pomen rastlin za pridobivanje barvil - sc-s.si · pdf fileključne besede: rastline,...

RAZISKOVALNA NALOGA

POMEN RASTLIN ZA PRIDOBIVANJE BARVIL

Šentjur, januar 2008

Darinka TEPEŠ

KKlljjuuččnnee bbeesseeddee::

rastline, rastlinski deli, volna, ekstrakcija barvil, barvanje volne, barvno vrednotenje

PPOOVVZZEETTEEKK

V raziskovalni nalogi je preučena možnost uporabe naravnih rastlinskih barvil za

barvanje volne, namenjene ročnemu pletenju. V ta namen je bila izvedena ekstrakcija barvil iz

desetih rastlin, ki rastejo v domačem okolju: navadna nokota, poljski mak, velika kopriva,

borovnica, tisa, malina, češnja, pravi kostanj, hrast in navadni oreh. Volna je bila z ekstrakti

rastlinskih barvil obarvana v različnih kopelnih razmerjih. Obarvana volna je bila

poobdelana z različnimi kovinskimi solmi: Al -, Cr -, Cu - in Fe - soljo, ki spremenijo barvo

volne in povečajo barvne obstojnosti. Barva volne je barvnometrično ovrednotena po

CIELAB sistemu in opredeljena glede na paleto barv, ki jih omogoča uporaba različnih

naravnih barvil in kovinskih soli.

I

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ................................................................................................................................ 1

2 TEORETIČNI DEL............................................................................................................ 3

2.1 NARAVNA BARVILA ............................................................................................. 3

2.1.1 Kemijska delitev naravnih barvil ....................................................................... 4

2.1.2 Uporabljene rastline ........................................................................................... 5

2.2 VOLNA.................................................................................................................... 15

2.2.1 Morfologija volnenega vlakna ......................................................................... 16

2.2.2 Kristalinična zgradba volnenega vlakna .......................................................... 16

2.2.3 Fibrilarna zgradba volnenega vlakna ............................................................... 17

2.2.4 Kemijska zgradba volnenega vlakna................................................................ 17

2.3 BARVANJE VOLNE .............................................................................................. 19

2.4 BARVNA METRIKA.............................................................................................. 19

2.4.1 Numerično vrednotenje barve .......................................................................... 19

3 EKSPERIMENTALNI DEL ............................................................................................. 21

3.1 UPORABLJENA VOLNA ...................................................................................... 21

3.2 IZBOR RASTLIN .................................................................................................... 21

3.3 POSTOPEK BARVANJA VOLNE......................................................................... 23

3.4 REZULTATI BARVNOMETRIČNEGA VREDNOTENJA.................................. 25

3.5 REZULTATI MERJENJ pH VREDNOSTI ............................................................ 32

4 DISKUSIJA ....................................................................................................................... 37

5 ZAKLJUČEK .................................................................................................................... 53

II

KAZALO SLIK

Slika 1: Navadna nokota ............................................................................................................ 6

Slika 2: Poljski mak.................................................................................................................... 7

Slika 3: Velika kopriva............................................................................................................... 8

Slika 4: Borovnica ...................................................................................................................... 9

Slika 5: Tisa.............................................................................................................................. 10

Slika 6: Malina ......................................................................................................................... 11

Slika 7: Češnja.......................................................................................................................... 12

Slika 8: Pravi kostanj................................................................................................................ 13

Slika 9: Hrast ............................................................................................................................ 14

Slika 10: Navadni oreh ............................................................................................................. 15

Slika 11: Morfološka sestava volnenega vlakna ...................................................................... 16

Slika 12: CIELAB sistem......................................................................................................... 20

Slika 13: Barvanje in poobdelava volne z naravnimi barvili ................................................... 24

Slika 14: Položaj vzorcev surove volne, predobdelanih z različnimi solmi............................. 37

Slika 15: Položaj vzorcev, obarvanih s cvetom navadne nokote v a* - b* diagramu .............. 38

Slika 16: Položaj vzorcev, obarvanih s cvetom poljskega maka v a* - b* diagramu ............. 39

Slika 17: Vpliv KR na svetlost L* vzorcev, obarvanih z ekstraktom kopriv........................... 40

Slika 18: Položaj vzorcev, obarvanih z listi kopriv v a* - b* diagramu................................... 41

Slika 19: Vpliv KR na svetlost L* vzorcev, obarvanih z ekstraktom borovničevih plodov .... 42

Slika 20: Položaj vzorcev, obarvanih s plodovi borovnice v a* - b* diagramu....................... 43

Slika 21: Vpliv starosti tisinih iglic na svetlost L* vzorcev, obarvanih z ekstraktom ............. 44

Slika 22: Položaj vzorcev, obarvanih s tisinimi iglicami v a* - b* diagramu.......................... 44

Slika 23: Vpliv KR na svetlost L* vzorcev, obarvanih z ekstraktom malin ............................ 45

Slika 24: Položaj vzorcev, obarvanih s plodovi maline v a* - b* diagramu ............................ 46

Slika 25: Položaj vzorcev, obarvanih s plodovi češnje v a* - b* diagramu............................ 47

Slika 26: Položaj vzorcev, obarvanih s cvetovi in listi pravega kostanja v a* - b* diagramu . 48

Slika 27: Vpliv vrste hrastove skorje na svetlost L* obarvanih vzorcev ................................ 49

Slika 28: Položaj vzorcev, obarvanih z ekstraktom hrastove skorje v a* - b* diagramu......... 50

Slika 29: Vpliv KR na svetlost L* vzorcev, obarvanih v ekstraktu orehovega listja............... 51

Slika 30: Položaj vzorcev, obarvanih z orehovimi listi v a* - b* diagramu............................. 52

III

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Lastnosti volne za ročno pletenje ..................................................................... 21

Preglednica 2: Tabela redčenj .................................................................................................. 23

Preglednica 3: Vrednosti CIELAB pri različnih obdelavah..................................................... 25

Preglednica 4: CIELAB vrednosti surove volne ...................................................................... 26

Preglednica 5: CIELAB vrednosti volne, obarvane s cvetom navadne nokote........................ 26

Preglednica 6: CIELAB vrednosti volne, obarvane s cvetom poljskega maka........................ 26

Preglednica 7: CIELAB vrednosti volne, obarvane z listi velike koprive ............................... 27

Preglednica 8: CIELAB vrednosti volne, obarvane s plodovi borovnice ................................ 27

Preglednica 9: CIELAB vrednosti volne, obarvane z iglicami tise.......................................... 28

Preglednica 10: CIELAB vrednosti volne, obarvane s plodovi maline ................................... 29

Preglednica 11: CIELAB vrednosti volne, obarvane s plodovi češnje .................................... 29

Preglednica 12: CIELAB vrednosti volne, obarvane z listi in cvetovi pravega kostanja ........ 30

Preglednica 13: CIELAB vrednosti volne, obarvane s skorjo hrasta ....................................... 30

Preglednica 14: CIELAB vrednosti volne, obarvane z listi navadnega oreha ......................... 31

Preglednica 15: Meritve pH vrednosti rastlinskih ekstraktov .................................................. 32

TEPEŠ, D. Pomen rastlin za pridobivanje barvil, Raziskovalna naloga

1

1 UVOD

Živimo v času, ko se vedno bolj zavedamo našega mačehovskega ravnanja z

naravo. Posledice onesnaženega okolja se kažejo povsod; primanjkuje pitne vode, vse več

je bolezni … skratka, življenje na račun tega postaja vse dražje. Zato se iščejo na vseh

področjih alternativne, okolju prijazne možnosti tehnoloških postopkov.

Pridobivanje naravnih barvil sicer ni novo, a je z razvojem raznih tehnologij obstalo

na smetišču zgodovine. Ravno zaradi tega mi je bil še toliko večji izziv preizkusiti, kaj

lahko dobim iz rastlin, ki me obdajajo. Seveda ni pridobivanje rastlinskih barvil samo sebi

namen, pač pa se za tem skriva tudi uporaba teh barvil. In ker vemo, da so beljakovinska

vlakna dovzetna za naravna barvila, sem pridobljena barvila preizkusila na volnenih

vlaknih. Gre za barvanje naravnih materialov z naravnimi snovmi, predvsem pa, gledano s

kmetijskega zornega kota, dobi celotna zadeva neko novo dimenzijo. Ne samo, da se ob

tem ponujajo dodatne možnosti koriščenja naravnih danosti, tudi kar je naravnega, lahko

dodatno še oplemenitimo.

In nenazadnje, zakaj sem se odločila to raziskovalno nalogo? Iz preprostega razloga

– končala sem srednjo kmetijsko šolo tako, da poznam rastline, tema mi je torej pisana na

kožo, pa tudi kar se tiče službene poti, je dobra popotnica. Skratka, narava mi je blizu, zato

sem z velikim veseljem preizkusila, kakšna je uporabnost rastlin, ki me povsod obdajajo in

kakšna barvila je možno dobiti iz njih, kako poteka barvanje volne z naravnimi barvili,

hkrati pa sem nekako povezala tekstilno in kmetijsko področje, ki v tem primeru hodita z

roko v roki.

Slovenija je posejana s turističnimi kmetijami in predvsem kmečkimi turizmi. Ta

dopolnilna dejavnost bi se odlično vklopila v življenje gostov na takšni kmetiji, predvsem

zaradi pestrosti. Doma bi se lahko odvijal ves proces od gojenja ovac, preko striženja do

predenja, nadalje barvanja in končno ročnega pletenja. Skratka – aktivni dopust. Postopek

barvanja volne z naravnimi barvili je zanimiv tudi zato, ker ne potrebujemo drage

laboratorijske opreme; dovolj je lonec, voda, termometer, tehtnica, kuhalnica, štedilnik in

nekaj kemikalij.

