POLITIKE, STRATEGIJE IN ORGANIZACIJSKA NAČELA

VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA V 21.

STOLETJU

Vodja projekta: dr. Andrej KorenProjektna skupina: dr. Mihaela Zavašnik Arčnik,

mag. Mateja Brejc, Andrej Savarin

CRP-V5-0439

TREND VIZ 21. STOLETJA

• Deregulacija, individualizacija, odgovornost, decentralizacija, trajnostni razvoj …

• Šole usmerja k:– avtonomiji,– odgovornosti,– odprtosti.

• Zagotavljanje kakovosti vzgojno-izobraževalnega procesa.

SISTEM KAKOVOSTI

• Vzpostaviti sistem evalvacije kakovosti

• Uspešnost uvajanja sistemov kakovosti bo odvisna od sposobnosti šol za pričetek in vzdrževanje takega zahtevnega procesa.

• Sistem kakovosti mora biti tako enostaven, da ga lahko vsakdo v sistemu razume,uporabi in osmisli svoje delo.

RAZSKOVALNO VPRAŠANJE• Kako in koliko se lahko šole organizirajo, da

spremljajo izboljšave na področje učenja in poučevanja z osredotočanjem na dosežke učencev?

• Proučevali smo zmožnost zavodov za avtonomno spremljanje učinkovitosti organizacije in procesov pri zagotavljanju kakovosti.

PODROČJE RAZISKOVANJA

• Proučiti obstoječo organizacijo procesov v zavodu.

• Proučiti možne načine spremljave zagotavljanja kakovosti.

• Ovrednotiti načine spremljanja.• Identificirati organizacijske dejavnike, ki

vplivajo na spremljavo zagotavljanja kakovosti.

METODOLOGIJA

• Vključili smo 11 zavodov (dva vrtca, tri osnovne in šest srednjih šol).

• Dve obliki spremljave: – fokusne skupine za vodje procesa, na temo

učinkovitosti spremljanja organizacije in vodenja vzgojno-izobraževalnega procesa,

– anketni vprašalnik za strokovne delavce zavodov o percepciji procesov na šoli.

TEME FOKUSNIH SKUPIN

• Ovrednotiti proces vodenja.• Učinki organizacije in vodenja.• Motivacijo za izvajanje procesov na šoli. • Morebitno obremenitev.• Potreba po podpori.

REZULTATI FOKUSNIH SKUPIN• Ravnatelj usmerja in spodbuja, kolektivu daje

podporo.• Zavedanje o pomenu spremljanja kakovosti,

povezovanje projektov in doslednost pri izvajanju nalog.

• Dobra utemeljitev in strukturiran način dela je pomemben faktor motivacije.

• Želijo podporo in svetovanje zunanje institucije, srečanja za izmenjavo izkušenj in dobre prakse, literaturo.

TEME VPRAŠALNIKA

• Motivacija za vpeljevanje in izvedbo procesa• Dodatne obremenitve v zavodu.• Stopnjo pomoči v procesu spremljanja.• Vrste in stopnjo medsebojnega sodelovanja za

izvajanje spremljanja.• Dojemanje procesa spremljave.

PERCEPCIA PROCESA V ZAVODU• Motiviranost načrtovanja in izvajanja spremljave

je pri vseh korakih nad srednjo mejno vrednostjo. – Po ravneh izobraževanja in s pedagoškimi izkušnjami

pada.

• Pri izvajanju procesa so potrebovali v povprečju srednje veliko pomoči s strani ravnatelja.– Največ za pripravo akcijskih načrtov.– Najmanj za umeščanje dogovorov v svoje delo.

VLOGE

• Najpomembnejše vloge:– da krepim osebno odgovornost za kakovost– da se osredotočam na izboljšave;– da sem zavezan k skupnim prioritetnim ciljem.

• Najmanj pomembne vloge:– da nudim podporo ravnatelju.

• Vrtci čutijo večjo pomembnost vlog.

UČINKI V ZAVODUAritm. sredina Stand. odklon

Vključevanje vseh zaposlenih v načrtovanje 2,55 ,524

Strokovnost razprav 2,42 ,549

Komunikacijo/dialog 2,49 ,531

Krepitev notranje odgovornosti za kakovost 2,49 ,532

Usmerjenost v izboljšave prioritetnih ciljev 2,55 ,509

Možnost vsakega posameznika, pojasni... 2,55 ,529

Možnost prikazovanja vrtca ali šole, kot jo vidijo zaposleni

2,34 ,514

Možnost dajanja povratne informacije staršem in ostalim

2,33 ,506

Krepitev profesionalnega razvoja zaposlenih 2,43 ,527

Poglobljeno razmišljanje pri delu 2,56 ,502

OBREMENITVE

• Ravnatelj in strokovni delavci so vsaj srednje obremenjeni v procesu spremljanja.

• OŠ in SŠ v primerjavi z vrtcih ocenjujejo, da bodo bolj obremenjeni z nadaljnjim spremljanjem.

PREDLOGIZA PRIČETEK IN VZDRŽEVANJE PROCESA

• Podpora in pogoji na šolski ravni.• Preprečevanje rangiranja in pritiska za

rezultate.• Preobremenjenost z uspešnostjo.• Uporaba strategij, ki bodo zmanjšale

obremenitev.