratnih informacij naro�niku lobiranja;

• po potrebi kontaktiranje s politiki;

• izvajanje administrativno-tehni�nih opravil.

5.7. Vrednotenje rezultatov Med procesom lobiranja je pomembna tudi funkcija kontrole. Kontrolno funkcijo je

potrebno izvajati že med samim procesom lobiranja.

Ob koncu pa je pomembno še ugotoviti:

• stroške in koristi lobiranja;

• katere metode so nam prinesle želene in katere neželene u�inke;

• katere taktike so se najbolj obnesle.



6. LOBIRANJE IN MEDIJI

Za uspešno oblikovanje odnosov z mediji je najprej treba natan�no poznati zapletena

razmerja med mediji, politiki in organizacijami.

6.1. Mediji, politiki, lobisti

Slika 5: Odnosi med politiki, mediji in lobisti (Novak, 2006)

Komuniciranje med vlado in državljani v glavnem poteka prek medijev in mediji imajo

velik vpliv na obliko in vsebino teh informacij. Vladni odnosi z javnostmi so se razvili

predvsem zato, da bi državne ustanove dosegle svoje cilje, omogo�ajo pa tudi kontrolo

javnosti nad vlado.

6.2. Najpogostejša orodja in tehnike komuniciranja z mediji so:

• sporo�ilo za medije,

• novinarska konferenca,

• gradivo za novinarje,

• izjava,

• �lanek,

• intervju,

• internet.

Politiki

Mediji

Lobisti



6.2.1. Sporo�ilo za medije

To je osnovno komunikacijsko orodje v odnosih z mediji. Z njim medijem posredujemo

informacije, s katerimi želimo seznaniti javnost, hkrati pa skušamo vzpodbuditi urednika

ali novinarja, da bo poiskal ve� informacij o naši novici, ki bo osnova za prispevek na

dolo�eno temo.

6.2.2. Novinarska konferenca

Organiziramo jo, kadar želimo vsem medijem hkrati sporo�iti našo novico in jim ob tem

dati priložnost, da nam zastavijo vprašanja.

6.2.3. Gradivo za novinarje

Za njih pogosto pripravimo posebno gradivo, ki ga imenujemo ˝novinarska mapa˝;

zastavimo jo tako, da jo po potrebi brez težav spreminjamo.

6.2.4. Izjava

Z izjavo v nekaj stavkih povemo svoje mnenje. Izjava naj bo kratka in naj odgovarja na

novinarjevo vprašanje.

6.2.5. �lanek

V�asih se lahko v vlogi novinarja znajdemo tudi sami, saj lahko kot strokovnjaki

objavljamo �lanke oz. strokovne prispevke.

6.2.6. Intervju

�e nas novinarji zaprosijo za intervju, se najprej pozanimajmo o temi pogovora, da

ugotovimo, ali smo sploh pravi sogovornik.

6.2.7. Internet

Oblikovanje posebne spletne strani za novinarje je sestavni del predstavitve organizacije

na spletu. Po nekaterih raziskavah 80 odstotkov ameriških novinarjev svoj prvi vir

informacij poiš�e na spletu.



7. LOBIRANJE KOT PROCES PREPRI�EVANJA

Lobiranje je proces prepri�evanja, na uspeh katerega vplivajo lastnosti lobista in

lobiranca, ter lastnosti prepri�evalnega sporo�ila. Zelo pomembno je, da za posamezno

lobisti�no namero izberemo ˝pravega˝lobista, strokovnjaka z dolo�enega podro�ja, z

dobrimi odnosi z lobiranci, ki ga spoštujejo in mu zaupajo.

7.1. Dejavniki, ki vplivajo na mo� prepri�evanja Na uspešnost prepri�evanja vplivajo dejavniki, povezani s tremi elementi

prepri�evalnega komuniciranja. Na mo� prepri�evanja torej vplivajo:

• lastnosti lobista oz. prepri�evalca;

• lastnosti lobiranca oz. tistega, ki ga prepri�ujemo;

• lastnosti sporo�ila oz. komunikacije med lobistom in lobirancem..

7.1.1. Lastnosti lobista

To je oseba, ki skuša vplivati na stališ�a sogovornika.

Lastnosti so:

• Verodostojnost oz. kredibilnost

Verodostojen lobist je kompetenten, dobro informiran in ima zanesljive vire informacij.

V to mora prepri�ati tudi lobiranca, �e ho�e, da ta sprejme njegove argumente.

• Socialni kapital

To so vse njegove veze in poznanstva, preko katerih navezuje stike z lobiranci.

• Socialna mo�

Ta je odvisna od njegovega položaja v družbi. Gre za mo� socialnega vpliva, ki ga je

zmožen lobist imeti na prejemnike sporo�enega, in je odvisna od socialnega kapitala

lobista.

• Privla�nost

To ima izjemno mo�ne zmožnosti prepri�evanja, saj privla�nejšim ljudem raje

verjamemo in se poistovetimo z njimi.



• Sposobnost empatije

Sposobnost vživljanja v sogovornika je prav tako ena bistvenih sposobnosti dobrega

lobista.

• Retori�ne sposobnosti

Dober lobist je tudi dober retorik, ki zna besede, kretnje in vsebino povedanega izbrati

ustrezno okoliš�ini in sogovorniku ter tako sogovornika popeljati do želenega zaklju�ka.

7.1.2. Lastnosti lobiranca

Posamezni lobiranci so razli�no dojemljivi za socialni vpliv.

V vlogi lobirancev se najpogosteje pojavljajo:

• vlada, kot center odlo�anja;

• državni zbor, oblika posameznega zakona je odvisna tudi od dopolnil in

glasovanja poslancev.

7.1.3. Lastnosti sporo�ila

Vsako sporo�ilo ima tri zna�ilnosti: vsebino, slog in strukturo. Vse tri zna�ilnosti

vplivajo na mo� prepri�evanja posameznega sporo�ila.

7.2. Priložnosti za lobiste v Sloveniji

7.2.1. Za�eti pri poslancih

Parlament je splošno pomemben, je ena izmed komponent v strukturi mo�i. Ker ima

vsak poslanec lažji dostop do ministra, kot ga imajo predstavniki javnosti, tudi lažje

predstavi tematiko. Vendar ni pogosto, da bi imel parlament najve�ji vpliv. �e

predstavitve ministrom potekajo v parlamentu, so najprimernejši komunikacijski kanal

uradniki, na katetre se ministri obra�ajo glede informacij in argumentov, ki bi jih

obvarovali pred napadom nanje.

7.2.2. Pritisk daje rezultate

Samo izkušnje nam povedo, kdaj je pravi �as za pritisk. Pogosto uporabljen, vendar ne

nujno uspešen na�in je množi�ni lobi, kjer množica ljudi pritiska na nekega ministra ali



�lana parlamenta. Poslanci in zakonodajalci raje odgovarjajo na posamezna pisma, kot

pa velikim delegacijam, ki pritegnejo malo pozornosti in ni� ve�.

7.2.3. Za�eti na vrhu

Vsaka strategija naj bi se za�ela pri predsedniku vlade, ministrih in politi�nih strankah,

ker imajo najve�jo mo�. Vendar gre vsaka predstavitev najprej preko oddelka,

pristojnega za ta problem, ki svetuje ministrom na podlagi informacij, ki jih ima in ki jih

seveda najprej skr�i na bistvo, preden pridejo do vrha.

7.2.4. Poslanci in uradniki se morajo zabavati

Poslanci državnega zbora in uradniki sprejmejo mnogo povabil na kosila, ve�erje ipd.,

zato so tudi pazljivi pri sprejemanju, predvsem pri osebah, ki jih ne poznajo preve�

dobro. Vendar jih nikoli ne smemo podkupiti z gostoljubnostjo.

7.2.5. Posli z vlado so podaljšanje odnosov z javnostmi

Odnosi z javnostmi so pomembni kot okrepitev ali kot vodilna tehnika, kjer je

mobilizacija javnega mnenja, promocije, ugleda organizacije pomembna pri predstavitvi

primera. Vendar so te metode nepomembne pri znanju (ang. need to know), tehniki

zagovarjanja in pri razumevanju odlo�anja.

7.3. Šest prakti�nih nasvetov, kako lobirati ministre, državne

sekretarje ali poslance

7.3.1. Opredelimo svoje prioritetne teme in cilje.

• Vedeti moramo katero temo bomo obravnavali. Ne predstavljamo prevelikega

števila tem – ostanemo pri najve� dveh ali treh.

• Odlo�iti se moramo kaj pri�akujemo od obiska – ali zagotovilo glede glasovanja

ali prevzem vodenja dolo�ene teme – ali pa je obisk zgolj informativne narave.

• Na za�etku dovolimo nekaj �asa za ˝�vekanje˝, ampak ne preve�. Zapomniti si

moramo, da smo na obisku in da je �as omejen.