Sestavni del obdelave vlaken je tudi barvanje. Sintetična barvila so dobro

uveljavljena, barvna paleta je pestra in bogata, so dobro obstojna …, barvanje z naravnimi


2

barvili pa je bolj kot ne redkost. To področje je še dokaj neraziskano, zato bo še potrebno

veliko raziskav, preden bo ta dejavnost dejansko lahko zaživela.

Eno izmed teh sem opravila delno v laboratoriju Šolskega centra Šentjur, delno pa

na Oddelku za tekstilstvo Fakultete za strojništvo v Mariboru. Moje zanimanje je bilo

osredotočeno na pridobivanje barvil iz rastlin in barvanje volne s tako pridobljenimi

ekstrakti. Spodaj pričujoči rezultati so plod dolgotrajnega, a zelo zanimivega dela. In kaj

me je sploh vzpodbudilo k tej raziskavi? Prav gotovo nemirni radovedni duh, ki me je

vodil celo vegetacijo od cveta do cveta. Od rastline do rastline. In zahteval veliko

entuziazma. Narava mi je ponudila roko – in sprejela sem jo.

Žal pa kljub najboljšim željam vsepovsod le ne gre brez kemije. Tudi v tekstilstvu

ne. V tem primeru je potrebno barvam, pridobljenim po naravni poti dodati tudi nekaj

»prahu«, da se bolje primejo, hkrati pa obogatijo svoj naravni ton. Vendar je to v

primerjavi s klasičnimi postopki barvanja dosti bolj okolju prijazneje, saj barvila –

ekstrakti rastejo na travnikih, poljih in v gozdovih, in ne v tovarnah. Pa še volna je naravno

živalsko vlakno. Skratka – simbioza!


3

2 TEORETIČNI DEL

2.1 NARAVNA BARVILA

Mnoga stoletja so vse obstoječe tekstilije barvali z naravnimi barvili, ki se nahajajo

v rožah, gobah, lišajih, polžih, školjkah, insektih, sadju, zelenjavi, drevesih, zemlji ipd.

Barvanje z naravnimi barvili je precej zapleten proces. Že pridobivanje barvil je

dolgotrajno in zahteva veliko znanja in izkušenj, medtem ko barvanje po starih recepturah

traja tudi nekaj tednov [1, 2, 3].

Leta 1856 je Perkin odkril mauvein, kar štejemo za začetek proizvodnje sintetičnih

barvil. Danes so sintetična barvila skoraj popolnoma izpodrinila naravna barvila, saj so v

primerjavi z naravnimi poceni, lahko dosegljiva, barvna paleta je velika, barvne obstojnosti

so boljše. Pomen naravnih barvil se je močno zmanjšal, industrija barvil pa se je

razmahnila po vsej Evropi in po 2. svetovni vojni še v ZDA in na Japonskem. Danes v

svetu letno porabijo 700 000 ton sintetičnih barvil.

V sredini 60 – tih let so se ljudje, zaradi vse bolj negativnega učinka na naravno

okolje in nekontrolirane izrabe naravnih surovin, začeli ekološko osveščati. Naftna kriza v

začetku 70 – tih let je vzpodbudila industrijski razvoj v bolj smotrno izrabo surovin,

povečanje učinkovitosti proizvodnje in recikliranje organskih topil. Pojavili so se prvi

ekološki programi za zmanjšanje onesnaževanja. V skladu s temi prizadevanji so razvijali

in še razvijajo barvila z boljšo substantivnostjo, boljšimi barvnimi obstojnostmi, z

manjšimi zahtevami po energiji pri barvanju ter postopke barvanja, ki zahtevajo manj

vode.

Zadnja leta se povečuje tudi zanimanje za naravna barvila, ker so biološko

razgradljiva, manj strupena ter bolj redek vzrok alergij.

Gojenje virov naravnih barvil je precej specializirana agronomska panoga, vendar

lahko celo prek svetovnega omrežja Internet naročimo naravna barvila.


4

2.1.1 Kemijska delitev naravnih barvil

Naravna barvila so lahko živalskega ali rastlinskega izvora. Številčno so najbolj

zastopana rumena naravna barvila, vendar imajo slabše tehnološke in uporabne lastnosti

kot rdeča, modra in črna naravna barvila.

Kemijsko jih delimo:

- flavoni (rumeni katanec)

- flavonoidi (kvercitin)

- kalkoni (barvilni rumenik)

- karotenoidi (žafran)

- antrakinoni (kermes, košeniljka, broč oz. alizarin, turško rdeče)

- indigoidi (antični purpur, oblajst, indigo)

- kormani (logwod)

- čreslovine oz. tanine (različno drevesno lubje).

Naravna rastlinska barvila so lahko v različnih rastlinskih delih (cvetovi, listi,

skorja, korenika, sadje). Sveže rastlinske dele, ki vsebujejo barvila, običajno prelijejo z

vodo in jih prekuhavajo tako dolgo, da se ekstrahira vse barvilo. To kopel nato ohladijo in

odstranijo rastlinske ostanke. Ekstrakcija lahko traja več dni, odvisno od vrste surovine. V

takšni kopeli potem poteka barvanje kot druga faza.

Uporaba čistih ekstraktov naravnih barvil pri barvanju je redkejša.

Najpreprostejši postopek barvanja je obdelava tekstilije v ekstrakcijski kopeli

barvila pri temperaturi vrenja. Čas barvanja določa izbrano barvilo in lahko traja tudi več

dni. V barvalno kopel lahko dodamo tudi Glauberjevo sol, ki deluje kot egalizator in hkrati

povečuje stopnjo izčrpanja. Z dodatki baz ali kislin lahko niansiramo, saj so mnoga

naravna barvila občutljiva na pH. Za uravnavanje alkalnega medija se največ uporablja

amoniak, pa tudi soda, za kisel medij pa oksalna, mravljična in ocetna kislina. Pri barvanju

bombaža je priporočljivo uporabiti taninsko kislino, ki je v lubju dreves in grmičevja.

Le nekaj naravnih barvil je substantivnih, ostala je potrebno na vlakna vezati z

uporabo anorganskih oksidov ali soli – čimž, ki z barvilom tvorijo nekoliko drugače

obarvan kompleks. Čimže so različne spojine, v katerih nastopajo kovine, npr. železov


5

sulfat, aluminijev sulfat, kalijev dikromat, kositrov klorid, bakrov sulfat, itd. Včasih so kot

čimže uporabljali: urin, pepel, rastlinske šiške, sok divjega jabolka, stare žeblje, lonce idr.

Izbira kombinacije barvilo – čimža odločilno vpliva na barvo in obstojnost

obarvanj.

Tekstilje lahko obdelamo s čimžami pred, med ali po barvanju. Najpogosteje se

uporablja obdelava pred barvanjem.

2.1.2 Uporabljene rastline

Pri raziskovalni nalogi sem uporabljala naslednje rastline iz domačega okolja:

- navadna nokota

- poljski mak

- velika kopriva

- borovnica

- tisa

- malina

- češnja

- pravi kostanj

- hrast

- navadni oreh [4, 5, 6, 7]


6

Slika 1: Navadna nokota

Navadna nokota, Lotus corniculatus

Metuljnice, Fabaceae.

Opis: cveti v času od V– IX; doseže višino 5-45 cm. Socvetje je kobulasto, 2- do 7-

cvetno, s tremi majhnimi ovršnimi listi. Cvetovi so rumeni, po zunanji strani pogosto

rdečkasti, dolgi do 15mm. Čolniček na konici je pravokotno upognjen navzgor. Čašni

zobci so pred cvetenjem prilegli. Listi so narobe jajčasti, ob peclju pa klinasto zoženi, po

spodnji strani so modrozeleni. Prilisti so poševno jajčasti, priostreni, skoraj tako veliki kot

listi. Steblo je robato poleglo do kipeče.

Rastišče: travniki, polsuhe trave, grmovje, kamnolomi, polja, pripotja. V Alpah

raste do višine 2300 m.

Razširjenost: evrazijska, s središčem v srednjih in zahodnih predelih, pa tudi v

severnem Sredozemlju. Uspeva po vsej Sloveniji od nižin do subalpinskega pasu. Ima

veliko krmno vrednost, je bogata paša za čebele, izboljšuje tla.


7

Poljski mak, Papaver rhoeas

Makovke, Papaveraceae.

Opis: cveti v času od V-VIII; doseže

višino 20-80 cm. Rastlina ima bel mleček.

Steblo in listi so obdani s štrlečimi

ščetinastimi laski; listi so globoko pernati,

z ozkimi, grobo nazobčanimi krpami.

Cvetovi so razporejeni posamič, so ovršni

in živo rdeči. Venčni listi so dolgi 2-4 cm,

pogosto imajo na dnu črno liso. Brazda

ima 8-18 žarkov. Plod: to je okroglo

jajčasta večpredelasta glavica (nastane z

zraščanjem številnih plodnih listov), manj

kot 2 – krat tako dolga kot široka, pri dnu

pa je zaokrožena.

Rastišče: (žitna) polja, pusta tla,

nasipališča, železniški nasipi; do višine

1000 m. Razširjenost: evrazijska;

raznesena po vsem svetu. V Sloveniji

uspeva od nižin do montanskega pasu.

Slika 2: Poljski mak


8

Velika kopriva, Urtica dioica

Koprivovke, Urticaceae.

Opis: cveti v času od VI – X; doseže višino od 30-125 cm. Rastlina je dvodomna;

ima pokončno, robato steblo s ščetinami in žgalnimi laski. Listi so nasprotni, dolgo

priostreni, grobo nazobčani in temno zeleni; prilisti so prosti. Latasta socvetja so daljša od

listnih pecljev.

Rastišče: kopriva je izrazita rudelarna rastlina, raste v bližini naselij ob poteh in

nasipiščih, gozdnih obronkih, logih; zlasti ji ugajajo bogata dušična in vlažna tla; raste do

višine 2400 m.

