TIS-f>~

POROČILO O DELU INSTITUTA V LETU 1986 Uredil: Gams

univerza edvarda kardelja o

institut "jožef stefan" Ijubljana, Jugoslavija • •

V (j&90G0Ag

US POROČILO P-300 Letno poročilo

junij 198/' YU ISBN 86-80023-02-713BN

POROČILO O DELU INSTITUTA V LETU 1986 Uredil: Matjaž Gams

univerza edvarda kardelja

institut "jožef stefan" Ijubljana, Jugoslavija #

POROČILO O DELU INSTITUTA V LETU 1986

Založil: Institut ..Jožef Stefan". Ljubljana Urednik: Matjaž Gams, mag., dipl. ing. Oprema ščitnega ovitka: Marijin Gnamuš. dipl. ing. arh. Fotografija: Marjan Smerke, ing. Grafično oblikovanje: Nikolaj Drečnik Angleški lektor: Anthony Byrne, dr. Stavek: Albert Kolarič Tisk: Tiskarna Orbital, Ljubljana

Ljubljana, junij 1987

Natisnjeno v 1000 izvodih

YU ISBN 86 -80023 -02 -7

Slika na ovitku: Tomografija

Struktura Poročila o delu instituta v letu 1986 je v skladu s priporočili Zveze raziskovalnih organizacij Slovenije.

JOŽEF STEFAN INSTITUTE ANNUAL REPORT FOR 1986

Publisher: Jozef Stefan Institute Editor: Matjaž Gams, M. Sc. Cover design: Marijan Gnamuš, B. Sc. Photography: Marjan Smerke, eng. Graphic design: Nikolaj Drečnik English text: Anthony Byrne. Ph. D. Typing: Albert Kolarič Printed by: Orbital, Ljubljana

Ljubljana, June 1987

Issued in 1000 copies

YU ISBN 86 -80023 -02 -7

Cover picture: Tomograph

V S E B I N A

UVOD

ANGLEŠKI POVZETKI

OPIS RAZISKOVALNEGA DELA INSTITUTA V LETU 1986 Odsek za teorijsko fiziko (F -1) 18 Odsek za fiziko jedra (F-2) 20 Odsek za tanke plasti in površine (F-3) 23 Odsek za fiziko trdne snovi (F-51 25 Odsek za kemijo fluora (K-1) 28 Odsek za spektroskopijo (K-2) 30 Odsek za fizikalno kemijo (K-3) 32 Odsek za jedrsko kemijo (K-4) 34 Odsek za keramiko (K-5) 35 Odsek z biokemijo (B) 38 Odsek za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko (E —1 > 39 Odsek za računalniško avtomatizacijo in regulacije (E -2) 41 Odsek za profesionalno elektroniko (E -3) 43 Odsek za računalništvo in informatiko (E-4) 44 Odsek za splošno elektroniko (E -5) 47 Odsek za reaktorsko fiziko (R-1) 49 Odsek za energetiko in vodenje procesov IR-2) 51 Odsek za obratovanje reaktorja (R-3) 54 Odsek za reaktorsko tehniko (R-4) 54 Odsek za uporabno matematiko (OUM) 56 Odsek za oceno posegov v okolje (SEPO) 60 Odsek za knjižnico m dokumentacijo (KNJ) 61 Slu/ba varstva pred ionizirajočimi sevanji (SVPIS) 61

PODATKI O DELU INSTITUTA

ORGANIZACIJSKO KADROVSKA SLIKA INSTITUTA Organizacijska shema instituta 63 Dejavnost instituta J. Stefan 64 Organi instituta 64 Delovne enote instituta 66 Seznam sodelavcev instituta 67 Sodelavci instituta, ki sodelujejo pri pedagoškem delu na univer/jh 75 Sodelavci, ki so pedagoški delavci univerz 76 Štipendisti instituta 77 Tridesetletnice, dvajsetletnice in desetletnico sodelovanja na institutu 77

RAZISKOVALNO IN STROKOVNO DELO INSTITUTA Projekti Raziskovalne skupnosti Slovenije, katerih Koordinatorji so sodelavci instituta 78 Večja pogodbena dela 79 Objavljena dela 82 Diplomska dela 108 Magistrska dela 108 Doktorska dela 109

POVEZAVA INSTITUTA Z DOMAČIM IN MEDNARODNIM OKOLJEM Udeležba sodelavcev instituta na strokovnih zborovanjih in študijski obiski na drugih ustanovah 110 Sodelavci instituta na strokovnem delu v tujini 115 Tuji raziskovalci na institutu 116 Seminarji in predavanja domačih in tujih predavateljev 118 Praktikanti na delu na institutu 121 Obiski na institutu ' | 123 Narirade in priznanja, ki so jih prejeli sodelavci instituta 125

PREGLED FINANČNEGA POSLOVANJA INSTITUTA Finančno stanje 31. ^2. 1986 126 Ugotovitev in razporeditev dohodka za leto 1986 126

PREGLEDNICE IN GRAFIKONI Število in sestava sodelavcev po posameznih delovnih enotah 127 Pregled v letu 1986 objavljenih in dokončanih del 127 Pregled števila objavljenih in neobjavljenih del v letih 1970-1986 128 Pregled števila sodelavcev instituta in njihove izobrazbe v letih 1949-1986 129

C O N T E N T S

INTRODUCTION

SUMMARY

RESEARCH WORK OF THE INSTITUTE IN 1986 Department of Theoretical Physics ( F - l ) 18 Department of Nuclear Physics (F-2) 20 Department of Thin Films and Surfaces (F- 3) 23 Department of Solide State Physics (F -5 ) 25 Department of Fluorin Chemistry (K -1 ) 28 Department of Spectroscopy (K -2) 30 Department of Physical Chemistry (K -3 ) 32 Department of Nuclear Chemistry (K -4 ) 34 Department of Cheramics (K -5 ) 35 Department of Biochemistry IB) 38 Department of Automatics, Biocybernetics and Robotics (E -1) 39 Department of Computer Automation and Control (E -2 ) 41 Department of Professional Electronics (E -3) 43 Department of Computer Sc tnceancl Informatics (E-4) 44 Department of Gener.' Electronics (E-5) 47 Department of Reactor Physics (R-1) 49 Department of Energy and Process Control (R-2) 51 Department of Reactor Operation (R-3) 54 Department of Reactor Technology (R — 4) 54 Department of Applied Mathematics (OUM) 56 Department of Environmental Impact Evaluation (SEPO) 60 Department of Library and Documentation (KNJ) 61 Service of Radiation Protection (SVPIS) 61

BASIC DATA ABOUT THE INSTITUTE

ORGANIZATION AND EMPLOYEE STRUCTURE Diagram showing the organization of the Institute 63 Activities of the Institute 64 Internal structure 64 Working units of the Institute and their Heads 66 List of employees

(names marked with asterisk indicate staff members who are employees of the universities and work part time at the Institute, while two asterisks indicate staff members who do part time teaching at the universities) 67

Employees of the Institute, co-operating with the Universities 75 Employees of the Universities, co-operating with the Institute 76 Scholarship holders 77 Employees celebrating 10, 20 and 30 years work at the Institute 77

RESEARCH »PROFESSIONAL WORK OF THE iNSTITUTE Projects of the Research Community with the Institute 78 Major contractual applications 79 Publications

(published work: 5C'»ifific publications - znanstvene publikacije published papers, presented at meetings - objavljeni referati technical and popular-scientific publications - strokovne publikacije unpublished work: institute publications - institutski dokumenti unpublished papers, presented at meetings - neobjavljeni referati patents and technical improvements - patenti in tehnične izboljšave) 82

Graduate theses 108 Masters' theses 108 Doctoral theses 109

CONTRACTS WITH THE DOMESTIC AND INTERNATIONAL COMMUNITY Atendance of Institute staff at meetings .ind on visits to other Institutions 110 Staff on professional visits abroad 115 Foreign research fellows at the Institute 116 Seminars and lectures of domestic and visiting lecturers 118 High school students completing practical work at the Institute 121 Visitors 123 Prizes and awards of Institute staff 125

SURVEY OF THE INSTITUTE'S FINANCES Financial status 31. \2. 1986 126 Balance sheet for 1986 126

TABLES AND DIAGRAMS Numbers and structure of staff in individual working units 127

(The column headings are as follows: Odseki - departments (for initials see contents) Starejši raziskovalci - older researchers Mlajši raziskovalci — younger researchers Raziskovalci skupaj - researchers - total. Delavci na ing. delokr. - staff with engineering posts Tehniki — technicians Ostali - others Skupaj - Totals)

Review of Publications for 1986 127 (The column headings are as follows: Odseki — departments (see contents)

For other columns see Publications above)

Review chart of the number of publications and unpublished works in the years 1970-1986 128 (The vertical axis shows the number of works, divided into three categories: publisched (objavljena dela), unpublished (neobjavljena dela), and graduate, masters' and doctoral theses (diplomska, magisterska in doktorska dela)

Review chart of staff members and their educational qualifications for the years 1949-1986 129 (The vertical axis shows the numbers of staff in the four following cat«$ories: with Ph. D. (z doktoratom), with M.Sc. or B. Se. (z visokošolsko izobrazoo). high school graduates (s srednješolsko izobrazbo) and those with elementary schooling (z nižješolsko izobrazbo)

SPREMNA BESEDA

V letu 1986 so se ugodna gibanja, ki smo jih zazna.'/ že v letu 1985, nadaljevala, saj smo začeli iz­vajati nov srednjeročni program za leta 1986 — 1990, v katerem je družba močno povečala svojo podporo za raziskovalno dejavnost in to prav posebej za osnovne raziskave. Tako bodo raziskovalne organizacije in Institut .Jožef Stefan" lahko opravljale svojo osnovno nalogo, to je ustvarjanje novega znanja in ob tem ljudi, ki so sposobni prenosa znanstvenega načina dela in razmišljanja v širše okolje. Projekt ,J2O00 novih raziskovalcev", pomemben korak prav v tej smeri, je začel teči s polnim razmahom in Institut se je v skladu z dolgoletnimi težnjami organiziral tako, da bi to našo največjo nalogo lahko kvalitetno izvajal v korist in zadovoljstvo cele družbe, mladih raziskovalcev in posamez­nih ved in strok, na katerih delujejo mladi raziskovalci in njihovi mentorji. Rezultati, pa čeprav bi to težko pričakovali v tako kratkem času, so že opazni, saj se je precej povečalo število objavljenih del, ki so prvo in neposredno merilo obsega raziskovalnega dela.

V tem obdobju je prispela oprema, za kztero je sredstva zagotovila Raziskovalna skupnost Slove­nije. Izbrali smo tudi opremo, kije del ..tretjega paketa". S tem so se uresničile želje, da bi to akcijo, ki se je začela v letu 1985, spremenili v reden način obnavljanja raziskovalne opreme pri nas.

Ob upoštevanju vsega navedenega lahko brez nevarnosti olepšavanja trdimo, da je šla slovenska raziskovalna sfera v letu 1986 skozi obdobje, ki ga lahko po zavesti o pomenu raziskovalne dejavnosti primerjamo z obdobjem, ko so s podporo političnega in danes tudi gospodarskega vrha nastajali nekateri naši veliki instituti in med njimi tudi naš.

Tomaž Kalin, direktor

7,

INTRODUCTORY WORD

Year 1986 was a very important milestone in the life of the .Jožef Stefan" Institute. It was the beginning of a new five year period which promised substantially increased financial support for ba­sic research, after a period of some very lean years. One significant form of financial support is the project .2000 new researchers" enabling the institute to employ an additional number of young research assistants, mostly postgraduatee MSc and PhD students, to gradually rejuvenate the insti­tute's scientific staff or to strengthen research in industry. Also funds for equipment purchase have been provided for the whole scientific community and our Institute was able to acquire some new equipment.

The influx of larger financial means and new manpower resulted, regardless of the very short time span, in an appreciable increase in the number of publications.

And last bur not least, the increase of laboratory space achieved in 7380 will enable us o per­form even better in years to come.

Tomaž Kalin, Director

8

NEKAJ ZBIRNIH PODATKOV O DELU INSTITUTA ..J02EF STEFAN

Institut je danes po 37 letih od svoje ustanovitve največja koncentracija ra­ziskovalnega potenciala na naravoslovno tehničnem področju v SR Sloveniji. Taka koncentracija omogoča interdisciplinarne in muttidisciplinarne raziskave, ki niso možne drugje ob isti smotrnosti uporabe sredstev in razpoložljive opreme.

Dejavnost instituta obsega raziskave na področju naravoslovnih, tehničnih in sorodnih ved, kot so fizika, kemija, reaktorska in procesna tehnika, zaščita pred ionizirajočimi sevanji in varstvo okolja, biokemija, elektronika in avtomatika, uporabna matematika, računalništvo in obravnavanje poslovnih, statističnih ter znanstvenih podatkov in informacij, energetsko svetovanje, kot tudi Študij pro­gramov, sistemski inženiring ter raziskave umetne inteligence.

Kadrovska politika instituta predvideva, da se diplomanti vključujejo v razi­skovalno delo v okvira programa instituta, obenem pa tudi nadaljujejo študij na podiplomski ravni. Institut si s šolanjem okoli stopetdeset sodelavcev — podi-plomcev zagotavlja visoko usposobljene strokovnjake.

Na institutu dela skupaj: 813 sodelavcev, od tega 149 doktorjev, 65 profe­sorjev in drugih sodelavcev posameznih fakultet, ki opravljajo svoje delo na insti­tutu in 39 sodelavcev instituta, ki se pedagoško udejstvujejo na nekaterih fakul­tetah univerz.

Znanstveno raziskovalno delo instituta v letu 1986: 214 znanstvenih publi­kacij, 264 referatov, ki so bili objavljeni v zbornikih, 37 strokovnih ali poljudno znanstvenih člankov, 353 institutskih dokumentov, 226 neobjavljenih referatov in 16 patentov.

V letu 1986 - so bile sodelavcem podaljene naslednje nagrade in prizna­nja: 1 Kidričeva nagrada, 8 nagrad Sklada Borisa Kidriča, od teh 6 za iznajdbe in izpopolnitve,

— so se sodelavci Instituta udeležili: 268 mednarodnih in 73 domačih znanstvenih zborovanj, seminarjev ali letnih šol,

— je bilo na institutu opravljenih 37 diplomskih del, 15 ma­gistrskih del in 8 dtictorskih del,

— je institut podelil: 22 štipendij za študente univerze, tako da je imel v tem letu 53 štipendistov,

— se je na institutu zaposlilo 44 mlajših raziskovalcev - podi-plomcev.

V okviru sodelovanja s tujimi raziskovalnimi ustanovami je bilo v letu 1986 42 sodelavcev instituta na strokovnem delu v tujini, 102 tuja znanstvenika in raziskovalca z drugih domačih ustanov pa sta sodelovala pri raziskovalnem delu instituta.

Za uspešno raziskovalno delo je sodobna oprema življenjsko pomembna. V letu 1986 je institut vložil v nabavo nove in dopolnilne opreme 1.209.523.557 dia

Dohodek od storitev za neposredne naročnike in od raziskav, ki so uporab­ljena v gospodarstvu, je večji kot dohodek instituta iz Raziskovalne skupnosti Slovenije, ki je namenjen temeljnim usmerjenim raziskavam. Delež slednjih je približno polovica.

V letu 1986 je bilo sklenjenih 113 večjih pogodb z neposrednimi naročniki.

9

SOME SELECTED DATA ON THE WORK OF THE ..J02EF STEFAN" INSTITUTE

The Institute today, 37 years after its inception, represents the largest concen­tration of research potential in the field of natural science and technology in the Republic of Slovenia, Yugoslavia. Such a concentration enables K to perform interdisciplinary and muftidisciplinary research not achievable elsewhere with the same purposeful use of funds and equipment.

The activities of the Institute cover the fields of natural science, technology and related disciplines, such as physics, chemistry, reactor and process technolo­gy, health physics and environmental protection, biochemistry, electronics and automation, applied mathematics, computing and the treatment of commercial, statistical and scientific data and information, energy consulting, as well as studies of computer programming, system engineeriiig and research on artificial intelli­gence.

The personel policies of the Institute are designed to include graduands in research work within the Institut programme, and at the same time to encourage them to continue their studies at the postgraduate level. With the training of about 150 postgraduate workers, the Institute ensures a constant supply of skilled experts.

All together there are 813 staff at the Institute, of whom 149 are Ph. D's; 65 are professors at other academic staff of particular University faculties, who un­dertake research at the Institute, as well as 39 Instiute staff who also take part in the pedagogic work of various facuftites of the universities.

The scientific research work at the Institute in 1986 was published in 214 scientific papers, 264 contributions to scientific meetings published in procee­dings, 37 technical or popular-scientific articles, 353 Institute reports, 226 unpub­lished congress papers and 16 patents.

In 1986 — staff were awarded the following prices and awards: 1 Kidrič Prize, 8 prizes from the Boris Kidrič Fund, of which 6 were discoveries and developments;

- staff attended 268 international and 73 domestic scientific meetings, seminars and summer schools;

- 37 graduate, 15 masters' and 8 doctorate theses were comple­ted at the Institute;

- the Institute awarded 22 scholarship to university students, thus bringing the total of scholarschips in this year to 53;

- the Institute engaged 44 younger research workers - post­graduates.

In the framework of the Institute's cooperation with foreign research institu­tions, in 1986 42 Institute staff spent working visits abroad, and 102 foreign scientists or research workers from other domestic institutions co-operated in the research work of the Institute.

For successful search work, modern equipment is a vital necessity. In 1986 the Institute invert i funds of 1209523557 dinars in new or improved equip­ment.

Income from services for direct customers and from applied research of bene­fit to the economy is bigger than the income from the Research Community of Slovenia. The fraction of funds devoted to basic research is about a half.

In 1986 113 bigges contracts were signed with direct major costumers.

10

UVOD Institut ..Jožef Stefan" se je razvil iz nekdanjega Fizikalnega instituta SAZU. Kasneje je bil

nekaj časa v sklopu Zvezne komisije za jedrsko energijo, od leta 1969 pa deluje kot samostojen institut Univerze E. Kardelja v Ljubljani, ki je skupaj z Zvezi, i m izvršnim svttom tudi formalno njegova soustanoviteljica in v imenu obeh opravlja vse s tem povezne funkcije.

Institut je samostojna raziskovalna organizacija, kjer delavci samoupravno združujejo delo na področju znanosti, prenosa rezultatov raziskav v neposredno prakso ter vzgoje in izobraževanja za potrebe celotne družbe. Institut je danes po 37 ietih od svoje ustanovitve največja koncentra­cija raziskovalnega potenciala na naravoslovno tehničnem področju v SR Sloveniji. Taka kon­centracija omogoča interdisciplinarne in multidisciplinarne raziskave, ki niso možne drugje ob isti smotrnosti uporabe sredstev in razpoložljive opreme.

Dejavnost je podrobno opisana in razložena v Temeljih plana IJS v srednjeročnem obdobju 1986—1990, ki jih je sprejel Svet instituta koncem leta 1986. Nastali so kot posledica širših družbenih načrtov in se navezujejo na dosegljive planske dokumente organizacij združenega dela, s katerimi institut že združuje, ali pa bi lahko združeval svoja prizadevanja za dosego druž­benih ciljev.

Dejavnost instituta obsega raziskave na področju naravoslovnih, tehničnih in sorodnih ved, kot so fizika (teorijska fizika, fizika jedra, reaktorska fizika, fizika trdne snovi in fizika ionizira-nih plinov), kemija (radiokemija, analitska kemija, anorganska kemija, fizikalna kemija, kemija reaktorskih goriv in surovin, visokotemperaturna kemija), reaktorska in procesna tehnika, zašči­ta pred ionizirajočimi sevanji in varstvo okolja, biokemija, elektronika in avtomatika, uporabna matematika, računalništvo in obravnavanje poslovnih, statističnih ter znanstvenih podatkov in informacij, kot tudi študij programov, sistemski inženiring ter raziskave umetne inteligence. Raziskave na področju omenjenih ved se povezujejo in prepletajo na nekaterih interdisciplinar­nih področjih, kot so npr. jedrski program in energetika, znanost o materialih, uporaba fizikal­nih, kemijskih in biokemijskih metod ter elektronike v medicini in biologiji, uvajanje računalni­štva, skrb za ohranitev ravnotežja v okolju ipd. Pri tem si sodelavci instituta še posebej prizade-vajo doseči neposredno povezavo znanja iz temeljnih raziskav, ki so p dvržene mednarodnim merilom, z uporabnimi raziskavami in skrbjo za uporab • in uvajanje svojih dosežkov in sodob­nih metod dela v gospodarstvo ter druge družbene dejavnosti. Po svoji organiziranosti predstav­lja Institut ,,J. Stefan" organizacijsko jedro za koordinacijo in vodenje projektno zasnovanega raziskovalnega dela. Ob tem moramo poudariti sistematično vzgojo raziskovalnega kadra.

Kadrovska politika instituta predvideva, da se diplomanti vključujejo v raziskovalno delo v okviru programa instituta, obenem pa tudi nadaljujejo študij na podiplomski ravni. Ko ta študij zaključujejo z doktoratom, prevzamejo tudi odgovornost za dela za neposredne naročnike v institutu ali pa z vključevanjem v druge organizacije združenega dela, kjer glede na svojo vzgojo skrbijo tudi za pospešeno uveljavljanje domačih dosežkov in znanja. Institut si s šolanjem preko stopetdeset sodelavcev - podiplomcev zagotavlja visoko usposobljene strokovnjake, ki svojo usposobljenost lahko tudi formalno izkažejo in si s tem tudi prizadeva doseči najvišjo možno kvaliteto opravljenega dela. Glede na konkretne potrebe institut vsestransko podpira tudi stro­kovno izpopolnjevanje svojih sodelavce/ na tujih raziskovalnih ustanovah.

Prenos raziskovalnih dosežkov v prakso je zahteven in pomemben proces, ki se mu na institu­tu posveča vsa pozornost. Dosežki se prenašajo v sodelovanju z naročniki, zato se za tako delo organizirajo mešane skupine strokovnjakov iz industrije in raziskovalcev instituta, ki si poleg ostalih konkretnih rezultatov skupaj prizadevajo ustvariti tudi novo znanje.

Kratka zgodovina

Sedanje stanje

Dejavnost instituta

Kadrovska politika

Povezave z gospodarstvom

SEZNAM VEČJIH APARATUR, PRODANIH V LETU 1986

1. COLICO regulator razsvetljave - 2 kom 2. Stabilni ročni regulator ASR - 5 kom 3. Prenosni regulator razsvetljave APK - 7 kom 4. Indukcijski generatorji - 8 kom 5. Infuzorji - 16 kom 6. Ferometri - 3 kom 7. MTLD Čitalniki - 17 kom 8. Elektronska oprema za merilni stroj - 6 kom 9. Detektor nivoja - 64 kom

10. Ekološka postaja EKO 8 1 0 - 2 kom 1 1 . Meteorološka postaja META 801 - 2 kom 12. Sistem za stat. kontrclo termostatov AKTH 13. Gama monitor SGM - 15 kom

14. Ročni vetromer RVM 6 9 - 6 kom 15. Anemometer MHV 37 - 42 kom 16. Praskač GMM 78 - 74 kom 17. Merilni komplet za G.M. cev - 10 kom 18. Daljinski elektr. vetrokaz DEV 1 1 - 7 kom 19. Univerzalni alarmni anemometer UAA 9 9 - 3 kom 20. Mikroračunalniška postaja sistema DMS860 - 25 kom 21 . Univerzalni digitalni avtomat UDA021 - 12 kom 22. Sistem za registracijo časa - 3 kom 23. Izdelava sprejemno-oddajne enote - 1 kom 24. Grafični dodatek TP-103 - 1 kom 25. Hotelski informacijski sistem - 1 kom 26. Računalniški sistem za učenje - 1 kom

11

INTRODUCTION The „Jozef Stefan" Institute operates with the „E. Kardelj" University in Ljubljana as an in­

dependent organisation for research and education. Basically the Institute provides opportunities for and fosters basic and applied research work

in some fields of physics (theoretical, nuclear, solid state and reactor physics), chemistry (nu­clear, physical, analytical, high temperature, fluorine chemistry, ceramics and biochemistry), electronics (automation, biocybernetics, robotics, computer science and information science, energy and process control and professional electronics), reactor engineering and safety and applied mathematics, and in many interdisciplinary projects resulting from these fields. Special attention is paid to those fields and programmes which are important for the growth and deve­lopment of the national economy. The Institute also represents a training ground for many young scientists, who after acquiring additional experience in doing modern research work, either leave the Institute to take positions in industry or other research or teaching institutions, or within the Institute undertake applied research projects or technological development.

The present position of the Institue ccn be appreciated much better with some knowledge of its history.

It started as the Institue of Physics, founded in 1949 by the Slovenian Academy of Science and Arts. From 1955 the Institute was under the supervision of the Federal Nuclear Energy Commission, uniil 1962, when it became an independent research institution. The development of the Institute was strongly influenced by the programme of the Federal Nuclear Energy Com­mission, which represented the major source of income of the Institue. After 1967, iiowever, when a reorganization of research activities in Yugoslavia and a revision of the nuclear pro­gramme took place, the Federal and Republic's Funds for Scientific Research provided more and more of the Institute income and eventually became its dominant sources.

Collaboration with some Departments of the Universities in Ljubljana and Maribor is very close indeed, both in research and in education of graduate and postgraduate students.

The Institute also represents a training ground for many scientists, who after acquiring additional experience in doing modern research work, either leave the Institute to take a po­sition in industry or other research or teaching institutions, undertake applied research projects or technological development or within the Instiute.

12

SUMMARY

DEPARTMENT OF THEORETICAL PHYSICS (F-1 )

In the field of theoretical solid state physics and sta tistical mechanics work has been concentrated on trans­port phenomena, such as the passage of charged par­ticles through matter, on phase transitions in various systems, including ferroelectrics and ferromagnets, incom­mensurate structures, ferroelectric liquid crystals, spin glasses and other random systems, and on critical phe­nomena on surfaces, e.g , chemisorption and the wetting transition.

In the theory of elementary particles the choice of the gauge, in QCO, which can predict the confinement of quarks, was investigated. The propagator of the quark field is multiplied by a line integral of the collor magnetic field along the direction which fixes the axial gauge. This modified propagator defines propagation in the presence of hidden sources which, in the first order of perturbation theory, eliminates the ambiguity of the gluon propagator only partially. It is shown that the parameters of the soli ton bag model can be related to the results of lattice gauge theory. A microscopic variational (Generator Coordinate Method) principle for the reaction parameters describing scattering with three composite particles was formula­ted. An approximate solution of the Schroedinger equa­tion for the unbound system of three point charges is found. Thetractability of t he met hod was demonstrated on the reaction %He + 3|He — (3He + 3*He) + (^He + p + p). The decay rates of excited states in heavy hypernuclei were calculated and it was shown that spectroscopy with a particle as a probe is feasible. A theory was de­veloped for the formation and time evolution of coherent rotational staties in molecules with z semiclassical di pole electric effective interaction.

The oxygen transport system from lungs to tissue and intermolecular force*" were studied. The influence of the diffusion of gas molecules into erythrocytes on the oxygenation of a single cell was analysed. The most pro­bable pathway of the oxygenation of haemoglobin was obtained by analyzing experimental data on the bin­ding of oxygen, protons and 2,3-diphosphoglycerate to haemoglobin. The Phenomenological theory of hydration forces in lamellar phosphinpid systems was extended by including the surface contribution to the system free ener­gy. The usual van der Waals theory of the interaction bet­ween the phospholipid bilayers in aqueous medium was extended by invoking the nonlocal response of the aque­ous m.-dium. The contribution of fluctuations to the hydrodynamically coupled bilayers was determined.

A linear, time dependent transport equation for vector wave phenomena was formulated and the restric­tions imposed on the form of such an equation by phy­sical symmetries and conservation laws were determined. Considering a special case, the Fourier transform of the potential of a point source was deterrn;ned. The hypothe sis that obtained modifications of the Coulomb poten­tial describe the classical effect of the weak interaction was explosed.

Using the Fourier transform method a preliminary analysis of the velocity field of seismic waves on the ter­ritory of Slovenia was performed.

Meteorology: A Program for reading and interpreting radar data on magnetic tapec has been written, enabling the data to be used for calculating physical parameters.

DEPARTMENT OF NUCLEAR PHYSICS (F -2 )

In the Nuclear Physics Department basic research is concentrated around two major research programmes:

- Nuclear, atomic and plasma Physics and - Experimental particle physics. In the frame work of those two programmes the main

emphasis is given to: - nuclear and elementary particle physics; most of

the experimental work in these fields is performed in in­ternational centres CERN (Geneva, DESY (Hamburg), KFA (Julich), and University of Uppsala, etc., in colla­boration with several other European laboratories;

- atomic physics agd Mossbauer spectroscopy where most of the experimental work is still performed in our laboratories in Ljubljana;

- interesting applications which are used in environ­mental research and ecology, especially in connection vith nuclear power plar'.s, nuclear medicine and radiation protection.

Besides the above mentioned basic and applied re­search, the Nuclear Physics Department also includes the following fields of applied research work:

- development of measuring and regulating systems (industrial waste water treatment)

- automatisation in industry - development of microprocessor based meteorolo­

gical and ecological stations. In 1986 research in experimental particle physics

was mainly concentrated on the geometrical part of the analysis of np -» TT7TN which has been completed. By means of improved particle identification, the selection of good events can now be performed for all momenta in the chan­nels n*n*n, n'n'n and 7r*7r°p. The study of inclusive delta-resonance production is near completion.

In 1986 a study of coherent X ray emission, induced by channelled protons was finished, studies using the PIXE method in a wider energy range started, a position sensitive X-ray detector was constructed, and a study of the possibilities of two-photon excitation of atoms using synchrotron radiation was initiated.

The first coincidence spectra for pQ p1 , a0 and a^ from the reaction ^O (e,e,x) at q=0.33f-1 were measured at the Mainz microtron. At the Tandem laboratory in Uppsala the asymmetry in the y - yield from 89Y (n,70) in the region of the isovector quadrupole giant resonance has also been measured. A Comparative test of the macro­scopic direct-semidirect model and the microscopic con­tinuum RPA model has been performed on the basis of the dipole amplitudes obtained from the ^ 0 ( ' c , p0) data.

Nuclei hyperfine interactions at various temperatures of BsFe-Sn and ZnCoFe oxides have, been studied by Mossbauer spectroscopy of Fe-57 and Sn-119. The

13

results of hyperfine magnetic fields, electric field gradients and isomer shift paramaters have been correlated with magnetic properties, distribution of cations, electronic structure and the spin glass characteristic.

In photoabsorption processes in the vicinity of the threshold the Raman-Coster—Kronig effeci on a solid tar­get was observed for the first time and the decay scheme of L vacancies in xenon were redetermined. A study of double K-shell pnotoeffect in copper is in progress.

Within the project ..Development and construction of detector systems" work on the development of an appara­tus for positron — emission tomography has continued, and a prototype detector for contaminating surface radio­activity was constructed. The Characteristics of a micro­computer controlled thermoluminescent analyser (con­structed in the Nuclear Physics Department laboratories) and of CaF2<Mn) TL dosemeters have been analysed. Post - Chernobyl external doses with personal TLD—s have been determined. A planar large area Ge(HP) compared favourably with a large Ge(Li) detector in the study of technologically enhanced radioactivity levels of Pb—210, U an Ra in river water and sediments.

In the laboratory for nuclear electronics a number of interesting applications have been developed, especially in connection with automatic meteorological and ecologica! stations.

Ecological laboratory

An Ecological Laboratory with a mobile unit was established during 1980 and 1982 within the framework of the UNDP project. Its prime aims are:

- detection and determination of accidental pollu­tion of the environment with radioactive substances and specific chemical and biological pollutants;

- technical quidance to those authorities and organi­zations responsible for implementation of protective mea­sures, and

- education. The Ecological Laboratory with a mobile unit, multi-

disciplinary in its character, is a cooperative project bet­ween several departments at the J. Stefan Institute, as well as other institutes in Slovenia engaged in environmental measurements und protection. The Emergency Control Centre is at the J. Stefan Institute.

The accident at the Chernobyl nuclear power station on 2 6 t n April 1986 initiated an extensive measurements and radiation monitoring programme covering the envi­ronment and foodstuffs in Slovenia, which has demanded the full participation of the J. Stefan Institute, as well as the Institution for Protective Measures at Work of Slove­nija. On this occasion, efforts to maintain a highly profes­sional monitoring programme in the environment surro unding the Krško Nucloar Power Plant paid off very well.

DEPARTMENT OF THIN FILMS AND SURFACES (F-3 )

A Standard reference material in the form of a Ni-Cr mul'.ilayer has been developed, manufactured and charac­terized together with the NBS, Washington. This standard under NBS No 2135 is now solid asthe first,,surface stan­

dard" for AES depth profiling analysis by the office of Standard Reference Materials, NBS.

Reactive sputter deposition of a spectrum of metals and reactive etching with a wide Kaufman type ion beam were included in a systematic analysis of parameters important for thin film technologies in microelectronics, optics and hard coatings. Highly stable resistive layers of N i - C r - S i and Ta2N were studied and applied as resistive-networks and chi.i resistors on flat glass (CG 70591 and 99,6% ceramics (MRC—Superstrate) substrates. Studies of ITO ( l n - S n - 0 ) coatings and Cr films used as angle and linear drive sensors are in their final stages.

A Hard Coatings Centre has been established as a result of our own !<now!edge on the of TiN hard coatings and a co-operative investment with the SMELT firm in Ljubljana. Our trade mark JOSTiNR is now know in more than 300 manufactures in Yugoslavia and also abroad. New development is going on in hard coatings now.

DEPARTMENT OF SOLIDE STATE PHYSICS (F-5)

The Solid State Physics Department consists of se­veral laboratories: the laboratory for nuclear magnetic resonance, for biophysics, for quantum optics, for die­lectric spectroscopy, NMR tomography, for elec­tron microscopy and surface physics, and three groups for applied research in the field of liquid crystals, ferro­electric materials and NMR.

The main research activities in 1986 were in the fields of:

- ferroelectrics and liquid crystals, - disordered systems, fractal systems and percola­

tion problems, — incommensurate systems, - biopolymers and membranes, — non-linear optics and quantum layers, — molecular electronics, — microstructure of thin films and defers in crystals, - biophysics of membranes with special emphasis

on the molecular binding to membranes and molecular transport through membranes.

DEPARTMENT OF SPECTROSCOPY (K-2)

In the spectroscopy department various types of orga­nic compounds have been studied using mass spectromet­ry. The investigation was based on accurate measurements of the kinetic energy release of collisionally activated ions, Measurements of the isotopic composition of »ome light elements in water systems were used for the interpretation of some hydrogeological problems. In the laboratory for optical spectroscopy, a double Babington nebulizer was constructed to study the mechanisms of interferences in flame atomization of various Ti-solutions. Speciation studies were initiated using a combination of chromoto-graphy and AAS. Studies of the chemical composition of

14

a chromium rich sewage siudge were comenced as part of a project on the use of sludge in agriculture.

In the field of organic synthesis the effect of fluo­rine as a substituted on the stereochemistry of chlorine and bromine addition to olefins and the formation of products in the reaction of hydrocarbons with xenon-difluoride have been studied.

DEPARTMENT OF PHYSICAL CHEMISTRY (K-3 )

The chemical kinetics group investigated the geo­metry and the force-field of the activated complex in the chlorine catalyzed thermal decompositon N2O -* N2 + 1/2 O2 by a combination of model-f i t t ing kinetic iso­tope effect ( 1 5 | \ | 1 4 N 1 6 O + 1 4 N 1 5 N 1 6 O , 1 4 N 1 4 N 1 8 O )

calculations, model calculations of the activation energy of the reaction's slow step, and the pre-exponential fac­tor. Among the planar nonlinear activated complex mo­dels IMNOCI, CINNO, NNO(CI) and NNO + CI tested, only the last one was successful in reproducing all three kinds of experimental data referred to.

Volumetric and transport properties of aqueous so­lutions of some mono—, d i - and tri—saccharides were determined. Thermodynamic functions of activation for viscous f low were interpreted in terms of the theory of rate processes.

Evaluation of experimental data on the adsorption of Co in haematite suspension in an electrolyte showed the dependence of adsorption on ionic strength as the de­cision-making criterion in selection among different mo­dels of the electrical double layer at the surface of the colloidal haematite particles.

The radioanalytical work of the group is concerned with measurements of the radionuclides Sr—89, Sr -90 , C-14 , Po-210, Rn-222, Ra-226 and H -3 in environ­mental samples. The work is part of the radioecological surveillance of the Krško Nuclear Power Plant and Žirov-ski Vrh Uranium Mine. After the Chernobyl accident, the total amount of Sr-90 and Sr-89 deposited with rain on the territory of Slovenia was determined.

In the field of the solidification of radioactive wastes, sorption of Cs on natural zeolites was investigated. Also the transport properties of Cs+ in the systems zeolite-wa­ter and zeolite-concrete were studied. Water used for trans­porting ash from the coal fired in the Šoštanj Power Plant, due to its alkalinity, causes a very damaging environmen­tal impact. To restore the situation, the neutralization of these efluents with gases from coal combustion, which contain up to 14 % of CO2, was studied.

DEPARTMENT OF NUCLEAR CHEMISTRY (K-4 )

The major areas in which the Department of Nuclear Chemistry is engaged comprise the following: develop­ment of analytical (mainly radioanalytical) techniques, particularly neutron actuation analysis; application of such methods to a wide range of problems, particularly

those relating to environmental studies, notably heavy metal uptake, binding and cycling in terrestrial and aqua­tic systems; radioecology involving both natural and man-made radionuclides and dose calculations; and the produc­tion of radioisotopes, particularly 99m Tc for local hos­pitals.

Some particular fields of research might be mentio­ned. Studies of trace elements, both essential and toxic remain a continuing interest. More attention is paid recently to the forms (speciation) and binding of metals (Hg. Cd, Ag, Zn), particularly the induction of metallo-thionein and metallothionein-like proteins. In analytical work, quality control is emphasized and the problems of standardization of reference materials are studied. In this field the Department has contracts with the National Bureau of Standards (NBS), Washington, and the Kemfor-schungsanlage (KFA) Tuelich, wnile as a Reference Labo­ratory it also takes part in UNEP organized studies of the Mediterranean, and in an IAEA co-ordinated Research Programme on human daily dietary intakes.

In radioecology, two major projects involve studies and monitoring around the Krško Nuclear Power Plant, and the uranium mine at Žirovski vrh. Added emphasis to such studies was given by the Chernobyl accident.

DEPARTMENT OF AUTOMATICS, BIOCYBERNETICS AND ROBOTICS (E-1)

Biocybernetics Laboratory

Work on the rehabilitation of human extremities and the urinary tract by electrical stimulation represent the major concerns of the Laboratory. Evaluation of mul­tichannel stimulation was continued in initiation of gait of severely disabled patients, and analysis of neuromuscu­lar control measurements was started. Dual channel ort­hotic stimulator and a new type of IPPO have been fini­shed and tested. A system of biofeedback crutches and miniature load cells fo ' the force sandals, together with software for data processing on a PC" XT have been de­veloped, A tottaly implantable stimulator against scoli­osis and a multichannel urodynamic fluid bridge test in vitro were tested. The results of these researches were published in four international journals , at 16 internatio­nal conferences and the results of innovations were paten­ted in eight cases.

Robotics Laboratory

The main results of current robotics research are concerned with mathematical modelling of robot kine­matics and dynamics, robot control (robust, decentrali­zed, adaptive), robot programming-, robot simulation and CAD. In the applicative programme four projects have been started: a new spot-welding robot, a new arc-wel­ding robot, a new 16/32 bit multiprocessor robot con­troller, the application of two industrial robots for spray-painting and assembling.

The Laboratory was involved in the activities of the Yugoslav Robotics Project, anu the Slovenian Robotics Project as the coordinator. A seminar on industrial robotics was organized by the Laboratory.

15

DEPARTMENT OF COMPUTER ATOMATION AND CONTROL (E-2)

New directions in research and development in the field of automatics, which have been brought forward in the last few years, have also influenced the organisation of our work. So in the year 1986 a new department, namely ..Department for Computer Automation and Control", was founded. The staff of this department deal with two research areas. First, system analysis, mathemati­cal modelling, simulation and optimisation of systems and processes, and second, computer automation and control Within these two main domains different activities .ire considered such as e.g. theoretical research, experimental research, computer—aided design, development of hW and SW and applications.

In the last year in the area of theoretical research identification of multivariate systems and control of nonlinear systems were emphasised. Experimental re­search was mainly oriented to the problems of proper con­trol algorithms for constant speed actuators when mo­dern control methods are implemented. In the field of computer—aided design of control systems the emphasis was given to the completion of the CAD package ANA and to the realisation of case studies. Finally, a part of our work was also devotee to the development of HW and SW for a microcomputer flexible controller.

A relatively large part of work was oriented to diffe­rent applications. Main efforts were devoted to the project ..Computer Automation of Pulp Cooking" for our largest pulp and paper mill TCP „Duro Salaj", Krško.

DEPARTMENT OF COMPUTER SCIENCE AND INFOR­MATICS (E-4)

Research in the field of computer science and informatics is focused on three areas: computer systems and technolo­gies, information systems and artificial intelligence, and digital communications and computer networks.

Computer systems research was concent rad ed on architectures for parallel processing of conventional mul­tiprocessor configurations, as well on advanced models of computation based on data flow and data reduction arhitectures. Formal techniques for the description of the execution of program graphs and heuristic algoritms for optimization of material resources in data flow machines were developed. An experimental Q-bus based multipro­cessor configuration was built. A CCD camera wi th frame-grabber for robotics research was developed. Applied re­search and development work resulted in a new applica­t ion of the ARCIS multi-microprocessor system for con­trol and communication in hotels.

Research in the field of computer science and in­formatics is concentrated in three areas: computer sys­tems and technologies, artificial intelligence and informa­tion systems, digital communications and networks.

Research in the Laboratory for artificial intelligence is focused on methods for machine learning and automa­tic generation of new knowledge, qualitative modelling, languages and tbols for artificial intelligence, the metho­dology and technology of expert systems, the use of arti-

16

ficial intelligence in the field of decision support systems and the use of Al in the field of CAD/CAT/CAPP. Seve­ral projects resulted in prototypes and commercial appli­cations: for example, the expert system KARDIO for electrocardiographics diagnosis based on qualitative mode­lling; ASSISTANT 86 for automatic learning; a new ver­sion of US Prolog interpreter; the decision support sys­tem DECNIAK. the library of Prolog routines PROLIB. and the expert system shell EXPRO.

The artificial intelligence laboratory is a member of the European (EEC) project in artificial intelligence, COST-13. a member of ISSEK (International School for the Synthesis of Expert Knowledge) and has official aca­demic links with the Turing Institute, Glasgow, and Queen Mary College, London. Among several international pub­lications, a book by I. Bratko entitled ..Prolog Program­ming for Artificial Intelligence" (Addison-Wesley) may be singled out.

Natural language and speech research focused on se­mantic modelling of written languages and on functional specification of a programming system for Slovene speech synthesis. An experimental environment for man-machine communication in the Slovene language was developed. Applications in information systems design included a new implementation of a time-and attendance registration system.

Research in computer graphics and computer-aided design and testing focused on hardware-implementable algorithms for representation of synthetic images on our gray-scale graphics processor, on extension of our ECCE electronic design system to hybrid technology, and on methods for automation of testing based on signature ana­lysis. Several patents were applied for. A line testing unit for a telephone exchange was developed. Our Graf—100 graphics processor was complemented by Pascal and Fortran graphics libraries and the know-how was trans­ferred to our electronics industry. The family of our PMP-11 computer system modules was extended by a multichannel serial and parallel interface, integral modem, and by an A / D converter with appropriate software sup­port.

Our prototyping and service unit engineered the hardware and software designs from our research iabora tories and built and installed, in co-operation with the users, several dozen prototypes of our application sys­tems: time-and-attendance registration systems. Micro vax-2 application systems, PMP-11 computer systems together with our Graf-100 graphics terminals and PMT-100 alphanumeric terminals. The electronic CAD service of this laboratory designed several hundred printed-cir-cuits for both in-house research and development needs, as well as for our electronics industry.

DEPARTMENT OF GENERAL ELECTRONICS (E-5)

In 1986 the staff of the'Department of General Electronics were mainly engaged in the development and production of electronic equipment in the fields of me­teorology, ecology, radiation protection, protection at work, power supply techniques, etc.. Among their pro­ducts we can mention the EMP21 electronic meteorolo-

(jical station, whicn costs about £25.000. professional protect ve devices, which costs around 22.500. down to the simplest radiation detectors costing around 8250 each. Their main commercial partners are the Hydrome-teorological Board, firms with pollution problems, rese­arch organizations, health institutions, the transport equipment industry, the electrical generating board, etc.

DEPARTMENT OF ENERGY AND PROCESS CON­TROL (R-2)

The activity of the Energy and Process Control De­partment is interdisciplinary. The main approach is the use of theoretical knowledge in the fields of applied ther­modynamics, power and control engine*, -.g and compu­ting to the development of computerised controls of in­dustrial energy equipment and systems. Also, decision to­ols for industrial energy system investment and operati­on are developed (energy audit measurements and analysis net hods). The R &D results are directly applied in the in­dustrial environment, by energy audits, measurement and analysis and realisation of computer based power demand controllers and complex energy monitoring and control systems configured as a microcomputer network.

DEPARTMENT OF APPLIED MATHEMATICS (OUM)

The group is studying numerical and statistical met­hods for solving scientific problems by means of compu­ters. They are engaged in preparing software for compu­ters and also provide teaching and training for those who need computer experience at the Institute or elsewhere in the country. Special efforts are devoted to assisting in the use of computers in various branches of statistics, eco­nomics, applied sciences, etc. A large numer of students from various University departments participate in the programe of the group.

SERVICE OF RADIATION PROTECTION (SVPIS)

The Radiation Protection Service was engaged in per­sonal, area, and environmental monitoring of the Reac­tor Centre in Podgorica. Dose limits for professional wor­kers were not exceeded in any single case. Environmental monitoring showed that the influence of the activities at the Reactor Centre is negligible.

M

OPIS RAZISKOVALNEGA DELA INSTITUTA V LETU 1986

ODSEK ZA TEORIJSKO FIZIKO

Raziskovalci: 16 sodelavcev s fakultetno izobrazbo, od katerih 8 redno, 1 dodatno sodeluje P" pedagoškem delu univerze.

Udeležba na znanstvenih zborovanjih v letu 1986: 16 mednarodnih (8 referatov),

1 domače (1 referat).

V letu 1986 je delo na Odseku za teorijsko fiziko po­tekalo na naslednjih področjih:

— v skupini za teorijo trdne snovi so sodelavci anali­zirali pojave pri prehodu nabitih delcev skozi snov ter faz­ne spremembe v feroelektrikih in feromagnetih, v sistemih z inkomenzurabilno strukturo ter v feroelektričnih teko­čih kristalih v spinskih steklih in drugih nehomogenih sistemih, ter pri plinih adsorbiranih na površini kovin.

— v skupini za teorijo jedra in osnovnih delcev so študirali izbiro umeritve v kvantni kromodinamiki, formu­lirali so variacijski princip za sipanje s tremi delci v konč­nem stanju, analizirali možnosti za spektroskopijo vezanih stanj v težkih hiperjedrih, ter obravnavali koherentna rota­cijska stanja v molekulah.

— biofiziki so obravnavali lastnosti sistema za prenos kisika med pljuči in tkivi ter medmolekulske interakcije v membranskih sistemih.

Ocenili so velikost koherentnega sevanja rentgenskih žarkov, ki ga povzročajo protoni pri prehodu skozi kri­stale aluminija, germanija in volframa.

Z metodo renormalizacijske grupe so pokazali, da prostorska anizotropija sklopi t ve med spini v enoosnih magnetih povzroči spremembo tipa faznega prehoda, t j., prehod, ki je bil zveznega tipa (druge vrste), zaradi anizo tropije postane nezvezen (prve vrste).

Pojav korelirane perkolacije so opisali s q-kompo nentnim Pottsovim modelom s koreliranimi slučajnimi interakcijami dolgega dosega v limiti q -» 1. Z metodo renormalizacijske grupe so določili enačbo stanja ter iz­računali razmerje kritičnih am pi it ud, ki določajo ver­jetnost za tvorbo neskončnega perkolacijskega sklopa.

Pri mešanih feroelektrikih tipa RDP-ADP so razisko­vali vpliv slučajnih električnih polj na nastanek steklaste faze. Ugotovili so, d i Gaussova slučajna polja privedejo do razmazanja prehoda. Posebej so obravnavali prehod pri absolutni ničli temperature, kjer transverzalno polje, ki opisuje preskakovanje protonov v vodikovih vezeh, pre­vzame vlogo kontrolnega parametra, čigar sprememba sproži nastanek steklaste faze.

Obravnavali so enodimenzionalni model za sisteme z inkomenzurabilno modulirano strukturo, ki se da opisati s skalarnim ureditvenim parametrom. Pokazali so, da iz­bira posebne oblike efektivnega potenciala z neskončnimi stenami omogoča analitični izračun energije in periode modulacije v modulirani fazi. Za inkomenzurabilne siste­me, ki jih opisujemo z modelom Frenkel—Kbntorowa, so raziskovali vdor ravnovesne konfiguracije v metastabilno

18

V letu 1986 izvršena dela: 20 znanstvenih publikacij, 12 objavljenih referatov,

3 strokovne publikacije. 1 institutski dokument,

13 neobjavljenih referatov, 1 ostalo neobjavljeno delo. 1 magistersko delo. 3 doktorska de.a.

konfiguracijo. Z uporabo pospešene relaksacijske metode so izračunali kritično obnašanje vdorne globine v okolici nepripete strukture.

Preučili so najnovejše ekpserimentalne podatke za feroelektrične kristale tipa KH2PO4 in med seboj primer­jali razne teoretske popise teh sistemov. Pokazali so, da predstavlja Slaterjev model, ki za enoto vzame skupino PO4 s šestnajstimi možnimi stanji protonov okrog nje, rigorozno sliko sistema. Za posamezne fizikalne lastnosti sistema pa je primeren tudi popis z Isingovim modelom v prečnem polju, pri čemer je treba pazljivo tolmačiti po­men parametrov sistema, ki sledijo iz analize meritev.

Analizirali so lastnosti pred kratkim uvedenega feno­menološkega modela za feroelektrične tekoče kristale. Model predpostavlja, da obstaja poleg linearne sklopi t ve med nagibom molekul glede na smektične ravnine in spon­tano polarizacijo tudi kvadratična sklopitev, ki je zaradi svojega nekiralnega značaja velika. To privede do neline­arne zveze med spontano polarizacijo in nagibom ter do sigmoidne temperaturne odvisnosti polarizacije. Poleg tega model pojasni anomalno temperaturno odvisnost periode helikodalne strukture v smektični Cx fazi in napove mak­simum dielektrične konstante pod temperaturo faznega prehoda iz smektične A v smektično C* fazo. Ti efekti so bili tudi eksperimentalno opaženi. Analiza dielektrične disperzije pokaže, da se da dielektrični odziv razcepiti na amplitudne in fazne fluktuacije ureditvenega parametra ter da je pod temperaturo prehoda prispevek faznih fluk-tuacij dosti večji kot so napovedovali dosedanji modeli, ki niso bili skladni z eksperimentalnimi podatki.

Obravnavali so mrežni model plina na centrirani pra­vokotni mreži. Za vrednosti interakcijskih parametrov, ki so važne pri eksperimentih (n.pr. kemosorpcija vodika na Fe (110)), se sistem uredi v metamagnetno fazo (2x1) ali pa v (3x1) fazo. S preslikavo modela na ekvivalentni mo­del z interakcijami zgolj med najbližjimi sosedi so razisko­vali prehod med obema fazama ter omočitvena prehoda znotraj (3x1) faze pri nizkih temperaturah v približku neinteragirajočih fermionov.

Iz posplošenega operatorja trkov v linearizirani Boltz-mannovi enačbi so izpeljali točen izraz za koeficient striž-ne viskoznosti realnih plinov v klasični limiti ter podali pravila za izračun členov v virialnem razvoju operatorja.

V teoriji osnovnih delcev so študirali izbiro umeritve v kvantni kromodinamiki s ciljem, da omogočijo napoved konfinacije. Propagator kvarkovskega polja je pomnožen s krivufjnim integralom barvnega magnetnega polja vzdolž

smeri, s katero je fiksirana aksialna umeritev. Ta modifi­cirani propagator ima spekter, drugačen od spektra za masno renormaliziran delec zaradi vpeljave dodatnih izvorov gluonskega polja, ki se vidijo v drugih umerit van. Ugotovitve: v prvem redu teorije motenj tok skritih iz­vorov ne vpliva na singularnosti gluonskega propagatorja. Izvori, ki modificirajo kvarkovski propagator, so točkasti, kar le delno odpravi nedoločenost singularnosti gluon­skega propagatorja. Potrebno je modificirati kanonično kvantizacijo, ker se spremeni vez, ki definira modificiran Gaussov izrek.

V problemu konfinacije kvarkov so raziskali para­metre soiitonskega modela vreče, ki se lahko primerjajo z rezultati umerit vene teorije rta mreži: temperatura pre­hoda Tc , konstanta vzmeti E/1 in masa „gluebaH"-a rriQg. Študirali so tudi model za pionsko polje okrog statičnega izvora.

V teoriji jedrskih reakcij so formulirali variacijski princip za določanje sipalnih amplitud reakcij med sestav­ljenimi fragmenti v primeru, ko je vhodni kanal dvofrag-mentni in izhodni kanal vsebuje tri ..-bite fragmente. Trigručasti del baze valovnih funkcij je konstruiran v hipersferični reprezentaciji, ustrezne kanalske sipalne am­plitude pa so v relevantnem asimptotskem področju izra­žene s pomočjo asimptotske vrste v 1/E, kjer je E rela­tivna kinetična energija. Dobili so rešitev Schroedingerjeve enačbe za sistem treh točkastih nabojev, ki zadošča rob­nim pogojem za tri delce v izhodnem kanalu. Rešitev je zapisana v hipersferični bazi, v kateri radialne funkcije zadoščajo neskončnemu sistemu sklopljenih diferencialnih enačb. Rešitev je podana v obliki asimptotske vrste. Iz­vedljivost računov s predloženo teorijo so pokazali z izra­čunom parametrov reakcije ^He + ^He -» (^He + ^He) s-(4He + p + p ) .

Študirali so možnost spektroskopije vezanih stanj v težkih hiperjedrih s pomočjo razpada vzbujenih stanj. Ugotovili so, da je takšna spektroskopija izvedljiva, ker je širina vzbujenih stanj pod pragom manjša od razmika različnih lupin.

Študirali so koherentna rotacijska stanja v moleku­lah, izpeljali so teorijo za opis formiranja časovnega raz­voja Hamiltoniana, ki vsebuje semiklasično dipolno elek­trično efektivno interakcijo. Naredili so tudi teorijo vzbu­janja sistemov pri temperaturi T, ko sistem ni v čistem stanju, ter teorijo merjenja spremembe polarizacije svet­lobe.

V okviru teorijske biofizike so študirali (i) lastnosti sistema za prenos kisika in ogljikovega dioksida med plju­či in tkivi ter (ii) medmolekulske interakcije v membran­skih sistemih. Pri prvi problematiki so na ravni eritrocita za značilne pogoje mikrospektrofotometrične analize oksigenacije posamezne celice proučevali lastnosti siste­ma, ki odločilno vplivajo na difuzijo plinskih molekul v eritrocit in na njihovo vezavo na hemoglobin. Iz primer­jave eksperimentalnih podatkov in napovedi matematič­nega modela tega reakcijsko-difuzijskega sistema so us­peli potrditi dominanten vpliv difuzije plinskih molekul

v zunajceličnem prostoru na časovni potek oskigenacije celice. Nadilje so za mikroskopsko shemo oksigenacije hemoglobina, ki upošteva različnost a in p* podenot v molekuli hemoglobina, iz analize eksperimentalnih podat­kov o vezavi kisika, protonov in 2,3—difosfoglicerata na hemoglobin nakazali prednostno pot oksigenacije hemo­globina.

Pri problematiki medmolekulskih interakcij v mem­branskih sistemih so običajno fenomenološko teorijo hidracijskih sil v lamelarnih fosfolipidnih sistemih, ki upo­števa le odvisnost vlumskega dela proste energije vode od ureditvenega parametra, razširili z vključitvijo površin­skega deleža proste energije. Nadalje so posplošili običaj­no makroskopsko teorijo van der Waalsovih sil med fos-folipidnimi dvosloji v vodi na primer nelokalnega dielek-tričnega odziva vodnega medija. Določili so tudi prispe­vek fluktuacij med hidrodinamsko sklopljenimi dvosloji k interakcijam med njimi.

Obravnavali so linearno transportno enačbo za valov­ne pojave. Izhajali so iz modela trodimenzionalnega pro­stora, napolnjenega z izotropnimi snopi idealiziranih strun, linearno sklopljenih v vsaki točki prostora. Dolo­čili so omejitve za obliko transportne enačbe, ki izhajajo iz zahtev o izotropnosti prostora, obrata časa, ohranitve energije pri periodičnih pojavih in iz zahteve, da veljajo posplošit ve tretjega Newtonovega zakona.

Obravnavali so posebno anizotropno sklopitev idea­liziranih strun. Izračunali so Fourierove komponente potenciala točkastega izvora. Predpostavka, da nizko-energijski popravek Coulombovega potenciala opisuje klasične efekte šibke sile, posredovane z enim nevtralnim bozonom, napove maso tega bozona pri 107 GeV/c*. Analogna dvobozonska predpostavka napove masi ustrez­nih delcev med nič in 107 GeV/c^ (neskončnostjo), odvisno od anizotropije sklopitve. Model napoveduje frekvenčno odvisno hitrost svetlobe, vendar so odstopa­nja od konstantne vrednosti za dovolj velike sklopitve za­nemarljiva.

V okviru raziskovalne naloge ..Uvajanje računalni­ških metod v seizmologiji" so pričeli s pomočjo metode Fourierove transformacije raziskovati krajevno odvis­nost hitrosti potresnih valov na slovenskem ozemlju. Preliminarna analiza je pokazala, da je hitrostno polje slovenskega ozemlja zelo razčlenjeno, pri čemer se giblje­jo hitrosti longitudinalnih valov med 5.8 in 6.6 km/s, medtem ko so hitrosti transverzalnih valov okrog 3.4 km/s. Poznavanje hitrosti potresnih valov predstavlja osnovo za izračun potresnih žarišč.

V okviru dela iz meteorologije so se ukvarjali z inter­pretacijo neobdelanih radarskih podatkov na magnetnih trakovih. Napisali so paket programov za selektivno branje trakov, s katerim je mogoče ekstrahirati podatke na primer v horizontalnih ravninah ali v kakem drugem vrst­nem redu. Predlagali so načine za občutno skrajšanje za­pisi na trakovih. Napisali so tudi paket programov, ki izračunajo interpolant za radarske podatke v horizontalni ravnini, kar olajša račune fizikalnih količin.

19

OOSEK ZA FIZIKO JEDRA

Raziskovaiu: 37 sodelavcev s fakultetno izobrazbo, od katerih jih 14 redno. 5 pa dodatno sodeluje pri pedagoškem delu univerze.

Udeležba na znanstvenih zborov?.-lih v letu 1966 25 mednarodnih 112 referatov). 2 domači (2 referata).

V letu 1966. s katerim se začenja novo srednjeročno plansko obdobje, je dejavnost Odseka za fiziko jedra na področju osnovnih, temeljnih raziskav potekala pretežno v okviru dveh raziskovalnih programov: - Fizike jedra, atoma, plazme in reaktorske fizike ter - Subnukleonske fizike. Programa pokrivata naslednja raziskovalna področja: - fiziko jedra in osnovnih delcev, ki jih odsek izvaja ve­

činoma v sodelovanju z mednarodnimi raziskovalnimi središči;

- fiziko atoma in Mossbauerjevo spetkrometrijo, k i ju odsek še vedno opravlja s pomočjo lastne raziksovalne opreme;

- uporabo jedrskih merilnih metod v radioekologiji, nuklearni medicini, zaščiti pred ionizirajočim seva­njem i td., kar že predstavlja neposredno uporabo pri­dobljenega znanja. Poleg omenjenih temeljnih in aplikativnih raziskav pa

odsek deluje še na naslednjih razvojno aplikativnih pod­ročjih: - na razvoju in izdelavi merilnih in regulacijskih siste­

mov; - avtomatizaciji industrijskih procesov; - na razvoju in izdelavi meteorološke hidrološke meril­

ne opreme; - kontroli in varovanju okolja.

Čeprav so se sredstva namenjena osnovnim raziska­vam z novim srednjeročnim planskim obdobjem močno povečala v primerjavi z letom 1985, pa bo pri načrtovanih raziskavah lahko prišlo do resnih zastojev, če bodo tudi v

Na odseku razviti mikroračunalniško krmiljeni termolu-miniscentni analizator US MR-200 služi tako za rutinsko „č i tanje" doz ionizirajočega sevanja (kijih registrirajo T L dozimetrske tablete) kot za raziskavo TL materialov. Naprava ima vrsto odličnih tehničnih lastnosti, za njen razvoj pa so avtorji dobili v I. 1987 nagrado Sklada Borisa Kidriča za inovacije.

V letu '936 uvh«na dela 26 znanstven-"-. :njb!ik*ci|. 12 -»•».•••..-i«n~ - rferatov.

2 i.\'-.} «-*- <>f;olikaci|i. 2£ '---t*rwr-4kiri uokumentov, 71 »Jub(*/(|«fiih referatov

't ••calo rteoiqavlieno delo. 1 ">:«ST-rtfci del i . 4 "^•jtcfska dela.

bodoče ta področja praktično izključena iz programa na bav raziskovalne opreme.

V letu *986 so sodelavci odseka na pc iročju subnuk-leonsk; fizike končali geometrijski del aralize meritev jr~ p -» JTSIM in JT+ p -• irir N blizu praga. Izpcpni.iili so metodo za identifikacijo nabitih delcev s pomočjo časa preleta in gostote ionizacije v scintilacijskih števcih. To je omogočilo, da so iz oza-Jja izluščili dogodke v kanalih jr+JT+n, JT~JT—n in ir+jr°p pri gibalnih količinah vpadnih pionov med 300 in 460 MeV/c. Sistematsko so obdelali kotno ločljivost, ločljivost mesta interakcije in ločljivost v gibalni količini ter ocenili ločljivosti v manjkajoči in nekaterih invariantnih masah.

Postavitev eksperimenta za meritev dvoelektronskega fotoefekta v lupini K 29Cu.

Meritve interakcij e+e~~ na spektrometru ARGUS pri DESY v Hamburgu so potekale v območju T(1s) in T(4s), Nadaljevala se je analiza produkcije resonanc A. Zlasti veliko dela je bilo vloženega v oceno kombinato-ričnega ozadja, pri čemer so bili uporabljeni tako realni kot simulirani dogodki. Začela se je analiza procesa yy -» n+n*rnr". kjer se je pokazalo nekaj strukture v spektrih štirih pionov.

Na področju jedrske fizike so sodelavci nadaljevali s študijem jedra v območju ekscitacijskih energij vele­resonance - preko jedrskih reakcij, ki jih povzroča elektromagnetna interakcija. Tako so v sodelovanju z Inštitutom za jedrsko fiziko Univerze v Mainzu izmerili prve koincidenčne spektre za kanale p 0 , P3, a 0 in o^ reakcije 16()(e,e'x). V Uppsali pa so s sodelavci tam­kajšnjega Tandemskega laboratorija z merjenji presekov za reakcijo 89Y(n/y0) potrdili pojav izovektorske kvadru-polne veleresonance v jedru Y. Na teorijskem področju so nadalje preizkušali teoretska ozadja, ki jih bodo nepo­sredno ali posredno potrebovali v analizah eksperimen-

20

talnih rezultatov koincidenčnih elektronuklearnih reak­cij. Tako so primer;1 -iO testirali makroskopsk' direktno -semidirektni model in mikroskopski model kontinuum-ske aproksimacije naključnih faz.

V skupini pri Van de Graaffovem pospeševalniku so sodelavci odseka nadaljevali raziskave iz atomske fizike. Zaključen je bil večletni študij koherentnih efektov pri vzbujanju atomov s protoni. Pri nas razvit atomski model 50 uporabili za študij energijskih spektrov dvoelektronskih atomov. Izpopolnjevali so metodo za določanje koncen­tracij elementov v debelih tarčah. Konstruirali so novejšo

[XCIMTIOn MCKT IfHVl I t 2* 11 g K M

_ 1 1 i 1 U 1 I ^_ 1« IS 10 ?5 30

NCUTRON (NCROT iricVI

Koeficienta kotne porazdelitve žarkov gama iz reakcije 89Y(n,y) 90Y, ki jasno kažeta močno interferenco ampli-tud z nasprotnimi pr.rnostmi. Rezultat meritve povežemo z lastnostmi izovek orske kvadfupolne resonance v itriju.

verzijo pozicijskega števca za rentgenske žarke ter pričeli s študijem možnosti dvofotomkega vzbujanja atomov s sinhrotronskim sevanjem. V tem lotu je bila končana tudi raziskava sipanja rentgenske svetlobe na uranu v bližini pragov za fotoabsorpcijo v podlupmah L2 in L3. To je prva meritev Raman—Coster- Kroniuovega pojava v trdi tarči. Zahtevna analiza spektrov sekundarne svetlobe iz uranove tarče je pokazala, da pride v teku pojava do pre­hoda med dvema virtualnima stanjema, kar je v fiziki notranjih atomskih lupin še novost. Nova metoda za mer jenje fluerescenčnih pridelkov je bila uporabljena za določitev razpadne sheme vrzeli v lupinah L. K metodi je razvit nov algoritem za sočasno variacijsko obdelavo serije spektrov.

Podobno kot v atomski fiziki po svetu se tudi težišče naih raziskav seli h kolektivnim pojavom v atomu in procesom višjega reda. Skupina je izvedla preliminarne

METEO DATA CBXXVEMICA, 24 .JUNE L 6 : 3 5

» i n ^ E M = E P S T U B E ' i £ - a 5EO T E n P E P O T . j B E i 4 ; p p E C i P r " a T i : f . •-•• R E L f l T I - . ' E H j r - r : I T

5 0 L A P p a : i H - : o - . R I P P P E 5 ? . = E -iE t-iINC C I P E I T i ; - . " INC- 5PEEC--.£-.i i. i ' - ' I t tC iPEEC - 2 C i i 'r,: =

I n s t i t . JOŽEF STEFAN

-_-_-_ H • -•

c,-* =čc

— — — T

L Ju l> I« j *v ta

Ekran biometeoroloike avtomatske postaje namenjene zlasti zdraviliškemu turizmu kot tudi za turistične objekte višjih kategorij.

meritve dvojne fotoabsorpcije v lupini K na atomu bakra v kristalu modre galice. Pojav je v trdnih snoveh zaradi doslej še nepojasnjenega mehanizma otežen, meritev na modri galici pa kaže na izredno visok presek. Jasnejšo sliko si sodelavci obetajo od meritev fotoprodukcije kot tudi razpada dvojne vrzeli.

Na področju Mossbauerjeve spektroskopije je bilo delo usmerjeno na reševanje fizikalno-kemijskih pojavov v snoveh, ki so zanimive bodisi s stališča osnovnih raziskav ali oporabe. Tako je treba omeniti, da je bila pri raziska­vah Mossbauerjevih spektrov 57 Fe v visokofrekvenčnih feritih selektivno registrirana dinamika valenčnih elektro­nov (electron hopping) v časovni skladi 10~? sek na ionskih parih re3 + č Fe*+. Nadvse zanimiv pojav so so­delavci poskušali interpretirati z mikroskopskimi last­nostmi snovi na atomskem nivoju. V sodelovanju z Uni­verzo Hamilton-Ontario so prispevali k osvetlitvi na­rave močnih notranjih magnetnih polj. Na osnovi Moss­bauerjevih spektrov so opozorili tudi na obstoj mag­netnih skupkov, ki bodisi fluktuirajo a'i tvorijo strukturo spinskega stekla.

Meritve s protonsko vzbujeno rentgensko f luorescenco (PIXE) že predstavljajo del razvojne in aplikativne dejav nosti na odseku. V okviru problematike varstva delovnega

Modularni merilni sistem MEGO-E s proporcionalnim regulatorjem se uporablja za nadzor pH, Rx, prevodnosti in temperature tekočin v industrijskih procesih.

21

Meritev vsebnosti F-BI v ščitnici v času černobilskih do­godkov.

okolja so bile opravljene analize vsebnosti pri različnih de­lovnih procesih. Še posebej so take analize potrebne, če imamo opravka s toksičnimi kemijskimi elementi. Meritve za tovarno akumulatorjev „Vesna" v Mariboru so tako pomagale pri določitvah nivojev svinca, ki se nahaja v zraku, vezan na aerosolih. S pomočjo vpadnika (impak-torja) pa je bilo mogoče celo ugotoviti odvisnost koncen­tracij Pb od velikosti aerosolov.

Delo na razvoju aparature za pozitronsko tomografi­jo se je nadaljevalo t jd i v tem letu. Poudarek je bil na štu­diju čitalnega sistema na zakasnilno linijo. Izdelan je bil računalniški program za simulacijo signalov šuma in dru­gih parametrov zakasnilne linije po metodi Monte Carlo. Sodelavci so proučevali tudi vpliv šuma, dinamičnega raz­pona signala ter nastavitvenih parametrov elektronike na prostorsko ločljivost čitalnega sistema. Izkazalo se je, da je ta ločljivost primerljiva s prispevkom detektorja k ce­lotni ločljivosti.

Izdelan je bil prototipni detektor površinske kontami­nacije s sevalci delcev alfa in/ali beta. Preizkusili so delo­vanje detektorja in ugotovili, da ima podobne karakteristi­ke kot uvoženi instrument firme Berthold.

V letu 1986 se je nadaljevalo tudi delo pri izpopol­njevanju termoluminescenčnega dozimetričnega sistema za določanje osebnih doz ter doz v okolju in pri uvajanju metod visokofočljivostne spektrometri/e gama nizkih energij v radioekeologijo. Dosežki razvoja na obeh področ­jih so se praktično potrdili kot učinkoviti in upravičeni v

preizkušnji, ki jo je ustvarilo černobilsko onesnaženje okolja.

Za spremljanje reakcij v fermenlacijskem reaktorju so v laboratoriju merilne tehnike izdelali merilnik parcialnega tlaka kisika, sodelavci laboratorija za jedrsko elektroniko pa so študirali nove možnosti detekcije gibanja zraka ter merjenja trajanja sončnega obsevanja. V prvem primeru so raziskovali lastnosti vročega valja kot detektorja za do­ločanje gibanja zraka in pri tem iskali in preizkušali različ­ne ustrezne materiale. Pri študiju novih možnosti merjenja trajanja sončnega obsevanja pa so vpeljali nov princip

«•4 "•l».YlnC E#s7.ZS M(V lT.IJ.» «•»

i 3

M \)

i — M

r I-1 -J Ji»

Mt- l, . l»»IH» f ^

iw m IM 4M

Prenosna funkcija NaJ(TI) detektorja za žarke gama v laboratoriju tandemskega pospeievalnika v Uppsali na Švedskem pri energijah Ey*22,6 MeV in 182 Me V iz re­akcije l,B(p,y)f2C. Detektor s prikazano ločljivostjo je eden najboljših na svetu.

diferencialnega cilindričnega detektorja, ki ima 10-krat nižji prag detekcije kot do sedaj priznani detektorji ni i svetovni meteorološki organizaciji (VVMO) V letu 1986 so razvili tudi nov sistem detekcije radioaktivnosti za kon­tinuiran nadzor sevanja žarkov gama in takojšnja alarmi­ranje, ki bo vgrajen v naše avtomatske ekološke postaje. S področja aplikativne dejavnosti velja omeniti t jdi nov tip mikroračunalniške merilne postaje, ki že deluje v THALA-SOTHERAPII v Crikvenici. Postaja z merjenjem več me­teoroloških parametrov sproti računa zanimive biomete-orološke parametre kot so indeks ohlajanja, indeks počut­ja itd., ki so še posebej zanimivi za sodobni turizem in zdraviliški turizem.

EKOLOŠKI LABORATORIJ 2 MOBILNO ENOTO

Ekološki laboratorij z mobilno enoto (ELME) je bil ustanovljen v letih 1980-1982 kot projekt Razvojnega programa Združenih narodov (UNDP projekt). Po zasnovi in opremi je namenjen: - hitremu odkrivanju nevarnih snovi (radioaktivne, ke­

mijske in biološke), - strokovnemu svetovanju pri odpravljanju posledic

nezgodnega onesnaženja okolja ter - izobraževanju.

Funkcionalno je sestavljen iz mobilne enote (inter­vencijske ekipe), ki lahko posreduje v vsakem trenutku in iz stacionarnih laboratorijev, ki s svojim visokim strokov­nim ozadjem ter najboljšo opremo, ki jo premore SR Slovenija, omogočajo temeljito analizo „dogodka".

22

V organizacijski shemi ELME sodelujejo: - Elektroinstrtut Milan Vidmar. - Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo. VTO Kemija. - Geološki zavod Ljubljana, - Institut .Jožef Stefan**. - Klinični center - Ontološki institut. - Kemijski institut Jtaris Kidrič". - Zavod za ribištvo SR Slovenije. - Oddelek a kriminalistično tehniko uprave za zati­

ranje kriminalitete RSNZ SRS. - Zavod SRS za varstvo pri ddu. - Zavod za zdravstveno varstvo Marmor. - Zavod SRS za zdravstveno varstvo.

Še posebej znotraj Instituta .Jožef Stefan" pa: - Odsek za fiziko jedra. - Odsek za kemijo f luora. - Odsek za fizikalno kemijo. - Odsek za jedrsko kemijo, - Odsek za biologijo. - Odsek za obratovanje reaktorja, - Služba za zaščito pred ionizirajočimi sevanji. - Skupina za oceno posegov v okolje.

Sedež ELME je na Institutu .Jožef Stefan". V prvi fazi je projekt predvideval le pokrivanje radio­

aktivnega onesnaženja (primarna naloga zaradi naic mikle-arke), v drugi pa tudi kemijsko in biološko onesnaženj« okolja. V resnici sta bili obe fazi uresničeni istočasno (nezgodna kemijska onesnaženia okolja so mnogo bolj pogosta). Po sedanji shemi delovanja so stalno dežurne le ekipe za posredovanje v primeru kemijskega onesnaženja.

Glavno breme stroškov delovanja nosijo Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo. Institut .Jožef Stefan" in Republiški sekretariat za ljudsko obrambo.

Leto 1986 se po številu in vrsti nenadnih kemijskih onesnaženj okolja ni razlikovalo od prejšnjih let (40 do 50 posredovanj na leto), se pa to leto razlikuje od vseh ostalih zaradi jedrske nesreče v Černobilu.

Nesreča v jedrski elektrarni „Ljenin" v Černobilu, Ukrajina, SSSR, ki se je po uradnih sovjetskih podatkih zgodila 26. aprila 1986 ob 1,23 uri, je v SR Sloveniji sprožila obsežen program meritev radioaktivnega onesna­ženja okolja ter prehrambene verige. Tovrstne meritve v SR Sloveniji izvajata Institut .Jožef Stefan" ter Zavod SR Slovenije za varstvo pri delu, ki sta v nezgodnih primerih

ODSEK ZA TANKE PLASTI IN POVRŠINE

Raziskovalci: 3 sodelavci i fakultetno izobrazbo Udeležbe na znanstvenih zborovanjih v letu 1986: 2 mednarodni (5 referatov), 5 domačih 17 referatov).

Sodelavci Odseka za tanke plasti in povrfine so v letu 1986 nadaljevali raziskave na naslednjih treh področjih:

- raziskave interakcij ionov t površinami in večplast­nimi strukturami,

- razvoj in karakterizacija novih standardov za ana­lizo površine,

povezana v shemo Ekološkega laboratorija z mobilno enoto.

Na Institutu so v okviru svojih laboratorijev pri merit­vah in analizah sodelovali strokovnjaki Odseka za fiziko jedra. Odseka za fizikalno kemijo. Odseka za jedrsko ke­mijo. Odseka za reaktorsko fiziko in Služba za zaščito pred ionizirajočimi sevanji.

V času po nesreči so: a) merili hitrost doze in površinsko kontaminacijo. b) opravljali osebno dozmetrijo s TL dozimetri. c) merili onesnaženost z radioaktivnimi izotopi v na­

slednji vrsti vzorcev: — zraku. — padavinah (deževnica, used). — kapnicah, vodovodih. — zcmfii. — prehrambenih izdcskih:

- mleku in mlečnih izdcikih. - zelenjavi in sadju, -mesu. - drugih prehrambenih izrMkih.

d) kontrolirali kontaminiranost zelenjave na ljubljan­skem živilskem trgu,

e) usposobili dodatno merilno postajo za oceno one­snaženosti relenjave (zlasti solate) z 1-131.

f) uvedli meritve 1-131 v ščitnici (in vivo ter in vitro) in v urinu. Pri teh meritvah so uporabljali:

- visokoločljivostno spektrometrijo gama, - spektrometrijo z Nal (TI ) rpektrometrom. - spektrometrijo alfa, - TL dozimetrijo ter - druge metode (hitrost doze, površinska kontaminacija).

Podrobni rezultati meritev so navedeni v posebnih po­ročilih Instituta in Zavoda.

ELME je delovala tako kot je, prav zaradi urjenja in stalne pripravljenosti na morebitno nezgodo v NE Krško in predvsem kontinuiranega nadzora okolja v okolici NEK, kar je omogočilo takojšnjo vključitev vseh naprav (spek­trometri, jodove črpalke, vazelinske plošče, sistem TL dozimetrov itd.) v nadzor širšega okolja. Napori za vzdr­ževanje kvalitetnega in strokovnega nadzorovanja ter redno izvajanje obhodov NEK so se izkazali kot neizpod­bitno potrebni in absolutno nujni.

V letu 1986 izvrtana dela: 3 znanstvena publikacije,

12 objavljani*) referatov, 1 strokovna publikacija, 1 institutski dokument.

- razvoj in analiza novih materialov na področju tan-koplastnih tehnologij in trdih prevlek.

Pri raziskavah interakcij ionov s površinami so bile v letu 1986 končane večletne raziskave večplastnih struk­tur Ni/Cr, ki so bile v obliki 9-plastne strukture okarakte-rizirane skupaj z laboratoriji NBS in njihovimi partnerji v

23

ZDA ter v končni fazi izdelan« kot prvi standard z* povr­šinske analize z oznako NBS No 2135. Na Institutu je bila izdelana tudi večja serija teh standardov na SI ploščicah, ki so sedaj v rednem prodajnem programu NBS ii Washing-tone. V posebni publikaciji je bil opisan postopek za pri­pravo teh standardov. Odo na tej problematiki nadaljuje­mo na standardih tipa ..marker", kjer je marker vmesna kovinska plast debeline nekaj nm.

Center za trde prevleke v Domžalah se ukvarja z opleme­nitenjem orodij in strojnih delov za vse vrste jugoslovanske industrije. Ta dejavnost se je razvila iz osnovnih raziskav v Odseku za tanke plasti in površine s finančno podporo SMEL T-a iz Ljubljane.

Področje reaktivnega ndprševanja kovin, reaktivnega jedkanja z ionskim snopom ter uvedba čim bolj natančnih metod za kontrolo parametrov pri teh procesih, je danes porrembno s stališča temeljnih raziskav in še posebej uporabe pri tankoplastnih tehnologijah v mikroelektro-niki, optiki in trdih zaščitnih prevlekah. Z nizkoenergij-skim ionskim izvorom Kaufmanovega tipa s širokim sno­pom smo uspeli slediti kemijski reakciji pri ionskem jed­kanju silicija, pri čemer smo uporabili kalibrirano visoko občutljivo kremenovo mikrotehtnico. Sistematična ana­liza reaktivnega naprševanja v delnem tlaku kisika in du­šika je bila narejena na seriji kovin. Obdelava obsežnih podatkov je v teku.

Visokostabilne uporovne plasti ter iz njih izdelana uporovna vezja in chip upori miniaturnih dimenzij na gladkih substratih iz stekla (CG 7059) in 99,6 % keramike (MRC Superstrate) so v perspektivi zanimiva za proizvod­njo Iskre v Šentjerneju. Poleg osnove Ni-Cr različnih sestav sta pokazala največjo stabilnost še Ta2N in zlitina Ni-Cr-Si. V zaključni fazi raziskav so še električno prevodne in transparent'c plasti ln-Sn-0 (ITO) ter Cr plasti, namenje­ne senzorjcn kotnega in linearnega pomika.

Sistematične raziskave „trdih zaščitnih prevlek za oplemenitenje površin orodij in strojnih delov" so se nada­ljevali tudi v letu 1986. Posebej zanimivi so sistemi Al-N,

Zr-N, Mo-N in Cr-N. Ti so uporabni za specialne vrste orodij oz. zaščito površin, ki delajo v reaktivni in kemijski atmosferi pri povečani temperaturi (nad 600°C) in v ne­ugodnih tribotoških sistemih.

*

3c I s

•

r

«6 1

L _ l 1 — l i l i

"" %w Na sliki je prikazan primer kontrole stebiometrijske sesta­ve okskfne plasti in to odvisnost hitrosti reaktivnega na­prševanja kroma (v mešanici argona in kisika) v odvisnosti od delnega tlaka kisika.

CENTER ZA TRDE PREVLEKE (CTP) v Domžalah je rezultat našega znanja in skupnih vlaganj s firmo SMELT iz Ljubljane. Uspešno obratuje že od novembra 1985. Sodelavci odseka nudijo CTP celotno tehnološko pod­poro in analizirajo testne rezultate, ki prihajajo od upo­rabnikov te tehnologije iz industrije. Naša blagovna znamka JOSTiNR je poznana že preko 300 DO sirom Jugoslavije in tudi v inozemstvu. Analiza obrabe na s TiN prekritih orodjih je pomembna naloga s tega pod­ročja dela in je bila tudi predmet dveh diplom ter je tudi naloga dveh magisterijev in dveh doktoratov.

Raziskave na področju standardov so potekale v so­delovanju z NBS v Washingtonu, raziskave na tankoplast­nih tehnologijah s Iskro-TOZD Upori,r Šentjernej ter trdih prevlek s Metalurškim institutom. Strojno fakul-teno in ZRMK iz Ljubljane. Pri podiplomskim študijah sodelujemo s strojnimi fakultetami v Mariboru, Kragujev-cu, Zagrebu, Beogradu in Novem Sadu.

Sodelavci Odseka za tanke plasti in površine so o rezultatih svojega dela poročali na konferenci JUSTOM-86 na Plitvicah, na mednarodnem seminarju „Merjenje in kakovost zobnikov" v Mariboru, na simpoziju BIAM-86, na konferenci ETANa, SD-86 na Otočcu, na mednarodni konferenci „Tribologija v teoriji in praksi" v Ljubljani, na X. Jug. vakuumskem kongresu v Beogradu ter na XI I I . International Symposium Physics of Ionized Gases SPIG-86 v Šibeniku. Skupaj s Centrom za trde prevleke smo pripravili uspešno predstavitev nove tehnologije na mednarodni razstavi BIAM-86 v Zagrebu.

24

ODSEK ZA FIZIKO TRDNE SNOVI

Raziskovalci: 48 sodelavcev s fakultetno izobrazbo, od katerih jih 12 redno. 5 pa dodatno sodeluje pri pedagoškem delu unive.ze.

Udeležba na znanstvenih zborovanjih v letu 1986: 52 mednarodnih (30 referatov). 16 domačih 121 referatov).

V letu 1986 izvršena dela: 57 znanstvenih publikacij, 32 objavljenih referatov.

3 strokovne publikacije. 26 institutskih dokumentov, 56 neobjavljenih referatov,

1 ostalo neobjavljeno delo. 1 patent, 5 diplomskih del, 4 magisterska dela. 1 doktorsko delo.

V Odseku za fiziko trdne snovi je v letu 1986 delo po­tekalo v okviru laboratorijev za jedrsko magnetno resonan­co, za biofiziko, za kvantno optiko, za dielektrično spek­troskopijo, za NMR tomografijo, ter v okviru treh aplika­tivnih skupin: za aplikacijo tekočih kristalov, za aplika­cijo feroelektrikov in za uporabo NMR. Posebej je treba omeniti delo v okviru samostojnega laboratorija za elek­tronsko mikroskopijo in fiziko površin.

Raziskave so bile v letu 1986 usmerjene predvsem na: — raziskave feroelektrikov in tekočih kristalov, — raziskave neurejenih sistemov, sistemov s fraktalno

geometrijo in perkolacijskih procesov, — raziskave inkomenzurabilnih sistemov, — raziskave biopolimerov in membran, — raziskave nelinearne optike in kvantnih polvodni-

ških mnogoslojnic, — raziskave na področju molekularne elektronike, — raziskave mikrostrukture tankih plasti in defektov

v kristalih, — raziskave biofizike membran s posebnim ozirom na

vezavo molekul na membrane in transport molekul skozi membrano.

Kot novost je treba poudariti: — raziskave stimuliranega ramanskega sipanja, — raziskave s časovno ločeno lasersko spektroskopijo, — raziskave termokromskih in fotokromskih siste­

mov, pomembnih za molekularno elektroniko s pomočjo kvadrupolne jedrske dvojne resonance 1 7 0 ,

— raziskave interakcij med solitoni s pomočjo dielek-trične spektroskopije v močnem zunanjem elek­tričnem polju,

— razvoj EPR tomografije in NMR tomografije v ze­meljskem magnetnem polju, kjer smo dosegli loč­ljivost 2 mm,

— raziskave feroeleirtričnih polimerov vrste PVF2-

Najpomembnejši rezultati raziskav v letu 1986 so: — razvoj nove NMR metode za določevanje slučajnih

polj v pseudo-spinskih steklih, ki omogoča določi­tev Edwards—Andersonovega parametra reda v teh sistemih s pomočjo meritve oblike NMR črte,

— dokaz fraktalne narave cementnega gela s pomočjo NMR relaksacije in razvoj modela, ki popisuje strjevanje cementa kot perkolacijski prehod,

— odkritje dejstva, da slučajna polja v pseudo-spin­skih steklih, ki so po: led i ca substitucijske neureje­nosti teh sistemov, zabrišejo fazni prehod v teh sis­temih, podobno kot električna polja zabrišejo faz­ni prehod iz paraelektrične v feroelektrično fazo. Drugi moment statičnega slučajnega polja tako predstavlja polje, ki je konjugirano Edwards—An-dersonovemu parametru reda in ki ga lahko spre­minjamo s spremembo koncentracije NH4 ionov v R b 1 _ x ( N H 4 ) x H 2 P 0 4 ,

— indikacija, da steklo morda le ni samo pod hlaje­na tekočina, temveč da obstaja termodinamski faz­ni prehod iz podhlajene tekočine v steklasto fazo, ki ga zaradi izredno dolgih relaksacijskih časov ne ne moremo opaziti v ravnovesnih lastnostih siste­ma, temveč le v relaksacijskih pojavih.

Kot novost moramo omeniti tudi : — dokaz obstoja skupkov urejene faze v neurejeni

fazi feroelektrika z vodikovimi vezmi KH2ASO4, — določitev mehanizma, ki je odgovoren za nastanek

energijske vrzeli v spektru fazonskih ekscitacij v substitucijsko neurejenih komenzurabilnih siste­mih,

— določitev mehanizma in mikroskopske narave su-perionske prevodnosti v nekaterih protonskih superionskih prevodnikih,

— potrditev novega modela feroelektričnih tekočih kristalov s pomočjo meritev statičnih kritičnih lastnosti,

— odkritje Goldstonove ekscitacije v spektru fero­električnih tekočih kristalov s pomočjo dielektrič-ne relaksacijske spektroskopije.

0.6 * » R o . <P *•* H 0 , C

_ o o Rb, y,< H0,C

* * Rc. ?'< H0,0

Izmerjeni kotno odvisni parametri, ki popisujejo porazde­litev hidroksiapatitnih mikrokristalov v zobnem cementu in upodobitev modela porazdelitve teh mikrostalikov.

25

^^Sfe--'^^ **'•

K ,X-U

.*a*ir •»^

Laboratorij za lasersko spektroskopijo in kvantno optiko se je v zadnjem času opremil za študij zelo hitrih pojavov. S pomočjo kratkih sunkov (3ps) iz barvilnega laserja je mogoče npr. raziskovati dinamiko elektronske luminiscence v polprevodnikih.

— določitev mehanizma strukturnega faznega pre­hoda v feroelektričnem diglicin nitratu,

— študij solitonske gostote in narave faznih preho­dov v inkumenzurabilnih sistemih in feroelektriKih s pomočjo kvadrupolno motene jedrske magnetne resonance ™K,

— začetek raziskav nematskih mikrokapljic, disper-giranih v polimerni matriki. Ti sistemi predstav­ljajo novo vrsto tekočekristalnih prikazalnikov, ki so znatno cenejši od tradicionalnih in ki omogo­čajo izdelavo zaslonov z veliko površino in veliko gostoto informacij.

Na področju biofizikalnih raziskav so bili doseženi na­slednji pomembni rezultati:

Lipidno proteinske interakcije — Določena so bila segmentna gibanja in vloga vezal-

nih mest za maščobne kisline v procesu denatu-racije serumskega albumina.

— Izmerjene so bile konformacijske spremembe ak­tivnega mesta gliceralaldehid—3 fosfat dehidrogena kot posledica vezanja hidrofobnih ligandov na dru­gem področju encimske molekule.

— Aktivnost CaATPaze, encima za aktivni transport Ca2+ ionov, je sklopljena s stanjem membrane. Dokazana jp bila vloga Uganda, kf !a vezan omo­goči si'.lopitev med aktivnostjo encima in stanjem membrane.

Struktura in funkcija membran - Razviti so bili modeli za pojasnitev vpliva last­

nosti membran na hitrost reakcij, ki so skloplje-ne s prenosom snovi skozi membrane.