• �e gre za skupinski obisk, se je treba odlo�iti kdo bo razpravo za�el in vodil ter

kdo bo odpiral prioritetne teme.

7.3.2. Dobro poslušamo.

• Ve�ji del lobiranja je poslušanje, iskanje namigov glede pogledov, mnenj in

stališ� poslancev o odprtih vprašanjih in iskanje priložnosti za plasiranje dobrih

informacij.

• �e se sre�ujemo z bolj tihim �lovekom, poskušamo razviti debato z

zastavljanjem vprašanj. Za�nemo previdno.

• �e se sre�ujemo s �lovekom, ki ˝dolgovezi˝, moramo biti pozorni na priložnosti,

ko lahko debato pripeljemo spet nazaj na obravnavano temo.

7.3.3. Bodimo dobro pripravljeni.

Ve�ino poslancev posplošuje, podobno kot ve�ina vseh nas. Narediti moramo ˝doma�o

nalogo˝, vendar nam ni treba imeti ob�utka, da moramo poznati vsako najmanjšo

podrobnost glede odprtega vprašanja. Kadar je primerno, lahko dodamo kakšne osebne

izkušnje ali ob�utke. Predstaviti je potrebno skrbi/pomisleke naših prijateljev in drugih

�lanov skupnosti glede odprtega vprašanja.

• Vedeti je treba, kdaj je modro priznati, da �esa ne vemo, ter ponuditi pomo� pri

iskanju te informacije.

• Bodimo odprti do protiargumentov, vendar se pri njih ne ustavljajmo predolgo.

Ne bodimo prepirljivi ali tekmovalni.

7.3.4. Ne ostanimo predolgo.

• Poskusimo priti do sklepa odprtega vprašanja. �e smo slišali, kar smo želeli, se

zahvalimo in odidimo.

• �e razprava zaide v slepo ulico, se zahvalimo kljub temu, da smo razo�arani.

Zapustimo prostor in razpravo nadaljujemo prihodnji�.



7.3.5. Ne pozabimo, da smo tam zato, da navežemo stik.

• �e poslanec podpira našo pozicijo glede odprtega vprašanja, ki ga zastopamo, ali

jo je v preteklosti že podprl, mu med obiskom izrazimo našo hvaležnost in

ponudimo podporo.

• �e je situacija nasprotna, pomislimo na frazo: Nobenih stalnih prijateljev,

nobenih stalnih sovražnikov. Mogo�e bo nekega dne glede pomembnega

vprašanja isti poslanec podprl našo pozicijo. Med tem �asom pa bo naš obisk

mogo�e prepri�al poslanca, da ne bo naš gore� nasprotnik. Z drugimi besedami,

napetost na nasprotni strani lahko zmanjšamo.

7.3.6. Pomembno je, da zadevo izpeljemo do konca.

Po obisku moramo poslati zahvalno pismo/sporo�ilo. �e smo se na sestanku dogovorili

za dolo�ene obveznosti, ponovimo naše razumevanje le-teh. �e je bilo na sestanku

prisotno tudi osebje, pišimo tudi njim. Pogosto so lahko prav oni pomembni zavezniki.



8. RAZISKOVALNI DEL

8.1. Cilj raziskave Raziskava preu�uje navzo�nost lobiranja v slovenskem parlamentu. Z lobiranjem

skušajo interesne skupine vplivati na sprejemanje odlo�itev. Cilj raziskave bo temeljil

tudi na preu�evanju kaj vse mora vedeti lobist preden se loti lobiranja, omenjen bo tudi

sam proces lobiranja.

S pomo�jo intervjuja bom tako prejela veliko informacij, ki mi bodo v pomo� pri sami

raziskavi.

8.2. Osnovna hipoteza V Sloveniji opravlja vlogo splošnega predstavniškega telesa državni zbor. Poleg

državnega zbora, ustave odlo�a tudi državni svet, ki predstavlja posebne družbene

interese oziroma interesne skupine. Zaradi zastopanja interesnih skupin v državnem

svetu gre pri�akovati, da lobiranje v državnem zboru ni navzo�e. Z ozirom na to je bil

namen mojega diplomskega dela raziskati navzo�nost lobiranja v državnem zboru, ter

pripravljenost lobista na samo lobiranje.

OSNOVNI HIPOTEZI:

• Lobiranje v državnem zboru je navzo�e

• Pripravljenost lobista ob pri�etku lobiranja je navadno slaba

Razlog za postavitev navedenih hipotez je dejstvo, da bo Slovenija s približevanjem

zahodnim integracijam morala sprejeti pravila vedenja, ki jih narekujejo te integracije,

potrebno se bo soo�iti tudi s prakso, ki jo poznajo razviti parlamenti kamor sodi tudi

lobiranje. Vstop lobistov v državni zbor je po mojem mnenju neizbežen. Prav tako sem

mnenja, da so lobisti pri lobiranju zelo nepripravljeni, saj po mojem mnenju preve�krat

prihaja do nesprejetja zakonov.



8.3. Opis metode raziskovanja Raziskovalnega dela diplomske naloge sem se lotila z metodo intervjuja. Intervju lahko

pomeni dvoje, kot na�in zbiranja podatkov z ustnimi vprašanji ali pa kot javnosti

namenjen pogovor, v katerem kdo odgovarja na pripravljena vprašanja. (SSKJ, 2004)

V diplomski nalogi bom uporabila intervju, kot na�in zbiranja podatkov z ustnimi

vprašanji, kar pomeni na�rten razgovor med dvema osebama, in sicer med tistim, ki

intervjuja in intervjuvancem. S tehniko intervjuja na eni strani ugotovimo stališ�a,

mnenja in ideje, ki jih imajo drugi in na podlagi teh spoznanj lahko oblikujemo svoja

stališ�a. Po drugi strani pa je tehnika intervjuja pomembna tudi pri prenosu informacij, s

tem pa pri posredovanju naših stališ� in pri ugotavljanju, kako drugi sprejmejo ta

stališ�a.

8.3.1. Intervju

Zaradi bolj obširne pridobitve podatkov sem se v diplomski nalogi odlo�ila za metodo

raziskovanja uporabiti intervju. Po mojem mnenju je to ena boljših metod.

Intervju je bil v mojem primeru na�rten razgovor med dvema osebama. Med osebo, ki

intervjuva (menoj) in intervjuvancem (poslancem Grimsem).

Slika 1: poslanec mag. B. Grims

S tehniko intervjuja lahko na eni strani ugotovimo stališ�a, mnenja in ideje, ki jih imajo

drugi in na podlagi teh spoznanj oblikujemo svoja stališ�a. Po drugi strani je tehnika



intervjuja pomembna pri prenosu informacij, s tem pa pri posredovanju naših stališ� in

pri ugotavljanju, kako drugi sprejmejo ta stališ�a.

Metoda intervjuja nam je le v pomo�, oziroma je eden od dejavnikov za lažji in

na�rtnejši razgovor. Obstaja še vrsta drugih dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost

intervjuja. Ti dejavniki so v tistem, ki intervjuja (osebi, ki vodi razgovor), in se kažejo v

njegovi strokovnosti, poznavanju problemov, njegovi izkušenosti, odnosu do

sodelavcev, osebnosti itd., kot tudi intervjuvancev (osebi, s katero vodimo intervju), kot

npr.: ali je intervjuvanec zainteresiran za pogovor, je pripravljen sodelovati, pozna

podro�je problematike itd.

Sam postopek organiziranega intervjuja je potekal slede�e. Najprej sem veliko

pozornosti posvetila sestavi vprašalnika. Po tem sem preko telefona obvestila

intervjuvanca v mojem primeru poslanca B. Grimsa. Tako sva skupaj dolo�ila teme

pogovora. Že v prvem pogovoru z njim sem ga podrobneje seznanila s problemom in

ciljem pogovora. Sam se je z veseljem odzval in mi posredoval kar nekaj informacij, ki

so mi bile v pomo� pri sami raziskovalni nalogi.

Gospod poslanec mi je že v naprej omenil, da mu je tema zelo blizu in tako nebo imel

težav pri odgovorih na vprašanja. Sama sem se šele ob pisanju diplomske naloge

podrobneje sre�avala z navedeno temo. Zato sem porabila kar nekaj �asa za samo

pripravo na intervju. Sama priprava na intervju je po mojem mnenju klju�nega pomena.

Razgovor ob dobri pripravljenosti tako poteka nemoteno, sproš�eno, iskreno. Tako lahko

hitreje dosežemo cilj razgovora in sprejmemo stališ�a, ki so vsem dovolj skupna.

Sodelovanje je aktivno in zainteresiranost obojestranska. Razgovor se kon�a v prijetnem

ozra�ju, zadovoljna sta tako intervjuvana oseba, kot tisti ki je intervjuval.

Intervju v moji raziskavi obsega 19 vprašanj. Sama sem med intervjujem intervjuvani

osebi postavila tudi nekaj podvprašanj. Tako je intervju potekal bolj sproš�eno in

razgibano.