Razširjenost: prvotno se je nahajala v severnih in osrednjih

predelih Evrazije; kasneje pa se je razširila po vsem svetu.

Žgalni laski delujejo ob dotiku kot cev,

ki se zapiči v tkivo. Skozi njo priteče

v tkivo posebna tekočina, ki povzroči

vnetje kože in pekočo bolečino.

Tekočina vsebuje natrijev formiat,

acetilholin in histamine. Zanimivo je

pri koprivi tudi opraševanje.

Napetosti v praških povzročijo,

da se zreli praški

sunkovito izvihajo

iz cveta in raztresejo pelod.

Slika 3: Velika kopriva


9

Borovnica, Vaccinium myrtillus

Vresovke, Ericaceae.

Opis: cveti v času od IV – VIII;

velikost je 15-60 cm. Je listopaden

polgrmič. Veje so zelene, z ostrimi

robovi. Listi so jajčasti, priostreni,

dobro nazobčani, dolgi 2-3 cm.

Cvetni venec je kroglast, velik 4-5

mm in zelenkast z rdečim nadihom.

Plodnica je podrasla. Plod:

modročrna jagoda z rdečim mesom, s

premerom od 5-8 mm.

Rastišče: iglasti gozdovi in

zakisani listnati gozdovi, grmovje,

(barske) resave;

izogiba se apnencu.

Razširjenost: arktično-

cirkumpolarna; prištevamo jo k

borealnemu elementu iglastih gozdov

z evrosibirsko razširjenostjo. V južni

Evropi jo najdemo le v gorah.

Slika 4: Borovnica


10

Tisa, Taxus baccata

Tisovke, Taxaceae.

Opis: cveti v času od III- IV; zraste do 15 m visoko. Je dvodomno drevo. Iglice so

sploščene, po spodnji strani zelene, na zgornji strani pa imajo izrazito vzdolžno progo.

Sicer so upognjene, navidezno 2- redne, dolge do 3 cm in široke 2-2,5 mm. Moški cvetovi

so v mačicah s številnimi prašniki. Semena obdaja mesnat živordeč semenski ovoj (arillus).

Rastišče: pobočni bukovi gozdovi, listnati gozdovi,

strma pobočja, soteske (zlasti alpske doline);

uspeva v podnebju z visoko zračno vlago

in milimi zimami.

Pogosto jo najdemo nasajeno po

parkih in nasadih in tudi podivjano.

Razširjenost: Evropa,

Razen skrajnega severa;

v Sredozemlju je prisotna le v gorah.

V Sloveniji raste posamič,

pogosto pa je nasajena.

Slika 5: Tisa


11

Slika 6: Malina Malina, Malling promise

Rožnice, Rubus.

Raste v Evropi do polarnih pokrajin, v zahodni Aziji, Severni Ameriki, v južni

Afriki in Avstraliji. Rada se naseli v gozdnih posekah bukve, pa tudi v senci jelkovih in

borovih dreves.

To je polgrm, visok od 0,5 do 3 m. Skorja je pokrita z bodičastimi dlačicami,

posebno okrog koreninskega vratu. Najbolj rodni so na sredini rozge. Rodni popki maline

so vegetativno generativni. Cvetovi so razporejeni v grozdih. Cvet sestavlja izbočeno

strženčasto cvetišče, na katerem je pritrjenih 30-40 pestičev. V cvetu je 50-60 prašnikov.

Vse skupaj obdaja pet čašnih in pet venčnih listov. Cvetišče ne omeseni, pač pa plodnični

listi pestičev, tako da nastane zbirni plod. Barva ploda je rumena, od svetlo do temno rdeče

barve in črne. Sok rdečih in črnoplodnih sort je obarvan. Plod se lahko loči od cvetišča in

prezrelega lahko odtrga že slabši veter.

Koreninski sistem je površinski in poganja koreninske izrastke. Malina rodi že isto

leto, ko jo vsadimo.

Nekatere sorte prenesejo pozimi do –30 °C mraza. Tiste, ki dvakrat rodijo, so

občutljivejše. Malina je občutljiva na sušo, ker ima plitve korenine. Nima rada vročih leg.

Za zemljo ni zahtevna, glavno je, da je prepustna, da ima dovolj vlage in humusa.

Plod maline vsebuje 85 % vode, 4-9 % sladkorja, 1-1,9 % kislin. Malina rodi redno

in zgodaj. Korenine dobro vežejo zemljišče na erozivnih terenih, zato je pomembna tudi za

ohranjanje tal.


12

Češnja, Prunus avium

Cerarus.

Češnja ima redko krošnjo, kar pomeni, da zahteva dosti svetlobe. Od rodnega lesa

je največ majskih kitic, ki živijo 7 do 20 let. Manj je pravih rodnih šib. Zarodi v četrtem do

šestem letu po sajenju. Od polnega cvetenja do zrelosti plodov mine pri zgodnjih sortah 40

dni, pri poznih do 70 dni. Teža plodov je pri zgodnjih sortah 2,5 g, pri poznih 6 g. Po

cvetenju začne močnejša rast mladic. Največja je konec maja do začetka junija. V tretji

dekadi junija preneha rast. Po tem času začne zorenje lesa in diferenciacija cvetnih popkov.

Drevo živi 25-80 let.

Češnja raste od Sredozemlja do severne meje, kjer uspeva sadno drevje. Ne prenaša

visokih temperatur, močnih temperaturnih kolebanj pozimi in spomladanskih mrazov.

Žlahtne sorte so občutljivejše, kakor divje. Pri −28 °C zmrznejo cvetni popki, nato lubje.

Če les zaradi neugodnih razmer poleti in jeseni (suša, toča itd.) ne dozori, so drevesa (les)

občutljivejša. Plodovom niso potrebne višje temperature za dozorevanje, zato uspevajo tudi

v višjih legah, kjer seveda pozneje dozorijo. Cvetovi češnje so nekoliko odpornejši proti

mrazu, kakor pri drugih koščičarjih. Cvetovi prenašajo brez škode −1,5 °C.

Češnja je izrazit heliofit, zato dela krošnjo z razmaknjenimi etažami; v senci ne rodi

kvalitetnih plodov, ker ne morejo dobro dozoreti. Dobro prenaša suh zrak.

Češnja ni zelo izbirčna za zemljo. Ne uspeva pa v mokrih in v preveč apnenih tleh.

Ugaja ji globoka propustna ilovica. Zelo je občutljiva na utrujenost tal.

Slika 7: Češnja


13

Pravi kostanj, Castanea sativa

Rod: Kostanj, Castanea Mill.

To so listopadna drevesa in grmi z močno in razpokano skorjo. Listi so enostavni,

žagasto nazobčani in premenjalni. Cvetovi so v klasastih pokončnih socvetjih; večji del

socvetij zavzemajo moški cvetovi; ženski so pri dnu ali redkeje tvorijo samostojne klase.

Plodovi so oreški (kostanji) z bleščečo rjavo lupino in enim, redkeje dvema semenoma. V

gosto bodičasti skledici (ježici) so običajno po trije plodovi, redkeje po dva ali en sam. Rod

vključuje okoli 14 vrst v zmernem pobočju severne poloble.

Zraste do 30, izjemoma do 40 m visoko. Prsni premer doseže do 3 m. Kot samotno

drevo ima gosto in široko krošnjo. V sestoju razvije bolj ali manj ravno deblo s skromnejšo

krošnjo. Koreninski sistem se najprej razvije s

srčno korenino, kasneje pa z močnimi in

globokimi stranskimi koreninami, podobno

kot pri hrastu. Skorja je pri mlajših drevesih

olivnorjava in gladka, kasneje vzdolžno

brazdasto razpoka. Listi so jajčastosuličasti,

do 18 cm dolgi z 0,5 do 2,5 cm dolgim

pecljem. Listna ploskev je ostro žagasto

napiljena. Cveti pozno, junija in julija. Moški

cvetovi so po trije skupaj v pokončnih,

do 30 cm dolgih klasih. Rodnost se pojavi pri

prosto rastočih drevesih po 20 do 30 letih, v

sestoju po 40 do 50 in pri panjevih drevesih že

po šestih letih. Plodovi dozorijo oktobra in

novembra. V ekološkem pogledu je kostanj

vezan na toplejše podnebje z daljšo (6 do 7 mesecev)

vegetacijsko dobo. Ne prenese pomladanskih pozeb in

zgodnjega mraza. Kostanj ne prenaša apnenca,

uspeva pa na kislih silikatnih tleh, na apnencu pa le, če

je ta prekrit z debelo plastjo rdeče prsti. Dobro uspeva tudi na

flišu. Pravi kostanj je po svetlobnosti med bukvijo in hrasti.

Slika 8: Pravi kostanj


14

Hrast, Quercus petraea

Graden.

V Sloveniji je splošno razširjen, in

sicer po nižinah in gričevju od poplavnih

dobovih gozdov do predgorskih bukovih

gozdov.

Zraste do 40 m visoko in 1 do 3 m

v globino. Listna ploskev je do 12 cm

dolga in do 7 cm široka. Listnih krp je 4

do 8 parov in so bolj priostrene in ožje

narezane. Plodovi so veliki 1,5 do 4cm in

nekoliko sedeči.

Uspeva na svežih, vendar ocejenih

tleh z večjo ali manjšo zakisanostjo, pa

tudi nekoliko bolj suhih in kamnitih tleh.

Skupaj z gabrom tvori zelo bogato

nižinsko gozdno združbo, v kateri so še:

dob, poljski in gorski javor, poljski in

gorski brest, češnja, lipa, veliki jesen,

leska, navadna trdoleska, navadni volčin,

itd.

Slika 9: Hrast


15

Navadni oreh, Junglans regia

Orehovke, Jungladaceae.