- Študirana je bila difuzija spinsko označenih mo­lekul v zobni cement s posebnim oziroma na raz­lične poti prenosa, ki so pogojene z nehomogeno strukturo te trdne membrane.

- Izmerjeni so bili vplivi pulzov laserske svetlobe na fluidnost membran eritrocitov.

- Spektroskopsko je bila kontinuirano izmerjena hitrost respiracije izoliranih mitohondrij z metodo spinskih označevalcev.

Celice in metabolizem nitroksidov - Izmerjene so bile karakteristike celic v suspenzijah

glede na hitrost redukcije označevalcev in zaviral­no vlogo kisika, kar je izrednega pomena za upo­rabo nitroksidov kot kontrastnih sredstev v NMR tomografiji.

- Razvit je bil model za vlogo superoksidnega radi­kala za pojasnitev kinetike reakcij oksidacije askor-bata s posredovanjem nitroksidnih radikalov.

- Razvite so bile nove metode za karakterizacijo transportnih parametrov plesni s posebnim ozirom za biotehnološko uporabo.

Elektronsko-mikroskopske raziskave so bile v 1986 usmerjene predvsem v:

letu

26

— raziskave kristalov z moduliranimi strukturami, — raziskave mikrostrukture tankih plasti. Na tem

področju smo v 1.1986 začeli z novimi raziskava­mi strukturnih sprememb, uporabnih za laserski zapis informacij.

Pomembnejii rezultati teh raziskav: — opis moduliranih struktur v kristalih NbTe4 na

osnovi dualističnega pristopa; — postavitev strukturnega modela za prehodno niz-

kotcmperaturno fazo NbTe^ — določitev mehanizma oksidacije epitaksijskih plasti

—SnO v kolumbitno modifikacijo Sn02; — določitev konfiguracije dislokacijskih omrežij na

mejnih površinah v epitaksijskih plasteh PbTe in SnTe.

Na te osnovne raziskave se navezujejo uporabne in razvojne raziskave. Med njimi je treba posebej omeniti sodelovanje s Salonitom, Anhovo, pri raziskavah tikso-tropije cementnih past in razvojne raziskave tankoplastnih termočlenov. Pri tem smo pri parih PbTe—Au dosegli termonapetosti praktično enake vrednostim za monokri-stale.

Na omenjene rezultate osnovnih raziskav se navezu­jejo upo-abne raziskave tekočih kristalov in feroelektri-kov ter raziskave tankih filmov za elektronsko industrijo. Poudariti je treba tudi raziskave za uporabo NMR v agro­nomiji, medicini in gradbeništvu.

Posebej je treba omeniti uporabne raziskave na pod-i ju razvoja novih tekočih kristalov, ki omogočajo bist­

veno večjo ločljivost in gostoto informacij kot klasični tekočekristalni optični prikazalniki. Omenjene raziskave so privedle do nove proizvodnje TK prikazalnikov s širo­kim temperaturnim obsegom v ISKRI IEZE ter do nado­mestitve katodnega zaslona s TK zaslonom v digitalnem računalniško krmiljenem osciloskopu, ki ga proizvaja ISKRA KIBERNETIKA. Prav tako je treba poudariti raz­voj novih vrst optičnih dajalnikov pomikov in rotacij za ISKRO AVTOMATIKO. Raziskave feroelektrikov so pri­vedle do proizvodnje infrardečih detektorjev za DO VAR­NOST in ultrazvočnega defektoskopa ter merilcev pretoka za ISKRO KIBERNETIKO in TEH PROJEKT.

Gornje raziskave so vključene v jugoslovansko-ame-riško znanstveno-tehnično sodelovanje (Kent State Uni­versity National Bureau of Standards in Univerza Carne­gie-Mellon v Pittsburgu), v sodelovanju s Sovjetsko aka­demijo znanosti (Institut za kristalografijo v Moskvi), v sodelovanje z ETH Zurich in LASIR.CRNS, Thiais, Fran­

cija, v sodelovanje z Institutom Max—Planck v Heidel-bergu in Nuklearnim institutom Demokritos v Atenah ter University of Waterloo v Kanadi in Univerzo Karl—Marx v Leipzigu in Tehniško visoko šolo v Goteborgu na Šved­skem. Prav tako sodelujemo z University of Urbana, Illi­nois in University of Utah, Salt Lake City, Utah, ZDA, pa z Australian National University v Canberi in v okviru sodelovanja Univerze E. Kardelja z Univerzo v Minsku, z njenim oddelkom za fiziko trdne snovi.

Rezultati raziskav so bili predstavljeni mednarodni strokovni javnosti v publikacijah in na številnih preda­vanjih na mednarodnih in domačih kongresih in univer­zah, od tega tudi na naslednjih predavanjih na povabilo:

— na 23. kongresu AMPERE za magnetne resonance v Rimu,

— na konferenci Evropske fizikalne družbe v Stock-holmu,

— na 9. mednarodni ISMAR konferenci v Rio de Janeiru,

— na mednarodni letni šoli AMPERE na Kreti, — na 5. italijansko-jugosloyanski kristalografski kon­

ferenci v Padovi v Italiji, — na simpoziju o el. sestavnih delih in materialih

SD 86 na Otočcu, — na simpoziju ob 30-letnici el. mikroskopije v SR

Srbiji v Beogradu, — na simpoziju o preprečevanju požarov v Portorožu, — na 14. medn. šoli za fiziko feroelektrikov v Bor o-

wicah na Poljskem, — na 11. medn. konferenci za tekoče kristale v Ber-

keleyu, ZDA, — na srečanju opolnomočenih SE V—SFRJ za projekt

Biofizika v Dubrovniku, — na delovnem srečanju „Nitroxides in Living Sys­

tems", Urbana, ZDA, — na 8. šoli o biofiziki transporta membran v Mier-

kiju na Poljskem, — na mednarodni konferenci o novih tehnologijah v

diagnostiki in zdravljenju v stomatologiji v Beth-esdi, ZDA,

— na 14. mednarodnem kongresu o raku v Budim­pešti,

— na 8. konferenci za magnetno-resonančno spektro­skopijo v Maikammerju v ZRN,

in še na mnogih predavanjih na povabilo na domačih in tujih univerzah in institutih.

?7

ODSEK ZA KEMIJO FLUORA

Raziskovalci: 18 sodelavcev s fakultetno izobrazbo, od katerih jih 4 redno, 3 pa dodatno sodelujejo pri pedagoškem delu univerze. Udeležba na znanstvenih zborovanjih v letu 1986 4 mednarodnih, 2 domači.

Sodelavci Odseka za kemijo fluora so v letu 1986 na­daljevali raziskave na področju sintez z elementarnim flu-orom pod tlakom, sintez in karakterizacij raznih fluoro-metalatov in sintez tehnično pomembnih fluoridov ter raznih specialnih kemikalij. Nadaljevali so raziskave na področju jedrske energetike, predelave odpadkov v sekun­darne surovine in predelave nevarnih odpadkov v za okolje neškodljive snovi. Velik del aktivnosti je bil usmerjen v razvijanje postopkov za zmanjševanje emisij žveplovega dioksida, hlapnih luoridov in dušikovih oksidov. Za delo skupine je značien zelo širok spekter dejavnosti in velik obseg aplikativnih nalog za neposredne naročnike iz gospodarstva.

Na področju sintez z elementarnim fluorom pred stavlja odsek eno najbolj izkušenih skupin na svetu. V času svojega obstoja je razvil ali modificiral celo vrsto zah­tevnih sintez raznih fluoridov, tako da se jih da pripraviti v zelo čisti obliki s sintezo z elementarnim fluorom pod pritiskom ali s fotosintezo v plinastem ali utekočinjenem fluoru. Priznanje temu delu bo posebno poglavje v knjigi Inorganic Syntheses, ki bo posvečeno nekaterim najbolj zahtevnim sintezam anorganskih fluoridov, ki so bile razvite v odseku.

Na področju kemije žlahtnih plinov je odsek eden iz­med dveh-treh laboratorijev na svetu, ki lahko pripravijo KrF2 v večjih količinah (nekaj 10 g na šaržo). To jim je omogočilo vključitev v projekt „KrF2 kot oksidacijsko sredstvo za doseganje neobičajnih oaksidacijskih stanj" pod okriljem National Science Foundation. V letenjem letu so objavili v Revue de Chemie Minerla, ki je izšla ob stoletnici odkritja elementarnega fluora, članek o XeF5+AgF4 - . Nadalje so na simpoziju ob stolrtr.ici od kritja fluora v Parizu poročaii o celi vrsti novih ksenono-vih(VI) fluorometalatov. Najzanimivejši je vsekakor kom­pleks (XeF5+)3YF6^—, ki so ga fluorokemiki po svetu že dolgo poskušali sintetizirati, vendar brez uspeha. To je edini tip kompleksa, ki je bil še neznan v vrsti XeF5+

M F g - in (XeF5+)2MF6 • Poleg itrijevega kompleksa so opravili tudi isti tip kompleksa z disprozijem in holmi-jem. Nadalje so uspeli pripraviti tudi vrsto ksenonovih(VI) fluorolantanidov(IV), ki predstavljajo prve znane spojine med ksenonom in lantanidi: 4XeF6.MF4 (M - Ce, Pr, Tb), XeF6.2MF4 (M * Ce, Pr, Tb) in XeF6-4PrF4. Na področ­ju kemije ksenona velja omeniti še spojine XeF5+BiF6~, (X»F+)x(Sn2Fo,)x in XeF2(XeF+)x . (Sn2Fg-)x .

čeprav je znano, da je XeF2 kinetično zelo stabilen proti disproporcionaciji v XeF4 in ksenon, pa so termodi-namske ovire zelo majhne (AH 0 = 8 kJ/mol in AS0 = - 2 5 J/mol). V sistemih XeF2 - PdF4 in XeF2 - PtF5 je bila itokazana disproporcionacija XeF2 v XeF4 in kse­non. Sodelavci odseka pa so kot prvi na svetu uspeli pokazati, da v sistemu XeF2 - MnF4 ne pride le do div proporcionacije XeF2 v Xe in XeF4, ampak pri višjih temperaturah tudi do disproporcionacije XeF2 v XeF6 in ksenon. Seveda je ta disproporcionacija termodinamsko

28

V letu 1986 izvršena dela 12 znanstvenih publikacij,

1 objavljen referat. 1 strokovna publikacija,

19 institutskih dokumentov. 5 neobjavljenih referatov, 1 patent.

manj ugodna (AH° = 42 kJ/mol, AS° = - 5 8 J/mol) in je dodatno stimulirana s tvorbo ksenonovih(VI) fluoroargen-tataov(IV).

Na področju reakcij med hidrazinijevimi in amoni­jevimi fluorouranati in ksenonovimi fluorldi so nada­ljevali raziskave spojine (NH4)4UF-|0, ki predstavlja edino znano uranovo spojino, ki ima koordinacijo večjo kot 8. Pri študiju njenega termičnega razkroja pa so dobili indikacije za obstoj še ene uranove spojine z visoko koor­dinacijo (NH4)3UFg.

Na področju sintez novih hidrazinijevih(l-t-) in hidra-zinijevih(2+) fluorometalatov je odsek že vrsto let med vodilnimi v svetu saj ima objavljenih preko 80 spojin tega tipa. V letošnjem letu so izolirali nadaljnje nove hidrazi-nijeve fluorokomplekse N2H6BeF4, N2H6(PF6>2. <N2H5)2SiF6, N2H5, N2H6SnF6 in (N2H6>2SnF6.F2 in določili strukture (N2H6>2F2 GeF6 in N2HgSbF5 Nadaljevali so tudi študij termičnih razkrojev teh spojin.

Na področju reakcij med binarnimi fluoridi in močni­mi Lewisovimi kislinami velja omen'ti rešitev strukture AgF2-AsF5, ki se sestoji iz raztegnjene, s fluorovimi mo­stovi povezane, (AfG) n

n + verige, ki je povezana z IAsF6>" oktaedri z Ag F mostovi.

V okviru raziskav pomembnih anorganskih spojin velja omeniti sintezo NF3 z elektrolizo ra/tjijcnega amo­nijevega hidrogendifluorida. Izdelana je bila elektrolizna celica in določeni optimalni pogoji za elektrolizo (nape­tost, gostota toka na anodi, temperatura). Nadaljevali so s študijem priprave ogljikovega fluorida (CFx )n , ki je pri­meren kot katodni material za litijeve baterije. Študirali so optimalne reakcijske pogoje za pripravo (CFx )n iz različ­nih vrst grafita in z različno vrednostjo x.

Študij termičnih razkrojev tipa Mohrove soli (NH4)2 M(S04)2-6H20. pri katerih je vgrajenih v kristalno-re­šetko dva do šest različnih kovin, je pokazal, da v zadnji fazi razkroja nastajajo trdne raztopine oksidov kovin, ki so vgrajeni v strukturo. Ob primerni izbiri kovin in sestavi je možno pripraviti s termičnim razkrojem Mohrove soli homogen, nekontaminiran keramični prah, ki bi lahko služil za pripravo visoko magnetnih permeabilnih feritov.

Nadaljevali so raziskave sinteze halonov tj. halogenira-nih nižjih ogljikovodikov, ki se uporabljajo kot učinkovita gasilna sredstva. V letošnjem letu so izdelali in preizkusili dva katalizatorja in sicer za sintezo trifluorometana in za sintezo bromotrifluorometana, ki znatno znižata tempe­raturo reakcije ob enakem izkoristku. Preizkusili so tudi možnost regeneracije broma iz reakcijskih plinov z organ­skim topilom.

V okviru tehnološko pomembnih anorganskih spojin je skupina v sodelovanju s sodelavci Kemične tovarne Pod-nart izdelala postopek za proizvodnjo NiF2.4H20 z za­prtim krogom tekoče faze, s čemer je bilo doseženo mini­malno onesnaževanje okolja s fluoridi. Postavljena in pre­izkušena je bila naprava za proizvodnjo do 601 NiF2-4H20 naa leto.

* ~~t*-feAtaa&.Mi<&

Naprava za pirolitsko predelavo odpadkov.

V okviru reševanja problematike fluoridnih odpadkov so sodelavci odseka v letošnjem letu merili emisije hlapnih fluoridov pri žganju okrasne keramike, pri proizvodnji keramičnih izdelkov iz samota, ki se žgejo pri razmeroma visokih temperaturah (oko1' 1150°C) in pri proizvodnji elektroporcetana {okoli 1300°C). Nadalje so testirali iz­ločanje hlapnih fluoridov iz opečnih izdelkov, ki so jih uporabili za termično imobilizacijo galvanskih muljev. Pri obravnavanju emisije hiapnih fluoridov ne smemo zanema­riti emisije fluoridov iz drugih izvorov kot so termoelek­trarne in proizvodnja fosforne kisline. Zlasti slednji onesnaževalec je primeren za pridobivanje fluorovodika, ki je ena od osnovnih surovin v fluorokemiji. V letošnjem letu so proučili možnosti za pridobivanje domačega fluo­rovodika iz odpadnih surovin.

Na področju sulfatnih odpadkov so nadaljevali študij izločanja oblog kalacijevega suifaia dihidrata pod pogoji, ki jih srečujemo v kemijski industriji. V letošnjem letu so proučevali izločanje oblog na različne materiale, pri raz-l.čnih reakcijskih pogojih nevtralizacije. Raziskave krista-lizacije kalcijevih sulfatov na različnih vzorčnih površinah predstavljajo osnovo pri izbiri primernega konstrukcij­skega materiala za gradnjo reakcijskih posod in cevovodov.

Na področju predelave nekaterih odpadkov v sekun­darne surovine z metodo pirolize velja omeniti predvsem uspehe, ki so bili doseženi pri regeneraciji bakra iz odpad­nih kablov in kompozitnih materialov. Ti odpadni mate rialisesestojijoiz zelo iskanih barvnih kovin (baker, svinec, aluminij) in izolacijskih materialov (plastika, guma, f k s t i l , papir itd.). Piroliza je eden od načinov recikliranja barv nih kovin brez škodljivega vpliva na okolje. Pri tej metod se izolacijski materiali termično razgradijo v redukcijsk atmosferi na gorljive pline, olja in oglje, med tem ko ko vine ostanejo nespremenjene in j ih enostavno ločijo. Nada Ije, so raziskovali uničevanje stranskih produktov pri proiz

vodnji zdravil, starih zdravil in drugih materialov (lekar­niške gošče, ostanki grafičnih barv itd.), ki jih ni mogoče odlagati na komunalne deponije. Raziskave so bile oprav­ljene na laboratorijskem, pa tudi polindustrijskem nivoju (do 1000 kg na šaržo) s poudarkom na iskanju rešitev, ki ne onesnažujejo okolja.

Na področju nuklearne tehnologije so sodelavci odse­ka nadaljevali raziskave tehnoloških značilnosti uranove rude iz Žirovskega vrha. V okviru tega dela so izvedli teh­nološko testiranje več uranovih vzorcev rude. Poleg kla­sične rude nastaja pri rudarjenju tudi takoimenovana rev­na ruda, ki vsebuje prenizke koncentracije urana, da bi jo bilo upravičeno predelovati v obstoječem obratu. Zato so nadaljevali raziskave možnosti predelave rude po meto-

Razrešena kristalna struktura AgF2-AsFs je pokazala, da je spojina zgrajena iz neskončnih verig (Ag-F)p*. Koordi­nacija fluorovih atomov okoli srebra je neobičajno visoka in tvori pentagonalno bipiramido.

29

di statičnega izluževanja, ki je mnogo cenejše. Skupaj s kolektivom Rudnika urana Žirovski vrh so nadaljevali delo na optimizaciji pogonskih parametrov in na reševanju pro­blemov celokupne bilance amonijevega iona.

V letošnjem letu je odsek nadaljeval tudi raziskave v zvezi s pridobivanjem urana iz pepela raškega premoga. Ta premog, ki ga uporablja kot gorivo termoelektrarna v Pk>-minu, ima sicer visoko kurilno vrednost, vsebuje pa zelo veliko žvepla (do 10 %). Pri zgorevanju tega premoga zato nastaja zelo veliko žveplovega dioksida, ki močno onesna­žuje okolje. Po drugi strani pa pepel tega premoga vsebuje razmeroma dosti urana. Sodelavci odseka so razvili pošto-

Naprava za proizvodnjo nikljevega(ll) fluorida tetrahidra-ta, ki je bila ob sodelovanju z Odsekom za kemijo fluora IJS postavljena v Kemični tovarni Podnart.

ODSEK ZA SPEKTROSKOPIJO

Raziskovalci: 14 »odelavcev s fakultetno izobrazbo, od katerih jih 2 redno, 2 pa dodatno sodelujeta pri pedagoikem delu univerze. Udeležba na znanstvenih zborovanjih v letu 1986: 5 mednarodnih (3 referati), 1 domače (2 referata).

V odseku za spektroskopijo so opravljali raziskoval­no delo na področju masne spektrometrije, atomske ab­sorpcijske spektroskopije, izotopske geokemije in sinte­ze organskih spojin.

Sodelavci skupine za masno spektrometrijo so izva­jali raznovrstne raziskave reakcij ionov v plinski fazi. Pretežno so obravnavali reakcije disoacije ionov, izme­njavo nabojev in „charge stripping" reakcije. Vse te ra­ziskave so osnovane na natančnem merjenju sprememb ki­netične energi, ionov, nastalih pri trkovno aktiviranih reakcijah. Ker taka merjenja zahtevajo visoko stabilnost vseh elektronskih sklopov spektrometra, so tudi v tem letu namenili precej časa izboljšavi instrumentacije. Iz­delali so idejne rešitve in nabavili osnovno opremo za pre­hod na računalniško vodenje eksperimentov in zajemanje

pek, ki rešuje hkrati oba problema - žveplov dioksid se izpira iz dimnih plinov s suspenzijo pepela v vodi. pri če­mer nastala žveplova kislina iz pepela izlužuje uran. Na ta način se dimni plini očistijo, obenem pa se iz pepela izluži več kot 90 % urana. Poleg urana se raztaplja tudi vanadij, ki ga je v nastali lužnici okoli desetkrat več kot urana in predstavlja zanimiv stranski produkt. Dobljeni uranov koncentrat ustreza specifikacijam, kakršne veljalo za produkt, ki se uporablja kot surovina za izdelavo jedr­skega goriva. Pridobljeni vanadijev koncentrat pa je prime­ren za proizvodnjo ferovanadija.

V letu 1986 so sodelavci odseka sodelovali s števil­nimi delovnimi organizacijami, izmed katerih naj našte­jemo le nekatere: Energoinvest Sarajevo. Dinos Ljubljana, Rudnik urana Žirovski vrh, Lek Ljubljana, Kemična to­varna Podnart, Elektropriveda Hrvatske, Institut „Ruder Boškovič", Elektroinstitut ..Milan Vidmar" Ljubljana, Unija—Metal Zagreb, SMELT Ljubljana, Mestna razisko­valna skupnost Ljubljana, obenem pa je celi vrsti delovnih organizacij pomagal z manjšimi storitvami tehnične nara­ve in s kemijskimi in termičnimi analizami (Vojno tehnič­ni institut Beograd, Cinkarna Celje, SOP Krško, Kmetijski inštitut Slovenije, Iskra-Zmaj Ljubljana, Iskra Kiberne-tika. Opekarna Ljubečna, Lek Ljubljana, FNT Montani-stika. Institut za celulozo in papir, Mercator-Dekor Ljub­ljana idr.).

Odsek že več let tvorno sodeluje z vrsio institucij in univerz v tujini, od katerih naj omenimo Mednarodno agencijo za atomsko energijo na Dunaju, British Council in univerze v Leicestru (Velika Britanija), Piessnu (ZR Nemčija) in Boredeauxu (Francija). University of Cali­fornia, Berkeley (ZDA) in National Laboratory Los Ala­mos (ZDA).

V letu 1986 izvršena dela: 4 znanstvene publikacije, 1 objavljen referat, 8 institutskih dokumentov, 3 neobjavljeni referati, 2 diplomski deli.

podatkov, ker je registracija navedenih pojavov s klasično tehniko že težko obvladljiva.

V sodelovanju z Univerzo v Budimpešti so nadaljevali visokotemperaturne masnospektrometrične raziskave si­stema H0J3, ki je pomembna komponenta v nekaterih svetilnih telesih. Delo so usmerili predvsem na identifi­kacijo in študij interakcije specij, ki nastanejo pri visokih temperaturah ter na določanje njihovih termodinamskih funkcij.

Razen dela v okviru lastnega raziskovalnega programa so opravili še preko 50 plinsko kromstografskih in masno spektrometričnih raziskav organskih materialov za ne­posredne naročnike kot so: Sava-Kranj, ISKRA-mikro-elektronika, LEK-Ljubijana, Pliva-Zagreb in druge. Za uporabnike v industriji so tudi v tem letu izdelali 6 meril-

30

nikov za pretočno merjenje koncentracije kisika v plinih. Izdelava teh instrumentov je potekala v sodelovanju z Odsekom za računalniško automatizacijo in regulacije in ISKRA — merilno tehniko.

Skupina za izotopsko geokemijo je na osnovi meri­tev izotopske sestave lahkih elementov, ko so vodik, ogljik, kisik in žveplo, obravnavala več hidrogeoloških problemov. Zelo uspešno so opravili raziskavo pretakanja in mešanja vod v kratkem okolju, predvsem na vodnih zajetjih Kubet (Rižana) in Brestovica ob italijanski meji pri Komnu. Raziskovali so zadrževanje in dotok vod v premogovnikih, kar naj bi doprineslo k boljšemu pozna­vanju nevarno« i vdorov vode v jamske sisteme. Delo je potekalo s pomočjo modelnih poskusov. Pri nadaljni ra­ziskavi so ugotavljali akumuliranje in obnavljanje termo-mineralnih vod in izvor CO2. ki jih pogosto spremlja. Dobljeni rezultati bodo uporabni pri načrtovanju opti­malnega izkoriščanja raziskanih izvirov.

- * -1»

. - . « ' •

<~"v

1 /TV.

^ \ \ s \

\

1 Rtfilb« SlitM«

2 ItffMI

1 Umr#U$m i iMmrffet I r t t h a

»•••«. .

1

~

**!*

.

•13 —r-

— • - \

11

-U ~ I —

\v

; /

.

-n -» 1 1

r^ 1" y

1

%Vn*s.

a?

% T""

-I —r

+ «**•

71

v." ^ 7*B

l

»

• Yc

L

-; 1

—nw

\

• 6>i-i

»»C

'

-7

-1

- t

•s

- i

-7

1

Ravnotežna temperatura vode, prisotnost karbonatnih prikamnin in razkroj organskih snovi vplivajo na spre­minjanje izotopske sestave kisika in ogljika v CO2 v ter-momineralnih vodah. Diagram prikazuje izotopsko sestavo kisika in ogljika v CO? na različnih lokacijah obrobja Panonske nižine Podrobneje so obdelane mineralne vode iz okolice Rogaške Slatine.

Nadaljevali so tudi raziskavo vplivov brakičnosti ozi­roma evaporacije morske vode na recent no sedimentacijo v Jadranskem morju, kar je pomembno pri iskanju starej­ših nahajališč sedimentnih fosilnih goriv. Potekale so tudi raziskave triasnih karbonatnih kamnin in pohorskega to­nalita. V okviru izotopske sestave svinca, ki omogoča do­ločanje starosti rudnih nahajališč.

Sodelavci laboratorija za optično spektroskopijo so pričeli z razvojem metodologije določanja različnih kemij­skih zvrsti elementov s kombinacijo metod kromatografije in atomske spektroskopije. Delo je povezano z nekaterimi nalogami s področja medicine okolja in agroživiistva. De­lali so tudi na razvoju postopkov za kvantitativno dolo­čanje refraktornih elementov (redke zemlje) z merjenjem emisije v induktivno Vklopljeni argonski plazmi. Posebno pozornost so posvetili metodiki korekcije spektralnih in-terferenc. Konstruirali so poseben Bobingtonov razprši­lec, ki omogoča študij mehanizma kemijskih reakcij v kondenzirani fazi pri atomiraciji raztopi.-, v plamenu žrak-acetilen in dušikov oksidul acetilen. Z omenjeno Mriskavo jim je uspelo razložiti mehanizem interakcij pri atomi-zaciji titanovih soli (klorid, sulfat, fluorokompleks v pri­

sotnosti različnih matric (NH4CI. N r ^ F . H F . N H ^ S O ^ . KCI,CsCl).

Na področju raziskav v okolju so pričeli s študijem kemijske transformacije in trasJokacije kromovih spojin v tleh, tretiranih s krom vsebujočimi odpadki (blato industrijskih in komunalno-industrijskih čistilnih naprav). V prvi fazi so se omejili na določanje koncentracije posa­meznih kromovih zvrsti (Cr+3. Cr + 6 in organsko vezani Cr) v blatu čistilne naprave Domžale in tU Vrhnika.

Skupno s Stomatološko kliniko fakultete za medicino so sodelovali pri formiranju jugoslovanskega projekta o vplivu prehrane na stanje zobnih bolezni (karies) prebi­valstva Jugoslavije.

V okviru sodelovanja z industrijo (Belinka-Ljubljana) so skupno z Veterinarskim oddelkom Biotehniške fakul­tete v Ljubljani ugotavljali toksičnost tributilkositrovega oksida (TBTO) v zraku na poskusne živali v komori pre­mazani s preparati za zaščito lesa (belles, bdton). Za ISKRA-mikroelektroniko so opravljali redno kontrolo čistosti kemikalij, ki jih uporabljajo pri s<ojih proizvod­nih procesih. Poleg tega so za različne naračnike opravili meritve številnih vzorcev, pretežno geološkega in biolo­škega porekla.

V Laboratoriju za organsko sintezo so študirali vpliv fluora, vezanega ob dvojni vezi, na stereokemijo edicije klora in broma. Pri reakciji E in Z-1-fluoro— 1,2-difeni-letena z bromom so opazili manjšo antistereoselektivnost v primerjavi z nesubstituiranim alkenom. Fluoriranje vrste alkenov s CSSO4F poteče pri sobni temperaturi v metilenkloridu do adicijsko eliminacijskih produktov.

AKTI ADOUCT Stereo kemija halogeniranja alkenov.

31

medtem ko so v prisot^tsti nukleofila opazili adicijo po Markovnikovem pravilu.

Ugotovili so, da fotokemijska reakcija pentafluorofe nil-prop-2-enil etra v cikloheksanu pri A = 253,7 nm vodi do intramolekularne 2+2 cikloadicije, pri čemer nastane 2. 3. 4. 5, 6-pentafluoro—1. 8— epoksimetano biciklo 14.2.0.) ok ta -2 , 4-d ien, medtem ko poteče pri reakciji tio analoga cepitev C-5 vezi.

Pri segrevanju vrste ogljikovodikov s ksenonovim di fluoridom od 95-120°C so ugotovili, da nastanejo

ODSEK ZA FIZIKALNO KEMIJO

Raziskovalci: 6 sodelavcev s fakultetno izobrazbo, od katerih jih 2 redno. 1 pa dodatno sodeluje pri pedagoikem delu univerze. Udelzba na znanstvenih zborovanjih v letu 1986: 9 mednarodnih (6 referatov). 2 domači (2 referata).

Sodelavci Odseka za fizikalno kemijo so v letu 1986 nadaljevali osnovne raziskave na področjih kemijske ki netike, kemije raztopin, koloidne kemije, radiokemije, radioekologije, sinteze zaznamovanih spojin in skladiš­čenja radiaoaktivnih odpadkov ter sorMovali na aplikativ-no-razvojnih nalogah za neposredne naročnike.

Na področju kemijske kinetike so sodciavci odseka iz­vedli eksperimentalne in modelne raziskave kinetičnih izotopskih efektov (KIE) zvrsti 1 5 | \ | 1 4 N 1 6 O . 14 | \ |15N ! 6 o in 1 4 N 1 4 N 1 8 O V termičnem razpadu N2O -» N2+ 0,5 O2. kataliziranem s klorom.

V eksperimentalnih določitvah KIE so uporabili kom petitivno metodo izotopske obogatitve reaktanta po znam stopnji pres-iove. Eksperimente so izvedli z N2O naravne izotopske sestave v statičnem vakuumskem sistemu v temperaturnem območju 773-873 K. Od možnih KIE sta bila merljiva le vsota KIE N-15 obeh izomernih zvst i 1 5 | \ | 1 4 N 1 6 O in 14 | \ J15N16O in KIE 0 - 1 8 zvrsti <4|\| 14(y|18o. Izmerjeni KIE so bili normalni tako po svoji velikosti (1,025 - 1,047) kot temperaturni odvisnosti. Tu( i v spremenjenih pogojih določitve KIE je bila reakcija prvega reda glede na N2O in atomarni klor.

V modelnih raziskavah so sodelavci predlagano po­časno stopnjo reakcijskega mehanizma N2O + CI -» N2 + OCI obravnavali na dva načina: kot enostopenjski ozi­roma dvostopenjski proces z vmesno tvorbo intermediata N2OCI. Aktivacijski kompleks predlagane počasne stop nje so simulirali z različnimi načini razpada štirih tipov planarnih modelov: NNOCI, trans CINNO, NNO ICI) m NNO + Cl, katerih vsi so imeli kotno konfigiracijo NNO, atom Cl v zadnjem pa je bil prost.

Uspešnost teh modelov so preverjali s kombinacijo treh tipov modelnih izračunov: izračun KIE, aktivacijske energije IEa) in predeksponencialnega faktorja (A) reak cije. Modelne izračune KIE so opravljali po posebej v ta namen razvitem računalniškem programu, ki je temeljil na Bigeleisnovi formulaciji KIE in Wilsonovi 1 . oatrični metodi računanja lastnih izctopskih frekvenc AK. Ener­gije vezi AK v modelnih izračunih Ea so Izvajali po metodi

mono, di in trisubstituirani produkti Pri reakcijah vrste alkenov s CSSO4F nastanejo pri sobni temperaturi vici nalni difluoridi oziroma vicinalni metoksi fluoridi, sledeč Markovnikovemu tipu regioselektivnosti, stereokemija pa je odvisna od strukture lakena in reakcijskih pogojev.

Opravili so tudi več raziskav organskih materialov za naročnike iz industrije, kot je Ilirija—Ljubljana, A E R O -Celje in Color—Medvode.

V letu 1986 izvršena dela. 6 znanstvenih pubiikatij, I objavljen referat, 4 institutski dokumenti. 7 neobjavljenih referatov, 1 diplomsko delo.

Sandersona, predeksponencialnega faktorja A pa po teoriji absolutnih reakcijskih hitrosti.

Rezultati opravljenih raziskav so pokazali, da so v po (jledu modelnega reproduciranja KIE N-15 in 0 - 1 8 ter Ea vsi trije tipi konfiguracij CINNO. NNO(CI) in NNO + Cl enakovredni. Razlikovanje med njimi so omogočili šele modelni izračuni A, v katerih je bil uspešen le t ip NNO + Cl, oba ostala pa sta dala prenizke vrednosti.

Med najpomembnejše dosežke izvedenih raziskav so­dita potrditev uspešnosti izvirne kombinacije modelnih iz­računov KIE, Ea in A v identifikaciji in karakterizaciji AK, ki na sami osnovi razpoložljivih KIE sicer ne bi bila možna, in izvedena ocenitev geometrije, polja sil ter reak­cijske koordinate AK tiste stopnje mehanizma razpada, ki v njem določa kinetično izotopsko frakcionacijo.

V okviru raziskovalnega programa fizikalna kemija raztopin so sodelavci odseka študirali nekatere fizikalno-kemijske lastnosti vodnih raztopin ogljikovih hidratov.

Znano je, da so molekule preprostih sladkorjev v vod­nih raztopinah močno hidratizirane in da pri višjih kon­centracijah asociirajo preko vodikove vezi. Večina raziskav oosega študij koligativnih in termokemijskih lastnosti teh sistemov. Slika o vedonju sladkorjev v vodnem mediju še zdaleč ni popolna Predlagani modeli za interpretacijo obnašanja teh sistemov ne vodijo do istih zaključkov. In­formacije o stopnji in obsegu asociacije molekul sladkorjev in njihovi hidrataciji kakor tudi o vplivu molekul topljen-ca na strukturo topila lahko ugotovimo tudi iz volumskih m transportnih lastnosti teh sistemov.

Sodelavci odseka so raziskali volumske in trasnportnc lastnosti vodnih raztopin sladkorjev različnih strukturnih zvrsti, to je monosaharidov (pentoze, heksoze), disahari-dov in trisaharida do koncentracije 1 mol d m - 3 jp pri temperaturah od 293,15 K do 318,15 K. Določili so par cialne molske volumne in parcialne molske ekspanzibil-nosti topila in topljencev. Koeficienta viskoznosti B in D so razložili na osnovi interakcij topilo - topljenec in topljenec - topljenec. Viskoznost raztopin so interpre­tirali s teorijo hitrostnih procesov in z Einsteinovo teo-

32

Raziskave termokemijskih lastnosti asocinarnih razto­pin z L KB preciznim kalorimetrom.

rijo viskoznosti. Za preiskovane topljence so določili ter modinamske funkcije aktivacije toka viskoznosti pri ne­skončnem razredčenju in temperaturi 298,15 K h poka­zali vpliv strukture topljenca na strukturo topila.

Ta problematika je zajeta tudi v jugoslovansko-ame riškem projektu pri IMSF (National Scientific Foundation).

Raziskave na področju sinteze zaznamovanih spojin so potekale na pripravi tironinov, zaznamovanih z J -131 .

Sodelavci odseka so ugotovili optimalne pogoje za pripra­vo zaznamovanih tironinov visoke specifične aktivnosti. Določili so razmerje hitrosti jodiranja di-jod-tironina in tirozina, kar bo omogočilo ugotoviti zvezo med reaktivno­stjo določenih atomov C v obroču tironina in elektronsko gos'otu na len atomih.

Pri študiju adsorpcije ionov Co?* na koloidne delce hematita (« — Fe203) so sodelavci iskali nove računalni­ške pristope pri numeric nem reševanju kemijskih ravno­težij na fazni meji med hidroliziranim oksidom (površin­ska akivna mesta - FeOH) in elektrolitom (Co2+ v 0,1 IVI raztopini NaNo3).

Analiza rezultatov je pokazala, da so kompleksi FeOCo+ na prvi plasti, medtem ko so kompleksi (FeO)2Co in FeOCoH na drugi plasti električnega dvo-sloja. To je omogočil študij vpliva ionske jakosti na ad-sorpcijo.

V ovkiru radioekeoloških raziskav so sodelavci odseka opravili meritve vsebnosti Sr-90, Sr -89 , C-14, Po-210, Pi)-210. Ra-226, Rn-222 v različnih vzorcih iz okolja. P) nesreči v Černobilu so ocenili celokupno aktivnost Si -°-0 in Sr-89, ki je padla na področje Slovenije s pa­davinami. Določili so transportne poti teh izotopov v rast­line, plodove in prehrambene proizvode. Meritve aktiv­nosti Sr-90, C-14 in H—3 so izvedli tudi v okviru pro­grama nadzora okolice Nuklearne elektrarne Krško in v vzorcih vod in zraka v nekaterih notranjih sistemih elek­trarne. Z ugotavljanjem aKiivnosti Ra—226, Pb—210 in Po-210 v vodah, sedimentih, ribah, zemlji in poljedelskih pridelkih v okolici Rudnika urana Žirovski vrh so sodelav­ci odseka vključeni v izvajanje programa nadzora obrato­vanja rudnika ter predelovalnega obrata.

V zvezi s skladiščenjem nizko in srednje aktivnih od­padkov iz Nuklearne elektrarne Krško so sodelavci odseka raziskali sorpcijske lastnosti naravnih zeolitov za nekatere pomembne cepitvene produkte, kot so Cs-137 in Sr-90. Kot ena izmed možnosti solidifikacije radiaktovnih odpad­kov je vezava s cementi v beton. Študij migracije izotopov v betonu bo omogočil pravilno izbiro cementov in ustrez­nih mešanic za pripravo betonov ter oceno nevarnosti, ki Di jo predstavljalo tako skladišče za okolico.

Odsek je sodeloval s Termoelektrarno Šoštanj pri sa­naciji Velenjskega jezera, v katerega elektrarna odvaja pepelno brozgo.

Raziskave naj bi nakazale najprimernejši način sana­cije jezera, v katerem zaradi visoke alkalnosti vode živ­ljenje odmira. Ena od možnosti bi bila nevtralizacija vode s C02 iz dimnih plinov, ki bi se s tem očistili tudi od SO2

33

ODSEK ZA JEDRSKO KEMIJO

Raziskovalci: 10 sodelavcev s fakultetno izobrazbo, od katerih 2 redno. 1 pa dodatno sodeluje pri pedagoškem delu univerze.

Udeležba na znanstvenih zborovanjih v letu 1986: 19 mednarodnih (15 referatov).

1 domače (1 referat).

V letu 1986 izvršena dela 10 znanstvenih publikacij. 5 objavljenih referatov.

12 institutskih dokumentov. 5 neobjavljenih referatov.

V letu 1986 so delavci odseka za jedrsko kemijo opravljali raziskave v okviru usmerjenih programov RSS in posebnih raziskovalnih skupnosti na področju varstva okolja, jedrske energetike, nevrobiologije in razvoja ana-liznih metod. Sodelovali so pri raziskavah pvliva Rudnika urana Žirovski vrh in Nuklearne elektrarne Krško na oko­lje, opravljali raziskave in analize za neposredne naročnike ter sodelovali z mestnimi in republiškimi upravnimi organi v okviru raznih delovnih skupin in strokovnih komisij.

Težišče raziskav s področja varstva okolja je bilo na proučevanju prenosa nekaterih izbranih mirkoelementov (predvsem živega srebra in njegovih oblik) in radioaktivnih elementov med vodo, sedimenti in organizmi ter njihovem kopičenju in metabolizmu v izbranih indikatorskih orga­nizmih. Rezultati meritev izbranih težkih kovin v sedi-mentih in indikatorski školjki užitni klapavici priobalnega morja severnega in srednjega Jadrana, ki potekajo v okviru Programa združenih narodov o raziskovanju Sredozemske­ga morja kažejo, da je nivo onesnaženja s težkimi kovina­mi konstanten, opazen pa je vpl'v človekovih aktivnosti v bližini nekaterih gosto naseljenih industrializiranih obmo­čij. Preverjali in izboljševali so različne metode za dolo­čanje vsebnosti totalnega živeg< srebra, predvsem nepla-

mensko absorpcijsko spektrometrijo. S to metodo so iz­merili koncentracije Hg v izdihanem zraku rudarjev, iz­postavljenim hlapom te kovine ter ugotovili tesno korela-cijo med množino živega srebra v izdihanem zraku in kon­centracijo v krvi oziroma urinu rudarjev. Poleg tega so študirali še obremenitev posameznih organov pri podga­nah, izpostavljenih hlapom živega srebra.

V okviru biokemijskih raziskav so nadaljevali s pro­učevanjem induciranih metalotioneinov kot možnih bio­loških indikatorjev onesnaženja morja s težkimi kovinami. Vzporedno so raziskovali vpliv kadmija in cinka na larvalni stadij v razvoju užitne klapavice.

Z biokemijskimi raziskavami metabolizma živega srebra v subcelularnih delcih so ugotovili, da se v citosolu ta kovina veže predvsem na pro t ei ne z visoko molekulsko maso.

Termoelektrarna Šoštanj že vrsto let odlaga v Velenj­sko (Plevelovo) jezero elektrofiltrski pepel. Iz pepela se izlužujejo alkalije, kar povzroča visok pH v vsej vodni masi jezera (vrednost pH je približno 11), zaradi česar je je­zero biološko mrtvo. V letošnjem letu so sodelavci odseka za jedrsko kemijo začeli proučevati, kako znižati vrednost pH, da bo jezerska voda uporabna za tehnološko in morda

Raziskave onesnaževanja okolja z radioaktivnimi snovmi in toksičnimi mikroelementi v Šaleiki dolini.,

34

tudi pitno vodo, pri čemer naj bi istočasno prišlo Jo bio­loške oživitve jezera.

Del svojih raziskovalnih dejavnosti so delavci odseka za jedrsko kemijo usmerili tudi v proučevanje vpliva čer­nobilske nesreče na biosfero.

Raziskave mikroelementov in radioaktivnih onesnaže­valcev v okolju so bile vključene v medrepubliško in med­narodno znanstveno sodelovanje. Pri raziskavah morskih ekosistcmov so sodelovali s Centrom za raziskovanje morja instituta ..Rudjer Boškovic" iz Rovinja in Institutom za oceanografijo in ribištvo iz Splita, v mednarodnem merilu pa so sodelovali s Svetovno zdravstveno organizacijo. Pro­gramom združenih narodov o raziskovanju Sredozemskega morja in Mednarodno agencijo za atomsko energijo.

Na področju vpeljave novih analiznih postopkov so razvijali radiokemijske in instrumentalne metode nevtron-ske aktivacijske analize za določevanje mikrogramskih in submikrogramskih množin nekaterih elementov v vzor­cih z različno osnovo. Izdelali so metode za določevanje Np—237 v sedimentih, Pb-210 in urana v biosferi.

Izpolnjevali so metode za določevanje nekaterih kri­tičnih mikroelementov v bioloških materialih, še posebej poglobljeno pa so študirali metode za določevanje arzena in antimona ter arzenovih zvrsti.

Sodelovali so v medlaboratorijskih primerjalnih ana­lizah, ki so jih organizirali Svetovna zdravstvena organi­zacija. Mednarodna agencija za atomsko energijo in ame­riški Nacionalni biro za standarde.

S področja raziskav v nevrobiologiji so pomembni podatki o korelacijah med živim srebrom in selenom v organih profesionalno izpostavljenih ljudi živemu srebru. Rezultati o vsebnosti Hg, Me-Hg in Se v laseh prebivalcev z različnih geografskih področij in z različnimi navadami in načini prehranjevanja kažejo, da se množine Hg in Me-Hg, kakor tudi razmerja med njima, spreminjajo s krajem in področjem, medtem ko so koncentracijski ni­voji Se v laseh vseh preiskovanih oseb tako z obalnega področja kakor tudi iz notranjih predelov praktično kon­stantni. Rezultati analiz težkih kovin v žitih in njihovih produktih iz različnih predelov Jugoslavije kažejo, da nji­hov doprinos k obremenitvi organizma ne predstavlja ne­varnosti. Proučevali so še način vezave živega srebra v

ODSEK ZA KERAMIKO

Raziskovalci: 22 sodelavcev s fakultetno izobrazbo, od katerih 2 redno. 2 pa dodatno sodelujeta pri pedagoikem delu univerze.

Udeležba na znanstvenih zborovanjih v letu 1986 16 mednarodnih (16 reftratovl, 10 domačih (25 referatov).

Sodelavci Odseka za keramiko so v letu 1986 nadalje­vali raziskave in razvoj na področju anorganske kemije in materialov v skladu s temeljno usmeritvijo Odseka za ke­ramiko. Za dejavnost odseka je zančilno povezovanje osnovnih raziskav z aplikativnimi in razvojnimi raziskava­mi v sodelovanju s proizvodnimi organizacijami ter sodelo-

citosolu ledvic pri podganah, ki so bile dalj časa izpostav­ljene hlapom živega srebra v idrijskem rudniku.

Na področju jedrske energetike so nadaljevali s prou­čevanjem transporta nekaterih radionuklidov v okolju. Analizirali so vp'iv petletnega izpuščanja tritija iz nukle­arne elektrarne Krško na površinske in podtalne vode ter ovrednotili rezultate meritev zunanje dozne hitrosti v okolici NE Krško. Merili so tudi absorbirane dozne hitro­sti ter koncentracqe radona v hišah na področju Žirov-skega vrha in Krškega.

Sodelavci odseka za jedrsko kemijo koordinirajo ce­lotni program nadzora okolja v Žirovskem vrhu zaradi obratovanja rudnika urana, v njihovih laboratorijih pa opravijo tudi velik del meritev.

V programu radiološkega nadzora Nuklearne elek­trarne Krško pripravljajo vzorce sedimentov reke Save in rib za spektrometrijo gama ter v njih določajo Sr -90 . Poleg tega merijo tudi zunanje dozne hitrosti s termo-luminiscentnimi dozimetri.

V letu 1986 so izdelali 14026GBq Tc-99m za potre­be Onkološkega instituta v Ljubljani in Klinike za nukle­arno medicino Univerzitetnega kliničnega centra v Ljub­ljani.

Za komunalno podjetje Domžale, TOZD Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik, so opravljali analize vode in blata za potrebe stalnega nadzora nad delovanjem čistilne naprave.

Skozi celo leto so opravljali analize za neposredne naročnike; analize različnih vzorcev (vode. sedimenti, hrana, kemikalije, biološki vzorci, produkti v posamez­nih stopnjah tehnološkega procesa) na različne elemente z nevtronsko aktivacijsko analizo. Na podlagi teh rezultatov so napisali tudi več ocen o vplivu tipičnih industrij ali dejavnosti na okolje.

O svojem delu so poročali na več tujih in domačih znanstvenih srečanjih.

Sodelavci odseka so redni člani nekaterih mestnih in republiških delovnih komisij in upravnih organov (strokov­na komisija za jedrsko varnost pri republiškem komiteju za energetiko, industrijo in gradbeništvo, mestni komite za urbanizem in varstvo okolja, odbor za varstvo okolja pri RK SZDL, razni odbori RSS in PoRS itd.).

V letu 1986 izvršena dela: 14 znanstvenih publikacij. 40 objavljenih referatov,

4 strokovne publikacije, 46 institutskih dokumentov, 14 neobjavljenih referatov, 4 diplomska dela.

vanje z Univerzo pri izvedbi diplomskih del, magistrskih del in doktorskih tez ter dopolnilnega izobraževanja.

Temeljne raziskave so potekale v skladu s srednje­ročnim programom Raziskovalne skupnosti. Izvajanje apli­kativnih in razvojnih nalog je temeljilo na dolgoročnih programih sodelovanja z gospodarskimi organizacijami.

35

A-TiC-MoC -2SulV.Ni

t (mm)

Obraba na prosti površini eksperimentalnih obračalnih ploščic iz trdin na osnovi TiC-MoC-Ni oz. Ti(C.N)-MoC—Ni pri neprekinjenem rezanju jekla in primerjava z obrabo komercialne ploščice tipa P10.

Težišče raziskav je bilo tudi letos usmerjeno v pod­ročje materialov kot so inženirska keramika, elektronska keramika, nuklearna keramika in specialna keramika za seznozrje kot npr. za detekcijo radiacije (termolumini-scentna keramika) in vlažnosti.

Sodelavci so opravljali vrsto osnovnih raziskav, ki so potrebne za razumevanje sinteze in lastnosti materialov. V to skupino raziskav sodijo analize faznih ravnotežij v sistemih Bi2>3 - CdO - ZnO. Ru02~ Nd 2O 5 - CdO in CaTiO 3 - SrTiC>3 Rezultati omogočajo oceno stabil­nosti sillenitnih faz, razumevanje kemizma reakcij v upo­rovnih pastah ter razumevanje reakcij v perovskitnih sistemih. Raziskan je vpliv dodatka SrTi03 na sintranje in razvoj mikrostrukture v sistemu BaTi03- Izvršena je analiza površinske difuzije Ba ionov na CaTio3-

Raziskovalci odseka so nadaljevali s proučevanjem mehansko odporne keramike na osnovi karbidnih trdin. Raziskave so bile usmerjene v študij mehanizmov obrabe TiC—Mo-Ni trdin. Sodelavci odseka so izboljšali mehan­ske lastnosti TiC zrn z dodatkom TiN in VC. Ta zrna imajo v primerjavi s karbidnimi večjo odpornost proti mehanskim udarcem, kar zagotavlja orodju daljšo življenj sko dobo. Posebne pozornosti so bile deležne raziskave mehansko odporne inženirske keramike. Sodelavci so pri­pravili ultrafine prahove amorfnega Zr02 ter proučevali njihovo kristalizacijo z namenom, da izdelajo aktiven prah Zr02 za izdelavo keramike. Proučevali so možnost izbolj­šave mehanskih lastnosti inženirske keramike z optimiza­cijo mikrostrukture. V primeru Zr02 so to skušali doseči s pripravo n^aglomeriranega prahu, v primeru AI2O3 s kontrolirano termično obdelavo in v primeru SiC z do­datki B4C.

Na področju magnetnih materialov so raziskave tekle v več smereh. Sodelavci odseka so zasledovali vpliv razvoja mikroftrukture na magneTne lastnosti mehkomagnetnih materialov ter proučevali možnost mehanskega utrjeva­nja trdomagnetnih materialov z dodatkom Zr02 z na­menom, da povečajo področje uporabnosti teh mate­rialov. Na področju dielektrične keramike so bile oprav­ljene preliminarne raziskave perovskitov Pb(Fe2/3)03 in Pb(Zr.i/3 Nb2/3)03, ki omogočajo pripravo večplastnih kondenzatorjev pri nizki temperaturi sintranja.

Raziskave polprevodnih materialov na osnovi ZnO in BaTi03 so bile usmerjene predvsem v študij strukturnih sprememb, ki jih povzročajo dopanti v ZnO, ter v prouče-vdr.j* vzrokov, ki povzročajo anomalijo velikosti zrn v do-

piranem BaTi03. Študij PZT Keramike je zajemal prouce vanje mikrostrukt'irnih sprememb, ki jih povzročajo pet valentm ioni Sb in Nb.

Na področju oksidnega jedrskega goriva so bile oprav Ijene raziskave sintranja in razvoja mikrostrukture goriva, ki vsebuje ..goriljivi strup" (UO2 - Gd203>

Sodelavci so proučevali vrednotenje žarilnih krivulj TL dozimetrov. Ugotovili so, da lahko z izbiro ustreznega programa vrednotenja preciznost meritev občutno izbolj šajo. Pri študiju merjenja vlažnosti s keramičnimi senzorji so upoštevali vpliv koncentracije CO2 in s tem izboljšali zaneslj'vost meritev.

Nova oprema v odseku ZJ keramiko je analizni elektronski mikroskop (JEM 2000 FX), ki omogoča ločljivost med kristalnimi ravninami 0,14 nm, ločljivost med dvema toč­kama 0,28 nm in maksimalno povečavo I.OOO.OOOx. Ana­lizni sistem (LINK AN 10.000) omogoča nalizo elemen­tov od Na dalj s.

Raziskovalno delo odseka za neposredne naročnike predstavlja skoraj polovico dejavnosti odseka. Meti naipo membnejšimi zunanjimi partnerji ostaja Iskra IEZE. Pet TOZD-ov, s katerimi odsek sodeluje, daje pobudo za razi­skave in razvoj materialov, povezanih z elektroniko. Tako je bilo za TOZD HIPOT razvitih 33 novih hibridnih debe loplastnih vezij, večinoma za uporabo v industrijski elek­troniki. Raziskovalci so proučevali nove postopke izdelave hibridnih vezij kot so npr. večplastna vezja. Prav tako so proučevali montažo hibridnih vezij s spajkanjem v parni fazi. Poleg omenjenih razvojnih del so raziskovalci v zvezi S tematiko hibridnih vezij proučevali reakcije med elck trično prevodnimi oksidi Ru02 in B»2 ^"2 0y, ki so glav­ne komponente prevodnih past.

36

Po iloyovuiu s TOZD VldyiiL'ti je i»iid izdeiana oprema za tlelo s prahom Ne' -Fe-B. ki je izhodišče za pripravo novih magnetov z zelo visokim energijskim produktom. Razvili so anizotropne keramične magnete na osnovi Sr-ferita visoke kakovosti ter temperaturne senzorje za zaščito električnih strojev na osnovi BaTi03 za TOZD Feriti.

Za TOZD KEKO so razvili dielektnčm material za večplastne kondenzatorje z dielektnčno konstanto 2000.

Za TOZD KERAMIKO so razvili postopek za sintezo PZT keramike iz domačih surovin Material je primeren za brenčala.

Dislokacijska podmejo v zrnu Ni-Zn-Co ferita dekor:-rana z Ba-atomi. ki so koherentno vgrajeni v feritno mrežo. Vzorec, je bil dopiran z 9% Ba (Posnetek z elek tronskm- mikroskopom).

Sodelavci odseka so reševali naloge tudi za vrsto dru­gih organizacij. Sodelovali so s strokovnjaki tovarne EX0 TERM pri razvoju ognjestalnega materiala za vlivanje bar vasfih kovin, s strokovnjaki COMETA iz Zreč pa so nacla Ijevali z razvojem tehnologije priprave goste keramike 7» rezalna orodja.

Za KRKO. TOZD l/olar.ije. so nadaljevali raziskave za uspešnejše razvlaknjenje stekla ter izdelali metodo in na­pravo za merjenje električne upornosti steklenih talin.

Suha komora konstruirana in izdelana na IJS za razvoj in raziskave na področju parmanentnih magnetov NdFeB. Omogoča delo v zaščitni atmosferi argona (<. 1 ppm O2; < 3 ppm H2O), ki se regenerira preko čistilnega sistema in vrača v komoro.

10 6

R(f t )

10:

U-10

.03

»2

600 ppm Mn

200 ppm Mn

50 100 150 200 T ( ° C )

Temperaturni koeficient upornosti PTC uporov je odvisen od koncentracije akcr.ptorjev na mejah med zrni keramike. Diagram kaže vpliv dodatka M'n na električno upornost PTC uporov s Curievo temperaturo 120°C.

37

Za TERMIKO so raziskovalci nadaljevali s prouče­vanjem vpliva dolomita v različnih diabaznih talinah ter poizkušali oceniti optimalno količino dodatka diabaza z obzirom na energetsko bilanco procesa raztapljanja in raz­kroja dolomita.

Za organizacijo Energoinvest iz Sarajeva so strokov njafci razvijali material na osnovi Zr02. ki bi vzdržal efcs-tremne pogoje v MHO generatorjih.

Opravljena je bila vrsta manjših uslug za zunanje na­ročnike. To so bile predvsem mikrostrukturne preiskave z elektronsko mikroskopijo in elektronskim mikroanali-zatorjem ter diferencialno termično analizo. Poteg tega so se na odseku izpopolnjevali strokovnjaki iz industrije in Šolali kadri za rutinske analize določevanja azbestnih vla­ken v vodi. za metatografske preiskave ter za raziskave na področju keramičnih materialov.

Sodelavci so uspešno razvijali potrebno raziskovalno in razvojno opremo. Tako so sestavili opremo za razvoj NdFeB magnetov ter razvili in izdelali opremo za izdelavo

ODSEK ZA BIOKEMIJO

Raziskovalci: 26 sodelavcev s fakultetno izobrazbo od katerih

t redno. 3 pa dodatno sodelujejo pri pedagoškem delu univerze.

Udeležba na znanstvenih zborovanjih v letu 1966: 18 mednarodnih (29 referatov).

1 domače 116 referatov).

Delo raziskovalcev Odseka za biokemijo je bilo v pre­teklem letu usmerjeno na področje biokemije proteinov in sicer v raziskave proteoliznih encimov in njihovih inhibi­torjev ter živalskih in opeklinskih toksinov.

Posebno intenzivno so raziskovali cisteinske prote-inaze in njihove proteinske inhibitorje. Dobljeni rezultati že nakazujejo začetke razumevanja mehanizma delovanja teh snovi pri procesih razgradnje beljakovin v normalnih in patoloških pogojih. V preteklem letu so se posvetili predvsem kinetičnim raziskavam inhibicije cisteinskih proteinaz z inhibitorji. Za pojasnitev evolucije inhibi­torjev so začeli te snovi izolirati tudi iz nižjih organizmov. Tako so iz morske vetrnice izolirali dva proteinska inhi­bitorja, ki se glede na molekularno težo razilikujeta od doslej znanih družin stefinov in cistatinov. V sodelovanju z Univerzo v Darmstadtu so bile opravljene tudi začetne študije kemijske sinteze gena človeškega cistatina C ter uspešno kloniranje le tega v bakteriji E. coli.

Razvili so encimsko imunometrično metodo za dolo­čanje cistatina C in stefina A v telesnih tekočinah. Meritve cistatina C v plodovnicah omogočajo napovedovanje rizič-nih nosečnosti. Pojasnili so povezavo med inhibitorno aktivnostjo človeških inhibitorjev cisteinskih proteinaz in njihovim protivirusnim delovanjem. Ti inhibitorji so potencialna protivirusna zdravila.

Na področju aspartatnih proteinaz so študirali raz­gradnjo različnih proteinov centralnega živčnega sistema s katepsinom D in dobljeni rezultati kažejo na možno vlogo tega encima v možganih. Začeli so preiskovati tudi proteinske inhibitorje aspartatnih proteinaz, ki so zaen-

trdin za potrebe industrije. V letu 1986 je bil dograjen laboratorij za razvoj in raziskave jedrskih materialov. Po več sušnih letih je odsek pridobil pomembno novo opre­mo, transmisijski analitski elektronski mikroskop, ki bo bistveno razširil raziskovalne možnosti skupine.

Odsek sodeluje z vrsto institutov iz ZR Nemčije v okviru jugostovansko-nemškega znanstvenega sodelovanja, z NBS iz VVashingtona. z North Carolina State University. Institutom Sverhtverdih materialov iz Kijeva, z Laborato­rijem za materiale v Grenoblu. Akademijo znanosti DDR. itd.

O svojem delu so sodelavci poročali na kongresih do­ma in v tujini, npr. na jugoslovanski konferenci ETAN v Herceg Novem, na Simpoziju o elektronskih sestavnih delih in materialih SD 85 na Otočcu. na 88 letni konfe­renci Am. ker društva v Chicagu, na mednarodni konfe­renci Zirconia 86 v Tokiu, na konferenci o prašni metalur­giji v Diissetdorfu. na letni konferenci angleškega keramič­nega društva v Cambridgu, itd.

V letu 1986 izvriena dela 13 znanstvenih publikacij. 20 objavljenih referatov.

2 strokovni publikaciji. 11 institutskih dokumentov. 58 neobjavljenih referatov. 10 diplomskih del. 2 doktorski deli.

krat poznani le iz rastlin in glist in ki bodo služili kot osnova za iskanje tovrstnih inhibitorjev v sesalcih.

Študij beljakovin iz živalskih strupov se je v pretek­lem letu osredotočal na tri beljakovine. Na osnovi pri­marnih struktur in računalniškega modeliranja so dolo­čili verjetni položaj toksičnega mesta na molekuli ammo

Prvi aminokislinski sekvenator v Jugoslaviji, sestavni del biokemijskega laboratorija.

38

dytoksina. Karakteriziraii so metaioproteinazo iz strupa Bothiops atpcr. ki je zaradi svoje izrazite fibrinolitične aktivnosti potencialno uporabna v zdravilstvu. Iz strupa Lathcsis muta so izolirali trombinu podobno proteinazo. ki za razliko od večine podobnih encimov iz sorodnih strupov cepi oba fibrinopeptida iz fibrinogena. Na pod­ročju raziskav razgradnje beljakovin v mišici so izmerili aktivnost proteinaz v 16 mišičnih vzorcih bolnikov z idiopatsko skoliozo. V čoveških mišicah so našli več inhi­bitorjev crsteinskih proteinaz, dva sta sorodna stef i noma A inB.

Iz ,.in vitro" in „in vivo" opečene človeške kože so izolirali opeklinski toksin in ga delno očistili, vene.ar poskusi kažejo, da bo treba opeklinski toksin še uolj očistiti, predrto bo možno razviti encimsko imunski test za določanje protiteles proti temu toksinu.

Na področju mikrobnih proteaz so pričeli preiskova­ti intracelularne proteaze v micelu glive C. purpurea. Ugo-

ODSEK ZA AVTOMATIKO, BIOKIBERNETIKO IN ROBOTIKO

Raziskovalci: 19 sodelavcev t fakultetno izobrazbo, od katerih

1 dodatno sodeluje pri pedagoikem delu univerze. Udeležba na znanstvenih zborovanjih v letu 1986 11 mednarodnih (8 referatov). 2 domačih 14 referati).

Poročilo laboratorija za biokibernetiko:

Delo Laboratorija za biokibernetiko, opravljeno v letu 1986, pokriva predloženi raziskovalno-razvojni program, ki vsebuje:

— metode večkanalne stimulacije FES, — implantibilne stimulatorje in — evalvacijske metode in merilno tehniko. Rezultati raziskav so dokumentirani v 226 delih. Po

ročilo sestavljajo štirje članki, sprejeti v objavo v medna­rodnih revijah, dva prispevka v knjigah ter članke v doma­čih revijah. Z referati so biokibernetiki nastopili šestnajst­krat na mednarodnih konferencah in petkrat doma. Prido­bili so tri patente in pet modelnih zaščit. Poleg tega so po­slali v objavo še štiri članke, od tega tri v mednarodne re­vije. Ugodno razmerje med publiciranimi deli ter patent­nimi prijavami kaže na to, da raziskavam sledijo kon­kretni izdelki, namenjeni uporabnikom, rorej pacientom in potencialnim proizvajalcem. Poleg opravljenih raziskav je skupina razvila in v praksi testirala več izdelkov, ki niso direktno predmet tega programa. Ker so predložena dela plod večletnih naporov in morda ne odsevajo vseh rezul­tatov tega leta, naj naštejemo še naše aktivnosti, dokumen­tirane v delovnih poročilih, ki pa jih zaradi preobširnosti ne prilagamo.

Na šestih bolnikih s težjo okvaro hoje so sodelavci pokazali učinkovitost večkanalne stimulacije in hkrati razvijali metodologijo evalvacije, s katero so pokazali pred­nosti pred klasično terapijo. V kratkem času dveh ali treh tednov so uspeli postaviti na noge nekaj praktično nepo-mičnih bolnikov, ni pa jim uspelo izluščiti splošnih za

toviii so, da so ti encimi vezani na membrane in jih je mo­goče odtopiti s pomočjo detergentov. Očistili so aspar tatno proteazo in ugotovili, da je identična z ekstracelu-I ar no proteazo. Poleg tega so iz odpadne brozge S. rimosus očistili in okarakterizirali levcinaminopeptidazo ter dva inhibitorja aminopeptidaz. Iz A. niger pri usmerjeni fer-mentaciji pa so izolirali in okarakterizirali poligalakturo-naze in pektinesteraze. to je encime, ki so zanimivi kot encimi v živilski industriji.

Raziskovalci odseka so o svojem delu poročali na šte­vilnih domačih in tujih kongresih in simpozijih, pogosto kot vabljeni predavatelji.

V preteklem letu so organizirali 6. mednarodno zim­sko šolo o proteinazah in njihovih inhibitorjih v Bohinju.

Odsek sodeluje z vrsto znanstvenih ustanov, predvsem z Univerzo v Miinchenu. Max Planck Institutom v Martins-riedu. Univerzo v Newcastlu v Veliki Britaniji ter razisko­valnim institutom DuPont v Wilmingtonu, ZDA.

V letu 1986 izvršena dela: 6 znanstvenih publikacij.

33 objavljenih referatov. 2 strokovni publikaciji,

24 institutskih dokumentov, 6 patentov, 1 diplomsko delo. 1 doktorsko delo.

Dvokanalni ortotski električni stimulator.

39

konitosti metode. Razlog za to tiči v kompleksnosti pro­blema, zlasti pa še v dotrajani in nekompietni merilni opremi. Izdelali so dvokanalni ortotski stimulator, proto­tip je v evalvaciji na Univerzitenem zavodu za rehabilita­cijo invalidov v Ljubljani. V pripravi je metodologija eval-vacije, začetni rezultati so obetajoči.

Pri implantibilni podkolenski peronealni opornici (IPPO) so razvili unipolarno obliko elektrod s tokovno uravnoteženim stimulacijskim impulzom. Metodologijo implantacije pa so izpopolnili, tako da pričakujejo boljše klinično sledenje implantiranih pacientov.

Za študij nevrokontrolnin mehanizmov pri hoji so kljub dotrajani opremi uspeli opraviti deset meritev na zdravih osebah in enajst na bolnikih. Izdelan je računal­niški program za analizr> EMG signalov in v teku so prve obdelave.

0 L

urološko kliniko opravili njegovo medicinsko evalvacijo v diagnostiki disenergije med detruzorjem in sf inktrom.

Poročilo laboratorija za robotiko:

Raziskave Laboratorija za robotiko zajemajo pred­vsem naslednja področja: matematično modeliranje ki-nematike in dinamike robotov, decentralizirano, adaptiv-no in robustno vodenje robotov, programiranje robotov, simulacijo in računalniško podprto načrtovanje robotov ter meritve v robotiki. Uporabne in razvojne raziskave pa so usmerjene v razvoj industrijskih robotov, sodobnih mikroračunalniških krmilnikov in programske opreme, razvoj industrijskih aplikacij robotov ter razvoj spremlja joče tehnologije.

Eden od ciljev raziskav v letu 1986 je bil izdelati ma­tematično metodologijo in ustrezno programsko opremo kinematične analize in sinteze robotov. Med drugim so razvili postopek optimizacije mehanizma manipulacijskega robota glede na kriterije, opredeljene z geometričnimi zna­čilnostmi delovnega prostora. S spreminjanjem razmerja med dolžinami segmentov mehanizma robota pri dam skupni dolžini, vzemimo, da je mogoče spreminjati obli­ko in prostornino njegovega delovnega prostora. Tak po­stopek se lahko uporabi kot del sistema za računalniško podprto načrtovanje robotiziranih obdelovalnih celic tako, da za dano aplikacijo načrtamo ali v obstoječi bazi podatkov izberemo najprimernejšega robota za dano delovno opravilo.

Nadaljevali so raziskave na decentraliziranem in adaptivnern vodenju industrijskih robotov. Te raziskave imajo velik pomen pri robotu, kjer je zaželena dobra dina-

Implantibilni podkolenski stimulator z unipolarno elek­trodo in tokovno uravnoteženimi impulzi.

Veliko pozornost so posvetili razvoju totalnih im-plantov, namenjenih za živalske eksperimente, kjer so študirali vpliv nove oblike elektrod in nove oblike stimu-lacijskih impulzov ter elektrokemijskih reakcij elektrod in tkiva. Izkušnje bodo uporabili pri nadaljnjem razvoju to­talnega implanta za korekcijo skolioze in razvoju večka-nalnih implantov. V teku je raziskava korelacije med bio-mehaniko hoje in EMG aktivnostjo mišic za oceno zane­sljivosti implantibilne stimulacije. Razvijajo ustrezen ra­čunalniški program, s katerim bodo lahko obdelali merit­ve na IBM računalniku. Razvili so sistem merilnih ber­gel z biološko povratno zvezo za učenje njihove uporabe po poškodbah in za uspešnejšo rehabilitacijo hoje moto­rično prizadetih bolnikov. V teku je njegova klinična eval-vacija na Univerzitetnem zavodu za rehabilitacijo invali­dov. Zaključena je tretja faza kliničnega in urodinamskega evlaviranja večkanalnega električnega merilnika vdora tekočine iz sečnika v sečnico med kašljem ter električ­nega stimulatorja za kratkotrajno intenzivno električno stimulacijo (IES) bolnikov s stresno inkontinenco na domu. Tretja faza evalvacije je vsebovala ponovno klinič­no in urodinamsko testiranje tistih bolnikov, ki so bili pred d vem i leti uspešno zdravljeni z IES. Tretja faza eval­vacije, tako merilnika kot stimulate rja, je dala dobre re­zultate, ki so podani v delovnem poročilu.

Razvili in izdelali so laboratorijski prototip večka­nalnega urodinamskega merilnika prevodnosti in skupaj z

Sistem merilnih bergel z bioloiko povratno zvezo za kon­trolirano obremenitev okončin motorično prizadetih oseb.

40

ASE A robot v laboratoriju.

mika in natančnost sledenja predpisanim trajektorijam, oziroma pri aplikacijah, kjer se masa bremena, ki ga pre­naša robot, močno spreminja. Pri raziskovanju postopkov določanja in analize delovnih prostorov manipulacijskega robota so razvili postopek predstavitve delovnega prostora s trodimenzionalno računalniško grafiko.

V preteklem letu so pričeli razvoj novega industrij­skega robota na električni pogon, namenjenega obloč-

ODSEK ZA RAČUNALNIŠKO AVTOMATIZACIJO IN REGULACIJE

Raziskovalci 11 sodelavcev s fakultetno izobrazbo, od katerih jih

1 redno, 2 pa dodatno sodelujeta pri pedagoSkem delu univerze.

Udeležba na znanjivenih zborovanjih v letu 1986: 10 mednarodnih (13 referatov), 5 domačih (2 referata).

Nove usmeritve na raziskovalnem in razvojnem pod­ročju, ki j ih je že v nekaj preteklih letih začela gojiti sku­pina za avtomatiko v okviru Odseka za avtomatiko, bio-kibernetiko in robotiko, so privedle tudi do nove organi­zacijske oblike. Iz bivše skupine za avtomatiko je nastal Odsek za računalniško avtomatizacijo in regulacije.

Dejavnost odseka izhaja iz dolgoletne raziskovalne in aplikativne tradicije na širšem področju avtomatike ter je usmerjena predvsem na:

nemu varjenju, asembliranju in precizni montaži za to­varno Riko iz Ribnice. Robot bo imel nosilnost 10 kg in ponovljivost 0.2 mm pri šestih stopnjah prostosti. To je izredno zahteven projekt, »aj poteka poleg razvoja mehan­skega dela robota tudi razvoj mikroračunalniškega krmil­nika nove generacije, ki temelji na več 16-bitnih mikro­računalnikih, in razvoj programske opreme. Prototip novega roboto bo izdelan v letu 1987. V Gorenju v Tito­vem Velenju so začeli z aplikacijo dveh industrijskih robotov Goro in sicer pri površinski zaščiti vsadnih korit ter pri posluževanju 250-tonske stiskalnice. Oba robota, ki ;u poganja hidravlika, sta bila razvita v sodelovanju IJS in Gcrenja. Z Ustnimi sredstvi so nadaljevali tudi razvoj hidravličnega robota Stefan 130, namenjenega točkovnemu varjenju in asembliranju predmetov do 30 kg. Proti koncu leta je stekla montaža robota, ki bo dokon­čan v letu 1987.

Zaključili so razvoj in izdelali prototip zobniškega prenosnika na ekscentrski prenos, ki je namenjen za upo­rabo v robotiki, kjer so potrebna velika prestavna raz­merja. Prototip prenosnika je naročila Železarna Ravne. V letu 1986 so razvili programski paket, ki je namenjen avtomatski izpeljavi enačb kinematike robota v simbolič­ni obliki, kar izredno poenostavi sicer zahteven proces „ročne" izpeljave enačb. Ker je ta sistem odkupila Iskra Delta, so ga poimenovali Delysim.

V preteklem letu je Laboratorij za robotiko pridobil kvalitetno raziskovalno opremo preko t . i . paketa Razisko­valne skupnosti Slovenije, ki je precej povečal naše razi-skovalno-razvojne možnosti. V smislu akcije ,,2000 razi­skovalcev" so ;e v letu 1986 na področju robotike na In­stitutu izobraževali štirje mladi raziskovalci.

V okviru projekta Robotizacija pri Raziskovalno-raz-vojni enoti je IJS opravljal vlogo koordinatorja. IJS je tudi sodeloval pri organizaciji jugoslovanskega posveto­vanja o robotizaciji Jurob v Opatiji in pri organizaciji razstave jugoslovanske robotske tehnologije na sejmu So­dobna elektronika v Ljubljani.

V letu 1986 izvršena dela: 3 znanstvene publikacije,

24 objavljenih referatov, 4 institutski dokumenti, 1 patent, 1 magisterskodelo.

a) sistemsko analizo ter matematično modeliranje, simulacijo in optimiranje sistemov in procesov,

b) računalniško avtomatizacijo in regulacijo.

Obe usmeritvi sta splošno zastavljeni, vendar aplika­tivno usmerjeni predvsem na področje reševanja proble­mov racionalizacije in optimiranja v kemijski in procesni industriji. V tem okviru si prizadevamo za skladen razvoj in prepletanje naslednjih dejavnosti:

41

Testiranje programske opreme sistema za zbiranje podatkov in nadzor, ki bo dobavljen v okviru prve etape računalniške avtomatizacije kuhanja celuloze za TCP „Djuro Salaj" Krško.

- teoretične raziskave na področju vodenja sistemov, - eksperimentalne raziskave. - razvoj računalniško podprtih sistemov za analizo

in načrtovanje sistemov vodenja (CAD), - elementi inženiringa za avtomatizacijo, - razvoj materialne in programske opreme za vo­

denje sistemov. Vse te dejavnosti gojijo v povezavi s Fakulteto za

elektrotehniko in tudi v okviru mednarodnega sodelovanja z ZR Nemčijo.

Na aplikativnem področju, ki je bilo v preteklosti pre­cej heterogeno, se usmerjajo na ožje področje reševanja problemov regulacije. Rezultati teh prizadevanj so upo­rabni na dveh aplikativnih področjih in sicer:

- razvoj proizvodov z visoko stopnjo vgrajenega znanja (sredstva in orodja za reševanje problemov regulacije) in

- zahtevnejše aplikacije vodenja in regulacije v kemij­ski procesni industriji. .

V letošnjem letu je bilo delo na področju teoretičnih raziskav usmerjeno predvsem na dopolnitve in zaokrožit­ve nekaterih že v preteklosti začetih del. Tu velja omeniti predvsem pristop k načrtovanju kompenzacije statičnih nelinearnosti. Poudarek je bil na histerezi, ki se posebej pogosto pojavlja pri različnih aktuatorjih.

Drugo zanimivo področje obravnava problematiko regulacije sistemov z velikimi časovnimi zakasnitvami. Velike časovne zakasnitve so posebej značilne za procese v kemični in procesni industriji, kjer imamo opravka s transportom snovi. Obdelana in simulacijsko preverjena je bila metoda prediktivnega optimalnena regulatorja stanj, ki se je izkazala za precej robustno. Na področju identifikacije multivariabimih sistemov, s katerimi se sode­

lavci ukvarjajo že vrsto let, so pristopli k razširitvi metode, ki temelji na vhoano-izhodnih podatkih. Osnova metod, je razširjena kanonična struktura v prostoru stanj. Ta struktura vsebuje tudi transmisijsko matriko, zato lahko opisuje tudi sisteme, kjer je poleg dinamike prisotna tudi statična relacija.

Težišče dela na področju eksperimentalnih raziskav je bilo v letošnjem letu usmerjeno na področje proble­matike krmiljenja tropoložajnih aktuatorjev. Gre za širši problem aplikacije sodobnih metod voJenja v primeru, da je proces opremljen s tovrstnimi aktuatorji. Pokazalo se je, da je mogoče uporabiti pristop s sinhroniziranim im-pulznoširinsko moduliranim krmiljenjem, ki je prilago­jeno diskretnemu načinu vodenja. Za ta način krmiljenja pa je potrebno izpeljati hitrostne regulacijske .'Igoritme. Izpeljanih in eksperimentalno preizkušenih je bilo nekaj različnih tovrstnih algoritmov, izkušnje, pridobljene na ta način, pa so že bile uporabljene pri reševanju regulacije zgorevanja v steklarski peči.

V okviru eksperimentalnih raziskav, ki jih izvajajo na področju regulacije hitrosti asinhronskega motorja, so analizirali možnosti uporabe „s črno škatljo" mode­liranja in simulacij« pri načrtovanju regulacije nelinearnih sistemov. Uporabljena metodologija se je v tem konkret­nem primeru izkazala za uspešno, rezultat tega dela pa so bili tudi nekateri splošnejši zaključki predvsem v zvezi z omejitvami, ki jih je pri takem načinu dela potrebno upoštevati. Velik del eksperimentalnih raziskav so iz­vajal tudi v povezavi z aplikativnimi nalogami. V ta okvir spadajo predvsem nadaljevanje dela na matematičnih modelih za kuhanje celuloze ter začetek razvoja algorit­mov za sprotno prilagajanje parametrov modela spremem­bam v procesu.

42

Delo na področju računalniško podprtega načrto-vanja (CAO) je bilo usmerjeno v dopolnjevanje že razvite­ga paketa ANA in razvoj simulacijskega jezika za simula­cijo zveznih sistemov SIMCOS. Osnovni poudarek pa je dan izvedbenim primerom. Tako je bil npr. v letoinjem letu paket ANA uporabljen pri modeliranju in načrtova­nju regulacije zgorevanja za steklarsko peč. Rezultati tega dela so bili osnova za realizacijo računalniške regula­cije steklarske peči v Hrastniku, ki jo je izvedel Odsek za energetiko in vodenje procesov.

RISK V DVMN *IIOM m

Primerjava časovnih potekov merjenih z matematičnim modelom simuliranih spremenljivk za steklarsko peč v steklarni Straža.

ODSEK ZA PROFESIONALNO ELEKTRONIKO

Raziskovalci: V letu 1986 izvrstna dela: 4 »delavci i fakultetno izobrazbo. 2 inttitutska dokumenta.

Sodelavci Odseka za profesionalno elektroniko se na svojem področju računalniškega vodenja svetlobnih situa­cij skupaj s specialisti in sodelavci RTV Beograd študirali in razvili nov sistem komuniciranja operaterja s komandno napravo. Naprava je postavljena in deluje v prvem TV štu­diju Beograd.

Ročni in avtomatski regulatorji razsvetljave različnih kapacitet so dani v uporabo v gledališče „Trešnja" Zagreb, SNG Koper in Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana.

Tiristorska pretvornika 250kW, 1000Hz za indukcijsko taljenje kovin v telerazni Štore.

Težišče dela na področju mikrocačunalniške mate­rialne oprem« je bilo posvečeno problematiki razvoja mikroračunalniškega fleksibilnega regulatorja. Končni cilj tega razvoja je, da dobimo regulator, ki ima vse karak­teristike običajnih regulatorjev, hkrati pa je dovolj zmog­ljiv, da bi bilo z njim mogoče reševati nekatere zahtevnejše probleme vodenja z uporabo sodobnih principov. Razvito je bilo nekaj ključnih modulov regulatorja, začelo pa se je tudi delo na pripravi ustrezne programske oprem«.

Večina raziskovalnega dela teče v tesni povezavi s sodelavci na Fakulteti za elektrotehniko, del raziskav pa teče tudi v okviru mednarodnega sodelovanja, ki ga pod­pira Internationales Buro der KFA v Jiili.chi.. V tem okviru smo v letošnjem letu na IJS organizirali jugoslovansko-nemški seminar ..Workshop on Process Automation". Na seminarju so poleg naših sodelavcev sodelovali tudi sodelavci s Fakultete za elektrotehniko, z nemške strani pa sodelavci Technische Hochschule Darmstadt. Predstav­ljeno je bilo enaindvajset referatov z različnih področij avtomatske regulacije ter izmenjane izkušnje na področju raziskovalnega dela.

Na področju aplikativnega dela se nadaljuje sodelo­vanjem pri proizvodnji merilnikov kisika (nosilni odsek je Odsek za spektroskopijo), razvoj na področju CAD pa je pripeljan že do stopnje, ko je mogoče in tudi upravičeno tržen 3. V letošnjem letu so uspeli prenesti v industrij­sko uporabo en paket ANA (Iskra — Elektrooptika) in dva paketa CIMCOS (Belinka, Energoinvest Sarajevo). Najpomembnejši in najzahtevnejši pa je projekt „Računal-niška avtomatizacija kuhanja celuloze", ki ga sodelavci Odseka v sodelovanju z Odsekom za energetiko in vodenje procesov ter Institutom za celulozo in papir izvajajo za TCP „Ouro Salaj", Krško. V okviru projekta paralelno tečejo aktivnosti na realizaciji tekoče etape ter razvoj­nem in raziskovalnem delu, kot pripravi za naslednje eta­pe. V letošnjem letu je bil -ealiziran večji del prve etape projekta, ki zajema predvsem sistem za zbiranje podatkov in nadzor. Razvojno delo pa je obsegalo že omenjene razi­skave matematičnega modela kuhanja celuloze, predvsem pa razvoj najprimernejše strategije in algoritmov vodenja, ki naj bi zagotovili optimalno produkcijo in kvaliteto ob čim manjši porabi pare.

43

Prenosni regulatorji so dobavljeni v SNG Maribor. Hotel ..Toplice" Bled. Center za kulturo Rijeka in Kultur­ni dom Dolina pri Trstu.

Za racionalnejši sistem ogrevanja v kovaški industriji sta bila dobavljena srednjefrekvenčna generatorja 150 kVV/10kHz v Gorenje—Mute in enak generator za induk­tivno gretje v Železarno Ravne.

ODSEK ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO

Raziskovalci: 49 sodelavcev s fakultetno izobrazbo, od katerih

2 redno. S pa dodatno sodeluje pri pedagoikem delu univerze.

Udeležba na znanstvenih zborovanjih v letu 1986: 31 mednarodnih (20 referatov).

Raziskave računalništva in informatike so na pričetku novega petletnega planskega obdobja osredotočene na tri temeljne raziskovalne programe, in sicer.

— računalniške sisteme in tehnologije, — informacijske sisteme in ume' io inteligenco ter — digitalne komunikacije in mreže.

Navedene r- ziskave in interdisciplinarna raziskava ra­čunalniških in graf-teoretičnih metod za sintezo zdravil­nih učinkov ter raziskava računalniškega vida v okviru pro­jekta raziskovalne enote za robotizacijo so potekale v pe­tih raziskovalnih laboratorijih na novo organiziranega odseka, njihovi izsledki pa so bili uporabljeni za prototip­no in maloserijsko izdelavo v okviru odsečnega proto­tipnega laboratorija. Ob koncu leta je Laboratorij za digi­talne komunikacije in mreže postal samostojen odsek.

Akcija za 2000 mladih raziskovalcev ter žal samo de­loma uresničen projekt RSS za izpopolnitev raziskovalne opreme so opazno izboljšali materialne pogoje, zlasti za teoretske temeljne raziskave ler za podiplomski študij. So­delavci odseka so razširili obseg in kakovost svojih znanst­venih in stroko.nih poročil v domači in tuji javnosti. Eksperimentalne raziskave in razvojna dela pa je še bolj kot prejšnja leta zavrla - v nekaterih primerih pa celo preprečila - ustavitev uvoza računalniških komponent.

Sodelovanje odseka z ljubljansko univerzo je potekalo preko skupnih raziskav na področju umetne inteligence, večje število naših starejših raziskovalcev predava na drugi ali tretji stopnji študija, mlajši raziskovalci našega odseka pa so ponovno pomagali izpeljati srednješolsko tekmova­nje v računalništvu in program njim namenjene letne šole na Fakulteti za elektrotehniko.

Računalniške arhitekture in sistemi V Laboratoriju za računalniške arhitekture in sisteme

so pod vodstvom mgr. J. Šilca preučili teoretične in prak­tične vidike treh novejših arhitekturnih zasnov (RISC, vektorsko procesiranje in močno povezani večprocesorski sistemi) ter paralelno procesiranje na osnovi novih mode­lov za podatkovno vodeno računanje in za redukcijo po­datkov. V pregledu večprocesorski h arhitektur, operacij­skih sistemov in jezikov za paralelno programiranje so

Preko partnerja v Zahodni Nemčiji so za potrebe zlatarske industrije v svetu izdelali in izvozili pet srednje-frekvenčnih generatorjev moči 20kW/4kHz.

V sodelovanju s Kliničnim centrom Ljubljana je bilo oddanih v testiranje in uporabo po Jugoslaviji več kot 30 infuzijskih naprav za natančno časovno doziranje zdravil.

V letu 1986 izvršena dela: 25 znanstvenih publikacij. 26 objavljenih referatov. 15 strokovnih publikacij. 61 institutskih dokumentov. 23 neobjavljenih referatov. 6 ostalih neobjavljenih del, 6 patentov. 2 dipli.Tiski deli. 2 magisterski deli.

bili raziskani načini vodenja procesiranja, modeli sočasne­ga računanja, organizacija strojne opreme in povezovalne mreže. V okviru raziskave metod za opisovanje in obravna­vanj'* modelov podatkovno in krmilno vodenega paralel­nega računanja so bili razviti formalni pripomočki za opis izvrševanja programskih grafov ter hevristični algoritmi za optimizacijo materialnih virov v podatkovno pretočnih računalnikih. Narejena je bila analiza lastnosti in uporabe dveh skupin sodobnih arhitektur (podatkovno vodene in RISC) na osnovi zbrane dokumentacije o njihovih prvih VLSI izvedbah).

Domača CCD matrična robotska kamera.

Z namenom, da bi omogočili eksperimentalno delo in razvoj večprocesorskih orodij in sistemov, so sodelavci od­seka na vodilu Q zasnovali, razvili in izdelali večprocesor­ski sistem L. medprocesno sinhronizacijo preko skupnega pomnilnika. Tehten dosežek na raziskavi robotskega vida za projekt »Robotizacija" je polvodniška CCD kamera z ločljivostjo 576 x 200 slikovnih elementov ter pripadajo-

44

čo materialno in programsko opremo za zajemanje slik in njihovo analizu.

Aplikativno deio je obsegalo predvsem nadaljevanje projekta ARCIS v sodelovanju z IMP - DO EMOND. in sicer razvoj mikroračunalneko vodenega sistema hotel­skih signalno-varnostnih in komunikacijskih naprav za hotel Slovenska plaža v Budvi in za Institut za fizikalno medicino in rehabi'itacijo v Igalu.

Umetna inteligenca Raziskovalno delo ne področju umetne inteligence

pod vodstvom p-of. dr. Ivana Bratka je obsegalo metodo za avtomatsko generiranje znanja, jezike in orodja pete generacije računalnikov ter metodologijo ekspertnih sistemov in njihovo uporabo v večparameterskem odlo­čanju in na področju računalniške podpore proizvodnje.

Najbolj tehtni in odmevni izsledki so bili na raziska­vah metod za avtomatsko sintezo baz znanja na osnovi avtomatskega učenja in kvalitativnega modeliranja. V sodelovanju z ljubljansko Fakulteto za elektrotehniko je bil razvit sistem ASISTENT 86 za avtomatsko učenje. Na več domenah v medicini in indus'riji (n.pr. za razvrš­čanje jeKel v Železarni Jesenice) je bila praktično preverje­na njegova uporabnost za iskanje zakonitosti v vseh do­menah, kjer je mogoče opisati odvisnost med spremenljiv kami v obliki logičnih pravil.

Laboratorij je nadaljeval s sistematičnim delom na razvoju orodij za umetno inteligenco ter skrbel za nji­hovo razširjanje po univerzah in institutih in za njihovo prenašanje v proizvodnjo. Med drugim je bil izboljšan pre­

vajalnik za prolog, izdelana je bila knjižnica predikatov PROLI8. izpopolnjen |e bil tudi sistem DECMAK ZJ pod poro odločanja. Pomemben razvojni dosežek je lupina za ekspertne sisteme EXPRO, k i omogoča implementacijo novih ekspertnih sistemov s pomočjo podajanja znanja o domeni v obliki pravil in za red velikosti pospeši imple­mentacijo novih ekspertnih sistemov. Izsledki raz-skav so bili uporabljeni pri razvoju ekspertnega sistema za načrto­vanje obdelovalnih operacij (v sodelovanju z ljubljansko Fakulteto za strojništvo) ter sistema za analizo napak v vezjih.

Intenzivno raziskovalno delo poteka v tesnem sodelo­vanju v okviru evropskega projekta COST-13 ter v pove­zavi z mnogimi drugimi sorodnimi centri v Evrop; in ZDA. Posebno ustvarjalno je sodelovanje v mednarodnem združenju ISSEK za avtomatsko sintezo ekspertnega znanja ter akademski povzavi s Turingovim institutom in Queen Mary College v Veliki Britaniji. Med številnimi ra­ziskovalnimi objavami doma in v tujini je posebno po­membna izdaja samostojne Knjige ..Prolog Programming for Artificial Intelligence" v založbi Addison—Wesley.