Sam intervju z g. B. Grimsem je potekal v Ljubljani 18. oktobra 2006, pred

parlamentom.



9. LOBIRANJE V SLOVENIJI

9.1. Odlo�evalski proces v Sloveniji

9.1.1. Predstavitev vlade

Vlado sestavljajo predsednik vlade in ministri. Vlada in ministri so v okviru svojih

pristojnosti samostojni in odgovorni državnemu zboru. Po zakonu vlado sestavlja

štirinajst ministrov s svojimi ministrstvi, poleg teh pa ima lahko vlada tudi dva ministra

brez resorja.

Vlada Republike Slovenije je organ izvršilne oblasti in hkrati najvišji organ državne

uprave. Funkcija vlade je torej dvojna: upravlja politi�no - izvršilno in upravno funkcijo.

Politi�na izvršilna funkcija pomeni predvsem predlaganje politike državnemu zboru,

predlaganje zakonov in drugih aktov, ter skrb za njihovo uresni�evanje. Tako v skladu z

ustavo, zakoni in drugimi splošnimi akti državnega zbora dolo�a, usmerja in usklajuje

izvajanje politike države. Kot najvišji organ državne uprave pa izdaja predpise in

sprejema pravne, politi�ne, ekonomske, finan�ne, organizacijske in druge ukrepe, ki so

potrebni za razvoj države in urejenost razmer na vseh podro�jih v pristojnosti države.

Predsednik vlade

Vodi ter usmerja delo vlade, skrbi za enotnost njene politi�ne in upravne usmeritve,

usklajuje delo ministrov, predstavlja vlado ter sklicuje in vodi njene seje. Predsednik

vlade lahko dolo�i ministra, ki ga nadomeš�a v njegovi odsotnosti ali zadržanosti.

Ministri

V vlado so imenovani ministri za naslednja podro�ja: finance, gospodarstvo, visoko

šolstvo, znanost in tehnologijo, zdravje, notranje zadeve, zunanje zadeve, pravosodje,

javno upravo, delo, družino in socialne zadeve, promet, kmetijstvo gozdarstvo in

prehrano, okolje in prostor, kulturo, šolstvo in šport ter obrambo.

Ministri so odgovorni za stališ�a in odlo�itve vlade in za izvajanje teh odlo�itev. Vsak

minister v skladu s sprejeto politiko vodi in predstavlja ministrstvo. Odgovoren je za

odlo�itve pri vodenju ministrstva, pa tudi za opustitve ukrepov, ki bi jih moral sprejeti.



Državni sekretarji

Vsako ministrstvo ima lahko po enega državnega sekretarja, ki ima status funkcionarja.

Državni sekretarji v bistvu predstavljajo namestnike ministra, ki so odgovorni za

dolo�eno podro�je v okviru ministrstev. Za lobiste predstavljajo pomemben

komunikacijski kanal do pristojnega ministra in posledi�no do vlade.

Generalni direktorji

Upravno in strokovno delo na zaokroženem delovnem podro�ju znotraj ministrstva

vodijo generalni direktorji. Imenuje jih vlada. So tudi pomemben komunikacijski kanal

in ve�inoma strokovnjaki za podro�je, ki ga pokrivajo.

Strateški sveti

Predsednik vlade lahko ustanovi strateške svete. Z aktom o ustanovitvi se dolo�ijo

naloge in delovno podro�je strateškega sveta. Strateški sveti v okviru svojega delovnega

podro�ja na predlog predsednika vlade obravnavajo posamezna vprašanja in mu

svetujejo ter zanj pripravljajo mnenja. �lane strateškega sveta imenuje predsednik vlade.

Vladne službe

Za organizacijsko, strokovno in drugo pomo� pri delovanju vlade in usklajevanju dela

ministrstva lahko vlada ustanavlja vladne službe.

Poslanske skupine

Poslanci so v državnem zboru organizirani v poslanskih skupinah. V mandatu 2004-

2008 je ustanovljenih osem poslanskih skupin.

Delovna telesa

Državni zbor ustanovi delovna telesa: komisije in odbore. V mandatu 2004-2008 je

ustanovljenih 24 delovnih teles: 14 odborov in 10 komisij.

Podro�je dela delovnih teles ureja Odlok o ustanovitvi in nalogah delovnih teles

Državnega zbora Republike Slovenije (Ur.l.RS, št. 35/02 in 06/04).


Slika 6: Organizacijska shema vlade Republike Slovenije (Internetna stran, 2006)


_______________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 29 od 53

9.1.2. Delo vlade in priložnosti za lobiste

Vlada dela in odlo�a na rednih in dopisnih sejah. Njeno delo je javno. Za zagotavljanje

javnosti dela vlade skrbita služba vlade za informiranje in vladni predstavnik za odnose

z javnostmi. Urad vlade za informiranje skrbi za obveš�anje doma�e javnosti in doma�ih

medijev o delu vlade preko interneta.

Na spletnih straneh urada lahko spremljamo teko�e delo vlade, tj. ves postopek od

nastajanja gradiv, ki �akajo na obravnavo na vladi (gradiva v postopku obravnave) in

obravnavo na sejah vlade (dnevni red sej vlade s sklepi in že sprejetimi gradivi), ko

vlada sprejeta gradiva pošlje v obravnavo v državni zbor in sklepe v objavo v uradni list.

Po vsaki seji vlade urad pripravi tudi sporo�ilo za javnost o vsebini sklepov, ki jih je

vlada sprejela, in jih objavi na vladnem spletnem portalu in na straneh urada.

Vsak lobist mora spremljati delo vlade, da je sproti informiran o njenih teko�ih in

prihodnjih aktivnostih. Demokrati�en sistem nam zagotavlja, da smo vsi državljani

obveš�eni o delu vlade, �e to želimo. Spremljanje dela vlade je tako za povpre�ne

državljane možnost, za lobiste pa obveza.

9.1.3. Državni zbor Republike Slovenije

Organizacijska shema državnega zbora prikazuje sam sestav državnega zbora. Shema je

dokaj pregledna in po mojem mnenju ne potrebuje dodatne razlage.



Slika 7: Organizacijska shema državnega zbora

9.1.3.1. Pogled lobista na državni zbor

Državni zbor šteje 90 poslancev, ki so izvoljeni neposredno na podlagi splošne in enake

volilne pravice. Ustava v 80. �lenu predpisuje, da se v državni zbor vedno izvoli po en

poslanec italijanske in madžarske narodne skupnosti. �lani parlamenta so izvoljeni za

dobo štirih let.

Državni zbor kot predstavniško telo opravlja vse funkcije, zna�ilne za sodobni

parlament. Te funkcije se obi�ajno porazdelijo na zakonodajno, volilno in nadzorno

funkcijo.

DRŽAVNI ZBOR

PREDSEDNIK DZ

KOLEGIJ PREDSEDNIKOV DZ

GENERALNI SEKRETAR

3 PODPREDSEDNIKI DZ KABINET PREDSEDNIKA DZ

URAD GS

SLUŽBE POSLANSKIH SKUPIN

ZAKONODAJNO PRAVNA SLUŽBA

SLUŽBA ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI

SEKRETARIAT DRŽAVNEGA ZBORA DIREKTORAT

SEKTOR ZA IZVAJANJE

DEJAVNOSTI DZ

• Oddelek za pripravo in izvedbo sej DZ

• Oddelek za mednarodno dejavnost, protokol in prevajanje

RAZISKOVALNO DOKUMENT.

SEKTOR

SPLOŠNI SEKTOR

INFORMACI. SEKTOR

OPERATIVNO TEHNI�NI SEKTOR

• Raziskovalni oddelek

• Dokumentacijsko- knjižni�ni oddelek

• Oddelek za organizacijo in kadre

• Finan�no – ra�unovodski oddelek

• Oddelek za razvoj informacijskega sistema

• Oddelek delo z gradivi in pošto

• Oddelek za operaterski servis

• Oddelek tiskarna

• Oddelek za investicije in vzdrževanje

• Oddelek za gostinske storitve

• Oddelek za prevoze

• Oddelek za receptorska in telefonska dela



Zakonodajna funkcija zboru omogo�a:

• sprejemanje sprememb ustave;

• sprejemanje zakonov in drugih splošnih aktov;

• sprejemanje svojega poslovnika;

• sprejemanje državnega prora�una in zaklju�enega ra�una prora�una;

• ratificiranje mednarodne pogodbe;

• razpisovanje referendumov.