Opis: cveti v mesecu maju; v

višino zraste do 25 m. Listi so

premenjalni, neparno pernati (s 7-9 lističi),

brez prilistkov in aromatični. To je

enodomna rastlina. Moški cvetovi so v

visečih mačicah, na lanskem lesu; število

prašnikov se giblje od dveh naprej. Dva do

trije ženski cvetovi so na koncu toletnih

poganjkov. Plodna lupina koščičastih

plodov je gladka in zelena. Koščičast plod

(oreh) se odpira po vzdolžni ločitveni črti.

Veliki, nagrbančeni klični listi vsebujejo

veliko olj in rezervnih snovi.

Rastišče: njegova domovina so

submediteranski predeli vzhodne Evrope

(Balkanski polotok, Romunija), Kreta,

zahodna Azija. Kot kulturno rastlino so jo

ponesli daleč po Evropi; pogosto je

podivjana in udomačena.

Slika 10: Navadni oreh

2.2 VOLNA


16

Volna je naravno beljakovinsko vlakno, ki ga je človek zaradi dobrih lastnosti in

toplotne izolacije med prvimi uporabljal za izdelavo oblačil.

2.2.1 Morfologija volnenega vlakna

Prerez volnenega vlakna je okrogel ali ovalen. Vlakno je lahko bolj ali manj

kodrasto in dolgo 4 – 120 mm, ter debelo 10 – 80 µm. Prerez vlakna je shematsko

predstavljen na sliki 1, kjer je prikazana morfološka zgradba volnenega vlakna [8].

Slika 11: Morfološka sestava volnenega vlakna

2.2.2 Kristalinična zgradba volnenega vlakna

Neraztegnjena keratinska molekula ima skrajšano, zgubano obliko, ki jo imenujemo

alfa keratin. Če pa volneno vlakno raztegnemo, preide keratin v podaljšano nenagubano

kutikula

eksokutikula epikutikula

jedrski ostanek

mikrofibril α-helix

levosučna vijačnica matriks

celična membrana

-korteks

para- orto-

endokutikula

makrofibril


17

obliko, ki jo imenujemo beta keratin. Ta prehod iz α - v β - keratin je pri nepoškodovanem

volnenem vlaknu reverzibilen proces.

Če podaljšamo peptidno verigo, dobimo iztegnjeno polipeptidno verigo. Nastanek

vodikovih vezi je možen, če je ob tej verigi še ena. Tak model pa vsekakor ne bi puščal

dovolj prostora za aminokislinske radikale. Zato je Pauling naredil majhen popravek;

peptidno mrežo je zganil, kot harmoniko. Tako so radikali usmerjeni skoraj vertikalno

navzgor oz. navzdol glede na ravnino peptidne mreže in imajo dovolj prostora.

Polipeptidne verige so prostorsko spiralno zvite, kar zveča prožnost vlaken. Najprej

so zvite po dve ali tri vijačnice v vrv; enajst takih vrvi pa tvori protofibril, ki ima dve taki

vrvi nameščeni na sredini, ostalih devet pa okrog njiju. To novo vijačno obliko α - keratina

imenujemo α - heliks.

2.2.3 Fibrilarna zgradba volnenega vlakna

Vretenaste celice keratinskih vlaken so zgrajene iz makrofibril, ter iz mikrofibril, ki

so med seboj povezane z notranjo celično membrano.

Posamezne vretenaste celice v prečni smeri zlepljene z matriksom, v podolžni smeri pa so

povezane z mikrofibrili, ki prehajajo iz ene celice v drugo.

Celice kutikule so sestavljeneiz ogrodja keratinskih fibrilov, ki so zlepljeni z

amorfnim, kemično in encimatsko manj odpornim vezivom – kitom. Vsako celico pokriva

epikutikula ~ 5–10 nm debela polpropustna membrana.

2.2.4 Kemijska zgradba volnenega vlakna

Surova volna, ki jo dobimo pri striženju ovc, vsebuje:

- volneno vlakno, sestavljeno iz keratina,

- volneno maščobo,

- volneni znoj,

- nečistoče (blato, pesek, ostanki krme, stelje in druge rastlinske primesi),

- vlago.


18

Količina teh snovi je v raznih vrstah volne zelo različna. Nevolneni del runa

imenujemo mrtva teža. Rendement pranja volne pa je količina čiste volne, ki jo dobimo po

pranju in sušenju. Pri določanju rendementa velja za prano volno toleranca 1 % glede na

vsebnost maščob. Fine volne imajo majhen, slabše vrste pa velik rendement. Znoj in

maščobe pa čuvata volneno vlakno pred vplivom atmosferilij, ga ohranjata prožnega in

voljnega ter fiksirata kodravost.

Kemična sestava keratina je zelo podobna želatini, roževini, nohtnini in ptičjemu

perju. Keratin je protein volne, ki se nahaja v eksokutikuli luskinastih celic in makrofibrilih

korteksa. Keratini dajejo volni trdnost, prožnost in odpornost proti kemikalijam. Pri

elementarni analizi keratina dobimo:

50 % ogljika (C)

7 % vodika (H)

22 – 25 % kisika (O)

15 – 17 % dušika (N)

2 –4 % žvepla (S).

Z natančno hidrolizo in kromatografijo je bilo kvalitativno in kvantitativno

ugotovljenih okoli 20 aminokislin.

Volna je torej keratinsko vlakno, sestavljeno iz aminokislin, polikondenziranih v

dolge peptidne verige, ki leže vzporedno z osjo vlaken.

H2N – R1– COOH + H2N – R2– COOH → NH2 – R1 – CO – NH – R2 – COOH + H2O

a m i n o k i s l i n a d i p e p t i d

Na enem koncu peptidne verige je prosta karboksilna skupina, na drugem koncu pa prosta

amino skupina, ki lahko tvorita notranjo sol oz. dipolarni ion.


19

2.3 BARVANJE VOLNE

Barvanje beljakovinskih vlaken je odvisno od amfoternega značaja vlaken. V

izoelektrični točki so kisle in bazične skupine povezane z ionsko vezjo. Pod izoelektrično

točko se sprosti pozitivni ion (volna se nabije pozitivno), ki se veže z anionom barvila [9]:

R − NH3+ -

OOC- − R1 → RNH3+

+ HOOCR1 R, R1 – ostanek proteina

R − NH3+ + BSO3

− → RNH3+ - O3SB

Z zniževanjem pH narašča pozitivni naboj vlakna in s tem navzemanje barvila.

Material pred barvanjem dobro očistimo oz. odstranimo nečistoče. Glavni primesi

surove volne sta maščoba in znoj, ki negativno vplivata na proces barvanja. Volnena preja

je običajno maščena z avivirnini mastilnimi sredstvi rastlinskega in mineralnega izvora. Na

tkaninah je sredstvo za voskanje. Vse nečistoče odstranimo s pranjem in s tem omogočimo

enakomerno obarvanje.

Pred barvanjem volno pogosto belimo, karboniziramo ali apretiramo (valjamo,

fiksiramo itd.).

Ker je volna občutljiva na predolge obdelave in se pri samem procesu barvanja krči

in polsti, jo lahko pred barvanjem tudi zaščitimo pred polstenjem (kloriranje, apretiranje z

umetnimi smolami itd.).

Za barvanje volne so v industriji uporabne različne skupine sintetičnih barvil: kisla,

kovinsko – kompleksna 1:1 in 1:2, ter reaktivna. Na področju domače obrti pa vedno bolj

pridobivajo na pomenu naravna barvila.

2.4 BARVNA METRIKA

2.4.1 Numerično vrednotenje barve

Čutne zaznave barve žal ne moremo izraziti s številkami. Zato so z raziskavami

izdelali osnovo barvne metrike, ki definira dokaj realen odnos med fizikalnim dogajanjem

in čutno zaznavo barve [10].


20

Za numerično vrednotenje barve so pomembni:

- spektralna porazdelitev energije vira svetlobe,

- odboj svetlobe na opazovanem objektu,

- spektralna občutljivost očesa.

Slika 12: CIELAB sistem

V CIELAB barvni prostor lahko vektorsko uvrstimo poljubno barvo in določimo

razdalje med posameznimi položaji (barvami) . Celotna barvna razlika CIELAB je izražena

z matematično zvezo:

∆E* = [(∆ L*)2

+ (∆ a*)2 + (∆ b*)

2] 1/2

kjer je: ∆E* - skupna barvna razlika

∆ a* - razlika na osi rdeče – zeleno (a* vzorca – a* standarda)

∆ b* - razlika na osi rumeno – rdeče (b* vzorca – b* standarda)

∆ L* - razlika svetlosti (L* vzorca – L* standarda)


21

3 EKSPERIMENTALNI DEL

3.1 UPORABLJENA VOLNA

Pri izvedbi raziskovalne naloge sem uporabljala volno za ročno pletenje, ki jo

proizvaja Tovarna volnenih izdelkov Majšperk in je izdelana iz južnoameriške volne KP

96. Lastnosti substrata so podane v preglednici 1.

Preglednica 1: Lastnosti volne za ročno pletenje

LASTNOSTI VREDNOSTI

f i n o č a ( µµµµ m ) 2 7 , 5

d o l ž i n a ( m m ) 7 8 , 0

m a š č o b a ( % ) d o 1

š t e v i l k a ( N m ) 8 / 3

3.2 IZBOR RASTLIN

Po pregledu strokovne literature sem izbrala različne rastline, ki bi prišle v poštev

pri mojem diplomskem delu. Po opravljenih poskusnih ekstrakcijah sem se na podlagi barv

ekstrakta ter poskusov barvanja odločila, katere bom dejansko uporabila. Nekatere rastline

pač niso izpolnile mojih pričakovanj, zato sem jih izločila. Takšna je bila npr. travniška

kadulja, od katere sem zaradi modro obarvanega cveta pričakovala modro obarvano volno.