Računalniško obravnavanje naravnega jezika

Laboratorij za računalniško obravnavanje besedil v naravnem jeziku in slovenskega govora (vodja mgr. P. Tancig) je v letu 1986 v okviru raziskav računalniškeja ra­zumevanja naravnega jezika preučil probleme logično filo­zofskega modeliranja semantike naravnega jezika, razv.jal eksperimentalno okolje za komuniciranje z računalnikom

Sntem za avtomatsko učenje ASISTENT 86 se sam nauči zakonitosti katerekoli domene, kjer lahko primere opišemo z a Jibuti in jin Joločimo razred, oz. diagnozo. Sistem je tržno dostopen na računalnikih IBM PC Na sliki je del zakoni­tosti v oblik, drevesa za iskanje primarnega tumorja.

45

v slovenščini in raziskoval problematiko logičnega progra­miranja, relacijskih baz podatkov ter baz znanja.

Dokončane so bile funkcionalne specifikacije pro­gramskega sistema za kakovostno računalniško sintezo govorjenega jezika, ki je zasnovan na bogatem naboru pripomočkov za manipulacijo bistvenih fonetičnih para­metrov govora. Sistem je zasnovan neodvisno od izbrane metode za sintezo govora tako splošno, da bo z njim mo­goče zajeti posebnosti fonoloških in fonetičnih lastnosti slovenščine — česar pa ne omogočajo komercialni sistemi za — običajno angleški — govor.

Raziskave računalniškega obravnavanja Slovenskega go­vora in besedil so bistvenega pomena za prihodnji razvoj pete generacije računalniške tehnologije, v katere zatnovo sodi v našem primeru tudi razumen dialog med uporabni­kom in strojem na osnovi slovenskega govora in besedil. Tega dela namesto nas ne more opraviti nihče drug.

Razvojno delo laboratorija je obsegalo nadaljevanje razvoja aplikativne programske opreme mikroračunalni-škega informacijskega sistema za evidentiranje prisotnosti in obračun delovnega časa ter vzpostavitev tega sistema v Institutu Kad« Končar v Zagrebu in pri drugih uporabni­kih.

Računalniško načrtovanje, testiranje in grafika V Laboratoriju za računalniško grafiko in načrtovanje

(v.d. vodje mgr. F. Novak) so v lanskem letu potekale raziskave računalniškega načrtovanja hibridnih vezii, t;Stibilnosti in diagnozibilnosti vezij in sistemov ter grafične programske opreme. Narejena je bila analiza upo­rabniških zahtev pri uporabi domačega sistema ECCE za načrtovanje elektronskih vezij na področju hibridnih vezij, nekaj bistvenih zmožnosti je bilo vgrajenih v sistem in preizkušenih pri laboratorijskem razvoju hibridnih vezij v sodelovanju z Iskro - DO Elementi.

V okviru raziskav računalniškega testiranja je bil raziskan problem načrtovanja testibilnosti vezij za metodo signaturne analize, razvita je bila metoda za avtomatizacijo postopka testiranja na osnovi signaturne analize in prijav­ljenih več patentov iz te problematike, nadaljevale pa so se tudi raziskave diagnostibilnosti večprocesorskih sistemov. V sodelovanju z Iskro - Telematiko je bila zasnovana in

GPI, Grafika za poslovno informatiko. Računalnik: PMP-11, PDP-11. Terminal: VT-100 z grafičnim dodatkom G RAF-100.

Grafični modul za izbiro oblike grafičnega prikaza po­datkov.

46

razvita oprema linijske testne enote za telefonsko centra­lo SI TOO).

V okviru raziskav računalniške grafike je bila posebna pozornost posvečena problemu odprave stopničenja (antialiasing) v rastrski grafiki s postopki, ki so primerni za izvedbo v obliki vezij. V okviru projekta razvoja eksperi­mentalnega grafičnega procesorja Graf-100 s 16 odtenki sivine je bila izpopolnjena programska oprema za lokalno interpretacijo grafičnih ukazov, razvita je bila grafična knjižni-ja za podporo razvoja pascalskih in fortranskih aplikacij na operacijskih sistemih DEC RT—11, RSX-11 in VMS ter ustreznih domačih izvedbah, izvirna rešitev vezja za generiranje takta pa je bila zaščitena s patentno prijavo. Funkcionalne in tehnološke lastnosti Graf-100 so bile izostrene na seriji prototipov, ki so bili izdelani za domače uporabnike, razvojni rezultati pa so bili preneseni v Gorenje — DO Procesna tehnika.

Digitalne komunikacije in računalniške mreže Raziskave Laboratorija za dig talne korr jiukacijc in

računalniške mreže (vodja dr. J. Korenini) so bile usmer­jene na področje integriranih podatkovno-govornih digi­talnih sistemov. Metodologijo razvoja komunikacijskih protokolov so raziskovali v okviru sodelovanja v evrop­skem projektu COST 11 ter tam, kjer so prispevali predlog specifikacij za razvoj jezika za definiranje komunikacij­skih protokolov. V okviru mednarodnega projekta AM IGO so sodelovali pri izdelavi in razvoju ..telefonskih imenikov" za naročnike storitve ..elektronska pošta" po priporočilih X.400. Z? uporabnike slovenskega dela javne mreže JUPAK 40 izdelali študijo o višjih nivojih modeia ISO OSI. Standardi teh nivojev so temelj za nadgradnjo javnih mrež, v katere so vključeni heterogeni računalniški sistemi. Za uporabo višjih nivojev so izdelali predlog re­šitev za posamezne aplikacije v skladu z funkcionalnimi standardi CEN/CENELEC. V sodelovanju z Energoinves-tom - DO IRIS iz Sarajeva so razvili komunikacijski vmes­nik v skladu z določili priporočila CCITT X 25 LAPB.

V okviru raziskav digitalnih telekomunikacijskih sistemov smo razvil' računalniški paket za njihovo simu-'acijo. Paket je grajen modularno in obsega: generator sig­nala, koder, modulator, filter, kanal, demodjlator in de-koder. Narejeni so tudi pomožni programi za opazovanje časovnega poteka signala, frekvenčnega spektra, očesnega diagrama in verjetnosti napake pri prenosu. Razvili so tudi sistem za ugotavljanje kvalitete zveze na osnovi štetja

Primer črtnega diagrama.

psevdo-napak. Psevdo-monitor napake ne zahteva preki­nitve prenosa in je Hitrejši od konvencionalnega. Simulacij -ske rezultate so uporabili pri razvoju digitalnih radiorelej-nih sistemov ORS 2-8/2500 in RRU/D v sodelovanju z Iskro — DO Elekirozveze. Pričeli so z razvijem digitalne­ga telefona.

Enota za razvojne prototipe To enoto (v.d. vodje M. Lasič) so osnovali z name­

nom, da se v njej zaokrožijo tiste skupne razvojne, proiz­vodne in tržne dejavnosti, ki so sicor bistvenega pomena za prenos in prodor odsečnih razvojnih dosežkov v uporab­niško prakso, ki pa jih ni moč učinkovito izvajati v posa­meznih raziskovalnih laboratorijih. Vzdrževanje razisko­valne opreme, skrb za razvojno in uporabniško dokumen­tacijo ter tehnološka dodelava razvojnih dosečkov v pove­zavi z uporabniki sodijo med temeljne naloge te enote.

Osrednja dejavnost enote je bila računalniško načrto­vanje tiskanih in hibridnih vezij. Tudi v tem letu so pove­čali obseg in kakovost uslug javnega Centra za načrtovanje tiskanih vezij ter uvedli v uporabo funkcionalne razširitve tu razvitega načrtovalskega paketa ECCE na področju hibridnih vezij. Za raziskovalne organizacije in za preko 50 naročnikov iz gospodarstva so razvili tiskana vezja in izdelali proizvodno dokumentacijo za preko 300 tiskanih

vezij, kar uvršča ta — še vedno edini jugoslovanski javni načrtovalski center za tiskana in hibridna vezja — med večje tovrstne uslužnostne centre tudi v evropskih merilih. Med letošnje najmočnejše naročnike načrtovalskih uslug sodijo Iskra, Gorenje. Energoinvest, Slovenske železarne. El Niš in Novkabel.

V okviru prototipne in maloserijske izdelave računal­niških modulov, enot in sistemov so tehnološko obdelali in izdelali nekaj deset mikroračunalniških enot in siste­mov za podporo eksperimentalnih raziskav in za izpopol­nitev institutske laboratorijske orpeme, med drugim mikroračunalnike PMP-11. viJeo terminale PMt-100, gra­fične terminale Graf—100 in mikroprocesorske enote multiprocesorskega eksperimentalnega sistema, z inženir­sko obdelavo prototipov pa so sodelovali pri preiicsu ra­ziskovalnih dosežkov v industrijo, med drugim pri prenosu komunikacijskih vmesnikov v Energoinvest, grafike v Go­renje in registrirnih terminalov v Iskro-Delto. Za jugoslo­vanske naročnike so izdelali večjo število sistemov za evi­dentiranje prisotnosti na delu in obračun delovnega časa ter nekaj močnejših računalniških sistemov tipa LSI—11 in microvax-2. Za potrebe CAD/CAM projektov so razvili in izdelali nekaj prototipov enot luknjanje papir­nega traku.

ODSEK ZA SPLOŠNO ELEKTRONIKO

V Odseku za splošno elektroniko so se sodelavci, tudi v letu 1986, ukvarjali predvsem z razvojem novih elekton-skih naprav, z izboljšavami na že razvitih napravah iz nji­hovega programa, s serijsko izdelavo že ustaljenih aparatov in s popravilom lastnih in tujih naprav doma in na terenu.

Nekaj dela pa so posvetili tudi sodelovanju z drugimi od­seki.

Za svetovno prvenstvo v smučarskih poletih, ki je bilo na kulmski letalnici v Avstriji med 7. in 9. marcem, so razvili in izdelali poseben štirikanalen vetromerski sistem.

Garnitura detektorjev in merilnikov ionizirajočega sevanja iz programa Odseka za sploino elektroniko.

47

Sistem je sicer sestavljen iz elementov, ki so njihov stan­dardni izdelek, vendar so pri njem vpeijjni dodatki, ki omogočajo delno avtomatizacijo poteka tekmovanja. Vsak od štirih merilnih kanalov ima vgrajene še alarmne anemo-metre z možnostjo nastavitve nivoja med 0 m/s in 10 m/s. Ob prekoračitvi nastavljenega nivoja (3 m/s) se vključi odgovarjajoči svetlobni in skupni zvočni <>gnal. Hkrati se aktivira tudi zapora semaforja, ki jo je mogoče le ročno prekiniti. Vgrajeni so tudi spominski elementi za vseh 8 veličin (4 x hitrost in 4 x smer vetra), ki omogočajo po­ljubno dolgo zadržanje izmerjenih podatkov na zaslonih in s tem naknadno ugotavljanje vetrovnih razmer med pole­tom. Prav tej zadnji lastnosti gre zahvala, da ni bil veter obdolžen kot glavni krivec za vrsto težkih padcev na glavo.

Po černobilski jedrski nesreči se je nenadoma silno povečalo povp. iševanje po detektorjih radioaktivnega se­vanja. Žal pa odsek na to ni bil pripravljen in je lahko za­dostil le omejenim željam. Po tem dogodku se na trgu ni dalo dobiti niti naprav niti delov za detekcijo sevanja. Ta­ko do konca leta niso uspeli nabaviti niti fotopomnože-valk, niti scintilatorjev niti leiger-Mullerjevih črvi.

Kot posledica nastalih razmer so sodelavci odseka razvili in izdelali prototipa dveh novih žepnih merilnikov sevanja.

Radiološki detektor RAOE MAD 109 je dopolnjena verzija Praskača in ima poleg zvočne indikacije posamez­nih impulzov vgrajen še menlni instrument za merilno območje od 0 do 10 pG/h in nastavljivo alarmno vezje z zvočno indikacijo alarmnega stanja.

Merilnik radioaktivnega sevanja MRS 110 ima za de­tektor uporabljeno enako G.M. cev k i ' Praskač. Število impulzov v minuti je prikazano na vgrajenem trimestnem kazalniku na tekoči kristal. Če se preseže merilno območ­je od 0 do 99 imp/min se avtomatsko vključi merilno območje od 0 do 999 imp/min. Poleg zvočne indikacije posameznih impulzov ima tudi interno nastavljiv alarmni nivo. Prekoračitev nivoja je indicirana s piskom iz vgraje­nega piezoelektričnega resonatorja.

Oba nova žepna detektorja ionizirajočega sevanja ima­ta možnost uporabe različnih zunanjih sond.

Naprava za merjc e vetra, narejena za skakalnico v Kufmu.

48

Sodelavci odseka so v letu 1986 izdelali in izročili raznim naročnikom veliko naprav, ki jih že vrsto ie% dopolnjujejo. Praktično vsaka nova serija ima več do­polnitev in izboljšav. Številka, ki se nahaja poleg naziva naprave, pomeni prodano količino. - Daljinsko elektronski vetrokaz 9 - Alarmni ariemometer 43 - Gama monitor 13 - Merilni komplet G.M cev 10 - Praskač 75

Ročni vetromer 6 Ravninski merilnik nagiba 3

- Pretvornik-korektor 2 - Dajalniki za veter 25

Zanimivo in težko razložljivo je dejstvo, da delavci odseka v preteklem letu niso imeli naročil za elektronske meteorološke postaje in anemografe. ki so bili v preteklih letih njihova glavna obligacija.

Sodelavca odseka Božo Glavič in Milan Šantelj sta za Ročni vetromer RVM 9fc dobila nagrado za izume in teh­nične izboljšave sklada Borisa Kidriča.

Ročni vetromer R VM 96.

Sodelavci Odseka so vse svoje izdelke s področja de tekcije ionizirajočega sevanja razstavljali na sejmu Sodob­na elektronika med 6. in 10. oktobrom na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.

ODSEK ZA REAKTORSKO FIZIKO

Raziskovalci: 21 »delavcev s fakultetno izobrazbo, od katerih (in

3r*dno. 1 pa dodatno sodeluj« pri pedagoikem detu univerze.

Udeležba na znanstvenih zborovanjih v letu 1986: 20 mednarodnih (S referatov).

2 domačih (1 referat).

Osnovna področja raziskav v Odseku za reaktorsko fiziko so: študij jedrskih reaktorjev, eksperimentalne ra­ziskav« z nevtroni TRIGA in problematika jedrske energe­tike v Sloveniji in Jugoslaviji V Laboratoriju za fiziko plazme pa potekajo raziskave s področja plazme. Težišče dela je na reaktorskih proračunih, raziskavah interacij počasnih nevtronov, meritvah nevtronske ekspozicije, razvoju specialnih nedestruktivnih metod za preiskave reaktorskih in drugih materialov, razvoju metod za detek-cijo radona in drugih sevalcev delcev alfa v okolju ir na raziskavah dinamike plazme. Aplikativna dejavnost je osredotočena na nekatere aktualne probleme v zvezi z gradnjo in obratovanjem naše prve jedrske elektrarne v Krškem. V tem okviru velja še zlasti omeniti izkoriščanje goriva v jedrskih elektrarnah, zagonske preizkuse, ocenje­vanje jedrske varnosti, meritve koncentracije radona v okolici rudnika urana Žirovski vrh ter razvoj in uporabo metod za prospekcijo urana. Znaten del dejavnosti pred­stavljajo dela na organizaciji izpopolnjevanja in usposab­ljanja kadrov.

Delo na področju aaktorskih preračunov in sploš­ne aplikativne reaktorske fizike je doseglo stopnjo razvoja, ko vse bolj dobiva praktično veljavo. Dolgotrajno sodelo­vanje z JE Krško so sodelavci odseka R-1 v preteklem letu tako še razširili. Za njihove potrebe so opravili preve­ritev projekta sredice reaktorja, ki je bila tokrat prvič na­polnjena po shemi, ki -manjšuje pobeg nevtronov in iz­boljšuje izkoriščenost goriva. Opravili so analizo vpliva take sheme na obsevanost reaktorske posode in ugotovili, da se zmanjša do 30 %, ne da bi se poslabšala izkorišče­nost goriva. Razvili so tudi računski postopek za pripravo banke jedrskih podatkov, ki se potrebujejo pri obdelavi meritev porazdelitev moči v reaktorju med obratova­njem.

Raziskovalno delo je bilo predvsem usmerjeno v raz­voj znanja, metod in računalniških programov, ki jih so­delavci odseka rabijo pri konkretnem delu za JE Krško. Najbolj pereče je trenutno področje trodimenzionalnih preračunov porazdelitve moči, ker se bo v nekaj letih za­čelo v reaktorju JE Krško uporabljati aksialno heterogeno gorivo, ki zahteva tak način preračunov.

Večino osnovnega raziskovalnega dela so zato posve­tili preučevanju in razvoju večdimenzionalnih računskih programov in ostalih računskih programov in medot, ki spremljajo uvajanje novega tipa goriva.

Nadaljevali so delo na reaktorskih preračunih razisko­valnih reaktorjev. Pod pokroviteljstvom MAAE v sodelo­vanju z Mednarodnim centrom za teorijsko fiziko (ICTP) iz Trsta so sodelavci odseka R-1 priredili mednarodni te­čaj na to temo. Predavali so naši strokovnjaki.

V okviru Mednarodne šole Applications in Nuclear Data and Reactor Physics, ki sta jo organizirala MAAE in Mednarodni center za teorijsko fiziko v Trstu, so imeli trije sodelavci odseka vabljena predavanja.

V okviru raziskav radiacijskih poikodb reaktorske tlačne oosode so sodelavci odseka nadaljevali z razvojem

V letu 1988 izvrstna dela: 5 znanstvenih publikacij.

11 objavljenih referatov. 1 strokov a publikacija.

15 institutskih dokumentov. 13 neobjavljenih referatov.

1 diplomsko delo. 2 magrsterski deli.

metod za določitev omejitvenih krivulj za ogrevanje in ohlajanje tlačne posode NE Krško. V ta namen so razvili potrebna orodja za izračun nestacionarnih temperaturnih polj v steni posode in s temi povezanih napetostnih profilov. Za večjo zanesljivost dobljenih rezultatov so sodelavci pričeli z delom na popolni kovariančni ana­lizi omenjenih programskih orodij.

Sodelavci so nadaljevali s pripravljalnimi deli za po­novno meritev lastnosti neobsevanega materiala tlačne po­sode. Meritve bodo izvedene v letu 1967.

Da b' lahko natančneje določili omejitvene krivulje za ogrevanje in ohlajanje tlačne posode, so se sodelavci odseka lotili tudi preračunov transporta gama žarkov in

Izvor plazme z vročo katodo.

sredice skozi steno tlačne posode in izračunov tempera­turnega polja v steni posode zaradi gama gretja.

V okviru neposredna podpore obratovanja NE Krško so sodelavci odseka v sodelovanju s sodelavci iz Odseka za energetiko in vodenje procesov dokončali dela v zveri ? zamenjavo izhodnih enot procesnega računalnika NE Krško z modernejšimi izhodnimi enotami.

V septembru 1986 je ekipa sodelavcev cdseka tako kot vsako leto izvedla vse potrebne fizikalni preizkuse ob menjavi goriva v NE Krško. Prav tako so nudili tudi vso potrebno podporo pri preračunih s programskim pa­ketom za preverjanje obnašanja sredice reaktorja med obratovanjem.

V okviru raziskav, ki so povezane z aktivnostmi In­stituta na razvoju, proizvodnji in preiskavah jedrskega goriva, so sodelavci odseka:

- nadaljevali delo na razvoju metod za kontrolo in karakterizacijo goriva (radiografija in mikrofokusna radiografija z rentgenskimi žarki, nevtronska radiografija, avtoradiografija, ultrazvočna defektoskopija, preizkuša­nje težnosti s He-masnim spektrometrom in radiometrija),

49

— Študirali drfuzijskt procese v gorivu iz UOj in Gd203. kjer so določili odvisnost kationskcga interdiruzf?-skega koeficienta od temperature sintranja,

— analizirali izmerjene aktivnosti nekaterih cepit-venih produktov NEK in s pomočjo difuzijsfcega modela sproščanja cepitvenih plinov ocenili delež poškodovanih eorhmih palic in velikost povprečne poškodbe srajčke gorivne palice ob koncu 4 . cikla obratovanja elektrarne,

— nadaljevali z razvojem eksperimentalne metode za merjenje koncentracije cepitvenih produktov v primarnem hiadilu energetskega reaktorja na osnovi spektrometrije gema. Sodelavci odseka so tudi usposobili program ORI-GEN 2. s katerim lahko izračunajo inventar radioaktivnih snovi v jedrskem gorivu.

— nadaljevali z razvojem naprave za meritev pogort-losti goriva,

— v sodelovanju z DO Metalna in EGS so analizirali možnost izgradnje tovarne jedrskega goriva v Jugoslaviji,

— razvijali program* za zagotovitev kvalitete pri pro­izvodnji jedkega goriva in preučili možnost razvoja računalniško podprtega sistema za procesno spremljanje proizvodnje goriva in nadzor kvalitete.

Na področju radngrafskih metod so sodelavci odseka opravili naslednje:

— analizirali radiografske karakteristike de*ektorjev jedrskih sledi,

— določili občutljivost nevtronske radiografije za do­ločanje obsega korozije na aluminiju. Sodelavec odseka je bil član organizacijskega odbora in predseduječi ene iz­med strokovnih sekcij na 2. svetovni konferenci o nevtren-ski radiografiji.

Na področju varstva okolja so sodelavci nadaljevali z razvojem metod« za merjenje koncentracije radona in po­tomcev v zraku. S pwivim integralnim dozimetrom, ki teimlji na uporabi detektorja jedrskih sledi, so za potrebe rudnika urana Žirovski vrh opravili nad 50 terenskih me­ritev končen .racije radona v okolici rudnika.

Na področju prospekrite urana so sodelavci izboljšali metodo za prospekcijo urana z detektorji jedrskih sledi. V okvru tega dela so razvili napravo za elektrokemijsko jedkan e sledi in prototip sistema z? avtomatsko štetje sledi.

Na področJM nevtronske dozimetrije so sodelavci od­seka pristopili k razvoju dozimetra za termične in hitre nevtrone, ki ravno tako temeljijo na uporabi detektorjev jedrskih sledi.

Na področju izobraževanja in usposabljanja je bil od­sek nosilec dejavnosti Izobraževalnega centra za jedrsko tehnologijo IJS. V okviru projekta, ki ga sofinancira UNDP, se je nadaljevalo delo pri pripravi domačih uč­nih materialov in izdelavi opreme za organizacijo tečajev iz reaktorske tehnologije. Delo je potekalo v sodelovanju s sodelavci JE Krško.

S pomočjo MAAE sta bila izvedena dva tečaja s po­dročja obratovalne varnosti jedrskih elektrarn. Prvi tečaj »Probabilistične metode v varnostnih analizah" je bil od 19. 5. do 3. 5. 1986, drugi tečaj »Preprečevanje izrednih dogodkov" pa od 15.9. do 4.10.1986.

Tečaja te je udeležilo po 17 slušateljev. Predavali to renomirani strokovnjaki iz ZDA, Francije, Belgije in MAAE ter domači strokovnjaki iz IJS, JEK, Republiškega inšpektorata za jedrsko varnost, Instituta Rudjer Boko-vič. Instituta za elektroprivredu in Elektrotehničkog fa­kulteta Zagreb. Tematika je bila zelo aktualna glede na nesrečo v Černobilu.

Razen tega je bil v sodelovanju z MAAE in ICTP organiziran še enotedenski Workshop on Research Reactor Calculations za udeležence iz dežel v razvoju. Predavali so sodelavci Odseka za reaktorsko fiziko.

V letu 1986 je Interesne skupnost za elektroenerge­tiko in premog sprejela v svoj program gradnjo Izobraže­valnega centra m zanj odobrila sredstva. Izdelan je bil tudi renoviren investicijski piogiem. ki ga morajo pred pričet-kom gradnje potrditi še samoupravni organi EGS in ISEP.

Slika s predavanja o nesreči v Černobilu, ki so ga imeli dr. B.W. Spencer, dr. L. Sorter in dr. J.B. ven Erp v okviru tečaje ..Varnost in zanesljivost obratovanj* jedr­skih elektrarn". Prikazuje izračunani potek moči med nezgodnim transtentom.

V Laboratoriju za fiziko plazme je bilo uspešno zaključeno diplomsko delo, v okviru katerega je bila iz­delana emisijska sonda in potrebna elektronska oprema. Uvedene so tile naslednje metode merjenja plezemskega potenciala: izračun neposredno iz karakteristike, z merje­njem nasičer.ega potenciala lebdenja, pri eksperimentih z ionskim zvočnim valovanjem pa z merjenjem faze va­lovanja v odvisnosti od napetosti na sondi.

Raziskave linearnih in nelinearnih valovnih pojavov lahko uspešno potekajo le v zelo mirni plazmi. Takšno plazmo pridobivajo v glavnem z radiofrekvenčnimi izvori, ki delujejo na osnovi elektronske ciklotronske resonance in z izvori z vročo katodo. Slednji so zaradi svoje eno­stavne izvedbe zanimivi tudi za razne aplikacije, pred­vsem so primerni za izvore ionskih curkov. V laboratoriju js bil izdelan takšen izvor z vročo katodo iz volframskih lit k. Izmerjeni so bili tudi osnovni parametri plazme.

V sodelovanju s tovarno Elektroelement iz Izlak je bilo začeto delo na raziskavi vpliva alkalijskih kovin­skih nečistoč v po\nilnem pesku električnih varovalk na vedenje obloka pri preboju varovalke. V varovalkah pride do ponovnega preboja takrat, ko pade vrednost toka sko­raj na nič. T • je moč razložiti s tem, da zaradi padca tem­perature pao> tudi tlak in se s tem podaljša povprečna prosta pot elektronov. Zaradi znižane temperature pride v mešanici plinov do hitre deionizacije. Pri tem ostanejo v plazmi najdlje prisotni kalijevi ioni, ki so zametki novega preboja. Rezultati bodo objavljeni v tuji znanstveni reviji.

Na področju raziskav tekočih in molekularnih krista­lov so sodelavci odreka raziskali dinamiko molekul v kon-denzirani fazi t metodo nekoherentno sipanih hladnih nevtronov.

50

Na osnovi reiitev problema stohastičnih diskretnih preskokov delca v eni dimenziji, ki se nahaja med dvema popolnoma odbijajočima neskončnima potendalnara ba-rierama. so sodelavci izpeljali izraz, s katerim popišejo hitre orientacijske f luktuacije vzdolžnih osi molekul teko­čih kristalov. S privzetkom. da tramlacijiko ajbanje te-žttča sledi izrazu za enostavno difuzijo, rotacijsko gibanje molekuli okoli njene vzdolžne osi pa se da zapisati z eno­osno enostavno rotacijsko difuzijo, so v aproksimaciji ne-iklopfjenih gibanj izračunali nekoherentno sepalno funk­cijo ter numerično proučili relativni vpliv in prispevek zgoraj navedenih treh oblik motekutarnaga gibanja na pri­čakovan spekter sipanih hladnih nevtronov z vzorcev ne-matske in smektične A faza tekočih kristalov.

Rezultate izračunov so poizkusili preveriti na merit­vah, izvedenih ob TRICA reaktorju na spektrometru na čas preleta nekoherentno sipanih hladnih nevtronov z vzorca P8H nematskega tekočega kristala, toda zaradi grobe ločljivosti aparature prispevka hitrih ftuktuacij orientacije molekul ni bilo mogoče identificirati.

Zelo podrobne informacije o geometriji (ne pa dina­miki) molekularnega gibanja pa podaja t.i . dastičn; nekohertntni strukturni faktor, ki ga izmerijo s soektro-metri visoke in ulfavisoka ločljivosti. Tako so sodelavci, za primer v literaturi objavljenih meritev sipanih nevtro­nov z vzorca DTBBA z izračunom pokazali, d* so fluk-tuacije orientacije vzdolžne molekularne osi omejei e znot­raj krogelnega izsek* s kotom pribl. 100° ob vrhu.

V literaturi objavljeni rezultati raziskav dinamike MBBA molekul v nematski fazi z NMR metodo in metodo Ramenskega tipanja vodijo do domneve, da je njihovo (enoosno) rotacijsko gibanje v temepraturnem intervalu od 20 - 25°C omejeno na zavrtim, ki ne dosegajo pol

ODSEK ZA ENERGETIKO IN VODENJE PROCESOV

Raziskovalci: 35 sodelavcev s fakultetno izobrazbo, od katerih jih

1 redno, 1 pa dodatno sodeluje pri pedagoikvn delu univerze.

Udeležba na znanstvenih zborovanjih v letu 1966: 9 mednarodnih, 9 domačih 17 referatov).

Področje dela Odseka za energetiko in vodenje proce­sov je interdisciplinarno. Sodelavci se ukvarjajo z raziska­vami tehničnih problemov energetike, predvsem v indu­striji, in z vodenjem procesov s por.iočjo računalnikov; pri tem so najpomembnejši rezultati odseka na presečnem področju: pri avtomatskem računč Iniškem vodenju ener­getskih procesov in sistemov v industriji. Sodelavci oprav­lja, o temeljne in razvojne raziskave, rezultate raziskav pa aktivno spremljajo do končne uporabe.

Industrijski energetski sistemi in energetsko intenziv­ni procesi nudijo iiroko paleto raziskovalnih in tehničnih problemov različnih ožjih strokovnih področij, ob tem pa so sodelavci nujno izpostavljeni tudi sploinim vprašanjem v vlogi energije v proizvodnih procesih in družbi. V teo­retičnem smislu gre za problem optimizacije energetskega sistema oz. podsistema.

nege 360° obrata. Spektre nekoherentno sipanih hladnih nevtronov na v zunanjem magnetnem polju orientiranem vzorcu MBBA v nematski fazi so sodelavci poskušali razložiti z c*vema različnima modeloma enoosne rotacije in sicer z dobro zitano enoosno 360° rotacijsko difuzijo ter z v ta namen izpeljanim modelom kotno omaje.« eno­osne stohastične kbradje molekule okoli njene vzdolžne osi. Postavili so domnevo, da rotacija posamezne molekule pri T • 30°C, v odvisnosti od časa. alternira med obema gornjima poenostavljenima opisoma, ki enajo vzrok v medmolekularnih vplivih sosednjih molekul, ki nastopijo zaradi ovir nastalih kot rezultat s^erične oblike molekule.

Na področju raziskav dinamike XH3 skupin vezanih v molekularnih kristalih, so sodelavci proučili problem tunetiranja CH3 skupin v monokristalih oblike X(CH3)m

(X * Ge, Si, Li), pri čemer so CH3 med seboj sklop'jene preko oktupolno-oktopolne interakcije v multipolnem razvoju etektrostatske energije dveh togih porazdelitev naboja. Najnižja energijska lastna stanja so izračunali na osnovi proučevanja klasične konfiguracije CH3 skupfn, ki odgovaria minimumu potencialne energije sistema. Vsa­kemu taksnemu minimumu so priredili kMalizirani Gau-ssov valovni paket tako, da je bilo mogoče linearno super-pozicjo teh valovnih paketov, ob upoštevanju simetrije problema, izračunati energijski spekter v nizfcotemperatur-ni limiti.

Na področju raziskav fizikalnih dogajanj v polprevod­nikih so sodelavci pričeli z izračunom gibljivosti elektro­nov pri sobni temperaturi za primer Ga As/Ga A l As su­per rešit ke, pri čemer upoštevajo, da je sicer dominantni sipalni mehanizem, to je sipanje elektronov na optičnih fononih, še dodatno modificiran zaradi sipanja na nevtral­nih nečistočah.

V letu 1986 izvrtana dela: 2 znanstveni publikaciji. 7 objavljenih referatov, 1 strokovna publikacija,

36 institutskih dokumentov, 1 patent, 2 diplomski deli.

Pri raziskavah vprašanja racionalizacije rabe energije je potrebno postaviti izhodišče: kaj je racionalna raba. Pri raziskavah so se sodelavci opredelili za gospodarnostni kri­terij, namesto včasih uporabljenega količinskega kriterija; t j . da se upošteva le količina privarčevane energije, ne pa tudi potrebni investicijski in drugi stroški. Poslovne odlo­čitve, kot posledica optimizacijskih izračunov, soodvisne od zunanjih pogojev dobave energije. Analiza nekaterih družbenoekonomskih mehanizmov, ki delujejo na pod­ročju energetike (na primer: način zbiranja sredstev za ivnesticije, tarifni sistem), je pokazala, da ti mehanizmi ne delujejo v smeri globalne optimizacije oz. smotrnosti rabe energije. Sodelavci odseka so poleg objav analiz stanja pripravili tudi alternativne predloge takih družbenogos­podarskih mehanizmov, ki delujejo v smeri optimizacije rabe energije v družbi.

51

Pri optimizaciji energetskih sistemov se spoprijemamo z dvema vidikoma oziroma nivojema: z optimizacijo sesta­va in vodenja internih (industrijskih) energetskih sistemov ter z globalno optimizacijo energetskih sistemov. Račun­ska (in računalniška) optimizacija internih energetskih sistemov se opira na dejanske pogoje gospodarjenja v de­lovnih organizacijah, to je na dejanske cene nosilcev ener­gije in tarifni sistem. Rezultati teh optimizacijskih izraču­nov so osnova za poslovno odločanje o obratovanju in o investicijah. V obliki računalniškega programa je bilo ob­delano vprašanje vključevanja lastne toplarne za kombini­rano proizvodnjo električne energije in toplote, oziroma pomožnih diesel agregatov za pokrivanje potreb po elek­trični energiji. Obdelane so bile tudi osnove za vključeva­nje top'otnih črpalk v interne enrgetske sisteme, pred­vsem za izrabo sekundarnih (odpadnih) toplot.

Optimizacijsko vodenje industrijske energetike omo­goča znatne prihranke tako pri količini porabljene enrgije. kot pri stroških za energijo. Enostavnejši primer je optimi­zacijsko vodenje energije za ogrevanje oziroma procesne toplote. Popolnejša oblika optimizacijskega vodenja pa je celovito vodenje vseh vrst energije, pri čemer dosežemo posebno pomembne učinke z usklajevanjem delovanja in­dustrijskih toplarn, ki proizvajajo električno energijo in toploto, s potrebar .1 po teh oblikah energije oziroma s sprotnimi možnostmi in pogoji dobave iz javnih omrežij.

Sodelavci odseka raziskujejo optimizacijske metode in algoritme ter razvijajo ustrezne računalniške progra me. Pri tem so posebno pomembni matematični modeli

Računalniško vodenje steklarske peči v steklarni Hrast­nik. Zmanjšuje porabo energije in izboljšuje kvaliteto izdelkov.

posameznih delov sistemov (strojev in naprav), ter izbira primernega optimizacijskega kriterija. Pri vodenju inter­nih energetskih sistemov se pri iskanju najmanjših stro­škov obratovanja srečujejo predvsem z vrsto teoretičnih problemov, ki se kolektivno imenujejo problemi matema­tičnega programiranja, manj pa se sodelavci usmerjajo v ra­ziskave problemov, ki se imenujejo optimizacijski problem regulacij. Pri slednjih se namreč predpostavlja kvadratični optimizacijski kriterij, kar pa praviloma ni ustrezen opis za stroške obratovanja energetskih naprav. Doslej so bile raziskane možnosti uporabe metod linearnega in dinamič­nega programiranja za optimiranje obratovanja internih energetskih sistemov.

V številnih industrijskih delovnih organizacijah že več let upodabljajo računalniški sistem za izravnavanje konic pri odjemu električne energije SI K - 8 0 , ki je bi; razvit v odseku. SIK—80 deluje na osnovi algoritma, k; še ne vključuje načel kompleksne optimizacije. Izboljšane verzije tega sistema se še naprej vgrajujejo, pri čemer je nastavitve sistema potrebno prilagoditi značilnostim posameznih proizvodenj na osnovi meritev in analiz ter na osnovi obratovalnih izkušenj.

V letu 1986 so bile realizirane prve izvedbe novega računalniškega sistema za vodenje toplotne oskrbe, T E M -500 in sicer v delovnih organizacijah Metalna Maribor, Duro Sala j . Krško in Tam, Maribor. Osnova za te izvedbe je računalniška mreža za industrijske avtomatizacije. ki je bila razvita v odseku (sistem DMS — distribuirani mikroračunalniški sistem). TEM—500 omogoča nadzor nad delovanjem naprav za toplotno oskrbo, daljinsko krmiljenje ter vključuje programske module za vodenje, na primer: po urniku, optimalni start - stop ogrevanja. Z vgradnjo sistema TE M-500 je podana tudi osnova za kompleksno optimizacijo vodenja internega energetskega sistema, ki bo možna na osnovi raziskav, ki so v teku.

Delo na področju avtomatskega računalniškega vo­denja internih industrijskih energetskih sistemov sodelavci ODSEKA ZA ENERGETIKO IN VODrNJE PROCESOV dopolnjujejo z raziskavami sorodnih področij, ki so po­membna za racionalno rabo energije v gospodarstvu. V letu 1985 je bila v okviru odseka oblikovana posebna de­lovna skupina — laboratorij z imenom Skupina za energet­sko svetovanje. Že v prvem letu delovanja so sodelavci te skupine opravili pomembno delo pri analizah možnosti zmanjšanja porabe energije v slovenskih industrijskih de­lovnih organizacijah. Celotna serija analiz, ki jih je koor­diniral SMELT Ljubljana v sodelovanju s tujo konzul tantsko organizacijo, je obsegala 18 delovnih organizacij. Na osnovi vpogleda v tehnične možnosti in ob določenih ekonomskih predpostavkah (n.pr. naj se investicije v ukre­pe za racionalnejšo rabo energije vrnejo v največ štirih letih), je bilo ugotovljeno, da je možno zmanjšati celotno količino uporabljene energije za povprečno 20 odstotkov. Skupina za energetsko svetovanje je poleg teh preglednih analiz opravila tudi nekatere podrobne meritve delovanja energetskih naprav v industriji (na primer meritve na in­dustrijskih parnih turbinah) ter pripravila idejne rešitve za izboljšanje rabe energije bodisi z izboljšavami posa­meznih procesov ali z izboljšanim vodenjem.

Sodelavci odseka se teoretično in praktično ukvarjajo z različnimi problemi računalniškega vodenja procesov tudi izven področja energetike. Osnovno področje apli­kacij so procesi s pretokom snovi in energije, torej konti­nuirani procesi. Razvoj mikroelektronike in inform; tike omogoča praktično realizacijo pristopa k vodenju proce-

52

F^O VS

c

o

z < I

a.

KONICA [M'vV] — - • - PK=KONST. - H ~ POG. ODJEM

Prihranki mikroračunalniikega vodenja odjema električne energije in turboagregata.

KO M PL. OPT

sov. ki ga sodelavci odseka gojijo že več let, to je porazde­ljeno (distribuirano) vodenje procesov. Izvedba take vrste vodenja z mikroračunalniki zahteva ustrezno povezovanje računalnikov, zato so sodelavci odseka razvili materialno in programsko opremo za realizacijo računalniške mreže, ki je primerna za vodenje industrijskih sistemov. Sestav programov in opreme imenujejo DMS: distribuirani mikro­računalniki sistem. Tak sistem obsega enega ali več moč­nejših mikroračunalnikov za obsežnejše izračune, prikaz in shranjevanje podatkov, podatkovno vodilo za prenos podatkov ter t.i. periferne mikroračunalnike (oznaka: PMS) za stik s proizvodnimi procesi, ki jih nadzorujemo ali vodimo. Ena izmed uporab tega mikroračunalniikega sestava je že navedeni sistem za vodenje oskrbe s toploto (TEM), raziskujejo in razvijajo pa tudi druge aplikacije: vodenje steklarskih peči, vodenje kuhanja celuloze in druge.

Novo razvita materialna in programska oprema večračunalniškega sestava DMS nadaljuje in razširja v industriji že uveljavljene mikroračunalniške sisteme, za katere uporabljajo oznako „mikro-m". Sestavljivi mikro-računainiški sestav (mikro—m: mikro, modularni) je upo­raben za raznovrstne avtomatizacije procesov, strojev in naprav. Skupno je bilo v obdobju od leta 1979 do konca 1986 izdelano in dobavljeno preko 250 mikroračunalni­kov sistema „mikro-m" za različne namene.

Široko uporabnost ima Univerzalni Digitalni Avtomat (UDA), mikroračunalniška naprava za avtomatizacijo stro­jev po načelu digitalnega avtomata. Logični oziroma ča­sovni potek delovanja stroja opišemo s posebnim enostav­nim programskim jezikom, ki ne zahteva poznavanja kake­ga običajnega programskega jezika.

53

ODSEK ZA OBRATOVANJE REAKTORJA

Udeležba na znanstvenih zborovanjih v letu 1986: 2 mednarodnih

Raziskovalni reaktor TRIGA Mark II obratuj} od 31. maja 1966 zanesljivo in varno, saj do sedaj ie ni bilo večjih okvar ali zastojev pri obratovanju reaktorja, kar dokazuje, da operaterji dobro vzdržujejo vse naprave, ki so po­membne za obratovanje reaktorja.

S pomočjo reaktorja TRIGA se opravlja cela vrsta osnovnih raziskav na osnovi pogodb z RSS in Posebno ra­ziskovalno skupnostjo za energetiko, mineralne surovine in metalurgijo (PORS - 2), in sicer:

- razvoj kemijskih analiznih metod z nevtronsko aktivacijo,

- raziskave in proučevanje ohranitve zdravega okolja (analiza težkih kovin),

- raziskave dinamičnih in strukturnih lastnosti trd­nih snovi s sipanjem nevtronov,

- upravljanje z gorivom v reaktorjih, - študij radiacijskih poškodb reaktorskih materialov, - nevtronska radiografija in - razvoj metode za nedestruktivno določanje izgore-

tosti goriva.

Poleg naštetih področij osnovnih raziskav se je v zad­njih letih ob reaktorju zelo razmahnil razvoj raznih apli-

ODSEK ZA REAKTORSKO TEHNIKO

Raziskovalci: 22 sodelavcev s fakultetno izobrazbo, od katerih jih

1 redno, 1 pa dodatno sodeluje pri pedagoškem delu univerze.

Udeležba na znanstvenih zborovanjih v letu 1986: 10 mednarodnih, 4 domača.

Sodelavci Odseka za reaktorsko tehniko nadaljujejo raziskave na področju jedrske energetike, kjer se ukvarjajo prevsem z vprašanji varnosti jedrskih objektov in naprav. Osnovna področja raziskav obsegajo deterministične in probabilistične varnostne analize, pojave pri prenosu toplote in snovi, pojave pri dvofaznem toku vode, dina­mično obnašanje sistemov in komponent jedrskih elek­trarn med prehodnimi pojavi ter trdnostne analize kompo­nent in konstrukcij.

V letu 1986 so ;e osredotočili na analize konstrukcij­skih, obratovalnih ir varnostnih značilnosti jedrskih elek­trarn in izboljševanj računalniških programov za izdelavo teh analiz. Razvijal so lastne ter vgrajevali tuje računalni­ške programe za varnostne analize te ocene zanesljivosti in razpoložljivost1 sistemov in opreme. Na tem področju so sodelavci odseka intenzivno delali na predelavi progra­ma RELAP5/M0D1 iz CDC oziroma IBM okolja na VAX in predelavi testnih programov za izvajanje na vek­torskem procesorju CSPI MAP6420.

kacij za indu.crijo in medicino. Ob vsakodnevnih manjših obsevanjih za razne uporabnike je potrebno posebej ome­niti naslednje aplikct:"ne dejavnosti, ki se opravljajo s pomočjo reaktorja:

- pridobivanje radioaktivnega tehnecija, ki ga upo­rabljajo v Kliničnem centru in na Onkološkem institutu v Ljubljani za dkjanostične namene. Odsek za jedrsko kemi­jo pripravlja dvakrat na dan tehnecij iz obsevanega mo­libdena,

- obsevanje kristalov silicija za tovarno polprevod­nikov iz Trbovelj. Z obsevanjem teh kristalov s termič­nimi nevtroni nastanejo v kristalu atomi fosforja (dopira-nje silicija), kar zmanjša specifično upornost silicija,

- obsevanje kobaltovih žic, ki se uporabljajo v napra­vah za merjenje nivojev v različnih industrijskih napravah,

- razvoj merilnih instrumentov za jedrske reaktorje na osnovi mikroračunalnikov,

- vzgoja kadrov: reaktor TRIGA je vključen tudi v vzgojo kadrov za potrebe naših jedrskih objektov, zato ob reaktorju redno tečejo razni tečaji (domači in medna­rodni).

Reaktor je obratoval 4100 ur, v tem času je bilo obse­vanih 2200 vzorcev.

V letu 1986 izvršena dela: 6 znanstvenih publikacij,

23 objavljenih referatov, 2 strokovni publikaciji,

53 institutskih dokumentov, 6 neobjavljenih referatov, 1 ostalo neobjavljeno delo, 3 diplomska dela, 1 magisterskodeh), 1 doktorsko delo.

Deterministične varnostne analize omogočajo ocenje­vanje termo in hidrodinamičnih razmer v primerih pred­postavljenih nezgod in prehodnih pojavov. Sodelavci od­seka so opravili te analize na osnovi lastnih modelov, ki so jih razvili že v preteklih letih za predpostavljena ne­zgodna stanja JE Krško. Z večino analiz so ocenjevali vpliv cepljenja cevi uparjalnikov na normalno in nezgodno obratovanje.

Veliko izlivno nezgodo so preračunali s konzervativ­nim modelom in računalniškim programom RELAP4/ MOD6. Rezultati preliminarne analize so pokazali, kakšen je med nezgodo relativni dvig maksimalne temperature srajčke v odvisnosti od stopnje cepljenja. Dobili so tudi potrebno znižanje koničnega faktorja moči, ki bi kompen­ziral poslabšanje razmer zaradi cepitve. S programom RELAP4/ V10D6 so analizirali tudi standardni problem, ki se pod okriljem Mednarodne agencije za atomsko ener­gijo izvaja na osnovi modela jedrske elektrarne PMK-NVH na Madžarskem. Dobili so dobra ujemanja z izmerje­nimi rezultati.

54

Sodelavci odseka so razvili tudi dva nova računalniška programa: SMUP-05 in M S - 0 1 . Prvi program popisuje statični model U—cevnega uparjalnika s predgrelnikom tipa Westinghouse—D4. drugi pa statični model glavnega parovoda z regulacijskimi ventili turbine. Nova modela omogočata določanje obratovalnih stanj primarnega in sekundarnega sistema v pogojih, ki nastanejo zaradi sprememb primarnega ali sekundarnega nladilnega kroga. S tem modelom so opravili analizo vpliva cepljenja cevi uparjalnikov na parametre primarne in sekundarne strani med normalnim obratovanjem.

Reaktorska posoda 3-D, simetrično

Mreža elementov reaktorske tlačne posode za preračun napetosti in deformacij, ki so posledica notranjega tlaka in temperaturnega polja, po metodi končnih elementov s programom SAP-IV.

Za raziskovanje zmogljivosti sredice so razvili mo­del za projektni preračun tern.ohidravlike sredice reaktor­ja s programom COBRA- I I I -C . Analizirali so najmanjše razmerje krize vrenja v odvisnosti od prdfektnih porazde­litev moči, od vpliva izbire sredice (KWU.W) ter mejno projektno nezgodo izgube pretoka primarnega hladila. S programom FRAPCON-2 so opravili strukturno analizo gorivne palice ter njen termomehanski odziv v stacionar­nem stanju obratovanja reaktorja.

S programom RE*LAP5/MOD1 cikel 29 so razisko­vali vplive cepljenja cevi uparjalnikov JE med dvema zelo pomembnima predpostavljenima nezgodama: malo izliv-no nezgodo in zlomom ene ali več cevi v uparjlaniku. S tem programom so se vključili tudi v mednarodni stan­dardni problem ISP-20, ki je pod okriljem OECD, in

predstavlja analizo resničnega dogodka v belgijski JE Doel, v kateri je počila cev v uparjalniku.

h!a področju analiz prehodnih pojavov so sodelavci navezali tesne stike tudi z Elektrotehniško fakulteto v Zagrebu ter z Gesellschaft fuer Reaktorsicherheit v Gar-chingu ter skupaj dopolnili računalniški program ALMOD tako, da je z njim mogoče simulirati nesimetrične pojave v večzančnih jedrskih elektrarnah. Prirejeni model AL­MOD so preverili s preračuni zsgonskih preizkusov in z rezultati meritev v JE Krško.

V okviru mednarodnega programa verjetnostnih var­nostnih analiz, ki poteka že drugo leto pod okriljem MAAE, so bile opravljene študije izoranih nezgod jedrske elektrarne. Celotna študija bo pokazala prispevke posa­meznih sklopov ali dogodkov k pričakovani pogostosti taljenja reaktorske sredice in s tem k oceni zanesljivosti obratovanja naše jedrske elektrarne. V projektu sodeluje NEK ter več institucij v Ljubljani in v Zagrebu.

Na računalnik VAX so sodelavci odseka uspešno pre­stavili SAP-IV. program za analize poljubnih konstrukcij, komponent in cevovodov. Za statične in dinamične trdno­stne analize v elastičnem področju uporablja metodo končnih elementov. Programu so dodali podprograme za prostorsko risanje geometrije komponent in deformacij. Izvedli so prve testne preračune cevovoda za odplinjanje reaktorske posode. Poskusno so modelirali trodimenzio-nalno, debelostensko tlačno posodo jedrskega reaktorja. V sodelovanju z Univerzo v Erlangenu so nadaljevali z razvo­jem programa za preračun neustaljenih temperatur osno-simetričnih problemov gorivnih tablet z razpokanjem in taljenjem po postopku robnih elementov.

Takoj po nesreči v JE Černobil so sodelavci odseka izdelali varnostno analizo značilnosti reaktorjev RBMK in ocenili možna dogajanja in posledice. S pomočjo raču­nalniškega programa CRAC-2 so raziskali, kako ob na­stopu katastrofalne nezgode na jedrski elektrarni vpliva vi­šina dviga sproščenih radioaktivnih snovi na doze, ki jih prejmejo ljudje v širokem intervalu oddaljenosti v smeri vetra. Ocena je zajela tudi naše kraje.

Velik del dejavnosti odseka je povezan predvsem z varnim obratovanjem naše jedrske elektrarne. Cilj analiz in raziskav je neprestano izboljševanje zanesljivosti, razpo­ložljivosti in varnosti elektrarne. Sodelavci odseka so spremljali redni letni'remont JE Krško. S stališča jedrske varnosti so ocenili dela ob remontu, izboljšave varnost­nih sistemov ter rezultate zagonskih preizkusov.

Odsek za reaktorsko tehniko je sodeloval tudi pri izvajanju rednega republiškega programa ukrepov za var­stvo pred sevanji in jedrsko varnost. V okviru tega pro­grama so sodelavci odseka, na osnovi strokovne litera­ture ter poročil mednarodnih in nacionalnih organizacij, sistematično spremljali, evidentirali in analizirali stanje varnosti jedrskih objektov in naprav ter novosti na pod­ročju jedrske regulative doma in v svetu. Vzdrževali so strokovne stike z upra< nimi organi drugih držav in z med­narodnimi organizacijami. Nadaljevali so delo v mednarod­nem sistemu poročanja o nezgodah v jedrskih elektrar­nah pri MAAE. Analizirali so okoli 100 nezgod iz knjiž­nice MAAE in pripravili domačo bazo podatkov. O dogod­kih v jedrskih objektih v svetu, ki so pomembni tudi za varnost domačih jedrskih objektov (NEK, RUŽV) so so­delavci odseka tekoče obveščali upravne organe, strokov­ne službe jedrskih objektov in projektantske organizacije. Sodelovali so pri izdelavi predlogov za jugoslovansko re­gulative) iz jedrskega področja in s tem v zvezi končali

55

tudi JUGEL-ov elaborat ..Varnostni kriteriji za serijo jedrskih elektrarn". Organizirali so ..Strokovno posveto­vanje komisije za preverjanje znanja operaterjev jedrskih

ODSEK ZA UPORABNO MATEMATIKO

Raziskovalci 29 sodelavcev s fakultetno izobrazbo. Udeležba na znanstvenih zborovanjih v letu 1986 9 mednarodnih,

10 domačih.

Odsek za uporabno matematiko je skupina petdese­tih sodelavcev, ki razvija ..tehnologijo in metodologijo intelektualnega" dela, ki ustreza našim razmeram na pod­ročju računalništva. Skupina ima 25-letno tradicijo v ra­čunalništvu — njene korenine segajo v obdobje prvih raču­nalnikov v Sloveniji. Razvoj se je začel leta 196? z naku­pom in instalacijo računalnika ZUZE Z - 2 3 , pospešil pa leta 1968 z nabavo računalnikov IBM 1130.C0C 3300 in nadaljeval z organizacijo Republiškega računskega centra, za katerega je Institut prispeval večino kadrov. Skupina je razvijala in spremljala razvoj tega dinamičnega področja z namenom, da bi s svojim znanjem omogočila čim širšemu krogu delovnih organizacij uporabo dosežkov v računal­ništvu in s tem vključitev v najsodobnejše tokove v obde­lavi podatkov. S tem je prispevala svoj delež k temu, da postaja računalnik iz znanstvenega pripomočka vse bolj človeku namenjeno orodje.

Na odseku so v letu 1986 nadaljevali, razširjali in raz­vijali dejavnosti preteklih let in vpeljali tudi nove dejav­nosti. Skupina je delala na naslednjih področjih: - svetovanje pri načrtovanju, razvoju, .zgradnji in vode­

nju računalniških informacijskih sistemov in posa­meznih projektov;

- svetovanje s sodelovanjem v projektnih skupinah pri organizaciji računalniških obdelav (programska opre­ma in računalniška oprem?), ki jo pripravlja uporab­nik;

- dejavnost izobraževanja za uporabo računalnika in programskih produktov (baza podatkov, preglednice, urejev. teksta) na različnih računalnikih v učilnici za računalniško podprto izobraževanje;

- dejavnosti na področju uporabe mikroračunalnikov; - razvoj programske opreme za različne obdelave na

različnih računalnikih; - izdelava in vpeljava novih programskih paketov in

aplikacij ter računalniških obdelav in informacijskih sistemov;

- vzdrževanje vpeljanih obdelav; - izvajanje računalniških obdelav itudi za organizacije,

ki nimajo svojih računalnikov); - nadaljnji razvoj že obstoječih programskih paketov in

aplikacij; - prenos programskih paketov in aplikacij na različne

računalniške sisteme, kot so: HONEYWELL, DELTA, ISKRADATA, IBM, PDP, NEC, HP . . .;

- ponudba programskih paketov in aplikacij v uporabo za različna področja: poslovno (OD. OS, D l , material-

elektrarn". V okviru Izobraževalnega centra za jedrsko tehnologijo pa so predavali na tečaju ,.Varnost in zane­sljivost obratovanja jedrskih elektrarn.

V letu 1986 izvršena dela 2 znanstveni publikaciji. 4 objavljeni referati. 3 institutski dokumenti, 2 neobjavljena referata. 4 diplomska dela.

no posl., fnančno posl., j t ratovno posl., delovni na­logi, kalkulacije . . . ) . statistično, matematično . . . ; po naročilu za različne obdelave, prevzem del po po­sameznih fazah: analizi, programiranju, testiranju, uvajanju, izvajanju (zajem, rezultat . ..).

Po področjih so v letu 1986 sodelavci OUM delali: Razvijali so tehnologijo načrtovanja, izgradnje in vo­

denja računalniških projektov od faze definiranja ciljev preko iskanja ustreznih softverskih in hardverskih rešitev, izdelavo teh rešitev, uvajanje in obratovanje sistema. Sode­lavci OUM so tehnologijo posredovali tako, da so projekt v celoti prevzeli, ali tako, da so sestavili skupino skupaj s sodelavci uporabnika in v teku projekta prenesli metodo­logijo dela nanje, ali v skupini uporabnika sodelovali kot svetovalci. Metodologija dela lahko zajema uporabo raz­ličnih metod (ISAC za projektno delo, OPTIMA za mrež­no planiranje, COST-BENEFIT analiza za ekonomičnost investicij . . . ) .

Med mikroračunalniki je bilo opaziti največji razvoj v zadnjih letih — na Zahodu je njihova cena dostopna povprečni družini. To dejstvo je izrednega pomena za odraščajočo mladino, saj se na ta način spozna z računal niki in možnostmi njihove uporabe pri nadaljevanju učne­ga procesa in izven njega. Pri nas otroci trenutno takih možnosti nimajo, zato je OUM del sredstev vložil v organi­zacijo računalniških krožkov na računalnikih za otroke od sedmega do šestnajstega leta starosti. Cilji, ki so si jih so­delavci OUM zastavili pri organizaciji krožkov, so: - otrokom približati računalnik do takšne mere, da ga

bo vzel za vsakdanji pripomoček pri igri in delu; — otrokom razložiti skozi igro in delo možnosti upo­

rabe računalnika kot orodja pri učenju. Sodelavci OUM si prizadevajo organizirati različne

krožke glede na različne interese otrok pri uporabi raču­nalnika (od seznanitve z uporabo računalnika do razvija­nja logičnega načina mišljenja ob delu z jeziki za umetno inteligenco). Doslej so različne programe izvedli že za več kot 4000 otrok. V letu 1986 so bili izvedeni tudi naravo­slovni dnevi za več kot 1000 učencev različnih šol v učil nicah za računalniško podprto učenje. Poleg tega je de­javnost vključevala nove medije za učni proces in predsta­vitev tega v Mariboru na prvi takšni predstavitvi uporabe novih medijev v učnih procesih.

Na področju izobraževanja uporabe mikroračunal­nikov so v letu 1986 sodelavci OUM pripravili tudi za od­rasle izobraževanje z naslednjimi cilj i: omogočiti udeležen­cem, da spoznajo osnovne namene in možnosti uporabe

56

računalnikov. Prikazati osnovna področja uporabe raču­nalnikov v neracunalniških poklicih. Udeležencem pribli­žati računalnik do te mere, da ga bodo pripravljeni upo­rabljati kot običajen pripomoček pri delu. Udeležencem omogočeno, da izobraževalno vsebino preizkusijo z raču­nalnikom na vnaprej pripravljenih zgledih. Izobraževanja potekajo na različnih mikroračunalnikih v učilnicah z mediji, ki omogočajo ustrezno praktično delo uporabni­ka. Nadaljna izobraževanja potekajo za posamezna pro­gramska orodja, ki so dosegljiva na tržišču (urejevalniki teksta, baza podatkov, preglednice,...). Doslej je bilo izvedenih več različnih programov za več kot 2000 udele­žencev ter več kot dvajset zaključenih seminarjev za delov­ne organizacije iz Slovenije in zamejstva.

V letu 1986 so sodelavci nadaljevali z delom pri na črtovanju projektov s pomočjo računalnika (CAO). Programski paket za načrtovanje projektov je namenjen ..avtomatski izdelavi" projekta in projektne dokumen­tacije. Nekateri deli paketa so splošno uporabni sklopi: programski paket za oblikovanje teksta, sistem za direktni zajem podatkov, programski paket za risanje načrtov, itd. Paket določa različne elemente na podlagi situacijskega načrta, nekaterih vhodnih podatkov in zakonitosti. Izdela se kompletna projektna dokumentacija: besedilo, sestav­ljeno iz standardnih tekstov, načrti, tabele, specifikacije opreme s cenikom itd. Na OUM so bile v letu 1986 uporabnikom na voljo tudi statistične obdelave.

Informacijski sistem integralnega merjenja, registrira­nja, kontrole in spremljanja procesa proizvodnje je bil za­snovan kot direktni sistem (nabava, proces proizvodnje, prodaja - distribucija) in kot upravni sistem (knjigo­vodstvo, lansiranje proizvodnje, kontrola zalog, matični podatki). Proizvodnja se spremlja s pomočjo elektronskih merilnih naprav kot vhod v računalnik in s pomočjo ter­minalov. V letu 1986 je tekel razvoj obračuna proiz­vodnje, ki temelji na delovnem nalogu kot osnovnem no­silcu proizvodnih stroškov. Na osnovni delovni nalog se vežejo materialni stroški po vnaprej določenih parametrih (ključih) in vsi stroški, ki so nastali z direktnim delom na podnalogih (sredstva za delo, porabljeni material, potni stroški itd.). Sistem vsebuje: zajem pogodbenih pozicij in odpiranje (razpisovanje) podnalogov (vezano na norma­tive ali brez), spremljanje porabe materialov po podnalo­gih, spremljanje porabe časa po izvajalcih in podnalogih (čas izvajalca je obremenjen z ustreznimi utežmi za pokri­vanje sredstev, potrebnih za ..režijsko delo", obveznosti 0 0 in skladov DO), obračun izhodišč za izplačila 0 0 , za­jem podatkov o potnih stroških in direktnih stroškov del. naloga, zajem podatkov o fakturirani realizaciji, analiza internega poslovanja, obdelave šifrantov. . .

S programskim paketom za obračun osebnih dohod­kov, ki teče na računalnikih CYBER v Republiškem ra­čunskem centru že deseto leto, so se v letu 1986 izvajale obdelave za okrog 30 uporabnikov. Poleg tega program­skega paketa, ki ga sodelavci OUM vzdržujejo in z njim izvajajo kompleten servis za to obdelavo za uporabnike, ki nimajo svojih računalniških zmogljivosti in kadrov (prila­gajajo programe zakonskim spremembam, vzdržujejo tia toteko prispevnih stopenj, izvajajo obdelave, . . .), so so­delavci OUM izdelali tudi interaktivni programski paket za obračun 0 0 za računalnike El Honeywell serije 6 in ra­čunalnike VAX. Sodelavci OUM paket instalirajo in uve­dejo obdelavo z njim na uporabnikovem računalniku, po potrebi pa kasneje sodelujejo tudi pri vzdrževanju paketa.

V tem letu so nudili na področju spremljanja osnov­nih sredstev na odseku možnost obdelave OS za organiza­cije brez svojega računalnika. Organizacijam s svojim ra­čunalnikom pa so sodelavci lahko dali v uporabo inter­aktivni sistem spremljanja OS. ki ga pri uporabniku lahko instalirajo in v nekaj dneh uporabnik že izvaja spremljanje OS na svojem računalniku.

Na področju materialnega poslovanja in skladišč je bila na voljo obdelava vodenja skladišč in materialnega po­slovanja ter fakturiranja z aplikacijo bremepisi ;n dobro-pisi. Računalniška obdelava vsebuje izpise faktur, virma­nov i.i razne sezname ter poskrbi za stavke, ki so avtomat­ska povezava s saldakonti. Vsi podatki, ki sestavljajo fak­turo, so že vključeni v računalniški obdelavi pri material­nem poslovanju ter tako za samo obdelavo izpisa faktur ni potrebno dodatno zajemanje. S tem je uporabniku pri­hranjeno prepisovanje dokumentov in je omogočena po­vezava s saldakonti.

Programski paket saldakonti kupcev in saldakonti dobaviteljev je povezan z ostalimi obdelavami.

V prejšnjih letih je analiza potreb po računalniškem spremljanju drobnega inventarja pokazala, da drobni in­ventar postaja v današnjih zaostrenih gospodarskih pogojih vse pomembnejša postavka v finančnih poročilih. Večajo se potrebe po natančnejšem spremljanju in porazdelje-vanju stroškov drobnega inventarja, kontroli in analizi stroškov, pa tudi vrednostna meja za enoto se povišuje. Te ugotovitve so glavno vodilo pri izvajanju programskega paketa za drobni inventar. S paketom lahko izhode pri­redijo vhodom v finančno in stroškovno računovodstvo, olajšano je delo v operativni in knjigovodski službi, ob tem pa ni potrebno uvesti organizacijskih in postop­kovnih sprememb.

Za poslovanje bank so sodelavci v letu 1986 izvajali programski paket obdelave stanovanjskih posojil. Paket omogoča sprotno delo s stanovanjskimi posojili (podobno kot pri hranilnih vlogah) ter potrebne dnevne, mesečne in občasne obdelave. V okviru izdelave paketa je bil razvit tudi lasten ,,editor" za delo na računalniku C—18 in pro­gramska knjižnica za delo s programi ter paket za zaje manje podatkov. Potekala je tudi obdelava avaliranja me­nic.

Danes obstaja že večje število delovnih organizacij, katerih osnovna dejavnost je nudenje komercialnih in ra­čunovodskih uslug svojim članom - kooperantom v za­sebnem sektorju. Tej trditvi navkljub pa še vedno niso izdelane rešitve, s pomočjo katerih bi delovne organizacije uvedle v svoje poslovanje s kooperanti računalniško obde lavo, ki bi bila prirejena njihovemu načinu poslovanja. V letu 1981 zastavljena obdelava materialno poslovanje s kooperanti je bila izdelana z namenom, da nudi čim širšo bazo podatkov, na podlagi katerih se lahko izpelje kompleks obdelav, ki po različnih pokazateljih in meri­lih dajejo dober pregled poslovanja delovne organizacije ter tako pripomorejo k uspešnemu poslovanju. Cilj obde­lave je, da v najkrajšem času pripomore k povečanju ažurnosti in točnosti podatkov o poslovanju ter pomaga pri sprejemanju poslovnih odločitev. Z minimalnim inve­stiranjem se lahko na osnovi zbranih podatkov izdelajo različne analize poslovanja:

- gibanje cen (po artiklih, kooperantih, kupcih, dobavi-teljeih, času itd.) z različnimi metodami statistične obdelave;

- realizacija po različnih pokazateljih;

57

— gibanje zalog, porabe materiala, izkoriščenosti mate­riala.

— planiranje nabave; — finančno in knjigovodsko spremljanje; — hitrost izvedbe del (po kooperantih in naročnikih); — dinamika dobave in odplačevanja obveznosti; — poslovanje s kooperanti, dobavitelji in naročniki po

teritorialni opredelitvi; — odstopanje normativov od dejanske porabe materiala

in časa; — primerjava predračunskih cen in realiziranih del ipd.

V letu 1986 so sodelavci OUM začeli ponujati aplika­cijo ..VZDRŽEVANJE SREDSTEV ZA DELO", ki po­sega v informacijski podsistem vzdrževanja, katerega nalo­ge so preprečevati okvare na sredstvih za delo. oziroma jih odstranjevati, da bi se zmanjšali zastoji v proizvodnji za­radi okvar. Aplikacija nudi informacijsko podporo pri teh nalogah in sicer na področju:

— upravljanja z oskrbo, zalogami in rabo nadomestnih delov in ostalega materiala, ki se uporablja v vzdrže­vanju;

— planiranje vzdrževalnih del po sredstvih za delo in stroškov v vzdrževanju.

Aplikacija obsega:

— sistematiziranje nadomestnih delov po sredstvih za delo in po klasifikacijskih skupinah;

— spremljanje zalog nadomestnih delov; — planiranje nabave nadomestnih delov na podlagi sig­

nalizacije ali na podlagi plana vzdrževalnih del; — spremljanje naročenih nadomestnih delov po dobavi­

teljih; — spremljanje porabljenih nadomestnih delov po sredst­

vih zadelo; — sistematiziranje planskih del v vzdrževanju po sredst­

vih za delo in po rokih; — plan vzdrževalnih del po sredstvih in po rokih; — spremljanje planiranih in ostalih vzdrževalnih del po

sredstvih za delo. V letu 1986 so sodelavci OUM uporabnikom lahko

ponudili tudi naslednje obdelave: Računalniške rešitve aplikacije so pripravljene za

večje računalniške sisteme, kakor tudi za računalnike ran-ga osebnih racuna'nikov.

Za šole je bila na voljo obdelava evidence plačil šolske prehrane in analiza uspeha učencev. Programski paket vse­buje od izstavljanja obračunov (položnice), knjiženje pla­čil, obračun zamudnih obresti, neplačane :a?une, kumula­tivne zbire do primerjav uspehov učencev in analiz.

Za obdelavo „predkalkulacija lastne cene" in z uved­bo avtomatske obdelave podatkov pri izračunu lastnih cen proizvodov je omogočeno ne le ažurno spremljanje cen proizvodov za artikle, ki se jih izdeluje, temveč tudi ažur­nost za vse ostale proizvode asortimana. Poznavanje tre­nutnih cen svojih proizvodov je pomembna prednost pred konkurenti na tržišču predvsem v sedanjih zaostre­nih ekonomskih pogojih. Vnaprej znane cene, ki zlahka sledijo vsem spremembam cen surovin, energije in drugih stroškov, odpirajo možnosti ofenzivnega nastopanja na tržišču z vnaprej znanim poslovnim rizikom.

Obdelava „pregled izkoriščenosti voznega parka", ki nudi pregled realizacije posameznega vozila, prav tako pa nudi pregled porabe goriva in tehničnih sposobnosti vozil, je tekla v letu 1986. V okviru računalniške obdelave se izdelajo fakture, s katerimi se bremeni plačnike prevo­

zov, in fakture za posredovanje prevozov, ocene porabe goriva, lestvice itd.

Svetovalske usluge s področja organizacije poslovanja. ki jih nudijo sodelavci odseka, imajo namen posredovati delovnim organizacijam izkušnje s področja notranje orga­nizacije poslovanja in omogočiti delovnini organizacijam, da si na osnovi zbranih izkušenj in analize stanja začrtajo takšno notranjo organizacijo, ki bi omogočala: — dvig storilnosti; — povečanje sposobnosti akumulacije; — racionalno planiranje in porabo materiala; — boljši pregled nad obremenjenostjo delavcev in na­

črtovanje prostih kapacitet za sprejemanje novih de­lovnih obveznosti;

— dvig dohodka organizacijt in osebnih dohodkov. Svetovanje obsega razgovore, priprave analiz in pred­

logov ter reševanje konkretnih problemov, lahko pa se razširi tudi na sorazmerno cenene računalniške obdelave, ki omogočajo spremljanje delitve in porabe sredstev v delovni organizaciji, kakor tudi sorazmerno hitro grobo analizo finančnega poslovanja določenega obdobja.

Sodelavci odseka so delali tudi na sistemu posredova­nja izkušenj s področja internih organizacijskih rešitev poslovnega sistema organizacij, katerih osnovna dejavnost je prevzemanje in izvajanje enkratnih oziroma maloserij­skih del. Značilnosti tega sistema so take, da oblikujejo samostojne delovne skupine na osnovi svobodnega odloča­nja, usposobljenosti in motiviranosti sodelavcev in da pre­cizira delitev odgovornosti za prevzeta dela ter določa vrednost prevzetih del in nagrajevanje po opravljenem delu ter normativno podani opisi postopkov za prevzem in izvedbo del.

Za učinkovitejši računalniško podprt poslovni proces so sodelavci v letu 1986 uporabljali tudi aplikacije: — cost-benefit analiza za ekonomičnost investicij; — izpis poročil o kontaktih s partnerji in pregled obvez­

nosti; — analiza pogodb; — amortizacijski načrti; — grafična obdelava podatkov (BUSSINES GRAPHICS).

S programskim p.ketom „materialno-finančno poslo­vanje" (trgovske organizacije) so sodelavci OUM v letu 1986 izvajali redne dnevne obdelave prometnih doku­mentov, dodatne kontrole zajemanja prometnih dokumen­tov, dodatne obdelave embalaže (bremenitev in razbreme­nitev) ;: dnevnimi in kumulativnimi izpisi.

S programskim paketom ..finančno obratovno knjigo­vodstvo" so v letu 1986 spremljali finančno poslovanje na osnovi razpoložljivih sredstev in plana uporabe. Paket ob­deluje tudi delovne naloge - prihodke in stroške, ob tem pa upošteva tudi planske podatke.

Na odseku so v letu 1986 uporabnikom nudili tudi strokovno pomoč pri uporabi računalnika. V tem okviru so uporabljali že izdelan varnostni tistem za avtomatsko kritje datotek na diskih.

V tem letu so sodelavci razvijali tudi sistemsko opre­mo za računalnik CYBER, in sicer podsistem za razvija­nje programske opreme v obliki knjižnice, ki vsebuje vzdr­ževanje in pregled knjižnice, editor ter programsko opre­mo za interaktivni vnos podatkov za C—18, podobno osta­lim sistemskim programom.

OUM ima lastne računalniške zmogljivosti, ki jih s stalnim vlaganjem sredstev razširja ustrezno potrebam na­ročnika in sodobni tehnologiji. Na željo naročnika pa upo­rablja tudi zunanje računalniške zmogljivosti.

58

Odsek tudi svoje raziskovalno deto vedno povezuje z uporabniki. Programi, ki so bili izdelani pri raziskavah, so večinoma namenjeni splošni uporabi. Ob raziskavah se v sodelovanju odseka z univerzo šolajo kadri. Diplomanti, ki delajo svoje naloge na odseku, dobijo tudi vpogled v apli­kativna dela. Letos so na OUM naredili diplome štirje matematiki.

V letu 1986 so na odseku sodelavci delali na nasled­njih raziskavah:

Raziskave na področju metod za matematično in sta­tistično obdelavo podatkov so s stališča današnjega polo­žaja v gospodarstvu potrebne, saj rezultati takih nziskav omogočajo izdelavo programov za hitro ovrednotenje in kvalitativno analizo podatkov in so zato osnova za boljše poslovne odločitve in dragocen pripomoček raziskovalcem na vseh področjih. Tako omogočajo racionalnejšo porabo časa in drugih kapacitet pri reševanju diskretnih optimiza-cijskih problemov v računalniški operativi in v gospodar­skih organizacijah ter s tem vplivajo na dvig produktivno­sti in kakovosti kot tudi na ekonomičnost gospodarskih, družbenih in raziskovalnih dejavnosti.

Z računalniki, ki so usmerjeni v interaktivno delo. se je pojavila možnost izboljšav s posplošitvijo in dopol­nitvijo že znanih statističnih metod za analizo časovnih vrst in napovedovanje. V letu 1985 so začeli in v letu 1986 nadaljevali razvijanje novega načina določanja po­splošenih modelov ARIMA. Nov način temelji samo na minimizaciji vsote kvadratov ostanka, ne uporablja pa av­tokorelacijskih in parcialnih avtokorelacijskih funkcij. S tem povečamo obremenitev računalnika, razbremenimo pa človeka. Cena celotne analize se zmanjša.

Poleg tega so tudi vzdrževali programe, ki so bili iz­delani v sklopu raziskav preteklih let in svoje izkušnje, znanje in programe posredovali tudi drugim raziskoval­nim skupinam.

V letu 1986 so potekale raziskave tudi na področju računalnika pri razvoju računalniških informacijskih siste­mov. Načrtno uporabo računalnika pri razvoju računalni­ških informacijskih sistemov spremlja pomemben dvig pro­duktivnosti dela. Raziskave so potekale na podatkovnih strukturah v KIS in njihovi implementaciji. V letu 1986 smo delali na razširitvi GKS standarda (nivo 2) za nivo 3. Razširitev omogoča nekaj več predvsem pri delu s seg­menti. Omogoča gnezdenje segmentov, ker lahko segmen­ti tovirjo acikličen graf. Nivo 3 ohranja kompatibilnost navzdol.

Naslednja tema, ki smo jo v tem letu proučevali, je obravnava uporabe GKS-a kot ..vmesnika" pri realizaciji oken, kar omogoča, da se uporabniška aplikacija obnaša, kot da je narejena v okolju, ki ga nudi SMALLTALK ali podobni sistemi.

Zadnji del pa obravnava značilnost jezika SMALL­TALK. Razvoj tehnologije računalniške opreme v svetu sedaj omogoča sorazmerno nizke cene, tako da razvoj splošne programske opreme, ki jo Odsek za uporabno ma­tematiko razvija, prinaša na področju poslovne informa­

tike predvsem raiconalizacijo stroškov, časa in postopkov del. S stališča razvoja našega gospodarstva je ta razvoj po­memben še iz dveh vidikov, saj odsek racionalizira delo doma in to orez uporabe dodatne energije in surovin in v procesu prestrukturiranja gospodarstva s .proizvodnjo" intelektualnih storitev deluje tudi v najbolj perspektivnih smeri.

Na odseku so vložili veliko dela tudi v standardizacijo tokov poslovanja in v čim večji pretok znanja med sode­lavci. Pretok znanja sloni na pridobljenih lastnih izkušnjah in stikih z domačimi in tujimi firmami ter z zbiranjem literature in dokumentiranjem delovanja na tem področju pri nas. Poteg standardizacije poslovanja je s splošno pro­gramsko opremo, ki jo odsek razvija, zagotovljeni mož­nost prenosa na različne računalnike, ki jih detovr.e orga­nizacije že imajo. Organizaciji je tako na voljo programska oprema za njen računalnik in ni prepuščena sama sebi. Odsek za uporabno matematiko poskrbi tudi za tisti det programske opreme, ki jo v tujini lahko tuje organizacije enostavno dobijo skupaj z instalacijo računalnika.

Odsek še posebej skrbi za rast ustreznih strokovnih zmogljivosti, kar pomeni, da šola, izobražuje in vzgaja se­danje in nove sodelavce ter skrbi za redno planiranje po­treb po novih sodelavcih. Zasleduje s.neri razvoja računal­ništva v svetu, zbira strokovno literaturo in preverja ustreznost in uspešnost vpeljevanja teh tokov v naše oko­lje. Ravno tako prispeva k razvoju z originalnimi idejami svojih sodelavcev in ugotovitve ter zapažanja redno posre­duje naročnikom. Sodelavci lahko nudijo tudi pojasnila in pogovore o splošnih temah s področja računalništva.

Odsek za uporabno matematiko je organiziran tako, da lahko hitro in učinkovito nudi pomoč delovnim orga­nizacijam s tem, da začasno ..posoja" ustrezne strokovnja­ke pri delu na posameznih projektih takrat, ko delovna or­ganizacija želi sama izdelati projekt. Pri delovni organiza­ciji je običajno takšno delo povezano s potrebo po pove­čanem številu strokovnjakov za različne faze projekta, ko ob zaključku del nastopi problem kam z njimi. S pomoč­jo le ..posojenih" sodelavcev Ods-ka za uporabno matema­tiko je delovni organizaciji prihranjeno začasno preusmer­janje ali prekomerno obremenjevanje svojih strokovnjakov.

V okviru tako velike skupine sodelavcev na področju računalništva so na odseku poskrbeli tudi za uspešen pre­tok znanja med samimi sodelavci. Tedensko sodelavci od­seka pripravljajo predavanja iz različnih smeri računalništ­va, seminarje o vsem, kar so posamezni sodelavci slišali na seminarjih doma in v tujini. Sodelavci tedensko prezenti-rajo svoje delo, tako da je poskrbljeno za prenos znanja na nove sodelavce. Odsek organizira predavanja zunanjih sodelavcev s tega področja in tako skrbi za pretok infor­macij tudi med uporabniki.

O svojem delu so sodelavci poročali v letnih poroči­lih o raziskovalnih nalogah, v delovnih poročilih, v raz­ličnih publikacijah, v strokovnih in znanstvenih revijah ter sodelovali in poročali na konferencah in simpozijih.

59

ODSEK ZA OCENO POSEGOV V OKOLJE - SEPO

Odsek za oceno posegov v okolje — SEPO je bil usta­novljen I. 1974 na pobudo Instituta ..Jožef Stefan" z na­menom, da strokovno, celovito in interdisciplinarno oce­njuje vplive načrtovanih investicij ali rekonstrukcij v proiz­vodne in druge objekte na okolje. To je še danes glavna dejavnost skupine, čeprav SEPO sodeluje tudi pri raznih drugih nalogah v zvezi z ekološkimi vprašanji (zakonodaja, planski dokumenti, sanacijski ukrepi, projektne rešitve, ra­ziskave v okolju, problematika nevarnih odpadkov idr.).

V SEPO sodelujejo številni strokovnjaki za različna področja varstva okolja (krajina, zrak, vode, hrup, ener­getika, problematika odpadkov in tehnologij itd.) iz raz­nih organizacij, kot so: Kemijski inštitut „ Boris Kidr ič", Biotehniška fakulteta (Katedra za krajinsko arhitekturo. Morski raziskovalni in izobraževalni center — Institut za biologijo. Katedra za meteorologijo. Katedra za mikrobno ekologijo in biotehnologijo v živinoreji). Fakulteta za na­ravoslovje in tehnologijo (VTO Fizika - Katedra za ana lizno kemijo. Katedra za organsko tehnologijo. Katedra za ekološko tehnologijo, VTO Montanistika - Oddelek za metalurgijo). Fakulteta za strojništvo. Mikrobiološki inštitut Medicinske fakultete, Institut ..Jožef Stefan" (odseki: za reaktorsko tehniko, za spektroskopijo, za ke mijo f luora in kemijsko tehnologijo, za jedrsko kemijo, za fiziko jedra, za fizikalno kemijo). Geološki zavod Ljublja­na, Hidrometeorološki zavod SRS, Zavod za varstvo pri delu. Toplarna Ljubljana in drugi.

Pri načrtovanih investicijah SEPO ocenjuje vplive na okolje in podaja zahteve za varstvo glede na :

— sprejemljivost izbrane lokacije s krajinsko-prostor skega vidika (izraba zemljišča, naravnih virov, varstva na­

ravnih in kulturnih prvin v prostoru, emisija odpadkov in hrupa itd.),

- predvidene škodljive vplive na okolje. - učinkovitost ukrepov za preprečevanje škodljivih

vplivov na okolje (onesnaženje zraka, vode in zemlje s plinastimi, tekočimi in trdnimi onesnaževalci),

- smotrno izrabo odpadkov ter ukrepe racionaliza­cije in koriščenje odpadne energije,

- primernost zaščitnih ukrepov pred sproščanjem hrupa v okolje.

V letu 1986 je SEPO ocenil 39 projektov (investicij skih naložb) med katerimi j ih je bilo kar 15 povsem „eko-loških" - čistilne naprave, ekološko varstveni sistemi, odlagališča odpadkov. To so projekti Dinosa Ljubljana o izrabi odpadkov iz usnjarn in zapekanju galvanskih muljev v opeko, celjske bolnišnice o ravnanju z odplakami, ki vsebujejo radioaktivne izotope (diagnostika in terapija). Sob Idrija za sainitrano odlagališče. Komunalnega podjet­ja Ljubljana za centralno ljubljansko odlagališče na Barju, Krke Novo mesto o sežigni napravi, Elme Ljubljana o čiš­čenju glavanskih odplak. Aluminija Komen o odlaganju industrijskih odpadkov itd. V letu 1986 je SEPO izdelal tudi metodologijo za izv;janje naloge Ravnanje z nizko in srednje radioaktivnimi odpadki v SRS ter v okviru prve faze projekta koordiniral vse potrebne aktivnosti.

Od večjih projektov na področju varstva okolja SEPO koordinira tudi izvajanje naloge ,,Vpeljava sistema za izva­j a n j varstva okolja v SOZD Iskra" in je v letu 1986 do­končal prvo fazo tega obsežnega projekta.

Cilj predvidenega projekta ,.Vpeljava sistema za izva­janje varstva okolja v SOZD Iskra" je:

V letu 1986 je stekla sanacija odlagališča odpadnega PCB v Tovarni kondenzatorjev ISKRA Semič, ki so glavni vir dolgo­trajnega onesnaževanja okolja s PCB območja Semiča in reke Krupe v Beli krajini. Zgrajen je bil betonsko - vodnonepro-pustni bazen, v katerem je trajno skladiščeno preko 6.000 m$ onesnažene Zemljine.

60

Vpeljati funkcionalen in učinkovit ekološko-varst­veni sistem po Iskrinih TOZD-ih materialne proizvodnje.

Dolgoročno zagotoviti ustrezno ekološko stanje v vseh 0 0 in TOZD-ih s tem, da se sistem dograjuje in na­veže na informacijski sistem.

V okvirih SOZD-a in DO zagotoviti kvaliteten stro-kovn. kader, ki bo sposoben uporabljati, vzdrževati in razvijati sredstva ekološko varstvenega sistema.

Doseči s tem istim kadrom določeno samostojnost pri reševanju problematike varstva okolja.

Ugotovitve uporabiti pri srednjeročnih in dolgo­ročnih razvojnih planskih dokumentih SOZD-a, DO in TOZDov.

Izhodišče za zgoraj opredeljene konkretne akcije in potrebne ukrepe za varstvo in izboljšanje okolja v SOZD ISKRA je snemanje stanja - t . j . inventarizacija ekoloških dano:'i - parametrov okolja (krajina, zrak, voda, idr.}, pregled tehnologij — proizvodenj in ovrednotenje škodlji­vih vplivov (vseh vrst onesnaženja). To je zahtevalo izbiro in standardizacijo enotnega formata ( I . faza naloge do­končanja v letu 1986).

V nalogi je SEPO uporabil domače in tuje izkušnje na področju varstva okolja ter na osnovi obsežnega razisko­

valnega in strokovnega dela pripravil enotni format ozi­roma metodologijo za ugotavljanje in popis ekološkega stanja v SOZO ISKRA.

V nadaljevanju projekta varstva okolja v SOZD ISKRA bo SEPO sodeloval pr i :

— obdelavi strokovnih osnov za inventarizacijo, po­snetek stanja (PPS), ekološko varstveno oceno (EVO) in za uvedbo potrebnih ukrepov varstva okolja - projekt­nih rešitev.

— izvedbi potrebnih raziskav in meritev za sistemati­čen zbir potrebnih podatkov za izdelavo katastra onesna­ževanja (ekološke karte emisij in imisij): evaluacija podat­kov za analizo kvalitete okolja glede na no-mative, para­metre okolja in razporeditve onesnaževanja.

— izobraževanju in vzgoji strokovnega l-adra ekolo­škega profila (štipendiranje, seminarji, pretok znanja).

— postavitvi informacijskega sistema. SEPO poskuša po strokovni plati celovito upoštevati

tako domače kot tuje dosežke na vseh tistih področjih, k i so važna za okolje in obenem upoštevati tudi naše družbe­noekonomske pogoje. To pa je možno samo v okviru nje­govega aktivnega strokovnega dela, interdisciplinarne orga­niziranosti in družbene odgovornosti.

ODSEK ZA KNJIŽNICO IN DOKUMENTACIJO

Knjižnica IJS je specialna knjižnica in pokriva s fondi literature predvsem tista področja naravoslovnih ved in tehnike, ki predstavljajo osnovno dejavnost in stalne ra­ziskovalne naloge Instituta. Je osrednja slovenska knjiž­nica za pdoročje fizikalnih ved in je nosilec specializira­nega INDOK— centra za fiziko in matematiko. Uslug knjiž­nice se ne poslužujejo samo domači raziskovalci, temveč je krog uporabnikov dosti širši. Redni uporabniki so tudi ostale specialne in strokovne knjižnice iz Slovenije in iz drugih republik (izdelava fotokopij, medbibliotečna izpo­soja). Knjižnica je urejena po standardih za specialne knjižnice, je vključena v knjižnično-informacijski sistem v Sloveniji, sodeluje pri koordinaciji nabave 'uje strokovne literature in redno pošilja katalogne listke novih knjig v tri Centralne kataloge (CTK, NUK, Jug. bibl. institut).

Knjižnica IJS ima ob koncu leta 1986 okrog 57000 knjižnih enot, od tega je približno 35500 knjig, ostalo pa so vezani letniki serijskih in sekundarnih puh.; ;acij.

Prirastek knjižnega fonda v letu 1986:

a) monografije: tuje — nakup — dar

domače — nakup — dar

b) serijske publikacije: tuje — nakup

— dar domače — nakup

— dar

Skupaj

Skupaj

850 125 200

25 1200

294 45 54 10

403

Nabavljeno je bilo tudi 160 patentnih spisov, 14 re-portov in 104 fotokopij.

Za nabavljeno literaturo se tekoče urejajo vsi potreb­ni javni in interni katalogi, računalniška obdelava pa se opravlja po sistemu SAIDC— 2.

Knjižnica IJS skrbi za interno dokumentacijo in iz­daja bibliografske informacije oz. preglede za različne potrebe članov instituta.

SLUŽBA ZA VARSTVO PRED IONIZIRAJOČIM SEVA NJEM (SVPIS)

Služba za varstvo pred ionizirajočim sevanjem (SVPIS) je v letu 1986 opravljala sledečo dejavnost:

- osebno dozimetrijo, - področni nadzor (redni nadzor posameznih podro­

čij na Reaktorskem centru in občasni nadzor ostalih pro­storov z viri ionizirajočega sevanja),

- radiološki nadzor okolja v Reaktorskem centru v Podgorici (nadzor emisij in imisij),

- shranjevanje radioaktivnih odpadkov, - svetovanje in pomoč delavcem, ki delajo z viri ioni­

zirajočega sevanja, - dela v zvezi s pripravo prehodnega skladišča radio­

aktivnih odpadkov.

61

V letu 1966 je nosilo filmske dozimetre za sevanje beta/gama 139 sodelavcev IJS. dodatno pa je 38 sodelav­cev nosilo nevtronske filmske dozimetre. Pri nobenem so­delavcu IJS prejeta doza ni presegla mejne vrednosti 50 mSv/leto.

V letu 1966 so zaceli poskusno uvajati TL dozi-mctrijo. Uporabljene so bile tablete T L D - 0 5 (CaF2<Mn)) in čitamik doze IJS MR-200 . ki sta bila oba razvita na IJS (odseka K-5 in F -2 ) . Upor-Vrtjeno TL dozimetrijo odlikujeta visoka občutljivost in ponovljivost. Prdimini-rani rezultati kažejo, da so prejete doze v veliki večini precej pod mejo občutljivosti filmskega dozimetra.

Pomebno dejavnost SVPIS je predstavljal nadzor oko­lja Reaktorskega centra v Podgorici. Nadzor zajema ugo­tavljanje prisotnosti radioaktivnih izotopov v zraku ob iz­puhu iz reaktorske hale in ob vremenski hišici, merjenje aktivnosti tekočin (izpusti iz Reaktorskega centra, pada­vine, podtalnica) in nekatere občasne meritve (zemlja, sedimenti).

V zraku so bili opazni le umetni radioaktivni izotopi zaradi černobilske kontaminacije (maj 1966). Podobno je

veljalo za ostale vzorce. Vsebnost radioaktivnih izotopov v tekočinskih izpustih je bila vedno pod mejno vrednostjo za pitno vodo.

Prehodno skladišče trdnih nizkoaktivnih odpadkov in iztrosenih zaprtih izvorov za potrebe SR Slovenije (razen NEK in RUŽV) je pod skrbništvom SVPIS. V 1.1966 so v skladišču potekala se nekatera montažna dela. Zato v tem letu v skladišče še nismo prenesli nobene radioaktivne snovi.