Volilna funkcija omogo�a državnemu zboru, da voli ter imenuje in razrešuje

predsednika vlade in ministre, predsednika in podpredsednike državnega zbora, sodnike

ustavnega sodiš�a, guvernerja centralne banke, �lane ra�unskega sodiš�a, varuha

�lovekovih pravic itd. v okviru nadzorne funkcije državni zbor zlasti odreja

parlamentarno preiskavo, odlo�a o zaupnici in nezaupnici vlade in odlo�a o obtožbi

predsednika republike, predsednika vlade in ministrov pred ustavnim sodiš�em. (Grad,

Kau�i�, 1997:178)

Poleg navedenih funkcij pa ima državni zbor pristojnosti, da odlo�a o razglasitvi vojnega

in izrednega stanja ter uporabi obrambnih sil.

Delovanje državnega zbora:

Na podlagi ustave in poslovnika državni zbor opravlja svoje delo na zasedanjih in sejah.

Zasedanje pomeni daljše �asovno obdobje delovanja državnega zbora, znotraj zasedanj

pa dela državni zbor na sejah, ki potekajo na dolo�ene dneve v mesecu. �e je nujno je

mogo�e državni zbor po 85. �lenu ustave, sklicati tudi mimo rednih zasedanj na

izrednem zasedanju.

9.1.4. Državni svet

Državni svet je zastopstvo nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih

interesov. Šteje 40 �lanov, ki so za razliko od Državnega zbora Republike Slovenije kjer



se oblikujejo poslanske skupine, organizirani v petih interesnih skupinah po posameznih

podro�jih. Spodnja tabela prikazuje število �lanov v posameznih interesnih skupinah.

Ime interesne skupine Število �lanov

Interesna skupina delodajalcev 4

Interesna skupina delojemalcev 4

Interesna skupina kmetov, obrtnikov in samostojnih podjetnikov 4

Interesna skupina negospodarskih dejavnosti 6

Interesna skupina lokalnih interesov 22

Skupaj 40

Tabela 2 : Sestava državnega sveta

Interesne skupine lahko oblikujejo stališ�a do posameznih zadev, ki so na delovnem

redu sej državnega sveta in njegovih komisij. Vsaka interesna skupina izvoli izmed sebe

vodjo, ki vodi in organizira delo, ter sklicuje in vodi njene seje. Državni svet ima

predsednika in podpredsednika, ki ju izvoli z ve�ino glasov vseh �lanov. �lani

državnega sveta se volijo za dobo petih let. V državnem svetu se predstavniki interesov

razli�nih družbenih skupin medsebojno soo�ajo na institucionalen na�in, namesto da bi

skušali vplivati na parlamentarno odlo�anje prek razli�nih oblik neformalnih pritiskov.

Pristojnosti državnega sveta so naštete v 97. �lenu ustave:

Državni svet lahko:

• predlaga državnemu zboru sprejem zakonov;

• daje državnemu zboru mnenje o vseh zadevah iz njegove pristojnosti;

• zahteva, da državni zbor pred razglasitvijo kakega zakona o njem še enkrat

odlo�a;

• zahteva razpis referenduma iz drugega odstavka 90. �lena;

• zahteva preiskavo o zadevah javnega pomena iz 93. �lena (parlamentarna

preiskava).



Državni svet nima nobenih pristojnosti, v katerih bi sam sprejemal odlo�itve, temve� so

vse njegove odlo�itve naravnane na delovanje državnega zbora. Po ustavi je edina

dolžnost državnega sveta, da na zahtevo državnega zbora izre�e mnenje o posamezni

zadevi. Državni svet ima tako predvsem iniciativno, kreativno in svetovalno funkcijo. V

okviru prve lahko predlaga državnemu zboru sprejem zakonov, zahteva razpis

zakonodajnega referenduma in zahteva parlamentarno preiskavo. V okviru drugih dveh

funkcij pa lahko po lastni presoji ali na zahtevo državnega zbora daje le-temu mnenje o

razli�nih zadevah. Najve�ji vpliv na odlo�itve državnega zbora ima državni svet prek

pravice do odložilnega veta, saj lahko zahteva, da državni zbor še enkrat odlo�a o

zakonu, ki ga je sicer že sprejel, pri �emer državni zbor lahko zakon ponovno sprejme le

z ve�ino glasov vseh poslancev, kar pa je zahtevnejša ve�ina kot sicer (Grad, Kau�i�,

1997:185).

Delovanje državnega sveta:

Zaradi vpliva državnega sveta na zakonodajno dejavnost državnega zbora, poslovnik

državnega zbora med drugimi dolo�a, da delovna telesa državnega zbora sodelujejo z

delovnimi telesi državnega sveta.

Državni svet deluje na sejah, ki jih sklicuje predstavnik državnega sveta na lastno

pobudo ali po sklepu sveta, na zahtevo delovnega telesa sveta, na zahtevo predstavnikov

ene ali ve� interesnih skupin ali na zahtevo petine �lanov državnega sveta.

Predsednik skli�e sejo državnega sveta tudi v primeru, kadar mora državni svet na

zahtevo državnega zbora izre�i mnenje o posamezni zahtevi.

9.1.5. Politi�ne stranke

Kaj je politi�na stranka?

Politi�na stranka je združenje državljank in državljanov, ki uresni�ujejo svoje politi�ne

cilje, sprejete v programu.



Kdo lahko ustanovi politi�no stranko?

Stranko lahko ustanovi najmanj 200 polnoletnih državljanov Republike Slovenije, ki

podpišejo izjavo o Ustanovitvi stranke. Ustanovitelj stranke ne sme biti oseba, ki ji je

odvzeta poslovna sposobnost.

Politi�no stanje v Sloveniji

V Sloveniji je trenutno registriranih 37 politi�nih strank. Med njimi jih je zgolj 7 dobilo

zadostno število glasov podpore na volitvah v državnem zboru, ki so bile leta 2004 - to

so parlamentarne stranke.

Te pa so:

• Slovenska demokratska stranka (SDS);

• Liberalna demokracija Slovenije (LDS);

• Socialni demokrati (SD);

• Nova Slovenija (NSi);

• Slovenska ljudska stranka (SLS);

• Slovenska nacionalna stranka (SNS) in

• Demokrati�na stranka upokojencev Slovenije (DeSUS).

Trenutno vladno koalicijo tvorijo SDS, NSi, SLS in DeSUS.

9.2. Ureditev lobiranja

9.2.1. Ureditev lobiranja v svetu

Noben demokrati�ni sistem lobiranja nasploh ne more prepovedati ali prepre�iti. Lahko

pa dolo�i meje takšnega delovanja, pravila dopustnega obnašanja, negativne sankcije za

nezaželeno obnašanje ipd. Izkušnje so na tem podro�ju zelo razli�ne - ne le v razli�nih

državah, ampak tudi znotraj posameznih držav (zlasti federalnih). Tako npr. lahko

opazimo velike razlike celo znotraj Združenih držav Amerike, saj imajo tam posamezne

države ob upoštevanju federalne zakonodaje v zvezi s tem avtonomne kompetence za

urejanje tega podro�ja. V svetovnem merilu so osnovne razlike med državami v tem, da

nekatere države to podro�je urejajo s pravnimi normami, druge pa ne. Pomembno



razli�ne izkušnje so tudi znotraj skupine držav, ki poznajo normativno urejanje tega

podro�ja. (Fink Hafner, 1995:282).

Kakor ugotavlja avtorica Danica Fink Hafner, v osnovi lahko govorimo o štirih razli�nih

na�inih regulacije:

1. Ustavno oziroma zakonsko urejanje: (npr. v mnogih posameznih državah

znotraj ZDA, od leta 1946 tudi na federalni ravni v ZDA)

2. Pisna pravila (kodeks) lobiranja (ZDA, Kanada) V ZDA morajo lobisti spoštovati

pisna pravila lobiranja, ki veljajo za lobiranje kongresa, prav tako pa tudi pogoje in

procedure, ki so predpisane za lobiranje agencij zvezne vlade. Podobno velja za

lobiranje agencij zvezne vlade v Kanadi.

3. Predpisana registracija interesnih skupin oziroma njihovih predstavnikov pri

parlamentu/ njegovih delovnih telesih (npr. Nem�ija, ZDA, Kanada). V Združenih

državah Amerike je registracija lobistov (posameznikov, združenj in zasebnih

podjetij) obvezna. Registriran lobist mora vsako �etrtletje natan�no pisno poro�ati o

svoji dejavnosti v kongresu. Podobno je registracija lobistov obvezna tudi v Kanadi.

V Nem�iji poznajo registracijsko proceduro na zvezni ravni. Ta je oprta na združenja

s federalnimi predstavništvi, ki se lahko registrirajo pri Bundestagu ali pri zvezni

vladi ali pa pri obeh institucijah. Register je objavljen letno. Z registracijo interesne

skupine v Nem�iji dobijo dostop do stavb osrednjih politi�nih institucij in do

sodelovanja pri pripravi zvezne zakonodaje. Poleg te formalne procedure obstajajo

še nekatere manj formalne, ki tudi omogo�ajo sodelovanje interesnih skupin pri

pripravi zvezne in regionalne zakonodaje. V Veliki Britaniji je tudi aktualen

neformalen predlog za uvedbo registra in pravil obnašanja interesnih skupin. Ta je

usmerjen predvsem na poklicne lobiste, ki svoje delovanje usmerjajo predvsem na

poslance. Register naj bi zajemal vsa podjetja, ki se ukvarjajo z lobiranjem.