Le – ta se je obarvala rjavkasto. Tudi korenine kopriv niso dale dobrih rezultatov, saj med

obarvanim in surovim koščkom volne ni bilo opazne razlike. Opustila sem tudi misel na

barvanje s prašniki poljskega maka in venčnimi listi vrtnic. Rastline pa, ki so zadovoljile

moja pričakovanja, sem uvrstila na seznam uporabljenih rastlin.


22

Uporabljala sem naslednje rastline oz. njihove dele:

•••• Navadna nokota - venčni listi

- cel cvet

•••• Poljski mak - venčni listi

•••• Velika kopriva - sveži listi

- posušeni listi

•••• Borovnica - plodovi

•••• Tisa - lanske iglice

- letošnje iglice

•••• Malina - plodovi

•••• Češnja - plodovi

•••• Pravi kostanj - cvetovi

- listi

•••• Hrast - vrhnja skorja

- spodnja skorja

•••• Navadni oreh - listi

Rastline oz. njihove rastlinske dele sem nabirala na domačih travnikih,nabrežinah,

poljih, gozdovih in vrtu, v Zgornjem Tinskem, katastrska občina 1227 Tinsko. Rastlinski

deli so bili zdravi in nepoškodovani, ter sveže nabrani. Nobena od rastlin ni bila škropljena

s pesticidi. Rastline s travnika (navadna nokota) in polja (poljski mak) so bile podvržene

gnojenju z organskimi (jesensko predsetveno gnojenje s hlevskim gnojem – pšenica in

jesensko založno gnojenje s hlevskim gnojem – travnik) in anorganskimi gnojili

(dognojevanje spomladi z kompleksnim gnojilom NPK). Sicer pa so gozdne rastline rasle

na dobrih, s humusom bogatih tleh. Tudi sadne rastline so bile dobro preskrbljene s

potrebnimi hranilnimi snovmi.


23

3.3 POSTOPEK BARVANJA VOLNE

Ekstrakcija barvil in kopelno razmerje

Nabrane rastline sem ustrezno pripravila za ekstrakcijo, to pomeni, da sem izločila

tiste rastlinske dele, ki jih nisem potrebovala. Češnje sem izkoščičila. Stehtala sem

posamezne rastlinske dele. Za izkuhavanje rastlin sem uporabljala ustrezne čaše,

največkrat 2000 ml.

Kopelno razmerje (nadalje KR) definira odnos med težo rastline in volumnom vode

za ekstrakcijo - npr. 1:50 pomeni, da je za 1 g rastline potrebnih 50 ml vode. Uporabljala

sem kemijsko čisto, destilirano vodo. Čašo z rastlinami v določenem KR sem segrevala do

vrelišča in ekstrahirala eno uro. Občasno sem rastline premešala. Po pretečenem času sem

čašo odstranila od toplotnega vira in pustila stati preko noči do naslednjega dneva (cca. 18

ur). S tem je bila ekstrakcija zaključena. Rastline sem ločila od ekstrakta in ga prefiltrirala.

Redčenje

Nekatere ekstrakte sem redčila iz KR=1:5 na KR=1:10, KR=1:25, KR=1:50. V

praksi to pomeni, da je prvotno KR=1:5 potrebno 2x redčiti, da sem dobila KR=1:10. Za

100 ml barvalne kopeli s KR=1:10 pomeni, da k 50 ml ekstrakta s KR=1:5 dodamo 50 ml

čiste destilirane vode, kar je prikazano tudi v preglednici 2.

Preglednica 2: Tabela redčenj

KR redčenje ekstrakt čista voda barvalna kopel

1:5 / 100 ml / 100 ml

1:10 2x 50 ml 50 ml 100 ml

1:25 5x 20 ml 80 ml 100 ml

1:50 10x 10 ml 90 ml 100 ml


24

Barvanje in poobdelava

Postopek barvanja in poobdelave je prikazan na sliki 13.

Natehtala sem 5 g volne, jo lepo zvila, da se pozneje ne bi polstila in jo dala v 100

ml (KR=1:20) obarvane vodne kopeli določene rastline. V 45-ih min sem barvano kopel

segrela na 100 °C in barvala pri tej temperaturi 15 min, nato pa sem jo v 15-ih min ohladila

na 70 °C.

°C

B

P

100

90

80

70

60

50

0 45 60 75 90 105 min

Slika 13: Barvanje in poobdelava volne z naravnimi barvili

Poobdelava

Od 100 ml barvalne kopeli sem odvzela 10 ml, ki sem jih nadomestila pri

poobdelavi. V 10 ml čiste vode sem raztopila kemikalije za poobdelavo.

Za poobdelavo sem uporabila naslednje kovinske soli in sicer so preračunane za 5 g

volne:

~ poobdelava z aluminijem: - 0,9 g Al2(SO4)3 + 18H2O

- 0,3 g COOK(CHOH)2COOH

~ poobdelava s kromom: - 0,15 g K2Cr2O7

- 0,3 g COOK(CHOH)2COOH


25

~ poobdelava z bakrom: - 0,2 g CuSO4 ⋅ 5H2O

- 0,2 ml ledoceta (CH3COOH)

~ poobdelava z železom: - 2,5 g FeSO4 ⋅ 7H2O

Za poobdelavo z aluminijem je potrebno v 10 ml čiste vode raztopiti 0,9 g

Al2(SO4)3 + 18H2O in 0,3 g kalijevega hidrogen tartrata. Vse to dodamo k 90-im ml

barvalne kopeli in 5 g vzorcu volne pri 70 °C in kopel v 15-ih min segrejemo na 100 °C in

obdelujemo 15 min, nakar jo ohlajamo. Vzorec ožmemo in posušimo.

Za postopek naknadne poobdelave sem se odločila na osnovi predhodno izvedenih

poskusov obdelave volne s CuSO4 ⋅ 5H2O. Vzorce volne sem obdelala pred barvanjem,

istočasno in po barvanju z ekstraktom kopriv. Rezultati barvnometričnega vrednotenja

vzorcev so prikazani v preglednici 3. Na osnovi rezultatov sem ugotovila, da je postopek

naknadne obdelave najučinkovitejši, zato sem vse obarvane vzorce z izbranimi barvili

obdelala po barvanju.

Preglednica 3: Vrednosti CIELAB pri različnih obdelavah

KKRR==11::5500 LL** aa** bb** CC** hh

pprreeddoobbddeellaavvaa CCuu 4488..9988 00..2266 1188..8866 1188..8866 8899..2211

iissttooččaassnnaa oobbddeellaavvaa CCuu 5511..6622 --00..0077 2200..1199 2200..1199 9900..2200

ppoooobbddeellaavvaa CCuu 4433..5500 00..1100 1155..6633 1155..6633 8899..6633

3.4 REZULTATI BARVNOMETRIČNEGA VREDNOTENJA

Barvnometrično vrednotenje sem izvedla na sistemu DATACOLOR, ki vključuje

spektrofotometer SF 600 Plus. Na osnovi merjenja refleksijskih vrednosti obarvanih

vzorcev so bile izračunane CIELAB barvne vrednosti, ki so zbrane v preglednicah od 4 –

14.


26

Preglednica 4: CIELAB vrednosti s u r o v e v o l n e

prebobdelava L* a* b*

C* h

surova volna / 81.00 -0.54 14.19 14.20 92.19

Al 80.87 -0.15 14.24 14.24 90.61

Cr 62.88 -1.35 12.61 12.68 96.13

Cu 65.89 -8.73 15.32 17.63 119.68

Fe 57.17 9.62 29.26 30.80 71.79

Preglednica 5: CIELAB vrednosti volne, obarvane s cvetom n a v a d n e n o k o t e

poobdelava L* a* b* C* h

KR=1:25 / 70.48 0.63 24.44 24.45 88.51

venčni listi Al 71.50 3.57 44.71 44.86 85.44

Cr 49.74 5.40 25.29 25.86 77.94

Cu 45.67 5.53 33.33 33.78 80.59

Fe 31.18 0.48 11.65 11.66 87.66

KR=1:50 / 72.14 0.45 19.75 19.76 88.71

cel cvet Al 74.31 1.81 27.59 27.65 86.25

Cr 59.41 2.29 21.21 21.34 83.84

Cu 56.51 0.25 28.96 28.96 89.51

Fe 39.32 1.51 14.38 14.46 84.01

Preglednica 6: CIELAB vrednosti volne, obarvane s cvetom p o l j s k e g a m a k a


KR=1:25 / 63.14 6.05 10.60 12.21 60.29

venčni listi Al 47.65 12.31 3.64 12.84 16.46

Cr 51.04 6.11 21.00 21.87 73.78

Cu 49.93 4.24 17.06 17.58 76.05

Fe 44.48 2.11 9.16 9.39 77.04


27

Preglednica 7: CIELAB vrednosti volne, obarvane z listi v e l i k e k o p r i v e