1. Osebna dozmetrija v 1.1986 ni pokazala prekora­čitev mejnih doz za delavce, ki poklicno delajo z viri se­vanja.

2. Področni nadzor z odvzemom brisov in meritva­mi s prenosnimi monitorji hitrosti doze ni pokazal obstoja kritičnih mest ali nepričakovano visokih vrednosti.

3. Nadzor okolja Reaktorskega centra v Podgorici kaže, da so radiološki vplivi vseh objektov na okolico ne­znatni.

62

ORGANIZACIJSKA SHEMA INSTITUTA ..JOŽEF STEFAN"

• V I T INSTITUT«

KOANJUC ZNANSTVENEGA

SVITA H ZNANSTVENI SVIT

POSLOVODNI OOSOR

OOSCK ZA TEORIJSKO

FIZIKO J{ { OOSCK ZA

FIZIKO JEORA

OOSCK ZA mml TANKE »LASTI

IN •OVRSINC

OOSCKZA FIZIKO TRDNE

SNOVI

OOSCKZA KEMIJO FLUORA

O O U K Z A SPEKTROSKOPIJO

O O U K Z A . RAČUNALNIŠKO

p AVTOMATIZACIJO IN REGULACIJE

OOSCKZA J FIZIKALNO

KEMIJO

M OOSCKZA JE OKSKO KEMIJO

L

OOSCKZA KERAMIKO

RAZISKOVALNE ENOTE

• OOSCKZA

4 AVTOMATIKO. SIOKISCRNCTIKO

IN ROBOTIKO

OOSCKZA REAKTORSKO

FIZIKO

ODSEK ZA ENERGETIKO IN VODENJE PROCESOV

ODSEK ZA • I PROFESIONALNO

ELEKTRONIKO

ODSEK ZA OtRATOVANJC

REAKTORJA

__- OOSCK ZA 1 RAČUNALNIŠTVO

IN INFORMATIKO

OOSCKZA REAKTORSKO

TEHNIKO

OOSCKZA UFORASNO

MATEMATIKO

ODSEK ZA OCENO POSEGOV

V OKOLJE

ODSEK ZA SPLOŠNO

ELEKTRONIKO STROKOVNE SKUPNOSTI ODSEKOV

SVETA INSTITUTA

POMOČNIK DIREKTORJA ZA SPLOŠNE ZADEVI

POMOČNIK OIREKTORJA ZA METODOLOŠKO PLANSKO

IN POSLOVNO FINANČNO PODROČJI

IE SKUPNE IN TEHNIČNI SLUZSf

SVET SKUPNIH IN TEHNIČNIH SLUZI

SKUPNI SLUZSf

DIREKTORJEVA PISARNA

SKRITARIAT

FINANCNO-RACUNOVOOSKA SLUZIA

KOMERCIALA

KNJIŽNICA IN DOKUMENTACIJA

TEHNIČNI SLUZtf

DELAVNICI IN KONSTRUKCIJA

SVIT DELAVNI« IN KONSTRUKCIJI

AAC.CiNTIRIJS

OOSCKZA HOKIMUO

STIKLOPIHASKA DELAVNICA

RAZMNOZIVALNICA FOTOLAtORATORIJ IN

STNOJCPISNICA

GARAŽI

OKREPČEVALNICA

VZDRŽEVANJI S PRALNICO

SKLAOI'JCI

0> SVET STROKOVNI

SKUPNOSTI

KEMIJA IN SIOKCMIJA

SVET STROKOVNE SKUPNOSTI

ELEKTRONIKA. RAČUNALNIŠTVO

IN ROSOTIKA RCAKTORSTVO

PODATKI O DELU INSTITUTA

ORGANIZACIJSKO-KADROVSKA SLIKA INSTITUTA

DEJAVNOST INSTITUTA J. STEFAN Osnovna naloga Instituta .Jožef Stefan" (US) kot centra za

temeljne raziskave in razvoj sodobnih tehnologij je dvojna - temljne znanstvene raziskave kot sredstvo razvoja zna­

nosti, znanja in vrhunskega raziskovalnega kadra: , - raziskave na osnovi znanstvenih dosežkov in sodobnega <nanja. usmerjen k razvoju in prenosu sodobnih tehnologij za potrebe drubženega delovanja in razvoja

Ti dve. med seboj različni dejavnosti, sta v IJS vsebinsko in delovno neločljivo povezani. V samoupravni družbeni sistem se vključujeta v skladu s svojimi značilnostmi in konkretnimi na­logami oziroma programi preko svobodne menjave dela in dohod­kovnih odnosov.

Značilnostim obeh dejavnosti in načinu njune vključitve v samoupravni družbeni sistem sta prilagojena tudi organiziranost in delovanje IJS.

V IJS združujejo svoje delo raziskovalci, univerzitetni uči telji in drugi delavci in si prizadevajo za razvoj znanosti in doma­čega znanja, za razvoj in prenos sodobnih tehnologij in tehnolo ških procesov, za uporabo znanstvenih in tehnoloških dosežkov pri gospodarskem in družbenem napredku ter inovacijah in za usposabljanje in vzgojo raziskovalnih in strokovnih delavcev.

IJS je multidisciplinarna in interdisciplinarna raziskovalna delovna organizacija, ki razvija znanstvene discipline in deluje na naslednjih področjih naravoslovno-matematičnih. tehniških, medicinskih in biotehniških ver) - fizika teorijska fizika, fizika jezdra. fizika trdne snovi.

jedrska kemija in visokotemperaturna kemija (ke ramika) ter kemija trdnega stanja;

- elektronika računalništvo in informatika, umetna inteligenca. 'Odenje procesov z računalniki, biokibernetika in lObotika. profesionalna elektronika;

- biOKemija biokemija proteinov, encimatika in biotehnolo­g i j ;

- ekologija 'adioekologija, ekološki ciklus organskih in anor­ganskih onesnaževalcev.

- reaktorska varnost jedrskih objektov, gorivni cikel jedrskih tehnika elektrarn, izračuni reaktorskih sistemov, sistemi

in komponente jedrskih elektrarn; - uporabna uporaba numeričnih metod v statistiki, ekonomi-

matematika ji, znanosti itd. IJS je s svojo dejavnostjo, posebno s svoji n: prizadevanji za

razvoj znanstvenih disciplin in za vzgojo kadra, -leposredno vklju­čen v visokošolsko dejavnost, kar se uresničuje z njegovo celotno programsko usmeritvijo.

ORGANI INSTITUTA Institut ..Jožef Stefan" je samostojna raziskovalna organizacija,

ki se upravlja po načelu samoupravljanja. Organi insituta so:

- zbor delavcev - svet instituta (predsednik: Vlado Božjak) - znanstveni svet (predse nk: prof. dr. M. V. Mihajlovič) - poslovni odbor (predsednik: prof. dr. Tomaž Kalin) - odbor samoupravne delavske kontrole (predsednik: dr. Jože

Brzin) - komisija za delovna razmerja (predsednik prof. dr. Igor Kregar) - disciplinska komisija (predsednik: Srečko Lavrenčič.dipl. oec.) - posebna delegacija IJS za zbor skupščine SIS za vzgojo in izo­

braževanje občine Ljubljana Vič-Rudnik (vodja: mgr. Peter Petač)

- posebna delegacija IJS za zbor skupščine v raziskovalni SIS ob­čine Ljubljana Vič-Rudnik (vodja: prof. dr. Igor Kregar)

- posebna delagacija IJS za zbor skupščine v SIS za kulturo ob­čine Ljubljana Vič-Rudnik (vodja: Janko Polanc, ing.)

- posebna delegacija IJS za zbor skupščine v SIS za telesno kul­turo občine Ljubljana Vič-Rudnik (vodja: Liljana Per)

IJS s Svojo programsko usmeritvijo povezuje znanstvene in tehnološke raziskave s plani razvoja SR Slovenije ter s srednjeroč­nimi in dolgoročnimi družbenimi in gospodarskimi cilji.

Kot sestavni del svoje dejavnosti opravlja institut tudi zuna­njetrgovinski promet, ki sestoji iz izvoza lastnih izdelkov in stori­tev, uvoza opreme, surovin, repromateriala in rezervnih delov za tekoče in investicijsko vzdrževani« za lastne potrebe ter zastopanja tujih firm.

Institut opravlja svoje osnovne in stranske dejavnosti tako. da - oblikuje in uresničuje delovne programe in projekte na

svojem raziskovalnem področju. ustvarja novo znanje. spremlja razvoj znanosti doma in v tujini, sodeluje pri pre

toku znanja in se povezuje z drugimi raziskovalnimi organizacijami v državi in tujini.

- skrbi za uporabo znanstvenih m tehnoloških dosežkov ter znanja v praksi,

- daje pobude ter z znanstvenimi in tehnološkimi dosežki in znanjem pospešuje družbeni razvoj ter sodeluje z gospodarskimi organizacijami in združenji,

- skrbi za usmerjanje, izobraževanje in izpopolnjevanje razi­skovalcev in strokovnih delavcev,

- sodeluje z izobraževalnimi organizacijami. organizira visokošolsko izobraževanje in izobraževanje za

pridobitev magisterija in doktorata znanosti. - organizira Svetovalno dejavnost in se povezuje z drugimi

svetovalnimi organizacijami, - pospešuje inovacijsko dejavnost, spodbuja izumiteljstvo

ter pospešuje zaščito in uporabo izumov. - sodeluje pri izdelavi standardov in strokovnih mnenj, - izdeluje osnutke, prototipe, raziskovalne pripomočl^e in

druge naprave IJS sodeluje pri svojem delu na vseh področjih svoje dejav­

nosti, posebno pa pri vzgoji vrhunskih strokovnih kadrov, z drugi­mi raziskovalnimi in visokošolskimi organizacijami. V oVviru tega sodelovar.ia se institut aktivno vključuje v izobraževalni proces in ob raziskovaln<r.. delu omogoča izdelavo diplomskih, magistr­skih, dok.orskih in drugih del, študij III. stopnje in pocoktorsko izpopolnjevanje.

Svoje naloge in delovne načrte usklajuje IJS s splošnimi druž­benimi interesi in interesi drugih 02D, s katerimi se po/ezuje s programi dela in samoupravnimi sporazumi.

- posebna delegacija IJS za zbor skupščine v SIS za zdravstvo občine Ljubljana Vič-Rudnik (vodja: dr. Vladimir Cotič)

- združena delegacija IJS za zbor skupščine v SIS za socialno varstvo občine Ljubljana Vič-Rudnik (vodja Martin Lesjak. dipl. ing.)

- delegacija IJS za skupščino občine Ljubljana Vič-Rudnik (vodja dr. Marjeta Šentjurc)

- delegacija IJS za skupščino občine Ljubljana Bežigrad (vodja: mgr. Ljubo Fabjan)

- delegacija IJS za skupščine vseh SIS v občini Ljubljana Beži­grad (vodja: Bojan Oman)

S v e t i n s t i t u t a sestavlja 7 zunanjih in 36 notranjih dele­gatov.

Zunanji delagati: 1. Majda Kavčič (SO Vič-Rudnik) 2. prof. dr. Sojan Držaj (Kemijski Inštitut Boris Kidrič) 3. prof. dr. Božo Plesničar (FNT VTOZD Kemija in kemijska

tehnologija) 4. Miloš Kobe (SOZD-ISKRA Ljubljana)

64

5. rngr. Iztok Gabrovec (Gorenje T G O Titovo Velenje) 6. prof. dr. Marjan Erjavec (Onkološki Inštitut) 7. Božidar Medved iŠtab SR Slovenije za teritorijaino obramboi

Notranji delagati 1 Acceto Zdravko 2 Babnik Joža. dr 3. Basa Franc 4 . Beketič Roben 5 Božjak Vlado 6 Cvelbar Stanislav 7 Drnovšek Silvo 8. Filipič Bogdan, dipl . ing. 9 . Gaborovič Zoran. dipl . ing

10. Glavič Denis. dipl. ing. 11 . Golob Tatjana 12. Jarni Lidija 13. Jenčič Igor. dipl. igg. 14 Kl|a)ič Mirol jub. prof. dr. 15. Lenarčič Jadran, dr 16. Lesar Antonija, dipl . ing 17 Milojevič Milenko. dipl . ing. 18. Novak Saša. dipl. ing

19. Oman Bojan 20 . Petelin Stojan. mgr 21 Pilko Rozalija 2 2 Pirnat Primož, mgr 23 Podgornik Rudi 24 Preiern Saša. dr 25 Radalj Zoran, dipl ing 26 Setnikar Franc 27 Sega Mare. mgr 28 . Tvrdy Iztok. dipl . ing 29 Tušek Žnidarič Magda. mag. 3 0 Vidmar Marijan, mgr 3 1 . Vilfan Marija, dr 32 . Wostner Sonja 3 3 . Zgonik Marko, mgr 34 Žabkar Anton, dipl 35 Žerovnik Igor 36 . Žunič-Kotar Darja

ing.

Sekretar Sveta i stituta Pavle Podlipnik in Božena Božič

Z n a n s t v e n i s v e t Člani

1. Robert Blinc. prof. dr. 2 Tomaž Kalin, prof. dr. 3. Gabrijel Kernel, prof, dr 4 Drago Koiar, prof. dr. 5 Velibor Mai inkovič. prof 6 Miodrag Mihajlovič. prof 7 Mitja Najžer, prof. dr 8 Marjan Ribarič. prot dr. 9. Uroš Stanič, doc dr

10 Marjan Špegel, dr. 11 Vito Turk. prof. dr.

Sekretar Poslovnega odbora Pavle Podlipnik in Božena Božič

sestavljajo Namestniki Janez Seliger. prof. dr JožeŠnajder. dr Peter Stegnar. doc. dr. Rasa Pire, prof. dr

ilr Borut Mavko. prof dr. <ir Janez Korenini, dr

Miloš Komac. dr Stanko Strmčnik, doc dr Ivan Bratko. prof. dr Hermina Leskovšek Šefman. dr

P o s l o v n i o d b o r sestavljajo

1. Robert Blinc. prof. dr. 13. 2. Božo Glavič, ing. 14. 3. Tomaž Kalin, prof. dr 15 4. Ivan Kobal .dr 16. 5. Drago Kolar, prof. dr 17 6 Peter Kolbezen. prof dr 18. 7 Vili Kramer, dr. 19. 8. Igor Levsiek, dr 20 9. Rafael Mart inčič, dr. 21

10. Borut Mavko, prof. dr 22 . 11 . Peter Prelovšek, prof dr 23 . 12. Zdenko Milavc. dipl. ing. 24 .

Mitja Najžer, prof dr Borin Navinšek, dr. Svetozar Polič, mgr Gvido Pregl, prof. dr Marjan Ribarič, prof dr Uroš Stanič, doc. dr Peter Stegnar, doc. dr StankoStrmcnik .doc dr Marjan Špegel, dr Mihael Tomšič, prof dr Vi to Turk, prof. dr. Boris Žemva, prof. dr

Odbor samoupravne delavske kontrole Člani. Namestniki članov

1. Jože Brzin, dr. 2. Milan Čeh, dipl. ing 3. Matjaž Ravnik, mgr. 4 Milan Rožmarin, dipl. ing 5 Danilo Zavrtanik, mgr. 6. Janko Žerjav, mgr 7. Igor Žerovnik

Komisija za delovna razmerja

Člani 1. Igor Kregar, prof. dr. 2. Marjan Baričič 3. Polona Adrinek-Berlič 4. Cene Filipič, dipl. ing 5. Marjan Filipič 6. Tone Porenta. ing 7. JanaStružnik 8. Peter Tancig, mgr

Disciplinska komisija; Člani:

1. Milan Čerček, dr. 2. Jože Klaus, dipl. ing. 3. Tomaž Kosmač, dr. 4. Srečko Lavrenčič, dipl. oec. 5, Franci Merlak 6. Marjan Smerke, ing 7, Stojan Stavber, mgr. 8. Peter Vrtačnik, dipl. ing.

1. 2 3. 4. 5.

Marjan Baričič Tadej Dolenc, dr Branko Mihovilovič, dipl. i Janez Sušnik, dr. Henrik Udovč

Namestniki članov 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8.

Alojz Suhar, dr. Renata Pavšič Sonja Wostner Dušan Brajnik. doc. dr. Liljana Per Stojan Stavber, mgr. Igor Jenčič, dipl. ing. Matjaž Gams, mgr.

Namestniki članov: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8.

Vladimir Franinovič Karel Lutar,dr, Matjaž Mihelič, dipl. ing. Jože Per Silva Pirš, ing. Arkadij Popovič, dipl. ing. Egon Srebotnjak, dipl. ing. Iztok Tvrdy, dipl. ing.

ing.

Posebna delegc.i.s IJS za zbor skupščine raziskovalni SIS občine Ljubljana V ič - Rudnik:

1. Kregar Igor. or of r_r. (vodja delegacije) 2. Trontelj Mari ja, pro. dr. (namestnik vodje delegacije) 3. Lavrič Borut, dipl . iur. 4. ItHia Igor. dr. 5. Srarič Marko. dipl . ing. 6. Šile Jure. mgr.

Posebna delegacija IJS za zbor skupščine v SIS za zdravstvo občine Ljubljana Vič-Rudnik

1 Cot ič Vladimir, dr (vodja delegacije) 2. Ajdič Peter (namestnik vodje delegacije) 3. Dolanc Anica 4 Kobal Izidor 5 Likar Rajko 6. Pišek Jože

Posebna delegacija IJS za zbor skupščine v SIS za vzgojo in izobraževanje občine Ljubljana V ič Rudnik

1. Petač Peter, mgr. (vodja delegacije) 2. Beseničar Spomenka, mgr. (namestnik vodje delegacije) 3. Lesar Antonija, dipl. ing. 4. Novak Franc, mgr. 5 Panjan Peter, dipl . mg.

Posebna delegacija IJS za zbor skupščine v SIS za telesno kul­turo občine Ljubljana Vič-Rudnik

1 Per Liljana. (vodja delegacije) 2. Poiak Zlatko. dipl . ing. (namestnik vodje delegacije) 3 Grčar Mirko 4 Lenarčič Brigita. mgr. 5. Maležič Matija, dipl. ing 6. Reš-Lesjak Barbara

Posebna delegacija IJS za zbor skupščin» v SIS za kulturo ob­čine Ljubljana Vič-Rudnik:

1. Polanec Janko, ing (vodja delegacije) 2. Varga Jadranka (namestnik vodje delegacije) 3. Diallo Bano-Poreko. dipl . ing. 4. Kramberger Lucija, dipl . ing. 5. Malic Barbara, dipl. ing 6. Ugrin Anastazija

Združena delegacija IJS za zbor skupščine v SIS za socialno varstvo občine Ljubljana Vič-Rudnik:

1 Lesjak Martin, dipl. ing. (vodja delegacije) 2. Burkeljc Andreja (namestnik vodje delegacije) 3. Bonač Marko, dipl . ing. 4. Bevc Cveta 5. Božič Božena 6. Hanc Neda 7. Žagar Veselko, ing.

Delegacija IJS za zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik:

1. Šentjurc Marjeta, dr. (vodja delegacije) 2. Slak Janez, dr. 3. Krivec Rajmund, dr. 4. Lavrenčič Srečko, dipl. oec. 5. Mohar Teodor 6. Rant -Grampovčan Anica, prof. angl. 7. Sega Iva, dipl . ing. 8. Suhar Alojz, dr. 9. Tozon Ljudmila, dipl. oec.

Delegacija IJS ,,Reaktorski center" za zbor združenega dela skupščine občine Bežigrad:

1. Fabjan Ljubo, mgr. (vodja delegacije) 2. Tavzes Radovan, mgr. (namestnik vodje delegacije) 3. Glumac Bogdan, mgr. 4. Ilič Radomir, dr. 5. Prosenc Ana

Delegacija IJS ..Reaktorski center" za skupščine vseh SIS v Občini Ljubljana-Bežigrad:

1 . Oman Bojan (vodja delegacije) 2. Boje Marjeta, d ip l . oec (namestnik vodje delegacije) 3 . Grgič Milan, mgr. 4 . Maff i Severin, dipl . ing. 5. Petelin Stojan, mgr. 6. Selan Boris, dipl. ing. 7. Stegnar Peter, doc. dr. 8. Stritar Andrej, mgr. 9. T rkov Andrej, mgr.

10. Tušek-Žn idar ič Magda, mgr.

65

Delegacija IJS za skupščino RSS - zbor izvajalcev skupnega programa

Delegacija za naravosJovno-matematitne vede: 1. Leskoviek-Sefman Hermina. dr. (vodja delegacije! 2. Blinc Robert, prof. dr. 3. Cvikl Bruno. prof. dr. 4. Glumac Bogdan, mgr. 5. Kernel Gabri,el. prof. dr. 6. Klofutar Cveto. prof. dr. 7. Komac Miloi. dr. 8. Lavrenčič Borut. doc. dr.

tO. Naviniek Boris. dr. 11. Prelovsek Peter. prof. dr. 12. Sega Igor. dr. 13. Smodil Borut. mgr. 14. Stanovnifc Alei. dr. 15. Sfpitnik Janez. prof. dr. 16. Turk Vito, prof. dr. 17. Žemva Boris. prof. dr.

Delegacija za tehniška vede: 1. Budnar Miloi. dr. (vodja delegacije) 2. Dimic Viktor, dr. 3. Gaborovic Zoran. dipl. ing. 4. Gantar Darja. dr. 5. Kobal Ivan, dr. 6. Kregar Igor, prof. dr. 7. Lavrač Nada. mgr. 8. Lenariti Jadran, dr. 9. Mavko Borut. prof. dr.

10. Najžer Mitja. prof. dr. 11. Panjan Peter. dipl. ing. 12. Stegnar Peter, doc. dr. 13. Strmčnik Stanko, doc. dr. 14. Špegel Marjan, dr. 15. Tomiič Miha. prof. dr. 16. Trontelj Marija, prof. dr.

Delegacija za medicinske vede: 1. Gubeniek Franc. prof. dr. (vodja delegacije) 2. Cotič Vladimir, dr. 3. Schara Milan. prof. dr.

IJS za skupičine RSS in PO RS je Koordinator vseh delegac'j dr. Igor Sega.

DELEGATI IJS ZA SKUPŠČINE POSEBNIH RAZISKOVALNIH SKUPNOSTI (PORS)

Delegacija IJS v skupičino (PORS-2) Energetika, mineralne Surovine in metalurgija:

1. Gregorič Miroslav, mgr (vodja delegacije) 2. Franko Mladen. mgr. 3. Jovan Vladimir, mgr.

4. Kobal Ivan. dr. 5. Marirtiek Zoran, mgr. 6. Miklavžič Uroš, dr. 7. Rant Jože. mgr. 8. Stergartek Andrej, dr. 9. Susnik Dimitrij, dr.

10. Tavzes Radovan, mgr.

Delegacija IJS v skupščino (PORS-3) Elektrokovinska indu­strija:

1. Novak Franc. mgr. (vodja delegacije) 2. Cestnik Bojan. dipl. ing. 3. Čercek Milan, dr 4. Gaborovic Zoran. dipl. ing. 5. Kljijič Mire ljub, prof. dr. 6. Kosec Marija, dr. 7. Naviniek Boris, dr. 8. Pirš Janez. .ir. 9. Phvsicos Ctiristodouios. mgr.

10. Rupnik Zdiavko. mgr. 11. Stanič Uroš. doc. dr. 12. Stritar Andrej, mgr. 13. Strmčnik Stanko, doc. dr. 14. Vidmar Marjan, mgr.

Delegacija IJS v skupičino (PORS-4) Kemijska tehnologija: Kosmač Tomaž. dr. (vodja delegacije) Kobal Ivan dr. Kolar Drag}, prof. dr. Komac Miloi. dr. Kregar Igor. prof. dr. Leskoviek-Sef man Hermina. dr. Lutar Karel, dr. Smodii Borut. mgr.

_ Suhar Alojz, dr. 10. Štupar Janez.doc. dr. 11. Žemva Boris, prof. d.-.

Delegacija IJS v jkupičmo (PORS-6) Graditeljstvo 1. Suvorov Danilo, dr. (vodja delegacije) 2. Lahajnar Gojmir, pro', dr. 3. Prodan Albert, dr.

Delegat IJS v skupičino (PORS-7) Promet in zvtze: 1. Kandus Gorazd, mgr.

Delegacija IJS v skupščino (PORS-8) Zdravstvo in socialno varstvo:

1. Shara Milan. prof. dr. (vodja delegacije) 2. Stare Vito. doc. dr.

Delegat IJS v skupičino (PORST-11) Družbena infrastruktura: 1. Lavrič Borut. dipl. iur.

DELOVNE ENOTE INSTITUTA Odsek za teorijsko fiziko vodja: prof. dr. Peter Preloviek Odsek za fiziko jedra vodja: dr. Rafael Martinčič Odsek za tanke plasti in povriine vodja: dr. Boris Naviniek Odsek za fiziko trdne snovi vodja: prof. dr. Roben Blinc Odsek za kemijo f luora vodja: prof. dr. Boris Žemva Odsek za spektroskopijo vodja: dr. Vili Kramer Odsek za fizikalno kemijo vodja: dr. Ivan Kobal Odsek za jedrsko kemijo vodja: doc. dr. Peter Stegnar Odsek za keramiko vodja: prof. dr. Drago Kolar Odsek za biokemijo vodja: prof. dr. Vito Turk

Odsek za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko vodja: doc. dr. Uroš Stanič Odsek za računalniško avtomatizacijo in regulacije vodja: doc. dr. Stanko Strmčnik Odsek za profesionalno elektroniko vodja: Zdenko Milavc, dipl. ing. Odse za računalniitvo in informatiko vodja: dr. Marjan Špegel Odsek za sploino elektroniko vodja: Božo Glavič, ing. Odsek za reaktorsko fiziko vodja: prof. dr. Mitja Najžer Odsek za energetiko in vodenje procesov vodja: prof. dr. Mihael Tomiič Odsek u obratovanje reaktorja vodja: prof. dr. Svido Pregl Odsek z reaktorsko tehniko vodja: prof. dr. Borut Mavko

Odsek za uporabno matematiko vodja: prof. dr. Marjan Ribarič Odsek za oceno posegov v okolje vodja: Svetozar Polič, mag. Raziskovalne delovne enote se glede na po­trebe stroke povezujejo v eno ali več stro­kovnih skupnosti, ki delujejo za naslednja področja: 1. Strokovna skupnost z» fiziko 2. Strokovna skupnost za kemijo in bio­

kemijo 3. Strokovna skupnost za elektroniko,

računalniitvo in robotiko 4. Strokovna skupnost za reaktorstvo

TEHNIČNE SLUŽBE

Računski center IJS s sedežem na Jamovi in na Reaktorskem centru vodja: mgr. Vladimir Alkalaj in dr. An­

drej Stritar Služba varstva pred ionizirajočimi sevanji vodja: mgr. Bogdan Pucelj

66

Center z« trde prevleke vodja: Anton Volk Delavnice in konstrukcija vodja: Sava Ivankovič, dipl. ing.

SERVISI

Steklopthaika delavnica vodja: Helmut Meurer Razmnoievalnica vodja: Albert Kolarič FotoJaboratorij vodja Marjan Smerke. ing. Strojepisnica vodja: Pavle Podlipnik Garate vodja: Stefan Pečirer Okrepčevalnica vodja: Joie Breskvar Elektronsko skladišče vodja: Robert Beketič Vzdrževanje s pralnico vodja: RadoJarc Kovinsko skladiice vodja: Duian Bevc

SKUPNE SLUŽBE

Direktorjeva pisarna direktor: prof. dr. Tomaž Kalin Sekretariat sekretar: Tanja Šareč. dipl. oec. Finančno računovodska služba vodja: Matjaž KoJmertj, dipl. oec.

Komerciala vodja: Franc Herman, dipl. ing. Knjižnica vodja: Leopold Debevec. dipl. ing.

SESTAV SVETOV STROKOVNIH SKUPNOSTI

Svet strokovne skupnosti za fiziko: 1 . F-1 dr. Igor Siga. predsednik sveta

SSO-K in B 2. F -2 dr. Rafael Martinčič 3. F - 3 dr. Boris Navinfek 4. F - 5 prof. dr. Robert Blinc 5. K -5 dr. Miha Orofenik

Svet strokovne skupnosti za kemijo in biokemijo:

1. B prof. dr. Vito Turk (predsed­nik sveta SSO-K in B

2. K-1 dr. Darja Gantar 3. K - 2 dr. Hermina Leskoviek-Šefman 4. K-3 dr. Spelca Pa)j k 5. K - 4 doc. dr. Pete; Stegnar 6. K -5 dr. Miloi Komac 7. F-1 mgr. Rudi Podgomik 8. SEPO dipl. ing. Branko Kontič

Svet strokovne skupnosti za elektroniko, računalništvo in robotiko:

1 .E -1 mgr. Pavel Oblak 2. E-2 dipl. ing. Alojz Keber 3. E-3 dipl. ing. Zdenko Milavc 4. E-4 prof. dr. Peter Kolbezen 5. E-5 ing. Božo Glavič 6. F -2 dr. Jože Šnajder 7. F-5 dipl. ing. MIlan Rožmarin 8. K -5 prof. dr. Marija Trontelj 9. R-2 dipl. ing. Drago Pavselj

10. OUM prof. dr. Marjan Ribarič in na­mestnik dipl. ing. Zoran Gabo-rovič

Svet strokovne skupnosti za reaktorstvo: 1. R-4 prof. dr. Borut Mavko. predsed­

nik sveta SSO-R 2. R—1 prof. dr. Mitja Njjžer 3. R—2 mgr. Zoran Mar nsek 4. R -3 prof. dr. Gvtdo ftegl 6. F -1 dr. Igor Vilfan 6. F -2 dr. Miloi Budnar 7. K -3 dr. Miro PirJ 8. K - 4 doc. dr. Peter Stegnar 9. K -1 dr. Andrej Stergariek

10. K - 5 dr. Dimitrij SuSnik

Svet delavnic in konstrukcije: 1. Sava Ivankovič. dipl. ing. (sklicuje in

vodi 2. Alojz Filipič 3. Silvester Suligoj 4. Bogdan Kramer 5. Marjan Filipič 6. dr. Jože Šnajder

Svet skupnih služb in tehničnih služb: 1. dr. Viktor Dimic (sklicuje in vodi) 2. dr. Igor Levstek 3. Matjaž Koimerlj, dipl. oec. 4. Franc Herman, dipl. ing. 5. Tanja Šareč, dipl. iur. 6. Leopold Debevec. dipl. ing. 7. Sava Ivankovič. dipl. ing. 8. Aleksander Kredar 9. Rado Jarc

SEZNAM SODELAVCEV INSTITUTA

V seznamu navedeni podatki ustrezajo stanju dne 3'< .12.1986 Skoraj vsi redni sodelavci instituta, ki imajo naziv asistenta ali

viijega asistenta, Študirajo v skladu z internimi določili instituta na tretji stopnji fakultetnega itudija in bodo po končanem podiplom­skem itudiju ali doseženem doktoratu povečini odili na druga de­lovna mesta.

* Sodelavci, ki so v seznamu označeni z eno zvezdico, so redno zaposleni na univerzi kot univerzitetni učitelji ali asistenti.

** Sodelavci, ki so označeni z dvema zvezdicama, so dodat­no zaposleni na univerz) kot univerzitetni učitelji ali asistenti.

* * * Sodelavci, ki so označeni s tremi zvezdicami, pa so red­no zaposleni na drugih ustanovah, bodisi v gospodarstvu ali drugod

Sodelavci, ki so odili na strokovno izpopolnjevanje in jim mi-rujejo pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, so posebej navedeni.

PRIDRUŽENI ČLANI

Barlett prof. dr. Neil, Univerza Berkeley, ZDA (54. ZS - 10. 7. 1974 in 95. ZS - 19. 10.1980) na predlog K-1

Beynon prof. dr. J.H., Univerza Wales, Swansea, Anglija (70. ZS -13. 7.1976)

Doane prof. J.W., Kent State University, Ohio, ZDA (54. ZS -10. 7.1974 in 95. ZS - 19. 10.1980) na predlog F - 5

De Duve dr. Cristian, The Rockfeller University, New York (92. ZS - 2. 4. 1980)

Drujan dr. Boris, Instituto Venezolano de Investigaciones Cienti-fica*. Caracas, Venezuela (72. ZS - 16.11.1976)

Ehrenberg prof. Lars, Univerza v Stockholmu, švedska (54. ZS -10. 7.1974 in 95. ZS - 19. 10.1980) na predlog F - 5

Fritz prof. dr. Hans, Oddelek t» klinično kemijo in klinično bio­kemijo Kirurtke klinike Innenttadt Univerze Munchen, ZRN (111. Z S - 15. 2.1986)

Glemser prof. dr. O., Univerza v Gottingenu, ZRN (70. ZS -13. 7. 1976)

Hagenmuller prof. P.. Faculte des Sciences de Bordeaux, Francija (70. Z S - 1 3 . 7. 1976)

Holloway prof. dr. John H., Anglija (54. ZS - 10. 7. 1974 in 95. ZS - 10.10. 1980) na predlog K-1

Hrast Silvo, Ljubljana (72. ZS - 16. 11.1976) Josaj dr. I. M., (ekspert IAEA), Španija (101. ZS - 22. 10.1982) Korte prof. dr. F., Institut za okoloiko kemijo v Miinchenu, ZRN

(72. Z S - 1 6 . 1 1 . 1 9 7 6 ) Krumhansl prof. James A., Cornell University, Ithaca, USA (72.

Z S - 1 6 . 11. 1976) Milia dr. Fanny, Nuclear research center Demokritos, Grčija, na

predlog F-5 (povzeto iz dopisa direktorja 27. 2.1979) Novak prof. Aleksander, Laboratorij za infrardečo in ramansko

spektroskopijo CNRS, Thiais-Pariz, Francija (111. ZS - 15. 2. 1985)

Pierls prof. dr. R.E., Univerza Oxford Anglija (54. ZS - 10. 7. 1974 in 95. ZS - 19.10.1980)

Rupley prof. dr. J.A., Univerza Arizona, Tuscon, ZDA (54. ZS - 10. 7. 1974 in 95. ZS - 19. 10.1980) na predlog B

Russell prof. dr. F. E., Univerza Los Angeles, ZDA (54. ZS - 10. 7. 1974 in 19.10.1980) na predlog B

Salam prof. dr. Abdus, direktor mednarodnega centra za Teoret­sko fiziko v Trstu in Nobelov nagrajenec za fiziko v letu 19/9 (92. ZS - 2.4.1980)

Vlajkovič prof. dr. Vlado, Institut „Ruder Boikovič", Zagreb . (83. Z S - 1 7 . 10. 1978)

Waugh prof. dr. John, M. T. T., Department of Chemistry, Cam­bridge, Anglija (70. ZS - 13. 7.1976)

SVETOVALCI INSTITUTA

Alaga prof. dr. Gajo, SveučiliJte Zagreb (83. ZS od 17.10.1978) Allegretti prof. dr. Nikia, Fizikalni institut Medicinske fakultete

Sveučiliita u Zagrebu (19. ZS - 8. 6. 1971 in 83. ZS - 17. 10. 1978)

Bevk prof. Jože, Harward University, Devision of Engineering and Applied Physics, Cambridge, Mass. USA (72. ZS - 16. 11. 1976)

Bojovič dr. P., Institut nuklearnih nauka „Boris Kidrič", Vinča, Beograd (83. ZS - 17.10.1978)

67

Bratož prof. dr. Savo. Laboratorie de Physique Moleculaire Teo-rique (Francija) 0 9 . ZS - 3. 6. 1971 in 83. ZS - 17. 10. 1S78)

Bule Marko, dipl. ing., vodja delegacije v zboru republik in pokra­jin pri Zvezni skupščini (19. ZS - 8 . 6 . 197) in SZ. ZS - 17. 10. 1978)

Dolar prof. dr. Davorin, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani 119. ZS - 8. 6.1971 in 83. ZS - 17. 10. 1978)

GabrovšekZdravko,dipl.ing..JE Krško (72. ZS - 16.11.19761 Hadži prof. dr. Dušan. Kemijski institut Borisa Kidriča, Ljubljana

(19. ZS - 8. 6. 1971 in 83. ZS - 17. 10. 1978) Holier prof. dr. Helmut, Univerza v Freiburgu, ZR Nemčija Hans prof. dr. Arend, CSc. Laboratory of Solid State Physics,

Swiss Federal Institute of Technology. 8093 Zurich, Svica (117. Z S - 2 9 . 10. 1986)

Kocuvan dr. Ivo, Tovarna SALONIT Anhovo (47. ZS - 24. 12. 1973 in 83. Z S - 17. 10.1978)

"vlihev Aleksander, dipl. ing.. ISKRA - elektromehanika Kranj (47. Z S - 24.12. 1973 in 83. ZS - 1 7 . 10.1978)

Modic prof. dr. Roman. Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani (19. ZS - 8. 6. 1971 in 83. ZS - 17. 10. 1978)

Nosan Tone. dipl. ing. geol.. Geološki zavod Ljubljana (83. ZS -17.10.1978)

Pintar prof. dr. Milan, University of Waterloo (Kanada) (19. ZS -8.6. 1971 in 83. ZS - 1 7 . 10. 1978)

Povh prof. dr. Bogdan, Erstes Physikalisches Institut der Univer si t at Heidelberg (ZR Nemčija) (19. ZS - 8. 6. 1971 in 83. ZS - 17. 10. 1978)

Premru dr. Lev, direktor Lek, Ljubljana (47. ZS - 24. 12. 1973 m 83. Z S - 17.10. 1978)

Ristič prof. dr. M., Center za multidisciplinarne študije Univerze v Beogradu in dipism član SAZU v Ljubljani (75. ZS - 12.4. 1977)

Slokan mgr. Milan, SOZD Iskra, Ljubljana (14. 5. 1984) na pred­log K-5

Strohal dr. Peter, Permanent Mission of the SFRJ, Embasy of SFRJ, Dunaj (83. ZS - 17. 10. 1978)

Štiglic prof. dr. Bruno, VTŠ Maribor (83. ZS - 17. 10. 1978) Vari doc. dr. Bojan, Institut za nuklearno medicino, Ljubljana (19.

ZS - 8. 6. 1971 in 83. ZS - 17. 10. 1978) Vodovnik prof. dr. Lojze. Fakulteta za elektrotehniko Univerze v

Ljubljani (19. ZS - 8 . 6 . 1 9 7 1 in 83. ZS - 1 7 . 10.1978) Vukobratovič prof. dr. Miodrag, Institut Mihailo Pupin Beograd

I83. Z S - 17.10. 1978) Zupančič prof. dr. Andrej, Patofiziološki institut Mecicinske fa­

kultete v Ljubljani (19. ZS - 8. 6, 1971 in 83. ZS - 17. 10. 1978)

Zupančič prof. dr. Črt, Sektion Physik der Universitat Miinchen (ZR Nemčija) (19. ZS - 8. 6. 1971, in 83. ZS -17.10.1978)

DIREKTORJEVA PISARNA

Direktor: dr. Tomaž Kalin**, dipl. ing., raz. sod. I, izr. prof. Pomočnika direktorja: dr. Viktor Dimic, dipl. ing., viš. raz. sod.1

dr. Igor Levstak, dipl. ing., raz. sod. I Svetovalec instituta: dr. Milan Osredkar*, dipl. ing., reč. prof. Svetovalec instituta in svetov.: Borut Lavrič, dipl. iur. Andrej Novak. dipl. oec.

Svetovalec za splošno varnost: Franc Škedelj (od 1. 7. 1979 dalje dela pogodbeno) Varnostni inženir: Miro Škofljanec, ing. Tajnica direktorja: Anja Stimec Bruvo Tajnica direktorja, tajnica I I I : Marina Skok Tajnica pomočnika direktorja: Nuša Koštial Tajnica poverjenikov Darja Ude Prodajni referent: Andreja Jarc Mirovanje: dr. Edo Pirkmajer, svetovalec IJS

68

ODSEK ZA TEORIJSKO FIZIKO

Vodja: Peter Prelovsek'.dr., dipl. ing., izredni prof. (specializ.) v.d. vodja: Boštjan Žekš*. dr., dipl. ing., izr. prof. Strokovni sekretar: Igor Sega, dr. dipl. ing., raz. sod. II Sodelavci s fakultetno izobrazbo: Milan Brumen*. dr., dipl. ing., asist., raz. sod. II Peter Gosar*. akademik, dr., dipl. fiz., red. prof. Rajmund Krivec, dr., dipl. ing , viš. asist. podipl Norma Mankoč Borštnik*, dr., dipl. ing., redni prof. Miodrag Mihailovič, dr.. dipl. ing., raz. svetn., redni prof. Dragan Mitič, mgr.. dipl. ing., raz. sod. II (neizv.) Rasa Pire, dr., dipl. ing., viš. raz. sod., izredni prof. Rudi Podgornik, dr., dipl. ing., viš. asist. podipl. Matjaž Poljšak, dr.. dipl. ing., raz. sod. II Marjan Ribarič**. dr., dipl. f iz., raz. svet., redni prof. Mitja Rosina*. dr., dipl. ing., red. prof. Janez Strnad*. dr., dipl. ing., red. prof. Saša Svetina*, dr., dipl. ing., red. prof. Luka Šušteršič, mgr., dipl. ing., raz. sod. II (neizv.) Anton Verbovšek, dipl. ing., asist. pod. (neizv.) Igor Vilfan, dr., dipl. ing., raz. sod. I

Med letom odšel z instituta: Lovro Pičman*. dr., dipl. ing., redni piof. Med letom odšel v JLA: Janez Bonča, mgr., dipl. ing., raz. sod. II (neizv.) Mirovanje: Bojan Golli*. dr., dipl. ing., viš. asist. pod.

ODSEK ZA FIZIKO JEDRA

Vodja: Rafael Martinčič, dr., dipl. ing. raz. sod. I Pomočnik vodje: Aleš Stanovnik, dr., dipl. ing., raz. sod. I Strokovni sekretar: Danilo Zavrtanik* *, mag. dipl. ing., viš. rsist. podipl., asist. Tajnica I: Majda Kelbelj Sodelavci s fakultetno izobrazbo: Bojan Boštjančič, dipl. ing., asist. pod. Dušan Brajnik*, dr., dipl. ing., doc. Miloš Budnar, dr., dipl. ing., raz. sod. I Danica Burg Hanžel, dr., dipl. ing., viš. raz. sod. Vladimir Cindro**, mag, dipl. ing, raz. sod II (neizv.l. asist. Franc Cvelbar*, dr., dipl. ing., red. prof. Bano Poreko Diallo, dipl. ing., sam. str. sod. Denis Glavič, dipl. ing.,1 viš. asist. pod. (neizv.) Marjan Hribar*, dr., dipl. f iz., izr. prof. Darko Jamnik*, dr., dipl. f iz., red. prof. Gabrijel Kernel*, dr., dipl. ing., red. prof. Alojz Kodre*, dr., dipl. ing., izr. prof. Darko Korbar**, mag., dipl. ing., višji strok. sod. Matjaž Korun, dr., dipl! ir g., sam. str. sod. Mitja Kregar*, dr., dipli in;,., red. prof. Peter Križan*, mag., dipl. ing., asist., viš. asist. podipl. Gorazd Lakovič, dipl. ing., sam. strok, od, Martin Lesjak, dipl. ing., sam. strok. soo. A drej Likar*, dr., dipl. ing,, izredni prof, IViatjaž Mihelič, mag., dipl. ing., sam. strok. sod. Uroš Miklavžič, dr., dipl. ing., strok, svetnik Marko Mikuž*. mag., dipl. ing., asist., viš. asist. podipl. Primož Mlakar, mag., dipl. ing., asist. pod, Jože Pahor*, dr., dipl. ing., red. prof. Sergej Pahor*, dr., dip*, 'iz., red. prof. Matej Pavšič, dr., dipl. ing., raz. sod. II Mark Pleiko*, mag., dipl. ing., asistent, viš. asist, pod. Zlatko Polak, dipl. ing., asist. pod. Milan Potokar, dr., dipl. ing., viš. raz, sod. Vekoslav Ramšak, dipl, ing., raz. sod. I Peter Rupnik***, mag., dipl. ing., raz. sod. II Zdravko Rupnik, mag., dipl. ing. sam. str. sod. Franc Sever", dr,, dipl. ing., raz. sod. I I , asist. Vito Stare", dr., dipl. jng., doc. Marko Starič, dipl. ing., viš. asist. pod. (neizv.) Žiga šmit" ,dr . , dipl.1 ing., raz. sod, I I , asist. Jože Šnajder, dr., dipl, ing., raz. svet.

Ostali sodtlavci: Vlado Božjak, vodilni rozvij. Marko Dr»nik, sam. razv. Boris Glavič, ing. sam. razv. Vukadin Ivkovič, samost. razvij. Igor Lavnč, ing. samost. razvij. Andrej Perdan, oper. na sist. Marjan Ravnikar, sam. razv. Emil Sosič. laborant III Tomaž Ursič, laborant III Marija Žele. sam. razv.

Med letom odiel z instituta: Pa.ao Satalič, dipl. ing., asist. pod.

Med letom odiel v JLA: Anton Ramiak*, dipl. ing., asist, asist. pod.

ODSEK ZA TANKE PLASTI IN POVRŠINE

Vodja: Boris Naviniek, dr., dipl. ing., raz. svet. Sodelavci s fakultetno izobrazbo: Jure Biguljan, dipl. ing., asist. pod. Peter Panjan, dipl. ing., vii. strok. sod. Anton Žabkar, dipl. ing., sam. str. sod.

Ostali sodelavci: Martina Peternel, sam. razv.

CENTER ZA TRDE PREVLEKE

vodja centra in vodja proizvodnje: Anton Volk Ostali sodelavci Matjaž Drobnič, sam. tehn. Veronika Gaspar, strok. sod. Damjan Matelič, sam. razv.

Med letom odiel z instituta: Jure Marinčič, samost. razvij.

ODSEK ZA FIZIKO TRDNE SNOVI

Vodja: Robert Blinc*, akademik dr., dipl. ing., red. prof. Pomočnik vodje odseka: Janez Slak, dr., dipl. ing., raz. sod. II Višja tajnica I: Marta Lavriia Sodelavci s fakultetno izobrazbo: Pavel Cevc, dr., dipl. ing., vii. raz. sod. Martin Čopič*, dr., dipl. ing., doc. Franci Demšar, mag. prof. fiz., raz. sod. II (neizv.) Janez Doliniek, mag. dipl. ing., raz. sod. II (neizv.) Cene Filipič, dipl. ing., vii. str. sod. Nenad Funduk*, dr., zobozdr. doc. Marija Jamiek Vi l fan" , dr., dipl. ing., vii. raz. sod., asist. Aleksander Jovanovifi"*, dipl. ing., vii. raz. sod. (neizv.) Alenka Kanduler, dipl. ing., vodilni razv. Primož Kerkoč.dipl. ing., asist. pod. (neizv.) Ivan Kvasič, dipl. inp. asist. pod. (neizv.) Gojmir Lahajnar", dr., dipl. ing., vii. raz. sod., izred. prof. Danilo Lasič*", dr., dipl. ing., vii. ai'lt. podipl. Borut Lavrecnič",dr.,dipl. ing., vii. raz. sod., doc. Adrijan Levstik", dr,, dipl. ing., vii. raz. sod., doc. Iva Levstik, dipl. ing., vod. razvij. Bojan Ložar, dipl. ing., vii. str, sod. Matjaž Lukač*" , dr., dipl. ing., strok. sod. Metka Luzar Vlachy", dr., dipl. ing., doc. Bojan Marin, dipl. ing., asist. podipl. Velibor Marinkovič*,dr.,dipl. ing., izr. prof. DragoljubMihailovič, dr., dipl. ing., raz. sod. II (neizv.) Jasna Milavc, dipl. ing., asist. pod. (neizv.) Igor Muievic, dipl. ing., vii. str. sod. Aleksander Novak"* , razisk. svet. (neizv.) Radko Osredkar*, dr., dipl. ing., doc. Tadeja Ovsenik, dipl. ing., (Sist. podipl. Slavko Pečar*, dr., dipl. ing., doc. Milan MikPintar"* , dr., dipl. ing., razisk, svetn. (neizv.) Janez Piri, dr., dipl. ing., str. svet. Anton Prelesnik, dipl. ing., raz. sod. I

Albert Prodan, dr., dipl. ing., vii. raz. sod. Čedomir Ravr.ik*, dr., dr. med., red. prof. Milan Rožmarin, prof. f iz., vii. str. sod. Milan Schara**. dr. dipl. ing., raz. svet., red. prof. Janez Seliger*, dr., dipl. ing., izr. prof. Zlatko Sitar***, dipl. ing., asist. pod. (neizv.) UroiSkalerič*. dr., zobozdr., doc. Peter Stavanja***, dipl. ing., vii. str. sod. Janez Stepiinik*. dr. dipl. ing., redni prof. Jelka Svetek, dipl. ing., asist. pod (neizv.) Marjeta Šentjurc, dr., dipl. ing., vii. raz. sod. Bosi I j ka Tadič, dr., dipl. ing., raz. sod. I (neizv.) Bogdan Topič**, mag., dipl. ing., raz. sod. II (neizv.), asist. Boris Ved l in*" . mag., dipl. ing., raz. sod. I (neizv.) Andrej VučkoviČ, dipl. ing., str. sod. Marko Zgonik**, mag. dipl. ing., vii. asist. podipl., asist. 'van Zupančič*, dr., dipl. ing., izr. prof.

Ostali sodelavci: Peter Ajdič, vod. razv. Vital Eržen, vod. razv. Orest Jarh, ing., sam. razvij. Samo Kopač, ing., sam. razvij.. pripr. Marko Koren, ing., teh. Davorin Kotnik, sam. teh. Marjanca Nemec, sam. razv. Silva Piri, ing. vod. razv. Janko Polanec, vod. razv. Jernej Porok, vod. razv. Zora Skraba, sam. razv. Veselko Žagar, ing., vod. razv.

Med letom odila z instituta: Nada Vene, dipl. ing., raz. sod. I — upokoj.

Mirovanje: Venceslav Rutar, dr., dipl. ing., raz. sod. I

ODSEK ZA KEMIJO FLUORA

Vodja: Boris Žemva**, dr., dipl. ing., vii. raz. sod., red. prof. Sodelavci s fakultetno izobrazbo: Zoran Beilin, dipl. ing. vii. asist. pod. (neizv.) Janez Bitenc, dipl. ing., str. sod. Branko Družina, mag., dipl. ing., vii. asist. podipl. Marija Fele, mag., dipl. ing., raz. sod. II (neizv.) Darja Gantar, dr., dipl. ing., raz. sod. I Peter Glavič***, dr. dipl. ing., red. prof. Adolf Jesih, dipl. ing., asist. podipl. Karel Lutar. dr., dipl. ing., raz. sod. II Jadran Maček*, dr., dipl. ing., izr. prof. Svetozar Miličev*. dr., dipl. ing., red. prof. Milenko Milojevič, dipl. ing., vii. str. sod. Peter Petač, mag., dipl. ing., vii. str. sod. Tomaž Skapin, dipl. ing., vii. asist. pod. (neizv.) Andrej Stergariek", dr., dipl. ing., raz. sod. I, doc. Janez Stražiiar*. dr., dipl. ing., asist., raz. sod. II Jože Šiftar*, dr., dipl. ing., red. prof. Andrej Šmalc", dr., dipl. ing., vii. raz. sod., izr. prof. Janko Žerjav, mag., dipl. ing., vii. str. sod.

Ostali sodelavci: Anže Bole, sam. razv. Peter Frkal, sam. teh. Neda Hanc, adm. ref, Karla Makovec, teh. Jože Matko, sam. teh. Anka Rahten, vod. razvij. BorislavaSedej. vod. razv. Marija Toplak, sam. teh. Mira Vampelj, teh. Anton Žemljic, vod. razv.

ODSEK ZA SPEKTROSKOPIJO

Vodja: Vili Kramer, dr., dipl. ing., vii. raz. sod.

Sodelavci s fakultetno izobrazbo: Radmila Ajlic, mag. dip', ing., raz. sod. II (neizv.) Tadej Dolenc"*, dr., dipl. ing., raz. sod. I I , doc. Ana Gregorčič", dr., dipl. ing., raz. sod. I I , doc. Bogdan Kralj, dr., dipl. ing., raz, sod. I Hermina Leskoviek Sefman, dr., dipl. ing., raz. sod. I

69

Jota Pezdič, dipl. ing., vii. str. sod. Arkadij Popovič, dipl. ing., vii. str. sod. Peter Starič. dipl. ing., sam. str. sod. Stojan Stavbtr, mag., dipl. ing., vii. aist. podipl. Boris Šket", dr., mag., dipl. ing., doc. Janaz Štupar**, dr., dipl. ing., vii. raz. sod., doc. Janko Urbane, dipl. ing., asi«, ped. Marko Zupan*, dr.. dipl. ing., izr. prof. Dušan Žigon, mag., dipl. ing., raz. sod. II (naizv.)

Ostali sodalavci: Ivanka Glaztr, sam. razv. Janaz Koroiin, vod. razv. Silva Parko, sam. razv. Marina Španko, vod. razv.

Mad letom odili z instituta: Jote Maršal*, dr., dipl. ing., radni prof. Robert Sušit, dipl. ing., asist. pod. Barbara Zaje, mag., dipl. ing., vii. asist. pod.

ODSEK ZA FIZIKALNO KEMIJO

Vodja: Ivan Kobal, dr., dipl. ing., raz. sod. I

Sodelavci s fakultetne izobrazbo: Karel Južnič**, dr., dipl. ing., vii. raz. sod., izr. prof. Cveto Klofutar*, dr., dipl. kem.. red. prof. Ksenija Lenarčič, dipl. ing., asist. pod. Antonija Lesar, dipl. ing., asist. podipl. Špelca Pal j k, dr., dipl. ing., vii. raz. sod. Marjan Senegačnik*, dr., dipl. ing., red. prof.

Ostali sodelavci: Jana Burger, vod. razv. Stefica Fedina, ing., vod. raz. Teodor Mohar, vod. razv.

ODSEK ZA JEDRSKO KEMIJO

Vodja: Peter Stegnar", dr., dipl. biol., raz. sod. I, doc. Komercialni referent in uiija tajnica I I I : Zdenka Banko Sodelavci s fakultetno izobrazbo: Ljudmila Benedik.dipl. ing., asist. pod. Ineizv.) Anthony Robert Byrne, dr., r»ipi. ing., vii. raz. sod. Marjan Dermelj*, dr., dip*, kem., asi»t., raz. sod. II Alei Fajgelj, mgr. dipl. ing., vii. asist., pod. M leden Franko, mgr., dipl. ing., vii. asist. pod. Milena Horvat, mgr., dipl. ing., raz. sod. II Ineizv.) Zvonka Jeran, dipl. biol. asist. podipl. Borut Smodii, mag., dipl. ing., vii. asist. podipl. Magda Tuiek Žnidarič, mgr., dipl. biol. raz. sod. II (neizv.) Vladimir Zelen ko*, dr., dipl. ing., asist., raz. sod. I

Ostali sodelavci: Dulan Konda, sam. teh. Jože Novak, vod. razv. Zdenka Planiniek, ing., sam. razv. Ana Prosenc, vod. razv. Janja Smrke, teh.

Med letom odila z instituta: Ladislav Kosta*, dr., dipl. ing., redni prof. - smrt Mirjana Mihailovič, mag., dipl. ing., raz. tod. I - smrt

ODSEK ZA KERAMIKO

Vodja: Drago Kolar*, dr., dipl. ing., rad. prof. Pomočnik vodje: Miloi Komac, dr., dipl. ing., vii. raz. sod. Strokovni sekretar: Mili Tozon, dipl. oac. Tajnicalll: Mojca Hren Sodelavci t fakultetno izobrazbo: Slavko Bernik, dipl. ing,, asist. podipl. (neizv.) Spomenka Betenicar, mag., d>i- '"g., vil. str. tod.

Miran Čeh. dipl. ing., vii. asist.. podipl. (naizv.) Goran Dragic, mag., dipl. ing., raz. sod. II (naizv.) Miha Drofenik". dr., dipl. ing., vii. raz. sode., izr. prof. Ljubo Golič*. dr., dipl. ing., red. prof. Janaz Hole. dr..dipl. ing., raz. sod. I (naizv.) Marko Hrovat. dipl. ing., asist. podipl. Heda Intihar. dipl. ing., asist. podipl. Anton Jager, dr., dipl. ing., raz. sod. I Stane Jurca***. dr.. dipl. ing., raz. sod. I Varužan Ktvorkijan. mag., dipl. ing., raz. sod. II (neizv.) Marija Koisc. dr., dipl. ing., raz. sod. I Tomaž Kosmač, dr., dipl. ing., raz. sod. I Viktor Kraievec, dr.. dipl. ing., vii. raz. sod. Barbara Malic, dipl. ing., vii. asist. podipl. (naizv.) Saia Novak, dipl. ing., sam. razv. Dubravka Rocak. mag., dipl. ing., raz. sod. H (naizv.) Dimitrij Suinik. dr.. dipl. ing., raz. sod. I Danilo Suvorov, dr.. dipl. ing., vii. asist. podipl. Marija Trontelj". dr., dipl. ing., vii. raz. sode., izr. prof. Igor Zaje, dipl. ing., asist. podipl.

Ostali sodelavci: Jena Cileniek. tam. razv. Karel Cotman, sam. razv. Anton Čandefc, sam. razv. Matjaž Černila, teh. Silvo Drnoviek, teh. Darko Eterovič, teh. Sanja Fidler. admin. ref. Medeja Gec, %»m. razv. Irena Jenko, sam. razv. Janez Koroiin, laborant III Kristina Kos, sam. razv. Srečo Maček, ing., sam. razv. Lada Marsel, vod. razv. Tone Porenta, ing. vod. razv. Josip Puh, ing., sam. razv. Borut Vičič, lab. I Jarmila Wernkj, sam. razv.

Ved letom odiel z instituta: Velizar Štrumberger, dipl. ing., asist. podipl.

Med letom odiel v JLA: Lovro Cimperman, teh.

ODSEK ZA BIOKEMIJO

Vodja: Vito Turk*, dr., dipl. ing. red. prof. Vitja tajnica I I : Maja Lozar Starncar, dipl. germ. Nataia Prislan Sodelavci s fakultetno izobrazbo: Joža Babnik, dr., dipl. biol., vii. raz. sod. Jože Brzin, dr., dipl. ing., vii. asist. podipl. Andreja Jerina, dipl. ing., asist. podipl. (neizv.) Vladimir Cotič, dr., dr. med., raz. sod. II Vladka Čurin, dipl. ing., asist. podipl. Metka Filipič, mgr., dipl. ing., raz. tod. II (neizv.) Marko Oolinar, dipl. biol., atitt. podipl. (neizv.) Marinka Drobnič Koiorok, mag., dipl, ing., vii. atitt. podipl. Duiica Gabrijelčič, mag., dipl. ing., vii . atitt. podipl. Marta Grebene, dipl. ing., atitt. podip, (naizv.) Franc Gubeniek**, dr., dipl. ing., raz. svet., redni prof. Roman Jerala, dipl. ing., atitt. podipl. (neizv.) Majde Kokelj, dipl. ing., atitt. podipl. (neizv.) Marija Kopitar, dr., dipl. ing., vil. rar. tod. Janko Kot, dipl. ing., atitt. podipl. Matjaž Kotnik, mag., dipl. ing., vii. atitt. podipl. Igor Kregar*", dr., dipl. ing., raz, svat., redni prof. Tamara Lah, dr., dipl. ing., raz. tod. I I Brigita Lenarčič, mag. dipl. ing., vii. atitt. podipl. Pika Metko, dipl. ing., atitt. podipl. (neizv.) Tatjana Popovič, mag,, dipl. ing., vil. atitt. podipl. Vida Puizdar, dipl. ing., atitt. podipl. Ana Ritonja, dr., dipl. ing., raz. tod. II Mojca Trttenjek, dipl. ing., atitt, podipl. (naizv.) Maja Vihar, dipl. ing., atitt. podipl. Alojz Suhar**, dr., dipl. IrHj., vil. t»z. tod., doc.

Ottali sodelavci Majda Božič, tam. rjzv. Andreja Burkeljc, tam. razv. Anica Candek, lab. I Duro Horvat, lab. IV

70

Igor Koprivec. delavec - lab. Stanka Koiir, urn. razv. Louisa Johanna Kroon Zitko, ing., vod. razv. Katja Ogrinc. sam. razv. Jtmtja Pelicon, sam. razv. Mariana Pregelj, sam. razv. Andrej Šali, ing., vodilni razvij. Vakoslava Turk, sam. razvij. Darja Ž unit Kotar, sam. razv.

Mirovanja: Metki Ranko* * *, dr., dipl. ing., vii. asist. podipl.

ODSEK ZA AVTOMATIKO. BIOKIBERNETIKO IN ROBOTIKO

Vodja: Uroi Stanič * * , dr., dipl. ing., vii. raz. sod., doc. Pomočnik vodja odseka: Pavel Oblak, mag., dipl. ing., raz. sod. I Komercialna referentka: Cvetka Bevc Sodelavci s fakultetno izobrazbo: Aleksander Ahlin, dipl. ing., asist. podipl. Uroi Bogataj, dipl. ing., vii. asist. podipl. (neizv.) Milko Čefarin, dipl. ing., asist. podip. (neizv.) Borut Kelih, dipl. ing., vii. asist. podipl. (neizv.) Miroljub Kljejič", dr., dipl. ing., raz. sod. I I , redni prof. Alei Klofutir, dipl. ing., vii. asist. podipl. (neizv.) Igor Kovač, dipl. ing., vii. strok. sod. Jadran Lenarčič, dr., dipl. ing., raz. sod. II Borut Lenart, dipl. ing., sam. strok. sod. Matija Maležič, dipl. ing., sam. strok. sod. Stojan Mrak,dipl. ing., asist. podipl. (neizv.) Bojan Nemec, mag., dipl. ing., vii. asist. podipl. Zoran Novakovič, dipl. ing., vii. asist., podipl. (neizv.) Janez Rozman, dipl. ing., vii. asist. podipl. (neizv.) Anton Ružič, dipl. ing., asist. podipl. Iztok Saje, dipl. ing., asist. podipl. Sanja SavM, dipl. ing., asist. podip. (neizv.) Peter Vrtačnik, dipl. ing., asist. podipl. Leon Žlajpah, mag., dipl. ing., vii. asist. podipl.

Ostali sodelavci: Branko Cvelbar, ing., sam. razvij. Duian Filipič, lab. I Andrej Goričan, teh. Dejan Omaje, lab. II Jože Opeka, sam. razv. Miha Stopar, vod. razv. Janez Zalar, sam. teh. Stanislav Žerovnik, teh.

Med letom odili z instituta: Borut Lenardifi, dipl. ing., asist. podipl. Primož Strojnik", dr., dipl. ing., asist., raz. sod. II Stanislav Pltvnik, dr., dipl. ing., raz. sod. II Miio Ribarit, dipl. ing., asist. podipl. Saio Zorman, dipl. ing., asist. podipl.

ODSEK ZA RAČUNALNIŠKO AVTOMATIZACIJO IN REGULACIJE

Vodja: Stanko Strmčnik* , dr., dipl. ing., raz. lod. I, doc. Tajnica III in komerc. ref. Tatjana Macarol Sodelavci s fakultetno izobrazbo: Bar Mario, dipl. ing., strok. sod. Bremiak Franc*, dr. dipl. ing., redni prof. Černetič Janko", dr., dipl. ing., raz. sod. I, doc. Godena Giovanni, dipl. ing., asist. podipl. Hvala Nedji, dipl. ing., asist. podipl. Jovan Vladimir*", mgr. dipl. ing., vil. strok. sod. Juričič Djani, mgr. dipl. ing., vii. asist. podipl. Keber Alojz, dipl. ing., vil. strok. sod. Petrovčič Janko, dipl. ing., asist. podipl. Tremte Primož, prof. mat., asist. oodipl. Saga Marko, mag., dipl. ing., raz. sod. II (neizv.)

Ostali sodelavci: Grom Janez, sam. razv. Strubelj Miroslav, teh.

MadlatomodtelvJLA: Jure čretnik, mag., dipl. ing., vii. asist. podipl.

ODSEK ZA PROFESIONALNO ELEKTRONIKO

Vodja: Zdenko Milavc, dipl. ing., vii. raz. sode. Komercialni referent: Vladimir Franinovič Sodelavci s fakultetno izobrazbo: Bogdan Bastar. dipl. ing., vod. str. sod. Jože Bertram, dipl. ing., sam. str. sod. Marko Oolanc, dipl. ing., vii. str. sod. Franc Mavric, dipl. ing., vii. str. sod.

Ostali sodelavci: Mira Beltram, sam. teh. Drago Brodnik, lab. I Milan Dvornik, laborant IV Zvone Grabnar, sam. teh. Paiko Juras, sam. razv. Izidor Kobal, sam. razv. Jure Konjar, vod. razv. Herman Kralj, vod. razv. Dominik Omejc, lab. IV Janez Puh, sam. razv. Franc Spreizer, sam. razv. Andrej Skodič, ing., sam. razv. Viktor Švikert, teh. Marjan Viskovič, sam. teh. Igor Žerovnik, sam. razv.

Med letom odiel z instituta: Milan Kranjc, dipl. ing., strok. sod.

ODSEK ZA RAČUNALNIŠTVO !N INFORMATIKO

Vodja: Marjan Špegel, dr., dipl. ing., raz. sod. I Pomočnik vodje: iurij Tasič**, dr., dipl. ing., raz. sod. I, izr. prof. Strokovni sekretar: Diana Kobler, prof. angl. in nem. Tajnica I: Jolanda Stibilj Sodelavci s fakultetno izobrazbo: Viktor Avbelj, dipl. ing., asist. podipl. Marko Bohanec, dipl. ing., vii. asist. podipl. (neizv.) Damjan Bojadžiev, dipl. ing., vii. asist. podipl. (neizv.) Marko Bonač, dipl. ing., asist. podipl. Ivan Bratko*, dr., dipl. ing., izr. prof. Andrej Brodnik, dipl. ing., vii. asist. podipl. (neizv.) Bojan Cestnik, dipl. ing., asist. podipl. (neizv.) France Dacar, dipl. mat., sam. str. sod. Tomislav Dolenc, dipl. ing., asist. podipl. (neizv.) Borka Džonova-Jerman-Blažič, dr., dipl.ing., raz.sod. I, vod.str.sod. Tomaž Erjavec, dipl. ing., asist. podipl. Irena Fabič, dipl. ing., asist. podipl. (neizv.) Bogdan Filipič, dipl. ing., asist. podipl. Matjaž Gams", mag., dipl. ing., vii. asist. podipl. asist. Ludvik Gyergyek*, dr., dipl. ing., red. prof Borut Jurčič Zlobec, mag., dipl. ing., raz. se d. II (neizv.) Gorazd Kandus, mag., dipl. ing., vod. str. sod. Monika Kapus Kolar, mag., dipl. ing., vii. asist. podipl. Peter Kolbezen", dr. dipl. ing., vii. raz. sod., izr. prof. Janez Korenini, dr., dipl. iiig., vil. raz. sod. Srečko Lavrenčič, dipl. oec, sam. svet. Barbara Lakner, mag., dipl. ing., vii. asist. podipl. Nada Lavrač, mag., dipl. mat., vil. asist. podipl. Iztok Lesjak, dipl, ing., asist. podipl. Slavko Mavric, dipl. ing., vii. asist. podipl. (neizv.) Branko Mihovilovič, dipl. ing., asist. podipl. Marijan Miletič, dipl. ing., sam. str. sod. Igor Mozetič, mag., dipl. ing., vil. asist. podipl. Rudolf Murn, dr., dipl. ing., vii, raz. sod. Franc Novak, mag,, dipl. ing., vii. asist. podipl. Igor Ozimek, dipl. ing., asist. podipl. Duian Peček, dipl. ing., vod. strok. sod. Sala Preiern*" , dr., dipl. ing., raz. sod. II Andreja Pulič, dipl. ing., asist. podipl. Vladislav Rajkovič", mag., dipl. ing., vii. asist. podipl. Peter Reinhardt, dipl. ing., asist. podipl. Borut Robič, dipl. ing., vii. asist. podipl. (neizv.) Rajko Sabo, mag,, dipl. ing., raz. sod. II (neizv.) Jurij Šile, mag., dipl. ing., vii. asist. podipl. Matjaž Šubelj, mag,, dipl. ing,, sam. str. sod. Peter Tancig* *, mag., dipl. ing., raz. sod. I I , doc. Roman Trobec, mag., dipl. ing., vii. asist. podipl.

71

Helena Tvrdy. dipl. ing., asisi. podipl. Iztok Tvrdy, dipl. ing., vi*. asist. podipl Ineizv I Tanja Urbančič, dipl. ing., vii. asist. podipl. Ineizv.) Milan Višinski, dipl. ing., sam. str. sod. Boris Vodoprvec, dipl. ing., vii. str. sod. Lojze Vogel. mag., dipl. ing., vii. asist. podipl. Ouro Zrilič. dr., dipl. ing., raz. sod. II (neizv.)

Ostali sodelavci: Primož Anžič, sam. teh. Matjaž Cotman, teh. Branko Kekec, sist. progr. Albert Kolar, ing., vod. razv. Tomaž Kriitofelc, sam. razvij. Mitja Lasič, ing., vod. razv. Lilijana Lasič, sam. tehn. Željko Moikun, vod. razv. Damjan Perhavec, teh. Aleksar ler Petrovčič, teh. Tomislav Purkart, teh.

Med letom odili z instituta: Marko Batista, dipl. oec., sam. svet. Andrej Dobrin, dipl. ing., asist. podipl. Iztok Lajovic* * *, dipl. ing., sam. str. sod. Davor Miljan, dipl. ing., asist. podipl.

Med letom odiel v JLA: Boris Težak, dipl. ing., asist. podipl.

Mirovanje: Janez Žerovnik, dipl. ing., asist. podipl.

ODSEK ZA SPLOŠNO ELEKTRONIKO

Vodja: Božo Glavič, ing. vod. razv. Tajnik I I I Franc Basa Ostali sodelavci: Mirko Grčar, lab. II Igor Kravcar, lab. I Jože Piiek, sam. razv. Duian Rogelj, lab. I Milan Šantelj, sam. razv.

Med letom odšel z instituta: Marjan Japelj, sam. razv., — inv. upok.

RC IJS

Vladimir Alkalaj, mag., dipl. ing., vodja RC Ivan Ivanjko, oper. na sist. RC Matjaž Levstek, vodja oper., na sist. RC Mark Martinec, dipl. ing., vodja sistema RC

ODSEK ZA REAKTORSKO FIZIKC

Vodja: Mitja Najžer* *, dr., dipl. ing., raz. svet., izr. prof. Strokovni sekretar: Matjaž Ravnik, mag., dipl. ing., raz. sod. II Komercialist: Marjeta Boje, dipl. oec. Tajnica I I : Ursula Turiič Sodelavci s strokovno izobrazbo: Bruno Cvikl*, dr., dipl. ing., izr. prof. Mojca Cepič", dipl. ing., asist., asist, podipl, Milan Čerček, dr., dipl. ing., raz. sod. I Milan Č o p i č " * , dr.,dipl. ing., raz. svet. Bogdan Glumac, mag., dipl. ing., vii. str. sod. Radomlr llič, dr., dipl. ing., sam. str. sod. Nikola Jelič, dipl. ing,, asist. podipl. Ineizv.) Igor Jenčič", dipl. ing., vii. asist. podipl. Ineizv.) Ivan Aleksander Kodeli.dipl. ing., vii, asist. podipl. Ineizv.) Edvard Kriitof, dipl. ing., str. sod. Marjan K romar, dipl. ing,, vii. asist. podip. (neizv.) Alenka Loose, dipl, ing., asist. podipl. Irena Mele, dipl. ing., str. sod.

Jože Peternelj. dr., dipl. ing., sam. str. sod. Savo Poberaj*. d'., dipl. ing., r^d. prof. Jože Rant. mag., dipl. ing., raz. sod. t Igor Remec. mag., dipl. ing., raz. sod. II (neizv.) Slavko Slavic, dipl. ing., vii. str. sod. Egon Srebotnjak, dipl. ing., vii. asist. podip. Ineizv.) Tomaž Šutej. dipl. ing., vii. asist. podipl. (neizv.) Andrej Trkov. mgr.. dipl. ing., raz. sod. II (neizv.)

Ostali .»delavci: Sanja F idler, adm. ref. Marjan Humar. vod. razv. j inez Keržič, vod. razv. F anc Moikon, vod. razv. Marija Mohar, adm. ref. Franc Žitnik, sam. razv. Bojan Žefran, sam. ten.

ODSEK ZA ENERGETIKO IN VODENJE PROCESOV

Vodja: Miha Tomi ič" , dr,dipl . ing., str. svet., izr. prof. Komercialna referentka: Tanja Furst, dipl. oec. Viija tajnica I: Roža Pergarec, prof. Tajnica 11: Barbara Borota, prof. Tajnica I I I : Stanislava Kokot Sodelavci s fakultetne izobrazbo: Mitja Bizjak, dipl. ing., str. sod. Andrej Čož, dipl. ing., str. sod. David Čuk, mag., dipl. ing., sam. str. sod. Barbara Dekleva Likar, dipl. ing., asist. podipl. (neizv.) Grlica Dimič, dipl. ekon., pom. progr. Mihaela Dovč, dipl. ing., asist. podipl. (neizv.) Mirzo Džumhur, dipl. ing., asist. podipl. (neizv.) Sead Hrnjič, dipl. ing., str. sod. Janez Jarc, dipl. ing., sf. sod. Irena Komprej, dipl. ing., asist. podipl. (neizv.) Jože Kosec, dipl. i ne,., viš. asist. podipl. (neizv > Primn* Krajnik, oipl. ing., asist. podipl. Ineizv.) oeverin iv'iaffi, c'ipl. ing., str. sod. Ljubomir Mariula, dipl. ing., vii. str sod. Dragan Mrdakovič, mag., dipl. ing, str. sod. Zoran Mariniek, mag., dipl. ing., str. svet. Ivan Nemec, dipl. ing., str. sod. Gorazd Opaikar, dipl. ing., vii. str. sod. Drago Pavieij, dipl. ing., vod. str. sod. Marjan Pegan, mag., dipl. ing., sam. str. sod. Arman Perčinlič, dipl. ing., ,-sist. podipl. (neizv.) Primož Pirnat, mag., dipl. in<., vii. str. sod. ChrstodoulosPhyjicos, mag., dipl. ing., raz. sod. II (neizv.) Jože Rugelj, dipi. ing., asist. podipl. Ineizv.) Vlajko Savičič, dipl. ing., asist. podipl. (neizv.) Boris Selan, mag., dipl. ing., vii. str. sod. Anton Smrdu, dipl. ing., kom. ref. + sam. razv. Mateja Skapin Rugelj, dipl. ing., vii. asist. podipl. (neizv.) Radovan Tavzes, mag., dipi. ing., str. svet., vod. lab. Aleksander Temeljotov, dipl. ing., asist. podipl. (neizv.) Aleksandar Todorovič, dipl, ing,, str. sod. Andreja Urbančič, dipl. ing., asist. podipl. (neizv.) Marjan Vidmar, mag., dipl. ing., sam. str. sod. Boris Žnidarič, mag., dipl. ing., vii. str. sod. Janko Žmuc, dipl. ing., asist. podipl. Ineizv.) Peter Žumko', dr., dipl. ing., izr. prof.

Ostali sodelavci: Darja Bokalič.adm. ref., viiji kom. ref. Majda Burger, adm, ref. Vesna Eniko, ing., sam. teh. - operat. na sist. Boris Horvat, lab. I Ivan Kučan, sam. teh. Barbara Kobal, ing., oper. na sist. Boris Kramar, pom. progr. Franc Merljak, sam. razv. Jožica Močilnikar, admin, Igor Močnik, pom. progr, Niko Nikolčič, pom. progr. Mateja Pečar, oec, adm, ref., kom. ref. Cvetko Pepelnik, ing,, sam. razv, - sam. tehn. Igor Ribič, sam. teh. Milan Simončič, sam. razv., vod. razv. Jana Struinik, oper. na sist., pom. progr. Majda Suielj, pomožni progr.

72

Mad letom odila z instituta: Ahmed Esmail Elsayed dr.. dipl. ing., raz. seri. I Matija Povirk, sam. teh.

ODSEK ZA OBRATOVANJE REAKTORJA

Vodja: Gvido Pregl*. dr.. dipl. ing., izr. prof. Ostali sodelavci: Darko Kaviek. vodja operaterjev Vincencija Kovačič. namest. vodje operaterjev Andrej Kužnik. namest. vodje operaterjev Igor Lepemk. lab. I Ludvik Lipič, vodja operaterjev Bojan Oman, sam. teh. Rudi Švajger, lab. I Henrik Udovč, vodja operaterjev

ODSEK ZA REAKTORSKO TEHNIKO

*« odja: Borut Mavko' *. dr., dipl. ing., str. svet., izr. prof. Viija tajnica I I I : Ida Radan. prof. angl. Tajnica I I : Zlata Vrhovec Mikolič Sodelavci s fakultetno izobrazbo: Andro Alujevič", dr., dipl. ing., red. prof. Dečan Beader, dipl. ing., asist. podipl. Silvo Bizjak, dipl. ing., asist. podipl. Leon Cizelj. dipl. ing., asist. podipl. MHorad Duiič***,dr.,dipl. ing., sam. str. sod. Ljubo Fabjan, mag., dipl. ing., vii. str. sod. Miran Corenec, dipl. ing., asist. podipl. Miroslav Gregor ic, mag., dipl. ing., vod. str. sod. Radko Istenič, dipl. ing., sam. str. sod. Katarina Janežič, dipl. ing., str. sod. - asist. Andrej Jerele, dipl. ing., str. sod. Iztok Kordii, dipl. ing., asist. podipl. Darko Koroiec, dip:, ing., asist. podipl. Venceslav Kostadinov, dipl. ing., asist. podipl. Mitja Kožuh, dipl. ing., asist. podipl. Ineizv.) Iztok Parzer, dipl. ing., asist. podipl. Stojan Petelin, mag., dipl. ing., sam. str. sod. Andrej Stritar, dr., dipl. ing., sam. str. sod. Janez Suinik, dr., dipl. ing., spec. nukl. teh., vii.raz. sod. Božidar Šarler. mag., dipl. ing., vii. asist. podipl. Jelko Urbančič, mag., dipl. ing., vii. asist. podipl. (neizv.) Do rde Vojnovič, dipl. ing., asist. podipl.

Ostali sodelavci: Elizabeta Bobnar, prof., kom. ref. in adm. ref. Boitjan Primec. teh.

Med letom odili z instituta: Petar Brajak, mag., dipl. ing., asist. podipl. Gorazd Petarlin, dipl. ing., strok. sod. Mirjana Radovic, mag , vii. str. sod. Andreja Saver, tajnica III Miran Želj ko, dipl. ing., asist. podipl.

RERC

Predstojnik RERC Andrej Stritar, dr., dipl. ing , sam. str. sod. Ostali sodelavci: Janez Jezeriek, operater Tone Sila, operater

ODSEK ZA UPORABNO MATEMATIKO

V.d. vodja: Marjan Ribaric**,dr., dipl. fiz., raz. svat., rad. prof. Tajnici: Renata Paviič Erika Marincič

Sodelavci s fakultetno izobrazbo: Jana Birk Vrabec***, dipl. mat., sam. svat. Darko Bala, dipl. ing., sam, progr. Milena Botica, dipl. ing., progr.

Drago Čepar. mag., dipl. ing., sam. svet. Miroslav Dečman dipl. oec.; sam. svat. Snežana Dimitrevska, dipl. ing., svet. II Igor Drnoviek. dipl. geogr., progr. pripr. Zoran Gaborovič. dipl. ing., vodja programerjev Pavel Golob, dipl. ing., sani. progr. Boža Hočevar, dipl. ing., sam. svat. Pavel Ipavec. dipl. ing., sam. svet. Nevenka Iveta, dipl. mat., sam. svet. Jožica Kržič, dipl. ing., progr. Jože Klaus, kapetan dolge plovbe, progr. organiz. Rajko Kolar. dipl. ing., sam. svet. Lucija Kramberger, dipl. ing., svet. II Viljan Mahnit • • * , mag., dipl. ing., svet. II Mato Noack. dipl. ing., progr. organiz. Zoran Radalj. dipl. ing., vii. asist. podipl. Ineizv.) Iva Sega, dipl. mat., sam. svet. Franc Seviek, mgr., dipl. ing., svet. II Dame Stojanovski. dipl. ing., sam. svet. Slavica Šmuc, dipl. mat., svet. II Jure Ulčar, dipl. oec.. svet. II Miloi Vinko Toni. dipl. ing., sam. svet. Mira Volk. dipl. mat., sam. svet. Biljana Voinjak, dipl. ing., svetov. II Tanja Zabel, dipl. mikrobio . : « u svet. Helena Založnik Legiia, dipl ing., svetov. II

Ostali sodelavci: Marijan Baričič, svet. II Bojan Brvar, svet. I Janez Cerk, progr. Jadran Čibej, sam. progr. Marija Kožuh, sam. progr. Marija Krhlikar, progr. Rajko Likar. svet. II Ludvik Lindič, progr. Matjaž Mauser, sam. progr. Borut Mavec, progr. Miloi Mele, sam. progr. Marija IMagode, progr. pripr. Frančiika Rabuza, operaterka na luknjalniku Brane Radujko, svet. I Bojan Rovtar, svet. 11 Vera Srebotnjak, progr. organiz. Marijan Šemrl, svet. I Lojze Šuc, ing., vodjd progr. Emilija Trkman, sam. svet. Marjeta Vidnv, operaterka na luknjalniku

Med letom odili z instituta: Lavrence Anton Bajuk, dipl. ing., sam. svet. Robert Bončina, dipl. ing., asist. podipl. Bori« <remesec* * ' , sam. svet.

IV dd letom odiel v JLA: Darko Bele, dipl. ing., sam. progr.

ODSEK ZA OCENO POSEGOV V OKOLJE

V.d. vodja: Svetozar Polič, mag., dipl. ing., raz. sod. II Sodelavec s fakultetno izobrazbo: Branko Kontic, dipl. ing., vii. str. sod. Ostali sodelavki: Jelka Jernejčič, kom. . ef. Maja Jevniiek, tajnica III

SPLOŠNE SLUŽBE

SEKRETARIAT

Sekretar: Tanja Šareč, dipl. iur., sekretar instituta Ostali sodelavci: Polonca Adrinak BerliC, sam. rti. za kadrovska vpraianja Božana Božii, sam. raf. za soc. varnost in družbeni standard,

sekretarka samoupravnih organov Dorica Glastford, adm. ref. Adelaide Opeka, ref. za OD Pavel Podlipnik, sekretar samoupravnih organov

73

Marjata Purkat. raf. za zdravstveno socialno varnost Svatlana Suiejmanovič. raf. za adm. zad. in pog. razm. Sonja YVostnar, vodja parsonalno kadrovska služba

Strojapisnica: Vasna Janetič. strojepisk? II Antonija Rupnik, strojepisca na spacialnam stroju

Razmnožavalnica: Anita Blegovič, grafičarka Albert Kolaric, vodja razmnožavalnica

Garata: Joža Dranik. voznik osab. avt. Anton K lap, voznik osab. avt. Stefan Pačirar, vodja garata

Posta: Karmen Bavc, raf. za sprajam in oddajo poitt Mojca Juhart, raf. za sprajam in oddajo pošt? in ku.irka Stafan Kolanko, kurir — iofar Mirjana Mirkovič. kurir in strojepiska II Marija Sria. kurirka (reaktor)

Telefonska centrala: Sonja Bokal, telefonistka Leopold Miklavčii, telefonist (reaktor) Matjaž Srebrnič, telefonist

Med letom odšli z instituta: Jote ZibUnik, vodja razmn. - smrt Franc Kunaver. voznik oseb. avt. - upok. Nastja Kramar, ref. za sprejem in odd. poite

FINANČNO RAČUNOVODSKA SLUŽBA

Vodja: Matjaž Koimrlj, dipl. oec.

Ostali sodelavci Dragica Beirtec. likvidator Tatjana Golob, vodja materialnega knjigovdostva Zdenka Jerneje, knjigovodkinja osebnih dohodkov Vasna KoWar, računovodkinja instituta Zora Korbar, knjigovodkinja II Alenka Masla, knjigovodkinja II Milena Marjetic, knjigovodkinja I Dunja Madvefček, knjigovodkinja II Marija Nagode, planer analitik Fračnrlka Pristavec, vodja knjigovostva 0 0 Sabina Proiek, blagajnik Zoja Rak. vodja finančna operative Slavka Rakovec, knjigovodkinja II Barbara Rei, knjigovodkinja II Marija Rupnik, knjigovodkinja I Ana Sever, knjigovodkinja I Herta Talan, knjigovodkinja I Karolina Tomie, knjigovodkinja II Marija Vranic, blagajnik

KOMERCIALA

Vodja: Franc Herman, dipl. ing.

Ostali sodelavci: Darja Cesar, oec. uvozni ref. Maruša Gaiperlin, uvozni ref. Lidija Jarni, komercialistka Štefka Lavrič, komercialistka Lucija Nadreh, komercialistka Anica Rant Grampovčan, komercialistka Branka Rapoia, komercialistka Jana Salan, prodajni ref., komercialistka Jana Salan, uvozn. raf. Branka Spasojevič, fakturistka Jadranka Varga, komerc. in fakt, Milana Volk, komercialistka Barbara Vrtečnik, uvozni raferent Jože Vrečar, nabavlječ Tone Vrečar, nabavlječ

Skladišča: Roban Baketič, vodja skladitta Duian Bavc, vodja ikladiiča Jote Braskvar, vodja sklediiča

Jote Bucek. vodja skladriča Milan Joras, skladiščnik Janez Jerin, skladiičnik Ivanka Jurčevič, knjig. I l l Bojan Kastelic. skladiičnik AnicaS.ojanovič, knjigovodkinja III

Med leto-n oditi z instituta: Mirko Blatnik, vodja sklad. — upok.

KNJIŽNICA

Vodja: Leopold Oebevec, dipl. ing. Ostali sodelavci: Breda Janetič, v i l knjižničarka Slobodanka Paulin, knjižničarka Dejan Šuinik, bibliotekar Andrej Šutterjič, bibliotekar in vii. knjižničar

FOTOLABORATORIJ

Marjan Smerke, ing., vodja fotolaboratorija

DELAVNICE IN KONSTRUKCIJA

Vodja: Sava Ivankovič, dipl. ing. Vitja tajnica I: Anastazija Ugrin

KONSTRUKCIJA

Andrej Baloh, ing. konstruktor, vod. razv. Marjan Filipič, konstruktor, vod. razv. Lilijana Per, teh. konstruktor

(DELAVNICE

Alojz Filipič, vodja proizvodnje in str. vodenje delavnic Raj ko Rotman, tehnolog in vod. razv. Stanislav Rus, tehnolog, vod. razv. Orodno skladilca: Anton Jamnik, vodja proizv. in orodni skl. Ročna skupina: Silvester Šuligoj, vodja ročne obdelave, vod. razv. Ferdo Accetto, VKD I, sam. razv. Matjaž Ančik, VKD I, sam. razv. Martin Franko, ključavničar li Bogdan Kramar, VKD I, sam. razv. Rado Kramar, klepar I Martin Mandelj, gatvanik I Roman Peklenk, ključavničar I Franc Setnikar, ključavničar I Otmar Šturm, f inomehanik Josip Tiller, ključavničar I Vincenc Turiič, VKD I, sam. razv. Strugarska skupina: Anton Praznik, vodja skupine strugarjev, vod. razv. Jote Blegovič, VKDI, sam. razv. Marjan Debevec, ključavničar I Slobodan Gorjanc, sam. razv., strugar Jota Korale, VKD I, sem. t»tv. Jota Marega, VKD I, sam. razv. Jote Per, strugar I Marjan Vojskič, brusilec I Rezkalska skupina: Janez Škerlj, vodja skupina rezkaleev, vod. rttn. Drago Topic, razkalee I Mitji Pirnat, VKD I, sam. razvij. Tomisl-jv Pustotnik, rezkilec II Mizarska skupina: Maks Peric, vodja mizarska del. vod. razv. Zdrevko Accetto, VKD I, tam. razv.

MedletomodielvJLA: Roman Bavc, del. kov. str, I

74

STEKLOPIHAŠKA DELAVNICA

Vodja: Habnut Maurtf Steklopiheč: Paro Kolobarje Franc Mrhar

VZDRŽEVANJE S PRALNICO

Vodja: Rado Jarc Tajnica: Lilijana Rajkovič Sodelavci: Stanislav Cvalbar, vzdrževalec strojnih instalacij Janko Garjol, zidar Vladimir Globtlnik. vodja TT mah. Marjan Hudnik, vzdriavalac alaktro instalacij Stanko Kastatic, ličar I Alaksandar Krtdar, gospodar na Jamovi Štefan Lušič, gospodar v Podgorici Janez Marinko, kurjač Stanislav Papei, TT meh. Janez Ritk, hišnik na Jamovi Boris Vrečar, vzdrževalec elektro instalacij Slavko Zalar, dip. ing., vii. str. sod. Čistilke: Mahija Agovič Fikreta Arifi Hasnija Cikotic Zineta Čeman Smilja Čivčič IfeteOajič Štefka Bajič Zernka Felič Ivana Hribar Štefka Kokalj Fetija Korač Marija Krstič Hana Ličina Hasiba Majetič Milka Marinovič Desanka Mladenovič Verica Moravac Rozalija Pilko Danica Rajič Hava Ramdedovič Ismeta Rastoder IlinkaSavuljeskovič Marija Soteliek Ervina Talič Mirzeta Talič

SODELAVCI INSTITUTA, KI SODELUJEJO PRI

1. Janez Bonča, mgr., dipl. ing., FNT, vaje iz fizike 2. M. Budnar, dr., FNT, asistent pri predmetu Fizika 3. V. Cindro, mag., dipl. ing., FNT, asistent pri predmetu Fizika

I in Praktikumu I 4. J. Černetič, dipl. ing., TFM, mentor Računalniško načrtova­

nja procesov. Računalniško vodenje procesov 5. M. Drofenik, dr., dipl. ing., izredni profesor, VTS Maribor

Univerza v Mariboru, predavanja ..Tehnologija keramika" 6. M. Gams, asistent, FE, Hevristično programiranje z metodami

umetna inteligence. Programski jezik II, Algoritmi in podat­kovne strukture

7. A. Gregorčič, dr., dipl. ing. 8. F. Gubenlek, dr., dipl. ing., FNT, predaval predmet Bioloike

makromolekule na I I I . stopnji interfakultetnega študija biokemija in del predmeta Eksperimentalne metode v bioke­miji na I I I . stopnji študija farmacije, redni profesor.