Razmišlja se o tem, da bi bil register javen, upravljal pa bi ga parlament.

4. Obvezno pisno deklariranje poslancev ob uradnem prevzemu te vloge po volitvah

glede tega, s katerimi interesnimi skupinami nameravajo sodelovati oziroma jih

zastopati kot govorci (npr. Velika Britanija).



9.2.2. Ureditev lobiranja pri nas

V Sloveniji še nimamo zakona, ki bi urejal lobiranje v celoti. Zakon o lobiranju je v

pripravi, prvo obravnavo je doživel 14.7. leta 1999. Zaenkrat to podro�je bolj ali manj

urejajo posamezni zakoni, omenimo le najpomembnejše:

• Zakon o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo

Zakon poslancem, predstavniku republike, kakor tudi drugim osebam, ki opravljajo

predstavniške in izvršilne funkcije v državnih organih ali organih lokalne skupnosti,

prepoveduje med trajanjem funkcije opravljanje pridobitne dejavnosti, ki po zakonu ni

združljiva z njihovo funkcijo. Pri tem zakon razlikuje med funkcionarji, ki poklicno

opravljajo funkcijo, in tistimi, ki jo opravljajo nepoklicno. Tisto, kar je v zakonu bližje

primerjalnim ureditvam lobiranja v svetu, so dolo�be o prepovedi sprejemanja daril in

drugih ugodnosti v �asu opravljanja funkcije in nadzorstvu nad premoženjskim stanjem

funkcionarjev. Nezdružljivost opravljanja dolo�enega dela je pri nas dolo�ena tudi za

nekatere državne uradnike. (npr. v zakonu o delavcih v državni upravi in zakonu o

upravi).

• Zakon o politi�nih strankah in zakon o volilni kampanji

Ta dva zakona urejata financiranje politi�nih strank. To je pomembno, saj interesne

skupine oziroma lobisti poskušajo pridobiti vpliv na sprejem politi�nih odlo�itev v

zakonodajnih in izvršilnih organih preko parlamentarnih politi�nih strank.

• Predpisi s podro�ja javne uprave in gospodarstva ter kazenski zakonik

S podro�jem lobiranja je povezano tudi vprašanje varstva zaupnih podatkov in prepoved

konkurence oziroma konkuren�na klavzula. Razli�ne vrste in stopnje tajnosti ter sankcije

v primeru kršitev urejajo predpisi s podro�ja javne uprave in gospodarstva ter kazenski

zakonik. Dolo�be o prepovedi konkurence in o konkuren�ni klavzuli pa so vsebovane v

zakonu o varstvu konkurence, zakonu o gospodarskih družbah in zakonu o delovnih

razmerjih.



10. VPLIV NA NASTANEK ZAKONODAJE

V Republiki Sloveniji je zakonodajni organ državni zbor, ki sprejema, spreminja in

dopolnjuje zakone. Nove zakone ali spremembe in dopolnitve obstoje�ih zakonov pa

pripravljajo odbori ali strateške skupine, ki jih imenuje državni zbor ali vlada.

10.1. Primer študentske organizacije s podro�ja spremembe

zakonodaje Dober primer s podro�ja spremembe zakonodaje je akcija predstavnikov nacionalne

študentske organizacije, ki jim je leta 2005 uspelo spremeniti zakonodajo na podro�ju

akontacije dohodnine za študentsko delo. Projekt je sicer temeljil na komunikacijskih

orodjih, saj s pomo�jo lobiranja na za�etku ni bilo mogo�e zagotoviti niti sestanka med

predstavniki države in študenti. Predstavniki študentov so se s predstavniki vlade

formalno sre�ali šele pod pritiskom, sicer pa so se nekateri predstavniki študentov, ki so

imeli osebne stike, neformalno, za zaprtimi vrati sre�evali s predstavniki vlade.

Primer spremembe zakonodaje:

Po predhodni možnosti za politi�ni pritisk so s predstavniki študentov v fazi priprave

komunikacijske strategije izbrali možnost za spremembo zakona na ljudsko iniciativo, ki

jo dolo�a Zakon o referendumu in ljudski iniciativi. Zakon dolo�a, da lahko vsak

volivec, politi�na stranka ali drugo združenje državljanov predloži predlog za za�etek

postopka za spremembo zakonov, �e državnemu zboru predloži podpise najmanj 5.000

volivcev. Za zbiranje podpisov je dolo�en 60-dnevni rok. Ocenili so, da je nastopil pravi

�as za komuniciranje o tej zakonski možnosti. Tako so študentje z u�inkovito kampanjo

zbrali okoli 6.000 podpisov po upravnih enotah po Sloveniji v pi�lih treh dneh. V tej fazi

so bile glavne teme komuniciranja pobuda (Študentje so bili namre� prvi, ki so izkoristili

to zakonsko dolo�eno možnost za spremembo zakonov), za�etek zbiranja podpisov,

poziv volivkam in volivcem, rezultat akcije, zahvala podpisnikom in na koncu seveda

pri�akovanja, podkrepljena v voljo ljudstvu. Vzporedno pa so predstavniki študentov



opravili tudi sestanke s predstavniki poslanskih skupin, kar je zagotovilo še ve�jo

pojavnost v medijih.

Kar 6.000 zbranih podpisov v treh dneh je izkazovalo veliko podporo, ki jo je bilo

potrebno izkoristiti. Neformalno so poro�ali tudi, da referendum ni izklju�en, kar je na

podlagi rezultata prvega zbiranja podpisov postajalo celo realna zadnja možnost.

Predhodno komuniciranje jim je zagotovilo veliko medijsko podporo; obisk novinarske

konference, na kateri so predstavili potek zbiranja podpisov in rezultat akcije, je bil

nadpovpre�en. Ta pritisk je zagotovil tudi prvi sestanek na ministrstvu za finance, ki

ureja to podro�je. Predstavniki ministrstva pa so študente želeli zgolj pomiriti in so jim

obljubili, da se bodo reševanja teh problemov lotili jeseni 2005, v sklopu reforme dav�ne

reforme. To je bilo za študente, ki so takrat že imeli podporo javnosti, nesprejemljivo,

zato so za�eli pripravljati protestni shod. Pripravili so vseslovensko plakatno akcijo, s

katero so pozivali na shod, in o vseh aktivnostih prek medijev seznanjali javnost. Temi

je sledilo ve� sestankov s predstavniki ministrstva.

Prvemu (v prejšnjem odstavku omenjenemu) sestanku sta sledila še dva neuspešna, saj

sta obe strani vztrajali pri svojih izra�unih in pogledih. Sledila so tudi medijska soo�enja

predsednika odbora ŠOS za socialna in zdravstvena vprašanja Zdenka Škrabana, ki je bil

tudi klju�ni akter akcije, s predstavniki vlade. Argumenti predstavnikov odbora so bili

življenjski in zato tudi bolje sprejeti v javnost, kar je prineslo 6-odstotni upad pri

podpori vlade v javnosti. Temu je sledil predlog ministrstva za finance, da se akontacija

dohodnine odpravi do zneska 74.000 SIT, kar pa je bilo potrebno še uskladiti s

predstavniki študentov. Teden dni pred napovedanim protestnim shodom je tako sledilo

klju�no pogajanje med predstavniki študentov in ministrstva za finance. Študenti

oboroženi z boljšimi argumenti, podporo volivk in volivcev, podporo dolo�enih

poslanskih skupin in z napovedanim protestnim shodom, na eni strani in predstavniki

vlade, natan�neje finan�nega ministrstva, s slabšimi argumenti, izgubo podpore v

javnosti in strahom pred morebitnim referendumom na drugi strani so se na koncu

dogovorili, da se ukine akontacija dohodnine do zneska 100.000 SIT, preostale tri to�ke

pa se rešijo v sklopu jesenske reforme dav�ne reforme, pri �emer so študentje dosegli



tudi podpis protokola, ki jim je zagotavljal sodelovanje pri pripravi sprememb reforme

na podro�jih, ki zadevajo šolajo�o se mladino.

10.2. Zakon o lobiranju Lobiranje je demokrati�ni proces nejavnega vplivanja civilne družbe na odlo�evalce.

Demokrati�en je zato, ker je temelj demokracije nujnost vpliva državljanov na tiste, ki

so jim poverili nalogo odlo�anja (odlo�evalci) v skupnem imenu. Suverenost odlo�anja

ni omejena samo z ob�asnimi volitvami ampak pravico neposrednega uveljavljanja

interesov.