KR=1:50 / 63.97 1.54 13.57 13.66 83.52

sveži listi Al 59.23 1.48 14.21 14.29 84.07

Cr 53.29 2.01 18.08 18.19 83.66

Cu 44.06 1.58 21.52 21.58 85.81

Fe 40.81 0.72 12.63 12.65 86.74

KR=1:25 / 59.36 3.82 25.47 25.75 81.47

posušeni listi Al 61.79 2.13 26.65 26.73 85.43

Cr 54.15 2.48 27.62 27.73 84.87

Cu 35.54 3.44 20.46 20.75 80.45

Fe 28.29 -0.75 4.95 5.01 98.57

KR=1:50 / 65.28 2.65 21.89 22.05 83.09

posušeni listi Al 56.00 0.83 14.98 15.00 86.84

Cr 54.71 2.09 25.84 25.93 85.37

Cu 39.60 2.73 21.16 21.33 82.66

Fe 31.89 0.02 7.65 7.65 89.84

Preglednica 8: CIELAB vrednosti volne, obarvane s plodovi b o r o v n i c e


KR=1:5 / 38.78 10.37 7.04 12.54 34.17

plodovi Al 36.43 13.14 5.24 14.14 21.76

Cr 40.44 8.54 18.76 20.61 65.52

Cu 33.05 7.41 9.49 12.04 52.00

Fe 38.46 4.71 6.36 7.92 53.48

KR=1:10 / 49.94 8.52 8.66 12.15 45.48

plodovi Al 42.94 9.22 4.01 10.06 23.49

Cr 47.82 6.31 18.39 19.45 71.05

Cu 37.29 5.87 12.64 13.94 65.11

Fe 38.82 0.20 4.70 4.70 87.61


28

KR=1:25 / 58.22 4.38 7.79 8.94 60.64

plodovi Al 57.17 3.87 4.95 6.28 51.96

Cr 54.34 4.09 18.17 18.63 77.30

Cu 51.57 1.32 17.17 17.22 58.60

Fe 41.37 -0.37 5.09 5.10 94.20

KR=1:50 / 73.99 1.09 12.02 12.07 84.81

plodovi Al 64.79 3.74 8.65 9.42 66.63

Cr 63.27 2.11 17.26 17.38 83.03

Cu 57.87 -1.18 17.66 17.70 93.83

Fe 49.80 1.43 11.97 12.06 83.19

Preglednica 9: CIELAB vrednosti volne, obarvane z iglicami t i s e


KR=1:50 / 75.46 3.50 15.08 15.48 76.94

lanske iglice Al 66.77 8.33 20.73 22.34 68.10

Cr 59.31 5.82 17.13 18.10 71.23

Cu 51.47 3.73 18.95 19.31 78.86

Fe 44.44 1.39 10.81 10.90 82.67

KR=1:50 / 78.30 2.07 14.71 14.86 82.00

letošnje iglice Al 67.24 5.64 20.97 21.71 74.95

Cr 56.41 8.72 19.24 21.12 65.61

Cu 50.49 3.68 20.06 20.40 79.60

Fe 39.54 0.68 8.39 8.42 85.33


29

Preglednica 10: CIELAB vrednosti volne, obarvane s plodovi m a l i n e


KR=1:5 / 67.74 7.97 11.64 14.11 55.59

plodovi Al 62.97 11.34 7.96 13.85 35.06

Cr 52.53 3.19 19.19 19.46 80.57

Cu 57.60 0.63 13.71 13.73 87.36

Fe 41.76 3.53 3.75 5.16 46.73

KR=1:10 / 69.71 7.13 12.37 14.28 6.05

plodovi Al 64.34 6.53 7.24 9.75 47.95

Cr 54.95 0.05 15.30 15.30 89.80

Cu 60.98 -1.21 15.42 15.47 94.47

Fe 49.21 1.74 5.01 5.30 70.88

KR=1:25 / 74.58 3.49 12.25 12.74 74.11

plodovi Al 71.54 2.98 8.28 8.80 70.24

Cr 55.82 -0.50 14.92 14.92 91.90

Cu 48.83 -2.35 12.97 13.18 100.28

Fe 49.51 -0.36 5.85 5.86 93.51

Preglednica 11: CIELAB vrednosti volne, obarvane s plodovi č e š n j e


KR=1:10 / 52.71 7.54 6.06 9.67 38.75

plodovi Al 47.91 6.30 -1.10 6.40 350.06

Cr 47.92 4.65 18.06 18.65 75.55

Cu 44.83 2.57 13.05 13.30 78.84

Fe 39.34 -2.87 1.90 3.44 146.47


30

Preglednica 12: CIELAB vrednosti volne, obarvane z listi in cvetovi p r a v e g a

k o s t a n j a


KR=1:10 / 56.95 7.78 23.13 24.40 71.41

cvetovi Al 58.52 5.04 33.26 33.64 81.39

Cr 51.43 7.01 23.04 24.09 73.07

Cu 38.18 5.64 21.75 22.47 75.45

Fe 26.34 2.25 1.53 2.72 34.31

KR=1:50 / 67.51 4.85 17.72 18.37 47.68

listi Al 62.97 2.64 24.18 24.32 83.76

Cr 50.92 4.81 25.14 25.60 79.16

Cu 51.13 2.85 22.74 22.91 82.86

Fe 26.30 0.91 2.41 2.58 69.29

Preglednica 13: CIELAB vrednosti volne, obarvane s skorjo h r a s t a


KR=1:50 / 68.17 7.61 20.86 22.20 69.96

vrhnja Al 65.39 7.17 24.05 25.10 73.39

skorja Cr 51.03 7.13 22.43 23.53 72.37

Cu 44.13 5.52 20.92 21.63 75.21

Fe 29.65 0.62 4.46 4.51 82.05

KR=1:50 / 66.94 8.21 21.30 22.83 68.91

spodnja Al 62.35 10.01 23.78 25.80 67.18

skorja Cr 43.61 9.64 20.69 22.82 65.03

Cu 41.97 7.84 20.17 21.64 68.77

Fe 25.32 0.83 -0.21 0.85 345.94


31

Preglednica 14: CIELAB vrednosti volne, obarvane z listi n a v a d n e g a o r e h a


KR=1:10 / 47.05 10.20 20.94 23.29 64.03

listi Al 44.67 8.08 25.98 27.21 72.73

Cr 30.79 8.02 19.74 21.31 67.90

Cu 29.25 9.94 22.36 24.47 66.04

Fe 18.14 0.77 4.44 4.50 80.18

KR=1:25 / 54.38 9.28 20.47 22.47 65.60

listi Al 56.50 6.85 26.25 27.13 75.37

Cr 31.34 9.96 19.71 22.09 63.19

Cu 35.97 9.91 24.67 26.58 68.12

Fe 23.18 0.47 6.09 6.11 85.55

KR=1:50 / 50.21 10.12 16.78 19.60 58.90

listi Al 49.24 7.06 28.93 29.78 76.28

Cr 27.80 10.27 19.35 21.90 62.04

Cu 31.38 9.40 21.07 23.07 65.95

Fe 24.24 0.37 6.39 6.40 86.66


32

3.5 REZULTATI MERJENJ pH VREDNOSTI

Preglednica 15: Meritve pH vrednosti rastlinskih ekstraktov

R A S T L I N A K R P O O B D . p H r e d č e n j e zap. št. –

spektrofot. / 4,14 5x 143

Brez p. 6,06 5x 144

Al 2,79 5x 147

Cr 7,05 5x 146

Cu 3,74 / 145

1:25

Fe 4,08 5x 148

/ 5,39 / 149

Brez p. 6,26 / 150

Al 2,83 / 153

Cr 6,84 5x 152

Cu 3,65 / 151

Nav

adna

nok

ota

~ cv

et

1:50

Fe 3,63 / 154

/ 5,47 / 033

Brez p. 7,31 5x 034

Al 3,59 / 080

Cr 6,73 5x 067

Cu 4,54 5x 035 Pol

jski

mak

~

cvet

1:25

Fe 4,89 5x 103

/ 7,67 / 176

Brez p. 7,31 /, (5x) 177, (178)

Al 3,12 / 181

Cr 6,82 5x 180

Cu 3,99 / 179

Kop

riva

~

svež

i lis

ti

1:50

Fe 5,71 5x 182

/ 6,77 5x 088

Brez p. 6,83 5x 090

Al 4,31 5x 096

Cr 6,13 10x 094

Cu 5,02 5x 092

Kop

riva

~

suhi

list

i

1:25

Fe 5,50 10x 098


33

/ 6,92 5x 089

Brez p. 7,00 5x 091

Al 4,08 5x 097

Cr 6,47 10x 095

Cu 4,72 5x 093

Kop

riva

~

suhi

list

i 1:50

Fe 5,11 10x 099

/ 3,62 / 043

Brez p. 4,50 / 044

Al 3,10 5x 084

Cr 5,34 5x 062

Cu 3,95 / 045

1:5

Fe 4,04 5x 107

/ 3,67 / 046

Brez p. 5,10 / 047

Al 3,26 / 085

Cr 6,57 5x 063

Cu 4,14 / 048

1:10

Fe 4,17 5x 108

/ 3,85 / 049

Brez p. 6,45 / 050

Al 3,43 / 086

Cr 7,05 5x 064

Cu 4,31 / 051

1:25

Fe 4,56 5x 109

/ 4,13 / 052

Brez p. 7,33 / 053

Al 3,69 / 087

Cr 6,84 (5x), / (066), 065

Cu 4,43 / 054

Bor

ovni

ca -

plo

d

1:50

Fe 4,73 / 110

/ 3,59 / 077

Brez p. 7,21 / 069

Al 3,86 / 075

Cr 7,56 / 073

Tis

a –

igli

ce

~ la

nski

1:50

Cu 4,16 / 071


34

Fe 4,83 / 102

/ 3,59 / 076

Brez p. 7,21 / 068

Al 3,86 / 074

Cr 7,56 / 072

Cu 4,16 / 070 Tis

a –

igli

ce

~ le

tošn

ji

1:50

Fe 4,78 / 101

/ 5,46 / 128

Brez p. 4,41 / 111

Al 5,03 5x 125

Cr 6,45 / 119

Cu 3,83 / 115

1:5

Fe 5,18 5x 122

/ 5,45 / 129

Brez p. 4,80 / 112

Al 5,13 / 126

Cr 7,21 5x 120

Cu 3,88 / 116

1:10

Fe 5,37 5x 123

/ 5,51 / 130

Brez p. 5,80 / 113

Al 5,24 / 127

Cr 7,52 5x 212

Cu 3,99 / 117

Mal

ina

- pl

odov

i

1:25

Fe 6,19 5x 124

/ 4,35 / 0,27

Brez p. 5,46 / 028

Al 3,54 /, (5x) 081, (082)