9. K. Jutnič, dr., dipl. ing. 10. M. Kljajic, dr., redni profesor na VŠOD Kranj, v polovič­

nem del. razmerju 11. P. Kolbezen, prof. dr., dipl. ing., FE, predaval Multiprocetor-

ske sisteme 12. D. Korbir, mag., dipl. ing., FNT, asistent pri Praktikumu I,

FE, asistent pri predmetih Fizika I, II in Osnovah računal­ništva I, II

Zofija Tome llenka Vidič Slavka VkJovič Perici: Angela Kodnč Mojca Završnik

Med letom odili z instituta:

Vasva Dedič, čistilka Zlatka Murtič. čistilka Ana Hamer, čistilka — upok. Janez Kušar. gospodar v Podgorici - upok. Cvetka Piltaver, čistilka

OKREPČEVALNICA

Vodja: Dušan Klopčič Ostali sodelavci: Marija Volf, vodja kuhinja Anica Dolanc, kuharica Marija Forjančič. pomožna kuharica Marija Gregorčič, kuharica Elizabeta Košir, pom. kuharica Kristina Kralj, kuharica Kati Marcola, kuharica Marija Medved, pomožna kuharica Anica Oblak, kuharica Jožica Oberstar, kuh. in blagajničarka Helena Vagaja, pom. kuharica

Med letom odšla z instituta: Štefka K ran je, kuharica — upok.

SLUŽBA VARSTVA PRED IONIZIRAJOČIMI SEVANJI

Vodja: Bogdan Pucelj, mag., dipl. ing., raz. sod. II Sodelavci s fakultetno izobrazbo: Milan Grgič, mag., dipl. ing., viš. raz. sod. Ostali sodelavci: Meta Ančik, sam. razv. Slavica Jerančič, sam. razv. Zdravko Kreft, tehnik Emira Kukavica, sam. teh.

ZROS

Metoda Velkavrh, tajnica III Matilda Jernejčič, sekretar

DELU NA UNIVERZAH

13. I. Kregar, dr., dipl. ing., redni profesor, BF, predaval predmet Rastlinska biokemija in dal predmeta Eksperimentalne meto­de v biokemiji na I I I . stopnji študija farmacije, FNT.

14. G. Lahajnar, dr., dipl. ing., izredni profesor, 8F, predaval predmet Fizikalna biokemija.

15. B. Lavrenčič, dr.. dipl. ing., docent, VTO Fizika FNT, semi­nar na I I I . stopnji. Izbrana poglavja: Diskretni sistemi.

16. A. Levstik, dr., dipl. ing. 17. B. Mavko, dr., dipl. ing., TF Maribor, izredni profesor, men­

torstvo 18. M. Najier, dr., dipl. ing., redni profesor TF Maribor, nosilec

predmeta Reaktorska tehnika na III. stopnji, mentorstvo 19. M. Ribarič, dr., dipl. ing., redni profesor, FNT, predaval

Matematično analizo 20. M. Schara, dr., dipl. ing., redni profesor, VTO Kemije FNT,

mentorska dejavnost, konzultacije in izpiti. 21 . I. Saga, dr., dipl. ing., FS, vaja iz fizike 22. F. Sever, dr., dipl. ing. 23. M. Starič, dipl. ing., FNT, asistent pri predmetu Praktikum I 24. A. Stergešek, dr., dipl. ing. 25. S. Strmčnik, dr., dipl. ing. 26. A. Surtar, dr., dipl. ing. 27. A. Šmelc, dr., dipl. ing., izredni profesor dF, predaval pred­

met Kemija

75

28. Ž. Smit. dr., dipl. ing.. FNT. asistent pri predmetu Fizika I 29. J Stupar. dr . dipl ing. docent. FN" iientor 30. P. Tancig, mgr., docent. FE. predav. I Zajemanje podatkov.

Načrtovanje programskih sistemov. Načrtovanje in vodenje sistemov

31. J. Tasič. dr.. izredni profesor. FE. predaval Računalniike me­tode optimizacij in Mikroprocesorske sisteme. FNT. predaval Diskretne sisteme in mikroprocesorje

32. M. Tomšič, dr.. dipl. ing., izredni prof.. FS. predaval Mate­matično modeliranje procesov tpodipl pred.)

33. B. Topic, mag., dipl. ing.. FE. asistent za fiziko

SODELAVCI. KI SO PEDAGOŠKI DELAVCI UNIVERZ

1. A. Alujevič. prof. dr.. redni profesor Tehniške fakultete v Mariboru

2. R. Blinc. akademik, dr.. dipl. ing., redr.i profesor. Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo.

3. D. Brajnik. dr.. dipl. ing., docent. Fakulteta za elektrotehniko 4. I. Bratko. dr.. dipl. ing., izredni profesor. Fakulteta za elek­

trotehniko. Ljubljana 5. F. 8remšak. dr.. dipl. ing., redni profesor. Fakulteta za

elektrotehniko 6. M. Brumen. dr., dipl. ing., asist.. raz. sod. II. 7. F. Cvelbar. dr.. dipl. ing., redni profesor. Fakulteta za naravo­

slovje in tehnologijo 8. B. Cvikl. dr.. dipl. ing., izredni profesor. Univerza v Mariboru.

Visoka tehniška šola. Maribor 9. M. Cepič, dipl. fiz.. Univarza v Mariboru. Visoka tehniika

šola Maribor 10. M. Čopič. dr.. dipl. ing., docent. Fakulttra za naravoslovje in

tehnologijo. 11. M. Dermelj. dr.. FNT. Ljubljana. Murnikova 6. asistent 12. T. Dolenec. dr., dipl. ing., raziskovalec. Fakulteta za naravo­

slovje in tehnologijo, institut za geologijo 13. N. Funduk, dr., zobozdravnik, docent. Medicinska fakulteta;

specialist-konzultant na Univerzitetnem kliničnem centru 14. I. P. Glavič, dr.. dipl. ing., redni prof.. Tehniika fakulteta v

Mariboru 16. P. Gosar. akademik, dr., dipl. fiz.. redni profesor 17. L. Gyergyek, akademik, dr.. dipl. ing., redni profesor. Fakul­

teta za elektrotehniko 18. M. Hribar, dr., dipl. fiz.. izredni profesor. Fakulteta za nara­

voslovje in tehnologijo 19. D. Jamnik, dr.. dipl. fiz., redni profesor. Fakulteta za naravo­

slovje in tehnologijo 20. G. Kernel, dr., dipl. ing., redni profesor. Fakultet- ta naravo­

slovje in tehnologijo 21. M. Kljajič, dr.. redni profesor na VSOD Kranj, v polovičnem

delovnem razmerju 22. C. Klofutar. dr.. dipl. enem., redni profesor. Biotehniška fa­

kulteta 23. A. Kodre, dr., dipl. ing., izredni profesor. Fakulteta za nara­

voslovje in tehnologijo 24. D. Kolar, prof. dr., redni profesor, FNT 25. M. Kregar, dr., dipl. ing., redni profesor, predstojnik VTOZO

Fizika, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo 26. P. Križan, mag., dipl. ing., asistent. Fakulteta za naravoslovje

in tehnologijo 27. A. Likar, dr., dipl. ing., izredni profesor. Fakulteta za naravo­

slovje in tehnologijo 28. M. Luzar Vlachy, dr.. dipl. ing., docentka, Fakulteta za nara­

voslovje in tehnologijo. 29. J. Maček, dr., dipl. ing., izredni prof.. Fakulteta za naravo

flovje in tehnologijo 30. V. Mahnič. mag., dipl. ing., asisient. Fakulteta za elektroteh

niko 31. N. Mankoč Borštnik, dr., dipl. ing. 32. V. Marinkovič, dr., dipl. ing., redni profesor, Fakulteta za

naravoslovje in tehnologijo.

34. M Tronic!,, dr.. dipl. ing., u.euni profesor. FNT Kemija. Ljubljana mentorstvo pri diplomskih ooiih

35. I. Vilfan, dr.. dipl. ing.. FNT. vaj? iz lizike in kvantne meha­nike

36. M. Vilfan, dr.. dip!, ing.. VTO Fizika FNT. asistentka za pred­met Osnove fizike za matematike.

37. D. Zavrtanik. mag., dipl. ing.. FNT. asistent pri predmetu Fizika. FE. asistent pri predmetih Fizika I. M

38. M. Zgonik. mag., dipl. ing.. VTO Fizika FNT. asistent pri predmetu Optika.

33. J. Marsel. dr.. dipl. ing., redni profesor. FNT 34. M. Mikuž. mag., dipl. ing., asistent. Fakulteta za naravoslovje

in tehnologijo 35. S. Mihcev, dr.. dipl. ing., red. prof.. Fakulteta za naravoslovje

in tehnologijo 36. R. Osredkar. dr.. dipl. ing., raziskovalni sodelavec. Fakulteta

za elektrotehniko 37. J. Pahor. dr.. dipl. ing., redni profesor. Fakultata za naravo­

slovje in tehnologijo 38. S Pahor. dr.. dipl. fiz.. redni profesor Fakulteta za naravo­

slovje in tehnologijo 39. S. Pečar. dr.. dipl. ing., docent. Fakulteta za naravoslovje in

tehnologijo 40. M. Pleško. mag., dipl. ing., asistent. Fakulteta za elektroteh­

niko 41 . S. Poberaj. dr., dipl. ing., redni profesor. Univerza E. Kar

delja. Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana. 42. P. Prelovšek. dr.. dipl. ing., izredni profesor 43. V. Rajkovič, mgr.. dipl. ing., predavatelj. Visoka šola za orga­

nizacijo dela. Kranj 44. Č. Ravnik, dr.. zdravnik, redni profesor. Medicinska fakul­

teta 45. M. Renko. dr., dipl. ing., docentka. Fakulteta za naravoslovje

in tehnologijo 47. J. Seliger. dr., dipl. ing., izredni profesor. Fakulteta za nara­

voslovje in tehnologijo. 48. M Senegačnik. dr.. redni profesor. Fakulteta za naravoslovje

in tehnologijo 49. U. Skalerič. dr., zobozdravn docent. Medicinska fakulteta:

vodja Oddelka za ustne bolezni in paradontologijo na Univer­zitetni stomatološki kliniki v Ljubljani.

50. V. Stare, dr., dipl. ing., docent, predstojnik Instituta za fizio­logijo. Medicinska fakulteta

51. J. Stepišnik, dr., dipl. ing . redni profesor. Fakulteta za na ravoslovje in tehnologijo

52. J. Stražišar. dr.. dipl. ing., docent. Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo

53. J. Strnad. dr., dipl. ing., redni profesor 54. M. Studovič. doc. dr.. dipl. ing.. Mašinski fakultet. Beograd 55. S. Svetina, dr., dipl. ing., redni profesor 56. J. Šiftar, dr., dipl. ing., redni prof.. Fakulteta za naravoslovje

in tehnologijo 57. B. Šket. dr., dipl. ing., docent. FNT 58. M. Turn? prof., dr., dipl. ing., izredni prof.. Fakulteta za

strojništvo. Ljubljana 59. V. Turk, dr., dipl. ing., redni profesor. Fakulteta za nara­

voslovje in tehnologijo 60. J. Vrabec, dipl. mat., FNT 61. V Zdenko, dr.. Institut za sodno medicino, MF. Ljubljana 62. M. Zupan, dr., dipl. ing., izredni profesor, FNT 63. I. Zupančič, dr., dipl. ing., izredni profesor. Fakulteta za

naravoslovje in tehnologijo. 64. B. Žekš, dr., dipl. ing., izredni profesor 65. P. Žunko, prof., dr., dipl. ing,, izredni prof.. Fakulteta za

elektrotehniko. Ljubljana

76

ŠTIPENDISTI INSTITUTA PREGLED ŠTEVILA ŠTIPENDISTOV IJSPO LETIH:

Fakulttta za naravoslovja in tehnologijo - tehniika fizika - tehniika matematika - kemija Biotehniika fakulteta Fakulteta za elektrotehniko Fakulteta za strojniitvo Ekonomska fakulteta Tehn. fak. Maribor -elektrotehnika

Skupaj itudentov univerze:

Tehniška srednja tola — kemija

Ekonomska srednja iola Tehniika sred. tola - elektro Srednja naravoslovna Sola Srednja steklarska sola

Skupaj dijakov srednjih toi

1976

14 9

13 -6 2 1

-45

2 1

-

-3

1977

18 9

19

5 2 1

— 54

2 1

-

-3

1976

24 8

22 -6 2

-

-62

1 1

-

-2

1979

23 8

22 -8 2

-

-63

1 --

-1

1980

20 5

19 -

8 1

-

-53

---

--

1981

15 6

11 -10

1 1

-44

---

--

1982

12 ? 7

-13

1 -

-35

--

1

-1

1983

10 1 5

-9

-—

1

26

--—

--

1984

11 3 7 1

12 --

1

35

---

--

1985

18 4 6 1

19 1

-1

50

---

1

1

1986

16 8 4

-22

2 -

— 53

1 --3 1

5

FNT - FIZIKA FNT - MATEMATIKA

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9.

10. 11. 12. 13. 14. 15. 16.

Boltin Uroi Casar Božidar Križnic Ervin Mozetič Dean Svetin Iztok Urbane Brigita Bezic Janez Drobnič Matija Fajdiga A. M. Filipcič Andrej Podobnik Tomaž Seljak Uroi Straus Matjaž Zidaniek A. Lavi Robert Rupnik Tanja

FNT - KEMIJA

1. Grm Alenka 2. Kunaver Uroi 3. Petrič Marko

4. Lenart Katarina

FNT - FARMACIJA

1. Herman Metka

Keržič Damjana Povit Barbara Lebic Hanka Mrdun Janez Čop Jernej Kranjec Matevž Rosina Arjana Ude Alei

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO

1. Gortnar Oton

2. Leskoviek D.

FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO

1. Grabnar Matija 2. Javornik Tomaž 3. Karalič Aram 4. Lavrič Cene 5. Ogrin Anita 6. Petere Ouian 7. Sterle Viktor 8. Šepec Igor 9. Štampar Igor

10. Torkar Drago 11. VariekAlen

12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22.

Zabel Uroi Zavrtani k Marko Kete Andi Pugelj Miloi Biasizzo Anton Boitjancič Andrej Burnik Urban Caf Duian Seliikar Dori Seljak Marjan Wiegele Matjaž

SREDNJA STE K L. ŠOLA

1. Žemljic Juliia

SREDNJA KEMIJSKA ŠOLA

1. Potokar Peter

SREDNJA NARVOSLOVNA ŠOLA

1. Bajec Rok 2. Cepec Miro 3. Sustič Robert

TRIDESETLETNICE, DVAJSETLETNICE IN DESETLETNICE SODELOVANJA NA INSTITUTU

30 let dela na US 1. Ivanka Glazer 2. Darko Jamnik 3. Milan Joras 4. Vili Kramer 5. Zdenko Milavc 6. Teodor Mohar 7. Lovro Pitmen

(s 1.11.86. prekinil del. rezm. 8. Savo Pobaraj 9. Marjan Ribarit

10. Antonija Rupnik 11. Stane Rus 12. Miro Škof Ijanec 13. Silvo Šuligoj

na US)

20 let dela na US 1. AnžeBole 2. Slobodan Gorjanc 3. Ana Hamer fupokojenka) 4. Ivan Kobal 5. Helmut Maurer 6. Josip Puh 7. Marjan Ravnikar 8. Janez Stepiinik

10 let dela na US 1. Markn Batista

(1.9.86 prekinil del. razm. na US) 2. Dragica Bainec 3. Jože Belt ram 4. Branko Družina 5. Cene Filipi«

6. Vladimir Franinovič 7. Tatjana Golob 8. Tamara Lah 9. Štefka Lavric

10. Matija Maležic 11. Alenka Masle 12. Svatozar Miličev 13. Marjana Nemec 14. Franc Novak 15. Adelaida Opeka 16. Drago Pavielj 17. Stojan Petelin 18. Janko Polanec 19. Lilijana Rajkovifi 20. Slavka Rekovec 21. Matjaž Ravnik 22. Stojan Stavber 23. Anton Volk 24. Boris šket

77

RAZISKOVALNO IN STROKOVNO DELO INSTITUTA

PROJEKTI RAZISKOVALNE SKUPNOSTI SLOVENIJE, KATERIH KOORDINATORJI SO SODELAVCI INSTITUTA

1. Fizika kondenzirane materija, fizika površin in biofizika Vilfan Marija

2. Kvantna optika in molekulama elektronika Čopič Martin

3. Novi materiali Slak Janez

4. Fizika jedra, atoma, plazme in reaktorska fizika Martinčič Rafael

5. Subnuklonska fizika Kernel Gabrijel

6. Teorijska fizika in matematično fizikalno modeliranje Mihailovič Miodrag

7. Meteorologija in astrogeofizikalne vede Prttovtek Peter

8. Molekulama biologija Šentjurc Marjeta

9. Sinteza, karakterizacija in reakcijski mehanizmi v organski ke­miji Zupan Marko

10. Struktura, dinamika in lastnosti snovi Kramer Vili

11. Biokemija proteinov Turk Vito

12. Sinteza in karakterizacija anorganskih spojin Zemva Boris

13. Fizikalna kemija Klof utar Cveto

14. Razvoj analiznih m< tod Štupar Janez

15. Mikroelektronika Navinsek Boris

16. Novi materiali, ko nponente in tehnologije v elektroniki Kosec Marija

17. Računalniški sistemi in tehnologije Novak Franc

18. Informacijski sistemi in umetna inteligenca Bratko Ivan

19. Metodologija in načrtovanje vodenja sistemov Strmčnik Stanko

20. Avtomatika Strmčnik Stanko

21. Digitalna komunikacijska omrežja Kalin Tomaž

22. Medicinska elektrotehnika Kljajič Miroljub

23. Proizvodna k.bernetika. obdelovalni sistemi in robotika Stanič Uroi. Lenarčič Jadran

24. Jedrska energetika Mavko Borut

25. Nove tehnologije za pretvarjanje in rabo energije, ter indus­trijska energetika Tomšič Miha

26. Anorganski materiali in spojine Gantar Darja

27. Biotehnologija in biosinteza Kregar Igor

28. Proučevanje ohranitve zdravega okolja Stegnar Peter

29. Izkoriščanje sekundarnih surovin Žemva Boris

30. Ncvrobiologija Cotič Vladimir

31 . Imunotogija, mikrobiologija, v>rologija Gubeniek Franc

32. Ontologija šentjurc Marjeta

33. Delovanje jdrskih objektov in pridobivanje jedrskega goriva Nejžer Mitja

34. Vodenje in avtomatizacija energetskih sistemov Tomšič Miha

35. Električni stroji in močnostna elektronika Milavc Zdenko

36. Industrijska avtomatika Šnajder Jote

37. Računalniška oprema Jerman-Blažič Donova Borka

38. Biomedkinske naprave Kljajič Miroljub

39. Robotizacija Lenarčič Jadran

40. Sodobni elementi za mikrodektroniko. pripadajoče tehnolo­gije in materiali Trontelj Marija

41. Optodektronika Lavrenčič Borut

42. Anorganski materiali in tehnologije Kolar Drago

43. Organski materiali in tehnologije Juznič Karel

44. Biotehnologija in biokemijski materiali Suhar Alojz

45. Analiza in okolje Štupar Janez

46. Racionalno koriščenje surovin in energije v industriji celuloze in papirja Strmčnik Stanko

47. Novi materiali Suvorov Danilo

48. Razvoj komunikacijskih sistemov in tehnologij Kandus Gorazd

49. Izboljšanje in varstvo zdravja ter socialne varnosti populacije Budnar Miloi

50. Nekovinske mineralne surovine Tadej Dolenec

51. Kovinske surovine Tadej Dolenec

52. Pitne in mineralne vode Jote Pezdič

53. Uran Andrej Stergariek

54. Mikroračunalniki regulator zgorevanja: zasnova in izdelava osnovne programske opreme Vladimir Jovan

55. Uničevanje nevarnih odpadkov s pomočjo sežiga in pirolize Petač Peter

56. Postopki za izvedbo meritev energetskih tokov pri proizvod­nji in porabi energije Radovan Tavzes

57. Možnost uporabe elektrofilterskega pepela in kalcita u ab­sorpcijo SO2 iz dimnih plinov termoelektrarn s poudarkom na karakterizeciji trdnih odpadkov Andrej Stergariek

58. Racionalizacija kombinirane proizvodnje toplotne in električ­ne energije v DO Papirnici Količevo Radovan Tavzes

59. Znanost o znanosti Igor Levstek

60. Robotizacija Oblak Pavle

61. Sodobni elementi za elektroniko, pripadajoče tehnologije in materiali Trontelj Marija

62. Poslovni komunikacijski sistem in zasnova komuniciranja mad uporabniki JUPAK-a Borka Jerman-Blažič Donova

78

VEČJA POGODBENA DELA

1. Sistem za izravnavo konic SIK - 80 Tovarna kemičnih izdelkov Hrastnik M. Pagan. R. Tavzes

2. Sistem za izravnavo konic SIK - 80 Loike tovarne hladilnikov. Škof ja Loka M. Pegan. R. Tavzes

3. Vpeljava sistema za izvajanje varstva okolja Iskra. Ljubljana S. Polič

4. Izdelava in dobava sistema TEM TAM Maribor Z. Meriniek

5. Vzdrževanje opreme za regulacijo razsvetljave DO Cankarjev dom B. Bastar

6. Pogon analitsko transmisijskega elektronskega mikroskopa J E M - 2 0 0 0 FX Iskra Mikrodektronika. Ljubljana M. Trontelj

7. RMN 101 INA - NAFTAPLIN. Zagreb B. Glavič

8. Uvajanje večplastnih kondenzatorjev Iskra, Tozd Keramični kondenzatorji M. Trontelj

9. Raziskave ter studijsko in strokovno izpopolnjevanje AERO Celje S. Stavbar

10 Izdelava podsklopov za IRP javljalnike Varnost. TOZD Trgovina Ljubljana P. Cevc

11 Instalacija mikroračunlaniikega sistema za podporo razvojne­ga programa ..Računalnik v gradbenem inzenirstvu" Elektrotehna DO SET. Ljubljana M. Špegel

12. Analiza energetskega stanja in predlog varčevalnih ukrepov Sladkogorska. TOZD Proizvodnja papiga R. Tavzes

13. Izračun ALUCARD konstant sredice za NEK Nuklearna elektrarna Krlko M. Ravnik

14. Sodelovanje na področju razvoja in izdelave računalniikega sistema za učenje Železarna Jesenice M. Gams

15. Tehnologija proizvodnje optičnih pokazateljev s tekočimi kristali Iskra, Ljubljana J. Piri

16 Izdelava ISKRASKOPA LCD Iskra Kibemetika, TOZD Instrumenti Otočec J. Piri

17. izdelava meteoroloiko merilnega regulacijskega sistema THALASOTHERAPIA, Crikvenica M. Lesjek

18. Varnostna analiza Nuklearna elektrarna Kriko S. Petelin

19. Konzultantske uslug* Rudnik urana Žirovski vrh B. Žemva

20. Sistematično spremljanje stanja varnosti v jedrskih objektih Republiiki komite za energetiko. Ljubljana B. Mevko

21. Ekološka postaja EKO 810 Rudnik svinca in topilnica Mežice J. Šnejder

22. Piroliza odpadnih električnih kablov DINOS Ljubljana P. Pttač

23. Izdelava vsebine projekta: Računalnilko vodenje transports UN IS - Transportna oprema S. Prešeren

*«•. Vzdrževanje in dograditev SIBEL Siovenijal« DO Trgovina - DSSS. Ljubljana M. Lasič

75. Ekoloiki monitor Tovarna papirja in celuloze ..Djuro Salaj" Kriko J. Si.tjder

26. Načrt ukrepov v primeru jedrskih nezgod - radiološki del Republiki komite za zdravstveno in socialno varstvo R. Mart>nčič

27. Ekotoiki laboratorij z mobilno enoto Republiiki komite za zadravstveno in socialno varstvo R. Martinčič. H. Leskoviek

28. Študija o btodečih tokovih v bojlerjih Gorenje - Tiki, Ljubljana M. Kosec

29. Razvoi piezokeramičnih elementov Iskra - Keramika. Ljubljana M. Kosec

30. Izdelava UDA 021 SOP Kriko. TOZD Oprema B. Žnidarič. R. Tavzes

3 1 . Ocena onesnaženosti morske vode Institut za oceanografiju i ribarstvo. Split B. Smodit

32. Raziskovalno razvojne naloge Energoinvest Sarajevo M. Komac

33. Študija o izboru mikrolokacije za skladiščenje RAO Nuklearna elektrarna Kriko E. Kontič

34. Izdelava CMS OSO Sladkogorska Sladki vrh M. Vidmar, R. Tavzes

35. Izlivniki iz Si02 keramike EXOTERM. Kranj M. Kosmač

36. Razvojna dela v letu 1986 COMET Zreče T. Kosmač

37. Razvojne naloge v letu 1986 Iskra Ljubljana

• M. Kosec

38. Elektronska oprema za merilni stroj KOSTROJ, Slovenske Konjice Z. Milavec

39. Izdelava bazičnega inženiringa Institut ..RUDER BOŠKOVIČ". Zagreb A.Stergariek

40. Analiziranje delovanja sisteme SIK 80 KRKA Novo mesto R. T»'zes

4 1 . Monitoring 86 Nuklearna elektrarna Kriko U. Miklavlič

42. Tehnologija LCD Isrka - Raziskovalna enota J. Piri

43. Analize na mikrosondi in d . leaning mikroskopu SALONIT Anhovo M. Trontelj

44. Optični dajelniki penik Iskra TELA J. Piri

45. Konzultantske usluge SMELT, Ljubljana B. Žemva

46. Električni členkatti robot R IK0 Ribnica U. Stanič

47. Preveritev polnitve i» 5. ciklus Nuklarna elektrarna Kriko M. Najier

48. Regulator scenske razsvetljave SGP Gorica. Koper B. Bastar

49. Raziskave in razvoj digitalnega modema RRU-D Iskra IEZE. DO Elektrozve.e. Ljubljana G. Kandus

50. Regulator scenske razsvetljave Koncertna dvorana ..Vatroslav Lisinski". Zagreb B. Bastar

51. Razvoj in izdelava vmesnika za tiskalnik FACIT Slovenijales. DO Trgovina - DSSS. Ljubljana M. Lasič

52. META 801 VP 2342. Beograd J. Šnajder

53. Varnostno poročilo Nuklearna elektrarna Kriko L. Fabjan

54. Regulator scenske razsvetljave Omar za kulturu Rijeka B. Bastar

55. CMS 050 LIPA Ajdovščina M. Vidmar

56. Razširitev sistema za obračun in podporo poslovanja KOMPAS TOZO Magistrat. Ljubljana M. Spegel

57. Pretvornik moči 200 kW Železarna Štore F. Mavric

58. Pretvornik rr.jči 2000 kW Inženiring Bled Z. Milavc

59. S.item za stat. kontrolo AKD ETA Cerkno J. Šnajder

60. Izdelava in dobava OMS 860 SMELT. Ljubljana J. Tasič

61 . Izdelava UDA 021 LE K TOZO Invest Servis B. Žntdanč

62. Regulator scenske razsvetljave ..Monter" Split J. Beltram

63. Pretvornik moči 200 kW Železarna Store F. Mavric

64. Raziskovalno razvojna dela Železarna Ravne. TOZD RPT Prevalje S. Novak

65. Izdelava centralne enote ARCIS - IgaJo IMP - OOEmond. TOZO TEN TELEKOM. Ljubljana J Šile

66. Izdelava avtomatske hidrološke postaj« Hidrometeorološki zavod SRS. Ljubljana J. Šnajder

67. Inhibitorji cisteinskih protein« KRKA. Novo mesto V. Turk

68. izdelava UDA 021 IUV Vrhnika B. Žnniarič, R. Tavzes. 0. Čuk

69. Dodatna oprema za SIK 80 STRAŽA Hum na Sutli M. Pegan

70. Razisk..« s področja radarske meteorologije Hidrometeoroloiki zavod SRS, Ljubljana P. Prelovsek

71. Izdelava CMS 050 TITAN Kamnik, TOZD Vzdrževanje „TRI" M. Vidmar

72. Izdelava sistema ta registracijo prisotnosti na delovnem mestu UNIS TOS Transportna oprema M Spegel

73 OMS 860 LIPA Ajdovščina M. Vidmar

74. Pogon rentgenskega diftaktometra Iskra Elektrooptika V. Marin kovic

75. SIK 80 Metalna Maribor. TOZD TIO R. Tavzes

76. Izdelava preizkusno oddajno sprejemne enote Iskra Telematika TOZD ZTS A. Novak

77 Instalacija CAD in CARKS GORENJE - Procesna oprema P. Oblak

78. Ekoloike raziskave srednjega Jadrana Institut za oceanografiju Split B. Smodii

80. Model prenosne elektr. napruve za analizo defektov v optič­nih kablih Iskra - Center za elektrooptiko J. Piri

81. Strokovna koord. aktiv, pri reševanju problematike onesnaž. KrupesPBC

'Iskra Semič - TOZO Tovarna kondenzatorjev S Polič

82. Obsevanje raznih kristalov silicija Iskra TOZD Polprevodniki V. Oimic

83. Sistem za registracijo prisotnosti in obračunavanje delov­nega časa IS Občine Bežigrad M Spegel

84. Sovlaganje v nakup računalniške opre.-ne INTERTRADE TOZD Obdelava podatkov U Stanič

85. Dobava keramičnih filtrov KRUŠIK Valjevo M Komac

86. Računalniiko vodenje kuhanja celulize II. ..Duro Salaj" Kriko J. Cernetič. Z. Marinsek

87. Encimatske raziskave TOK Ilirska Bistrica V Turk

88. Izdelava in dobava mini SIK FERRALIT Žalec R. Tavzes. M. Pegan

89. Vpliv laserskega sevanj na bioloikc sisteme Iskra Center za elekt.-ooptiko M Šentjurc

90. Aplikacija robotiziranih celic v proizvodnji Gorenj« Raziskav« in razvoj L Žlajpah

91. Izdelava tehnične dokumentacije za vgradnjo sistema SIK 80 Gorenje DO Procesna oprema R. Tavzes. Z. Marinsek

92. Izdelava strokovne ocene s staJiiča funkcionalnosti Elektroinstitut ..Milan Vidmar" L. Fabjan

93. Zbiranj«, priprave za skladiičenje in evidenco radioaktivnih odpadkov v Podgorici Republiiki komite za energetiko. Ljubljana B. Pucelj

94. Merjenje koncentratov TBTO v zraku pri simulac. poizkusih BELINKA TOZD Belles V. Kramer

95. Izdelava DRY -BOX-a z dvema podkomorama Iskra Avtoelektrika Šempeter pri Gorici S. Ivankovič

96. Prenosni regulator scenske razsvetljave Cankarjev dom. Ljubljana B. Bastar

97. Indukcijska naprava ta segrevanje listnatih vzmeti Železarna Ravne, TOZD P- II. F. Mavric

80

98. Zasnova tehnologije komuniciranja mad upor. ..JUPAK" Podjetje za PTT promet B. Blažič

99. Izdalava sisttma za registraciju prisotnosti na delovnem BETI Metlika M. Lasič. m. Špegel. J. Tasič, B. Kekec

100. Izdelava alfa merilnikov in monitorja - I. faza Iskra Merilna elektronika Horjul U. Miklavžič

101. Detekaja in lokalizacija poikodovanih gorivnih eltn Nuklearna elektrarna Kriko J. rant

102. Spremljanje in analiziranje delovanja SIK 80 NOVOLES Straža R. Tavzes

103. Sistem za statistično kontrolo v AKHT ETA Cerkno J. Snajder

104. Sistem za registracijo delovnega (asa Iskra Delta M. Lasič

105. Sistem za registracijo delovnega časa LB Temeljna banka Gorenjske. Kranj M. Lasič

106. Razvoj tehnologije LCD Iskra IEZE J. Piri

107. Mikroračunalnisko poslovanje da. sis. za spremljanje po­slovanja podjetja NOVOLES T0ZD Tehnično energetske storitve. Straža M. Vidmar

108. Dopolnitev EKO 810 Hidrometeorološki zavod SRS J. Šnajder

109. Izdelava zobniškega prenosnika na eksc. pogon Železarna Ravne I. Kovač

110. Razvoj keramičnih kondenzatorjev Iskra - KEK0 M. ""rontelj

111. Mikroračunalniiki sistem za spremljanje in analizo Sladkogorska Sladki vrh M. Vidmar. D. Čuk

112. Ocena stopnje izpostavljenosti HG RO HAK Tuzla B. Smodiš

113. Sodelovanje na področju računainiiko podprtega razvoja ind. robotike INTERTRAOE TOZD Obdelava podatkov P Oblak

81

OBJAVLJENA DELA

ODSEK ZA TEORIJSKO FIZIKO

O b j a v l j e n a d e l a

Znanstvene publikacije

1. M. Brumen: Ravnovesna porazdelitev vode in ionov prek ce­nene membrane. Med. razgl. 25,167-177 (1986).

2. M. Ftolhais, M. Rosina: A simple model for the pion field around a static source, Portgal. Phys. 17 ,49-74 (19S6).

3. L. Fonda, N. MankoC-Boritnik, M. Rosina: On molecular coherent rotational states, Nuovo Cimento 7D, 437-446 (1986).

4. V. Kralj, S. Svetina B. Žeki: Effect of Water ordering and finite size of ions on the membrane electric potential in electrolyte solutions. Period, biol. 88, 145-146 (1986).

5. R. Krivec, M. V. Mihallovič: Solution of the Schroedinger equation for three point charges in the hyperspherical basis, Phys. Lett. B181,1—4 (1986).

6. G. Meissner, L. Sasvari, B. Tadič: Role of fluctuations in ran­dom compressible systems at marginal dimensionality, Phys. Rev. B34,350-361 (1986).

7. R. Podgornik, B. Žeki: Hydration force and hydration regu­lation, Studia Biophys. 111,135-142 (1986).

3. R. Podgornik, B. Žeki, G. Cevc: The influence of the mater structure on the Van der Waals forces between macroscopic bodies in solution, Period, biol. 88 ,180-182 (1986).

9. P. Preloviek: Free boundaries and hysteresis in incommensu­rate structures, J. Phys. CI 9,4223-4235 (1986).

10. M. Rosina: Deeply bound A states in heavy hyper nuclei, Nucl. Phys. A450,153c-156c (1986).

11. M. Rosina, A. Schuh, H. J. Pirner: Lattice QCD and the so-liton bag model, Nucl. Phys. A448,557-544 (1986).

12. J. Strnad: The Compton effect - Schroedinger's treatment, Eur. J. Phys. 7, 217-221 (1986).

13. J. Strnad: Interferenz und Bewegung, Phys, Didaktik 14, 131-139(1986).

14. J. Strnad: Kann man den Verschiebungsstrom unmittelbar messen?, Prax. Naturwissensch. —Phys. 3 5 , 1 - 6 (1986).

15. J. Strnad: On some new trends in physics teaching, Eur, J. Phys. 7 ,11-15(1986) .

16. J. Strnad: Photons in introductory quantum physics. Am J. Phys. 54,650-652 (1986).

17. S. Svetina, B. Žeki: Modified water structure at the membra­ne/water interface and membrane phenomena, Studia Bio­phys. 111,127-134 (1986).

18. K. Šmigoc, M. Brumen, S. Svetina: pH dependence of rxy-gen binding to human hemoglobin described by generalized Adair equation. Period, biol. 88, 204-205 (1986).

19. B. Tadič, R. Pire: Fluctuation-induced tricritical points in uniaxial systems with spatial anisotropy, Phys. Lett. 114A, 269-271 (1986).

20. I. Vilfan, S. Galam: Multicritical properties of uniaxial Hei-senberg antiferromagnets, Phys. Rev. B34, 6428-6436 (1986).

Objavljeni referati

1. N. Mankoč-Boritnik: Coherent rotational states in nuclear and molecular systems, Phase Space Approach to Nuclear Dy­namics : Topical Meeting on Phase Space Approach to Nuclear Dynamics, Trieste 1985 / Eds, M. Di Toro at al. -Singapore : World Sci. Publ., (1985), str. 595-616.

2. N. Mankoč-Boritnik: Creation and time evolution of the coherent rotational states. Dynamics of Wave Packets in Mo­lecular and Nuclear Physics : Proc Int. Meet., Priorij Cor-sendonck, 1385 / Ed. J. Broeckhove /et a l / . - Berlin /etc./ : Springer-Vlg„ 11986), str. 106-119.

82

3. N. Mankoč-Boritnik: Two baryon systems in the quark mo­del, Relativistic Dynamics and Quark—Nuclear Physics / Eds. M.B. Johnson ; A. Pciklesimer. - New York : J. Wiley, (1986), str. 836-847.

4. J. Strnad: Interferenz mit Photonen, Vort. Physikertagung. Muenchen (1985). str. 114-119.

5. J. Strnad. Ueber qualitative und quantitative Gesichtspunkte im Physikunterricht, Vort. Physikertagung, Muenchen (1985). str. 499-504.

6. J. Strnad: Wellenfunktion und ihre Veranschaulichung, Vort. Physikertagung, Muenchen (1985), str. 114-119.

7. J. Strnad: On communicating physics to the public. Int. Conf. on Physics Education, Dursburg (19851, str. 382-389.

8. J. Strnad: On the Newtonian model of the expanding uni­verse, Proc. GIREP Conf..Copenhagen (1986), str. 255-260.

9. J. Strnad: How to incorporate astronomy into physics?, Proc. GIREP Conf., Copenhagen (1986), str. 221-223.

10. S. Svetina, B. Žeki: Membrane electrical properties and membrane/water interface, 8. School on Biophysics of Membrane Transport: Vol. 2, Wroclaw (1986), str. 126-152.

11. S. Svetina, B. Žeki: On the role of red blood cell membrane ions in red cell shape transformations. Water and Ions in Bio­logical Systems : Proc. 3. Int. Conf., Bucharest (1985), str. 409-416.

12. s. Svetina, B. Žeki: Struktura vode ob meji membrana—vo­da in membranski električni pojavi, Zb. mučnih, nastavnih i stručnih saopitenja na 23. simp, koordinacionog odbora za medicinsku i bbloiku fiziku SFRJ, Beograd (1985), str. 9 -15 .

Strokovne publikacije

1. J. Strnad: Atomski modeli Nielsa Bohra: Obz. mat. fiz. 33, 109-117(1986).

2. J. Strnad: Na pot v kvantno elektrodinamiko, Ljubljana : DMFA SRSIov., (1986), 172 str.

3. J. Strnad: Razlaga Srewsterovega zakona, Obz. mat. fiz. 33, 175-181 (1986).

N e o b j a v l j e n a d e l a

Institutski dokumenti

1. I. Vilfan, J. Bonča, P. Preloviek: Uvod v geofizikalno tomo­grafijo slovenskega ozemlja, IJS delovno poročilo DP-4458 (1986).

Neobjavljeni referati

1. R. Heinrich, M. Brumen: Modelling of the interaction of me­tabolism and membrane processes; new results of control theory, 11. Int. Symp. on the Structure and Function of Erythroid Cells, Berlin (1986).

2. R. Krivec, M. V, Mihailovič: Description of t w o - and three-cluster systems of light nuclei, „Nuclear Structure, Reacti­ons and Symmetries", Dubrovnik (1986).

3. D. Milic: Mikroskopska nuklearna teorija lakih jezgara, Inst. za nuklearne nauke „Borii Kidrič", Vinča (1986).

4. R. Pire: Low temperature spin glass transition in a transverse field, ..Heidelberg Coll. on Glassy Dynamics and Optimiza­tion", Heidelberg (1986).

5. P. Preloviek: Hysteresis in incommensurate systems, Saar-bruecken (1986).

6. P. Preloviek: Interfaces and hysteresis in incommensurate systems. 18. Conf. on Statistical Physics, Boston (1986).

7. S. Svetina: Quantathre approaches to interlate oxygen bin­ding properties and study functional aspects of different hemoglobins, South-North Roundtable on Haemoglobino-pathies, Trieste (1986).

8. B. Tedic, R. Pirc: Critical amplitude ratios for correlated per­colation, 16. IUPAP int. Conf. on Thermodynamics and Statistical Mechanics, Boston (1986).

9. I. Vilfan: Free energy study of the random field I sing model, 13. Int. MECO Seminar. Liblice (1986).

10. I. Vilfan: Random field I sing model: a free energy approach. Workshop on Condensed Matter Physics, Trieste (1986).

11. B. Žeki: Shape transformation of phospholipid vesicles and red blood cells. 13. MECO Seminar. Liblice (1986).

12. 8. Žeki, M. Brumen, S. Svetina: Red blood cells and phos­pholipid shapes and shapes transformations, 1. Yug. Symp. om Molecular Sciences, Zagreb (198S).

13. B. Žeki, M. Brumen, S. Svetina: Shape transiormations of phospholipid vesicles and red blood cells, 13. Int. MECO Seminar, Liblice (1986).

Ostala neobjav jena dela

1. R. Krivec: A three-body approach to breakup reactions, Pri-maerbericht, Inst, fuer Kernphyjik, Kf K, Karlsruhe 11985).

ODSEK ZA FIZIKO JEDRA

O b j a v l j e n a d e l a

Znanstvene publikacije

1. ARGUS Collaboration, G. Kernel, M. Plesko, e| al: Deter­mination of the branching ratio for the dec:y B -» O* It*. Phys. Lett. B182.95-100 (1986).

2. ARGUS Colaboration, G. Kernel, M. Pleiko, et al: Measu­rement of tau decays into three charge pions, Z. Phys. C33, 7-12(1986) .

3. ARGUS Collaboration, G. Kernel, M. Pleiko: Observation of F decays into K'K, Phys. Lett. B 179, 398-402 (1986).

4. ARGUS Collaboration, G. Kernel, M. Pleiko, et al: Obser­vation of a new charmed meson, Phys. Rev. Lett. 56, 549— 501 (1986).

5. ARGUS Collaboration, G. Kernel, M. Pleiko, et al: Search for exotic decay modes of the TI1S), Phys. Lett. B179, 403-408 (1986).

6. ARGUS Collaboration, G. Kernel, M. Pleiko, et al: Search for gluinos in decays of the X b * , 3 p l l meson, Phys. Lett. 1678,360-363(1986).

7. ARGUS Collaboration, G. Kernel, M. Pleiko, et al: Upper limit for the emission of monoenergetic photons in -T(1S) — and Tl2S)-meson decays, Z. Phys. C29,167-173 11985).

8. ARGUS Collaboration, G. Kernel, M. Pleiko, et al: An upper limit of the mass of the tau neutrino, Phys. Lett. 163B, 404-407 (1986).

9. ARGUS Collaboration, G. Kernel, M. Pleiko, et al: An upper limit for two-jet production in direct T d S I de­cays, Z. Phys. C31, 181-184 (1986).

10. T. Birchall, C. Hallett, D. Hanžel: Study of hexanogal R-type BaFe4Sn20-|i by 5 /F e , and 11^Sn Moessbauer spectro­scopy, Hyperfine Interactions 28,455-458 (1986).

11. 0. Brajnik, I. Kobal, M. Korun, U. Miklavžič: Technologi­cally enhanced levels of natural radioactivity studied by ga­mma-ray spectrometry, Nucl. Instrum. Methods. Phys. Res. B17, 535-536 (1986).

12. 0. Hanžel, S. Besen i čar, O. Hanžel: Moessbauer effect study of non-ttoichiometric CoNiZn ferrites, Hyperfine Interac­tions 29, 1487-1490 (1986).

13. M. Hribar: Diamagnetism and the conservation of angular momentum, Eur. J. Phys. 7, 298-299 (19861.

14. G. Kernel, 0. Korbar, P. Križan, M. Mikuž, F. Sever, A. Sta-novnik, M. Starič, 0, Zavrtanik, C. W. E. Van Eijk, R. W. Hollander, W. Lourens, A. S. Clark, J. D. Davies, N. W. Taner, E. G. Michaelis, S. M. Playfer, J. Lowe, J. V. Jovano-vich: Design and performance of a magnetic spectrometer for the study of Tip- -* 7T7IN reactions near threshold, Nucl. In­strum. Methods Phys. Res. A244,367-379 (1986).

15. A. Kodre, M. Hribar, O. Glavič: The Auger-Raman effect and the K-shell fluorescence yield of krypton, Z. Phys. D2, 173-176(1986).

16. M. Kregar: On the description of many electron atoms, Nu-ovo Cimento : Seri« 1.8D, 159-176 (1986).

17. P. Križan, G. Kernel, F. Sever: A simple method for track and vertex parameter estimation, Nucl. Instrum. Methods Phys. Res. A248,451-453 (1986).

18. A. Likar, M. Rosin«, B. Povh: The A particle as a probe of. deeply bound single particle states in heavy nuclei, Z. Phys. A324. 35-41 (1986).

19. N. Lorencic, V. Stare: Degrees of freedom of the cross-bridge movement in the three dimensional myofilament lat­tice. Period. Biol. 88 .159-160 (1986).

20. M. Paviic: Canonical formalism and quantization of World-Line in a curved background metric, Nuovo Cimento 93A, 291-309(1986).

21 . M. Paviič: Einstein's gravity from a first order Lagrangian in an embedding space, Phys. Len. Al 16,1 - 5 11986).

22. M. Ranogajec-Komor, B. Vekič. U. Miklavžič, G. Dražič, M. Mihelič. I. Dvornik: Effect of mathematical evaluation met­hods of thermoluminiscence glow curves on the measured dose. Acta Phys. Hung. 59 ,157-160 (1986).

23. V. Stare: Biofizika in tkiva. Farm, vestn. 37, 123-129 11986).

24. M. Starič, A. Stanovnik, D. Zavrtanik, B. Boitjančič: Photon detectors for positron emission tomography, Radiol, lugosl. 20 ,78-82(1986) .

25. Ž. Šmit: The analysis of the power approximation in thick target PIXE analysis, Nucl. Instrum. Methods Phys. Res. B17. 156-161 (1986).

26. Ž. Šmit, P. Gosar: Observability of coherent effects in the characteristic x-.ay radiation induced by channeled charged particles. Nucl. Instrum. Methods Phys. Res. B15, 602-604 (1986).

Objavljeni referati

1. D. Brajnik, M. Budnar V. Cindro, D. Glavič, M. Korun, M. Starič, P. Stegnar, O. ž.avrtanik, M. Erjavec: High resolution spectrometer for rapid monitoring of the thyroid dose ca­used by the Chernoby1 accident, 32. Ann. Conf. on Bioas-say. Analytical and Environmental Radiochemistry, Gaithers-burg (1986), str. 8 - 5 .

2. D. Brajnik, M. Budnar, M. Korun, A. Likar, R. Martinčič, U. Miklavžič, B. Pucelj, M. Starič, Ž. Šmit, D. Zavrtanik: Early monitoring of the radioactivity in the NW of Yugosla­via after the Chernobyl accident, 32. Ann. Conf. on Bio-assay, Analytical and Environmental Radiochemistry, Gai-thersburg (1986), str. 11-14.

3. D. Brajnik, R. Martinčič, B. Pucelj: Evaluation of the po­pulation dose received in the NW of Yugoslavia during the Chernobyl accident, 32. Ann. Conf. on Bioassay, Analytical and Environmental Radiochemistry, Gaithersburg (1986), str. 5 - 3 .

4. M. Budnar: Uporaba rentgenske fluorescence pri meritvah v delovnem okolju. Strok posvet. „Varstvo pri delu in po­žarna varnost — stanje in razvoj", Portorož (1986), str. 137.

5. F. Cvelbar, A. Likar: Experimental study of fast neutron capture, Proc. 4. Int. Symp., Smolenice 1985 : D. Reidel Publ. Co., (1986).

6. M. Čopič, R. Martinčič, J. Špiler: Emergency planning in Yugoslavia, Emergency Planning and Preparedness for Nuc­lear Facilities : Proc. Int. Symp., Rome, 1985. — Vienna : IAEA (1986). str. 2 7 - 3 4 .

7. G. Kernel: p(7r,27T)N reactions near threshold, Proc. 5. Cour­se Int. School of Intermediate Energy Nuclear Physics, Ve­rona 1985 / Eds. R. Bergere (et al). - Singapore : World Sci., (1986), str. 401-419 .

8. M. Lesjak, B. Glavič, J. Šnajder, B. Paradiž: Merenje i obrada metereoloikih uslova takmičenja na olimpijadi u Sarajevu i kod skijaikih letova u Planici, 8. jug. savjet. „Druitveni siste­mi informiranja", Zagreb (1986), str. 1.2-1.

9. W. J. Okx, C. W, E. Van Eijk, R. Perreira Marques. R. W. Hol­lander, D. Langerveld, A. Stanovnik, et al: A gas scintilla­tion proportional detector for exotic hydrogen atom X-rays, IEEE Trans, on Nucl. Scl .NS-33, 391-394 (1986) : 1985 Nuclear Science Symp., San Francisco 1985.

83

10. V. Stare: Optimization of the mean arterial pressure, 7. Int. Conf! Workshop with Special Emphasis on New Concepts and Techniques in Evaluating Cardiovascular Functions, Zuoz (1986), b.p.

11. V. Stare: Analysis of cardiovascular system in the pressure -flow diagram, 7. Int. Conf. Workshop with Special Emphasis on New Ccncepts and Techniques in Evaluating Cardiovascu­lar Functions, Zuoz (1986), b.p.

12. V. Stare, G. Lakovič: Design of cardiovascular system regar­ding the stability of the mean arterial pressure, 4. Int. Conf. on Medical and Biological Engineering, Seville (1986), str. 462-465.

Strokovne publikacije

1. F. Cvelbar, et al: Fizikalna merjenja : Vaje 1 - poskusno gra­divo za učbenik v srednjem usmerjenem izobraževanju, Ljubljana: DZS. (1986).

2. A. Stanovnik. M. Starič: Tomografija s pozitronskimi se­valci. Presek it. 1 ,49-53 11986).

N e o b j a v l j e n a d e l a

tnstitutski dokumenti

1. I. Arčon, A. Kodre, D. Glavič: Sistematična napaka pri me­ritvah podaljšane fine strukture odbojnosti, IJS delovno po­ročilo DP-4508 (1986).

2. I. Arčon, A. Kodre, D. Glavič: Vpliv staranja površine kri­stala modre galice na njeno obstojnost, IJS delovno poročilo DP-4507 (1986).

3. E. Betak, F. Cvelbar, D. Strohmaier: Preequilibrium and equi­librium model calculation of the nucleon competition i i the vicinity of the (n,2n), IJS delovno poročilo DP-4609 (1986).

4. V. Božjak, B. Diallo: Merjenje radioaktivnosti z modulom CPE, IJS delovno poročilo DP-4537 (1986).

5. V. Božjak, B. Diallo, M. Lesjak, A. Likar: Osnovna aparatur-na in programska oprema za meritve radioaktivnosti z GM cevmi na merilnih sistemih META, IJS delovno poročilo DP-4564 (1986).

6. D. Bra:nik, et al: Meritve radioaktivnosti v okolici Nuklearne elektrarne Kriko, IJS delovno poročilo DP-4284 (1986).

7. V. Cindro, M. Starič, J. Pahor, G. Lakovič, M. Kregar: Po­zicijsko občutljivi de'ektor rentgenskih žarkov, IJS delov­no poročilo DP-4509 11986).

8. H. J. Emrich, G. Fricke, G. Herbert, M. Konig, G. Mallot, W. Neff, R. Neuhausen, S. Schardt, R. K. M. Schneider-Ruck, H. Weyand, N. Zimmerman, J. R. CalJrco, J. Wise, J. Fljnz, M. Potokar, A. Ramsak: Selected (e, ;'x) coincidence experiments in the GR region, IJS delovno poročilo DP-4602(1986).

9. D. Glavič, M. Hribar, A. Kodre: Predhodni proporcionalni Števec za merjen'« ioze vpadlega curka rentgenske svetlobe, IJS delovno por . DP-4486 (1986).

10. D. Glavič, A. K M. Hribar, I. Arčon: Večelektronski fotoefekt, IJS delovno poročilo DP-4450 (1986).

11. P. Križan: Določitev parametra zloma kiralne simetrije iz totalnega praseka za reakcijo 77*p -* lT*lfn, IJS delovno po­ročilo DP-4590 (1986).

12. P. Križan: Sipanje pionov na pionih, IJS delovno poro­čilo DP-4420 (1986).

13. P. Križan, M. Mikuž, M. Plesko, D. Zavrtanik: Študij žarka vpadnih pionov pri eksperimentu ffp -+ 7r7TN, IJS delovno poročilo DP-4381 (1986).

14. R, Martinčič, et al: Poročilo o meritvah radioaktivnega ones­naževanja in ocena doz prebivalstva SR Slovenije v letu 1986 po jedrski katastrofi v Ce nobilu, SSSR, IJS delovno poro­čilo DP-4343 (1986).

15. R. Martinčič, A. Likar, A. Perdan: Program package RAF, IJS delovno poročilo DP-4608 (1986).

16. M. Mihelič, U. Miklavžič, E. Sosič, L. Trontelj, G. Dražič: Termoluminescenčni dozimetri IJS-05 v osebni dozimetriji, IJS delovno poročilo DP-4391 (1986).

' 7 . S. Pahor, S. Pir5, J. Šnajder: Študij novih možnosti merjenja vlage in drugih meteoroloških parametrov, IJS delovno po­ročilo DP-4514 (1986).

18. Z. Polak. S. Pahor, J. Šnajder: Krmiljenje Peltierjevegi hladil­nika pri detektorju rosriča. IJS delovno poročilo DP—4523 (1986).

19. M. Potokar. A. Ramsak, G. Co, G. Krewald: Comparative test of the direct-semidirect model and the continuum RPA model for photo- and electron—nuclear reactions, IJS delovno poročilo DP-4603 (1986).

20. Z. Rupnik: Sistem za avtomatsko kontrolo termostatov: Shranjevanje, obdelava in prenos rezultatov v centralni raču­nalnik. IJS delovno poročilo DP-4495 11986).

21. Z. Rupnik. M. Mihelič, U. Miklavžič: Mikroračunalr.iiko voden> TL meninika. IJS delovno poročilo DP-4633 (1986).

22. M. Stirič: Simulacija čitalnega sistema za zakasnitno linijo, IJS delovno poročilo DP-4501 (1986).

23. M. Starič, A. Stanovnik: Izdelava in preizkus detektorja površinske radioaktivne onesnaženosti, IJS delovno poro­čilo DP-4455 (1986).

24. Z. Šmit, M. Kregar: Two-photon ionization of K-shell elec­trons. IJS delovno poročilo DP —4499 (1986).

25. J. Šnajder, S. Pahor: Merjenje trajanja sončnega obsevanja, IJS delovno poročilo DP-4563 (1986).

26. A. Trkov, A. Perdan: FEDGROUP package upgrade to version C86, IJS delovno poročilo DP-4368 (1986).

27. D. Zavrtanik: Fazni prostor pri reakciji 1I~p -* K~71*n, IJS delovno poročilo OP-4383 (1986).

28. D. Zavrtanik, M. Mikuž, P. Križan: Ločljivost spektrometra OMICRON pri meritvi reakcij 7T_p -» WIN blizu praga, IJS delovno poročilo DP-4029 (1986).

Neobjavljeni referati

1. ARGUS Collaboration, B. Bostjančič. G. Kernel, M. Ple­sko, et al: The decay of D° -* K°0. 2 Int. Conf. on High Energy Physics. Berkeley (1986).

2. ARGUS Collaboration, B. Bostjančič, G. Kernel, M. Ple 5ko, et al: Measurement of tau decay into three charmed pions, 23. Int. Conf. on High Energy Physics, Berkeley (1986).

3. ARGUS Collaboration, B. Bostjančič, G. Kernel, M. Ple­Jko, et al: Observation of F decays into K*K, 23. Int. Conf. on High Energy Physics, Berkeley (1986).

4. ARGUS Collaboration, B. Bostjančič, G. Kernel, M. Ple ško, et al: Observation of inclusive F production in B meson decay, 23. !nt. Conf. on High Energy Physics, Berkeley (1986).

5. ARGUS Collaboration. B. Bostjančič, G. Kernel, M. Ple sko. et al: Status of D*..2420), 23 Int. Conf. on High Energy Physics, Berkeley (1986).

6. ARGUS Collaboration, B. Bostjančič, G. Kernel, M. Ple­sko, et al: Ar. upper limit on D - D ° mixing, 23. Int. Conf. on High Energy Physics, Berkeley (1986).

7. ARGUS Collaboration, G. Kernel, M. Plesko: Determina­tion of the branching ration for the decay B° -* 0'~U , 23. Int. Conf. on High 'energy Physics, Berkeley (1986).

8. ARGUS Collaboration, G. Kernel, M. Plesko: First obser­vation of yy-*up°, 23. Int. Conf. on High Energy Physics, Berkeley (1986).

9. ARGUS Collaboration, G. Kernel, M. PleJko, et al: Inclu­sive and exclusive 8-mesnn decays into J/^-mesons, 23. Int. Conf. on High Energy Physics, Berkeley (1986).

10. ARGUS Collaboration, G. Kernel, M. PleJko, et al: Obser­vation of the charmed baryon \ . in e+e— annihilation in the 10 GeV center of mass energy region, 23. Int. Conf. on High Energy Physics, Berkeley (1986).

11. ARGUS Collaboration, G. Kernel M. PleJkG: Observation of octet and decuplet hyperons in e*"e- annihilation in the 10 GeV center-of-mass energy, 23. Int. Conf. on High Energy Physics, Berkeley (1986).

12. ARGUS Collaboration, G. Kernel, M. Plesko: Reconstruc­tion of B mesons, 23. Int. Conf. on High Energy Physics, Berkeley (1986),

13. ARGUS Collaboration, G. Kernel, M. PleSko, et al. Search for B,jB(j mixing e + e _ annihilation at 10,6 GeV, 23. Int. Conf. on High Energy Physics, Berkeley (1986).

84

14. ARGUS Collaboration, G. Kernel, M. Pleško, et al: Search for exotic decay modes of the T(1S) meson, 23. Int. Conf. on High Energy Physics, Berkeley 11986).

15. V. Cindro. M. Kregar: Scaled hydrogenic model with ex­change and orthogonalization corrections. 18. EGAS Conf.. Marburg (1986.

16. F. Cvelbar, B. Glumac. M. Najžer: Recent development in the neutron spectra determination (adjustment) from the ac­tivation detectors measurements, Yug.-ltal. Radiation Pro­tection Association Meeting, Pula (1986).

17. 0. Hanžel: Uporaba Moessbauerjeve spektroskopije. 9. jug. posvet, iz sploine in uporabne spektroskopije. Zb. povzet­kov. Bled 11986).

18. D. Hanžel. M. Orofenik. T. 8<r.~hall. C. Hallett: Študij heksa-gonalskega ferita BaF>4 Sn20 j i z Moessbauerjevimi spektri Fe-57 in Sn-119, 10. jug. simp, o fizici kondenzirane mate­rije. Sarajevo (1986).

19. D. Hanžel, G. Lahajnar, D. Dimic, D. Hanžel. D. D. Lasič: Moessbauerjeva spektroskopija 57pe v cementu, 9. jug. po­svet, iz sploine in uporabne spektroskopije. Bled (1986).

20. M. Paviič: General relativity with a first order action in an embedding space. 11. Int. Conf. on General Relativity and Gravitation, Stockholm (1986).

21. M. Potokar: Models for radiative neutron capture in nuclear giant resonance region, Proc. Int. Conf. on Fast Neutron Physics, Dubrovnik 11986).

Ostala neobjavljena dela

1. ARGUS Collaboration, G. Kernel, V. Pleiko, et al: An upper limit for two-jet production in direct T (1SI decays, Deutsche Elektronen-Synchroton, DESY 86-002 , Hamburg (1986).

ODSEK ZA TANKE PLASTI IN POVRŠINE

C b j a v l j e n a d e l a

Znanstvene publikacije

1. J. Fine, B. Navinšek: Characterization of NBS standard re­ference material 2135 for sputter depth profile analysis, J. Vac. Sci. Technol. 23, 1408 11986).

2. B. Naviniek, J. Fine: Sputter deposition of multilayered structures for use in sputter depth profile calibration, Va­cuum 36, 711-714 (1986).

3. B. Naviniek: Razvoj in uporaba domačih tankoplastnih teh­nologij I I . Večplastne strukture na steklenih in keramičnih substratih, Elektrotehn. vestn. 52, 99-102 (1985).

Objavljeni referati

1. B. Naviniek, A. Žabkar: Razvoj i neki primeri upotrebe nove tehnologije tvrdih previaka titan nitrida za oplemenjivanje alats i maiinskih delova, Zb. rad. 4. jug. simp, o toplinskoj obradi metala, Pltivička jezera (1986).

2. B. Naviniek, A. Žabkar: Razvoj i uvodjenje nove tehnolo­gije tvrdih prevlaka titan nitrida (TiN) u industrijsku pro-izvodnju, 8. sem. BIAM'86, Zagreb (1986), str. 163-166.

3. B. Naviniek, A. Žabkar: Trde prevleke TiN in zmanjšanje obrabe: oplemenitenje orodij in strojnih delov, Tribologija v teoriji in praksi, Ljubljana (1986), str. 71 - 8 2 .

4. B. Naviniek, A. Žabkar, B. Brezigar, F. Bizjak, B. Grego.ič: Zmanjianje obrabe orodij za hladno preoblikovanje s trdo prevlrko titanovega nitrida, Tribologija v teoriji in praksi, Ljubljana (1986), str. 101-115.

5. B. Naviniek, A. Žabkar, J. brguljan: Mehanizmi obrabe pri velikih povečanjih življenske dobe orodij prekritih s trdo prevleko titanovega nitrida, Tribologija v teoriji in praksi, Ljubljana (1986), str. 83-99.

6. B. Naviniek, A. Žabkar, I. Puhar. Vpliv orodij za ozoblenje prekritih s TiN trdo prevleko na kakovost površine zobnikov, 4. mednarod. strok. sem. ..Merjenje in kakovost zobnikov", Maribor (1986), str. 118.

7. P. Panjan, B. Naviniek, A, Žabkar: Reaktivno jedkanje z ionskim snopom, 10. jug. vakuumski kong., Beograd 1986 : Bilten JUVAK 22, 118-124 (1986).

8. P. Panjan, B. Naviniek, A. Žabkar: Reaktivno naprievanje oksidnih in nitridnih tankih plasti. Zb. ref. simp, o elektron­skih sestavnih delih in materialih — SD 86. Oločec na Krki (1986), str. 213-219.

9. P. Panjan. B. Naviniek, A. Žabkar: The use of a quartz crys­tal microbalance to study the reactive sputtering. Physics of Ionized Gases, Šibenik (1986), str. 261 -264.

10. P. Panjan, A. Žabkar. B. Naviniek: Chemically assisted ion beam etching of Si using low energy Kaufman source. Physics of Ionized Gases. Šibenik (1986). str. 225-228.

11. A. Žabkar. P. Panjan, B. Naviniek: Difuzijske bariere TiN in ZrN v mikroelektroniki, Zb. ref. simp, o elektronskih sestav­nih delih in materialih - SD 86, Otočec na Krki (1986). str. 221-224.

12. A. Žabkar, P. Panjan. B. Naviniek: Nizkoenergijski izvor s iirokim snopom, 10. jug. vakuumski kong., Beograd 1986 : Bilten JUVAK 22, 79-83 (1986).

Strokovne publikacije

1. 8. Naviniek: Električno prevodne in optično transparentne plasti na bazi indija dopiranega s kositrom, informacije MIDEM16, 17-20(1986) .

N e o b j a v l j e n a d e l a

Institutski dokumenti

1. B. Naviniek, P. Panjan, P. Peternel: Naprievanje uporov in uporovnih vezij na ravne substrate, IJS delovno poročilo DP-4521 11986).

ODSEK ZA FIZIKO TRDNE SNOVI

O b j a v l j e n a d e l a

Znanstvene publikacije

1. M. Anžur, B. Tome, M. Šentjurc, M. Schara: Cellular volume determinant ion of fur-jus Claviceps purpurea sclerotic cells, Biotech. Bioeng. 28,1879-1883 (1986).

2. H. Arend, H. Perret, H. Wuest, P. Kerkoc: On the solution growth of single crystals of solid solutions, J. Cryst. Growth 74,321-325(1986).

3. R. Blinc: 1 7 0 NQR and the mechanism of the phase trans­ition in KH2 PO4 type H-bonded systems, Z. Naturforsch. 41a, 243-255(1986).

4. R. Blinc, D. C. Ailion, B. Guenther, S. Žumer: Nuclear mag­netic resonance in random fieds: Cluster formation and lo­cal dynamics of a deuteron glass, Phys. Rev. Letters 57, 2826-2829 (1986).

« 5. R. Blinc, J. Doliniek, P. Preloviek, K. Hamano: Phason gap

in substitutionally disordered incommensurate systems, Phys. Rev. Letters 22, 2387-2390 (1986).

6. R. Blinc, B. Guenther, D. C. Ailion: NMR in random fields: Glass transition in Rbi.x(NH4)xD2P04, Phys. Scripta T13, 205-211 (1986).

7. R. Blinc, M. Koren, J. Slak, V. Rutar, S. Žumer, J. L. Bjork-stam: Cluster distribution in paraelactric KH2ASO4. I I . 75As spin-spin and spin-lattice relaxation, Phys. Rev. B34, 3112-3119 (1986),

8. R. Blinc, P. Preloviek V. Rutar, J. Seliger, S. Žumer: Experi­mental observation* of incommensurate phases, Incommen­surate Phases in Dielectrics : Vol. 1 : Fundamentals / Eds. R. Blinc ; A. P. Levanyuk. - Amsterdam : Elsevier (1986), str. 143-276.

9. R. Blinc, V. Rutar, J. Doliniek, B. Topic, F. Milia,S. Žumer: NMR observations of phasons and amplitudons in incommen­surate phases, Ferroelectrics 66, 57-71 (1986).

10. R. Blinc, V. Rutar, B. Topic, F. Milia, 7h. Rasing: Soliton densiry in Rb2ZnBr4, Phys, Rev. B33, 1712-1726 (1986).

11. R. Blinc, V. Rutar. B. Topic, S. Žumer, J, Seliger, I, P. Alek­sandrova, F. Mili": NMR determination of the soliton density in incommensurate systems, J. Phys. C; Solid State Phys. 19, 3421-3423 (1986).

85

12. ft. Blinc. J. Slak, 0. Ložar, S. Žumtr: Cluster distribution in paraetectric KH2ASO4. I. Dispersion of the proton spin-la­ttice relaxation time, Phys. Rev. B34.3108-3111 (19861.

13. F. W. Boswell. A. Prodan: Structural changes in th discom-mensurate distortion waves of NbT»4 on cooling, Phys. Rev. 834.2979-2981 (1986).

14. F. Oemtar, P. Cevc. M. Schara: Diffusion of spin probes in tissues measured by field-gradient EPR, J. Magn. Resonance 69.258-263 (19661.

15. F. Demšar, M. Schara: Segmental motion of bovine serum albumin. Acta Pharm. Jugosl. 36 .437-444 (1986).

16. F. Demšar. M. Schara. M. K veder: Field gradient EPR in tissue research. Farm. Venn. 37.131-134 :i986).

17. J. Dolinstk, R. Blinc: , 4 N electric field gradient tensors in incommensurate [N(CH3)4bZnCl4, Z. Naturforsch. 41a, (1966).

18. J. Dolinsek. R. Blinc. A. Novak. L.A. Shuvatov: 133Csend deuteron NMR study of the superionic transition in CSDSO4. Solid State Commun. 60 .877-879 (1986).

19. J. Dolinsek. D. Hanžel. R. Blinc. M. Koren 1 3 C and proton NMR of molecular motion in ( N l C ^ ^ ^ Z n C ^ . Phys. stat. sol. (a)9S. K53-K56 (1986).

20. C. Filipic, A. Levstik. I. Levstik, R. Blinc, B. Žeki, M. Glo-garava, T. Carlsson: Spontaneous polarization of heficoidal ferroelectric smectic C* liquid crystals, Ferroelectrics Bull. 1, 10 (1986).

21 . H. Grimm, J. Slak: Observation of gradual localisation pro­tons in the mixed systems R b i ^ I N H ^ h ^ l P . A s K ^ by in­coherent neutron scattering, Phys. stat. sol. (b)137, K37-41 (1986).

22. D. Hanžel, S. Lahajnar. D. Dimic, D. Hanžel, D. Lasic: A study of two Yugoslav cements by Moessbauer spe 'oscopy of S'Fe, Vestn. Slov. Kern. Drui. 33, dodatek, 1 -150 11986).

23. M. V. Ivanov, M. Schara, M. Šentjurc, T. V. Esakova: Spin label study of conformational changes in glyceraldehyde-3 phosphate dehydrogenase, Biochem. Int. 13, 173-180 (1986).

24. E. D. Jakuikin, I. Levstik: Ultrazvukovaja relaksacija pri fa-zovom perehode v kristale C5D2PO4, F iz. tverdoga tela 27, 2188-2190 (1986).

25. P. Jonsen, M. Luzar, A. Pines, M. Mehring: Theory of che­mical exchange in zero field NMR: Two-site flips, J. Chem. Phys. 85,4873-4880 (1986).

26. S. Jurga, J. Seliger, R. Blinc, H. W. Spiess: 1 4 N and 35ci double resonance study of the low temperature phase trans­ition in CH3NH3CIO4, Phys. Lett. A116, 295-298 (1986).

27. B. Kurbus, V. Marinkovic: Hydrothermal metustability and structural disorder of 0.3C1 nm phase. Cement Concrete Res. 16,733-740(1986) .

28. G. Lahajnar, P Maček, M. Anžur, D. Lebez: Pulsed NMR study of erythrocyte heamolysis induced by equinatoxi••< I I , Period, biol. 88, 150-151 (1986).

29. G. Lahajnar, R. Podgornik, B. Žeki: Hydration forces and conformation of DNA. Perioo, biol. 88,152-154 (1986),

30. G. Lahajnar, J. Milivc, M. Koran: NMR study of the tempe­rature dependence of erythrocyte water diffus'onal perme­ability, Vestn. Slov. Kern. DruJ. 33,105-111 (1986).

31 . G. Lahajnar, A. Rupprecht: Hydration of sodium hyaluro-nate, NMR study of an oriented sample, Biochem. Biophys. Res. Commun. 141, 73 -77 (1986).

32. B. Lestan, A. Koren, M. Nemec, M. Schara: Respiration rate measurements in mitochondrial preparations by EPR, Period, biol. 88, 156-156 (1986).

33. A. Levstik, C. Filipič, B. Žeki, R. Blinc, H. Arend: Dielic-trie properties of the quasi-one-dimensional hydrogen-ben­ded ferroelectric crystal PbHPC>4, J. Phys. C: Solid State Phys. 19, L25-L29 (1986).

34. L. Miljkovic, J. C MacTavish, J. Jian, M. Pintar, R. Blinc, G. Lahajnar: NMR study of sluggish hydration of superptastic-ized white cemant, Cement Convrete Res. 16, 864-870 (1986).

35. R. Ostedkar: Influence of an insulating film on plasma si­licon dioxide deposition rates, J ilectrochem. Soc. 133, 1430-1432 (1986),

86

36. F. W. Otto. F. X. D'Amato. M. Lukac. E. L. Hahn: Spin-spin cross-relaxation of optically-excited rare earth ions in crys­tals. Methods of Laser Spectroscopy / Eds. Y. Prior let al). - Plenum Publ. Co.. (1986). str. 267-276.

37. S. Pečar. A. Stale: Elektronska spinska resonanca v biomedi-Cinskih raziskavah. Farm. vestn. 37 .209-225 (1986).

38. P. N. Pečina. V. Marinkvvic. D. Kunsteij. K. Kranjc: Influ­ence of angular misorientation of thin Sn/SnTe bilayers on the fine structure of electron diffraction patterns. J. Cryst. Growth 76.476-484 (1986).

39. T. Prelesnik. F. Demiar, M. Nemec. S. Pečar. M. Schara: The nitroxide interaction with aseorbate. Period, biol. 88. 185-186 (1986).

40. A. Prodan. F. W. Bosvtell: The defect structure of reduced CaUCU- Acta Cryst. 842. 141 -146 (1986).

4 1 . A. M. Rubtsov. M. Šentjurc. M. Schara: Effect of tempera­ture on Ca-ATPase from sarcoplasmic reticulum membranes: ESR studies. Gen. Physiol. Biophix. 5. 551-562 (1986).

42. V. Rutar. W. Guo. T. C WOng: Influence of imperfect pulses on bilinear rotation in heteronucleer two-dimensional NMR spectroscopy. J. Magn. Reson.69.100-107 (1986).

43. V. Rutar, F. Mitia: NQR study of the floating of the incom­mensurate modulation wave in Rb2ZnCl4. Ferroelectrics 66. 101-107(1986).

44. J. Seliger. V. Žagar. R. Blinc. A. Novak: 1 7 0 and S K qu adropole resonance study of the ferroelastic phase transition in KH 3 (Se0 3 ) 2 . J. Chem. Phys. 84.5857-5861 (1986).

45. J. Seliger. V. Žagar R. Blinc. F. Milia. S. Giannacopolous, R. Kind: Proton-1 *N double resonance of the ferroelectric phase transition in (CH3NH3)HgCl3. Solid State Commun, 59 ,877-679 (1986).

46. J. Seliger. V. Žagar, R. Blinc, A. Novak. S. Rodin: 1 7 0 and 14|\| guadrupole coupling and the mechanissm of the ferro electric transition in diglycine nitrate, Ferroelectrics Let­ters 6 ,93 -102 (1986).

47. W. T. Sobol, I. G. Cameron. W. R. Inch, M. M. Pintar: Model­ling of proton spin relaxation in muscle tissue using NMR spin grouping and exchange analysis, Biophys. J. 50, 181 — 191 (1986).

48. W. T. Soboi, I. G. Cameron, M. M. Pintar: Enhancement of the nuclear Zeeman - Rotational tunneling polarization transfer by paramagnetic impurities. Solid State Commun. 57,933-935(1986) .

49. J. Stepiinik, V. Eržen, D. Mihailovič, B. B. Lavrencic, A. Čadež: NMR imaging experiment in earth's magnetic field. Farm, vestn. 37,135-137 (1986).

50. H. M. Swartz, K. Chen, M. Pals, M. Šentjurc, P. D. Morse II- Hypoxia sensitive NMR contrast agents, Magn. Reson. Med. 3. 169-174(1986).

51 . H. M. Swartz, M. Šentjurc, P. D. Morse I I : Cellular metabo­lism of water soluble nitroxides: effect on rate of reduction of cell/nitroxide ratio, oxygen concentrations and perme­ability of nitroxides, Biochim. Biophys. Aria 888, 8 2 - 9 0 (1986).

52. M. Šentjurc, P. D. Morse I I , H. M. Swartz: Influence of meta­bolic inhibitors on the nitroxide reduction in the cells, Pe­riod, biol. 88, 202-203 (1986).

53. M. Šentjurc, M. Schara, T. Prelesnik, M. Nemec, F. Demiar: The influence of laser irradition on erythrocyte; membrane fluidity. Studia Biophys. 112,57-« ' ' (1986).

54. A. Stale, M. Šentjurc: The influence of soman, H I - 6 , and 2 -PAM on the membrane fluidity of human erythrocytes, lug. Physiol. Pharmacol. Acta 2 1 , suppl. 4 ,343-344 (1986).

55. A. M. Thayer, J. M. Jillar, M. Luzar, T. P. Jarvie, A. Pines: Zero-field nuclear magnetic resonance of a nematic liquid crystal, J. Phys. Chem. 90,1577 -1581 (1986).

56. B. Topic, U. Haerberlen, R. Blinc, H. Arend: 207pb NMR study of the ferroelectric phase transition in PbHP04, J. Phys. C : Soii,1 State Phys. 19,3925-3932 (1986).

57. Z. Trybula, J Stankowtki. H. Blinc: Proton glassy Kate of Tbi .x IN^IwHjAsOd, Ferroelectrics Letters 6, 57-60 (1986).

Objavljani raftrati

1. L. Barbič, V. Tinta. P. Mavric. V. Marinkovic: Tiskotropnost camantnih past. 12. posvat. o sodobnih dosažkih v proizvod­nji camenta in azbest camenta. Rogaika Slatina (1966). str. 94-96 .

2. R. Blinc: Magnetic resonanca in systems with fractal geo­metry. 7. Spec Coll. AMPERE : New Developments in Nuc­lear Magnetic Resonanc« and Magnetic Resonance and Qu­antum Electronics. Bucharest (1986). str. 93-107.

3. R. Blinc: Trendi razvoja na področju optoetafctronskih ele­mentov. 2b. ref. simp, o eletronskih sestavnih delih in mate­rialih - SO 86. Otočec na Krki 11986). str. 1 - 7 .

4. R. Blinc. J. Oolintek. P. Prdovsek. S. Žumer. O. C. Ailion. B. Guenther: Phase transitons in disoradered systems: NMR in random fields. 23 Cong. AMPE RE on Magnetic Resonance. Roma (1986). str. 43 -S0

5. R. BNnc. B. Žeki. P. Prelovsek. A. Levstik. C. Filipic. T. Carllson, I. Musevič: Incomrmnsuratecommensurate trans­itions in solid and liquid crystalline fence leu rics in external fields. Proc 6. Int. Meet, on Ferroelectricity. Kobe 1985 : Jap. J. Appl. Phys. 24. Jupol. 2 4 - 2 . 6 5 - 6 9 (1985).

6. P. Cevc, M. Schara. U. Skalerič. O. Terlevic: Crystallite arrangement of hydroxyapatite microcrystals in tooth » -mentum, Zobozdr. vestn. 4 1 , suppl. 1. 117-126 (19B6) : 1. Int. Conf. ..Applications of Magnetic Resonances to Den­tal Research". 1986.

7.P. Cevc, I. Zupančič, B. B. Levrtnčič: Diffusion measurements in tooth enamel by EPR imaging, Zobozdr. vestn. 4 1 , suppl. 1, 175-178 (1986) : 1. Int. Conf. ..Applications of Mag­netic Resonances to Dental Research", 1986.

8. A. Z. Damanyanovich. M. M Pintar: NMR evidence that the proton superionic conductor is a structural glass, 23. Cong. AMPERE on Magnetic Resonance. Roma (1966). str. 184 -186.

9. J. Dolintek. R. Blinc. P. Preloviek: Temperature dependence of phason gap in randomly mixed incommensurate (Rb-|.x K>2ZriCl4, 23. Cong. AMPERE on Magntic Resonance. Ro­ma (1986), str. 180-181.

10. J. Doliniek, R. dlinc, S. Žumer: Determination of phasons and amptitudons in incommensurate systems by nuclear magnetic spin-lattice relaxation, 7. Spec. Coll. AMPERE : New Developments in Nuclear Magnetic Resonance and Magnetic Resonance and Quantum Electronics, Buckarest (1986), str. 426-427.

11. N. Funduk, G. Lahajnar, L. Miljkovic, S. Skocajic, D. W. Kydon, L. J. Schreider, M. M. Pintar: A comparative NMR study of proton groups in dentin of 20 and 30 year old do­nors, Zobozdr. vestn. 4 1 , suppl. 1, 139-160 (1986) : 1. Int. Conf. »Applications of Magnetic Resonances to Dental Re­search", 1986.

12. N. Funduk, M. Schara, P. Cevc: Polymerization of cold cu­red acrylic resin studied by EPR, Zobozdr. vestn. 4 1 , suppl. 1, 187-195 (1986) : 1. Int. Conf. ..Applications of Magne­tic Resonances to Dental Research", 1986.

13. D. Guenther, D. C. Aillion, R. Blinc: NMR study of the deuterated hydrogen bonded pseudo-spin glass Rbi.x (NH4)x H2PO4+, 7. Spec. Coll. AMPERE : New Developments in Nuclear Magnetic Resonance and Magnetic Resonance and Quantum Electronics, Bucharest (1986), str. 341-354.

14. R. Javornik, V. Marinkovic: TEM observations of precipita­tions in A I - A u - l n alloys, 5. jug. mednarod. simp, o alumi­niju, Mostar (1986), str. 187-192.

15. G. Lahajnar, I. Zupančič, A. Rupprecht: NMR diffusion study of sorbed water in solid oriented DNA, 23. Cong. AMPERE on Magnetic Resonance, Roma (1986), str. 3 9 6 -397.

16. M. Luzar, A. M. Thayer, J. M. Millar, A. Pines: Zero field NMR of liquid crystals, 23. Cong. AMPERE on Magnetic Resonance, Roma (1986), str. 556-557.

17. V. Marinkovic: Elektronska mokroskopska istrazivanja tan­kih slojeva, 30 godina elektronske mokroskopije u Srbiji, Beograd (1986), str. 1 -11 .

18. V, Marinkovic: Mikrostrukturne posledice difuzije v tanko-plastnih komponentah, Zb. ref. simp, o elektronskih sestav­nih delih in materialih - SD 86, Otocec na Krki (1986), tir. 19-26.

19. M, M, Pintar: Study of rotational tunneling phenomena by NMR, 23. Cong. AMPERE on Magnetic Resonance, Roma (1986), str. 115-121 (1986).

20. T. Prelesnik. M. Nemec. S. Pečar. P. Demizr. M. Kvader, M. Schara: Oxygen free radical reactions, Vestn. Slov. Kem. Drui. 33. 153-155 (1986) : 9. jug. posvet, izsptoine in upo­rabne spektroskopije. Bled 1986.

21 . V. Rutar: Influence of long-range couplings on bilinear ro­tation pulses in manipulated 2 - D NMR. 23. Cong. AMPERE. Roma (1986). str. 560 -561 .

22. M. Schara: ESR studies of cdular uptake and consumption of molecules. 8. School on Biophysics of Membrane Trans­port. Mierkl (1986). str. 88-107 .

23. U. Skalerifi. P. Cevc. C. Ravnik, M. Schara: Transport and binding of spin probes in human tooth cementom, Zobozdr. vestn. 41. suppl. 1. 161-174 (1986) : 1. Int. Conf. ..Applica­tions of Magnetic Resonances to Dental Research". 1986.

24. U. Skalerič. J. Dolinsefc: Proton spin lattice relaxation time T1 in gingival fluid. Zobozdr. vestn. 4 1 . suppl. 1, 179-185 C9B6) : 1. Int. Conf. ..Applications of Magnetic Resonances to Dental Research". 1986.

25. A. Smolej. V. Marinkovic: Vpliv vroče deformacije na kine-tiko rekristaNzacije zlitin Al-Mn in Al-Mn-Mg. 5. jug. med­narod. simp, o aluminiju, Mostar (1986), str. 93—107.

26. J. Stepiinik, V. Eržen. D. Mihailovič: NMR imaging by earth's magnetic field, 8. Europ. Experimental NMR Conf.. Spa (1986). str. 145-146.

27. J. Stepiinik, M. Kos, V. Eržen: Selective magnetization at magnetic resonance imaging in low field (the earth's field), 23. Cong. AMPERE on Magnetic Resonance, Roma (1986), str. 512-513.

28. M. Sentjurc: Reduction of nitroxide radicals by living cells. 8. School on Biophysics of Membrane Transport : School Proc, Wroclaw (1986). str. 109-124.

29. M. Sentjurc, M. Schara, M. f"emec: Transport of spin labe­led substrances into eye tissues, 8. School on Biophysics of Membrane Transport : School Proc, Wroclaw (1986), str. 305-306.

30. B. Topic, A. von Kienlin, U. Haeberlen, R. Blinc: 3 9 K NMR study of the incommensurate K2Se04, 23. Cong. AM­PERE on Magnetic Resonance. Roma (1986), str. 138-139.

31. M. Vilfan, V. Rutar, G. Lahajnar, S. Žumer, W. Doane: Nuclear spin ralaxation in nematic microdroplets. 23. Cong. AMPERE on Magnetic Resonance, Roma (1986), str. 190 -191.

32. I. ZupanCič, G. Lahajnar, R. Blinc, A. Peterlin, D. H. Rene-ker: Diffusion of polyethylene melts by NMR, 7. Spec. Coll. AMPERE : New Developments in Nuclear Magnetic Resonan­ce and Magnetic Resonance and Quantum Electronics, Bucha­rest (1986), str. 500-501 .

Strokovne publikacije

1. R. Blinc Osnovne raziskave in tehnološki razvoj, Teorija in praksa 22, 16-18(1986).

2. R. Blinc, A. P. Levanyuk: Incommensurate Phases in Dielec­trics / Eds. Robert Blinc ; A. P. Levanyuk. - Amsterdam : North-Holland, (1986). - 2 . vols. ;vol. 1 : Fundamentals. -410 str.: vol. 2 : Materials. - 4 0 2 str.

3. J. Stepiinik: Slikanje z magnetno resonanco. Presek 1 3 , 1 3 5 -143 (1986).

N e o b j a v l j e n a d e l a

Institutski dokumenti

1. P. Cevc: Meritve na EPR spektrometru pri nizkih temperatu­rah, IJS delovno poročilo OP-4567 (1986).

2. C. Filipič: Spontana polarizacija v feroelektričnem tekočem kristalu Mi2, IJS delovno poročilo DP-4532 (1986).

3. A. Kanduier: Postopek za formiranje elektrod na tankih kristalnih rezinah z velikimi elektromehanskimi in elektro-optičnimi koeficienti, IJS delovno poročilo DP-6413 (1986).

4. L. Koisika, I. Levstik: Termografija prekrvavitvenih mo­tenj udov, IJS delovno poročilo OP-4569 (1986).

5. D. I. Lasič, I. Levstik, M. Schara: ESR spin labeling in lyo-tropic systems, IJS delovno poročilo DP-4583 (1986).

6. A. Levstik: Dialektrične lastnosti kvazidimenzionalnega antiferoelektrika devteriranega betain fosfata, IJS delovno poročilo DP-4477 (1986).

87

7. A. Levstik: Nov« metode za merjeni« naklonskega kota v IFTK) feroettktričnih tekočih kristalih, IJS delovno poro­čilo OP-4533 (1986).

8. I. Levstik. Z. Bregar: Sinteza optično aktivnega feroetektrič-naga tekočega kristala ..MORA 8" - I. del. IJS delovno po­ročilo DP-4529 (1986).

3. I. Levstik. Z. Bregar: Sinteza optično aktivnega ferodefctrič-nega tekočega kristala „MORA 8" - I I . del. IJS delovno po­ročilo DP-4530 (1986).

10. I. Levstik. Z . Bregar: Sinteza racemskega in kiralnega krista­la 0 0 B A - 1 - M P C . IJS delovno poročilo OP-4531 (1986).

11. I. Levstik, V. Eržen: Gojenje monokristalov. IJS delovno poročilo OP-4528 (1986).

12. I. Levstik, M. Schara: Kratka navodila za uporabo holesterin-ske termografije v medicini, IJS delovno poročilo DP—4568 (1986).

13. B. Lozar. M. Rožmarin, A. Vučkovič: Pulzni programator, IJS delovno poročilo OP-4517 (1986).

14. B. Ložar, M. Rožmarin, A. Vučkovič: Računalniki sistem za NMR spektroskopijo in NMR tomografijo na osnovi mikro-vaxa. IJS delovno poročilo OP-4516 (1986).

15. B. Marin. I. Musevič, M. Pegam, P. Stavanja. J.firč. A. Gart­ner, E. Margan: Multipleksna krmiljenja TK prikazalnikov, grafični metrični zaslon ; 1.64 delovnim razmerjem. IJS de­lovno poročilo DP-4S98 (1986).

16. V. Marinkovič. M. Zgonik, Z. Škreba. P. Ajdič: TEM raziska­ve formiranja mikroluknjic v tankih plasteh, IJS delovno po­ročilo DP-4566 (1986).

17. I. Musevič: Disperzija in temperaturna odvisnost optične ro­tacije v OOBAMBC. IJS delovno poročilo DP-4586 (1986).

18. I. Musevič. J. Piri, S. Piri, A. Gartner: Dinamika linearnega elektrooptičnega efekta v feroelektričnem tekočekristalnem prikazalniku. IJS delovno poročilo OP—4585 (1986).

19. I. Musevič. J. Prii, A. Gartner, B. Cvikl, S. Piri, B. Marin: Elektrooptične lastnosti superzasukanih struktur. IJS delov­no poročilo DP-4596 (1986).

20. J. Piri, S. Piri, B. Marin, I. Muievič. A. Gartner, J. Pucelj, B. Cikl: Tekoči kristali, dispergirani v polimerih IJS delov­no poročilo DP-4584 (1986).

21. A. Prodan, V. Marinkovič, Z. Škraba, M. Hudomalj. P. Pa-njan, S. Piri: Tankoplastni temperaturni senzorji. IJS de­lovno poročilo OP-4540 (1986).

22. S. Ribarit: Pregled uporabnosti NMR tomografije in „ln Vivo" spektroskopijo v medicini, IJS delovno poročilo DP-4518 (1986).

23. M. Šentjurc, A. Stale: Influence of propydium on the mem­brane ecethylcholinesterase active site, IJS delovno poročilo DP-4494 (1986).

