POLJSKA, GDANSK – julij 2018

POROČILO ENOMESEČNE IFMSA KLINIČNE IZMENJAVE

Ime, priimek, letnik:

Eva Cimperman, 4. letnik (eva.cimperman@hotmail.com)

Čas izmenjave:

od 1. 7. do 29. 7. 2018

__________________________________________________________________________________

SPLOŠNO:

Država in kraj izmenjave

Gdansk je mesto čisto na severu Poljske, ob baltskem morju. Simpatično mesto, z lepim starim

mestnim jedrom. Študentski dom medicinske fakultete, kjer smo živeli, je 15 min hoje oz. 2 postaji s

tramvajem oddaljen od centra mesta. Veliko stvari za počet, zdi se mi super mesto za preživet en

mesec tam.

Viza

Viza za slovenske državljne ni potrebna, za vstop v državo zadostuje osebna izkaznica.

Zdravje

Ob prijavi je potrebno priložiti izpolnjen obrazec o opravljenem cepljenju, dodatno še test za

tuberkulozo, titre protiteles za HepB, bris nosu za MRSA in pregled črevesja za salmonelo in šigelo.

Del tega je potrebno poslati v naprej s prijavo, del pa naj bi prinesli s sabo, je pa res, da tega tam

nihče ni preverjal. Vse sem urejala z osebno zdravnico, ki mi je tudi podpisala obrazec in dala

napotnico za infekcijsko kliniko, kjer te testirajo za tuberkulozo in MRSA.

Varnost

Ves čas sem se počutila varno, na javnih prevozih itd. Tudi ob bolj poznih urah smo brez težav hodili

okrog.

Denar

Denarna valuta je zlot (1eur = prb. 4 zloti). Jaz sem denar dvigovala z bankomatov, je pa menjava v

menjalnicah mislim da tudi kar v redu. Je pa praktično povsod možno plačevat s kartico, kar se tudi

najbolj splača. Večinoma so cene malo nižje kot v Sloveniji, tudi v restavracijah in barih. Pivo malo

cenejše, kava malo dražja kot pri nas.

Prevoz

Potovala sem s Flixbusom iz Ljubljane, s prestopom v Pragi. Vožnja sicer traja 20 ur, je bila pa to

najcenejša možnost. Za karto v eno smer sem plačala prb. 50 eur.

IZMENJAVA:

Komunikacija pred izmenjavo

Nobenih težav s komunikacijo, na kakršna koli vprašanja po mailu hitro in prijazno odgovorijo. Po

potrditvi izmenjave, pišeš svoji kontaktni osebi in se dogovoriš, kdaj in kam te pridejo iskat. Že pred

izmenjavo so nas dodali v Facebook skupino. Poslali so nam tudi navodila, kaj vse moramo pripravit,

česa ne pozabit,..

Sprejem s strani tujih študentov

Na avtobusni postaji me je počakal študent, ki je bil moja kontaktna oseba in me odpeljal do

študentskega doma. Ga pa potem, tekom izmenjave, ni bilo več na Poljskem, tako da so zame 'skrbeli'

ostali študentje, ki so sodelovali, na voljo so bili vedno, kar koli sem potrebovala. Prvi dan prakse me

je študentka odpeljala na oddelek in me predstavila mentorici.

Nastanitev

Živeli smo v študentskem domu, 5 minut hoje do bolnišnice. V sobah po tri, v sobi smo imeli tudi

hladilnik in umivalnik. Kuhinja je bila skupna za celo nadstropje, kar je prb. 10 sob, prav tako tudi

kopalnica, v kateri so bili trije wc-ji in dva tuša. Možna je bila tudi zastonj uporaba pralnega in

sušilnega stroja, je pa res, da si moral imet malo sreče, da je bil prost, ko si ga rabil. Na splošno je bil

študentski dom v redu, sicer precej star, kopalnice zelo čiste. Kar sem pogrešala je bila 'dnevna soba',

nek skupni prostor, kjer bi se lahko družili. Tudi v kuhinji ni bilo mize, samo pult. V dom smo lahko

prišli ob katerikoli uri.

Prehrana

Dobili smo kupone za kosilo, 1 na vsak delovni dan, in sicer za menzo ob bolnišnici. Hrana je bila

dobra, veliko izbire in velike porcije.

Družabni program

Vsak dan so za nas pripravili določene aktivnosti. Okoli 10 poljskih študentov je sodelovalo pri našem

socialnem programu, običajno jih je bilo vsak dan z nami 2-3, nas udeležencev pa je bilo 11.