Cr 6,08 10x 061

Cu 4,42 / 029

Češ

nja

- pl

odov

i

1:10

Fe 4,88 10x 104

/ 6,29 / 040

Brez p. 6,03 / 041

Al 3,33 / 079

Kos

tanj

~

cvet

ovi 1:10

Cr 5,38 10x 059


35

Cu 4,35 / 042

Fe 4,03 10x 105

/ 6,12 / 036

Brez p. 7,05 / 037

Al 3,31 / 078

Cr 7,64 10x 060

Cu 4,44 / 039

Kos

tanj

~

list

i

1:50

Fe 4,58 / 106

/ 4,62 / 161

Brez p. 5,68 / 162

Al 2,93 / 165

Cr 7,17 5x 164

Cu 3,53 / 163

Hra

st

~ vr

hnja

sko

rja

1:50

Fe 3,99 / 166

/ 4,12 / 167

Brez p. 5,72 / 168

Al 2,77 / 171

Cr 6,79 5x 170

Cu 3,57 / 169

Hra

st

~ sp

odnj

a sk

orja

1:50

Fe 4,15 / 172

/ 7,40 5x 131

Brez p. 7,90 10x 133

Al 5,39 5x 139

Cr 7,33 10x 137

Cu 5,89 5x 135

1:10

Fe 6,02 10x 141

/ 7,42 5x 132

Brez p. 8,07 5x 134

Al 5,37 5x 140

Cr 8,03 10x 138

Cu 5,84 5x 136

1:25

Fe 5,79 10x 142

/ 5,39 5x 149

Brez p. 6,26 5x 150

Ore

h -

list

i

1:50

Al 2,83 5x 153


36

Cr 6,84 5x 152

Cu 3,65 5x 151

Fe 3,63 5x 154

Al 3,37 / 083

Cr 6,96 / 058

Cu 4,45 / 013

S U R O V A V O L N A

predobdelava Fe 4,90 / 100


37

4 DISKUSIJA

Eksperimentalno delo sem izvajala na volni za ročno pletenje. Barvnometrične

vrednosti uporabljene surovine so prikazane v preglednici 4 in identificirajo njeno naravno

barvo. Volna je svetla (L*=81) in ima rumenkast odtenek (h=92), ter nizko nasičenost

(C*=14). Poobdelava s kovinskimi solmi različno vpliva na spremembo barve volne (slika

14). Aluminijeva sol ima minimalen vpliv na spremembo barve surove volne, kromova sol

zmanjša svetlost za 18 enot (sivkast odtenek), bakrova sol povzroča nastanek svetlo zelene

barve, železova sol pa rjavkaste barve.

Al brezCu

Cr

Fe

0

5

10

15

20

25

30

35

-10 -5 0 5 10 15a*

b*

Slika 14: Položaj vzorcev surove volne, predobdelanih z različnimi solmi v a* - b* diagramu


38

Navadna nokota

Ekstrahirano barvilo iz venčnih listov v KR=1:25 navadne nokote (preglednica 5)

poglobi naravno barvo volne tako, da ostaja barvni ton isti, zmanjša se svetlost (L*) za 10

enot, nasičenost (C*) pa poveča za 10 enot. Poobdelave s kovinskimi solmi pa bistveno

spremenijo barvo volne. Al– sol povzroča nastanek nasičene rumene barve, Cr– sol

povzroča nastanek srednje rjave barve, Cu– sol daje podobne tone, kot Cr– sol, vendar z

rumenim navdihom, Fe– sol pa zelo temno rumenorjav ton. Cel cvet v večjem kopelnem

razmerju (1:50) daje podobna, vendar svetlejša obarvanja (slika 15).

brez

Al

Cr

Cu

Fe

brez

Al

Cr

Cu

Fe

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50

0 1 2 3 4 5 6

a*

b*

venčni listi cel cvet

Slika 15: Položaj vzorcev, obarvanih s cvetom navadne nokote v a* - b* diagramu


39

Poljski mak

Ekstrahirano barvilo iz cvetov – venčnih listov maka (preglednica 6) daje svetlejšo

rdečkasto barvo (h=60) nižje nasičenosti (C*=12). Poobdelava s kovinskimi solmi ima

dokajšen vpliv – barve potemnijo. Poobdelava z Al– soljo da rdečkasto barvo in

nasičenost, ki je najbližja vzorcu brez poobdelave (L*=13), svetlost barve ostaja skoraj

enaka nepoobdelanemu vzorcu. Cr– sol da temneje obarvan vzorec temno rumene barve.

Poobdelava v Cu– soli da še za spoznanje temnejši odtenek, ki se bolj nagiba k rjavkasti

barvi, medtem ko je poobdelan vzorec v Fe– soli najtemnejši, in se približa sivi barvi (slika

16).

Cr

Cu

Fe

brez

Al

0

5

10

15

20

25

0 5 10 15

a*

b*

venčni listi

Slika 16: Položaj vzorcev, obarvanih s cvetom poljskega maka v a* - b* diagramu


40

Velika kopriva

Barvanje sem izvedla s svežimi in suhimi listi. Iz preglednice 7 je razvidno, da se

surova volna v ekstraktu svežih kopriv (KR=1:50) obarva malo temneje (L*=64), pri tem

pa malenkostno (C*=14) pade nasičenost. Poobdelave dajo v primerjavi s poobdelavami

surove volne temnejše tone in višje nasičenosti, razen Fe– sol, pri kateri pade nasičenost za

18 enot, odtenek pa je temno zelen. Al– sol povzroči v primerjavi s samim koprivinim

ekstraktom za 3,5 enote temnejšo barvo, nasičenost pa ostaja skoraj enaka. Cr– sol

povzroči nastanek rumenozelene barve, medtem ko da poobdelava v Cu– soli podoben

odtenek prejšnjemu, s tem, da je še temnejši z višjo nasičenostjo, pa tudi bolj rumen.

Ekstakt suhih kopriv (KR=1:50) in različne poobdelave dajejo temnejše (slika 17) in bolj

nasičene tone, izjema je Fe– sol, pri kateri je nasičenost za pet enot nižja, kot pri svežih

koprivah. Ekstakt suhih kopriv (KR=1:25) povzroča nekoliko temnejšo in bolj nasičeno

barvo. Al– sol da za pet enot svetlejšo in za 12 enot bolj nasičeno barvo. Cr– sol ima na

svetlost v primerjavi s KR=1:50 enak vpliv, nasičenost pa naraste za dve enoti. Poobdelava

v Cu– soli ton nekoliko potemni, postane malenkostno manj nasičen. Fe– sol povzroči

poleg temnejšega tona tudi manjšo nasičenost (slika 18).

Slika 17: Vpliv KR na svetlost L* vzorcev, obarvanih z ekstraktom kopriv

p o o b d e l a v a

L*

0

10

20

30

40

50

60

70

brez

poobd.

Al Cr Cu Fe

suhi listi ~ KR=1:25 suhi listi ~ KR=1:50 sveži listi ~ KR=1:50

p o o b d e l a v a

L*


41

Al

brezCr

Cu

Fe

brezAl Cr

Cu

Fe

Cu

Cr

Al

brez

Fe

0

5

10

15

20

25

30

-1 0 1 2 3 4 5a*

b*

sveži suhi - KR=1:25 suhi - KR=1:50

Slika 18: Položaj vzorcev, obarvanih z listi kopriv v a* - b* diagramu


42

Borovnica

Ekstrahirano barvilo iz plodov borovnice v KR=1:5 daje temno rdečo barvo (h=34)

nižje nasičenosti (C*=13), poobdelave s kovinskimi solmi pa ne vplivajo bistveno na

spremembo svetlosti in nasičenosti (preglednica 8), pač pa na spremembo barvnega tona;

Al – sol daje bolj intenzivno rdečo barvo, ostale tri pa rumenorjavo. Vpliv KR (1:5, 1:10,

1:25, 1:50) na spremembo svetlosti obarvanih in različno poobdelanih vzorcev je prikazan

na sliki 19. Iz rezultatov je razvidno, da svetlost z večanjem KR narašča dokaj linearno,

izjema so le vzorci poobdelani s Fe– soljo, kjer se svetlost bistveno spremeni pri KR=1:50.

S spremembo KR se spreminjajo tudi barvni ton in pestrost barv, kar nam daje široko

paleto barv (slika 20) različne pestrosti in svetlosti ter nasičenosti. Z Al– soljo poobdelana

volna daje barvo, ki je najbolj podobna vodnemu ekstraktu borovničevih plodov.

Slika 19: Vpliv KR na svetlost L* vzorcev, obarvanih z ekstraktom borovničevih plodov

0

10

20

30

40

50

60

70

80

brez

poobd.

Al Cr Cu Fe

KR=1:5

KR=1:10

KR=1:25

KR=1:50

p o o b d e l a v a

L*


43

Fe

Cu

Cr

Al

brez

brez

Al

Cr

Cu

Fe

brez

Al

Cr

Cu

Fe

Al

brez

CrCu

Fe

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

20

-5 0 5 10 15a*

b*

KR=1:5 KR=1:10 KR=1:25 KR=1:50

Slika 20: Položaj vzorcev, obarvanih s plodovi borovnice v a* - b* diagramu

Tisa


44

Iglice tise, ki so v naravi temno zeleno obarvane, dajejo popolnoma drugačne barve

od pričakovanih (preglednica 9). Surova volna se v tisinem ekstraktu samo malo niansira,

intenzivnejšo rjavorumeno barvo daje samo poobdelava z železom. Poobdelava s Cr– in

Al– daje nežnejše – svetle nianse. Bistvene razlike med letošnjimi in lanskimi iglicami ni

(sliki 21 in 22).

0

10

20

30

40

50

60

70

80

brez

poobd.