24. M. Šentjurc, A. Stale: The influence of neurotoxins on ery­throcyte membrane fluidity IJS delovno poročilo DP-4493 (1986).

25. I. Zupančič: Effect of the background magnetic field gradi­ents on the NMR diflusion measurements, IJS delovno poro­čilo DP-4554 (1986).

26. I. Zupančič: NMR pulsed gradient spin-echo measurements of anomalous diffusion, IJS delovno poročilo DP-4553 (1986).

Neobjavljeni referati

1. R. Blinc: NMR in random fields, 9. ISMAR Meeting, Riode Janeiro (1986).

2. R. Blinc: NM3 in random systems, 8. AMPERE Int. Summer School Inst, aid Symp, on Magnetic Resonance Relaxation in Disordered Condensed Matter and Biological Systems, Chania (1986).

3. R. Blinc: Or Jer and disorder in condensed matter, Eidgenoes-sische Technische Hochschule (ETH), Zurich (1986).

4. R. Blinc: Quadrupole perturbed NMR study of a deuteron pseudo-spin glass, Technische Univ., Muenchen (1986).

5. R. Blinc: Substitu tonal disorder in incommensurate systems and pseudo-spin glasses, Inst, fuer Physik, Basel (1986).

6. F W. Boswell, A. f-rodan, J. M. Corbett, J. C. Bennett, L. G. Hiltz: Defects in the modulation structure of TaTe^ 10. Europ, Conf. on Microscopy, Wroclaw (1986).

7. F. W. Boswell. A. Prodan. J. M. Corbett. L. G. Hiltz. J. C. Bennett: Charge density wave modulations and defects in TaT*4,11. Int. Cong, on Electron Microscopy. Kyoto (1986).

8. P. Cevc, F. Demiar. M. V. Ivanov. J. Kuczera. M. Nemec. S. Pečar. A. M. Rubtsov, M. Schara, U. Skalerič. M. Šentjurc: EPR approach to membrane problems, Modern Biophysics Research, Dubrovnik (1986).

9. P. Cevc, I. Zupančič. B. 8. Lavrenčič: The difusion meesurr-ments of nitroxide spin labels in the tooth enamel by EPA imaging. Magn. Reson. Med. 3.820 (1986).

10. B. Debeljak, S. Pečar, A. Krbavčič: Spin labelled analogs of some H1 antagonists. 12. Recontres Int. de Chimie Therapeu-tique, Clermont (1986).

11. J. Ooliniek, R. 8linc: Commensurabilityinduced phason gap in ..devil's" staircase" compound [N(CH3>4 J2ZnCl4. 8. AM­PERE Int. Summer School Inst, and Symp. on Magnetic Resonance Relaxation in Disordered Condensed Matter and Biological Systems, Chania (1986).

12. N. Funduk. G. Lahajnar, L. Miljkovič, S. Skočajič. L. J. Schreiner. D. W. Kydon, M. M. Pintar: A comparative NMR study of proton group in dentin of 2 0 - and 50-year-old donors. Magn. Reson. Med. 3, 819 (1986).

13. N. Funduk. M. Schara, P. Cevc: Polimerization of cold cu­red acrylic resin studied by EPR, Magn. Reson. Med. 3, 814(1986).

14. D. Hanzel, M. Čopič: Izračun EM polja v Nd:YAG laserju s preklopnikom kvalitete. 10. jug. simp, o fizici kondenzira­ne materije, Sarajevo (1986).

15. L. Honzak, Ž. Finderle, A. Koren, M. Schara: Free radical concentration difference between metabolic states of iso­lated rat skeletal muscle mitochondria with tissue studiu, 17. jug. simp, iz biofizike, Kumrovec (1986).

16. P. Jonsen, M. Luzar, M. Mehring, A. Pines: Motional effects in zero field NMR, Ann. Meet, of the Amer. Chem. Soc, Denver (1986).

17. P. Jonsen, M. Luzar, M. A. Trecoske, M. Mehring, A. Pines: Chemical exchange in zero field NMR, 27. Experimental NMR Conf.. Baltimore (1986).

18. M. K veder, T. Prelesnik, S. Pečar, M. Schara: The free radical mediated oxidation of ascorbate, 17. jug. simp, iz biof izike, Kumrovec (1986).

19. G. Lahajnar: 31p NMR study of metabolism in frog muscle and E. Coli cells, 17. jug. simp, iz biofizike, Kumrovec (1986).

20. G. Lahajnar, R. Podgornik, B. Žeki: Hydration farce indu­ced bending of DNA helices, 1. Yug. Symp. on Molecular Sciences : ..Modelling c' Structure and Properties of Molecu­les and Materials", Zagreb (1968).

21. A. Levstik, T. Carlsson, C. Filipič, I. Levstik, B. Žeki: Študij Goldstonovega in mehkega načina nihanja v bližini Srn A -S m C* faznega prehoda z dielektrične relaksacijo, 10. jug. simp, o fizici kondenzirane materije, Sarajevo (1986).

22. M Luzar, A. M. Thayer, J. M. Milar, A. Pines: Zero field NMR of nematic and smectic liquid crystals, 11. In;. Liquid Crystal Conf., Berkeley (1986).

23. B. Majaron, M. Čopič: Ramanska pretvorba svetlobe Nd: YAG laserja v metanu, 10. jug. simp, o fizici kondenzirane materije. Sarajevo (19861.

24. V. Marinkovič, N. Vene, A. Prodan: Growth of columnar Sn crystals from Ag/SnTe epita*ic bilayers, 5. It .-Yug. Cristal-lographic Conf., Padova (1986).

25. V. Marinkovič, N. Vene, A. Prodan: Sn izrastki na povriini tankih dvojnih plasti Ag/SnTe, 5. jug. simp, iz elektronske mikroskopije, Plitvice (1986).

26. D. Markovič, M. Schara, Č. Radenovič, M. Jeremič: Irrever­sible changes in the structure of thylakoid membranes at ligh temperatures: detection by luminescent a.,d EPR methods, 17. jug. simp, iz biofizike, Kumrovec (1986).

27. D. Mihailovič, D. J. Westland, J. F, Ryan: Investigation of carrier recombination in GalnAs/lnP quantum wells using CW and picosecond time resolved spectroscopy, 18. Int. Conf. on the Physics of Semiconductors, Stockhclm (1986).

28. S. Pečar: Spin labelled lysergic acid derivatives, 5. CMEA Symp. on ESR Spectroscopy in Molecular Biology and Me­dicine, Szeged (1986).

29. S, Pečar, A. Krbavčič: Spir labelled L-glutarm- acid deriva­tives, 5. CMEA Symp. on ESR Spectroscopy io Molecular Biology and Medicine, Szeged (1986).

88

30. S. Pečar. M. Schara: Penetration of spin labelled molecules through mod«! membranes. 5. CMEA Symp. on ESR Spectro­scopy in Molecular Biology and Medicine. Szeged (1986).

31. S. Pečar. M. Šentjurc, M. Nemec. M. Schara: EPR is a rapid method for liposome characterization, 9. jug. posvet, iz sploš­ne in uporabne spektroskopije. Bled (19861. str. 106.

32. F. Pohleven. O. Tomšič, N. Gogala. M. Šentjurc. M. Schara: The role of Z and ZR in transport of ions and membrane flui­dity in cultivated mycelium of mycorrhizal fungus suillus variegatus. Glasn. Inst, za Botaniku in botaničke bašte univ. u Beogradu 19, 292 (1985) : 7. simp. jug. društva za fiziolo-giju biljaka. Arandjelovac 1985.

33. A. Prodan: Electron diffraction studies of modulated structu­res. 5. I t . -Yug. Crystallographic Conf., Padova 11986).

34. A. Prodan, F. W. Boswell: The modulation superstructures in TaTe4-and NbTe4, 10. Europ. Conf. on Microscopy, Wroclaw (1986).

35. S. Rodin. M. Zgonik. M. Čopič: Brillouinovo sipanje v digli-cin nitratu v okolici feroelektričnega faznega prehoda, 10. jug. simp, o fizici kondenzirane materije, Sarajevo 11986).

36. V. Rutar: Influence of imperfect radiofrequency pulses on spin manipulations in heteronucear 2—D NMR, 8. Europ. Experimental NMR Conf., SPA ,'1986).

37. V. Rutar: Spin manipulations in heteron jclear two-dimensio­nal NMR spectroscopy, 9 jug. posvet, iz splošne in uporabne spektroskopije. Bled (1986).

38. M. Schara: Basic principles of magnetic resonance and diffu­sion in studies in dental tissues, Magn. Reson. Med. 3,813 (1986) : Abstracts of papers Presented at the First Interna­tional Conference on Applications on Magnetic Resonances to Dental Research.

39. M. Schara: EPR spectra of spin probes in biological systems, 1. jug. simp, iz molekulskih znanosti ..Modeliranje strukture i svojstva molekula i materijala", Zagreb (1986).

40. M. Schara: Transport of spin probes in cells and tissues. Workshop on Nitroxides in Living Systems, Urbana (1986).

41. U. Skalerič, P. Cevc, M. Schara, Č. Ravnik: Transport and binding of spin probes in human tooth cementum, Magn. Re-son. Medd. 3, 813 (19S5).

42. U. Skalerič, J. Dolinšek: Proton spin lattice relaxation in pin-giva fluid, Magn. reson. Med. 3, 118 (1986).

43. U. Skalerič, J. Stepišnik, J. Dolinšek, P. Cevc, M. Schara: Magnetic resonance imaging in dentistry. Int. Conf. on New Technology and Diagnosis and Treatment in Dentistry, Baltimore (1986).

44. M. Schara, S. Pečar: EPR in aggregated systems, 4 Int. Sy-np. on Magnetic Resonance in Colloid and Interface Science, Munster /1986.

45. J. Stepišnik, V. Eržen, M. Kos, B.B. Lavrenčič: NMR imaging in the earth's magnetic field, 3. Cong, of the Europ. Soc. on Magnetic Resonance in Medicine and Biology. Aberdeen (1986).

46. J. Svetek, M. Šentjurc, M. Schara: Liposome aggregation, 17. jug. simp, iz biofizike, Kumrovec (1986).

47. M. Šentjurc: Electron paramagnetic resonance in biophysics, 1 7. jug. simp, iz biofizike, Kumrovec 11986), str. 12.

48. M. Šentjurc, M. Kveder, M, Schari.: Influence of oxygen on the spin probe rsduction in cells and tissues, 17. jug. simp, iz biofizike, Kumrovec (1986).

49. M. Šentjurc, M, Schara, M. Jezernik: Correlation between cell membrane fluidity and T1 measurements in human brain tumours, 14. Int. Cancer Cong., Budapest (1986).

50. M. Šentjurc, M. Schara, M. Kveder: Properties of nitroxides with respect to their potential application as contrast agents for in vivo NMR, 8. AMPERE Int. Summer Inst, and Symp. on Magnetic Resonance Relaxation in Disordered Condensed Matter and Biological Systems, Chania (1986).

51. A. Stale, M. Šentjurc: The influence of sarin, soman, VX, H I - 6 and 2 RAIVr on membrane fluidity, 17. FEBS Meeting., Berlin (1986).

52. O, Terlevič, P. Cevc, U. Skalerič, M. Schara: Arrangement of hydroxyapatite microcrystals in root cementum, Magn. Re­son. Med, 3, 817 (1986,1.

53. A, M. Thayer, J. M. Millar, M. Luzar, T. P. Jarvie, A. Pines: Nemactic liquid crystal ordering in the absence of an applied field, 27. Experimental1 NMR Conf., Baltimore (1986).

54. B. Topic, U. Haetoerlen, R. Blinc: ^ " P b NMR study of the ferroelectric phase transition in PbHPC*4. 8. AMPERE Int. Summer I nst. and Symp. on Magnetic Resonance Relaxation in Disordered Condensed Matter and Biological Systems, Chania (1986).

55. M. Vilfan, J. Oolinick, S. Žumer: A nuclear spin relaxation study of nematic lyotropic liquid cristals. 9. jug. posvet, iz splošne in uporabne spektroskopije. Bled 11986).

56. M. Vilfan, V. Rutar. S. Žumer: Nuclear spin relaxation in ne­matic microdroplets and micellar lyotropic systems, Fachgru-pe Magnetische Resonanzspektroskopie. Mikammer (1986).

Ostala neobjavljena dela

1. T. Carlskon, B. Žekš, C. Filipič, A. Levstik: Comment on ..polarization and lilt-anglt measurements near the srnectic-A chiral - smectic-C transition of DOBAM BC", I nst. Theo­retical Physics, Chalmers Univ. of Technology. Geoteberg (1986).

Patenti in tehnične izboljšave

1. J. Pirš, B. Marin. T. Pleteršek. P. Stavanja. I. K vasic, E. Mar-gan, J. Pogačnik, J. Pogačnik, M. Jug: Prehodni pomnilnik s hitrim A/D pretvornikom za digitalni osciloskop z LCD zaslonom. Tehnična izboljšava (1986).

ODSEK ZA KEMIJO FLUORA

O b j a v l j e n a d e l a

Znanstvene publikacije

1. B. Družina, B. Žemva: On the synthesis of xenon(ll) tluoro-stannates(IV), J. Fluorine Chem. 34, 233-239 (1986).

2. B. Družina, B. Žemva: Reactions of hydrazinium fluoroura-nates(IV) with xenon difluoride and xenon hexafluoride, Vestn. Slov. Kern. Druš. 3 3 , 1 - 9 (1986).

3. D Gantar, L. Golič, I. Leban, A. Rahten: Crystal structures A hydrazanium (2+) fluorometallates: crystal structures of hydrazinium (2+) difiuoride hexafluorogermanate (IV) and hydrazinium (2+) oentafluoroantimonate (III), Rev. Chim. Minerale 23, 668-675 (1986).

4. D. Gantar, A. Rahten: Synthesis and characterization of (N2H5'2S i F6 a n d <ne"™l analysis of ^ H s ^ S i F g and N2HgSiF6, Thermochim. Acta 108, 149-155 (1986).

5. D. Gantar, A. Rahten: Thermal decomposition of hydrazi-nium(2+) hexafluorozirconate(IV) and hexafluorohafnatellV) J. Fluorine Chem. 34,63-71 (1986).

6. A. Jesih, B. Žemva: Preparation of phosphorus pentafluo-ride, 'estn.Slov. Kern. Druš. 33, 25-28 (1986).

7. K. Lutar, A. Jesih, B. Žemva: On the synthesis of xenon(VI) fluoroargentate(lll). Rev. Chim. Min. 23, 565-571 (1986).

8. A. Rahten, D. Gantar: Thermal decomposition study of N2H68eF4, Vestn. Slov. Kern. Druš. 33, 133-140 (1986).

9. V. Valkovič, A. Stergaršek: Dobivanje sekundarnih sirovina iz pepela ugljena u funkciji zaštite okoline. Pomorski zb. 24, 469-504 (1986).

10. B. Volavšek, A. Rahten: Roentgenographische Untersuchun-gen einiger Salze der Hydrazinkarbonsaeure, Vestn. Slov. Kem. Druš. 33, 141-146 (1986).

11. A. Žemljic, B. Družina, A. Šmat: Sinteza dušikovega trifluo-rida, Kem. ind. 35, 277-279 (1986).

12. A. Žemljic, B. Družina, A, Šmalc, B. Žemva: Določanje po­gojev za sintezo ogljikovega fluorida, Kem. ind. 35,441 -444 (1986).

Objavljeni referati

1. J. Škerjanc, M. Fele: Effect of temperature on the enthalpy of dilution of weak polyelectrolyte solutions, Jo"-nees de Calorimetrie d'Aialyse Thermique et de ThermoJyMmique Chimique, Ferrara (1986) : Atti dell'ottavo co ivegno vol. XVI I , str. 453-456.

89

Strokovna publikacij*

1. A. Šmalc, 8. Žemva. Plemeniti plinovi. Tehnička enciklope­dija : 10 del : Oru-Poli / Gl. ur. H. Požar. - Zagreb : Jug.

leksikografski zavod. (1986). str. 366 -371 .

N e o b j a v l j e n a d e l a

Instrtutski dokumenti

1. J. Bitenc: Konstrukcija elektrode za merjenje koncentracije klora v zraku. IJS delovno poročilo OP-4572 (19861.

2. J. Bitenc: Poročilo o gibanju amoniofca in vode v krogotoku jHionijivoge sulfata ter pregled motnosti za vračanje emoni-aka brez niktif ikacšje. IJS delovno poročilo OP-4631 (1986)

3. M. Fett. B. Žemva: Študij reakcij otmijevaga (VII I) oksida in osmgevaga(VII) pentafkiorid-ofcsida z močnimi fkiorimimi sredstvi. IJS delovno poročilo OP-4574 (1986).

4. K. Lutar, A. Šmaic, B. Žemva: Motnosti pridobivanj« vodiko­vega fluorida iz sekundarnih surovin, IJS delovno poročilo DP-4562 (1986).

5. J. Maček, S. Zakrajsek: Poskusi kontinuirane nevtralizacije raztopin zveptov* kisline s kalcijevim hidroksidom, IJS delovno poročilo DP-4S93 (1986).

6. P. Petač, P. Frkal: Rezultati raziskav pirolize odpadnih elek­tričnih kablov : Obdelava plinastih, tekočih in trdnih pro­duktov, IJS delovno poročilo DP—4384 (1986).

7. P. Petač, P. Frkal, A. Rahten: Rezultati raziskav pirolize od­padkov iz farmacevtske industrije, IJS delovno poročilo DP-4557 (1986).

8. B. Sedaj: Meritve emisije hlapnih fluoridov v dimnih plinih, pri žganju okrasne keramike - obrat Dekor, Ljubljena, IJS delovno poročilo DP-4291 (1986).

9. B. Sedej: Meritve emisije hlapnih fluoridov in žveplovega dioksida v dimnih plinih tovarne „Rade Konča'", OOUR Elektroporceian - Novi Sad, IJS delovno poročilo DP-4344 (1986).

10. B. Sedej: Termična imobilizacija galvanskih muljev v opeč­ni industriji, IJS delovno poročilo DP-4550 (1966).

11. B. Sedej: T.itiran|i vzorcev tovarne KIP - Opekarska 13, Ljubljana, glede na vsebnost fluora, IJS delovno poročilo DP-4362 (1986).

12. T. Skapin, A. Šmalc: Proizvodnja nikljevega(ll) fluorida tetra-hidrata; preizkusi v polindustrijskem merilu, IJS delovno poročilo DP-4556 (1986).

13. A. Stergariek: idej..o reiitev čiičenja dimnih plinov kod spa-Ijivanja elektro-kablova sa PVC omotačem, IJS delovno po­ročilo OP-4361 (1986).

14. A. Stergariek: Odtveplavanje dimnih plinov v TE Šoitanj : Tehnoloike osnove za projektiranje, IJS de' vno poročilo DP -4345 (1986).

15. A. Stergariek: Pridobivanje tehničnega koncentrata urana (TKUI iz pepela raikega premoga s pomočjo SO2 v dimnem plinu. Tehnoloike osnove in osnove za idejni projekt za industrijsko napravo za termoelektrarno Plomin 2, IJS de­lovno poročilo DP-4581 (1986).

16. A. Stergeriek, R. Kocjančič: Pridobivanje urana iz luznice pepela — vpliv nitratnega iona na ekstrakcijo urana in teko­činska ekstrakcija urana, IJS delovno poročilo DP-4601 11986).

17. A. Šmalc: Razvoj plemenskega reaktorja za proizvodnjo ura­novega hektafluorida, IJS delovno poročilo DP-4597 (1986),

18. A. šmalc, T. Skapin: Proizvodnja nikljevega(ll) fluorida tetrahicrata, IJS dele nr poročilo DP—4318 (1986).

19. A. Šmalc, T. Skapin: Raziskave sinteze halonov, IJS delovno poročilo DP-4573 (1986).

Neobjavljeni referati

1. B. Družina, K. Lutar, B. Žemva: On the sythesis of a new xenon(VI) fluorometalates of group I I I . A elements and lanthanides. Centenary of the Discovery of Fluorine, Paris (1986).

2. D. Gantar, A. Rahten: Thermal decomposition of hydrazi-niuml1+,-and (2+) fluorometalates, Centenary of the Disco­very of Fluorine, Paris (1986).

90

3. A. Jesih. B. Žemva: Redox reaction in the XeF j - manga­nese fluoride system. Centenary of the Discovery of Fluo­rine. Paris (1986).

4. B. Žemva: Krypton and xenon chemistry, Freie Univeni-tate. Berlin (1986).

5. B. Žemve: Noble gee chemistry on the J. Stefan Institute. Justus-Liebig Univerwuet. Giesaen (1966).

Patenti in tehnične izboljšave

1. A. Stager Itfc. V. Valkowi Pridobivanja urana in drugih v tvepsovi kislini topnih le imin pepela premoga s pomočjo SO2 absorbirane** iz dimnega plina. Patent, rubrum it. 4514-P-290 (1986).

ODSEK ZA SPEKTROSKOPIJO

O b j a v l j e n a d e l e

Znanstvene publikacije

1. R. Ajlec, J. Štupar: A critical appraisal of the molecular emis­sion cavity analysis technique in analytical spectroscopy, Vestn. Slov. Kern. Drui. 33.87 104 (1986).

2. A. Gregorčič, M. Zupan: Chemistry of organo halogenic mo­lecules. Part LXXXVI I . Stereochemistry of chlorine and bro­mine addition to E and Z—1 -fhioro—1, 2-diphenyktthene. Vestn. Slov. Kern. Drui. 33 .325-338 (1986).

3. S. Stavber, M. Zupan: Fluorination with caesium fhraroxy-sulphate, room temperature fluorination of phenyl substitu­ted olefins. Tetrahedron 42 (5035-5043 11986).

4. J. štupar: Direct determination of lead in soils anU sediments by atomic absorption spectrometry employing a graphite capsule in flame atomiser, J. Analytical Atomic Spectrosc. 1, 373-377 (1986).

Objavljeni referati

1. A. Gregorčič, M. Zupan: Photoreactions of halosubstituted alkenes, 2. Graz-Ljubljana-Tries:e Symp. on Organic Chemistry, Bled (1985).

N e o b j a v l j e n a d e l a

Inititutski dokumenti

1. R. Ajlec: Korekcija spektralnih interferenc v ICP - OES, IJS delovno poročilo DP—4645 (1986).

2. T. Dolenec, J. Pezdič, J. Urbane, S. Per ko: Variabilnost izo-topske sestave lahkih prvin v regemnih sedimentacijskih oko­ljih, IJS delovno poročilo DP-4560 (1986).

3. T. Dolenec, I. Urbane, V. Vričaj, B. Kralj, V. Kramer, A. Popovič: Geokronoloike raziskave slovenskih rudiič, IJS de­lovno poročilo DP-4561 (1986).

4. V. Kramer, R: Sulic: Masni spektrometer CEC-21-110C in mikroračunalnik PMP-11 v integriranem računalniiko pod­prtem merilnem sistemu, IJS delovno poročilo DP-4565 (1986).

5. H. Leskoviek, B. Kralj, D. Žigon, V. Urlep: Emisija nevar­nih plinskih komponent pri vulkanizaciji penjenih in pol­nih gumijevih zmesi, IJS delovno poročilo DP-4543 (1986).

6. J. Pezdič, J. Urbane, T. Dolenec, S. Perko: Študij izotopske sestave vod - V I . del, IJS delovno poročilo OP-4562 (1986).

7. M. Španko, I. Glazer : Določanje kroma v bioloikih materia­lih z eiektrotermično AAS, IJS delovno poročilo DP-4459 (1986).

8. J. Štupar, H. Leskoviek, J. Koroiin: Kemijska karakteriza-cija odpadnega blata na kromu, IJS delovno poročilo DP-4460 (1986).

Neobjavljeni referati

1. R. Ajlec: Korekcija spektralnih interferenc v ICP-OES, 9. jug. posvet, iz sploine uporabne spektroskopije, Bled (1986).

2. S. Stavber. M. Zupan: Room-temptrature fluorination ol organic molecules with caesium fluoroxysulehate. Cente-nan/ of the Discovery of Fluorination : Int. Symp., Paris (1986). str. 57.

3. X Stuper: Interpretation of interference mechanism in FAAS employ ing a double Babington nebulizer. 9. jug. posvet, iz splošne in uporabne spektroskopije. Bled (1986).

OOSEK ZA FIZIKALNO KEMUO

O b j a v l j e n a d e l a

Znanstvene publikacija

1. K. Južnič: On the synthesis of I labelled thyronine. Venn. Slov. Kern. Orirh 33 .29 (1986>.

» S r and " S r in soU. Fresenius Z. Anal. Cham. 323. 261—263 (1986).

3. K. Jutnic. I. Kobal: ^ S r and 1 4 C measurements at the In­stitute ..Jožef Stefan". Environmental Measurements Labora­tory. Opt. of Energy. New York (1986). EML-452 . str. 34 -37 .

4. C Klofutar. S. Paljk Calonmetric studies of self-association of cydohexanol in benzene. Thermochim. Acta, 169-179 (1986).

5. I. Kobal. B. Smodit. M. Skofljanec: Radon-222 air concen­trations in the Slovenian karst caves of Yugoslavia. Health Phys. 50.830-834 (1986).

6. I. Kobal. J. Burger, B. Smodit, M. Škofljanec: Koncentra­cija radona v zraku slovenskih turističnih kratkih jam. Nate jame 28.11-17(1986) .

Objavljeni referati

1. K. Južnič. I. Kobal: Oifuz.,* radiocezija v naravnih in sinte­tičnih ionskih izmenjalcih. 30. jug. konf. ETANa, Herceg Novi (1986). str. IX. 43 -49 .

N e o b j a v l j e n a d e l a

Institutski dokumenti

1. K. Južnič: Naravni zeoliti iz Zalotke gorice in njihove sorp-cijske lastnosti, IJS delovno poročilo OP-4478 (1986).

2. K. Južr.ič, I. Kobal: Radioaktivni odpadki in njihovo skladiš­čenje, IJS delovne poročilo DP-4478 (1986).

3. M. Senegačnik, A. Lesar: Aktivacijski kompleks v termič­nem razpadu N2O kataliziranim s klorom, IJS delov-o poro­čilo DP-4544 (1986).

4. M. Senegačnik, A Lesar: Določanje C-14 v plinsk , efluen-tih iz jedrskih elektrarn v ionizacijsko celico, IJS delovno po­ročilo DP-4314 (1968).

Neobjavljeni referati

1. K. Južnič, Š. Fedina: Distribution of 8**Sr and ^°Sr in Slo­venia, Yugoslavia, after the Chernobyl accident. Sem. on the Cycling of Long-Lived Radionuclides in the Biosphere, Madrid (1986).

2. K. Južnič, Š. Fedina: Koncentracije radiostroncijuma u uzorcima okoline posle nesreče u Černobilu, Posv. radioeko-logistov Jugoslavije, Kragujevac (1986).

3. K. Južnič, I. Kobal: On the mechanism of iodination of thyronines, 4. Int. Conf. on Mechanism of Reactions in So­lution, Canterbury (1986).

4. C. Klofutar, Š. Paljk, M. Kač: Partial molar volumes, partial molar expansibilities and viscosity of aqueous solutions of some monosaccharides, disaccharides and trisaccharides, 9. IUPAC Conf. on Chem. Thermodynamics, Lisboa (1986).

5. I, Kobal, J. Burger, H. Udovč: Radon air concentration in Yugoslav underground coal mines, Int. Symp. on Radiation Protection in Mines, Beijing (1986).

6. M. Senegačnik, A. Lesar, I. Kobal: Evaluation of activated complex properties by model fitting kinetic isotope effect calculation, Jug. simp, iz molekulskih znanosti, Zagreb (1986).

7. A. Trkov. I. Kobel. E. Matijevic: Computer-aided determi­nation of the parameters of the electric double layer at the hydrolyzable oxide/electrolyte interface. 7. Int. Summer Conf. ..Chemistry of Solid/Liquid Interfaces-. Crvani otok (1986).

OOSEK ZA JEDRSKO KEMIJO

Objavi jena dela

Znanstvene pubttkeciie

1. H. Avsec, I. Janžekovič. L. Kosta: Comparative study of the determination of nitrate in groundwaters. Vestn. Stov. Kern Drul 33 .413-422 (1968).

2. A. R. Byrne: Determination of 237-Np in Cumbrian (UK) sediments by neutron activation analysis: Preliminary result. J. Environ. Radioactivity 4.133—144 (1986).

3. A. R. Byrne, M. Oerrnetj: Trace determination of uranium by radiochemical neutron activation analysis using U—239 with isotopic yield evaluation. Vestn. Slov. Kern. Drul 3 3 . 4 2 3 - 4 % (1986).

4. A. R. Byrne. M. Dermelj, A. Vakselj. A. Prosenc: Partici­pation in IAES intercomparison run horse kidney H 8; evaluation of results. Vestn. Slov. Kern. Drut. 33, 431-441 (1986).

5. M. Dermelj. A. R. Byrne. M. Franko. B. Smodit. P. Stegnar: Companson and evaluation of results for selenium in vari­ous biological standard reference materials obtained by dif­ferent neutron activation methods, Vestn. Slov. Kem. Drui 33 ,443-451 11986).

6. M. Dermelj, A. R. Byrne. M. Franko. B. Smodit, P. Steg­nar: The use of 4-nitro—O-phenylene diamine (4-NDP) and sodium diethyldithiocarbamate (Na-DOIC) in the radiochemical separation of Cd, Cu, Se and Zn from diffe­rent biological samples, J. Radioanal. Nucl. Chem., Letters 106,91-9811986).

7. M. Franko. L. Kosta: The use of nitrogen dioxide for mine­ralization of biological materials in elemental analysis, Vestn. Slov. Kem. Drui. 33 ,453-466 (1986).

8. M. Horvat. T. Zvonarič, P. Stegnar: Optimization of a wet digestion method for the determination of mercury in blood by cold vapour atomic absorption spectrometry (CVAAS), Vestn. Slov. Kem. Drut. 33 .475-487 (1986).

9. L. Kosta: Radiochemical analysis - a survey of its present state, Frwenius Z. Anal. Chem. 324,649-654 (1986).

10. B. Pihiar, L. Kosta: Eouilit 3 of heavy metals between water and sediment, Ve.tn. Si. : Kem. Drut. 33, 501-519 (1986).

Objavljeni referati

1. M. Horvat, T. Zvonarič, P. Stegnar, A. Prosenc: Determina­tion of mercury in biological samples: evaluation and compo­sition of results obtained by cold-vapour atomic absorption spectrometry (CV AAS) and neutron activation analysis (NAA), 2. Int. Conf. Environmental Contamination", Am­sterdam (1986), str. 138-140.

2. J. Pavičič, B. Smodit, M. Skreblin, M. Tuiek-Žnidarč, I. Kregar, P. Stegnar: Further evidences on Cd-Zn interaction within embryo—larval development of Mytilus gailoprovin-cialis in relation to bioaccumulation. Rap. Proc. Verb. Reun. C.I.E.S.M. 30, 52 (1986), Palma de Mallorca.

3. J. Pavičič, M. Skreblin, I. Kregar, M. Tuiek-Žnidarič, P. Stegnar: Formation of inducible Cd binding proteins similar to metallothioneint in selected organs and life stages of Mytilus galloprovincialis, 7. Journees Etud. Pollutions, C.I.E.S.M., (1986), str. 699-705,

4. M. Skreblin, M. Horvat, P. Stegnar: Determination of mer­cury by cold film mercury analyser M-511 at nanogram levels, Rapp. Proc. Verb. Reun. C.I.E.S.M. 30, 123 (1936), Palma de Mallorca.

5. M. Tuiek-Žnidarič, M. Skreblin, J. Pavičič, I. Kregar, P. Stegnar, A. Prosenc: Mercury binding of the gills and digesti­ve glands of Mytilus galloprovincialis, 7. Journees Etud, Pol­lutions, C.I.E.S.M., (1986), str. 799-803.

91

N » o b j a v i j e n a d e l a

Institutski dokumenti

1 . A. R. Byrne: Radioactivity in fungi in S.ovenia. 1986, fol­lowing the Chernobyl accident. MS delovno poročilo D P -4440 (1906).

2. A. R. Byrne: Speciation of arsenic by cation exchange cro-matograohy: Calibration of peak position by neutron in­duced '"As labelled compounds. IJS delovno poročilo D P -4413 (1986).

3. A. R. Byrne. B. Smodil: Determination of trace and minor elements in teeth by neutron activation analysis: A prelimi­nary evaluation, IJS delovno poročilo OP-4412 (1986).

4. M. Dermal;. B. Pihlar. A. Vaksdj. A. Prosenc: Vsebnost neka­terih esencialnih in toksičnih elementov v žitih in njihovih iz­delkih. IJS delovno poročilo OP-4414 (1986).

5. M. Franko. A. Fajgelj. A. R. Byrne: Določanje lantanidov v geoloikih materialih ter v uranovih spojinah z nevtronsko aktiviacijsko analizo. IJS delovno poročilo DP-4490 (1986).

6. M. Mihailovic: Vpliv jedrskih objektov na okolje, !JS delovno poročilo DP-4623 (1986).

7. B. Smodii. Z. Planiniek: Radiokemijsko določevanje Pb-210 v vzorcih okolja; preliminarni rezultati. IJS delovno poročilo DP-4489 (1986).

8. P. Stegnar: Poročilo o meritvah radioaktivnosti v okolju rudnika urana Žirovski vrh za leto 1985, IJS delovno poro­čilo DP-4338 (1986).

9. P. Stegnar. M. Franko. K. Južnič. I. K obal, A. R. Byrne, M. Mihailovic. B. Smodii, M. Tuiek-Žnidarič, A. Fajgelj: Me­ritve radioaktivnosti v okolici RUŽV v letu 1985, IJS delov­no poročilo DP-4457 (1986).

10. P. Stegnar, M. Franko, B. Smodii, J. Novak, D. Konda: Laboratorijski poskus v zvezi s sanacijo velenjskega jezera, IJS delovno poročilo DP-4452 (1986).

11 . M. Tuiek-Žnidarič, A. Prosenc, A. Suhar, P. Stegnar: Ve­zava Hg v citosolu celic ledvic pri podganah izpostavljenih Hg hlapom, IJS delovno poročilo DP-4453 (1986).

12. V. Zelenko: Porazdelitev Me-Hg v človeikih možganih, IJS delovno poročilo DP-4454 (1986).

Neobjavljeni referati

1. A. R. Byrne, M. Dermelj, A. Vakselj, A. Prosenc: Evaluation of results for Cd and other trace elements in the new IAEA intercomparison reference material horse kidney H-8 obta­ined by neutron activation analysis, 9. jug. posvet, izsploine in uporabne spektroskopije. Sled (1986).

2. M. Dermelj, A. R. Byrne, M. Franko, B. Smodii, P. Stegnar. L. Kosta: The use of 4 -NDP and Na-DDTC in the radioche­mical separation of Cd, Co, Cu, Se and Zn from biological samples, 10. Int. Symp. on Microchemical Techniques, Antwerp (1986).

3. M. Horvat, M. Dermelj, A, R. Byrne, P. Stegnar: Hg, Me-Hg and Se in scalp hair of inhabitants from Mediterranean areas, 9. Int. Symp. ..Chemistry of the Mediterranean", Primoitert (1986).

4. M. Horvat, M. Škreblin, T. Zvonarič, P. Stegnar: Determina­tion of mercury in sea watar by cold vapour atomic adsorp­tion spectrophotometry, Rapp. Proc. Verb. Reu. C.I.E.S.M. 30,116 (1986), Palma de Mallorca.

5. M. Mihailovic, I. K obal, P. Stegnar: Atmospheric radon con­centration in dwellings in Slovenia, Yugoslavia, 5. Symp. on Environmental Radiochemical Analysis, Harwell (1986).

ODSEK ZA KERAMIKO

O b j a v l j e n a d e l a

Znanstvene publikacije

1. G. Dražič, M. Trontelj: Glow curve kinetics of sintered CaS04-Dy TL dosimeters, Appl. Radiat. Iiot. 37, 3 3 7 -340 (1986).

2. M. Drofenik: Grain growth during sintering of donor-doped BaTi03, J. Amer. Oram. Soc. 69, C - 8 - 9 (1986).

92

3. M. Drofenik. S. Beseničer: Reexamination of the grain size/ permeability relation in high permeability Mn-Zn ferrites. Am. Ceram. Soc. Bull. 65 .656-659 (1966).

4. J. Hole. O. Kolar: Reinvestigation of phase relations in the CaO-UC? system. J. Solid State Chem. 6 1 . 260-262 (1986)

5. M. Hrovat. F. Jan. D. Kolar: The interaction between thick film conductors and low ohmic resistors. Hybrid Circuits No. 10 .14-15(1986) .

6. A. Jager, Z. Stadler: Melting behaviour in diabase -dolomite mixtures. Am. Ceram. Soc. Bull. 65.1073-1074 (1986).

7. A. Jager. Z. Stadler. D. Suvorov: Zur Bewertung von Roh stoffen fuer die Mineralfaserherstellung. Glastechn. Ber. 59. 1-5(1986).

8. D. Kolar. Sintering phenomena in chemically heterogeneous ceramics. God. Jug. centra za kristalografiju 20. 75—89 (198S).

9. D. Kolar. M. Trontelj. L. Marsel: Sintering and properties of BaTiO3-BaB204 dielectrics. J. Physique C1. Suppl. 2. T.47.447-450 (1986).

10. M. Komac. S. Novak: The influence of microstructure and composition on the mechanical behaviour of TiC based hardmetals. Science of Han Metals : Inst. Phys. Conf. Ser. Nor. 75.565-575(1986) .

11. M. Kosec, O. Kolar: Influence of ceramic technology of the microstructure and ferroelectric properties of transparent PLZT ceramics. J. Physique C I , Suppl. 2, T.47. 379-383 (19861.

12. T. Kosmač. R. Gopalkrishnan, V. Kraievec. M. Komac: Effect of dewatering of amorphous hydrous zirconia preci­pitates on tetragonal zirconia content in calcined powders. J. Physique C1. Suppl.2, T .47,43-47 (1968).

13. D. Suvorov, Z. Stadler, A. Jager, J. Volčič: Mineralna vlak­na — kriteriji za uporabnost surovin. II I del: Priprava mine­ralnih vlaken v laboratorijskem merilu. Rud.-metal. zb. 33, 8 9 - 9 7 (1986).

14. A. M. Tonejc, A. Tonejc, V. Kraievec: Microstructure in Co-10 Wr% TaC alloys induced by rapid quenching, Sci. Sintering 18. 79-85 (1986).

Objavljeni referati

1. S. Beseničar, M. Drofenik. D. Kolar. Priprava Ba heksaferita iz domačih surovin, Zb. ref. simp, o elektronskih sestavnih delih in materialih - SD 86, Otočec na Krki (1986). str. 152-154.

2. S. Beseničar, J. Fidler: Microstructure analysis and magnetic properties of SmC05 sintered magnets. Horizons of Powder Metallurgy : Part 1 / Eds. W.A.Kay iter • W.J.Hupmann : Proc. 1986 Powder Metallurgy Conf. and Exhibition „The Future of Powder Metallurgy, P/M '86", Duesseldorf (1986), str. 605-608.

3. S. Beseničar, T. Kosmač, M. Drofenik: Vpliv dodatkov Zr02 na mehanske in magnetne lastnosti Sr feritov, 9. jug. savet. o savremenim neorganskim materija/ima, Herceg Novi (1986), str. 121-126.

4. M. Čeh, D. Kolar, L. Golič: Fazna ravnotežja v sistemu CaTi03_SrTi03/ 9- Ju9- savet. o savremenim neorganskim materijalima, Herceg Novi (1986), str. 333-339.

5. G. Dražič, M. Trontelj: Vpliv CO? na lastnosti keramičnih senzorjev vlage na osnovi MgCr2Č>4-Ti02, 9. jug. savet. o savremenim neorganskim materijalima, Herceg Novi (1986), str. 127-134.

6. M. Drofenik, S. Beseničar, M. Limpel, V. Gardaievič: Influ­ence of the dimensions of MnZn-ferrite samples on their microstructural and magnetic properties, 4. Int. Conf, on Ferrites, 1984, San Francisco : Advances in Ceramics ; Vol. 15 / Ed. F. F.Y.Wang. - Columbus : The Amer. Ceram. Soc, (1985), str. 229-236.

7. M. Drofenik, M. Trontelj, 0. Kolar: Poluprovodna oksidna keramika za elektroniku, 5. simp, keramičara Jugoslavije : Zb. rad. I I , Kupah (1986), str. 1-17.

8. M. DvorSek, M. Kosec: Lastnosti PZT keramike substituirane z Sb5+ ali Nbb+, Zb. ref. simp, o elektronskih sestavnih de­lih in materialih - SD 86, Otočec na Krki (1968), str. 2 4 3 -247.

9. T. Fetehagič, D. Kolar, J. Hole: Activated sintering in the presence of boron and boron compounds, 7. German-Yugo­slav Meet, on Engineering Materials Science and Technology, Bad Herrenalb (1985), str. 69-77 .

10. J- Hole. A. Rozej-Brvar: Protonska izmenjava in difuzija Ti v UNb03. 9. jug. savet. o savremenim neorganskim ma­terijalima. Herceg Novi (1986). str. 159-165.

11. M. Hrovat. O. Belavič, F. Jan: ..Pokopani" upori - debeto-ptonni upori pod plastjo ditiefctrika. Zb. ref. simp, o elek­tronskih sestavnih delih in materialih - SO 86. Otočec na Krki (1986). str. 143-148.

12. M. Hrovat. F. Jan: Razvoj lastnosti debeioplastnih uporov­nih materialov med procesom žganja. Zb. ref. 14. jug. savet. o mikroefektronici. Beograd (1986). str. 3U4-312.

13. M. Hrovat. F. Jan. D. Belavič. S. Maček: Preiskava mate­rialov za dvoplastna hibridna debdoplastna vezja. Zb. ref. 14. jug. savet. o mikroelektronici. Beograd (1986). str. 543-550.

14. A. Ajager. I. Stadler: Karakterizacija surovin za proizvodnjo mineralne volne. 9. jug. savet. o savremenim neorganskim materijalima. Herceg Novi (1986). str. 543-550.

15. F. Jan, O. Bdavič, G. Viiinski. M. Hrovat: Spajkanje v parni fazi. Zb. ref. simp, o elektronskih sestavnih delih in materi­alih - SD 86. Otočec na Krki (1986). str. 225-229.

16. O. Kolar. M. Trontelj. M. Komac: Influence of chemical he­terogeneity on mkrostructure development and properties of sintered ceramic materials, 7. German-Yugoslav Meet, on Engineering Materials Science and Technology. Bad Herren-alb (1985). str. 165-177.

17. M. Komac, S. Novak: Študij mehanizmov obrabe rezalnih orodij iz TiC trdin in keramike, Tribologija v teoriji in praksi, Ljubljana (1986). str. 147-155.

18. M. Komac, S. Novak, V. Kralevec: High temperature defor­mation of TiC hardmetals, 7. German-Yugoslav Meeting on Engineering Science and Technology - Contemporary Inor­ganic Materials : Progress in Ceramic materials and Composi­tes. Bad Herrenalb (1985), str. 239-245.

19. M. Kosec: Karakterizacija povriine keramičnih nosilcev na plastne upore, Zb. ref. simp, o elektronskih sestavnih delih in materialih - SD 86. Otočec na Krki (1986), str. 293-298.

20. M. Kosec, D. Kolar 8. Stojanovič: Vpliv načina sinteze na lastnosti transparent le PLZT keramike, 9. jug. savet. o savre­menim neorganskim materijalima, Herceg Novi (1986), str. 85 -92 .

21. T. Kosmač, R. Gopalak ishnan, M. Komac, T. Fetehagič, D. Kolar: Uticaj parameters sinteze na mehaničke osobine ži­lave keramike, 5. simp, keramičara Jugoslavije : Zb. rad. I I , Kupari (1986), str. 18-33.

22. T. Kosmač, K . - L Weisskopf, N. Claussen: M.crostructure and mechanical properties of reaction sintered Zn02 -toughened Mg—Al spinel, 7. German-Yugoslav Meet, on Engineering Materials Science and Technology, Bad Herren­alb (1985). str. 117-126.

23. J. Luzar, S. Šoba, S. Mojstrovič, Š. Jevnik, M. Hrovat: Debe-loplastni upori s toleranco razmerja 0.1%, Zb. ref. simp, o elektronskih sestavnih delih in materialih - SO 86, Otočec na Krki (1986), str. 151-155.

24. B. Malic, M. Kosec, T. Kosmač: Piezo in dielektrične karak­teristike PZT-Zr02 kompozitov, Zb. ref. simp, o elektron­skih sestavnih delih in materialih - SO 86, Otočec na Krki (1986), str. 287-292.

25. B. Malic, M. Kosec, T. Kosmač, V. KraSevec: Thermal beha­viour and microstructure of PZT and PZT—Zr02 composites, 7. German-Yugoslav Meet, on Engineering Science and technology - Ceramics, Metals and Composites, Bad Herren­alb (1985), str. 36-116.

26. B. Malic, T. Kosmač, M. Kosec: Mehanske lastnosti PZT -Zr02 kompozitov, 9. jug. savet. o savremenim neorganskim materijalima, Herceg Novi (1986), str. 93-198.

27. S. Novak, M. Komac: Towards better understanding of the wear of TiC hard metals, Horizons of Powder Metallurgy : Part 1 / Eds. W.A.Kaysser ; W.J.Hupmann, : Proc. 1986 Powder Metallurgy Conf. and Exhibition „The Future of Powder Metallurgy, P/M '86", Dusseldorf (1986), str. 2 7 1 -274.

28. S. Novak, M. Komac, V, Kratovec: Študij mehanizmov obra­be trdin na osnovi TiC, 9. jug. savet. o savremenim neorgan­skim materijalima, Herceg Novi (1986), str. 55-62.

29. D. Rofi»k, D. Belavič, F. Jan: Vpliv zaičite na zanesljivost povezave z zlato žico na debeioplastnih prevodnih materialih, Zb. ref. 14. jug. savet. o mikroelektronici, Beograd (1986), str. 329-335.

30. O. Ročak, M. Santo. M. Goritek. F. Jan: Vpliv postopka čii-čenja na stabilnost električnih lastnosti hibridnih vezij. Zb. ref. simp, o elektronskih sestavnih delih in materialih - SO 86. Otočec na Krki (1986). str. 94 -99 .

31. Z. Stadler. V. Žnidariič. O. Suvorov: Kristalizirani obliko­vana iz diabaznih talin. 19. jug. k oni. ETAN-a. Nii (1985). str. XI . 181-188.

32. B. Stojanovič. J. Piri. M. Kosec: PLZT elektrooptički pre­klopnik i mogučnost njegove primene, Zb. ref. simp, o elektronskih sestavnih delih in materialih - SO 86. Otočec na Krki (1986). str. 305-310.

33. C Suvorov, M. Trontelj, D. Kolar: Microstructures and elec­trical properties of some perovskite solid solutions. 7. Ger­man-Yugoslav Meet. On Engineering Materials Science and Technology. Bad Herrenalb (1985). str. 159-164

34. R. Šuitariič. S. Beseničar. M. Drofenik: Izboljšava magnetnih lastnosti anizotropnih Sr-feritov, Zb. ref. Simp, o elektron­skih sestavnih delih in materialih - SD 86. Otočec na Krki (1986). st.. 349-354.

35. M. Trontelj: Mikrostrukturne karakteristike elektronske keramike. Zb. ref. simp, o elektronskih sestavnih delih in materialih - SD 86. Otočec na Krki (1986), str. 39-49.

36. M. Trontelj: Reakcije v sistemu Pb0-Fe203-W03. 9. jug. savet. o savremenim neorganskim materijalima, Herceg Novi (1986), str. 341-345.

37. M. Trontelj. M. Gec: Vpliv koncentracije dopantov na lastno­sti ZnO varistorjev. Zb. ref. Simp, o elektronskih sestavnih delih in materialih - SD 86, Otočec na Krki (1986). str. 339-341 (1986).

38. I. Zaje. M. Drofenik: Priprava PTC uporov s temperaturnim koeficientom električne upornosti nad 25%/K, Zb. ref. simp. o elektronskih sestavnih delih in materialih - SD 86, Otočec na Krki (1986), str. 364-350.

39. I. Zaje, M. Drofenik: Vpliv načina priprave na električno upornost PTC uporov, 9. jug. savet. o savremenim neorgan­skim materijalima, Herceg Novi (1986), str. 191 -198.

40. V. Žnidariič—Pongrac, A. Jager: Kristalizacija diabaznega stekla, 9. jug. savet. o savremenim neorganskim materialima, Herceg Novi (1986), str. 199-206.

Strokovne publikacije

1. D. Kolar: Niobium oxide and niobates. Encyclopedia of Ma­terials Science and Engineering /Ed. M.B. Beaver. — Oxford : Pergamon Press, (1986), str. 3204-3205.

2. D. Kolar: Titanates, Encyclopedia of Materials Science and Engineering / Ed. M.B.Beaver. — Oxford : Pergamon Press, (1986), str. 5081-5086.

3. D. Kolar: Tantalum oxide and tantalates, Encyclopedia of Materials Science and Engineering / Ed. M.B.Beaver. - Ox­ford : Pegamon Press, (1986), str. 4853—4854.

4. M. Komac: Research and development efforts in macnining technology with emphasis on cutting tools in Eastern Europe and Yugoslavia, High Productivity Machining / Ed. V.K.Sa rin. - Metals Park : ASM, (1986), str. 7-13.

N e o b j a v l j e n a d e l a

Institutski dokumenti

1. D. Belavič, M. Santo, G. Viiinski, S. Maček. Hibridna debelo-plaitna vezja, razvita v letu 1986, US u'olovno poročilo D P -4473 (1986).

2. S. Bernik, M. Hrovat: Mikrostruktura in modeli prevajanja debeioplastnih uporovnih past, IJS delo.no poročilo DP-4474 (1986).

3. S. Beseničar, M. Černila: Tehnološki postopek izdelave Nd-Fe -B magnetov, IJS delovno poročilo DP-4546 (1986).

4. A. Cerjak, D. Mastnak, '.. Kosmač, D. Eterovič: Dezaglo-meracija in granulacija glinice s suhim mletjem in razprieva-njem veziva na polindustrijski peletirki, IJS delovno poročilo DP-4632(1986).

5. M. Čop, S. Malvorh, T. Kosmač: Pretaljevanje kremena z oblokom, IJS delovno poročilo DP-4313 (1986).

6. M. Hrotot, S. Bernik, D. Kolar: Preiskave v sistemih Ru02 Bi903-CdO, Ru02-Cd0-Nb2ORin Ru02-Bi203-Nb20s IJS delovno poročilo DP^471 (1986).

93

7. M. Hrovat. F. Jan: ..Bruhni" nizkoomski poteneiometri. IJS delovno poročilo D P - M 7 2 (1966).

8. A. Jage Merjeni* viskoznosti talin sttktl ta proizvodnjo mineralne in steklene volne. IJS delovno poročilo DP-4426 (1986).

9. A. Jager. S. Drnovšek: Raziskava v sistemu Bi203-CdO-ZnO. IJS delovno poročilo DP-4431 11986).

10. A . Jajer. S Drnovšek. S. Maček. B. Vičič: Steklena vlakni -I I I dri. IJS delovno poročilo DP-4625 (1986).

11. A. Jager. Z. Stadler, B. Vičič: Merjenje vizkoznosti talin stekle z rotacijskim viskozimetrom. IJS delovno poročilo DP-4322 (1986).

12. F. Jen. M. Hrovat: Močnostna hibridna vezja. IJS delovno poročilo DP-4469 (19B6).

13. O. Kolar: Phase diagrams for ceramics, IJS delovno poročilo OP-4375 (1986).

14. D. Kolar. et al: Oksidni gorivi elementi. IJS delovno poročilo DP-4283 (1986).

15. D. Kolar. et al: Oksidni gorivi elementi (četvrtgodiinji izvei-taj, mart-maj 1986). IJS delovno poročilo DP -4333 (1986).

16. O. Kolar, Et al: Oksidni gorivi elementi. IJS delovno poro­čilo DP-4372 (1986).

17. O. Kolar, et al: Oksidni gorivi elementi 1'etvngodiinji izvei-taj, september-novembar 1986), IJS delovno poročilo DP-4502(1986).

18. O. Kolar, B. Malic: Analiza izlivnika. IJS delovno poročilo DP-4286 11986).

19. M. Komac: Koloidne suspenzije keramičnih prahov za vliva­nje in sušenje z razprievanjem. IJS delovno poročilo DP-4555 (1986).

20. M. Kosec: Keramični materiali za piroelektrične senzorje, IJS delovno poročilo DP-4549 (1986).

21. M. Kosec, S. Drnovšek: Nizkotemperaturna 92% korundna keramika, IJS delovno poročilo DP-4295 (1986).

22. M. Kosec, A. Drnovšek, J. Cileniek: 85% korundna keramika za nosilce za plastne upore — 1985, IJS delovno poročilo DP-4294 0986) .

23. M Kosec, Z. Kopač, J. Cileniek, J. Wernig Povriinska obdela va in kvaliteta površine nosilcev za plastne upore iz glinične-ga porcelana. IJS delovno poročilo DP-4293 (1986).

24. T. Kosmač: Metode karakterizacije vhodnih keramičnih surovin, IJS delovno poročilo DP-4309 (1986).

25. T. Kosmač, D. Eterovič; Razvoj 96% AI2O3 keramike z dodatki iz sistema MgO-S02-Al2C>3, IJS delovno poročilo DP-4308 (1986).

26. T. Kosmač, R. Gopalakrishnan: Zr02 kot motorna kera­mika — Lastnosti in možnosti uporabe (literaturni pregled), IJS delovno poročilo DP-4307 (1986).

27. S. Maček, T. Puienjak: Realizacija debeloplastnega mikrova­lovnega oscilatorja, IJS delovno poročilo DP-4476 (1986).

28. B. Malic, T. Kosmač, D. Eterovič: Razvoj izlivnika za kon­tinuirano vlivanje aluminija na osnovi visokoaluminatnega cementa, IJS delovno poročilo DP-4522 11986).

29. S. Novak, L. Cimperman: Razvojno delo na področju obrab-no obstojnih karbidnih trdin, IJS delovno poročilo DP— 4287(1986).

30. O. Ročak, J. Vrček, S. Maček, F. Jan: Preiskus kvalitete polimemih zaičit na hibridna debeloplastna vezja, IJS delov­no poročilo DP-4470 (1986).

31. M. Santo, A. Divjak: Aktivni filtri, realizirani s FDNR celi­cami, IJS delovno poročilo DP-4475 (1986).

32. B. Stare, S. Malovrh, T. Kosmač: Spremljanje pilotne proiz­vodnje potopnih izlivnikov, IJS delovno poročilo DP—4312 (1986).

33. D. SuJnik, M. Trontelj, A. Porenta, A. Loose: Keramično go­rivo z gorljivim strupom, IJS delovno poročilo DP—4607 (1986).

34. D. SuJnik, I. Zaje, A. Porenta: Sinteza in sintranje „ceramic grade" prahov UO2, IJS delovno poročilo DP-4574 (1986).'

35. D. Suvorov: Nitrogen ceramics in the system Si -T i (Zr ) -A I^ O - N , Pat I I , IJS delovno poročilo QP-4311 (1986).

36. D. Suvorov, Z. Stadler, B. Mirt1 č; Vlakna na osnovi magmat­skih surovin s poboljšano alkalno obstojnostjo (II I . del), IJS delovno poročilo DP -4446 (198*5).

94

37. D. Suvorov. Z. Staditr, B. Vičič: Mineralna vlakna - vpliv odpiha s kolas centrifugi na kvaliteto mineralnih vlaken TKV-Novi Marof. IJS delovno poročilo DP-4366 (1986).

38. B. ŠuStarsič. S. Btseničar. I. Jenko. O. Kolar: Vpliv različnih parametrov na magnetna lastnosti Sr fantov. IJS delovno po­ročilo DP-4274 (1986).

39. M. Trontelj: Razvoj keramičnaga elementa za prenapetost™ odvodnik. IJS delovno poročilo DP-4415 (1986).

40. M. Trontelj. R. F. Davis: Sintering of crystalline solids (NSF Project JFP-460), IJS delovno poročilo OP-4403 (1986).

4 1 . M. Trorcetj. M. Gee: Razvoj varistorja 1985. IJS delovno po­ročilo DP-4277 (1986).

42. M. Trontelj, O. Kolar, J. Puh: Preiskave osnovnih komponent za izdelavo MLC in razvoj keramične mase tipa BX (X7R). IJS delovno poročilo DP-4434 (1986).

43. I. Zaje. I. Mo nik, A. Čeinovar. M. Drofenik: Uvajanj« PTC uporov v proizvodnjo. IJS delovno poročilo OP-4288 (1986).

44. I. Zaje. I. Močnik. M. Drofenik: Testiranje izhodnih surovin in elektrod PTC uporov. IJS delovno poročilo DP—4289 (1986).

45. I. Zaje, M. Drofenik, I. Močnik. D. Kolar: Vpliv sestave in načina priprave na specifično upornost in temperaturni koe­ficient upornosti PTC uporov, IJS n ovno poročilo D P -4290 (1986).

46. V. Žnidariič-Pongrac. A. Jager, 8. Vičič: Študij kristaliza-cije talin. IJS delovno poročilo DP-4324 (1986).

Neobjavljeni referati

1. S. Beseničar. J. Fidler: Mikrostrukturna analiza in magnet­ne lastnosti SmCos sintranih magnetov. Jesensko posvet, metalurgov, Portorož (1986).

2. S. Beseničar, T. Kosmač, M. Drofenik: The influence of Zr02 addition on magnetic and mechanical properties of Sr ferrite, 3. Int. Conf. on Physics of Magnetic materials, Szcyrk-Bila (1986).

3. M. Čeh. G. Oražič: Linijska analiza reliefa površine. Jug. Stereol. 5.40(1986).

4. G. Dražič, S. Novak, M. Trontelj: Stereoloika analiza notra­njih mej zrnih ZnO, Jug. Stereol. 5,37 (1986).

5. J. Hole, S. Beseničar: Izdelava nekatere opreme za labora­torijsko proizvodnjo magnetov redka zemlja—kobalt, 1. jug. posvet, o domači opremi za proizvodnjo elektronskih sestav­nih delov in mikroelektronike, Ljubljana (1986).

6. H. Intihar, S. Beseničar, M. Drofeiik: Kvantitativna analiza mikrostrukture MnZn feritov. Jug. Sterol. 5,38 (1986).

7. V. Kevorkijan, M. Komac, T. Fetehagič, V. Štrumberger: Investigation of alpha—SiC hot corrosion in presence of ba­sic slag, Medn. konf. „Visoko-temperaturna korozija mate­rialov", Marseille (1986).

8. D. Kolar, M. Kosec, M. Trontelj: Unterschungsmethoden und keramisehen Materialien fuer die Elektronik, Moderne Prueftechnik in Bauweresen, Graz (1986).

9. M. Komac: Teorija in praksa oblikovanja, Seminar o kera­miki in praini metalurgiji, Ravne (1986).

10. M. Komac: Uporaba nedestruktivnih metod pri raziskavah inženirske keramike, Občni zbor društva za neporuine pre­iskave, Ljubljana (1986).

11. M. Komac: Mehanske zanesljivosti inženirske keramike. Sek­cija za keramiko SKD, Zreče (1986).

12. T. Kosmač, M. Drofenik, B. Malic, S. Beseničar, M. Kosec, V. Kraievec: The influence of Dispersed Zr02 particles on the properties of some elec.rc.nc ceramics, Zirconia '86, Tokyo (1986).

13. V. Kraievec, R. Gopalakrishnan, T. Kosmač, M. Komac. Mikrostruktura nizkotemperaturna metastabilne faze preči-pitiranega ZrO?, 5. jug. simp, iz elektronske mikroskopije, Plitvička jezera (1986). 1

14. S. Novak, V. Žnidariič:Pongrac Merjenje debeline mineral­nih vlaken, Jug. stereol. 5,39 (1986).

ODSEK ZA BIOKEMIJO

O b j a v l j e n a d e l a

Znanstvne publikacije

1. J. Brzin, J. Kos, M. Trstenjak, W. Machleidt. V. Turk: Kinino-gens: Inhibitors of cysteine proteinases in plasma and a simi­lar inhibitor in chicken egg white, Biomed. Biochim. Acta 45, 1385-1390 (1986).

2. R. Gollwitzer. G. E. Kulbe, D. Gabrijelčič. R.P. Linke: A monoclonal antibody against the CNBR-peptide F-CB3 of the A-Chain of human fibrinogen. Fibrinogen—Fibrin Forma­tion and Fibrinolysis : Vol.4 / Eds. D.A.Lane (et al). - Bet-lin ; New York : W.de Gruyter, (1986). str. 297-302.

3. F. Gubeniek. A. Ritonja, D. Kocjan: Difference C Dttudy of the interaction of kallikrein with BPII and Vipera ammodytes venom trypsin inhibitor I, Period, biol. 88 ,123-125 (1986).

4. D. Kese. P. Schauer, J. Škrk. A. Suhar. J. Marin. M. Likar, V. Turk: Influence of proteinases on interferon in vitro. Period. Biol. 88,138-139(1986).

5. M. Kopitar. B. Rozman. J. Babnik. V. Turk. D. E. Mullins. T. -C. Wun: Human leucocyte urokinase inhibitor - Purifi­cation, characterization and comparative studies against dif­ferent plasminogen activators. Thrombosis Haemostasis 54, 750-755 (1986).

6. B. D. Kcrant, T. Towatari. L. Ivanoff, S. Petteway Jr.. J. Brzin, B. Lenarčič, V. Turk: Viral therapy: Prospects for pro­tease inhibitors, J. Cellular Biochem. 32 ,91-95 (1986).

7. M. Korbelik, J. Škrk. A. Suhar. P. Schauer. V. Turk: The role of intracellular proteinases in proliferative activities of mam­malian cells in culture. Period. Biol. 88,142-144 (1986).

8. T. Lah, U. Skleric, J. Babnik, V. Turk: Detection of cathep-sin L—like proteinase and cathepsin D in gingival fluid, J. Periodontal Res. 21, 504-509 11986).

9. C. Lapresle, V. Puizdar, C. Porchon-Bertolotto. E. Joukoff. F. Turk. Structural differences between rabbit cathepsin E and cathepsin D, Biol. Chem. Hoppe Seyler 367, 523-526 (19P6).

10. U Skaleric. P. Zajiek, E. Cvetko, T. Lah, J. Babnik: Alpha 2 - macroglobulin in gingival fluid: correlation with alveor bone loss in periodontal disease, J. Clin. Periodontal. 13. 833-836 (1986).

11. B. F. Sloane. R. E. Ryan, J. Rozhin, T. Lah. J. Crissman, K. V. Honn: Cathepsin B ; A proteinase linked to metastasis?. Proteinase in Inflammation and Tumor Invasion / Ed. H. Teschesche. - Berlin : W. de Gruyter, (1986), str. 103-106.

12. V. Turk, J. Brzin, M. Kopitar, M. Kotnik, B. Lenarčič, T. Popovič, A. Ritonja, M. Trstenjak, B. Rozman, W. Machleidt: Human cathepsin B, H and L and their endogeneous protein inhibitor : Structure, function and biological role. Protei­nase in Inflammation and Tumor Invasion / Ed, H. Tschesche, - Berlin : W.de Gruyter, (1986), str. 77-92.

13. Lj. Vitale, M. Renko. B. Lenarčič, V. Turk, M. Pokorny: Streptomyces rimosus extracellular proteases 3. Isolation and characterization of leucine aminopeptidase, Appl. Microbial. Biotechnol. 23,449-455 (1986).

Objavljeni referati

1. F. Aragon-Ortiz, A. Ritonja, V. Turk, F. Gubeniek: Papain inhibition by snake venoms, Cysteine Proteinases and Their Inhibitors : Proc. Int. Symp., 1985, Portorož / Ed. V. Turk. - Berlin : W. de Gruyter (1986), str. 593-602.

2. A. J. Barrett, H. Fritz, W. Mueller-Esterl, A. Grubb, S. Isemura, M. Jarvinen, N. Katunama, W. Machleidt, M. Sasaki, V. Turk: Nomenclature and classification of the proteins homologous with the cysteine proteinase inhibitor chicken cystatln, Cysteine Proteinases and Their Inhibitors : Proc. Int. Symp., 1985, Portorož / Ed. V. Turk. - Berlin : W. de Gruyter, (1986), str. 1-2.

3. J. Brzin, M. Trstenjak, A. Ritonja, W. Machleid V. Turk: Isolation of kininogens using affinity chromatography, Cy­steine Proteinases and Their Inhibitors : Proc. Int. Symp., 1985, Portorož / Ed. V. Turk. - Berlin : W. de Gruyter, (1986), str. 443-453.

4. N, Cimerman, J. Brzin, V. Turk: Low molecular weight pro­tein inhibitors of cysteine proteinases from bovine parotid glands, Proteinases and Their Inhibitors : Proc. Int. Symp.,

1985. Portorož / Ed. V. Tork. - Berlin : W. de Gruyter. (1986). str. 555-560.

5. V. Črnin. J. Babnik. J. Kos. F. Gubeniek, V. Turk: Distribu­tion of the egg white cystatin in chicken. Cysteine Proteina­ses and Their Inhibitors : Proc. Int. Symp., 1985, Portorož / Ed. V. Turk. - Berlin : W. de Gruyter. (1986). str. 5 7 7 -581.

6. M. Korbelik, J. Škr<, A . Suhar. B. Filipič: Interferon are sti­mulatory »: well as inhibitory agents in cell proliferation and repair of radiation - used potentially lethal damage. Yug. Coll. on IFM / Ed. B. Filipič. - Ljubljana : Slov. Micro­biological Soc.. I1986>. str. 57 -62 .

7. J. Kos. V . Arbanas, V. Turk. A. V. Maksimenko: Chicken egg white cystatin as a ligand for affinity chromatography. Cysteine Proteinases and Their Inhibitors : Proc. Int. Symp., 1985. Portorož / Ed. V. Turk. - Berlin : W. de Gruyter. (1986). str. 569-575.

8. J. Kos. M. Dolinar, V. Turk: Isolation and characterization of chicken egg white low-Mr kininogen. Cysteine Proteinases and Their Inhibitors : Proc. Int. Symp., 1985, Portorož / Ed. V. Turk. - Berlin : W. de Gruyter, (1986), str 5 8 3 - 5 9 1 .

9. M. Kotnik, T. Popovič, V. Turk: Human kidney cathepsin L, Cysteine Proteinases and Their Inhibitors : Proc. Int. Symp., 1985, Portorož / Ed. V. Turk. - Berlin : W. de Gruy­ter. (1986), str. 43 -50 .

10. I. Kregar: Comparative studies of extracellular p.-oteinases from different strains of Claviceps pupurea. Winter School in Bavaria : Proteinases and their Inhibitors, Rottach-Egern/ Tegernsee (1986), str. 82-84.

11. B. Lenarčič, M. Kokalj, V. Turk: Cysteine proteinase inhibi­tors from sea anemone, Cysteine Proteinases and Their Inhibitors : P.oc. Int. Symp., 1985, Portorož / Ed. V. Turk. - Berlin : W. de Gruyter, (1986), str. 609-615.

12. B. Lenarčič, A. Ritonja, A. Šali, M. Kotnik. V. Turk, W. Machleidt: Properties and structure of human spleen stefin B - A low molecular weight protein inhibitor of cysteine proteinases. Cysteine Proteinases and Their Inhibitors : Proc. Int. Symp., 1985, Portorož / Ed. V. Turk. - Berlin : W. de Gruyter. (1986), str. 473-487.

13. W. Machleidt, I. Machleidt. W. Mueller-Esterl, J. Brzin, M. Kotnik, T. Popovič, V. Turk: A curve-fitting approach to the determination od kinetic constants of proteinase inhibi­tors. Cysteine Proteinases and Their Inhibitors : Proc. Int. Symp., 1985, Portorož / Ed. V. Turk. W. de Gruyter, (1986), str. 705-717.

14. W. Machleidt, A. Ritonja, T. Popovič. M. Kotnik, J. Brzin, V. Turk, I. Machleidt, W. Mueller-Esterl: Human cathepsin B, H and L: Characterization by amino acid sequences and some kinetics of inhibition by the kininogens, Cysteine Pro­teinases and Their Inhibitors : Proc. Int. Symp., 1985, Por­torož / Ed. V. Turk. - Berlin : W. de Gruyter. (1986), str. 3 -18 .

15. W. Mueller-Esterl, H. Fritz, J. Kellerman, F. Lottspeich, W. Machleidt, V. Turk: The mammalian cysteine proteinase inhibitors. Cysteine Proteinases and Their Inhibitors : Proc. Int. Symp., 1985, Portorož / Ed. V. Turk. - Berlin : W. de Gruyter, (1986), str. 369-392.

16. A. Ritonja, W. Machleidt, A. J. Barett: Amino acid sequence of the cysteine proteinase inhibitor cystatin B from human liver. Cysteine Proteinases and Their inhibitors : Proc. Int. Symp., 1985, Portorož / Ed. V. Turk. - Berlin : W. de Gruy­ter, (1986), str. 489-4M6.

17. B. F. Sloane, J. Rhozii , R. Ryan, T. Lah, N Day, J. Crissman, K. V. Honn: Cathepf n B—like cysteine proteinases and me­tastasis. Mechanism if Cancer Metastasis: Potential Thera­peutic Implications ' Eds K.V. Honn (at al). - Boston : Martinus Nijhoff, (1985), str. 377-397.

18. A. Suhar, V. Turk, M. Korbelik, D. Petrovič, J. Škrk, P. Schauer: The role of cathepsin H and B, and inhibitors leu-peptin and CPI in proliferative activities of non-malignant cells in culture. Cysteine Proteinases and Their Inhibitors : Proc. Int. Symp., 1985, Portorož / Ed. V. Turk. - Berlin : W. de Gruyter, (1986), str. 283-291.

19. J. Škrk, M. Korbelik, A. Suhar, V. Turk, B. Filipič, V. Kot­nik, M. Likar: The effects of interferons on transformation of human lymphocytes, Yug. Coll. on IFN / Ed. B. Filipič. -Ljubljana : Slov. Microbiological Soc, (1986, str. 63 -67 .

20. V. Turk, J. Brzin, B. Lenarčič, A Šali, W. Machleidt: Human stefins and cystatins : Their properties and structural rela­tionships. Cysteine Proteinases and Their Inhibitors : Proc. Int. Symp., 1985, Portorož ( Ed. V. Turk. - Berlin : W. de Gruyter, (1986), *tr. 429-441.

95

Strokovne publikacije

1. V. Turk: Cysteine Proteinases and Their Inhibitors : Procee­dings of the International Symposium. Portorož. Sept. 1 5 -18, 1985 / Ed. Vito Turk. - Berlin ; New York : Walter de Gruyter, (1986). 846 str.

2. V. Turk. H. Fritz: Proteinases and Theii Inhibitors : 5. Win­ter School Bohinj/Slovenia, March 1 - 7 ,1986 / Org. V. Turk ; H. Frit*. - Juelich - KFA, «1986), 42 str.

N e o b j a v l j e n a d e l a

Institutski dokumenti

1. J. Babnik, M. Božič, M. Kopitar. I. Kregar. V. Turk: Pri­prava protiseruma proti telečjemu himozinu, IJS delovno po­ročilo DP-4527 (.1986).

2. I. Bricl. V. Cotič. J. Babnik, A. Brčič, L. Glonar, F. Guben-iek: Imunoloike raziskave opeklinskih toksinov, IJS delovno poročilo DP-4558 (1986).

3. J. Brzin, T. Popovič: Preliminarne raziskave vsebnosti inhi­bitorjev cisteinskih proteiiaz v gomoljih krompirja, 115 de­lovno poročilo DP-4628 (1986).

4. V. Cotič: Aktivnost intracelularnih proteinaz v človeških paravertebralnih mišicah, IJS delovna joročilo DP-4600 (1986).

6. V. Cotič: Pilotne biokemijske raziskave izcedka dekubital­ne rane pri stimulaciji z električnimi cokovi, IJS delovno poročilo DP-4637 11986).

6. M. Drobnič-Koiorok: Izolacija in lastnosti inhibitorjev se-rinskih proteinaz iz svinjskih levkocitov, IJS delovno poroči­lo DP-4525 11986).

7. M. Kopitar, M. Božič: Izolacija in karakterizacija telečjega himozina, IJS delovno poročilo OP—4505 (1986).

8. M. Kopitar, M. Božič: Pridobivanje svinjskega reneta, IJS delovno poročilo DP-4506 (1986).

9. M. Kopitar, M. Božič, V. Turk: Uvajanje encimskega prepa­rata — piičanjega himo;ina - v industrijsko proizvodnjo, IJS delovno poročilo DP-4301 (1986).

10. A. Suhar: izolacija <n karakterizacija industrijsko pomembnih mikrobnih encimov, IJS delovno poročilo O', —4587 (1986).

11. A. Suhar, V. Turk: Raziskave encimov mikrobialnega in ži­valskega izvora, IJS delovno poročilo DP-4612 (1986).

Neobjavljeni referati

1. F. Aragon-Ortiz, F. Gubeniek: Isolation and some proper­ties of two proteolytic enzymes from Lachesis muta venom, 5. Winter School on Proteinases and their Inhibitors - Re­cent Developments, Bohinj (1986).

2. F. Aragon-Ortiz, A. Ritonja, V. Turk, F. Gubensek: Papin inhibition by snake venoms, 5. Winter School on Proteinase* and their Inhibitors - Recent Developments, Bohinj (1986).

3. J. Babnik, V. Cotič, L. Glonar, F. Gubensek: Poskus izolacije protiteles človeikemu opeklinskemu toksinu, 4. kong. bio-hemijskih druitava Jugoslavije, Sarajevo (1986).

4. J. Babnik, M. Drobnič-Koiorok, J. Grom, V. Turk: The leu­cocyte intracellular inhibitors of fibrinolysis, 8. Int. Cong, on Fibrinolysis, Vienna (1986).

5. L. Begič, J. Brzin, V. Čurin, S. Mehikič, V. Turk: Cistatih C u urinu i serumu pacijenata sa endemskom nefropatijom, 4. kong. saveza biohemijskih druitava Jugoslavije, Sarajevo (1386).

6. J. Brzin, L. Begič, V. Čurin, V.Turk: Cyst8tin C from diffe­rent body fluids, 17. FEBS Meeting, Berlin (1986).

7. J. Brzin, V. Čurin, J. Babnik, V. Turk: Multiple oblike člove­škega cistattna C, 4. kong. saveza biohemijskih di ustava Ju­goslavije, Sarajevo (1986).

8. J. Brzin, V. Čurin, L. Begič, I. Vrhovec, V. Turk: Cystatin C: Qualitative and quantitative studies in normal and pathologi­cal human body fluids, 4. Symp. with Int. Participation „Ly-soiomes - Biology, Pathology, Biotechnology", Sofia (1986).

9. J. Brzin, T. Popovič: Plant inhibitors of lysosomal cysteine proteinases, 5. Winter School on Proteinases and their Inhi­bitors - Recent Developments, Bohinj (1986).

10. N. Cimerman. J. Brzin, V. Turk: Isolation and characteriza­tion of low molecular weight cysteine proteinase inhibitors in bovine salivary glands, 5. Winter School on Proteinases and their Inhibitors — Recent Developments, Bohinj (1986).

11 . V. Cotič, J. Babnik, V. Turk: Human muscle cysteine protei­nase inhibitors, 5. Winter School on Proteinases and their Inhibitors - Recent Developments. Bohinj (1986).

12. V. Cotič. J. Babnik. V. Turk: Human muscle inhibitors of cysteine proteinases. Int. Symp. on Adaptive Mechanisms of Muscle. Szeged (1986).

13. V. Cotič, J. Babnik, V. Turk: Inhibitorji cisteinskiU proteinaz iz človeikih miiic, 4. kong. saveza biohemijsk>!i druitava Ju­goslavije, Sarajevo (1986).

14. V. Čurin, J. Babnik, L. Begič, J. Brzin, I. Vrhovec. V. Turk. F. Gubeniek: Stefin A and cystatin levels vary in pathological conditions, 17. FEBS Meeting, Berlin (1986).

15. V. Čurin. J. Brzin. I. Vrhovec: Determination of stefin A and cystatin C in amniotic fluids. 5. Winter School on Prote­inases and their Inhibitors — Recent Developments. Bohinj (1986).

16. M. Drobnič-Koiorok, J. Babnik: Inhibiton of trypsin and plasmin by porcine leucocyte inhibitor, 5. Winter School on Proteinases and their Inhibitors - Recent Developments, Bohinj (1986).

17. M. Drobnič-Koiorok, J. Babnik, V. Turk: Studies on the in­teraction of protein inhibitor from porcine leucocytes with some serine proteinases, 17. FEBS Meeting, Berlin (1986).

18. M. Drobnič-Koiorok, M. Kopitar, J. Babnik, V. Turk: Inhibicija fibrinoliznih encimov z intracelularnimi inhibitorji. 4. kong. saveza biohemijskih druitava Jugoslavije. Sarajevo (1986).

19. D. Gabrijelčič. R. Gollwitzer: Degradation of human fibrino­gen with cathepsin B, 8. Int. Cong, on Fibrinolysis, Vienna (1986).

20. D. Gabrijelčič, R. Gollwitzer: Degradation of human fibrino­gen with cathepsin B, 5. Winter School on Proteinases and their Inhibitors — Recent Developments. Bohinj (1986).

2 1 . D. Gabrijelčič, R. Gollwitzer: Razgradnja človeškega fibrino-gena s katepsinom B, 4. kong. biohemijskih druitava Jugosla­vije. Sarajevo (1986).

22. F. Gubeniek: Structural studies of Vipera ammodytes venom toxic phosopholipase A2, 5. Winter School on Proteinases and their Inhibitors - Recent Developments, Bohinj (1986).

23. F. Gubeniek, V. Čurin. J. Babnik, D. Turk, A. Ritonja: Site of toxicity in ammodytoxins, 17. FEBS Meeting, Berlin 11986).

24. M. Kokalj, B. Lenarčič, V. Turk: Izolacija in delna karakteri­zacija visokomolekularnih inhibitorjev cisteinskih proteinaz iz morskih veternic — Anemonia sulcata, 4. kong. biohemij­skih druitava Jugoslavije, Sarajevo (1986).

25. M. Kopitar, D. Muscatelli, D. B. Rifkin: Isolation of collage-nases from culture medium of activated human tumor (HT— 1080) cells, 4. kong. biohemijskih druitava Jugoslavije, Sarajevo (1986).

26. M. Korbelik, M. Osmack. R. Arezina, J. Škrk, A. Suhar, V. Turk: Radioprotective effects of inhibitors of neutral pro­teinases, 20. Ann. Meet, of the Eur. Soc. for Radiative Bio­logy, Pisa (1986).

27. M. Korbelik, A. Suhar, J. škrk, V. Turk, D. Petrovič: The role of intracellular proteinases in repair of potentially let­hal damage, Molecular Biology of DNA Repair, Manchester 11986).

28. J. Kos. J. Babnik: The observation of aggregation of chicken egg white cystatin in solution, 5. Winter School on Proteina­ses and their Inhibitors - Recent Developments, Bohinj (1986).

29. J. Kos, J. Babnik, V. Turk: Agregacija kokoijega cistatina v raztopini, 4. kong. biohemijskih druitava Jugoslavije, Sara­jevo (1986).

30. J. Kos, J. Babnik, V. Turk: Chicken egg white cystatin is able to form aggregates in solution, 17. FEBS Meeting, Ber­lin (1986).

31 . M. Kotnik, B. Lenarčič, T. Popovič, V. Turk: Interaction of human kidney cathepsin L with modified forms of human stefin B, 4. Symp. with Int. Participation ..Lysosomal - Bio­logy, Pathology, Biotechnology", Sofia (1986).

96

32. M. Kotnik. A. Šali. B. Lenarčič. V. Turk: Interakcija člove-ikega ka 11 psi na L z nizkomolekularnimi proteinskimi inhibi­torji proteinaz, 4. kong. biohemijskih druitava Jugoslavije, Sarajevo (1986).

33. M. Kovač, I. Kregar: Metabolism of reserve substances in silver fir seeds during germination, 18. Int. Union of Fo­rest Research Organizations. Ljubljana (1986).

34. I. Kregar: Mycelial proteinases of C. Purpurea, 5. Winter School on Proteinases and their Inhibitors - Recent Deve­lopments. Bohinj (1986).

35. I. Kregar: Proteinases of various C. purpurea strains, 6. Symp. Intracellular Protein Catabolism, Wernigerode (1986).

36. I. Kregar, J. Babnik. I KJeia. V. Turk: Claviceps purpurea intracellular proteinases, 17. FEBS Meeting. Berlin (1986).

37. I. Kregar, J. Babnik. V. Turk, I. Koleia: Intracdularne protei-naze glive Claviceps purpurea. 4. kong. saveza biohemijskih druitava Jugoslavije. Sarajevo (1986).

38. B. Lenarčič. M. Kokalj. V. Turk: Cysteine proteinase inhi­bitors from seaanemonae. 17. FEBS Meeting. Berlin (1986).

39. B. Lenarčič, M. Kokaij, V. Turk: Cysteine proteinase inhi­bitors from sea anemonae, 5. Winter School on Proteinases and Their Inhibitors - Recent Developments. Bohinj (1986).

40. B. Lenarčič. M. Kokalj, V. Turk: Cysteine proteinase inhi­bitors from sea anemone, Gordon Research Conf. „Proteo-lytic Enzymes and Their Inhibitors, Plymouth (1986).

41. B. Lenarčič, A. Šali, M. Kotnik, A. Ritonja, W. Machleidt, V. Turk: Endogenous cysteine proteinase inhibitors from human spleen, Int. Symp. on Adaptive Mechanism of Muscle. Szeged 11986).

42. B. Lenarčič, A. Šali, A. Ritonja, M. Kotnik, W. Machleidt, V. Turk: Lastnosti in struktura človeikega stefina B, inhibitorja cisteinskih proteinaz, 4. kong. biohemijskih druitava Jugo­slavije, Sarajevo (1986).

43. W. Machleidt, I. Machleidt, W. Mueller-Esterl, J. Brzin, M. Kotnik, T. Popovič, V. Turk: Fluorometric assays of protei­nases and proteinase inhibitors using an on-line computer system, 5. Winter School on Proteinases and their Inhibitors Recent Developments, Bohinj (1986).

44. L. Odabaiič-Begič, J. Brzin, V. Čurin, S. Mehikič, V. Turk: Determination of cystatin C in patients with endemic (Bal­kan) nephropathy. Int. Symp. on Adaptive Mechanisms of Muscle, Szeged (1986).

45. M. Osmak, M. Korbelik, M. Rac, D. Petrovič, A. Suhar, J. Škrk, V. Turk: The influence of cathepsin B and leupeptin on recovery from potentially lethal damage, 20. Ann. Meet, of the Eur. Soc. for Radiation Biology, Pisa (1986).

46. T. Popovič, J. Brzin, L. Begič, J. Kos, M. Kotnik: An impro­ved isolation method of human cathepsin H and measure­ments of its interactions with some human stefins and cysta-tins, 5. Winter School on Proteinases and their Inhibitors -Recent Developments, Bohinj (1986).

47. T. Popovič, J. Brzin, L, Begič, V. Turk: Human cathepsin B and H and their interactions with some endogeneous inhi­bitors, 17. FEBS Meeting, Berlin (1986).

48. T. Popovič, J. Brzin, B. Lenarčič, J. Kos, M. Dolinar, V. Turk: Human cathepsin 8 and H and their interactions with some endogeneous inhibitors, 4. Symp. with Int. Participation „Ly-sosomas - Biology, Pathology, Biotechnology", Sofia (1986).

49. T. Popovič, J. Brzin, V. Turk: Katepsina 3 in H in njune in­terakcije z nekaterimi endogenimi inhibitorji cisteinskih pro­teinaz, 4. kong. biohemijskih druitava Jugoslavije, Sarajevo (1986).

50. A. Ritonja, W. Machleidt, T. Popovič, M. Kotnik, V. Turk: Human cathepsin B, H and L: characterisation by covalent structure data, 5. Winter School on Proteinases and Their Inhibitors — Recent Developments, Bohinj (1986).

51. U. Skalerič, J. Babnik, V. Turk: Detection of cysteine prote­inase inhibitors in human inflamed gingiva, J. Dent. Res., Spec. Issue : Int. Assoc, for Dental Research, Hague (1986).

52. A. Suhar, M. Derenčin, V. Turk: Hidrolitski encimi nastali pri usmerjeni fermentaciji Aspergillus niger, 4. kong, <aveza biohemijskih druitava Jugoslavije, Sarajevo (1986).

53. A. Suhar, V. Turk: Proteinski inhibitorji cisteinskih proteinaz iz človeikih možganov, 4. kong. Saveza biohemijskih druitava Jugoslavije, Sarajevo (1983).

54. U. Thiele, W. Bode, V. Turk, J. Kos: Republication of egg white cystatin, 5. Winter School on Prpteinases and Their In­hibitors - Recent Developments, Bohinj (1986).

55. M. Trstenjak, H. G. Gassen. J. Stollwerk. V. Turk: Klonira-nje gena za človeški cistatin C. 4. kong. saveza biohen ijskih druitava Jugoslavije. Sarajevo (1986).

56. M. Trstenjak, J. Stollwerk, A. Bohni tg. M. Straub, H. G. Gas­sen: Chemical synthesis and isolation of the human cystatin gene, 5. Winter School on Proteinases and Their Inhibitors — Recent Developments, Bohinj (1906).

57. M. Trstenjak, V. Turk. M. Machletct. J. Stollwerk. A. Bo-hning. H.G. Gassen: Chemical synthesis and isolation of the cystatin gene, GIM, Split (1986).

58. I. Vrhovec. V. Čurin. J. Babnik. L. Begič: Določanje cista-tina C v amnionskih tekočinah s pomočjo ..Elisa" testa. 4. kong. saveza biohemijskih druitava Jugoslavije, Sarajevo (1986).

ODSEK ZA AVTOMATIKO, BIOKIBERNETIKO IN ROBOTIKO

Ob j a v I j e na d e l a

Znanstvene publikacije

1. U. Bogataj, M. Malezič, D. Filipič: Dvokanalni ortotski elek­trični stimulator za korekcijo hoje, Elektrotehn. vestn. 53, 141-144(1986).

2. S. Plevnik. J. Janež, P. Vrtačnik. B. Triinar, D. B. Voduiek: Short term electrical stimulation for urinary incontinence. World J. Urol. 4, 24 -26 (1986).

3. S. Plevnik, D. B. Voduiek, P. Vrtačnik, J. Janež: Optimiza­tion of pulse duration for electrical stimulation in treatment of urinary incontinence. World J. Urol. 4, 22 -23 (1986).

4. A. Ružič, A. Klofutar: Pregled paralelenega programiranja, Informatica 10, 48 -59 (1986).

5. B. Triinar, J. Drobnič, P. Vrtačnik: Urodinamske preiskave spodnjih sečil pri enurezi. Zdrav, vestn. 55,283-286 (1986).

6. L. Žlajpah: Uporaba razstavljanja v vodenju industrijskih ro­botov. Elektrotehn. vestn. 53 ,145-149 (1986).

Objavljeni referati

1. H. Benko, M. Malezič, V. Koiorok, L. Vodovnik, A. Stefa-novska, R. Turk, Z. Dimnik, P. Obreza: Our experiences with healing of wounds with the use of electrical stimulation. Proč. Sem. on Functional Electrical Stimulation, Ljubljana (1986). str. 94-100.

2. U. Bogataj. M. Maležč, D. Filipič: Dvokanalni ortotski funk­cionalni električni stimulator, 30. jug. konf. ETAN-a, Herceg Novi (1986), str. XI. 101-108.

3. U. Bogataj, M. Malezič, N. G ros, B. Kelih, M. Kljajič, R. Ači-movič-Janežič: Initiation of gait during a two to three week therapy with multichannel stimulation, 4. Mediteranean Conf. on Medical and Biological Engineering, Sevilla (1986), str. 367-370.

4. J. Janež, S. Plevnik, D. B. Voduiek, P. Vrtačnik: Short-term electrical stimulation for incontinence due to a lower motor neuron lesion, Proc. 3. Joint Meet, of Int. Continence Soc. and Urodynamics Soc, Boston (1986), str. 435-437.

5. B. Kelih, J. Rozman, M. Santo: Stimulator za regeneracijo živcev, 30. jug. kong. ETAN-a, Herceg Novi (1986), str. X I . 79-84.

6. M. Kljajič, J. Krajnik, M. Malezič, R. Ačimovič, A. Ahlin, U. Stanič: Evaluation of ankle movement prediction with im­plantable peroneal stimulators, 4. Mediterranean Conf. on Medical and Biological Engineering, Sevilla (1986), str. 3 3 3 -335.

7. M. Kljajič, M. Malezič, M. Gregorič, R. Ačimovič, E. Vavken, J. Krajnik, A. Ahlin: Prediction and evaluation of ankle mo­vement with implantable peroneal stimulators, Proc. 9. Ann. Conf. on Rehabilitation Technology, Minneapolis (1986), str. 369-371.

8. M. Malezič, H. Benko, L. Vodovnik, A. Stefanovska: Dekubi-tus - Celjenje ran z električno stimulacijo, 30. jug. konf. ETAN-a, Herceg Novi (1986), str. X 1.93-100.

97

9. M. Maležič. M. Gregorič. M. Ojajič. E. Vavken. R. Ačimovtc-Janežič: Določanje položaja stimulacijskih elektrod z opazo­vanjem EMG odzivov med ir.tptantacijo peronealnih stimula-torjev. 6. simo. Medicina i tednika : Zb. radova Jurema 3 1 . 5. »v.. 71-74(1986) .