Proces lobiranja je tisti del vplivanja na odlo�evalce, ki se odvija med lobistom in

odlo�evalcem skrit pred o�mi javnosti. Vplivanje prek medijev, javnih pisem, govorov

na javnih prireditvah torej ni del procesa lobiranja.

Civilna družba je v tem kontekstu mišljena kot del lai�ne javnosti, ki nima atributa

odlo�evalca. To so torej pravne in fizi�ne osebe, katerih interesi niso enaki interesom

posameznih religij oziroma interesom odlo�evalcev samih. Lobiramo lahko vse

odlo�evalce na vseh ravneh odlo�anja razen sodno vejo oblasti.

Lobiranje lahko ureja specialni zakon, lahko pa tudi ne. V Sloveniji specialnega zakona

o lobiranju ni. Tudi �e lobiranje ni regulirano, ga posredno regulira celoten sklop

zakonodaje obmo�ja v katerem se lobira od Ustave navzdol. Ker je lobiranje tako

elementarni del vsake demokracije ima tudi preprost eti�ni kodeks (Code of Conduct).

Kodeks so leta 1996 podpisali predstavniki lobistov in Evropska unija, 7 avgust 2006

(CEST).



11. UGOTOVITVE RAZISKAVE

Intervju s poslancem gospodom B. Grimsem je bil kar iz�rpen. Tako sem lahko z

naslednjimi odgovori dopolnila svojo raziskavo na podro�ju lobiranja.

11.1. Seznam vprašanj

1. Kako pogosto so po vašem mnenju poslanci podvrženi lobiranju?

2. Kako pogosto prihaja do lobiranja v državnem zboru?

3. Kdo najve�krat lobira (vpleteni v zadevo, poklicni lobisti, »prijatelji vpletenih,…

4. Kdo je najve�krat podvržen lobiranju (vsi poslanci, vodje poslanskih skupin, …)

5. Na kaj se lobiranje najpogosteje nanaša (ekonomska vprašanja, �isto politi�ne

zadeve, osebni interesi, kadrovanja, …)

6. Ali menite, da lobisti pripravijo na lobiranje?

7. Ali se pred sestankom z lobistom vi pripravite?

8. Ali so lobisti na vas kdaj skušali vplivati na nesprejemljive na�ine (posredovanje

neto�nih informacij, podkupovanje idr.)?

9. S katerimi metodami se najve�krat poslužujejo lobisti (v odnosu z vami).

(Osebno sre�anje, kontaktiranje preko telefona, pošiljanje pisem,peticije, javna

pisma) Katera je najbolj priljubljena?

10. S katerimi taktikami se najve�krat poslužujejo lobisti (v odnosu z vami) (dajanje

komplimentov ravnanju politika, sklicevanje na ideologijo, sklicevanje na

zakone, pravico, resnico, sklicevanje na ureditev v EU, zadovoljitev osebnih

interesov politika,grožnje - ustrahovanje, ponudba pomo�i, pohvale, …)?

11. Opišite, kako v praksi poteka proces lobiranja?( Odlo�itev o lobiranju, izbor

lobista, analiza stanja, dolo�anje dinamike lobiranja, izbor metod in taktik

lobiranja, udejanjenje, vrednotenje rezultatov)

12. Lokacija lobiranja?

13. Ali je lobiranje po ve�ini uspešno?

14. Ali se pri tem le podaljšuje �as sprejetega zakona?

15. Najkrajši in najdaljši �as lobiranja?



16. Kako mo�no se je po vašem mnenju lobiranje razvilo v državnem zboru?

17. Menite, da je v Sloveniji potrebno zakonsko urediti lobiranje?(OSNUTEK

ZAKONA!)

18. V kolikšni meri so lobist lahko uspešno izpeljali svoje predloge o spremembi

zakonodaje?

Kaj bi po vašem mnenju moral vedeti vsak lobist?

1. Kako pogosto so po vašem mnenju poslanci podvrženi lobiranju?

Namen vprašanja je bil ugotoviti, �e je lobiranje prisotno med poslanci in kako so le-ti

vpleteni v to. Odgovor je bil, da so poslanci direktnemu lobiranju podvrženi sorazmerno

redko, indirektnemu pa prakti�no neprenehoma. Tukaj je namre� posrednih oblik

pritiska zelo veliko.

Sama sem bila ob takšnem odgovoru zelo presene�ena. Bila sem namre� mnenja, da je

lobiranje med poslanci ve�inoma direktno. Indirektnega lobiranja bi se tako po mojem

mnenju morali bolj ali manj izogibati. Saj je pri indirektnem lobiranju po mojem mnenju

zelo veliko podkupovanja in stranskih pritiskov na poslance.

2. Kako pogosto prihaja do lobiranja v državnem zboru, parlamentu?

V parlamentu lobiranja niti ni veliko, najve�krat lobiranje poteka preko telefonskega

klica, mobilnega telefona, preko raznih lokalnih povezav, kolegov. Vsak iš�e nek

dolo�en interes, da naveže stike z lobirancem.

Z organiziranim lobiranjem se ne sre�ujemo tako pogosto. V Sloveniji lobiranje

ponavadi izvajamo na nek drug na�in.

Po mojem mnenju bi ravno organiziranega lobiranja moralo biti veliko ve�. Tako bi

državljani Slovenije imeli ve�ji vpogled na stvari, ki se dogajajo. Organizirano lobiranje

bi po mojem mnenju moralo biti javno.



3. Kdo najve�krat lobira (vpleteni v zadevo, poklicni lobisti, »prijatelji vpletenih,…)

Najve�krat lobirajo posamezne interesne skupine, v�asih pa tudi kakšni zelo agresivni

posamezniki, ki imajo nek dolo�en interes. Še enkrat poudarjam, da je organizirano

lobiranje zelo redko, sprotno lobiranje pa se dogaja neprenehoma.

Zelo sem presene�ena nad odgovorom, da je poklicnih lobistov zelo malo in so zelo

redki. Najve� je prijateljev vpletenih v lobiranje in tako lobiranje preide bolj v

prepri�evanje. Samega pravega lobiranja je zelo malo.

4. Kdo je najve�krat podvržen lobiranju (vsi poslanci, vodje poslanskih skupin, …)

Ponavadi se lobira tiste ljudi, za katere se oceni, da so vplivnejši. Posamezniki, ki so bolj

izpostavljeni, bodisi zaradi funkcije ali pa zaradi svojega na�ina dela v državnem zboru.

Tam je namre� porazdelitev vpliva dela zelo omejena.

Tudi sama sem podobnega mnenja.

5. Na kaj se lobiranje najpogosteje nanaša (ekonomska vprašanja, �isto politi�ne

zadeve, osebni interesi, kadrovanja, …)

Prakti�no ni razlike, treba je re�i, da zlasti za prejšnji mandat je bilo zna�ilno, da je bil

zakon sprejet tako, da se je dalo notri prepoznati tudi kake interese interesnih skupin,

v�asih zgolj posameznikov, v�asih pa izrazito osebne interese. Tega je sedaj zagotovo

bistveno manj, ampak še vedno se da pogosto prepoznati vmešavanje dolo�ene interesne

skupine.

Iz vprašanja sem razbrala, da se tako lobiranje najpogosteje nanaša na osebne interese,

kar je tudi najbolj razumno.

6. Ali menite, da se lobisti pripravijo na lobiranje?

Lobisti v Sloveniji še vedno v ve�ini improvizirajo, redko da so to v naprej organizirani,

pripravljeni ljudje. To je le v primeru, kadar je kak posebni interes. Ko gre za vprašanje

kake veje oblasti, na primer pravosodja. Takrat se zelo organizirano nastopa. Ali pa ko

gre za kake ve�je finan�ne zalogaje.



Menim, da se ta nepripravljenost lahko opazi povsod. Tako v samem neodobravanju

zakonov, kot tudi v dolgoro�nem obravnavanju ter sprejemanju zakonov.

7. Ali se pred sestankom z lobistom vi pripravite?

Sam osebno sem zelo dobro pripravljen za vse seje, lobiranje pa šteje kot normalno delo.

Trdim, da se me zelo težko da zlobirati. Omenim lahko svoje kolege, o katerih lahko

re�em, da se zelo širokoustijo kdo vse jih je poskušal podkupiti, kupiti ali lobirati. Sam

lahko re�em, da je tega zelo veliko.

Samoumevno je da naj bi vsak, ki opravlja poslansko delo vanj vložil tudi nekaj truda,

ter bi na seje hodil pripravljen. Samo tak poslanec lahko tvorno sodeluje pri sprejemanju

zakonov in je vreden prejetih glasov.

8. Ali so lobisti na vas kdaj skušali vplivati na nesprejemljive na�ine (posredovanje

neto�nih informacij, podkupovanje idr.)?