Al Cr Cu Fe

lanske iglice

letošnje iglice

Slika 21: Vpliv starosti tisinih iglic na svetlost L* vzorcev, obarvanih z ekstraktom

brez

Al

Cr

Cu

Fe

Fe

CuCr

Al

brez

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

20

22

0 2 4 6 8 10a*

b*

lanske iglice letošnje iglice

Slika 22: Položaj vzorcev, obarvanih s tisinimi iglicami v a* - b* diagramu

p o o b d e l a v a

L*


45

Malina

Ekstrahirano barvilo iz plodov maline daje rdečkasto obarvanje enake nasičenosti,

kot surova volna (C*=14). Poobdelave s kovinskimi solmi spremenijo barvo (preglednica

10). Al– sol daje malo temnejšo in manj nasičeno rdečo barvo, Cr– sol rjavorumeno, Cu–

sol zelenkasto, Fe– sol pa bolj modrikasto barvo. Vpliv KR (1:5, 1:10, 1:25) na spremembo

svetlosti je prikazan na sliki 23. Iz rezultatov je razvidno, da svetlost z večanjem KR

narašča, izjemi sta le poobdelava s Cu– in Fe– soljo v KR=1:25. S spreminjanjem KR se

spreminja tudi nasičenost, ki niha (slika 24).

0

10

20

30

40

50

60

70

80

brez

poobd.

Al Cr Cu Fe

KR=1:5

KR=1:10

KR=1:25

Slika 23: Vpliv KR na svetlost L* vzorcev, obarvanih z ekstraktom malin

p o o b d e l a v a

L*


46

Fe

Cu

Cr

Al

brez

brez

Al

CrCu

Fe

Fe

Cu

Cr

Al

brez

0

5

10

15

20

25

-4 -2 0 2 4 6 8 10 12 14a*

b*

KR=1:5 KR=1:10 KR=1:25

Slika 24: Položaj vzorcev, obarvanih s plodovi maline v a* - b* diagramu


47

Češnja

Barvilo je bilo ekstrahirano v KR=1:25, pri tem pa iz rezultatov v preglednici 11

ugotovljam, da vzorec navzame v ekstraktu rdečo barvo, ki je v primerjavi s surovim

vzorcem temnejši (L*=53) in tudi manj nasičen (C*=10). Poobdelave z različnimi

kovinskimi solmi bistveno spremenijo barvo (slika 25). Al– sol povzroči nastanek temnejše

in manj nasičene rdeče barve, Cr– sol temno rumene barve, Cu– sol nekoliko bolj

zelenkastorumene, medtem ko pa daje Fe- sol sivozeleno barvo.

brez

Al

Cr

Cu

Fe

-5

0

5

10

15

20

-4 0 4 8 12

a*

b*

plodovi

Slika 25: Položaj vzorcev, obarvanih s plodovi češnje v a* - b* diagramu


48

Pravi kostanj

Barvalna kopel ekstrahiranih kostanjevih cvetov povzroči na volni (preglednica 12)

temnejšo (L*=57) rumeno barvo nižje nasičenosti (C*=24). Poobdelave različno potemnijo

barve, izjema je Al – sol. Največja razlika nastane pri uporabi pri Fe – soli (31 enot), saj

povzroča ta sol tudi nižjo nasičenost oz. sivo barvo. Al – sol daje rumeno barvo, Cr - in Cu

- pa rumenorjavo barvo.

Kostanjevi listi potemnijo naravni ton in ga malo niansirajo. Poobdelave z Al -, Cr -

in Cu – soljo dajejo različne rumene tone, medtem ko Fe – sol izrazito potemni ton, hkrati

pade nasičenost, to pa da temno sivo barvo (slika 26).

Fe

Cu Cr

Al

brez

Fe

CuCrAl

brez

0

5

10

15

20

25

30

35

0 2 4 6 8 10a*

b*

cvet KR=1:10 listi KR=1:50

Slika 26: Položaj vzorcev, obarvanih s cvetovi in listi pravega kostanja v a* - b* diagramu


49

Hrast

Ekstrahirano barvilo iz vrhnje skorje obarva surovo volno v marelični barvi, kar je

tudi razvidno iz preglednice 13. Poobdelava z Al – soljo ne vpliva bistveno na spremembo

barve nepoobdelanega vzorca. Cr - in Cu - sol potemnita rjavkasto barvo, izrazito razliko

pa povzroči Fe – sol, ki povzroča temno sivo barvo. Spodnja skorja hrastovega lubja daje v

primerjavi z zgornjo nekoliko temnejše odtenke (sliki 27 in 28).

0

10

20

30

40

50

60

70

brez

poobd.

Al Cr Cu Fe

vrhnja skorja

spodnja skorja

Slika 27: Vpliv vrste hrastove skorje na svetlost L* obarvanih vzorcev

p o o b d e l a v a

L*


50

Al

Cr

Cu brez

Fe

Albrez

CrCu

Fe

-5

0

5

10

15

20

25

30

0 2 4 6 8 10 12

a*

b*

vrhnja skorja spodnja skorja

Slika 28: Položaj vzorcev, obarvanih z ekstraktom hrastove skorje v a* - b* diagramu


51

Navadni oreh

Ekstrahirano barvilo iz orehovih listov daje temno rjave odtenke (preglednica 14),

ki se z večanjem KR (1:10, 1:25, 1:50) svetlijo (slika 29), hkrati pa postajajo manj

nasičeni. Izrazit preskok v barvi je tudi tukaj viden pri poobdelavi s Fe – soljo, ki da

zelenorjav odtenek (slika 30).

0

10

20

30

40

50

60

brez

poobd.

Al Cr Cu Fe

KR=1:10

KR=1:25

KR=1:50

Slika 29: Vpliv KR na svetlost L* vzorcev, obarvanih v ekstraktu orehovega listja

p o o b d e l a v a

L*


52

Fe

Cu

Cr

Al

brezbrez

Al

Cr

Cu

Fe

brez

Al

Cr

Cu

Fe

0

5

10

15

20

25

30

35

0 2 4 6 8 10 12a*

b*

KR=1:10 KR=1:25 KR=1:50

Slika 30: Položaj vzorcev, obarvanih z orehovimi listi v a* - b* diagramu


53

5 ZAKLJUČEK

V raziskovalni nalogi z naslovom Pomen rastlin za pridobivanje barvil sem ekstrahirala

barvila iz desetih rastlin, ki rastejo v domačem okolju, in na podlagi obsežnega

eksperimentalnega dela podajam naslednje ugotovitve:

• obarvanja surove volne v samem ekstraktu rastlin, brez poobdelave, so svetla in

manj nasičena, torej se le malo niansirajo

• obarvanja surove volne v ekstraktu rastlin s poobdelavo bistveno spremenijo

nasičenost, svetlost in barvni ton

• poobdelava z Al– soljo daje najbolj živahne odtenke

• poobdelavi s Cr– in Cu– soljo dajeta podobne rezultate

• poobdelava z Fe– soljo daje temnejše in manj nasičene tone.

Glede na to, da sem opravljala barvanje v kopelnih razmerjih v razponu od 1:5 do

1:50, ugotavljam, da dajejo plodovi – sadeži dobra obarvanja pri KR=1:5 in KR=1:10,

vendar pa ni moč dobiti čistih rdečih tonov v barvi plodov maline in češnje. Najmanjša

razlika glede na KR je opazna pri orehovih listih, ki se tudi v KR=1:50 zelo lepo obarvajo,

predvsem pa bi tukaj izpostavila obarvanje v samem ekstraktu brez poobdelave, ki da zelo

lepo rjavo barvo. Dobre rezultate dajeta tudi hrastova skorja in koprive.

Na osnovi dejstva, da dajeta Cr– in Cu– sol podobne rezultate, bi predlagala

uporabo Cu– soli, torej modro galico, ki je lahko dosegljiva, saj je v množični uporabi kot

škropivo v vinogradništvu.

Uporabljene rastline torej dajejo različne, pastelne odtenke, od rdečkastih preko

rumenih do zelenkastih in do rjavih, različnih svetlosti in nasičenosti, ni pa mogoče doseči

nasičene rdeče in zelene barve, medtem ko modrega odtenka praktično ni. Pri tem naj

omenim, da dajejo rastlinski cvetovi takšne odtenke, kot so videti herbarizirane rastline.

Na podlagi testiranih vzorcev ugotavljam, da dajejo najbolj optimalne rezultate listi

navadnega oreha, hrastova skorja in koprive.


54

Glede na to, da je pri nas barvanje z naravnimi barvili zelo malo prisotno, bo

potrebnih še mnogo poskusov in testiranj, da bomo prišli do čimboljših rezultatov

tovrstnega barvanja. Najti bo potrebno pot do ljudi, ki bi se s tem radi ukvarjali; predvsem

imam v mislih kmečke turizme, ki bi jim tovrstna dejavnost pomenila popestritev njihove

ponudbe.

55

LITERATURA

[1] J., M. Cannon: Dye Plants and dyeing, The Herbet Press Ltd, London, 1994

[2] Roth, Kormann, Schweppe: Färbepflanzen Pflanzenfarben, Ecomed, Landsberg /

Lech, 1992

[3] L. Tušek, V. Golob: Naravna barvila v tekstilstvu včasih in danes, Tekstilec,

(1998), 3/4, str. 75 – 83

[4] D. Seidel, W. Eisenreich: Slikovni rastlinski ključ, DZS, Ljubljana, 1992

[5] M. Šiško: Sadjarstvo za kmetijske šole, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana,

1975

[6] J. Mlakar: Drevesa in grmi Slovenije, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1985

[7] S. Javorka, V. Chapody: Ikonographie der Flora des Südöstlichen Mitteleuropa,

Gustav Fischer Verlag, Stuttgart, 1979

[8] Edited by D. M. Lewis: Wool Dyeing, SDC, Bradford, 1992

[9] S. Jeler, V. Golob: Barvila – barvanje, TF – Maribor, 1991

[10] V. Golob: Teorija barvne metrike, Strokovni seminar Numerično vrednotenje

barve, Ljubljana, DKS, 1999

pomen rastlin za pridobivanje barvil - sc-s.si · pdf fileključne besede: rastline,...

Documents