10. M. Maležič. M. Gregorič. M. Kljajič. E. Vavken. R. Ačimovič-Janežič: EMG monitoring of electrode position in impalntab-le peroneal stimulation, 2. Vienna Int. Workshop on Func­tional Electrostimulation : Basics. Technology and Appli cation. Vienna (19861. str. 133-136.

11. M. Maležič. M. Gregorič. M. Kljajič. E. Vavken. R. Acimovič-Jancžič: Positioning of stimulating electrodes and prediction of ankle movement in implantable peroneal stimulation, 4. Mediterranean Conf. on Medical and Biological Engineering. Sevilla (1986). str. 329-332.

12. S. Mrak. D. Matko Regulacija Sile pri hidravličnem robotu. 2. jug. savjet. o robotizaciji. Rijeka (1986). str. 4 - 1 1 .

13. B. Nemec: Construction of a multivariable pole assignment adaptive regulation. Proč. IASTEO Int. Symp. ..Modelling. Identification and Control". Innsbruck (1986). str. 6 5 - 6 8 .

14. B. Nemec. J. Lenarčič: Računanje delovnih prostorov zglob-nih industrijskih robotov, 10. bosanskohercegovački simp, iz informatike. Jahorina (1986). str. 209.1 - 9 .

15. S. Plevnik. O. M. Holmes. J. Janež. P. Vrtačnik. A. R. Mundy. S. L. Stranton: Proč. 4. Mediterranean Conf. on Medical and Biological Engineering. Sevilla (1986). str. 252-253.

16. S. Plevnik, P. Vrtačnik. 0. B. Voduiek. J. Janež: Optimiza­tion of vaginal and anal electric stimulation for urinary in­continence, Proc. 2. Vienna Int. Workshop on Functional Electrostimulation, Vienna (1986), str. 213-215.

17. M. Ribarit, B. Lenart: Primer uporabe klasične mehanike pri konstruiranju industrijskih robotov, 2. jug. savjet. o ro­botizaciji. JU ROB "86. Rijeka (1986). str. 3.134.

18. J. Rozman, B. Kelih: Meritev parametrov pri stimulaciji ovč­jega peronalnega živca, 30. jug. konf. ETAN-a, Herceg Novi (1986). str. X 1.73-78.

19. J. Rozman, B. Kelih, B. Pihlar: Potentials of platinum elec­trodes versus a Ag/AgCl reference electrode, 2. Vienna Int. Workshop on Functional Electrostimulation, Vienna (1986), str. 121-124.

20. J. Rozman, D. Tavčar, U. Stanič: Prolonged epidural stimu­lation of a sheep's cerebellum with platinum electrodes, 2. Vienna Int. Workshop on Functional Electrostimulation, Vienna (1986). str. 343-346.

21. A. Ružič: A programming system for robot design and simu­lation, Proc. IASTED Int. Symp. ..Applied Informatics". Innsbruck 11986). str. 14-16.

22. A. Ružič: A programming system for robot design and simu­lation. Jug. sem. o robotizaciji - JUROB '86, Rijeka (1986). str. 3.124-128.

23. A. Ružič, P. Oblak, U. Stanič, A. Klofutar, I. Saje: Koncep* integriranega sistema za načrtovanje robotiziranih sistemov, 30. jug. konf. ETAN-a, Herceg Novi (1986), str. XI. 181-188.

24. A. Ružič, P. Oblak, J. Lenarčič, B. Nemec, L. Žlajpah Programski sistem za robotsko stimulacijo, 2. jug. savjet. o robotizaciji : JUROB '86, Rijeka 11986), str. 3.129-133.

25. I. Saje, A. Klofutar, J. Lenarčič, A. Ružič: Zasnova sodob­nega robotskega krmilnika, 2. jug. savjet. o robotizaciji, Rijeka (1986). str. 3-124.

26. U. Stanič: Predlog jug. iztraživačkih zajedn.-čkih projekata na području robotizacije. Zb. JUROB-86, Rijeka (1986), str. 1 - 1 .

27. A. Stefanovska, L. Vodovnik, H. Benko, M. Maležič, R! Turk, V. Koiorok: Regeneration of ulcerated tissue by electrical ttimulation, 2. Vienna Int. Workshop on Functional Elec-trostimultion : Basics, Techniques and Application, Vienna (1986). str. 307-310.

28. P. Strojnik, M. Stopar, M. Maležič, U. Stanič: Stimulators for functional and therapeutic stimulation produced by TGO Gorenje - Titovo Velenje, Proc. Sem. on Functional Electrical Stimulation, Ljubljana (1986), str. 48 -59 .

29. D. B. Voduiek, S. Plevnik, J. Janež, P. Vrtačnik: Detrusor in­hibition on selective pudendal nerve stimulation in the peri­neum, Proc. 3. Joint Meet, of Int. Continence Soc. and Uro-dynamics Soc, Boston (1968), str. 612-614.

30. L. Žlajpah: Tracking controller for industrial robot«, Jug. sem. o primjeni robotizacije : JUROB '86, Rijeka (1986), str. 19-22.

31. L. Žlajpah: Contribution to nonlinear decoupling of indus­trial robots. Proc. IASTEO Int. Symp. ..Modelling. Identi­fication and Control". MIC "86. (1986). str. 154-157.

32. L. Žlajpah: Development of robotics in SR Slovenia. Elec­tronics in Developing Countries : Proc. Int. Conf., Ljubljana (1985), str. 77-79 .

33. L. Žlajpah: Method of partially compensated couplings in control of industrial robots. IFAC/IFIP/IMACS Int. Symp. on Theory of Robots. Vienna (1986). str. 175-179.

Strokovne publikacije

1. M. Gradiiar. M. Kljajič: Analiza dejavnikov, ki vplivajo na obnašanje modela poslovnega sistema z metodo paralelne simulacije. Org. Kadri 19. 530-538 (1986).

2. L. Žlajpah, I. Saje: Robotika v Sloveniji. Knjiga o robotih. — Ljubljana : Zveza org. za tehn. kulturo Slovenije. (1986). str. 194-197.

N e o b j a v l j e n a d e l a

Institutski dokumenti

1. U. Bogataj: Programska oprema iest kanal nega stimulatorja. Ver.2.0. IJS delovno poročilo DP-4442 (1986).

2. U. Bogataj. M. Maležič. D. Filipič: Dvokanalni ortotski sti­mulator, IJS delovno poročilo DP-4441 (1986).

3. A. Goričan, M. Kljajič, J. Opeka. M. Ribarič: Razvoj pre­tvornika za merjenje vertikalnih sil pri hoji, IJS delovno poročilo DP-4449 (1986).

4. G. Kandus. D. Zrilič: Simulacija modema s konstantno ovoj­nico, IJS delovno poročilo OP-4579 (1986).

5. G. Kandus. O. Zrilič, A. Lavrič: Izračun spektra digitalnih fazno moduliranih singalov, IJS delovno poročilo D P -4578 (1986).

6. B. Kelih, J. Rozman: Samostojni implantibilni sistem za sko-liozo z bifazno tokovno končno stopnjo. IJS delovno poro­čilo DP-4447 (1986).

7. I. Kovač: Zobniiki prenosnik na ekscenterski pogon, IJS delovno poročilo OP-4346 (1986).

8. I. Kovač, M. Čefarin. B. Lenart, L. Žlajpah, Z. Novakovič: Izdelava projekta električnega robota, IJS delovno poro­čilo DP-4497 (1986).

9. I. Kovač, B. Lenart: Računalniiki program za izračun valjas-tih dvojic, IJS delovno poročilo DP-4630 (1986).

10. I. Kovač, B. Lenart, U. Stanič: Dinamično stabilno vozilo, IJS delovno poročilo DP-4629 (1986).

11. B. Lenardič: Določanje ponovljivosti pozicioniranja robota s fotogrametrijo, IJS delovno poročilo DP-4319 (1986).

12. B. Lenart, M. Ribarič: Pozicijski del robota za manipulacijo, IJS delovno poročilo DP-4374 (1986).

13. B. Nemec: Pregled nekaterih postopkov adaptivnega uprav­ljanja industrijskih manipulatorjev, IJS delovno poročilo D P -4467 (1986).

14. S. Plevnik, J. Janež, P. Vrtačnik: Quantification of effects of electrical stimulation in patients with urinary disorders, IJS delovno poročilo OP-4417 (1986).

15. J. Rozman, B. Kelih: Električna stimulacija prekinjenega živca podgane, US delovno poročilo DP-4487 (1986).

16. J. Rozman, B. Kelih: Enkapsulacija in m>.,tev samostoj­nega implantibilnega sistema, IJS delovne poročilo D P -4448 (1986).

17. J. Rozman, ii Tavčar: Dolgotrajna epiduralna stimulacija malih mozga i >vce s platinastima elektrodama, IJS delovno poročilo DP-4488 11986).

18. I. Saje, S. Mrak: Prva faza izdelave ieitnajstbitnega robotske­ga krmilnika, IJS delovno poročilo DP-4570 (1986).

19. M. Stopar, D. Filipič: Bergla z zvočno povratno zvezo, IJS delovno poročilo DP-4341 (1986).

20. M. Stopar, M. Kljajič, D. Filipič: Merilni bergli z bioloiko povratno zvezo, IJS delovno poročilo DP-4342 (1986).

21. M. Stopar, M. Kljajič, D. Filipič, S. Žerovnik: Izpopolnjeno elektronsko vezje ..čevlji za merjenje podpornih sil", IJS delovno poročilo DP—4349 (1986).

98

22. P. Strojnik. M. Stopar: Analiza korozijskih mehanizmov med kovinami v elektrolitu. IJS delovno poročilo OP-4394 (1986).

23. P. Vrtačnik. S. Plevnik: Four channel electric fluid bridge test dignostic unit. US delovno poročilo OP -4418 (1986).

24. L. Žlajpah. B. Lenart. M. Čefarin: Aplikacija industrijskih robotov v Gorenju — Analiza stanja in idejna retitev, IJS delovno poročilo OP-4480 (1986).

Patenti in tehnične izboljšave

1. U. Bogataj. M. Maležič, O. Filipič: Vezje končne stopnje z nabojsko uravnovešenimi tokovnimi impulzi za električno stimulacijo. Patent, rubrum it . 2307S-P-2O12 (1986).

2. B. Kelih, J. Rozman: Elektronsko vezje implantibilnega mriično-žrvčnega stimulatorja z bifazno tokovno končno stopnjo. Patent, rubrum it. 23074-P-2011 (1986).

3. J. Rozman. B. Kelih: Samostojni implantibilni sistem z elek­trodami in prehodom skozi koto na stimulacijo živcev. Model, rubrum it. 23071 - M - 6 8 8 (1986).

4. M. Stopar: Terapevtski elektronski stimulator TES. Model, rubrum it. 23072-M-689 (1986).

5. M. Stopar. U. Bogataj: Elektronski stimulator DIATES. Model, rubrum it. 23070-M-687 (1986).

6. M. Stopar. M. Kljajič. D. Filipič: Merilni bergli z bioloiko (zvočno) povratno zvezo. Tehnična izboljiava (1986).

ODSEK ZA RAČUNALNIŠKO AVTOMATIZACIJO IN REGULACIJO

O b j a v l j e n a d e l a

Znanstvene publikacije

1. O. Juričič, S. Strmčnik. S. Petrovčič: Compensator for sta­tic nonlinearities - Design and application, Electron. Lett. 22 ,532-534 (1986).

2. S. Strmčnik: A method for the calculation of multivariate systems in state space, Automatika 27 ,37 -42 (1986).

3. S. Strmčnik, F. Bremiak: An efficient algorithm for the transformation of the input-output model into the state-space model. Int. J. Control 41 .145-154 (1985).

Objavljeni referati

1. M. Atanasijevič, R. Karba. F. Bremiak, P. Šega: Načrtovanje observatorja stanj pri razstavljanju multivariabi>oih sistemov, 30. jug. konf. ETAN-a, Herceg Novi 11986), str. V I I .3 -10 .

2. M. Bar: Načrtovanje, izvedba in uporaba električno program-Ijivih modulov, Zb. rad. JUREMA 3 1 , zv. 4 ,117 -120 (1986).

3. F. Bremiak: An overview of fast research in the field of auto­matic control and simulation in Ljubljana, Workshop on Process Automation : German-Yugoslav Cooperation, Ljub­ljana (1986), str. 23-30 .

4. J. Čemetič, S. Strmčnik, M. Šauta. Z. Mariniek: Tehnoeko-nomska upravičenost računalniike avtomatizacije pri kuha­nju celuloze, Zb. ref. s posvet. „Tehnoekonomika v kemič­ni in procesnih industrijah", Maribor (1986), str. 98-105.

5. J. Čretnik, S. Strmčnik: Regulacija procesov z velikimi časov­nimi zakasnitvami, Zb. rad. JUREMA 3 1 , sv. 2, 71-74 (1986).

6. G. Godena, J. Černetič, M. Jovan, S. Strmčnik: Realization of a process control language based on macroassembler, 4. IFAC/IFIP Symp. on Software for Computer Control, Graz (1986), str. 99-104.

7. G. Godena, J. Černetič, M. Jovan, S. Strmčnik: Realization of a process control language based on macroassembler. Workshop on Process Automation : German-Yugoslav Co­operation, Ljubljana (1986), str. 205-210.

8. N. Hvala, J. Černetič, S. Strmčnik, A. Moze: Mathematical model of magnetic pulp cooking, Workshop on Process Automation : German-Yugoslav Cooperation, Ljubljana (1986), str. 63 -77 .

9. O. Juričič. S. Strmčnik. J. Petrovčič: Design and applica­tion of a compensator for static nonlinearities. Workshop on Process Automation German—Yugoslav Cooperation. Ljubljana (1986). str. 5 5 - 6 1 .

10. R. Karba. M. Atanasijevič. M. Šega. N. Hvala: Combination of inverse Nyquist array method with other approaches to the multivariate control design. Workshop on Process Automation : German-Yugoslav Cooperation, Ljubljana (1986). str. 107-127.

11. R. Karba. A. Mrhar, S. Primožič. F. Kozjek. B. Zupančič. M. Atanasijevič: Analog-hybrid simulation in studying ki-netical aspects of bioequivaJence, Proc. 2. Eur. Simulation Cong.. Antwerp (1986). str. 733-739.

12. A. Keber: Microcomputer lift control from the beginning to the group supervisory control system. Workshop on Pro­cess Automation : German:Yugoslav Cooperation, Ljublja­na (1986), str. 187-203.

13. J. Petrovčič. S. Strmčnik. T. Štrukelj: A microcomputer ba­sed speed controller for squirrel-cage induction motors. Workshop on Process Automation : German-Yugoslav Coo­peration. Ljubljana (1986). str. 153-185.

14. S. Strmčnik. M. Šega, J. Petrovčič. P. Tramte: Black-box modelling in control system design, IF AC/IMACS Int. Symp. on Simulation of Control Systems, Vienna (1986). str. 587-592.

15. S. Strmčnik. M. Šega. J. Petrovčič. P. Tramte: Black-box modelling in control systems design. Workshop on Process Automation : German-Yugoslav Cooperation, Ljubljana (1986). str. 79-106.

16. M. Šega. M. Atanasijevič. R. Karba, M. Milanovič: Compu­ter aided design of semihateh distillation column control, Proc. 2. Eur. Simulation Conf., Antwerp (1986), str. 5 2 8 -533.

17. M. Šega, R. Karba, M. Atanasijevič: Prenosljivost interaktiv­nega programskega paketa ANA, Zb. rad. 10. bosanskoherce-govački simp, iz informatike. Jahorina (1986), str. 183.1—4.

18. M. Šega, D. Matko, J. Maver: Zvezni ekvivalent diskretnega modela v programskem paketu za analizo in načrtovanje vo­denja sistema ANA, 30. jug. konf. ETAN-a. Herceg Novi (1986), str. VI I .157-164.

19. M. Šega. D. Matko, B. Zupančič, R. Karba, S. Strmčnik: Simulacijske sposobnosti interaktivnega programskega paketa ANA, Zb. rad. 8. med. simp. ..Projektiranje i proizvodnja podržani računalom". Zagreb (1986), str. 49-54 .

20. M. Šega, S. Strmčnik, R. Karba, D. Matko: Interactive pro­gram package ANA for system analysis and control design. Workshop on Process Automation : German-Yugoslav Cooperation, Ljubljana (1986), str. 337-353.

21. B. Zupančič, D. Matko, F. Bremiak, M. Šega, f. Tramte: Simulation in the program package ANA, Proc. 2. Eur. Si­mulation Conf., Antwerp (1986), str. 314-319.

22. B. Zupančič, D. Matko. M. Šega, P. Tramte: Simulation in the program package ANA, Workshop in Process Automation : German-Yugoslav Cooperation, Ljubljana (1986), str. 355-370.

23. B. Zupančič, D. Matko, P. Tramte: Simulacija zveznih siste­mov s simulacijskim jezikom SIMCOS, Zb. rad. 10. bosan-skohercegovački simp, iz informatike, Jahorina (1986), str. 182.1-4.

24. B. Zupančič, D. Matko, P. Tramte, M. Šega: SIMCOS - jezik za simulacijo zveznih dinamičnih sistemov, 30. jug. konf. ETAN-a, Herceg Novi (1986), str. VI I .11-16.

N e o b j a v l j e n a d e l a

Institutski dokumenti

1. J. Čretnik, S. STrmčnik, J. Petrovčič, P. Tramte, A. Može: Meritve in itudija problematike regulacije zgorevanja na luž-nem kotlu, IJS delovno poročilo DP-4639 (1986).

2. N. Hvala, S. Strmčnik, J. černetič, M. Šega: Sprotno prila­gajanj« parametrov matematičnega modela za kuhanje ce­luloze s Kalmanovim filtrom, IJS delovno poročilo D P -4580 (1986).

3. J. Petrovčič, J. Grom, A. Keber: Izhodna enota mikroraču-nalniikega regulatorja za tropoležajno krmiljenje servomo-torja, IJS delovno poročilo DP-4524 (1986).

4. M. Šega, S. Strmčnik, J. Petrovčič, D. Čuk: Analiza in na­črtovanje vodenja steklarske peči, IJS delovno poročilo DP-4364 (1986).

99

Patenti in tehnične izboljšave

1. J. Petrovčič. T. Štrukelj: Mikroračunalniki regulator hitrosti motorjev s samoterstiranjem. Patent, rubrum it. 10015 -P -744 (1986).

ODSEK ZA PROFESIONALNO ELEKTRONIKO

N e o b j a v l j e n a d e l a

Institutski dokumenti

1. F. Mavric. Z. Milavc. B. Bastar. J. Beltram. M. Dolenc. H. Kralj, F. Spreizer. A. Škodič. V. Franinovič. I. Žerovnik: Tiristorski pretvornik s paralelnim nihajnim krogom. IJS delovno poročilo OP-4582 (1986).

2. F. Mavric. Z. Milavc. B. Bastar. J. Beltram, M. Dolanc. H. Kralj. F. Spreizer, A. Škodič. V. Franinovič, I. Žerovnik: Izvedba pretvornika frekvenc na lOkHz/IOOkW, IJS delov­no poročilo DP-4592 (1986).

ODSEK ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO

O b j a v i j e n a d e l a

Znanstvene publikacije

1. M. Bohanec, M. Gams, N. Lavrač: Ekspertni sistem za pomoč pri vodenju bančne likvidnosti, Informatica 10, 53-61 (1986).

2. I. Brat ko : Prolog Programming for Artificial Intelligence. -London (Etc) : Addison Wesley. (1986). 419 str.

3. I. Bratko, I. Mozetič, N. Lavrač: Automatic synthesis and compression of cardiological knowledge. Expert Systems -Automating Knowledge Acquisition 7 eds. D. Michie ; I. Bratko. - London (etc) : Addison-Wesley. (1986), str. 4 5 - 6 1 .

4. I. Bratko. P. Tancig. S. Tancig: Detection of positional pat­terns in chess. Advances in Computer Chess 4, 113-126 (1986).

5. J. Efstathiou, V. Rajkovic, M. Bohanec: Expert systems and the rule-based decision support systems. Computer Aided Decision Making / Ed. G. Mitra. - Amsterdam : North-Holland (1986). str. 165-174.

6. M. Gams, M. Špegel: Some experience with Al methods in CAD, Cybernetics and Systems "86 / Ed. R. Trappl. - D. Reidel Publ. Co., (1986), sir 661-668.

7. M. Gams, T. Zrimec: Mikroprolog, Informatica 10, it. 1, 8 0 - 8 5 (1986).

8. S. C. Grossman, 8. Jerman-Blažič, M. Randič: A graph theoretical approach to quantitative structure activity rela­tionship. Int. J. Quantum Chem. : Quantum Bil. Symp. 12, 123-139(1986).

9. 8. Jerman-Blazi, I. Fabič: Trinivojska arhitektura informa­cijskih sistemov po modelu ISO TC97/DP 9007, Informatica 10, it. 3 , 2 6 - 3 3 (1986).

10. B. Jerman-Blažič, I. Fabič, M. Randič: Comparison of sequ­ences as a method for evaluation of the molecular simularity, J. Comput. Chem. 7 ,176-188 (1986).

11. P. Kolbezen, B. Mihovilovič: Mikroprogramiranje s pretokom podatkov, Informatica 10, it. 3 , 6 1 - 6 3 (1986).

12. B. Lakner, F. Dacar: Racterizacija z mikroračunalnikom In­formatica 10 ,23-27 (1986).

13. S. Mavric, B. Mihovilovič, P. Kolbezen: Povezovalne mreže večprocesorskih sistemov, Informatica 10,44-50 (1986).

14. B. Mihovilovič, S. Mavric, P. Kolbezen: Transputer - osnovni gradnik večprocesorskih sistemov, Informatica 10, 81-84 (1986).

15. i. Mozetič: Knowledge extraction through learning from examples, Machine Learning : A Guide to Current Research / Eds. T. M. Mitchell (et al). - Boston : Kluwer Acad. Publ., (1986), str. 227-23J.

16. I. Ozimek, V. Avbelj. Videoterminal PMT-100, Informatica 10,22-25(1986) .

100

17. S. Preiern: Advanced microprocessors and high-level lan­guage computer architecture, Informatica 10. it. 3. 9 0 - 9 6 (1986).

18. S. Preiern, R. Mum. D. Petek: Paralelno procesiranje slik, Informatica 10. 18-21 (1986).

19. M. Radovan. Logika i procesiranje znanja. Informatica 10. it. 4. 3 - 1 7 (1986).

20. M. Radovan: Model deduktivne baze podataka implementiran u prologu. Informatica 10. it. 1. 70-75 (1986).

21. B. Robič. J. Šile: Analiza statičnih podatkovnih pretokovnih programskih grafov. Elektroteh. vestn. 53. 53 -56 (1986).

22. B. Robič, J. Šile: On choosing a plan for the execution of data flow program graph. Informatica 10. it. 3. 11 -17 (1986).

23. B. Robič. J. Šile: Razvrstitev novogeneracijskih računalni­ških arhitektur. Informatica 10. it. 4 . 1 8 - 3 2 (1986).

24. J. Šile. B. Robič: Podatkovni pretokovni procesor uPD7281, Informatica 10, it. 3. 76 -77 (1986).

25. J. Šile. B. Robič: Procesor s podatkovno pretokovno arhi­tekturo, Informatica 10. i t . 4. 74 -80 (1986).

Objavljeni referati

1. I. Bratko, M. Gams: Some applications of artificial intelli­gence methods in engineering, Zb. del. ..Kolokvij 86" na temu mikroračunala u graditeljstvu. Opatija (1986), b.p.

2. I. Bratko, M. Gams, N. Lavrač: Orodja umetne inteligence v novih generacijah programske opreme. 5. jug. savjet. o mikro-računalima u procesnom upravljanju, Rijeka 11986), str. 3.19-32.

3. I. Bratko. N. Lavrač. I. Mozetič: KARDIO-E - an expert system for electrocardiographic diagnosis of cardiac arrhyth­mias, 1. Int. Expert Systems Conf., London (1986), str. 289-296.

4. D. Drajič, G. Petrovič, N. Amodaj, A. Lavrič, D. Zrilič: Efikasna sinhronizacija konvolucionih kodova s količnikom 1/2, 30. jug. kong. ETAN-a. Herceg-Novi (1986), str. 27-34.

5. B. Filipič: Informacijski sistem za registraciju radnog vreme­na i obračun prisutnosti, 8. jug. savjet. ..Društveni sistemi informiranja", Zagreb (1986), str. I I I . 5 - 1 .

6. M. Gams, B. Cestnik, L. Sluga, P. Butala: OPEX - An expert system for CAPP, 6. Int. Workshop ..Expert Systems and Their Applications", Avignon (1986), str. 1251-1261.

7. L. Gyergyek, S. Preiern: Performance analysis of control algorithms for sensor based object recognition. Proč IM ACS Eur. Meet, on Digital Techniques in Simulation, Communica­tion and Control, Patras 1984. - Amsterdam : North-Hol­land, (1986), str. 471-475.

8. B. Jerman-Blažič, I. Fabič, M. Randič: Application of string techniques in drug design. Identification et reconnaissance des formes - Identification and Pattern Recognition, Tou­louse (1986), str. 771-787.

9. T. Kalin, G. Le Moli: Standardisation of the local area net­work interface, „Open Systems 86", Pinner 11986), str. 7 1 -76.

10. N. Lavrač, A. Variek. M. Gams, I. Kononenko, I. Bratko: Automatic construction of the knowledge base for a steel classification expert system, 6. Int. Workshop ,,Expert Sys­tems and Their Applications", Avignon (1986).

11. I. Lesjak, R. Trobec, M. Šubelj: Implementacija X.25(LAPB) protokola v pascalu, 8. mednarod. simp. „Kompjuter nasve-učiliitu", Cavtat (1986), str 3.06 1 - 9 .

12. R. S. Michalski, I. Mozetič, J. Hong, N. Lavrač: The multi­purpose incremental learning system AQ15 and its testing application to three medical domains, Proc. Nat. Conf. on artificial Intelliegence, Philadelphia (1986), str. 1041 -1045.

13. D. Michie, I. Bratko: Knowledge synthesis respect to the KBBKN chess endgame, ISSEK Workshop '86, Bled (1986). b.p.

14. I. Mozetič, N. Lavrač, I. Kononenko: Automatic construc­tion of diagnostic rules, 4. Mediterranean Conf. on Medical and Biological Engineering, Seville (1986), str. 672-675.

15. R. Murn, D. Peček, S. Preiern: Domači laboratorijski sistem računalniikegB vida, 2. jug. savjet. o robotizaciji, Rijeka (1986), str. 3 -89 .

16. F. Novak. A. Dobrin: Testability analysis in signature analysis troubleshooting. 9. Int. Conf. Fault Tolerant Systems and Diagnostics. Brno 11986). str. 269-274.

17. S. Preiem. R. Mum. D. Peček: Nondestructive diagnostics by computer vision. Proc. 4. Int. Symp. on Technical Diag­nostics. Kupari-Dubrovnik (1986!. str. 27 -30 .

18. V. Rajkovič. M. Bohancc: Organizacija procesa odlučivanja : Mesto in uloga računarske tehnike. 10. bosanskohercegovač-ki simp, iz informatike (1986). str. 202.1 - 1 4 .

19. V. Rajkovič. M. Bohancc. J. Efstahiou: Ranking multiple options with DECMAK. Effective Decision Support : Resol­ving Problems with Multiple and Conflicting Objectives. London (1986). str. 10-22 .

20. E. Roikar. I. Kononenko. I. Bratko. A. Variek. P. Abrams. P. Lewis: Ekspertni sistem za diagnostiko spodnjega urotrak-ta. 30. jug. konf. ETAN-a, Herceg-Novi (1986). str. X I . 5 7 -64.

21 . R. Sabo, D. Zrilič. J. Tasič. G. Kandus: Sistem za sprotno aproksimativno ugotavljanje kvalitete zveze. 10. bosansko-hercegovački simp, iz informatike, Jahorina (1986). str. 197.1-10.

22. M. Špegel: Some lessons in research and development efforts in computing and informatics. Electronics in Developing Countries : Proc. Int. Conf.. Ljubljana (1985). str. 72-76.

23. P. Tancig: Artificial intelligence - state-of-the-art, 8. medunarod. simp. „Kompjuter na sveučiliitu", Cavtat (1986), str. D .021-12 .

24. R. Trobec, M. Šubelj, I. Lesjak: Primer razvoja rezidentne programske opreme, 10. bosanskohercegovački simp, iz informatike, Jahorina (1986), str. 157.1-8.

25. I. Tvrdy, M. Bohancc. H. Tvrdy: Problemi integracije govora in podatkov v PBX sistemih 4. generacije. 20. jug. simp, o telekomunikacijah, Ljubljana (1986), str. B / 2 - 1 .

26. J. Žerovnik, 8. Jerman-Blažit, H. Godec: Anliza inherent-nega paralelizma algoritma Quicksort, 10. bosanskohercego­vački simu. i? informatike, Jahrina (1986), str. 111.1 - 9 .

Strokovne publikacije

1 . M. Bohancc, V. Rajkovič: Organizacija odločanja: Mesto in vloga računalnika. Org. kadri 18,600-607 (1985).

2. I. Bratko, V. Rajkovič: Računarstvo s programskim jezikom pascal. - Nolit : Beograd, (1986), prevod slovenskega učbe­nika.

3. B. Filipič: Avignon 86 : Ekspertni sistemi in njihova uporaba. ' Revija za razvoj 2,41 - 4 2 (1986).

4. M. Gams: Umječe dobrog programiranja, Ljubljana : Cankar­jeva založba, (1986), str. 130 str. (prevod).

5. M. Gams, P. Jakopin, I. Kanič. D. Kodak, B. Mohar, B. Vilfan: Računalniiki slovarček / strok. ur. M. Gams. - Ljub­ljana : Cankarjeva založba, (1986).

6. B. Jerman-Blažič: Standardizacija - nova tehnološka disci­plina na področju računarstva in informatike, Praksa 21 , 101-109(1986).

7. M. Kapus-Kolar: Osnovni referentni model povezivanja otvorenih sistema. Praksa 21,109-117 (1986).

8. N. Lavrač: Ekspertni sistemi na kratko. Revija za razvoj 2, 37 (1986).

9. N. Lavrač: Možnosti za raziskovalno delo. Revija za razvoj 2, 39 -41 (1986).

10. N. Lavrač: Prolog - programiranje z uporabo matematične logike, Življenje in tehnika 37 ,28 -31 11986)

11. R. Murn, D. Peček, S. Preiern: Računalnik tudi vidi, Moj mikro.it. 2 (1986).

12. V. Rajkovič: Uvajanje računalnika v iole. Vzgoja in izobra­ževanje 17,419861,4-11.

13. B. Težak, I. Tvrdy: Razpis 10. republiškega tekmovanja sred­nješolcev iz računalništva in srečanje mladih raziskovalcev računalništva. Presek 13,207-iOS (1986).

14. I. Tvrdy: Okolje novih telematskih storitev in ISDN, Infor-matica 10, it. 4 , 8 5 - 8 9 (1986).

15. i. Tvrdy: Sredina novih telematskih usluga, Praksa 22, 2 2 -27 (1986).

N e o b j a v l j e n a d e l a

Institutski dokumenti

1. A. Brodnik: Knjižnica SYPLIB za dostop do sistemskih rutin pod RT-11 in SHARE-11 iz pascaia. IJS delovno poročilo DP-4253 (1986).

2. A. Brodnik: 4. poletna tola računalništva : Zbornik, IJS delovno poročilo DP-4352 (1986).

3. A. Brodnik: Podprogram PORT za delo s pomožnim izhodom na računalniku PMP-11 v PASCALU. IJS delovno poročilo OP-4310 (1986).

4. A. Brodnik. I. Eržen: Računalniško vodenje tekmovanja. IJS delovno poročilo DP-4496 11986).

5. A. Brodnik. T. Lasbaher: Knjižnica VTLIB za terminale V T - 5 2 in VT-100 pod RT-11 in SHARE-11, IJS delov­no poročilo DP-4252 (1986).

6. A. Brodnik, T. Lasbaher: Osnovno okolje za delo z disketa­mi formata CP/M na sistemih RT-11 in SHARE-11 . IJS delovno poročilo DP-4373 (1986).

7. A. Brodnik. T. Lasbaher: Osnovno okolje za delo z disketami formata ISIS—II na sistemih RT-11 in SHARE-11 . IJS de­lovno poročilo DP-4299 (1986).

8. A. Brodnik, T. Lasbaher: Program SAVE za reševanje dato­tek. IJS delovno poročilo DP-4325 (1986).

9. A. Brodnik, S. Mavric, R. Trobec: Večprocesorsk: sistem na vodilu Q, IJS delovno poročilo DP -4380 (1986).

10. A. Brodnik, B. Pohar, 8. Čibej: SCR-11 : Paket programov za delo z zaslonom, IJS delovno poročilo DP-4444 (1986).

11. A. Brodnik, B. Robič, L. Torkar: „ R I S - 1 1 " : Receptorski informacijski sistem: Uporabniiki priročnik, IJS delovno po­ročilo DP-4365 11986).

12. B. Cestnik: OPEX - Ekspertni sistem za CAPP, IJS delovno poročilo DP-4443 (1986).

13. A. Crompton: Software requirements for the ..BABEL" speech sythesis system, IJS delovno poročilo DP-4535 (1986).

14. F. Dacar: DIGI : Program za digitalizacijo tiskanih vezij : Uporabniiki priročnik, IJS delovno poročilo DP—4605 (1986).

15. F. Dacar, M. Lasič, M. Martinec, M. Samo, M. Špegel: Razvoj računalniško podprtega načrtovanja hibridnih vezij — Faza 2, IJS delovno poročilo DP-4619 (1986).

16. F. Dacar, P. Reinhardt: Zaključno poročilo o prilagoditvi grafičnega dodatka G RAF-100 za terminale Paka 3000, IJS delovno poročilo DP-4621 (1986).

17. M. Drobnič, M. Gams: Implementacija algoritma za izračun Hi kvadrat porazdelitve, IJS delovno poročilo DP-4483 (1986).

18. I. Fabič: Mere podobnosti grafov : Uporaba v kemiji, IJS de­lovno poročilo DP-4347 (1986).

19. B. Filipič, T. Erjavec, A. Puiič, M. Bonač, B. Vodopivec, V. Avbelj, J. Tasič: Sistem za registraciju i obračun radnog vremena, IJS delovno poročilo DP-4353 (1986).

20. B. Filipič, I. Mozetič: A library of Prolog utilities, IJS de­lovno poročilo DP-4466 (1986).

21. M. Gams, M. Bensa: Program za testiranje razdalj v tiskanih ploščah, IJS delovno poročilo DP-4468 (1986).

22. Č. Jakovljevič, 8. Jerman-Blažič: Informacijski sistem za razvoj in uvajanje zdravilnih učinkov, IJS delovno poročilo DP-4387 (1986).

23. B. Jerman-Blažič, I. Fabič: Informacijski model informa­cijskega sistema po metodologiji: ISO TC/SC5WG on DBMS Coordination, ISO TC97/SC21WG1 on OSI Reference Mo­del, ISO TC97/SC21/WG5 on OSI Application and Presen­tation Layers, ANSI/X3/SPARC X3H4, IRDS Technical Committee, IJS delovno poročilo DP-4296 (1986).

24. 8. Jerman-Blažič, M. Kapus-Kolar, J. Tasič, P. Tancig, I. Tvrdy: Teleinformatika : Sklop projektov : Pisarniška avto­matizacija, IJS delovno poročilo DP-4339 (1986).

25. B. Jerman-Blažič, E. Selič: Evaluacija programskih paketov za delo s podatkovno zbirko dokumentov o razvoju zdravil­nih učinkov, IJS delovno poročilo DP-4386 (1986).

26. B. Jerman-Blažič, E. Selič: Sploino dostopne podatkovne baze za potrebe farmacevtske industrije, IJS delovno poro­čilo DP-4385 11986).

101

27. M. Kapus-Kolar: Avtomatsko oblikovanje povezav pri tiska­nih vezjih z dvojno gostoto. IJS delovno poročilo OP-4538 11986».

28. M. Kapus-Kolar: ZAKAR - Program za generiranje eno­stavnih žakarskih vezav. IJS delovno poročilo DP-4539 (1986).

29. P. Kolbezen: Analiza multiprocesonkega sistema. IJS de­lovno poročilo DP-4461 (1986).

30. P. Kolbezen: Multiprocesorski operacijski sistemi (proble­matika načrtovanja, značilnosti sisterrov in razvojni do­sežki). IJS delovno poročilo DP-4463 (1986).

31 . P. Kolbezen: Problemi načrtovanja multiprocesorskega siste­ma. IJS delovno poročilo DP-4462 (1986).

32. M. Lasič. M. Špegel: Analiza dosedanje uporabe sistema za načrtovanje tiskanih vezij, IJS delovno poročilo DP-4620 (1986).

33. N. Lavrač. I. Mozetič, I. Kononenko: An experimental com­parison of two learning programs in three medical domains, IJS delovno poročilo DP-4323 (1986).

34. I. Lesjak. V. Pirih: Študija o vzpostavitvi mreže za prenos po­datkov med republiškimi organi v Ljubljani, IJS delovno po­ročilo DP-4423 (1986).

35. I. Mozetič: NEWGEM: Program for learning from examples, program documentation and user's quide, IJS delovno po­ročilo DP-4390 (1986).

36. F. Novak: Structure evaluation of self-diagnosable distribu­ted systems, IJS delovno poročilo DP-4541 (1986).

37. F. Novak, G. Nered: Simulacija diagnostičnega protokola, IJS delovno poročilo OP-4427 (1986).

38. F. Novak, I. Savnik: Program za izračun povezanosti grafa. IJS delovno poročilo DP-4428 (1986 .>

39. I. Ozimek: Programska podpora za SPI -11. IJS delovno poročilo DP-4298 (1986).

40. I. Ozimek, P. Sokolov, V. Avbelj: Emulator - Programator EP-1 /B. IJS delovno poročilo DP-4297 (1986).

4 1 . A. Puiič, T. Erjavec. 8. Filipič: Programski paket za vodenje in obračun delovnega časa. IJS delovno poročilo DP-4571 (1986).

42. P. Reinhardt. F. Dacar, M. Špegel, B. Težak: Razvojna doku­mentacija grafičnega dodatka GRAF-100, IJS delovno poročilo DP-4622 (1986).

43. B. Robič. J. Šile: Heuristična metoda za optimizacijo podat­kovno vodenega računanja, IJS delovno poročilo DP—4484 (1986).

44. R. Sabo, O. Zrilič, J. Tasič: Detektor pseudo-greike za Gam­sov radio-relejni kanal, IJS delovno poročilo DP—4606 (1986).

45. J. Šile, B. Robič: Modeli sočasnega računanja in pridružene računalniike arhitekture, IJS delovno poročilo DP-4485 (1986).

46. M. Špegel: Some lessons from research and development efforts in computing and informatics, IJS delovno poročilo DP-4559 (1986).

47. M. Špegel. et al: Računalnik tipa LSI-11 z vodilom Q (KOPA 2500). IJS delovno poročilo DP-4395 11986).

48. M. Špegel, et al: Razvoj računalniiko podprtega načrtovanja hibridnih vezij. I. faza, IJS delovno poročilo DP-4396 (1986).

49. M. Šubelj, I. Lesjak: Idejni projekt za programski paket ten­dering, IJS delovno poročilo DP-4422 (1986).

50. P. Tancig: Inteligentni vmesniki človek-sistem - raziskovalni razvojni projekt. IJS delovno poročilo DP-4339 (1986).

51. P. Tancig: Računalniiko razumevanje naravnega jezika -pregled, primerjava, ocena, IJS delovno poročilo OP-4536 (1986).

52. J. Tasič, B. Vodopivec: Multiminiračunalnifke arhitekture, ' iS celovno poročilo DP-4402 (1986).

53. B. Težak: 10. republiiko tekmovanje srednješolcev s področ­ja računalniitva, IJS delovno poročilo OP-4328 (1986).

54. R. Trobec: Diagnostika paralelnih sistemov, IJS delovno poročilo DP-4351 (1986).

55. R. Trobec, I. Lesjak, M. Šubelj: Komunikacijski vmesnik LAPB-11, IJS delovno poročilo DP-4424 (1986).

56. R. Trobec, M. Šubelj, I. Lesjak: Sinhroni vmesnik SVIMS-11. IJS dlovno poročilo DP-4424 (1986).

102

57. I. Tvrdy. M. Bohanec: Podatkovne funkcije : poročilo o opravljenem delu v 1. fazi. IJS delovno poročilo DP—4337 (1986).

58. I. Tvrdy, G. Kandus: Teleinformatika : Projekt: Poslovni komunikacijski sistem. IJS delovno poročilo DP- 4336 11986).

59. A. Variek: Uporaba ASISTENTA pri klasifikaciji jekel. IJS delovno poročilo DP-4588 (1986).

60. L. Vogel: Krmilnik gibkega diska, IJS delovno poročilo DP-4377 11986).

6 1 . J. Žerovnik: Razvoj informatike v Lesni, IJS delovno poro­čilo DP-4270 (1986).

Neobjavljeni referati

1. D. Bojadžiev: Goedel and mirrors : The structure of self-refe­rence. Sreč. ..Filozofija znanosti in filozofija jezika". Zedar (1986).

2. I. Bratko: Automtic planning in robot programming. Int. Sem. on Al . Dubrovnik (1986).

3. I. Bratko: Deriving shallow knowledge from a deep model : the heart. Hariol-Watt Univ., Edinburgh (1986).

4. I. Bratko: Generating a knowledge base from a deep model: the heart. Sussex Univ.. Brighton (1986).

5. I. Bratko: Overview of knowledge synthesis for medical appli­cations in KARDIO and ASSISTANT. Al in Medical Scien­ces Workshop. Leeds (1986).

6. I. Bra.ko: Programiranje robota metodama umjetne inteli-gencije. Tečaj stalnog obrazovanja za razvoj vrhunskih teh­nologija. Zagreb (1986).

7. I. Bratko: Reasoning about plans in AL3, Planning Work­shop, Turing Inst.. Glasgow (1986).

8. I. Bratko, M. Gams, I. Kononenko, N. Lavrač, A. Variek. N. Karba, J. Miko: Automatic construction of the knowledge base for a steel classification expert system. Int. School for the Synthesis of Expert Knowledge Workshop, Bled (1986).

9. I. Bratko, I. Kononenko: Learning diagnostic rules from incomplete and noisy data, UNICOM Conf. „AI Methods in Statistics", London (1986).

10. I. Bratko, I. Kononeko, N. Lavrač. I. Mozetič, E. Roikar: Automatic synthesis of knowledge : Ljubljana research. Eur. Meet, on Learning, Paris (1986).

11. I Bratko, I. Kononenko. N. Lavrač. I. Mozetič, E. Roikar: Automatic synthesis of knowledge bases in KARDIO and AS­SISTANT. Expert Systems Technology Cong., Berlin (1986).

12. A. Brodnik, P. Kolbezen. P. Tancig, B. Robič, B. Patdauf: Integrirani hotelski informacijski sistem. Posvet. ..Računalni­iko podprt informacijski sistem za potrebe turizma", Ljub­ljana (1986).

13. M. Gams: Metode, tehnike in principi sodobnega programira­nja. Zavod za tehn. izobraževanje, Ljubljana (1986).

14. M. Gams: Some experience with Al methods in CAD, The Turing Inst., Glasgow (1986).

15. M. Gams: Umetna inteligenca. Sest. Slov. železarn, Jesenice 11986).

16. B. Jerman-Blažič, I. Fabič, V. Batagelj: Study of the rela-tedness of the topological indices by clusterization methods, CIC Symp. on Computational and Mathematical Chemistry, Saskatoon (1986).

17. I. Mozetič: Acquisition and refinement of deep knowledge bases, Techn. Univ., Muenchen (1986).

18. I. Mozetič: Automatic acquisition and refinement of quali­tative models. Machine Learning Sem., Urbana-Champaign (1986).

19. I. Mozetič: Automtic construction of qualitative models. The Turing Inst., Glasgow (1986).

20. V. Rajkovič: Metode umetne inteligence v procesu odločanja, Elektrotehn. fak., Sarajevo (1986).

21. P. Tancig: Uporaba metod umetne inteligence v razvoju in­formacijskih sistemov, Postdiplomski itudij „Informacijski sistemi", Zagreb (1986).

22. R. Trobec, I. Lesjak, M. Šubelj: A resident X.25 software development, Euromicro 86, Venice (1986).

23. I. Tvrdy: Nove telematske storitve, Jug. Mm. ..Informacijski standardi - temelj v razvoju in uporabi informacijske teh­nologije". Nova Gorica (1986).

Ostala neobjavljena dela

1. J. Hong. I. Mozetič. R. S. Michahki: AQ15: Incremental learning of attribute-based descriptions from examples, the method and user's guide. Dept. Comp. Sci.. Univ. of Illinois. Urbana-Champaign (1986). rep. no. UIUCDCS-86-949. ISG86-5.55$tr .

2. M. Kapus-Kolar: Logic programming as a formal descrip­tion technique for CSI. COST 11 and FDT/ABM Project Meeting. Mhcn 11986). 29 str.

3. M. Kapus-Kolar: Compound modules as event goals. COST 11 and FOT/ABM CT/07 (version 1986-07-15) . London (1986).

4. M. Kapus—Kolar: Compound modules as goals. COST 11 and FOT/ABM. proj. COST11/FDT/ABM/LON 02. Lon­don (1986).

5. R. S. Michatski. I. Mozetič. J. Hong. N. Lavra« The AQ15 inductive learning system: An overview and experiments. Oept. Comp. Sci.. Univ. Illinois. Urbana-Champaign, 11986). rep. no. U I U C D - R - 8 6 - 1 2 6 0 . ISG 86-20 . 28 str.

6. I. Mozetič: Compression of the ECG knowledge-base using the AQ inductive learning algorithms, Dept. Comp. Sci.. Univ. Illinois. Urbana-Champaign. (1986). rep. no. UIUC-OCS-F -85 -943 . ISG 85 -13 . 64 str.

Patenti in tehnične izboljiave

1. V. Avbdj. I. Ozimek, A. Kolar, R. Trobec: Videoterminal PMT-100, Tehnična izboljšava (1986).

2. A. Dobrin, F. Novak: Vezje relativnega naslavljanja. Patent, rubrum it. 742(1986).

3. A. Dobrin, F. Novak: Vezje signaturnega registra za trini-vojsko logiko, Patent, rubrum it. 742 (1986).

4. I. Ozimek: Integriranje standardnih komponent v krmilnik trdega diska. Patent, rubrum it. 10005-P-738 (1986).

5. R. Trobec, I. Lesjak, M. Miletič, M. Šubelj: Komunikacijski vmesnik LAPB-11, Tehnična izboljiava (1986).

6. R. Trobec, S. Mavric, A. Brodnik: Večprocesorski sistem na vodilu O. (PSU). Patent, rubrum it. 23073-P-2010 (1986).

ODSEK ZA REAKTORSKO FIZIKO

O b j a v l j e n a d » i a

Znanstvene publikacije

1. R. Ilič, V. Marinkovič. M. Najžer, T. Šutej-. Image quality factors of radiography with track-etch detectors, Nucl. Tracks 12,937-940 (1986).

2. R. Ilič, J. Rant, M. Humar, G. Smogyi, I. Hunyarli: Neutron radiographic characteristics of Ma-Nd type (Allyi-diglycol-carbonate) nuclear track detectors, Nucl. Track* 12. 9 3 3 -936(1986).

3. A. Loose, R. Ilič, V. Marinkovič, M. Najžer: Application of autoradiographic techniques for diffusion studies of nuclear fuel, Nucl. Tracks 12,945-947 11986).

4. J. Rant, R. Ilič, G. Pregl, S. Demirovič Neutron radiographic detection of surface corrosion on aluminium, Isotopenpraxis 22,385-388(1986) .

5. J. Rant, A. Loose, R. Ilič: The use of radiogrpahic techniques for contrast enhancement and indirect evaluation of relief autoradiographic images (Lithographs), Nucl. Tracks 12, 941-944(1986).

Objavljeni referati

1. I. Jenčič, J. Rant, G. Pregl, K. Fink: Študij motnosti določit­ve obsega poikodb jedrskega goriva med obratovanjem, 30. jug. konf. ETAN-a, Herceg Novi (1986), str. IX.27-34.

2. M. Najžer, V. Arnuga, B. Glumec, I. Jenčič, I. Kodeli, A. Loose, I. Remec: Comparison of predicted <md measured charpy NOT shifts at Kriko Nuclear Power riant, Proc. IAEA Consultant's Meet, on Nuclear Data for Radiation Damage Estimates for Reactor Structural Materials, Santa Fe (1986). - INDC (NDSI-179/G, Mr. 23-30.

3. J. Peterndj. I. Jenčič. B. Cvikl. M. M. Pintar Tunneling of CH3 groups in molecular crystals of the X(CH3)n type. Workshop on Quantum Aspects of Molecular Motions in So­lids. Grenoble 1986 / Eds. A. Heidemann (et al). - Berlin : Springer Vlg.. (1986). str. 81 -84 .

4. J. Peternelj. J. Rant. I. Kodeli. S. Slavic: Računska ocena zadostnosti betonske radioloike zaičite pred žarki gama z uporabo ..point-kernel" metode. 30. jug. konf. ETAN-a. Herceg Novi (1986). str. IX - 5 7 - 6 4 .

5. M. Ravnik: Reactor calculations and core optimization for research reactors. Sem. on the Use of Research Reactors : Proc. - The Arab Revolut. Press. Tripoli (1986). str. 29-44.

6. M. Ravnik. M. Kromar. I. Remec: Optimization of fuel loa­ding pattern for two-loop PWR core. ENC86 Transactions : Nuclear Energy of Today and Tomorrow, inc. 4 . Int. ENS/ ANS Conf. and 9. Foratom Cong. : Vol. 4. Geneva (1986). str. 351-356.

7. M. Ravnik, I. Remec. M. Kromar: Optimalno upravljanje z gorivom v reaktorju, 30. jug. konf. ETAN-a. Herceg Novi (1986). str. IX.97-104

8. I. Remec, I. Kodeli. M. Najžer. M. Ravnik. S. Slavic. M. Kromar: Influence of the fuel loading schemes on the neu­tron flux in the pressure vessel for the two loop PWR. ENC '86 Transaction : Nuclear Energy of Today and Tommorow. inc. 4. Int. ENS/ANS Conf. and 9. Foratom Cong. : Vol. 2. Geneva (1986). str. 111 - I17 .

9. T. Šutej. R. Ilič: Neutron track detection using Ma-Nd type solid state nuclear track detector. Advances in Beta and Neu-ton Dosimetry : Proc. 1. Yug.-ltal. Rad. Protection Assoc. Meet.. Pula 11986). str. 97-100.

10. A. Trkov. M. Najžer. L. Škerget. A. Alujevič: Prispevek k reševanju enačbe difuzije nevtronov v reaktorju s postopkom robnih elementov. Zb. rad. med. simp. ..Projektiranje : Pro­izvodnja podrteni računalom (CAD/CAM)". Zagreb (1986), str. 341-346.

11. A. Trkov. M. Ravnik. M. Kromar: Izračun efektivnih dvo-grupnih difuzijskih presekov za reflektor tlačnovodnega re­aktorja, Zb. rad. 30. jug. konf. ETAN-a. Herceg Novi (1986). str. IX.86-96.

Strokovne publikacije

1. J. Rant, R. Ilič: Neutron radiography and autoradiography at the J. Stefan Institute, Brit. J. Nondestructive Testing 28, 93 (1986).

N e o b j a v l j e n a d e l a

Institutski dokumenti

1. M. Čerček: Izvor plazme z vročo katodo, IJS delovno poro čilo DP-4503 (1986).

2. M. Čerček, M. Komac: Preliminarna itudija za izdelavo inve­sticijske dokumentacije :a tovurno gorivnih elementov, IJS delovno poročilo DP-4276 (1986).

3. B. Glumac, J. Rant: Razvoj računalniškega sistema za zbira­nje in spremljanje QA in QC karakteristik gorivnega elementa in procesno spremčjanje proizvodnje go. iva. Izdelava idejnega načrta, IJS delovno poročilo DP-4317 (1986).

4. M. Kromar, M. Ravnik: Izračun projekta sredice za 5. ciklus, IJS delovno poročilo DP-4545 (1986).

5. M. Kromar, M. Ravnik: Izračun vhodnih podatkov za pro­gram INCOE, IJS delovno poročilo OP-4369 (1986).

6. M. Kromar, M. Ravnik, A. Trkov, I. Mele: Zmotnost obrato­vanja elektrarne pod obratovalnimi pogoji I in I I , IJS delovno poročilo DP-4278 (1986).

7. J. Peternelj, J. Rant: Program izdelave projekta oksidnega go­rivnega snopa za preiskave v adaptiranem reaktorju RA, IJS delovno poročilo DP-4315 (1986).

8. J. Rant, R. Ilič: Preiskave obsevanega goriva, IJS delovno poročilo DP-4280 (1986).

9. J. Rant, R. Ilič: Karakteristike jedrskega goriva, IJS delovno poročilo DP-4306 (1986).

10. M. Ravnik: Preliminarna itudija a izdelavo investicijske do­kumentacije za tovarno gorivnih elementov : 2. Študij proiz­vodnega procesa, 2.1. Projektiranje goriva-jedrski del., rev. O, IJS delovno poročilo DP-4276 (1986).

103

11. M. Ravnik. S. Slavic: FASVER2 - FORTRAN program for diffusion calculations of PWR core in octant symmetry. US delovno poročilo DP-4262 (1986).

12. M. Ravnik. S. Slavic: FASVER4 - FORTRAN program for diffusion calculations of PWR core in quadrant sym­metry. IJS delovno poročilo DP-4263 11986).

13. T. Šutej. R. Ilič: Meritve radona in njegovih potomcev z detektorji jedrskih sledi v okolici RUŽV. IJS delovno poro­čilo DP-4317 (1986).

14. T. Šutej. M. Humar. R. Ilič: Elektrokemijsko jedkanje detek­torjev jedrskih sledi. IJS delovno poročilo OP-4456 (1986).

15. T. Sutej. R. Ilič: Pasivni dozimeter a določanje radona v zraku. IJS delovno poročilo DP-4576 (1986).

Neobjavljeni r* trati

1. B. Cvikl. M. Cepič. J. Peterndj. U. Dahlborg: Vpliv lokali* ranega stohastičnega gibanja molekule na obliko spektra nekonerenmo sipanih hladnih nevtronov. 10. jug. simp, fizike kondenziranc materije. Sarajevo (1986).

2. M. Oavidovič. B. Cvikl. Dj. Jovie Neutron scattering study of liquid metals, liquid rrystals and amorphous alloys. Workshop on Neutron Physics. Budapest (1986).

3. R. Ilič. M. Najžer, T. Šutej: Image quality of radiography with track-etch techniques, 15. Int. Symp. on Autoradio­graphy. Matrafured (1986).

4. A. Loose. R. Ilič: Application of autoradiography for the study of diffusion processes in (U. Gd)02 nuclear fuel, 15. Int. Symp. on Autoradiography, Matrafured (1986).

5. A. Loose, R. Ilič, V. Marinkovič. A. Trkov: Diffusion measu­rements in UOj—Gd203# Int. Symp. on Improvements in Water Reactor Fuel Technology and Utilization, Stockholm (1986).

6. I. Melt: Measurements of fuel element reactivity worth in dependence of burn-up, IAEA Workshop on Application in Nuclear Data and Reactor Physics, Ljubljana (1986).

7. I. Mele: Physical description of TRIGA Mark II reactor, IAEA Workshop on Application in Nuclear Data and Reac­tor Physics, Ljubljana (1986).

8. M. Najier: Vpliv nevtronskega sevanja na povečanje krhkosti tlačne posode jedrskih reaktorjev, IAEA-ANL- IJS Course on Safety and Reliability in Nuclear Power Operation. Ljubljana (1986).

9. M. Najier: Yugoslav experience in developing nuclear power. Workshop on Applications in Nuclear Data and Reactor Physics, ICTP, Trieste (1986).

10. J. Rant: Novejie radiografske metode. Regionalno društvo SRS za neporuine preiskave, Ljubljana (1986).

11. J. Rant, G. PregI: The influence of backdiffused beta-rays on the optimal converter screen thickness in transfer neutron radiography, 15. Int. Symp. on Autoradiography, Matra-fuered 11986).

12. A. Trkov: Diffusion equation and the finite element method IAEA &ICTP, Workshop on Application in Nuclear Data and Reactor Physics - Research Reactor Calculations, Ljubljana (1986).

13. A. Trkov: Boundary element method for neutron diffusion, Seminar of the Swiss Fed. Inst, for Reactor Research, Wuer-enlingen (1986).

ODSEK ZA ENERGETIKO IN VODENJE PROCEOS

O b j a v l j e n a d e l a

Znanstvene publikacije

1. F. Al Mansour, M. Pegan: Uračunavanje marginelnih troiko-va pri optimizaciji proizvodnje. Procesna tehn. br. 1, 4 1 - 4 6 (1986).

2. D. Mrdakovič: Spretni sklop za priključivanje u distribuira-nu lokalnu mrežu, Elektrotehn. 35,81 - 8 2 (1986).

Objavljeni referati

1. E. Ahmed. B. Selan. R. Tavzes: Minimiziranje stroikov za električno energijo v industrijski energetiki. 6. posvet, o ra­cionalni rabi energije. Ljubljana (1986). str. 156-167.

2. F. Al Mansour. M. Pegan. G. Opaikar: Optimiranje elektro­lize. Zb. ref. posvet. ..Tehnockonomika v kemični in proces­nih industrijah". Maribor (1986).

3. D. Mrdakovič: Priključivanje sporih periferija na procesore INTEL 8085 i INTEL 8088(86). Zb. rad. JUREMA 31 . zv. 4 .121-123(1986) .

4. D. Mrdakovič. 0 . Čuk. D. Pavselj: Lokalna Staniča PMS-830 u distribuiranom sistemu procesnog upravljanja. 5. jug. savjet. o mikroračunalima u procesnom upravljanju. Rijeka (1986). str. 4 - 2 7 .

5. A. Perčiniič. M. Tomiič: Automatizacija manjih (indus­trijskih) agregata za proizvodnju električne energije pomoču mikroračunara. 2. konf. SAUM. Beograd (1966). str. 4 4 7 -460(1986).

6. J. Rugdj. M. Vidmar, D. Čuk. D. Pavselj: Implementacija protokola podajanja žetona v distribuirani lokalni mreii. 30. jug. konf. ETAN-a. Herceg Novi (1986). str. IV.263-269.

7. 8. Selan. R. Tavzes. M. Tomiič. M. Vidmar: Uporaba mikro-računalniikega merilnega sistema v industrijski energetiki, Zb. ref. 4. posvet, o racionalni rabi energije, Ljubljana (1986) b.p.

Strokovne publikacije

1. M. Tomiič: Energetika po Černobilu, Teleks it. 29. 6 - 9 (1986).

N e o b j a v l j e n i d e l a

Institutski dokumenti

1. E. Ahmed. F. Al Mansour. S. Maffi. B. Selan, R. Tavzes, A. Todorovič: Idejni projekt za izrabe nizkotemperaturnih se­kundarnih toplot z uvedbo toplotnih črpalk v DO KRKA Novo Mesto, IJS delovno poročilo DP/RE-205 (1986).

2. E. Ahmed, B. Caglič, G. Dimič, 8. Selan: Meritev in analiza solarnega sistema v AC Ulika, IJS delovno poročilo D P / R E -213(1986).

3. E. Ahmed, S. Maffi, 3. Selan, R. Tavzes: Cenovna optimiza­cija obratovanja truboagregata v DO KRKA Novo mesto, IJS delovno poročilo DP/RE-2CC '1986).

4. E. Ahmed, B. Selan, R. Tavzes, A. Todorovič: Racionaliza­cija porabe energije v DO Sladkogorska Sladki vrh. IJS de­lovno poročilo DP/RE-210 (1986).

5. M. Bizjak, J. Kosec, C. Pepelnik, P. Pirnat: Tehnična doku­mentacija SIK 80 tovarne zdravil KRKA Novo Mesto, IJS delovno poročilo DP/RE-203 (1986).

6. M. Bizjak, C. Pepelnik: Instalacijski projekt SIK 80 Steklarna Straia, IJS delovno poročilo DP/RE-191 (1986).

7. M. Bizjak, C. Pepelnik: Instalacijski projekt SIK 80 Tovarna oblačil Mura Murska Sobota, IJS delovno poročilo D P / R E -190(1986).

8. D. Čuk, B. Caglič, M. Mlakar, Z. Mariniek: Idejni projekt TEM 500 za Gorenje Velenje, IJS delovno poročilo D P / R E -211 11986).

9. D. Čuk, J. Kosec: Vzorčni instalacijski projekt vodenja steklarske talilne peči, IJS delovno poročilo DP-4400 (1986).

10. D. Čuk, J. Kosec, G. Opaikar: Instalacijski projekt TEM 500 Steklarne Hrastnik, IJS delovno poročilo DP/RE-197 (1986).

11. S. Hrnjič, M. Vidmar: Programski paket URNIK za izvajanje časovnih akcij, IJS delovno poročilo DP-4405 (1986).

12. B. Kobal. M. Vidmar: Programski paket za komunikacijo ope­raterja s centralnim mikroračunalnikom CMS 050, IJS delov­no poročilo DP-4401 (1986).

13. P. Krajnik: Podatkovna mreža za povezavo tipal in aktuator-jev, IJS delovno poročilo DP-4547 (1986).

14. S. Maffi: Vključevanje industrijskih elektrarn v energetski sistem, IJS delovno poročilo DP-4611 (1986).

15. Z. Mariniek: Simulacijska analiza rasti zarodnega mehurč­ka, IJS delovno poročilo DP-4382 (1986).

104

16. Z. Marinsek. O. Čuk. M. Pegan. R. Tavzes: Možnosti raciona­lizacije porab: energije v vodenju procesov. IJS delovno poro­čilo OP-4660 (1986).

17. Z. Marinsek. et al: Energy conservation by process control, US delovno poročilo OP-4433 (1986).

18. M. Mlakar. 0. Čuk: Idejni projekt TEM 500 TAM Maribor, faza I I I . IJS delovno poročilo DP/RE-192 (1986).

19. M. Mlakar. J. Kosec: Instalacijski projekt avtomatskega vo­denja toplotne oskrbe v TAM Maribor, rev. O. IJS delovno poročilo DP/RE-180 (1986).

20. M. Mlakar. J. Kosec: Instalacijski projekt avtomatskega vode­nja toplotne oskrbe v TAM Maribor, rev. O. IJS delovno po­ročilo OP/RE-197 (1986).

21. O. Mrdakovič. Z. Marinsek: Postopki za testiranje modulov distribuiranega večračunalniikega sistema. IJS delovno poro­čilo DP-4398 (1986).

22. O. Mrdakovič. Z. Marinsek: Pregled stanja in smeri raziskave zanesljivosti distribuiranih računalniikih sistemov. IJS de­lovno poročilo DP-4577 (1986).

23. G. Opaikar, M. Pegan: Idejni projekt SIK Gorenja GA -Kompresorji Črnomelj. IJS delovno poročilo DP/RE-202 (1986).

24. O. Pavielj. Z. Marinsek: Glavne značilnosti opreme distribu­iranega mikroračunafniikcga sistema DMS 860. IJS delovno poročilo DP-4404 (1986).

25. O. Pavielj, Z. Marinsek. Postopki za zagotovitev kvalitete distribuiranega mikroračunalniikega sistema, IJS delovno poročilo DP-4399 (1986).

26. M. Pegan. G. Opaikar: Idejni projekt SIK Industrija kliznih ležaja Kotor. IJS delovno poročilo DP/RE-193 (1986).

27. M. Pegan, G. Opaikar: Preliminarna tehničko-ekonomska analiza ugradnje sistema SIK 80 u Zavodima Crvena Zasta­va Kragujevac, IJS delovno poročilo OP/RE-209 (1986).

28. J. Rugelj. M. Vidmar: Osnove za izbiro protokolov v LAN, IJS delovno poročilo DP-4551 (1986).

29. B. Selan, E. Ahmed. R. Tavzes. A. Todorovič: Racionali­zacija rabe energije v Tovarni celuloze in papirja AERO Med­vode. IJS delovno poročilo DP/RE-198 (1986).

30. M. Škapin-Rugelj: Optimizacija stroikov ogrevanja z dina­mičnim programiranjem. IJS delovno poročilo DP -4492 (1986).

31. M. Skapin. M. Vidmar: Zasnova podatkovne baze. IJS de­lovno poročilo DP-4392 (1986).

32. A Temeljotov, D. Mrdakovič. D. Čuk: Idejni projekt TEM 500 za Gorenje Velenje, IJS delovno poročilo DP/RE-204 (1986).

33. A. Urbančič, M. Tomiič: Optimizacija stroikov ogrevanja z linearnim programiranjem, IJS delovno poročilo OP—4515 (1986).

34. M. Vidmar: Koncept distribuiranega mikroračunalniikega sistema OMS 860. IJS delovno poročilo DP-4416 (1986).

35. J. Žmuc: Programski jezik za računainiiko vodenje procesov IDR 051, IJS delovno poročilo DP-4610 (1968).

36. J. Žmuc, D. Čuk, 8. Kramar: Programska oprema za direktno digitalno vodenje procesov IDF. 051 , IJS delovno poročilo DP-4395 (1986).

Patenti in tehnične izboljiave

1. M. Tomiič, F. Al-Mansour: Sistem za shranjevanje toplote ali hladu z izboljšanim termodinamskim iz' iristkom, Pa­tent, rubrum it. 23069-P-2009 (1986).

ODSEK ZA REAKTORSKO TEHNIKO

O b j a v l j e n a d e l a

Znanstvene publikacije

1. A. Alujevič, M. Kromar: Transverzno izotropna termoelas-tičnost valja in krogle, Strojniiki vestn. 32 ,97 -100 (1986).

2. M. Duiič, S. Messolorei, R. Z. Stewart: Void formation in nimonic 105 luperallog at high temperature and stress, Mater. Sci. Technol. 2, 559(1986).

3. L. Fabjan, S. Petelin. B. GaJperiič. Les caracteristiques thermohydrauliques d'un refroidisseur d'eau atmospheriqu* equipe de otoques ondulees. Rev. Generale Florid, no. 7 - 8 . 410-414(1986).

4. P. Škerget. A. Alujevič: Flow of viscous isc horic laminar fluids in channels with cross-cylindrical Ouktade by the boundary element method. Z. Angew. Math. Mech. 66. 263-266 (1986).

5. P. Škerget. A. Alujevič. R. Kogler: Spremenljivo tempera­turno polje pri struženju litoželeznih valjev s plazemskim predgrevanjem. Strojniiki vestn. 32. 53 -55 (1986).

6. P. Škerget, A. Alujevič, Z. Rek: Laminar viscous noncom-pressible flows in channels. Mehanika 12.121-134 (1986).

Objavljeni referati

1. A. Alujevič. M. Kromar: Anizotropna termoelastičnost valja in krogle, 17. jug. kong. teorijske in primenjene meha­nike. Zadar (1986). str. 163-168.

2. D. Beader, G. Peter*'i: Povečani odvzem toplote zaradi okvar v sistemu napajalne vode. 30. jug. konf. ETAN-a, Herceg Novi (1968). IX. 137-144.

3. P. Brajak: Reducirani prevodilac za vektorski procesor MAP-6410. 30. jug. konf. ETAN-a. Herceg Novi (1986). str. VI I I .267-274.

4. H. S. Cheng. W. Wulff. A. N. Mallen. S. V. Lekach, A. Stritar. R. J. Cerbone: BWR plant analyzer development at BNL, Int. Meet, on Nuclear Engineering Computational Methods, Oak Ridge 1985 : Nucl. Sci. Eng. 12.144 (1986).

5. M. Duiič. A. Jerele: Yugoslav experience in combining risk analysis and operating experience, IAEA Techn. Committee Meeting on Advances in Nuclear Power Plant Risk Analysis, Vienna (1986), IAEA-TEC DOC-387.

6. M. Gregorič: Varnostni sistemi, strok, posvet, komisije za preverjanje znanja operaterjev jedrskih elektrarn, Portorož 11986). 32 str.

7. A. Jerele: PRA in PSA analize. Strok, posvet, komisije za pre­verjanje znanja operaterjev jedrskih elektrarn, Portorož 11986). 16 str.

8. I. Kordii, A. Jerele, P. Brajak: Prilagoditev računalniikega programa ALMOD—3 za varnostne analize nuklearnih elek­trarn tipa Westinghouse in izračun prehodnega pojava ob iz­gubi napajalne vode, 30. jug. kong. ETAN-a, Herceg Novi (1986), str. IX. 249-254.

9. V. Kostadinov, B. Šarler: Termohidravlična analiza sredice reaktorja VVER-1000 s programom COBRA- I I I -C , 30. jug. konf. ETAN-a. Herceg-Novi (1986). str. IX. 193-200.

10. B. Mavko: Reactor safety research activities in Yugoslavia, Technical Committee Meeting on Thermal Reactor Safety Research, Vienna (1986), b.p.

11. B. Mavko: Tehnične specifikacije tlačnovodnih reaktorejv. Strok, posvet, komisije za preverjanje operaterjev JE, Por­torož (1986), b.p.

12. G. Peterlin, D. Beader, M. Čeljko: Izguba napajanja uparjal-nikov v jedrski elektrarni Kriko, 30. jug. konf. ETAN-a, Herceg Novi (1936), str. XI .145-152.

13. I. Potrč, A. Ljujevič: Metoda robnih elementov pri obrav­navi preoblikovanja kovinskih materialov, Zb. rad. med. simp. ..Projektiranje: Proizvodnja podržana računalom (CAD/CAM)", Zagreb (1986), str. 283-288.

14. A. Stritar: Analizator jedrske elektrarne, 30. jug. konf. ETAN-a, herceg Novi (1986), str. IX. 257-264.

15. A. Stritar: Basic principle training simulator as a basis for plant analyzer development, Proc. Techn. Comm./Workshop „IAEA Programme on Computer-Aided Safety Analysis", Portorož 1985. - Vienna : IAEA, (1986), str. 229-234.

16. A. Stritar, M. Osredkar, B. Mavko: Report on pretest cal­culation of PMK-NVH standard problem. Workshop on PMK-NVH Standard Problem, Vienna (1986), str. 129.

17. J. Suinik: Matematična statistika in verjetnostna teorija. Probabilistic Safety Analysis Methods in Nuclear Power Plant Operation, Part 1 : Probabilistic Safety Analysis Methods, Ljubljana : Univ. E. Kardelj ; Inst. J. Stefan, Izob. center za jedrsko energijo, (1986), lect. Y 1.1.2.

18. P. škerget, A. Alujevič: Robni elementi za laminarni izohor-ni viskozni tok fluida, 17. jug. kong. teorijske in primenjene mehanike, Zadar (1986), str. 183-188.

105

i 9. P. Škerget. A. Alujevič: Raspodtla tlaka u flmdu pomoču granitnih elemenau. Zb. rad. m«d. simp. ..Projektirani« Proizvodnja podržma računalom (CAO/CAMI. Zagreb (1986). str. 347-351 .

20. P. Škerget. A. Alujevič. C. A. Brtbbia: BEM for laminar mo­tion of isochoric viscous fluid. Proc. 2. Boundary Element Technology Conf.. Bctcch 86. Mi l . Massachusetts (1986). str. 397-419.

21 . P. Škerget. A. Alujevič. C. A. Brebbia: Nonlinear fluid prob-lems by boundary dements. Numerical Methods for Non-Linear Problems Vol. 3 : Proc. Int. Conf.. 1966. Dubrovnik / Eds. C. Taylor (et all. - Pineridge Press 11986). str. 8 3 4 -846.

22. P. Škerget. A. Alujevič, C A. Brebbia: Vorticity - velocity - pressure boundary integral formulation. Boundary Ele­ments VI I I : Proc. 8. Int. Conf.. (1986) : Vol. II / Eds. M. Tanaka : C. A. Brebbia. - Berlin : Springer-Vfg.. 1986. str. 829-834.

23. P. Škerget. A. Alujevič. R. Kogler: Transient temperature field during plasma arch heating for machining of cast iron cylinders. Proc. 2. Boundary Element Technology Conf.. Betech 86. Mi l . Massachusetts (1986). str. 281 -288 .

Strokovne publikacije

1. M. Duiic. R. Istenic. B. Mavko. A. Stritar. J. Suinik: Osnove jedrske varnosti - A. ICJT. IJS : Ljubljana (1966). 74 str.

2. M. Ouiic. R. Istenic. B. Mavko. A. Stritar, J. Suinik: Osnove jedrske varnosti - 8. ICJT. IJS : Ljubljana (1966), 53 str.

N e o b j a v l j e n a d e l a

Institutski dokumenti

1. A. Alujevič, D. Korošec, B. Šarler: Projektiranje goriva, me­hanski del - termohidravlicni del. IJS delovno poročilo DP-4285 11986).

2. 0 . Beader, M. Gregorič. B. Mavko, S. Petelin. G. Prerlin, M. Željko: Parametrična analiza preloma en« ali več cevi v uparjalniku NE Kriko. IJS delovno poročilo DP-4438 (1986).

3. S. Bizjak, A. Alujevič. B. Mavko: Sploina shema enačb več-faznegatoka. US delovno poročilo DP-4595 (1986).

4. S. Bizjak, A. Stritar, M. Gregorič. B. Mavko. S. Petelin, V. Kostadinov, D. Korošec: Vpliv cepljenja cevi uparjalnikov na veliko izlivno nezgodo NE Kriko, IJS delovno poročilo D P -4436 (1986).

5. P. Brajak, M. Gorenec, A. Jerele, 8. Mavko: Programski paket s področja probabilističnih varnostnih analiz, IJS delovno poročilo DP-4410 (1986).

6. P. Brajak, D. Stojanovski. B. Šarler: Vgradnja programskega paketa FRAPCON-2 na računalnik VAX 11/750. US de lovno poročilo DP-4355 11986).

7. P. Brajak, D. Stojanovski, B. Šarler: Vgradnja programskega paketa MATPRO version 11 (rev. 1) na računalnik VAX 11/750, US dtlovno poročilo DP-«356 11986).

8. P. Brajak. J. Suinik: Vzdrževanje in navodila za izvajanje programa CRAC-2, IJS delovno pročilo DP-4379 (1986).

9. L. Cizdj, A. Alujevič, M. Gregor ič, D. Ogrizek: Vgradnja in testiranje SAP-IV programa za trdnostne preračune s konč­nimi elementi na VAX 750 (statika in dinamika), IJS delovno poročilo DP-4376 (1986).

10. M. čopič, R. Istenic, D. Horvat, B. Piri, A. Svetlin: Siste­matično spremljanje in evidenca stanja varnosti v jedrskih ob­jektih in napravah, US delovno poročilo OP-4649 (1986).

11. L. Fsbjan, A. Alujevič, M, Gregorič, R. Istenic. I. Kordii, B. Mavko, M. Najžer, S. Petelin, A. Stritar, O. Vojnovič: Strokovno mnenje o preizkusih NE-Kriko po remontu 86, US delovno poročilo DP-4534 (1986).

12. L. Fabjan, A. Alujevič, M. Gregorič, R. Istenic, I. Kordii, M. Najžer, A. Stritar, D. Vojnovič: Preliminarno strokovno mnenje o preizkusih v NE -Kriko po remontu 86, US de­lovno poročilo DP-4409 (1986).

13. L. Fabjan, M. Gregorič, P. Brajak: Instalacija in preizkus programa TRAPSCO-2 za termohidravlicni odziv podpro-*torov zadrževalnega hrama JE, US delovno poročilo DP-4435 11986).

14. L. Fabjan. R. Istenic. S. Pttelin. A. Stritar. B. Šarler: Analiza sistemov pomembnih za hlajenje sredice v sili. IJS delovno poročilo OP-4268 (1966).

15. L. Fabjan. I. Kogej: Problematika konic pri odjemu plina. II. del. IJS delovno poročilo DP-4304 11966).

16. L. Fabjan. B. Mavko: Revizija strokovnega mnenja o varnost­nih sistemih v NE Kriko po remontu *85. IJS delovno poro­čilo DP-4303 11986).

17. L. Fabjan. S. Petelin. M. Gregorič: Odziv sekundarnega kro­ga NE Kriko na »»oljenje cevi uparjalnikov. US delovno po­ročilo DP-4429 (196«!)

18. M. Gregorič. A. Alujevič. B. Mavko: Osnovni koncept za pri­pravo pravilnika o izdelavi in vsebini varnostnih poročil, US delovno poročilo OP-4330 (1986).

19. M. Gregorič. O. Beader. A. Alujevič. L. Fabjan. B. Mavko. etc.: Sigumosni ustovi nuklearnih dektrana iz serije koje če se graditu u elektroenergetskom sistemu Jugoslavije do 2000 gorfine. IJS delovno poročilo OP-4354 (1966).

20. M. Greborič. P. Brajak. M. Gorenec: Predelava testnih progra­mov, poskusno prevajanje in primerjava časa izvajanja na WAX-7S0 in MAP-6420 vektorskem procesorju. IJS de­lovno poročilo DP^«618 (1966).

22. M. Gregorič. P. Brajak. K. Janežič. M. Gorenec. I. Parzer, M. Željko: Poročilo o napredovanju predelave programov RELAP4/MOD1 na računalnik VAX-750 in poskusni vgrad­nji programa RELAP5/M001 na računalnik IBM ter upo­rabnost vektorskega procesorja CSPI MAP6420. US delovno poročilo DP-4642 (1986).

23. A. Jerele. M. Kožuh, B. Mavko. O. Vojnovič: Priprava stro­kovnih osnov in aplikacija programov za verjetnostne analize. IJS delovno poročilo DP-4648 (1966).

24. A. Jerele. D. Vojnovič. B. Mavko: Analiza zanesljivosti napa­janja IE električnega sistema iz notranjega vira (Diesel generatorja). IJS delovno poročilo DP-4407 (1986).

25. A. Jerele, O. Vojnovič. B. Mavko: Analiza zanesljivosti sis­tema za prhanje zadrževalnega hrama. US delovno poročilo OP-4408 .1986).

26. I. Kordii: Sodelovanje v sistemu mednarodne agencije za atomsko energijo v izrednih dogodkih (IAEA IRS) m poveza­va z NEK. IJS delovno poročilo OP-4655 11986).

27. I. Kordii. R. Istenic Izdelava strokovnih ocen izrednih do­godkov v jedrskih napravah in objektih, povezanih z jedrsko varnostjo za potrebe upravnih organov. IJS delovno poročilo DP-4273 (1986).

28. I. Kordii, A. Jerele. M. Gorenec: Dopolnitev računalniikih programov ALMOD in UTSG: - regulacijski sistemi tVesting-housove elektrarne - uparjalnik s podgrelnikom in deljenim tokom napajalne vode. IJS delovno poročilo OP—4653 (1986).

29. I. Kordii, G. Peterlin. R. Istenic: Vključitev v sistem poroča­nja mednarodne agencije za atomsko energijo o izrednih dogodkih - IAEA IRS, IJS delovno poročilo DP-4269 M986).

30. D. Koroiec, A. Alujevič. V. Kostadinov. M. Gregorič. B. Šar­ler: Letno poročilo o delu na nalogi 2.2: Konstrukciji, goriv nega elementa, US delovno poročilo OP-4411 (1986).

31 . V. Kostadinov, B. Šarler: Termohidravlicni robni pogoji go riva NE Kriko za prvi. drugi, tretji in četrti gorivni cikel. US delovno poročilo OP-4359 (1986).

32. B. Mavko: Osnovni podatki o nesreči v jedrski elektrarni Černobil 4, IJS delovno poročilo DP-4389 (1986).

33. B. Mavko: Strokovne osnove za delo na področju varnosti vSRS, IJS delovno poročilo DP-4654 (1986).

34. 8. Mavko. M. Gregorič. D. Koroiec, V. Kostadinov, A. Stri­tar, J. Suinik, O. Vojnovič: Pregled nesreče v jedrski elek­trarni Černobil, IJS delovno poročilo DP-4327 (1986).

35. S. Petelin, 8. Gaiperiič: Analiza rezultatov meritev vode in vlažnega zraka, IJS delovno poročilo DP-4S91 (1986).

36. S. Petelin, M. Gorenec, B. Mavko: Novi računelniiki programi in novejte verzije za varnostne sistemske analize, US delovno poročilo DP-4635 (1986).

37. S. Petelin, M. Gregorič, B. Mavko: Stacionarni model pri­marnega sistema JE Kriko, IJS delovno poročilo DP-4594 (1986).

38. S. Petelin, M. Gregorič, B. Mavko, M. Željko: Instalacija in vzdrževanje programa RELAP-M001 cikel 29 na računalnik CDC Cyber 172 in NOS/BE operacijski sistam, IJS delovno poročilo DP-4393 (1986).

106

39. S. Petelin, B. Mavko, M. Gregorič. V. Kostadinov: Toplotna in hidravlična analiza razmer v uparjlaniku z upoštevanjem cepljenja. IJS delovno poročilo DP-4374 (19861.

40. G. Peterlin, D. Beader, M. Gregorič. B. Mavko, I. Parzer, S. Petelin: Parametrična analiza male izlivne nezgode NE Kriko s programom RELAPS/M001, IJS delovno poročilo DP-4437 (1986).

41. A. Stritar, B. Mavko. D. Beader. L. Fabjan. M. Jenčič. S. Bizjak, G. Peterlin: Pregled izbranih instrumentacijskih siste­mov v tlačnovodni jedrski elektrarni. IJS delovno poročilo DP-4257 (1986).

42. J. Suinik: Računalniiko napovedovanje posledic po kata­strofalni nezgodi v jedrski elektrarni, IJS delovno poročilo OP-4526 (1986).

43. J. Suinik, I. Radan: Nuclear safety related activities in SR Slovenia ir. 1985. IJS delovno poročilo DP -4367 (1986).

44. J. Suinik: Viiina sproščanja radiaktivnih snovi in posledice katastrofalne reaktorske nezgode. IJS delovno poročilo D P -4445 (1986).

45. J. Suinik. P. Brajak: Računalniiki rezultati obdelav s CRAC 2 - Tveganje prebivJstva v okolici NE Prevleka, IJS delovno poročilo DP-4321 11986).

46. J. Suinik. P. Brajak. K. Janežič: O tveganju v itriem področju lokacije druge načrtovane hrvatsko slovenske jedrske elek­trarne ob upoitevanju malo verjetnih nezgod s hudimi posle­dicami. IJS delovno poročilo DP-4320 (1986).

47. J. Suinik, O. Korošec, B. Mavko: Preliminarna itudija za izdelavo investicijske dokumentacije za tovarno gorivnih elementov, IJS delovno poročilo DP-4265 (1986).

48. J. Suinik, I. Radan: Vhodni podatki za evaluacijo tveganja s programom CRAG2, Priročnik za uporabo, verzija 2, IJS delovno poročilo DP-4247 (1986).

49. B. Šarler, K. Janežič, D. Korošec, B. Mavko: Osnovni model strukturne analize počasnih nevtronov NE Kriko z računal­niškim paketom FRAPCON-2. US delovno poročilo D P -4360 (1986).

50. B. Šarler, V. Kostadinov, K. Janežič: Termohidravlični pro­jektni model sredice NE Kriko z računalniškim programom COBRA-I I I -C, IJS delovno poročilo DP-4358 (1986).

51. B. Šarler, B. Mavko: Osnovni model goriva NE Kriko za preračun obnašanja goriva med nezgodami z izgubo hladila s programskim paketom SSYST-2 (3), IJS delovno poročilo DP-4357 (1986).

52. O. Vojnovič, A. Jerele, B. Mavko: Analiza zanesljivosti siste­ma zasilnega hlajenja sredice. IJS delovno poročilo DP-4406 (1986).

53. M. Željko: Izkušnje s programom RELAP5/MOD1 cikel 18 do 29, IJS delovno poročilo DP-4388 (1986).

Neobjavljeni referati

1. M. Duiič: Poročanje o nenormalnih dogodkih v JE (IRS), Strok, posvet, komisije za preverjanje znanja operaterjev jedr­skih elektrarn, Portorož (1986).

2. M. Duiič: Yugoslav experience with the inspection of NPP, In. Sem. on Regulatory Inspection During NPP Construction, Commissioning and Operation, Vienna (1986).

3. M. Duiič, I. Kordii: Yugoslav experience with incident ana­lysis, Techn. Comm. Meeting on Event Oriented Assessment of Incidents in NPP, Vienna (1986).

4. M. Duiic, D. Stojanovski, B. Tomič: Probabilistic estimate of the possibility of further operation of NPP after second independent off-site power source introducing certain impro­vements, Techn. Comm. Meeting on Event Oriented Assess­ment of Incidents at NPP, Vienna (1986).

5. J. Špiler, M. Duiič: Some experience with ageing at NPP Kriko. Techn. Comm. Meeting on the Safety Aspects of NPP Ageing. Vienna (1986).

6. J. Urbančič: Cluster analysis of wing direction distributions, 3. Int. Conf. on Statistical Climatology. Vienna (1986).

Ostala neobjavljena dela

1. R. Zupančič, T. Cegnar, J. Rakovec, J. Urbančič: Ocena šir­jenja radona iz virov Rudnika Urana Žirovski vrh. Hidromete­orološki zavod, Ljubljana (1986).

ODSEK ZA UPORABNO MATEMATIKO

O D j a vi j e n a d e l a

Znanstvene publikacije

1. D. Čepar, J. Dekleva: On the generalized univariate ARIMA models and their identification. Methods Oper. Res. 54, 41-50(1986) .

2. D. Čepar, M. Ribarič: The adverse influence of increasing ex­penditures on economic activity with a slow decision making process. Methods Oper. Res. 56 ,29 -31 (1986).

Objavljeni referati

1. Z. Bohte. D. Čepar, D. Fajfar: Program za simulacijo časov­nih vrst z ARIMA modeli, 8 medunarodni simp. „Kompjuter na sveučiliitu", Cavtat (1986). str. 5.121.-8.

2. Z. Bohte, D. Čepar, J. Kržič: Program za ocenjevanje para­metrov ARIMA modelov na računalniku VAX, 10. bosansko-hercegovački simp, iz informatike, Jahorina (1986), str. 252.1 - 7 .

3. Z. Bohte, D. Čepar. N. Pustavrh: Vsota kvadratov ostankov posplošenih sezonskih ARIMA modelov kot funkcija para­metrov modela, 10. bosanskohercegovački simp, iz informa­tike, Jahorina (1986), str. 251.1 - 8 .

4. Z. Bohte, D. Čepar, M. Spiller-Muys: Program za začetno ocenjevanje parametrov nesezonskih ARIMA modelov, 8. medunarodni simp. „Kompjuter na sveučiliitu", Cavtat (1986), str. 5.13.1-8.

N e o b j a v l j e n a de laa

Institutski dokumenti

1. D. Čepar, Z. Gaborovič, M. Nagode: Oblikovanje tekstilnih vzorcev s pomočjo računalnika, IJS delovno poročilo D P -4504 (1986).

2. D. Čepar, Z. Gaborovič, M. Spiller-Muxs: Predhodno ocenje­vanje nelinearnih parametrov ARIMA modelov časovnih vrst, IJS delovno poročilo DP-4481 (1986).

3. R. Kolar, M. Toni: Konstrukcijski informacijski sistemi, IJS delovno poročilo DP-4481 (1986).

Neobjavljeni referati

1. D. Čepar, M. Ribarič: Ali je treba bolj bistre otroke drugače obravnavati?, Posvet. ..Drugačnost otrok v osnovni soli, Ljubljana 1986.

2. F. Seviek, M. Ribarič: Študij lastnosti ploskev nekaterih real­nih plinov, 10. jug. simp, o fizici kondenzirane materije, Sarajevo (1986).

107

DIPLOMSKA DELA

ODSEK ZA FIZIKO JEDRA

1. I. Arčon: Podaljiana fina struktura absorpcijskih robov (EXAFS) v Braggovem sipanju rentgenske svetlobe (A. Kodre)

2. M. Godina: Razpad vrzeli v podlupinah L pri ksenonu (A. Kodre)

ODSEK ZA FIZIKO TRDNE SNOVI

1. J. Bahovec: Meritve meje enorodnosti optičnega vlakna (M. Čopič).

2. S. Golič: Izračun NMR spin-spin sklopitvenih konstant z uporabo semiempirične MO metode SCPT-INDO (J. Ste-piinik).

3. A. Kanduser: Inženirska analiza Sarine rektifikacije (J. Golob).

4. M. Kos: Selektivna magnetizacija pri slikanju s spini (J. Stepi inikl.

5. I. Levstik: Računalniško vodenje saržne rektifikacije (J-Golob).

ODSEK Z A SPEKTROSKOPIJO

1. B. Galičič: Določanje nečistoč v uranskih lužnicah z AAS (J. Štupar).

2. A. Novak: Analiza poliarcmatskih ogljikovodokov v vodi !J. Marsef).

ODSEK Z A FIZIKALNO KEMIJO

1. K. Lenarčič: Konstante stabilnosti Cerijevih (III) laktatov in glikolatov.

ODSEK ZA KERAMIKO

1. S. Bernik: Fazna ravnotežja v sistemih Ru02~Nb205-CdO, Ru02-Bi203-Cdo in Ru02-Bi203-Nb205 (D. Kolar).

2. O. Kos: Razvoj keramične mikrostrukture v sistemu BaTi03-BaTi307-CaTi03 (D. Kolar).

3. F. Mi Mavčič: Mineralna vlakna z izboljiano temperaturno obstojnostjo (D. Kolar).

4. S. Skrt: Reakcije v sistemu PbO-Fe203-W03 (M. Trontelj).

ODSEK Z A BIOKEMIJO

1. M. Grebene: Uporaba imobifiziranega jajčnega cistatina za izolacijo aminopeptidaz iz človeikih ledvic (V. Turk).

2. L. Janžekovič: Izolacija in delna karakterizacijaamilolitičnih encimov, pridobljenih pri usmerjeni fermentaciji kulture Aspergillus niger (V. Turk).