Komunicirali smo prek WhatsAppa, kdaj in kje se dobimo, kdo gre in tako naprej. Program je bil

okvirno pripravljen že v naprej, potem pa so ga prilagajali glede na naše želje. Ogledi mesta, odbojka,

plaža, piknik, družabne igre, izleti v sosednja mesta, muzeji, bowling,..Sproti so imeli polno idej, kaj

vse bi nam še pokazali, nas kam peljali. Če ne drugega, smo šli vsaj skupaj na pijačo zvečer v staro

mesto. Med vikendi so bili tudi organizirani izleti v druga mesta (Krakov, Vroclav), za kar se je bilo

potrebno prijavit v naprej. Jaz se nisem, tisti, ki smo ostali v Gdansku smo imeli organizirane druge

stvari oz. smo se sami dogovorili za kakšne krajše izlete. Oboje se mi zdi v redu, na teh izletih so videli

velko, spoznali tudi udeležence iz drugih mest, je pa res da so kar precej ur potovali, so bili kar

utrujeni in tudi ob petkih so spuščali prakso v bolnici. Jaz sem bila na koncu vesela, da se nisem

prijavila in imela tako malo bolj sproščene vikende.

STROKOVNI DEL:

Opis zdravstva v državi:

Zdravstveni sistem in razmere so podobne kot v Sloveniji. Kar se tiče študija, tudi podobno kot pri

nas. Všeč mi je, da je pri njih poletna enomesečna praksa obvezna, vsi so razporejeni na različne

oddelke, odvisno od tega kateri letnik so končali, oz. si prakso organizirajo v tujini npr. v okviru IFMSA

izmenjave. Na njihovi fakulteti imajo tudi angleški oddelek, tako da večinoma vsi zdravniki-mentorji

govorijo dobro angleško.

Delo v bolnišnici:

Prakso sem opravljala na oddelku interne medicine (revmatologija, geriatrija). Vsak dan sem prišla na

oddelek okoli 8.30, kjer sem počakala svojega mentorja, s katerim sem bila potem ves čas prakse,

običajno sem ostala do 12.00. Sproti med svojim delom mi je vse razlagal, prevajal, me spraševal, mi

dajal naloge. Na začetku pregled njegovih pacientov, sprejemanje novih, načrtovanje zdravljenja.

Včasih mi je naprimer dal nalogo, da za novega pacienta poskušam naročit preiskave in postavit

diagnozo, mu predpišem zdravila, potem pa komentiral kaj je bilo v redu in kaj ne. Sem pa imela res

srečo z mentorjem, ki mi je namenil toliko svojega časa. Brez znanja jezika, bi bilo drugače res težko

kar koli počet. Na drugih oddelkih pa zelo različno, ne veš kaj lahko pričakuješ. Nekateri so bili

zadovoljni (npr. kardiokirurgija, oftalmologija, nevrokirurgija) nekateri so večino časa koga čakali ali

pa se sploh niso zmenili za njih (splošna kirurgija, anesteziologija). V vsakem primeru moraš pokazat

zanimanje in malo silit v njih, če ne, jim je načeloma vseeno, če sploh ne hodiš na vaje. Po drugi strani

pa, če kdaj nisi pri volji it na prakso, ti nihče ne zameri.

Mentorstvo

Dodeljena mi je bila mentorica, kateri so me tudi predstavili prvi dan, je pa bila zelo zaposlena, tako

da je bil že prvi dan z mano nek drug zdravnik, s katerim sem potem ostala cel mesec. Res super

mentor, trudil se je, da bi se čim več naučila, čim več stvari videla.

Pridobljeno znanje in izkušnje

Občutek imam, da sem se veliko naučila. Všeč mi je bilo, da sem skozi cel mesec sledila istim

pacientom in opazovala potek njihovega zdravljenja. Ves čas sem bila z enim zdravnikom, pri vseh

njegovih zadolžitvah, in tako res dobila občutek za delo na oddelku.

__________________________________________________________________________________

ZAKLJUČEK:

Splošna ocena izmenjave

Super, res poln, zabaven in tudi uporaben mesec.

Potrebnik

ISIC študentska izkaznica, s katero imaš 50% popusta za javni prevoz. Splača se tudi naučit vsaj malo

poljsko, da lahko kaj razumeš, tudi ko ti ne prevajajo in pa seveda, da sploh lahko komuniciraš s

pacienti. Malo mi je bilo žal, da se nisem nič naučila v naprej.

Približna razdelitev stroškov

100 eur za prevoz in prb. 500 eur še tam za vse skupaj (hrana, javni prevoz, izlei).

Staro mesto.

Oddelek na katerem sem opravljala prakso.

Skupinska slika pred bolnišnico.

Punce na kavi.

Izlet v sosednje mesto Sopot.