Pri kolegih je bilo že vse mogo�e podkupovanje, posredovanje neto�nih informacij, pri

intervjuvanem poslancu je to kot sam lahko re�em nedopustno. V najve�ji meri se me

prosi in �e menim, da je stvar pametna ustrežem, v nasprotnem primeru pa ne. Omenim

lahko tudi, da imajo nekateri zares ceno. Zlasti ena od manjših poslanskih skupin o

kateri se zelo pogosto sliši.

Veseli me, da poslanec B. Grimsa ni vajen podkupovanj, kar je tudi sam omenil v

intervjuju. O drugih poslancih se velikokrat izkaže druga�e. Saj tudi samo lobiranje ne bi

bilo tako u�inkovito ter v taki meri razširjeno, �e nebi prihajalo do podkupovanj.

Verjetno igra tu pomembno vlogo višina ponujenega. Saj so samo ljudje.

9. S katerimi metodami se najve�krat poslužujejo lobisti (v odnosu z vami).

(Osebno sre�anje, kontaktiranje preko telefona, pošiljanje pisem, peticije, javna

pisma) Katera je najbolj pogosta?

Najve�krat se uporablja metoda osebno sre�anje, katera je tudi najbolj pogosta.



10. S katerimi taktikami se najve�krat poslužujejo lobisti (v odnosu z vami)

(dajanje komplimentov ravnanju politika, sklicevanje na ideologijo, sklicevanje na

zakone, pravico, resnico, sklicevanje na ureditev v EU, zadovoljitev osebnih

interesov politika, grožnje - ustrahovanje, ponudba pomo�i, pohvale, …)?

Vsakega poslušam in vsakemu povem naj si ne obeta prav veliko in praviloma potem

tudi tako ravnam. Preden upoštevam kako mnenje moram biti prepri�an, da je v splošno

korist. V nasprotnem primeru tega enostavno ne poslušam. Ampak naredim kot mislim,

da je prav.

Tako bi po mojem mnenju morali ravnati vsi lobiranci. In nebi prihajalo do podkupovanj

in posredovanja neto�nih informacij.

11. Opišite, kako v praksi poteka proces lobiranja?( Odlo�itev o lobiranju, izbor

lobista, analiza stanja, dolo�anje dinamike lobiranja, izbor metod in taktik

lobiranja, udejanjenje, vrednotenje rezultatov)

Zakon o gasilstvu. Zelo veliko je bilo prošenj, �e bi se dale zadeve urediti. Po eni strani

tako da bi znižali davke oziroma oprostili davke, ko gre za gasilce. Po drugi strani pa bi

šlo v smeri, ko bi omogo�ali tudi neke lažje postopke. Ta drugi del smo poskušal

uresni�iti in smo ga. Prvi del pa se ni dal iz preprostega razloga, saj bi bilo to v

neskladju s predpisi Evropske unije. Bilo je zelo široko zastavljeno in tudi meni osebno

je glede tega pisalo veliko ljudi. Tudi moji kolegi so imeli veliko telefonskih pogovorov,

ter pisem.

Ko pa gre za materialne zadeve tiste, ki so na meji legalnega pa mene ne kontaktirajo,

saj so po ve�ini že obupali, ker sem popolnoma nepodkupljiv.

Pravi, da se to�no dolo�enih faz procesa lobiranja lobisti ne držijo. Se pa približajo

procesu lobiranja. Sam pa se najve�krat pokaže v vlogi lobiranca.

12. Lokacija lobiranja?

Zelo razli�no. Ponavadi se izkoristi vsako priliko in se tako ali druga�e poskuša vplivati

na oblikovanje mnenj.



13. Ali je lobiranje po ve�ini uspešno?

To je �isto odvisno od posameznika. Tisti, ki imajo neka svoja mnenja tega tako ali

druga�e ne priznajo. To je �isto relativno. �e je to v splošno korist se kon�a definitivno

uspešno. �e pa gre za navzkrižje z že obstoje�imi zakoni se to zavrne. Tako kot na

primer v malo prej omenjenem primeru o gasilstvu. Saj ne moreš eni skupini dati neke

posebne pogoje, ki jih ostali nimajo. �e pa bi to storili bi šlo vse skupaj na evropski

institut.

14. Ali se pri tem le podaljšuje �as sprejetega zakona?

To se dogaja, vendar sam nisem v to aktivno udeležen. Npr. zakon o vinu. To so bile

kake manjše skupine, ki so povezane s kmetijstvom in so neizmerno agresivne in

neizmerno vztrajne, ter v�asih zakomplicirajo postopke do konca. Tudi �ebelarji so ena

od takšnih skupin.

Tudi sama sem podobnega mnenja, da se z lobiranjem odli�no da podaljševati �as

sprejemanja zakona.

15. Najkrajši in najdaljši �as lobiranja?

�as lobiranja ni dolo�en in ga tudi mi ne moremo predvideti. Najdlje pa se zagotovo

odvija lobiranje kot je že omenjeno pri prejšnjemu vprašanju pri vinarjih, v kmetijstvu

ter �ebelarjih

.

16. Kako mo�no se je po vašem mnenju lobiranje razvilo v državnem zboru?

Lobiranje v državnem zboru ni razvito na transparenten na�in. Direktnega lobiranja

prakti�no sploh ni. Ali pa se redko pojavlja. Indirektnega lobiranja pa je zelo veliko.

17. Menite, da je v Sloveniji potrebno zakonsko urediti lobiranje?(OSNUTEK

ZAKONA!)

V Sloveniji je zakonsko urejeno lobiranje. Ampak je bilo v prejšnjem mandatu zakonska

ureditev na skupine ali celo na osebe. Ta konkreten primer zakon o lobiranju pa je šolski



primer, �esar se v pravu nebi smelo nikoli zgoditi. Zakon je namre� napisan na eno samo

osebo, na funkcionarja LDS, ki se je predstavljal kot veliki lobist in je «zafrknil«

zadevo, ko je bilo potrebno samega sebe zlobirati na enem izmed njihovih kongresov. Le

ta je bil tudi registriran kot edini profesionalni registrirani lobist v državi Sloveniji. Prav

zaradi njega osebno pa so sprejeli ta zakon, zakon o lobiranju.

Sam se je direktnemu vprašanju politi�no izognil in mi tako povedal zgodbico o

funkcionarju LDS. Ker do lobiranja zelo pogosto prihaja je mnenja, da bi bilo pametno,

da bi zakonsko uredili lobiranje.

18. V kolikšni meri so lobisti lahko uspešno izpeljali svoje predloge o spremembi

zakonodaje?

Odvisno od tega, kdo je lobiral. Ko je šlo v prejšnjem mandatu za Mercator. Naveza

Jankovi� in Ku�an je bilo vse uspešno izpeljano. Kjer pa je bilo v ozadju kaj drugega, je

bil domet mnogo manjši. Odvisno od primera do primera.

19. Kaj bi po vašem mnenju moral vedeti vsak lobist?

Kot prvo kar je bi moral lobist izredno dobro poznati stvar o kateri naj bi lobiral, drugo

kar je bi moral to biti �lovek z neko karizmo, z znanjem in poznavanjem vsaj nekih

eti�nih na�el. Poznati bi moral malo psihologije, kako pristopiti k �loveku, da ga

prepri�aš, vplivaš nanj. V Sloveniji je lobiranje zelo prijazno, prijateljsko prepri�evanje,

ko gre za neorganiziran princip. Pojavlja pa se tudi najbolj balkansko prepri�evanje »daj

- dam« in hkrati tudi kazniva dejanja.

Sam mi je tudi malo namignil, da so lobisti absolutno premalo pripravljeni in tako zelo

težko uspešno lobirajo. Poklicnih lobistov pa je izredno malo.

20. Kaj si predstavljate pod besedo lobiranje?

Po profesiji je politolog. Navedel mi je tudi svojo definicijo. Navedel je, da je lobiranje

organiziran poskus vplivanja posameznika, interesne skupine na tistega, ki sprejema

odlo�itev.



V Sloveniji se na to definicijo težko zanašamo. Saj poteka lobiranje na �isto primitiven

na�in. Bodisi na na�in podkupovanja ali pa na �isti balkanski na�in »daj - dam« kar pa ni

ve� lobiranje v pravem pomenu besede. Lahko prihaja tudi do direktnega kupovanja

glasov. Lobiranje pa poteka na tako izrazito prijateljski na�in, preko sorodstva, znancev,

preko vseh možnih kanalov. Preko katerih se nato poskuša vplivati na neko odlo�itev.

Domet tega je veliko manjši. Vendar tudi sam ocenim vsako idejo. �e je le-ta primerna

jo seveda upoštevam. Sicer pa tega praviloma ne delam.

Nekateri imajo tudi izrazito prisotne posamezne skupine v svojih volilnih okrajih. Tako

se lahko lobiranje sprevrže tudi v izsiljevanje. Primer: �e imaš v svojem volilnem okraju

zelo veliko kme�kega prebivalstva boš težko zagovarjal zakon o ukinitvi vseh subvencij.

Sicer lahko to narediš ampak samo v enem mandatu ko si poslanec, saj v naslednjem

mandatu zagotovo ne boš ve� poslanec.

Nekateri prebivalci v Sloveniji se niti ne zavedajo, da so lobirani. Primer: sem dobil en

predlog iz terena, spet drugi re�e »veš do so mene klicali za isto stvar«, in še vedno ta

dva ne bosta vedela da ju sistemati�no lobirajo. Tako re�eta drug drugemu »veš to je pa

dobra informacija«.

Je pa razlika med tistimi, ki se na lobiranje do neke mere vsaj spoznajo, praviloma

koncentrirajo to svoje lobiranje pri �lanih odborov. Državni zbor je namre� tako

organiziran, da sprejema na sejah le kon�ne odlo�itve, ki pa so bolj ali manj formalne.

Tisto kar se na sejah dogaja je redko uresni�eno. Kar pa se ti�e zares vsebinskega

spreminjanja zakonodaje, kar enkrat predlaga vlada ali pa celo nekdo drug, se dogaja na

sejah odborov. Tam se naredi celo �istopis in na koncu državni zbor, �e ne sprejme

posebnih amandmajev le potrdi ali zavrže ta �istopis in zadevo kon�a. Tako se tisti, ki se

na to vsaj malo spoznajo koncentrirajo na tiste udeležence neposredno v odboru. Od njih

je v�asih lahko posebno �e pride do malo zmešnjave veliko odvisno. Tukaj se lahko

odpre velik prostor sorazmernega vpliva. Še enkrat poudarjam, da le na odboru. Ko gre

enkrat zadeva �ez odbor, je mnogo težje in mnogo manj upanja na uspeh.



V vsaki poslanski skupini pa je razdeljeno delo. V velikih skupinah je to bolj izrazito, v

manjših je to bolj univerzalno. Ti se ukvarjajo z dolo�enim podro�jem. Tisti, ki to

obvladajo potem lobirajo tistega, ki je zato podro�je zadolžen. Ker je zopet vpliv tistega

mnogo ve�ji, je možen premik v neko dolo�eno želeno smer, kot �e bi razpršil vso svojo

mo� in energijo v dolo�eno število ljudi, ki pa dejansko niti nebi bili vpleteni v sam

sistem.



12. ZAKLJU�EK

12.1. Test hipotez

Na osnovi metode raziskovanja lahko obe hipotezi, ki sem ju postavila na za�etku tega

diplomskega dela potrdim. Lobiranje v državnem zboru je navzo�e (indirektno),

pripravljenost lobistov na samo lobiranje je slaba. To lahko potrdim na osnovi intervjuja

s poslancem B. Grimsem. Sam mi je potrdil, da do indirektnega lobiranja prihaja, vendar

je poklicnih lobistov zelo malo. Lobisti, ki se poslužujejo lobiranja so zelo redko dobro

pripravljeni.

12.2. Povzetek ugotovitev

Raziskava je pokazala, da je lobisti�na dejavnost v državnem zboru Republike Slovenije

zelo razvita. Saj se lobiranje pojavlja skoraj na vsakem koraku. Kadar seveda govorimo

o indirektnem lobiranju. Direktnega lobiranja je zelo malo. Saj je pri tem potrebno

veliko pripravljanja in je tudi manj uspešno izvedeno. Pri nekaterih poslancih prihaja

pogosto tudi do podkupovanj in posredovanja neto�nih informacij. Poslanec B. Grims

se teh metod ne poslužuje. Sam pravi, da mora imeti lobist neko dolo�eno karizmo,

mo�no osebnost ter veliko pripravljenost za izvajanje lobiranja. Sam mi je navedel tudi

nekaj primerov lobiranja, ki sem jih že opisala v raziskovalnem delu diplomske naloge.

Pri navajanju metod, ki se jih poslužujejo lobisti pri vzpostavljanju stika s poslanci, se je

kot najbolj zaželena izkazala metoda osebnega sre�anja. S to metodo se lahko lobiranje

izvaja povsod. Lokacija lobiranja tako ni dolo�ena. Ker lobiranje ve�inoma poteka

indirektno, se je le-ta metoda izkazala tudi za najbolj priljubljeno.

Sam poslanec mi je tudi navedel primer o funkcionarju LDS, ki so mu zakonsko dodelili

funkcijo lobista, katere pa ni izpolnjeval v takšni meri kot je bilo predvideno. Na žalost

nisem dobila to�nega odgovora glede zakonske ureditve lobiranja. Menim, da bi bilo

zagotovo potrebno zakonsko urediti lobiranje. Lobiranje se lahko v nekaterih primerih



sprevrže tudi v korupcijo in podkupovanje ter grožnje, kar po mojem mnenju ni ve�

legalno.

12.3. Sklep

Priznati moram, da se je moj pogled na lobiranje s kon�anjem tega dela nekoliko

spremenil.

Na za�etku sem bila nekoliko skepti�na glede moralne upravi�enosti oziroma poštenja

lobiranja. Ko sem se vse bolj seznanjala s to dejavnostjo, sem si morala priznati, da ima

kakor vsaka stvar v našem življenju tudi lobiranje svoje dobre in slabe plati. Kot dobre

gre vsekakor šteti informacije s katerimi lobisti oskrbujejo poslance in s tem

pripomorejo h kvalitetnejšim odlo�itvam. Slabe strani lobijev so predvsem dominacija

ekonomsko mo�nejših družbenih skupin nad šibkejšimi ter korupcija.

Diplomska naloga naj bi poleg raziskave in intervjuja pomagala prikazati lobiranje kot

dejavnost do katere ne smemo imeti v naprej negativnega odnosa. Raziskava je

pokazala, da si lobiranje vse bolj utrjuje položaj v slovenskem politi�nem prostoru in le

z objektivnostjo in profesionalnim odnosom do lobistov bo politika uspela postaviti

prava pravila obnašanja, pravila, ki bodo v politiko prinesla tiste dobre strani, ki jih

lobiranje lahko nudi.



13. LITERATURA

13.1. Publikacije

1. Brezovšek M. 1995, Interesne skupine in politi�ni sistem, Zbornik referatov

FDV.

2. Bibi� A. 1995, Interesne skupine in politika, Zbornik referatov FDV.

3. Ferfila B. 1995, Nekaj vidikov delovanja interesnih skupin nasploh in v ZDA

posebej, Zbornik referatov FDV.

4. Fink – Hafner D.1995, Normativna regulacija lobijev in lobiranja na nacionalni

in nadnacionalni ravni, Zbornik referatov FDV.

5. Fink – Hafner D. 1994, V procesu oblikovanja politik, Pristop št.7. stran 41 – 44.

6. Florjan�i� J., Paape B. 2004, Kadri in management, Založba moderna

organizacija.

7. Florjan�i� J., Ferjan M. 2000, Management poslovnega komuniciranja, Založba

moderna organizacija.

8. Grad F., Kav�i� I.1997, Ustavno pravo Slovenije MNZ Visoka policijsko –

varnostna šola.

9. Novak B. 2006, Lobiranje je vro�e, Komuniciranje z vplivnimi javnostmi za

menedžerje, SPEM komunikacijska skupina.

10. Mack C.S. 1989, Lobbying and Government Relations, New York: Quorom

Books.

11. Mazey S. 1998, Lobbying in the European Community, Oxford University Press.

12. Ogrizek M. 2004, Converging Circles of influence. Referat predstavljen na

SPEM – ovem Forumu 2004, Maribor.

13. Ustava Republike Slovenije.

14. Veliki splošni leksikon 1997, DZS Ljubljana.

15. Zakon o državnem svetu (Zdsve), Št.004-01/92-5/2,1992.

16. Predlog zakona o lobiranju, Prva obravnava 1999.

17. Zakon o politi�nih strankah, Št.000-02/92-5/8,1994.



18. Zakon o volilni kampanji, Št.004-01/92-8/5,1994.

19. Žagar M. 1995, Interesne skupine in lobiranje, Zbornik referatov FDV.

13.2. Internetni viri

http://www.gov.si/

http://www.dz-rs.si/

http://www.ds-rs.si/

http://www.vlada.si/?gr1=prdVId&gr2=rgn&gr3=&gr4=&id=&Ing=slo/

http://www.gov.si/vrs/slo/vlada/vlada.html/

http://www.senate.gov/pagelayout/legislative/g_three_sections_with_teasers/lobbyingdisc.htm

http://www.senate.gov/reference/resources/pdf/RS20725.pdf

http://alldc.org/

13.3. Ustni viri

Branko Grims B.2006. »Lobiranje v državne zboru Republike Slovenije«. Ljubljana,

(osebni vir, december 2006).



V diplomski nalogi je prikazanih:

Tabel: 2

Slik: 7

Strani: 53

pojavnost lobiranja v sloveniji - core · 2018-08-24 · povzetek diplomsko delo raziskuje...

Documents