3. R. Jerala: Računalniško podprta strategija za kloniranje strukturnega gena za kurji cistatin (V. Turk).

4. A. Jernejcič-Podgornik: Izolacija katepsina L iz človeikih ledvic IV. Turk).

5. K. Kasesnik: Izolacija in karakterizacija inhibitorjev cistein-skih proteinaz iz človeškega urina in semenske tekočine IV. Turk).

6. D. Kolman-Furlan: Proteaze v micelu glive Claviceps pur­purea. (I. Kregar, V. Turk).

MAGISTRSKA DELA

ODSEK ZA TEORIJSKO FIZIKO

1. J. Bonča: Inkomenzurabilne strukture v model nasprotujočih »iiklopitev.

ODSEK ZA FIZIKO JEDRA

1. B. Ajlec: Študij sipanja rentgenske svetlobe na uranu v bliži­ni pragov za fotoabtorpcijo v podlupinah L|| in L|ir Ramen-Coster-Kronigov pojav (A. Kodre)

2. D. Korbar: Simulacija procesov pri interakcijah pionovs pro­toni (G. Kernel).

7. S. Pet:iček: Izolacija in delna karakterizacija novega nizko-mriekularnega proteinskega inhibitorja cisteinskih proteinaz iz človeikih jeter in vranice (V. Turk).

8. N. Šajber: Izolacija in delna karakterizacija pektinolitičnih encimov pridobljenih pri usmerjeni fermentaciji Aspergillus niger (V. Turk).

9. N. Triinar: Izolacija nizkomolekularnih proteinskih inhi­bitorjev cisteinskih proteinaz iz človeikih možgan IV. Truk).

10. D. Ukmar: Modificirana metoda izolacije katepsino B. H in L iz človeikih ledvic (V. Turk. I. Kregar).

ODSEK ZA AVTOMATIKO. BIOKIBERNETIKO IN ROBOTIKO

1. S. Mrak: Digitalni regulator sile (D. Matko).

ODSEK ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO

t . T. Dolenc: Gra.ovski postopek razvrščanja v skupine IV. Batagelj).

2. I. Fabič: Mere podobnosti grafov in uporaba v kemiji (B. Jerman Blažič).

ODSEK ZA REAKTORSKO FIZIKO

1. A. Železnikar: Merjenje lastnosti plazme z imisijsko sondo (. Čerček).

ODSEK ZA ENERGETIKO IN VODENJE PROCESOV

1. P. Krajnik: Mreža distribuiranih postaj za krmiljenje bremen IN. Pavešič)

2. A. Temeljotov Občasna notranja diagnostika mikroračunal­nika EPM 850 IN. Pavešič).

ODSEK ZA REAKTORSKO TEHNIKO

1. Leon Cizelj: Preračun reaktorske posode z metodo končnih elementov IA. Alujevič).

2. A. Nikitenko: Termoelastičnost cevi in votle krogle z neizo-tropno toplotno razsteznostjo in lezenjem (A. Alujevič).

3. D. Ogrizek: Preračun cevnega sistema z metodo končnih ele­mentov (A. Alujevič).

ODSEK ZA UPORABNO MATEMATIKO

1. D. Fajfar. Simulacija časovnih vrst z intervencijskimi modeli in modeli ARIMA (mentor na fakulteti dr. Z. Bohte, delovni mentor na OUM D. Čepar).

2. J. Kržič: Časovne vrste in Maquardtova metoda (mentor na fakulteti dr. Z. Bohte, delovni mentor na OUM D. Čepar).

3. M. Pustavrh: Vsota kvadratov ostankov posplošenih sezon­skih ARIMA modelov kot funkcija parametrov modela (mentor na fakulteti dr. Z. Bohte. delovni mentor na OUM D. Če^ar).

4. M. Špiller-Muvs: Predhodno ocenjevanje nelinearnih para­metrov ARIMA modelov nesezonskih časovnih vrst (mentor na fakulteti dr. Z. Bohte, delovni mentor na OUM (D. Čepar)

3. A. RamSak: Študij reakcije (gama,M0) v semidirektnih mode­lih (F. Cvelbar).

4. Z. Rupnik: Mikroračunalniiko vodenje meritev in obdelava merjenih veličin vtermoluminescenčni dozimetriji (L. Pipan).

ODSEK ZA FIZIKO TRDNE SNOVI

1. F. Demšar: Vloga proteinov pri transportu biološko aktivhih snovi (M. Schara).

2, J. Doliniek: Študij inkomenzurabilnih in komenzurabilnih faznih prehodov v (NICHaUbZnCU z metodo jedrske mag­netne resonance duiika 1 4 N (R. Blinc). i

108

3. H. Kaker: Kvantitativna analiza zlitine Nimonic z REM (V. Marin kovic).

4. B. Topic: Študij psevdoenodimenzionalnega feroelektrika Rb02P04 (R. Blinc).

ODSEK ZA RAČUNALNIŠKO AVTOMATIZACIJO IN REGU­LACIJE

1. J. Petrovčič: Realizacija modernih konceptov avtomatskega vodenja ID. Matko. S. Strmčnik).

ODSEK ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO

1. D. Peček: Povečanje znaesljivosti delovanja masovnih polpre­vodnikih pomnilniikih sistemov (L. Gyergyek).

DOKTORSKA DELA

ODSEK ZA TEORIJSKO FIZIKO

1. T. Kranjc: Kinetika tunelskih paraelastičnih in paraelektrič-nih centrov.

2. R. Krivec: Variacijska formulacija kvantnomehanskega si-panja s tremi delci v končnem stanju.

3. R. Podgornik: Prispevek strukture vode k interakcijam med biološkimi makromolekulami.

ODSEK ZA FIZIKO TRDNE SNOVI

1. M. Lukač: Optična detekcija resonančne dipolne interakcije med redkimi spini in spinskim rezervoarjem v Pr+3.LaF3 (R. Blinc).

ODSEK ZA BIOKEMIJO

1. J. Brzin: Nizkomolekularni proteinski inhibitorji cisteinskih proteinaz: določitev karakterističnih lastnosti človeškega cis-tatina in stefina. (V. Turk).

2. R. Sabo: Analiza sprotnega ocenjevanja in pogostosti napak pri digitalnem prenosu (S. Leonardis. T. Slivnik).

ODSEK ZA REAKTORSKO FIZIKO

1. B. Glumac: Razvoj digitalnega merilnika reaktivnosti (M. Najžer).

2. I. Remec: Nevtronska ekspozicija tlačne posode NE Kriko IG. Pregl).

ODSEK ZA REAKTOPSKO TEHNIKO

1. Božidar Sarler: Izračun spremenljivega temperaturnega polja v gorivni palici tlačnovodnega reaktorja z metodo robnih elementov ( r - t model) (mentor A. Alujevič. komentor: B. Mavko).

2. J. Vrhovec: Karakterizacija nizkomolekularni h proteinskih inhibitorjev cisteinskih proteinaz v placenti in plodovnici in njihov klinični pomen. (V. Turk).

ODSEK ZA AVTOMATIKO, BIOKIBERNETIKO IN ROBOTIKO

1. J. Lenarčič: Sinteza kinematike manipulacijskih robotov (F. Bremiak, M. Vukobratovič).

ODSEK ZA REAKTORSKO TEHNIKO

1. Andrej Stritar: Matematični model dvofaznega toka vode v sistemih jedrske elektrarne (mentor: A. Alujevič, komentor: B. Mavko).

109

POVEZAVA INSTITUTA Z DOMAČIM IN MEDNARODNIM OKOLJEM

UDELEŽBA SODELAVCEV INSTITUTA NA STROKOVNIH ZBOROVANJIH IN ŠTUDIJSKI OBISKI NA DRUGIH USTANOVAH

ODSEK ZA TEORIJSKO FIZIKO

1. M. Brumen: 11th International Symposium on Structure and Function of Erythroid Cells. Berlin. NDR. 31. 8. - 3 9. 1986 (referat).

2. M. Brumen: 17. jugoslovanski simpozij i* biofizike. Kumro vec. 15.-18 10. 1986 (referat)

3. R. Krivec: International Conference On Nuclear Structure. Reactions And Symmetries, Dubrovnik. 5.-14. 6. 1986 (referat, predavanje).

4. N. Mankoč-Borštnik: Workshop on Aspects of Confinement, ICTP. Trst. Italija, 29. 9 . -3 . 10. 1986 (referat)

5. N. Mankoč-Borštnik Relativistic Many-Body Problems. ICTP, Trst. Itaiiia, 30. 6. - 4 7. 1986.

6. R. Pire: Heidelberg Colloquium on glassy Dynamics and Opti­mization. Heidelberg. ZRN. 9. 6. - 13. 6 1986 (referat).

7. R. Pire. P. Preloviek. I. Sega Adriatico Research Conference On Heavy Fermions ICTP, Trst, Italija. 14. 7. 18. 7. 1986.

8. R. Podgornik Ionic Aqueous Solutions, NATO Advanced Study Institute. Cargese. Korzika, Francija. 22. 6. 5. 7 1986 (letna šola).

9. P. Preloviek. I. Vilfan. B. Žeks: 13th MECO Seminar 1986. Liblice. ČSSR. 18 3. - 20. 3 1986 (2 referata, vabljeno predavanje).

10. I. Sega Fractals in Physics. ICTP, Trst. Italija. 7. 7. - 12. 7. 1986.

11. J. Str nad Spomladanski sestanek DPG. sekcija zadidaktiko, Giessen, ZRN, 10. 3. - 15. 3. 1986 (vabljeno predavanje).

12. S. Svetina Workshop On Mechanisms of Membrane Processes Electric Gene Transfer and Cell Fusion. Utrecht. Nizozemska. 31.3 - 6 . 4 . 1986 (referati.

13. 3. Svetina Physics of Structure and Comolexity. ICTP, Trst, Italija, 1.9. 5.9.1986.

14. I. \Hfan: Spomladanska sola „Feroelektrizitat. Robel/Muritz. NDR. 8 4 - 11 4. 1986 (vabljeno predavanje).

15. B. Žeki: l l t h International Liquid Crystal Conference, Ber­keley. CA, ZDA, 30. 6. - 11. 7 1986 (vabljeno predavanje, referat).

16. B. Žeki: 14th School on Ferroelectrics Physics. Borowice. Poljska 15. 9. - 20. 9 1986 (vabljeno predavanje).

ODSEK ZA FIZIKO JEDRA

1. B. Boitjančič, D. Brajnik, D. Korbar, P. Križan, M Mikuž, M Pavlic, A. Stanovnik, M. Starič: XXI. International School of Elementary Particle Physics, Duilovo- Split, 21 . 9 - 4 . 10. 1986.

2. 0. Brajnik. 5th Symposium on Environmental Radiochemical Analysis. Harwell, Velika Britanija, 1. - 3. 10. 1986. (1 refe rat).

3. D. Brajnik: 32th Conference on Bioassay, Analytical and Environmental Radiochemistry, Gaithersburg, Maryland, ZDA. 21. - 23. 10 1986 (3 referati).

4. 0. Brajnik, A. Stanovnik, M. Starič, D. Zavrtanik Wire Chamber Conference, Dunaj, Avstrija, 25. - 28. 2. 1986.

5. D. Brajnik. M. Korun International Symposium on the Opti mization of Radiation Protection, Dunaj, Avstrija, 10. - 14. 3. 1986.

6. F. Cvelbar: Obisk „Tandemacceleratorlaboratoriet", Uppsa­la, Švedska; sodelovanje v komisiji za zagovor doktorske disertacije na ,,Univerzi v Lundu", Lund, Švedska, 20. 25. 5. 1986.

7. F. Cvelbar: Jugoslovansko-italijanski simpozij o dozimetri-ji, Pula, 3. - 6. 6. 1986 (vabljeno predavanje).

8. B. Oiallo, M. Lesjak. Poslovni obisk firme „Makinaimport", Tirana, Albanija, 20. - 26. 6. 1986 (servis - vzdrževanje meteorološka postaje).

9. D. Glavič Conference on Synchrotron Radiation, Trst, Ita­lija, 7. - 11. 4. 1986.

10. D. Hanžel, M. Korun: IX. jugoslovansko posvetovanje iz splošne in uporabne spektroskopije. Bled, 15. - 18. 4.1986 (1 uvodno predavanje, 1 referat).

11. D. Hanžel- X. jugoslovanski simpozij o fizici kondenzirane materije, Sarajevo, 22. - 26.9. 1986 (1 referat).

12. M. Kregar: 18th European Group for Atomic Spectroscopy - EGAS. Marbur. ZRN. 8. - 1 1 . 7 . 1986 (1 referat)

13. R. Martmčič Ekspertski pogovori o okolju z avstrijsko stranjo na ..IAEA". Dunaj. Avstrija. 21. - 24. 1. 1986 (vladna delegacija - meddržavni pogovori).

14. R. Martmčič Delovni obisk ..Institut fur Kernphysik. Kern-forschungsanlage Julich". Julich. ZRN. ,.DESY", Hamburg, ZRN. 13! - 18 4 1986.

15 R. Martmčič Sestanek posvetovalne skupine AG-551 na ..IAEA". Dunaj. Avstrija. 5 - 9. S. 1986.

16. R. Martmčič IAEA Meeting on Nuclear Safety Post-Accident Review Dunaj. Avstrija. 25. 29. 8. 1986.

17. R Martmčič Expert Working Group on International Co operation in Nuclear Safety and Radiation Protection, Du­naj. Avstrija. 3. 7 11 1986.

18. M. Mihelič. Z Rupnik. M. Starič Obisk sejma ..Electronica 86' . Munchen. ZRN. 12. - 1 5 11.1986.

19 U Miklavžič 8th International Conference on Solid State Dosimetry. Oxford. Velika Britanija. 26. - 29. 8. 1986 (1 referat).

20 M. Paviič 11th International Conference on General Rela­tivity and Gravitation. Stockholm. Švedska. 6. - 12. 7. 1986 (1 referat).

22. M PleSko Annual ARGUS Collaboration Meeting. Stade. ZRN. 12 12.1986 11 referat).

23. M. Potokar: International Conference Fast Neutron Physics. Dubrovnik, 26. - 31. 5. 1987 (vabljeno predavanje).

24. M. Potokar: International Symposium on Weak and Electro­magnetic Interactions in Nuclei, Heidelberg. ZRN. 1. 5 7 1986(1 referat)

25. M. Potokar. A. Rarniak: Workshop on Electromagnetic In­teractions, Bosen, ZRN; meritve v ..Institutu za jedrsko fiziko". Mainz. ZRN, 31 . 8. - 20. 9. 1986.

26. V Stare IV. Mediterranean Conference on Biomedical En­gineering, Sevilla, Španija, September 1986(1 referat).

27. V Stare VII. International Conference and Workshop of Cardiovascular Sys'em Dynamics Society, Zuoz, Švica, Avgust 1986 (2 referata).

ODSEK ZA TANKE PLASTI IN POVRŠINE

1. J. Srguljan, B. N3vinSek Konferenca JUSTOM-86, Plit-vice. 20. 23. 5 1986 (referat).

2. B. Naviniek 4 Med. seminar ..Merjenje in kakovost zob­nikov", VTŠ Maribor, 23. - 24. 4. 1986 (referat)i

3. B Naviniek Simpozij BI A M - 8 6 , 16. 6. 1986 (referat). 4. B. NavinSek, P. Panjan Konferenca ETAN-a, SD-86 , Oto-

čec, september 1986 12 referata). 5. B. Naviniek: Mednarodna konferenca „Tribologija v teoriji

in praksi", Ljubljana, 6 . - 7 . 1 1 . 1986 (3 referati). 6. P. Panjan: X. Jug. vakuumski kongres, Beograd, junij 1986

(2 referata). 7. P. Panjan. XII I . Int. Symp. on Physics of Ionized Gases,

SPIG-86, Šibenik, sept. 1986 (2 referata).

ODSEK ZA FIZIKO TRDNE SNOVI

1. R. Blinc, 6th General Conference of the Condensed Matter Division of the European Physical Society, Stockholm. Švedska, 22. -25. 3. 1986 (predavanje na povabilo).

2. R. Blinc. zasedanje komiteja AMPERE, Ženeva. Švica, 18. 4. 1986.

3. R. Blinc, obisk ..Institut fur Physik". Basel, Švica, 5. 5. 1986 (predavanje na povabilo).

4. R. Blinc, 9th ISMAR Meeting, Rio de Janeiro, Brazilija, 29. 6. - 5. 7. 1986 (predavanje na povabilo).

5. R. Blinc, obisk ..Eidgenossiche Technische Hochschule, La-boratorium fiir Festkorperphysik", Zurich, Syica, 1 . - 3 . 10. 1986 (predavanje).

6. R. Blinc, obisk ..Technische Universitat Munchen", Munchen, ZRN, 17. - 19. 12. 1986 (predavanje na povabilo)

110

7 R. Blinc. P. Cevc. J. Doliniek. B. Marin. J. Prii. S. Piri. M Rožmarin. J. Seiiger. M. Sentjurc. B. Topic 8th AMPERE International Summer Institute and Symposium on Magnetic Resonance Relaxation in Disordered Condensed Matter and Biological Systems. Chania. Kreta. Grčija. 27. 8. - 3. 9. 1986 (2 predavanji na povabilo in 7 referatov).

8. R. 8line. J. Doliniek. G. Lahajnar. M. Luzar. M. Pin t ar. V. Rutar. J. Stepiinik. M Vilfan. XXIIIrd Congress AMPERE on Magnetic Resonance. Rim. Italija. IS. - 19. 9. 1986 (2 predavanji na povabilo in 6 referatov).

9. R. Blinc. A. Kanduier. B. Lavrenčič. V. Marinkovič. J. Piri. 22. jugoslovanski simpozij o elektronskih sestavnih delih in materialih - SD 86. Otočec. 10.-12.9. 1986 (2 predavanji na povabilo. 1 referat).

10. P. Cevc. Republiiko posvetovanje ..Sodobni trendi raziskav v paradontologiji". Radenci. 8 . -10 .4 . 1986.

11. P. Cevc. J. Polanec. International Fire. Security and Safety Exhibition and Conference - IFSSEC 86, London. Velika Britanija. 14. - 18. 4. 1986.

12. M. Čopič, C. Filipič. V. Marinkovič. M. Zgonik. 10. jugoslo­vanski simpozij o fiziki kondenzirane materije. Sarajevo. 23.-26. 9. 1986 (4 referati).

13. M. Čopič. B. Ložar. J. Slak. M. Zgonik. obisk ..Ekjgenbs-sische Technische Hochschule. Laboratorium fur Festkbr-perphysik" in ..Universitat Zurich". Zurich. Švica, 13. - 16. 5. 1986 (ogled laboratorijev za elektrooptiko, NMR tomo­grafijo in NMR spektroskopijo).

14. M Čopič, M. Zgonik, obisk ..Instituta za fiziku Sveučiliita u Zagrebu". Zagreb. 4. 12. 1986 (1 referat).

15. F. Demšar. Fifth Annual Meeting of Magnetic Resonance in Medicine. Montreal. Kanada. 19.-22.8. 1986.

16. F. Demšar, G. Lahajnar. J. Milavc. A. Novak. T. Prelesnik. V. Rutar, M. Schara. M. Sentjurc. M. Vilfan. I. Zupančič. IX. jugoslovansko posvetovanje iz splošne in uporabne spektro­skopije. Bled. IS. - 18. 4. 1986 I I plenarno predavanje, 5 referatov).

17. J. Dolinsek. Research Conference on Quantum Chaos, ICTP. Trst. Italija. 16. - 20. 6. 1986.

18. C. Filipič, A. Levstik. 13th International MECO Seminar, Liblice. Češkoslovaška. 18. - 20. 3. 1986 (2 referata).

19 N. Funduk. 10. kongres Evropskega združenja za protetiko. London. 8 - 1 2 . 9 . 1986.

20. N. Funduk. U. Skalerič. Republiški seminar Društva zobo zdravstvenih delavcev Slovenije. Rogaika Slatina. 7. 2. 1986 (2 referata).

21. D. Kotnik, I. Kvasič, B. Marin, M. Zgonik. ogled razstave PRODUCTRONICA - razstava elektronskih komponent, Munchen, ZRN, 12 - 15. 11. 1986.

22. G. Lahajnar, M. Schara, 1. jugoslovanski simpozij o moleku­larnih znanosti ..Modeliranje strukture in svojstava molekula i materijala". Zagreb. 28. - 30. 5.1986 12 referata).

23. D. Lasič. Summer School of Biophysics, ICTP, Trst, Italija, 1. - 1 4 . 9 . 1986.

24. B. Lavrenčič, Elektrooptična konferenca in razstava, Brigh­ton. Velika Britanija. 17. - 22. 3. 1986.

25. B. Lavrenčič, obisk Visoke tehniške sole, Atene, Grčija, 27. 5. - 3. 6. 1986 (predavanje

26. B. Lavrenčič, Simpozij o preprečevanju požarov, Portorož, 14. 11. 1986 (predavanje na povabilo).

27. A. Levstik, XlVth School o.i Ferroelectrics Physics, Boro-wice, Poljska, 15. - 19.9. 1986 (predavanje na povabilo).

28. A. Levstik, obisk ,,Institute of Experimental Physics". Wroclaw. Poljska, 20. 9.1986.

29 M. Lukač, B. Vedlin, CLEO-IQEC Conference. San Fran­cisco, ZDA. 1 6 . - 2 0 . 6. 1986.

30. M. Lukač, B. Vedlin, obisk tovarn za laserje in laserske kom­ponente, ZDA. 9 . - 1 5 . 6 . 1986; 21. - 24. 6. 1986.

31. M. Luzar, Experimental NMR Conference. Baltimore, Mary­land, ZDA, 12. - 17. 4. 1986 (1 referat)

32. M. Luzar, Xlth International Liquid Crystals Conference, Berkeley, California, ZDA, 30. 6. - 4. 7. 1986 (predavanje na povabilo).

33. M. Luzar, Meeting of the American Chemical Society, Den­ver, Colorado, ZDA, 1 1 . - 1 4 . 8 . 1986 (1 referat).

34. B. Marin, INTERCAMA 86, Dusseldorf, ZRN, 5. - 7. 10. 1986 (predstavitev iskraskopa).

35. V. Marinkovič, 5. jugoslovanski mednarodni simpozij o alumi­niju, Mostar, 23. - 25 4. 1986 I I referat).

36. V. Marinkovič, 5 jugoslovanski simpozij iz elektronske mikro­skopije, Plitvice, 27. - 31. 5.1986 (1 referat).

37. V Marinkovič, A. Prodan, 5. italijansko-jugoslovanski krista-lografski kongres, Padova, Italija, 3 . -6 . 6. 1986 (3 referati).

38. D. Mihailovič, obisk „Technische Universitat, Physik", Mun­chen. ZRN. 2. - 5. 12.1986 (predavanje na povabilo).

39. J. Milavc, Joint Meeting of the Belgian, Dutch and German Biophysical Societies, Bremen, ZRN, 8. - 10. 10. 1986.

40. J. Milavc, XlVth International Congress of Microbiology, Manchester, Velika Britanija, 7. - 13. 11. 1986.

41. I. Muievič. M. Vilfan, 16. Freiburger Arbeitstagung Flussi-gekristale. Freiburg. ZRN. 18. - 22. 3. 1986.

42. A. Novak. Conference on Dynamics of Molecular Crystals. Grenoble. Francija. 30. 6. - 4. 7. 1986 (2 referata).

43. A. Novak, obisk naravoslovno-matematične fakultete uni­verze v Skopju. 1.10.1986 (predavanje na povabilo).

44. A. Novak, obisk Srbskega kemijskega društva. Beograd. 7. 10. 1986 (predavanje na povabilo).

45. T. Ovsenik. International School of Materials Science and Technology Course on Electro-Optic and Photorefractive Materials, Erice. Italija. 6. - 17. 7. 1986.

46. S. Pečar. 5th CMEA Symposium on E.S.R. Spectroscopy in Molecular Biology and Medicine. Szeged, Madžarska. 15.-19. 9.1986 (2 referata).

47. T. Prelesnik. J. Slak. obisk firme Linde AG. Werksgruppe TVT Munchen. Munchen. ZRN, 20. - 25. 10. 1986 (pro­gram usposabljanja za montažo in vzdrževanje naprave za ute-kočinjevanje helija).

48. A. Prodan, 10th European Crystallography Meeting, Wroclaw Poljska. 5 . -9 . 8. 1986 (2 referata).

49. V. Rutar. J. Stepiinik. 8th European Experimental NMR Conference. Spa, Belgija, 3. - 6 .6 . 1986 (2 referata).

50. M. Schara. obisk ..Institut fur Biophysik der Justus-Liebig Universitat, Giessen, ZRN, 16.-19.7.1986 (predavanje).

51. M. Schara, obisk DKFZ, Heidelberg, ZRN. 20. 7. 1986 (so­delovanje na projektu Prosti radikali v bioloških sistemih — kokancerogene snovi).

52. M. Schara. IVth International Symposium on Magnetic Re­sonances in Colloid and Interface Sciences, Munster, ZRN. 2 1 . - 2 6 . 7. 1986 (predavanje).

53. M. Schara, Srečanje opolnomočenih SE V-SFRJ za projekt Biofizika. Dubrovnik, 20. - 24. 10. 1986 (predavanje na po­vabilo).

54. M. Schara, obisk ..University of Illinois at Urbana-Cham-paign". Urbana. Illinois. ZDA. 12. - 18. 11. 1986 (delo na skupnem SFRJ -ZDA projektu iz biofizike membran).

55. M. Schara, F. Demiar, Workshop ..Nitroxides in Living Sys­tems". Urbana-Champaign. Illinois. ZDA, 10. - 11. 11. 1986 (predavanje na povabilo).

56. M. Schara, M. Sentjurc. 8th School on Biophysics of Membra­ne Transport. Mierki, Poljska. 4. - 13. 5. 1986 (2 predavanji na povabilo).

57. U. Skalerič. V I I I . podiplomski seminar iz alergologije in klinične imunologije, Ljubljana. 17.4. 1986 (predavanje).

58. U Skalerič, 10. mednarodna konferenca o oralni biologiji: slina in žleze slinavke. Amsterdam, Nizozemska, 22. - 24. 6.1986.

59. U. Skalerič. 64. kongres Mednarodne zveze za stomatološke raziskave. Haag. Nizozemska, 26. - 28. 6. 1986 (1 referat).

60. U. Skalerič, Mednarodna konferenca: Nove tehnologije v diagnostiki in zdravljenju v stomatologiji, Bethesda, Mary­land. ZDA, 7. - 11.7. 1986 (predavanje na povabilo).

61. M. Sentjurc, Okrogla miza Biofizika tkiv, Ljubljana. 12. 4. 1986 (1 referat).

62. M. Sentjurc, 14th International Cancer Congress, Budim-' peita. Madžarska, 21.-27. 8. 1986 (predavanje na povabilo).

63. M. Sentjurc, M. Schara, G. Lahajnar, J. Svetek, T. Prelesnik. 17. jugoslovanski simpozij iz biofizike, Kumrovec, 15-18. 10. 1986 (5 referatov).

64. B. Tadiž, 16th IUPAP International Conference on Thermo­dynamics and Statistical Mechanics - STATPHYS 16, Boston ZDA, 10.-16.8. 1986 (1 referat).

65. B. Topič, obisk „Eidgenbssische Technische Hochschule, Laboratorium fur Festkorperphysik", Zurich, Švica, 12. - 14. 6. 1986 in 27. 6. 1986 (skupne meritve električne prevod­nosti).

66. B. Topič, obisk ,,Max-Planck Institut fur Medizinische For-schung, Abteilung fur Molekulare Physik", Heidelberg, ZRN. 18. - 21. 10. 1986 (dokončanje raziskav oz. članka s pod­ročja 3 9 K NMRvKLiS04>.

67. M. Vilfan. 8. Diskussionstugung Magnetische Rezonanz-spektroskopie. Maikammer, ZRN, 2. - 4. 10. 1986 (preda­vanje na povabilo).

68. M. Vilfan, obisk ..Universitat Stuttgart, Physikalisches Insti­tut", Stuttgart, ZRN, 5. - 8.10.1986 (tekoči kristali).

ODSEK ZA KEMIJO FLUORA

1. M. Fele, B. Družina, D. Gantar, A. Jesih, K. Lutar, S. Miličev, B. Žemva, Centenary of the Discovery of Fluorine, Paris, 25. -29 . avgust 1986.

2. S. Miličev, Seminar „Analitička instrumentacija u kemiji i biokemiji, Opatija, 28. september 1986.

3. P. Petač, ENVITEC (5. Mednarodni sejem tehnika zaščite okolja), Dusseldorf, 18. - 21. februar 1986.

4. P. Petač, 5. International Recycling Congress and Exhibition, Berlin (ZRN), 29. - 31 . September 1986.

111

5. A. Stergeriek. obisk naprav za odžveplavanje dimnih plinov. Norwalk IZDA). 14.-20. januar 1986.

6. J. Žerjav. Vodni dnevi 1986. Ljubljana. 13.-14. marec 1986.

ODSEK ZA SPEKTROSKOPIJO

1. T. Dolence. S. Perko. J. Pezdič. J. Urbane: 5th International Symposium on Underground Water Tracing. Athene. Grčija. 22.9. - 27. 9.1986 I I referat).

2. J. Koroiin. V. Kramer. H. Leskoviek: Munchen-Analvtika. obisk razstave, Munchen. ZRN. 3. 6. - 5 .6 . 1986.

3. J. Koroiin. H. Leskoviek: ..Pro-Aqua-Pro-Vita" obisk razstave. Basel. Švica. 7.10. - 10. 10. 1986.

4. V. Kramer. H. Leskoviek. A. Popovič: 3. Ljetna ikola o spek-trometriji masa, Plitvice. 20. 10. - 24. 10. 1986.

5. A. Popovič: 4th International Symposium on the Science and Technology of Light Sources. Karlsruhe. ZRN. 7 . 4 . - 1 1 4 1986 I I referat).

6. M. Zupan: Centenary of the discovery of fluorine. Internatio­nal Symposium. Pariz. Francija. 25. 8. - 29. 8. 1986 (1 re­ferat).

ODSEK ZA FIZIKALNO KEMIJO

1. K. Južnič: Seminar ont he Cycling of Radionuclide in the Biosphere. Španija. Madrid 15.9. 1986 (1 referat).

2. K. Južnič: 4. International Conference on Mechanisms of Reactions in Solutions, V. Britanija. Canterbury, 7. - 11. 7.1986 (1 referat).

3. K. Južnič Posvst r.idioekologistov Jugoslavije. Kragujevac. 6 . -8 . 10.1986 (1 referat).

4. C. Klofutar, Š. Paljk: obisk Politechnica, Zakladi Chemii Vizycznej. Variava, Poljska, 16. 6. - 19. 6. 1986 (vabljeno predavanje C. Klofutarja).

5. C. Klofutar, Š. Paljk: 9 IUPAC Conference on Chemical Thermodynamics, Lizbona, Portugalska 14. - 18. 7. 1986 (1 referat).

6. I. Kobal: V I I International Summer Conference Chemistry of Solid/Liquid Interfaces, Crveni otok, Rovinj, 25. 6. - 3. 7. 1986 (1 referat).

7. I. Kobal: 5th Symposium on Environmental Radiochemical Analyses, Harwell. 1 . - 3 . 10.1986 I I referat).

8. I. Kobal: 37th Meeting of the International Society of Elec­trochemistry, Vilna, Litva, 24. - 31 . 8. 1986.

9. A. Lesar, M. Senegačnik, I. Kobal: 1. jugoslovanski simpozij iz molekularnih znanosti, Zagreb, 28. - 30. 5. 1986 (1 re­ferat).

10. A. Lesar: International Symposium on Collision Dynamics of Clusters and Long-lived States, Brioni, 1.-5. 9.1986.

11. Š. Paljk, C. Klofutar: obisk University of South Carolina, Co­lumbia S.C., ZDA, 26. 9. - 5.10. 1986 (projekt NSF).

ODSEK ZA JEDRSKO KEMIJO

1. A. R. Byrne: 2nd International Conference on Biological Reference Materials, Neuherberg (Munich), ZRN, april 1986 (1 referat).

2. A. R. Byrne: 7th Modern Trends in Activation Analysis, Copenhagen, Danska, junij 1986 (povabljen kot Section Chairman).

3. A. R. Byrne: International Meeting ..Determination of Hg, Ob and Cd in Marine Sediments and Organisms". Monaco, november 1986 I I referat).

4. A. R. Byrne, M. Dermelj: IXth Yugoslav Conference on Ge­neral and Applied Spectroscopy, Bled, april 1986. 12 refe­rata).

5. M. Dermelj: Xth International Symposium on Microchemical Techniques, Antwerpen, Belgija, avgust 1986 (1 referat).

6. M. Dermelj, M. Horvat: IXth International Symposium „Che-mistry of the Mediterranean", Primoiten, maj 1986 12 refe­rata).

7. M. Horvat: 2nd International Conference ..Environmental Contamination", Amsterdam, sept. 1986 (2 referata).

8. M. Horvat, P. Stegnar: Consultation meeting on biological monitoring of methulmercury in Mediterranean populations: WHO/FAO/UNEP Joint project IMED POL Phase II), Athens, Grčija, sept. 1986. (poročilo o delu na projektu).

9. M. Horvat, M. Tuiek -Žnidarič: XXXth Congress and plenary assembly of I.C.S.E.M. with Vll lth Workshop on Marine Pol­lution, Palma de Mallorca, oktober 1986 14 referati).

10, M. Mihailovič: 5th Symposium on Environmental Radioche­mical Analysis, Harwell, U.K. oktober 1986 (1 referat).

11. J. Novak, A. Prosenc, D. Konda, J. Smrke, Z. Banko: Med­narodna strokovna razstava za varstvo okolja, Basel, Švica, oktober 1986 (ogled razstave).

12. J. Novak. J. Smrke. A. Prosenc. D. Konda: Mednarodna raz­stava za biokemično in instrumentalno analizo ..Analitica", Munchen. ZRN. junij 1986. (ogled razstave).

13. B. Smodii: Environmental and Human Risks of Tritium. Karlsruhe. ZRN. 17. - 19. februar 1986.

14. B. Smodii: XIV. jugoslovansko posvetovanje o mikroelektro-niki. Beograd, maj 1986 (1 referat).

15. B. Smodii: Seminar on the cycling of long-lived radioncludes in the biosphere: observations and models. Madrid, Španija, September 1986 (1 referat).

16. B. Smodii: International post-graduate course on computer analysis of environtmental problems, Monseiice, Italija, 2 9 . 9 . - 1 1 . 10.1986.

17. P. Stegnar: Post-accident review after Chernobyl, Dunaj. 25. - 29. svg. 1986. (sestanek).

18. P. Stegnar: I I . savetovanje ..Izlaganje zračenju iz pri rodne sre­dine i procesa". Kragujevac. oktober 1966.

19. P. Stegnar. J. Novak: Seminar of Radiondide generator technology. Dunaj. Avstrija, oktober 1986.

20. P. Steg- c. J. Novak- Institute of Isotopes. Hungarian Aca­demy of Sciences. Budimpeita, Madžarska, (sestanek v zvezi s proizvodnjo izotopov z uporabo reaktorjev).

21. P. Stegnar: International Symposium on the Optimization of Radiation Protection (IAEA). Dunaj, mar«'- 1986 (razgovori o realizaciji projekta radioloike zaičite).

ODSEK ZA KERAMIKO

1. S. Beseničar: 3rd Int. Conf. on Physics of Magnetic Materials, Szczyrk - Bila. Poljska. 9. - 14. 9.1986 (1 referat).

2. S. Beseničar, M. Čeh, G. Dražič, A. Jager, D. Kolar. M. Ko sec, B. Ma'ic. S. Novak, M. Trontelj, I. Zaje: IX. jug. saveto­vanje o savremenim neorganskim materijalima v ovkiru ETANA, Herceg Novi, 2. - 6 .6.1986 (9 referatov).

3. S. Beseničar, M. Čeh, G. Dražič, H. Intihar-Simčič, S. No­vak, M. Trontelj: Jugoslovanski steroloiki simpozij, Ljublja­na. 27. - 29.6. 1986 (4 referati).

4. S. Beseničar, M. Komac: obisk tovarne. Treibacher Che-misehe Werke A6. Treibach, Avstrija, 26. 2. 1986.

5. S. Beseničar, M. Komac: Jesensko posvetovanje metalurgov, Portorož, 2. - 3. 10.1986 (2 refer?ta).

6. S. Beseničar, M. Komac, S. Novak: International Powder Metallurgy Conference, P/M "86, Dusseldorf, 7. - 12. 6. 1986 (2 referata).

7. G. Dražič 14. Int. Conference on Solid State Dosimetry, Oxford. 26.-29. 8. 1986 (1 referat).

8. G. Dražič: Int. Metallographsiche Tagung Leoben. 15. - 16. 10. 1986.

9. M. Drofenik: Obisk „Laboratoire des materiaux et du genie physique" v Grenoblu.

10. M. Drofenik, D. Kolar. T. Kosmač: Simpozij keramikov Jugoslavije. Kupari. 15. -17. 4. 1986 12 referata).

11. R. Gopalakrishnan, Annual Convention. The Institute of Ceramics, Cambridge, Anglija, 8.4. - 12.4. 1986 (referat).

12. M. Hrovat, D. Ročak: XIV. jug. posvetovanje o mikroelektro-niki MIEL-86 , Beograd. 14. - 16.5. 1986 (2 referata).

13. M. Hrovat, M. Kosec, D. Ročak, M. Trontelj. I. Zaje Simpo­zij o elektronskih sestavnih delih in materialih - SD 86, Otočec. 10. - 12. 9. 1986 15 referatov).

14. V. Kevorkijan: International Symposium on high temperatu­re corrosion, Marseille, julij 1986 II referat).

15. V. Kevorkijan, M. Komac, M. Trontelj, D. Kolar: Mednarod­na konferenca „Sinterovani materiali 86", Zlatibor, sept. 1986 (4 referati).

16. D. Kolar: 88th Annual Meeting of the Am. Ceram. Soc, Chicago 27. 4. - 1. 5. 1986 (1 referat).

17. D. Kolar, M, Kosec: Moderne Pruftechnick im Bauwesen, Graz. 24. - 25.4.1986 (1 referat).

18. M. Komac: Pogovori v zvezi tenderja za NGC, Lyon, Gre­noble, Romans - Francija, 11. 5. - 15. 5.1986.

19. M. Komac: Ogled tovarne gorivnih elementov, Hannau, ZR Nemčija, 17. 3. - 19.3. 1986.

20. M. Kosec, D. Kolar: World Congress on High Tech. Cera­mics, Milano, 24. - 28.1986 (2 referata).

21 . T. Kosmač: Lecture Meeting on Advanced Ceramics, Tokyo, 4. - 6 . 9 . 1986(1 referat).

22. T. Kosmač: Zirconia 86, Tokyo, 9. - 11 9. 1986 (1 referat). 23. V. Kraievec: 7. Jug. simpozij za EM, Plitvice, maj 1986. 24. V. Kraievec: XX. Jug. simpozij za fiz. kondenzirane materi­

ale, Sarajevo, sept. 1986. 25. S. Novak: Tribologija v teoriji in praksi, Ljubljana, nov.

1986, (1 referat).

112

ODSEK ZA BIOKEMIJO

1. J. Babnik. J. Brzin. V. Cotič, V. Čurin. M. Drobnič-Koio-rok. F. Gubensek. O. Gabrijelcič. M. Kokalj. J. Kos. I. Kre-gar. B. Lenarčič. T. Popovič. A. Ritonja. M. Trstenjak. V. Turk: 5th Winter School on Proteinase; and Their Inhibi­tors. Bohinj. 1 . - 7 . I I I . 1986 (15 referatov).

2. J. Babnik. 0. Gabrijelcič: 8th International Congress on Fibrinolysis. Dunaj. Austrija. 25. - 29. VI I I . 1987 (2 refe­rata).

3. J. Babnik, J. Brzin, V. Cotič. V. Čurin, M. Drobnič-Koiorok, D. Gabrijelcič, F. Gubensek. M. Kokalj. J. Kos. M. Kopitar. M. Kotnik. I. Kregar. B. Lenarčič. T. Popovič. A. Suhar. M. Trstenjak, V. Turk: 4. kongres SBDJ. Sarajevo, 1. - 4. X. 1986 (3*predavanja. 16 referatov).

4. J. Brzin, I. Kregar. V. Turk: VI. International Symposium on Intracellular Protein Catabolism. Wernigerode. DDR. 21 . -25. IV. 1986.

5. J. Brzin. M. Kotnik, T. Popovič: IV. Symposium: Lysosomes - Biology. Pathology, Biotechnology, Sofia. Bulgaria, 28. -31 .X . 1986.

6. J. Brzin. V. Čurin, M. Drobnič-Koiorok. F. Gubensek, J. Kos. I. Kregar. B. Lenarčič. T. Popovič. V. Turk: 17th FEBS Meeting. W. Berlin. 24. - 29. V I I I . 1986 (1 predavanje. 8 referatov).

7. V. Cotič. 8. Lenarčič. V. Turk: International Symposium on Adaptive Mechanism of Muscle. Szeged, Madžarska. 2. -5. VI I . 1986 13 referati).

8. M. Drobnič-Koiorok: Applied Biosystems Sequencing Se­minar. Rim. Italija, 25. - 29. V. 1986.

9. F. Gubensek: 7th European Symposium on Animal. Plant and Microbial Toxins. Praga. ČSSR. 18. - 22. VI I I . 1986 (2 predavanja).

10. F. Gubensek, D. Zunič-Kotar: Analvtica 86, Miinchen, ZRN. 3. - 6. VI . 1986 (obisk razstave).

11. J. Kos: Institute of Experimental Cardiology, Moskva, ZSSR, 14. - 22. VI. 1986 (1 predavanje).

12. I. Kregar, V. Turk: Technische Universitat, Berlin W., 15. -18. I. 1986.11 predavanje).

13. B. Lenarčič, V. Turk: Gordon Research Conference on Pro­teolytic Enzymes and Their Inhibitors, Plymouth, ZDA 16 - 20. VI. 1986 (1 predavanje. 1 referat).

14. V. Turk: Universitadi Trieste, Trst, Italija (I predavanje). 15. V. Turk: FEBS Executive Committee Meeting, Paris, Fran­

cija, 7. XI I . 1986. 16. V. Turk: Grundlagen und Klinische Bedeutung der Extrazel-

lularen limitierten Proteolyse. Schloss Ringberg/Tegernsee, ZRN (I predavanje).

17. V. Turk: 32° Congreso Nazionale dela Societa Italiana di Biochimica, Messina. Italija, 28. - 30. IX 1986 (1 preda­vanje).

18. V. Turk: UCLA Symposia - Proteases in Biological Control and Biotechnology. Park City, ZDA. 9. - 15. II 1986 (1 pre­davanje).

19. V. Turk: DuPont de Nemours Research Institute. Wilming­ton, ZDA, 7. II. 1986 (1 predavanje, delovni obisk).

ODSEK ZA AVTOMATIKO, BIOKIBERNETIKO IN ROBOTIKO

1. U. Bogataj, M. Maležič, B. Kelih: Konf. ETAN, Herceg-Novi. junij 1986 (3 referati).

2. M. Kljajič: Internat, conf. on Cybernetics, Namur 25. - 30. 8. 1986 Belgija (1 referat).

3. M. Kljajič: RESNA Conference. Minneapolis, 2 1 . - 25. 6. 1986 (1 referat).

4. J. Lenarčič: 6th CISM-IFTOMM Symposium Romansy, 9. - 12.9. 1986, Krakow, Poljska.

5. J. Lenarčič, P. Oblak, U. Stanič, B. Nemec, I. Kovač, 0. Lenart, I. Sajp 16th International Symposium on Industrial Robots, Bruxeles, 29.9. - 2 .10.1986.

6. M. Maležič: REC Directors Meeting and FES Exhibitor), NIHR -Washington D.C. jan.-febr. 1986.

7. M. Maležič: 6 »imp. Medicina in tehnika JU REM A, Zagreb, maj 1986 (1 referat).

8. J. Opeka, J. Zalar: Sejem Electronica Miinchen, 12. - 15. 11. 1986.

9. U. Stanič: NIHR - directors meeting, Washington D.C. nov. 1986.

10. U. Stanič, M. Maležič, U. Bogataj, P. Vrtačnik, P. Strojnik: , MECOMBE-86 4th Mediterranean Conf. Medical and Biolo­

gical Engineering, Seville, sept. 8 . -15 .1986, Španija (3 ref.) 11. P. Vrtačnik, M. Maležič, B. Kelih, J. Rozman: 2nd Vienna

Internat. Wortkhopon FES, sept. 21. - 24.1986 (4 referati). 12. L. Žlajpah: IFAC/IFIC/IMACS, Internat, Symp. on Theora

of robots, Dunaj 2 . -5 . 12. 1986 (1 referat). 13. L. Žlajpah, A. Ružič, B. Nemec: 5th Internat. Symp. on Mo­

delling, Identification and Control, Innsbruck 18. - 22. 2. 1986 (3 referati).

ODSEK ZA RAČUNALNIŠKO AVTOMATIZACIJO IN REGU LACIJE

1. M Bar. J. Grom. A. Keber: obisk sejma ELEKTRONICA 86. Mt-nchen. ZRN. 12. 11. - 15. 11. 1986.

2. F. Bremiak: The 25th IEEE Conference on Decision and Control. Atene. Grčija, 9. 12. - 13.12 1986.

3. F. Bremiak. G. Godena. N. Hvala. D. Juričič. A. Keber, J. Petrovčič. S. Strmcnik. M. Šega, J. Černelič. M. Bar, P. Tram te: Workshop on Process Automation, Ljubljana, 21.4. - 25. 4. 1986 (8 referatov).

4. J. Černetič: Tehnoekonomika v kemičnih in procesnih in­dustrijah. Maribor. 14. in 15: 10. 1986 (1 referat).

5. J. Černetič, V. Jovan Obisk tovarn za proizvodnjo celuloze in papirja na Švedskem v organizaciji firme Eur-Control z Dunaja. 7. 9. - 1 3 . 9 . 1 9 8 6 .

6. J. Čretnik: JUREMA, Plitvička jezera. 23 4. - 25. 4. 1986 (1 referat).

7. G. Godena: 4th IFAC/IFIP Symposium of Software for Computer Control. Graz. Avstrija. 20. 5. - 23. 5. 1986 (1 re­ferat).

8.. A. Keber: MIEL 86, Beograd. 13. 5. - 16. 5. 1986. 9. A. Keber: V I . posvetovanje ..Energetska elektronika 86.

Subotica. 1 5 . 6 . - 2 1 . 6 . 1 9 8 6 . 10. J. Petrovčič, M. Štrubelj: obisk sejma INTERKAMA, Diissel-

dorf, ZRN. 6. 9. - 10. 9. 1986. 11. S. Strmcnik. IFAC/IMACS International Symposium on Si­

mulation of Control Systems, Dunaj. Avstrija, 22. 9. - 26. 9. 1986 (1 referat).

12. M. Šega, X. bosansko-hercegovački simpozij um iz informati­ke , Jahorina 86". Sarajevo. 24. 3. - 28. 3.1986 (1 referat).

13. M. Sega. 2nd European Simulation Congress. Antwerpen, Bel­gija. 8 .9. - 13.9. 1986 (1 referat).

14. M. Šega: 8. medjunarodni simpozijurrv Projektiranje i proiz­vodnja podržani računalom, Zagreb. 13. 10. - 17. 10. 1986 I I referat).

15. M. Šega: XXX. jugoslovenska konferencija ETAN-a. Herceg novi, 1. 6. - 7. 6. 1986 (1 referat).

ODSEK ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO

1. M. Bohanec: UNICOM seminar. Queen Mary College, Lon­don, V. Britanija, 23- 11 .— 30. 11. 1986 (1 referat).

2. I. Bratko: delovni sestanek na Turingovem institutu, Glas­gow. V. Britanija, 30. 3. - 6. 4. 1986.

3. I. Bratko: 7th European Conference on Artificial Intelli­gence. Brighton. V. Britanija, 21. - 25. 7. (delovni sestanek programskega odbora COST-13).

4. I Bratko: Second International Conference on Expert Sys­tems, London. V. Britanija. 28. 9. - 30. 10. (1 vabljeno predavanje).

5. I. Bratko: Conferene on Artificial Intelligence, Berlin, ZRN, 26. 11. - 29. 11 1986, (2 referata).

6. I. Bratko: Turing Institute, Glasgow, V. Britanija (obisk univerze). 7. 12. - 19. 12. 1986 (3 referati).

7. F. Dacar: Obisk univerze na Dunaju. Avstrija, 22. 10. - 25. 10. 1986 (1 referat).

8. I. Fabič: RAI/IPAR 86, Institut National des Sciences App­liques, Toulouse, Francija 17.6. - 21.6.1986 (1 referat),

9. B. Filipič, M. Gams, N. Lavrač: 6 th International Workshop on Expert Systems and their Applications, Avignon, Francija 28. 4. - 30. 4. 1986 (1 referat).

10. M. Gams: 8 th European Meeting on Cybernetics and Sys­tems Research, obisk univerze na Dunaju, Avstrija 1. 4. — 4. 4. 1986 (1 referat).

11. B. Jerman- Bažič: Special Working Group on ISO SC2, de­lovni sestanek Pariz, Francija 14.12. - 18.12.1986.

12. B. Jerman-Blažič: Vabljeno predavanje na Second Institute of China Ministry for Security, Peking, Kitajska 22.5. - 5. 6. 19B6.

13. B. Jerman-Blažič: Approximative Calculations and their applications in chemistry, biology and solid state physics, compudrug, Budimpeita, Madžarska 25. 8. - 30. 8. 1986 (1 referat).

14. G. Kandus, O. Zrilič: IEEE International Conference on Communications '86, Toronto, Kanada 22.6. - 25. 6.1986.

15. M. Kapus-Kolar: Delovni sestanek COST-11, London, V. Britanija, 6.12. - 13. 12. 1986.

16. M. Kapus-Kolar: Delovni sestanek COST-11, Catania, Ita­lija, 7. 7. - 11i 7.1986. i

17. M. Kapus-Kolar: Sestanek skupine COST-11 in FDT/ABM, Dunaj, Avstrija, 3. 2. - 7. 2.1986.

18. P. Kolbezen: EUROMICRO 86, Benetke, Italija 15. 9. -18 9 1986

19. N. Lavrač: MECOMBE '86, Seville, Španija, 8. 9. - 13. 9. 1986 (1 referat).

20. N. Lavrač: Delovni sestanek European Working Session on Learning, Pariz, Francija 2. 2. - 7. 2.1986.

113

21. N. Lavrač. I. Mozetič: Conference on Artificial Intelligence Glasgow. V. Britanija 7. 12. - 14. 12. 1986 (1 referat).

22. t. Lesjak. M. Šubelj EUROMICRO '86. Benetke. Italija. 15. 9 . - 1 8 . 9 . 1 9 8 6 ( 1 referati.

23. I. Mozetič: Tehnische Universitat. Miinchen. ZRN. 4. 12. -5.12. 1986 (vabljeno predavanje. 1 referat).

24. F. Novak: Automatic Testing & Test Instrumentation, Pa­riz. Francija. 30. 9. - 2. 10. 1986 (1 referat).

25. F Novak: Fault Tolerant Systems and Diagnostics. Brno. ČSSR. 25 6. - 27. 6. 1986 (1 referat).

26. A. Puiič Konferenca Speech Input-Output. The Institu tion of Electrical Engineers. London. V. Britanija. 24. 3. - 26. 3.1986.

27. V. Rajkovič: UNICOM Seminar, delovni obisk pri 8T FUL CROM. Queen Mary College. London. Anglija. 23. 11. 30. 11 . 1986(1 referat).

28. V. Rajkovič: Decision Support Systems Adecade in Perspecti ve. Amsterdam. Nizozemska 15. 6. - 19.6. 1986 (1 referat).

29. J. Šile, B. Robič 5 th International Symposium on Applied Informatics. Grindelwald. Švica. 16. 2. - 20. 2. 1986 I I re ferat)

30. P. Tancig l l t h International Conference on Computational Linguistics. Bonn. ZRN. 25. 8. - 29 8 1986.

31. I. Tvrdy 8th International Conference on Computer Com­munication ICCC 86. Miinchen. ZRN 15 9 19. 9. 1986.

ODSEK ZA REAKTORSKO FIZIKO

1. M. Cepič: Jugoslovenski simpozij o fizici kondenzirane mate rije, - Sarajevo. 24. - 26. sept. 1986 II poster).

2. B. Glumac: IAEA Specialist's Meeting on PTZ Plzen, ČSSR. maj 1986.

3. R. Ilič: obisk, Fragema, Lyon. Francija, )t. - 15. 5, 1986. 4. R. Nič International Symposium on the Imporovemems in

Water Reactor Fuel Technology and Utilization. Stockholm. Švedska, 15. - 21. 9. 1986 (1 poster).

5. R Rilič Technical Committe on Properties of Materials for Water Fjel Elements and Methods of Measurements. Dunaj. Avstrija, 12. - 16. 10. 1986.

6. R. Ilič, A. Loose: 15th International Symposium on Auto­radiography, Matrafured, Madžarska, 19. - 26. 10. 1986 13 referati).

7. R. Ilič, M. Najžer: obisk, Technische Hochschule. Leipziq, DDR, 6. - 8. 1. 1986 (2 predavanji).

8. I. Jenčič: XXX. Jug. konferenca ETAN-a. Herceg Novi, 2. -6. jun. 1986 (1 referat).

9. M. Kromar: ENC 1986, Ženeva, Švica, 1 - 6 . 4 . 1986 I I re ferat).

10. M. Kromar: Workshop on the scale - 3 Modular System, Saclay, Francija, 24. - 27.4. 1986.

11. M. Najžer, M. Ravnik, A. Trkov; Workshop an Applications in Nuclear Data and Reactor Physics Trst, Italija. 23. 2. 28. 2. 1986 (1 vabljeno predavanje, 3 predavanja). '

12. M. Najžer, M. Ravnik Obisk na Institutu za jedrske raziska ve Svierk pri Varšavi, Poljska, 13. - 17. 10 1986 12 vabljeni predavanji).

13. M. Najžer: TCM on Advances in Light Water Reactor Techno­logy, Washington, ZDA, 23. - 27. 11. 1986.

14. J. Peternelj: Quatum Aspects of Molecular Motions in Solids Proceedings of an ILL - IFF Workshop, Grenoble, Francija, 2 4 . - 2 6 . 9 . 1986(1 referat).

15. J. Rant: 2. svetovna konferenca o nevtronski radiografiji, Paris, Francija, 16. - 20. 3. 1986 (1 referat).

16. J. Rant: Technical Commite Meeting on Water Reactor Behaviour and Fission Products Relese in Off-Normal and Accidental Conditions, Dunaj. Avstrija, 9. - 13. 11. 1986 (1 referat).

17. M. Ravnik: študijsko potovanje Stockholm, Švedska in Du naj, Avstrija, 26.10. do 6.11 1986.

18. E. Srebotnjak: tečaj: ,,Qualification of Nuclear Power Plant Operations Personel" Karlsruhe Nuclear Research Center, Karlsruhe, BDR 15.9. - 3 .10.1986.

19. T. šutej: Yugoslav - Italian Radiation Protection Associa­tion Meeting on Advances in 8eta and Neutron Dosimetry Pula, 4 . - 6 . 6. 1986(1 referat).

20. A. Trkov: VI I . International Summer Conference on Che­mistry of Solid / Liquid Interface, Crveni otok, Rovinj 25. 6 . - 3 . 7. 1986(1 poster).

21. A. Trkov: Medunarodni simpozij, Projektiranje i proiz­vodnja podržani računalom, Zagreb, Oktober 1986 (1 re­ferat).

22. A. Trkov: IAEA Interregional Training Course on Preparation of Nuclear Data for Use in Reactor Calculations, Bombay. Indija, 13. 3. - 25. 4. 1986 (1 referat).

114

ODSEK ZA ENERGETIKO IN VODENJE PROCESOV

1. B. Borota. S. Maffi, G. Opaskar Energy Economy (obisk sejma). Amsterdam. Nizozemska.. 9. - 12. 12. 1986.

2. B. Borota. S. Maffi. R. Tavzes. M. Tomšič UNIOO. Novi Sad. 17. - 18. 6.. 1986 (1 referat).

3. D. Čuk 5 jug. savjetovanje o mikroračunarima u procesnom upravljanju. MIPRO 86. Rijeks. 14. - 16. 5. 1986 (1 referat).

4. B. Dekleva. F. Al-Mansour. A. Perčinlič: V I I . savjetovanje o energiji u okviru RAST YU 86. Opatija. 28. 5 31 S. 1986.

5. B. Dekleva. M. Dovč. M. Tomšič Konferenca SZDL. Brdo pri Kranju. 30. 6. 1986.

6. M. Džumhur. S. Maffi CIGRE. Ca v ta t. nov. 1986. 7. T. Fuerst. D Mrdakovič SYTEC 86 (obisk sejma. Muenchen.

ZRN, 27. 10. - 3 0 . 10.1986. 8. T. Fuerst. B. Selan- Energopool. Zagreb. 20. 11. 1986. 9. D. Pavielj. B. Selan. M. Tomiič INTERKAMA (obisk sejma).

Duesseldorf. ZRN. okt. 198G 10. C. Pepelnik. A. Smrdu. C. Physicos Electronic« 86 (obisk

razstave). Muenchen. ZRN. 12. 11. - 15 11. 1986. 11. A. Perčinlič II. konferencija SAUM. Beograd. 26. - 28. 2.

1986(1 referat) 12. M. Pegan. B. Selan: Tehnoekeonmika v kemični in procesnih

industrijah. Maribor, okt. 1986 I I referat). 13. J. Rugelj 30. jug. konf. ETAN. Herceg Novi. 2. - 6. 6. 1986

(1 referat). 14 B. Selan 4. posvetovanje o racionalni rabi energije. Ljubljana,

februar 1986(1 referat). 15. 8 Selan 6. posvetovanje o raciona'm rabi energije, Ljubljana,

maj 1986 (1 referat). 16. 8. Selan UNIDO/UNDP Seminar Energy Auditing. Mol.

Belgija, nov. 1986. 17. M. Škapin. A. Urbančič: Seventh International Conference

on Analysis and Optimisation of Systems. Antibes. Francija. 25 - 27 6. 1986.

18. M. Škapin. A. Urbančič 5. seminar iz uporabne matematike. Ljubljana. 2. - 5. 9.1986.

19. A Todorovič SHK 86 (obisk sejma). Hamburg, ZRN, 18 11 - 2 1 . 11. 1986.

20 M. Vidmar CeBIT 86 (obisk sejma), Hannover, ZRN. 12. 3. - 14. 3. 1986.

ODSEK ZA OBRATOVANJE REAKTORJA

1. V Dimic: Twenty years of operation of Ljubljana's TRI-GA Mark II. Reactor. 9th European TRIGA Users Conferen­ce. Rim(1986)

2. V. Dimic Probabilistic Safety Assesment for Research Re­actor TRIGA in Ljubljana. First Research Coordination Mee ting on PSA for Research Reactors, Vienna 11986).

ODSEK ZA REAKTORSKO TEHNIKO

1. A. Alujevič: 17. kongres mehanike ZADAR 1986 2 A. Alujevič 8. simpozij PPPR, Zagreb, 1986. 3. A. Alujevič 3. konf. nonlin probl.. Dubrovnik 1986. 4. D. Beader, G Peterlin. I. Kordii A. Jerele, P. Brajak. B.

Mavko, V Kostadinov, B Šarler: XXX. jug konferenca ETAN. Herceg Novi. 1986.

5. S. Bizjak Seminar o obratovalnih navodilih za nenormalne dogodke v jedrskih elektrarnah Miinchen, ZRN, 22. 6. - 28. 6 1986.

6. S. Bizjak. ENC-4, 4. kongres evropske nuklearne zveze Ženeva, 1. - 7 6. 1986.

7. L. Cizelj: Recent Advances in nonlinear finite element ana­lysis Zace services, Ltd. I.C.E. Division, Case 2: Lausanne, Švica, 30 1 1 . - 6 . 1 2 . 1 9 8 6 .

8. M, Gregorič: MAP 6430/20 TRS programming course CSPI Wasington D C . ZDA od 8. - 10. 10. 1986.

9. M. Gregorič Second ISP-20 Workshop (International Stan­dard Problem) OECD Paris, Francija, od 30. 11. - 3. 12. 1986.

10. B. Mavko 12. generalna konferenca. European Nuclear So­ciety, Genova, Italija, od 17. 4. - 19.4.1986.

11. B. Mavko: Technical Committee Meeting on Reactor Safely Research IAEA. Dunah, od 3. 6. - 6 .6 . 1986.

12. B. Mavko: 14th Water Reactor Safely Information Meeting, US NRC Gaithersburg, Maryland, 25 10. - 2 . 11.1986.

13. B. Mavko: technical Committee on Advanced PWRS IAEA, Washington, 24. 11. - 26 .11 . 1986.

14. A. Stritar: PMK-VNH Standard Problem Exercise IAEA, Dunaj, 30. 1 1 . - 3 . 12.1986.

ODSEK ZA UPORABNO MATEMATIKO

1. M. Baričič. F. Seviek: Rač. podpora uprav, v OZO. Portorož. 16. - 18. 4.1986.

2. M. Baričič. J. Čibtj. F. Stvitk. D. Stojanovski: Posvetovanje ekonomistov. Portorož. 11 -13 .4 .1986 .

3. M. Baričič. M. Botica. B. Brvar. D. Fajfar. J. Klaus. B. Kreme-sec. L. Lindič. E. Marinčič. B. Radujko. F. Seviek. M. Spil ler-Muyi. M. Semrl. D. Stojanovski: Kompjuter na sveuči-littu. Cavtat. 10 - 16. 5.1986.

4. M. Baričič. J. Čibej. P. Golob. J. Klaus. E. Marinčič. M. Noack. F. Rabuza. B. Radujko. F. Scvitk. V. Srtbotnjak. D. Stojanovski: SICOB 87. Pariz. Francija. 17 9. - 20. 9. 1986.

5. D. Čepar. M. Nagode: S. vid. komunik. v medscb. odnos.. Ljubljana. 14.10.1986.

6. D. Čepar. P. Golob. M. Nagode. Z. Radalj. V. Srtbotnjak: Govorne tehnike. Ljubljana. 30.10.1986.

7. S. Dimitrievska. Z. Gaborovič. B. Hočevar. N. Iveta. R. Ko lar. M. Kožuh. I. Sega. S. Smuč. M. Toni. M. Volk. J. Vrabec. T. Zabel, L. Založnik: SYSTEC86. Muenchen. ZRN. 27.10. - 30. 10.1986.

ODSEK ZA TEORIJSKO FIZIKO

1. M. Brumen: Department of Biochemical Sciences. Univerza V Rimu „la Sapienza", Rim. Italija. 1 . 4 . - 30. 6. 1986 (teoretska biofizikal.

2. M. Brumen: Bereich Biophvsik der Sektion Biologie. Hum­boldt Universitat zv Berlin. Berlin. NDR. 25. 8. - 20. 9. 1986 listo).

3. R. Pire: Univerza v Posarju (Saarland), Saarbrucken. ZRN. 1. 1. - 31. 3. 1986 (gostujoči profesor).

4. R. Pire: Technische Universitat. Munchen. ZRN. 14. 6. -21. 6. 1986 (teoretska fizika - trdne snovi).

5. R. Podgornik: National Institute of Health. Bethesda. Mary­land. ZDA. 1.11. - 3 1 . 12. 1986 (teoretska biofizika).

6. P. Preloviek Univerz? v Posarju (Saarland). Saarbrucken, ZRN, 25. 8. - 30. 8. 1986 Iteor. fiz. trdne snovi).

7. P. Prelovsek: Eidggenojiche Technische Hochschule (ETH). Zurich, Švica 1. 10. - 31. 12. 1986 (teor. fiz. trdne snovi)

8. M. Rosina: Max-Planck Institut, Heidelberg in Univerza v Re-gensburgu. ZRN. 14. 11. - 25 .11 . 1986 (teor. fiz. jedra).

9. I. Vilfan: Department of Physics. University of Edinburgh. Edinburgh. Velika Britanija. 1 .6 . - 30. 6. 1986 (teor. fiz. trdne snovi).

ODSEK ZA FIZIKO JEDRA

1. B. Boitjančič: DESY, Hamburg. ZRN, 5. 2. - 31 . 6. 1986: 12. 7. - 17. 9.1986; 15.10. - 24. 12.1986 (itudij interakcij e e pri visokih energijah).

2. D. Jamnik: CERN, Ženeva, Švica, 19. 1 . - 1 . 2 . 1986; 9. -14. 6. 1986; 5. - 24. 8. 1986 (delo na eksperimentu sipanja mionov).

3. D. Jamnik: University of Illinois, Urbana, Illinois, ZDA, 23. 6. - 4 .8. 1986 (sodelovanje na projektu Mikrotrona).

4. G. Kernel: DESV, Hamburg, ZRN, 2. 2. - 28. 3.1986; 24 .9 . - 4. 10. 1986-12. - 22. 11. 1986; 10. - 20.12.1986 (itu­dij interakcij e*e pri visokih energijah).

5. P. Križan: CERN, Ženeva, Švica, 2 1 . - 2 4 . 1 . 1 9 8 6 ; 3 . - 15. 2. 1986;4. - 11.4.1986; 13.6. - 1.7. 1986 (analizaekspe­rimenta SC94).

6. P. Križan, M. Mikuž, D. Zavrtanik: Department of Nuclear Physic:, Oxford University, Oxford, Velika Britanija, 1 7 . 8 . -12. 9.1986 (analiza eksperimenta SC94).

7. A. Likar: Tandemacceleratorlaboratoriet, Uppsala, švedska, 18. 1, - 8. 2, 1986 (sodelovanje pri izvedbi eksperimenta Y(n/y).

8. M. Mikuž: CERN, Ženeva, Švica. 2 1 . - 2 5 . 1.1986; 1 . - 1 5 . 2. 1986; 17. - 24. 4. 1986; 5. - 15. 12. 1986 (analiza eks­perimenta SC94).

10. J. Pahor: Univerza v Havani, Havana, Kuba, 13. 6. - 14. 7. 1986 (ekspert IAEA - jedrska elektronika).

11. M. Pleiko: DESY, Hamburg, ZRN, 12. - 26.3. 1986; 12. 7. - 10.9. 1 9 8 6 ; 2 5 . 1 1 . - 1 4 . 12. 1986 (Študij interakcij 8 + e -pri visokih energijah).

12. M. Potokar, A. Ramiak: Institut fur Kernphysik, Johannes Gutenberg Universitat Mainz, Mainz, ZRN, 1. - 12. 3. 1986 (sodelovanje pri eksperimentu 1°0(e,e'x).

8. Z. Gaborovič. J- Klaus, R. Kolar. M. Toni. COMPEC 86. London. Vel. Britanija. 9. - 16.11.1986.

9. R. Kolar. M. Toni: IBM 4gl STRATEGIES. London. Vel. Bn tanip.9. - 1 1 . 6 . 1 9 8 6 .

10. R. Kolar. M. Noack. M. Toni: Obit 86. Hannover. ZRN. 12. - 1 4 . 3 . 1 9 8 6 .

11. J. Kržič. N. Pustavrh: Jahorina 86. Jahorina. 24. - 28. 3. 1986

12. M. Mrle: ULTRA-MANTIS. Ljubljana. 15.9.-26.9.1986. 13. M. Noack: SUPRA-MANTIS, Ljubljana. 29.9. 1986. 14. Z. Radalj. O. Stojanovski. J. Ulčar INFORM. MODELLING

& PROTOTYPING. London. Val. Britanija 5.-16.6.1986. 15. F. Seviek: Poletna tola ENRICO FERMI. Varena. Italija.

24.6. - 4. 7.1986. 16. F. Seviek: Znanst. metod, v infor. družbi. Dortona. Italija. 17. F. Seviek: X. simpozij fizike trdne snovi Sarajevo. 2 3 . - 2 6 . 9 .

1986 18. V. Srtbotnjak INTERKAMA 86. Duesscldorf. ZRN. 6 . - 9 .

10.1986. 19. J. Vrabec: Organizacija op.s. Delta/V, Nova Gorica. 22. -

26.9.1986.

13. M. Potokar. A. Ramiak: Institut fur Kernphysik. Kernfor-schungsanlage Julich, Julich. ZRN. 4 .4 . - 7. 5.1986 (sodelo­vanje pri eksperimentu 160(e.ex).

14. F. Sever: Univerza v Bielefeldu. Bielefeld, ZRN; CERN. Že neva, Švica. 1 . 1 . - 31.12. 1986 (strokovno izpopolnjevanje).

15. D. Zavrtanik: CERN. Ženeva, Švica. 27 1 - 17. 2.1986; 17. - 24.4. 1986:8. - 23.12. 1986 (analiza eksperimenta SC94)

ODSEK ZA FIZIKO TRDNE SNOVI

1. R. Blinc: Eidgenossische Technische Hochschule - ETH, Zurich, Švica. 20. 2. - 18. 3. 1986; 3 1 . 3. - 30. 6. 1986: 10. 7. - 1.8. 1986 (raziskovalno delo na spinskih steklih in inkomenzurabiinih sistemih ter ciklus predavanj ..Order and Disorder in Condensed Matter).

2. F. Demiar: College of Medicine. University of Illinois at Urbana-Champaign, Urbana, Illinois. ZDA. 5. 5. - 31 . 12. 1986 (itudij bioloških tkiv z EPR).

3. P. Kerkoč: Eidgenossische Technische Hochschule — ETH. Zurich. Švica, 22. 10. - 31 . 12. 1986 (gojenje elektrooptič-nih monokristalov).

4. A. Levstik: Institut fiir E*perimentalphysik der Universitat des Saarlandes, Saarbrucken. ZRN. 1. 6. - 31 . 8. 1986; 1. 9. - 31 . 10. 1986; 29 .11 . - 13.12. 1986 (raziskave fero-elektrikov in inkomenzurabiinih sistemov - meritve inter­akcije med diskomenzuracijami).

5. M. Luzar University of California, Department of Chemistry, Berkeley. California. ZDA, 1 . 1 . - 1 . 9 . 1986 (NMR v ničel­nem polju).

6. D. Mihailovič: Clarendon Laboratory, University of Oxford, Oxford, Velika Britanija. 8. 4. - 8. 8. 1986 (kvantna opti­ka in molekularna elektronika).

7. J. Milavc: Justus-Liebig Universitat, Institut fiir Biophisik, Giessen, ZRN, 20. 5. - 31. 12. 1986 (itudij membran z biofizikalnimi tehnikami).

8. I. Muievič: Max-Planck-lnstitut fiir Festkorperforschung, Hochfeld-Magnetlabor, Grenoble, Francija, 16. 6. — 7. 7. 1986; 19. 10. - 14. 11. 1986 (optične lastnosti feroeletkrič-nih tekočih kristakov v močnem magnetnem polju).

9. J. Piri: University of Waterloo, Department of Physics, Wa­terloo, Ontario, Kanad, 12. - 22. 7. 1986 (skupni razvoj NMR spektrometra).

10. A. Prodan: University of Waterloo, Department of Physics, Waterloo, Ontario, Kanada, 2. 1, - 3 1 . 3. 1986 (fizika povriin in tankih plasti).

11. V. Rutar: University of Missouri, Department of Chemistry, Columbia, Missouri, ZDA, 10. 7. - 3. 9. 1986 (razvoj novih heteronuklearnih metod za selektivno merjenje iklor/itvenih konstant in kemijskih premikov v prisotnosti nehomogenih magnetnih polj); Iowa State University, Ames, Iowa, ZDA, 1 . 1 2 . - 31.12.1986 (razvoj novih NMR metod).

12. B. Tadič: Technische Universitat Munchen, Munchen, ZRN, 1 .1 . - 30.9 .1986 (moderna teorija faznih prehodov).

13. B. Topic: Max-Planck-lnstitut fiir Medizinische Forschung, Abteilung fiir Molekulare Physik, Heidelberg, ZRN, 1 . 1 , -30. 6. 1986; 1. 1 2 . - 3 1 . 12. 1986 (itudij faznih prehodov v inkomenzurabiinih feroelektrikih).

115

SODELAVCI INSTITUTA NA STROKOVNEM DELU V TUJINI

ODSEK ZA KERAMIKO

1. O. Suvorov: RWTH Institut fur Gesteinshuttenkunde Aachen. BRO 1.4. 1985 - 3 1 . 3.1986 (raziskave keramike v sistemu S i - A I - T i ( Z r ) - O - N ) .

ODSEK ZA BIOKEMIJO

1. V. Čurin: Institut Rudjer Boikovic. Zagreb. 1.9. - 31 . 12. 1986 (monoklonska protitelesa proti Ammoditoxinu A).

2. O. Gabrijelčič: Max Planck Institut fur Biochemie. Martins-ried. ZRN. 1 .1 . - 28. 2. 1986 (degradacija fibrinogens).

3. R. Jerala: Technische Hochschule. Darmstadt. ZRN. 16. 6. - 12.9. 1966 (gensko inzenirstvo).

4. M. Kopitar: New York University Medical Center. New York, ZDA. 1. 1. - 5. 6.1986 (inhibitorji kolagenaz).

5. T. Lah: Wayne State University. Det.oit. ZDA. 1 . 1 . - 31 . 12.1986 (inhibitorji proteinaz pri fcancerju).

6. V. Putzdar: Institut Pasteur, Pane, Francija. 1 . 1. - 31 .3 . 1986 (imunološke itudije aspartatnih proteinaz).

7. M. Renko: New Yoruk University Medical Center. New York. ZDA. 1. 1 . - 31.12. 1986 (celične kulture).

8. A. Ritonja Institut fur Physiologische Chemie der Universi-tat. Munchen. ZRN. 1 . 1 . - 1 . 9 . 1986 (sekvenca proteinovl.

9. M. Trstenjak Technische Hochschule. Darmstadt. ZRN. 1. 1 . - 31.12.1986 (gensko inzenirstvo).

ODSEK ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO

1. M. Bonač: Gesellschaft fur Mathematik und Datenverarbei-tung mbH, Sankt Augustin. ZRN. 10. 7. - 10. 8., 9. 10. -23. 10. in 10. 11 - 23. 12. 1986 (raziskovalno delo v okviru C OST-11 - elektronska posta).

TUJI RAZISKOVALCI NA INSTITUTU

ODSEK ZA TEORIJSKO FIZIKO

1. T. Carlsson, Chalmers Institute of Technology, Goteborg. Švedska, 26. 8. - 26. 10.1986 (teor. fiz. trdne snovi).

ODSEK ZA FIZIKO JEDRA

1. G. Despinic: McMaster University, Hamilton, Ontario, Ka­nada, 17. 6. - 30. 8. 1986 (fizika jedra - strokovna praksa (UK ZSMS).

2. V. Klemt: Institut fur Kernphysik, Kernforschungsanlage Ju lich. Julich, ZRN, 18. 10. - 18. 11. 1986 (raziskave na pod­ročju fizike jedra z elektromagnetnimi interakcijami).

3. J. de Vries: IRI. Technische Hogeschool, Delf, Nizoi?mska, 6. - 9. 3. 1986 (nove detekcijske metode v fiziki visokih energij).

4. H. R. Weller: Physics Department of Duke University and Triangle University, Duke Station, Durham, N.Ci ZDA, 26. 2. - 2. 3. 1986 (raziskave na področju strukture jedra).

ODSEK ZA FIZIKO TRDNE SNOVI

1. D. C. Ailion, University of Utah, Department of Physics, Salt Lake City, Utah, ZDA, 26. - 28. 8. 1986; 3. - 11. 9. 1986 (nove NMR metode za Jtudij delno urejene konden-zirane materije).

2. J. Bacopoulos, Nuclear Research Center Demokritos, Depart­ment of Physics, Aghia Paraskevi Attikis, Grčija, 16. - 23. 11.1986 (meritve NMR difuzije).

3. T. Carlsson, Chalmers Institute of Technology, Department of Physics, Goteborg, Švedska, 1. 4. - 8. 6. 1986 (raziskave termodinamičnih lastnosti feroelektričnih tekočih kristalov).

4. J. Drumheller, Montana State University, Department of Phy­sics, Bozeman, Montana, ZDA, 25. - 27. 8. 1986 (eno- in dvodimenzionalni feromagneti).

5. Z. G. Dzocenidze, Gosudarstveni univerzitet, Tbilisi, ZSSR, 19. 5.1986 (fizikalna kemija).

6. K. Eidner, Karl-Marx. Universitat, Sektion Physik, Leipzig, NDR, 1. - 9.10.1986 (sipanje svetlobe).

7. S. Fabris, Iskra Avtomatika, 1. 1. - 31. 12. 1986 (optični dajalniki pomikov).

8. D. Fiat, University of Chicago. Medical Center, Chicago, Illi­nois ZDA, 7. - 13. 9. 1986 P ' O NMR itudij proteinov).

116

2. M. Gams: The Turing Institute. Glasgow. V. Britanija. 8. 4. - 19. 4. 1986 (umetna inteligenca).

3. R. Trobec: University of Illinois. Urbana Champaign. ZDA. 10. 9. - 10. 11. 1986 (računalniike arhitekture in diagnosti­ka).

4. O. Zrilir: University of California. Davis. ZOA. IS. 10. 1986 - 15. 10. 1987 (radiokomunikacije).

ODSEK ZA REAKTORSKO FIZIKO

1. I. Remec: FRAGEMA. Nuclear Fuel Division. Lyon. Fran­cija. 1. 12. 1986 - 1. 12. 1987 (projektiranje sredic jedrskih elektrarn ob menjavi goriva).

2. A. Trkov: Swiss Federal Institute for Reactor Research. Wurelingen. Švica. 1. 9. - 31 . 10. 1986 (metode končnih ele­mentov za reaktorske preračune).

ODSEK ZA REAKTORSKO TEHNIKO

1. A. Jerele: Interregional training Course on Probabilistic Safe­ty Assessment for Nuclear Power Plant Operation. AN L Ar-gone. USA. od 10. 2. - 28. 3. 1986 (metode verjetnostnih ocen varnosti jedrskih elektrarn).

2. B. Mavko. A. Stritar: Comuion Nacional de Energia Nuclear Rio de Janeiro. Brazilija, od 1 . 11. - 22. 11 . 1986 (jedrska varnost).

3. B. Šarler: Lehrstuhl fur Technische Mechanik. Universitat Erlangen Erlangen-Nurnberg. ZRN. od 22. 9. 1986 - 22. 9.1987 (sposobnost sredice).

4. J. Urbančič: Yaie University. Oregon State University New Haven, CT, ZDA, Coreallis. OR. ZDA od 29. 1. 1986 - 2. 5. 1986 (mezo meteorološke in mikro meteorološke analize letalskih merjenj zavetrnih valov).

9. A. Gartner. Iskra IEZE, 1 .1 . - 3 1 . 12. 1986 Itekočekristalni prikazalniki).

10. H. Granidher, Institut fur Reaktorforschung, Wurenlingen. Švica, 12. - 13. 11. 1986 (perspektive in problemi uporabe jedrske energije).

11. E. L. Hahh, University of California, Department of Physics, Berkeley. California. ZDA, 19. -20. 9. 1986 (optična detek-cija resonančne dipolne interakcije med redkimi spini in spin-skim rezervoarjem).

12. J. Hennel, Institut fizyki jadrowej. Krakov. Poljska, 20. - 24. 1. 1986 (NMR izven magnetnega polja in njena uporaba v fiziki trdne snovi).

13. M. Hegenhahn, Institut za biokemijo Nemškega centra za raziskave raka, Heidelberg, ZRN, 2. - 5. 10. 1986 (raziskave kokancerogenih snovi tipa forbol estrov).

14. B. Herman, Iskra Avtomatika. 1. 1. - 31 . 12. 1986 (optični dajalniki pomikov).

15. H. Hinov, Institut za fiziko trdne snovi Bolgarske akademije znanosti, Sofija. Bolgarija. 24. - 30. 3.1986 (raziskave elek-trooptičnih efektov v termotropnih tekočih kristalih).

16. J. Holyst, Institute of Physics, Warsaw Technical University, Varšava, Poljska, 5. - 7. 6. 1986 (fazni prehodi v kvazi eno­dimenzionalnih magnetih).

17. M. Hudomalj, Iskra IEZE, TOZD Upori, Šentjernej, 1 . 1 . -31. 12. 1986 (senzorji za plin).

18. J. Jager, Iskra Avtomatika, 1. 1. - 31. 12. 1986 (optični da­jalniki pomikov).

19. J. Karger, Karl-Marx-Universitat, Sektion Physik, Leipzig, NDR, 22. 9.-2.10.1986 Ifazni prehodi in kritični pojavi z NMR spektroskopijo).

20. R. Kind, E idgenbssische Technische Hochschule Zurich, La-boratorium fur Festkbrperphysik, Zurich, Švica, 13. - 24. 10. 1986 (raziskave na področju novih materialov za elektro-optiko s posebnim ozirom na nova organska stekla z za elek-trooptiko zanimivimi nelinearnimi lastnostmi).

21. J. Kuczera, Agricultural Academy of Wroclaw, Department of Physic* and Biophysics, Wroclaw, Poljsl'a, ^i 6. - 12, 7. 1986 (vgrajevanje molekul v lipidne o •• lasti oziroma membrane).

22. F. Milia, Nuclear Research Center Dem ,tos, Department of Physics, Aghia Paraskevi Attikis, Grfi,a, 1. 12. - 31 . 12. 1986 (fotokromni in fraktalni sistemi).

23. L. Mi I] kovic, Filozofski fakultet, Prirodno-matematički od-sek, Katedra za fiziku, Niš, 17. - 26. 4 1986; 12. - 20. 12. 1986 (meritve difuzije).

24. K. Muller. Institut fur Physikalischt Chemie der Universitat Stuttgart. Stuttgart. ZRN. 24 - 26. 11. 1986 (raziskave te kote kristalnih polimerov z NMR).

25. A. Novak. CNRS. Laboratory de Spectrochimie mtrarouge et Raman. Thiais. Francija. 14. - 19. 4. 1986 (vibracijska spektroskopija molekulskih kristalov).

26. M. Pintar. University of Waterloo. Department of Physics. Waterloo. Ontario. Kanada. 9. - 25 4. 1986: 20. - 24 7 1986: 29. 8. - 14. 9. 1986 (raziskave cementov).

27. N. M. Plakida. Joint Institute for Nuclear Research. Dubna. ZSSR. 6. - 8. 7. 1986 (supraionski prevodniki, feroelektriki z vodikovo vezjo, inkomenzurabilni sistemi).

28. J. Przeslewsky. Institut za fiziko univerze v Wroclawu. Wroc law. Poljska. 11. - 18. 11. 1986 (raziskave piroelektrikov z NMR in dielektričnimi meritvami).

29. S. Rodin. Radioenegineering Instiute. Minsk. ZSSR. 1 1 . 14. 8. 1986 (raziskave feroelektričnih ir. feroelastičnih kris t »lovi.

30. D. G. Sannikov. Institute for Crystallography. Academy of Sciences USSR. Moskva. ZSSR. 1 1 . - 1 4 . 9 . 1986 (raziskave statičnih in dinamičnih lastnosti feroelektrikov in tekočih kristalov).

31. V. H. Schmidt. Montana State University. Department of Physics. Bozeman. Montana. ZDA. 15. 9. - 31 . 12 1986 (enodimenzionalni feroelektriki).

32. I. G. Sinij. A. F. loffe Physico-Technical Institute. Academy ov Sciences USSR. Leningrad. ZSSR. 16. - 22. 5. 1986 (razi skave feroelektrikov in feroelastikov - dinamika faznih pre-hodov).

33. V. T. Srinivasan. Bhabha Atomic Research Centre. Biology and Agriculture Divison. Bombay. Indija. 11. 18. 10. 1986 (študij bioloških sistemov z NMR).

34. H. E. Stanley. Center for Polymer Studies. Boston Univer sity, Boston, ZDA. 20. 8. 1986 (fazni prehodi, inkomenzu rabilni sistemi).

35. E. M. Špilevski, Fakulteta za fiziko Beloruske državne uni­verze. Minsk, ZSSR. 26. 11. 12. 12.1986 (interdifuzija v tan­kih plasteh).

36. A. Susnjar, Iskra IEZE. TOZD Upori, Šentjernej. 1. 1 . - 3 1 . 12 1986 (senzorji za plin).

37. B. Tadič, Institut za fiziku, Beograd. 1. 1. - 30. 9. 1986 (mo­derna teorija faznih prehodov).

ODSEK ZA KEMIJO FLUORA

1. N. Bartlett. University of California. Berkeley (ZDA), 31 . 8. - 6 .9 .1986 (anorganska kemija fluora).

2. J. H. Holloway, University of Leicester. Leicester (Velika Britanija). 9. 9. - 16. 9. 1986 (anorganska kemija fluora).

ODSEK ZA JEDRSKO KEMIJO

1. M. Dermelj - Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo. Um verza E. Kardelja v Ljubljani (4 ure dnevno).

2. V. Zelenko Institut za sodno medicino MF, Ljubljana (2 uri dnevno).

ODSEK ZA KERAMIKO

1. 0. Belavič, Iskra IEZE. TOZD HIP0T. Šentjernej, (od 1. 1. 1 9 8 6 - 3 1 . 12.1986).

2. M. Dvoriek. Iskra Elementi, TOZD Tehnična keramika. Steg­ne 27, ( 1 . 1 . 1 9 8 6 - 3 1 . 1 2 . 1 9 8 6 ) .

3. B. Ouričič, Energoinvest, Sarajevo (1. 1. 1986 - 31 . 12. 1986) lobčasno).

4. A, Fetehagič, Energoinvest, Sarajevo (1. 1. - 31 . 12.1986). 5. T. Fetehagič, Energoinvest,Sarajevo (1. 1. - 3 1 . 12.1986). 6. F. Friedrich, Belinka (1.7. - 3 1 . 12.1986). 7. R. Gopalakrishnan, Indian Institute of Technology, Kanpur,

Uttarpradesh (1. 1 . - 3 1 . 1 2 . 1 9 8 6 ) . 8. F. Jan, Iskra IEZE, TOZD HIPOT, Šentjernej (1. 1. - 3 1 . 12.

1986). 9. J. Kocjan, Iskra IEZE, TOZD Hipot, Šentjernej (1. 1. - 31.

12 1986) 10. F. Miklavčič, TERMIKA, TOZD Proizvodnja, Škofja Loka

1. 10. 1 9 8 6 - 3 1 . 12.1986. 11. M. Samo, TOZD HIPOT, Šentjernej, ( 1 . 1 . - 3 1 . 12.1986). 12. S. Tašner, ISKRA Elementi, TOZD Magneti (1. 1 . - 3 1 . 12.

1986). 13. V. Žnidariič-Pongrac, Termika, Ljubljana (1. 1. - 3 1 . 12.

1986).

ODSEK ZA BIOKEMIJO

1. L. Begič: Medicinski fakultet. Tuzla. 1. 1. - 28. 2. in 1. 5. - 30. 6. 1986 (raziskave človeškega cistatina C).

2. V. Jonakova: Czechoslovak Academy of Sciences. Praga. ČSSR. 26. - 30. 5. 1986 (raziskave protemskih inhibitorjev proteinaz).

3. A. Maksimenko. Institute for Experimental Cardiology. Moskva. ZSSR. 1. - 3 0 . XI. 1986 (imobilizacija proteinov na netopnih nosilcih).

ODSEK ZA REAKTORSKO FIZIKO

1. C. E. Beyer: Battelle Pacific Ncrthwest Lab. Richland, Wa , ZDA 9.6. - 9.7. 1986 (ekspert IAEA) (sproščanje cepitve nih plinov iz goriva in odkrivanje poškodovanih gorivnih elementov med obratovanjem NEK).

2. J. Bickel. Northeast Utilities Services Co. Bruselj. Belgija. 15. 9. - 3. 10. 1986 (pregled analiz predhodnih pojavov).

3. Y. H. Bouget. Electricite de France. Pariz. Francija. 15. 9. -3. 10. 1986 (varnosti obratovanja jedrskih reaktorjev).

4. M. Deffrenes. Westinghouse Nuclear International Bruselj. Belgija. 15. 9. - 3. 10. 1986 (pregled analiz predhodnih po­javov).

5. F. W. Claus. KWU. Erlangen, ZDA. 12. 3. 1986 (strokovno sodelovanje).

6. D. Diamond, Brookhaven National Laboratory. New York, ZDA. 17. 3. - 18. 3. 1986 (analiza projekta sredice).

7. M. Dušic. Inšpektorat za jedrsko varnost Ljubljana. 15. 9. - 3.10. 1986 (sistem poročanja dogodkov v Jugoslaviji).

8. J. wan Erp: Argonne National Laboratory Argone. Ilions. ZDA 15. 9. - 3. 10. 1986 (pregled analiz predhodnih po javov).

9. D. Feretič. Elektrotehnični fakultet.-Univerza v Zagrebu. 15. 9. - 3. 10. 1986 (sedanje stanje programa TMI v NEK).

10. K. Fink: Nuklearna elektrarna Krško, januar - december 1986 (sodelovanje na skupnem projektu).

11. Z. Gabrovšek: Nuklearna elektrarna Krško, januar -decem­ber 1986 (sodelovanje na skupnem projektu).

12. R. Gubler: International Atomic Energy Agency. 19. 5. -30. 5. 1986 (analiza nezanesljivosti).

13. D. Horvat Institut za metalne konstrukcije. Ljubljana, januar - december 1986 (sodelovanje pri delu na nadzoru krhkosti tlačne posode JE Kriko).

14. I. Hunyadi: Institut of Nuclear Research, Debrecen, Ma­džarska. 13. 5. - 23. 5. 1986 (detektorji sledi).

15. J. Josten: International Atomic Energy AGency, Dunaj. Avstrija, 15. 9. - 3. 10. 1986 (obratovalne izkuinje OSART rezultati).

16. J. Karuza: Instiut za elektroprivredu. Zagreb, 15. 9. - 3. 10. 1986 (..Načrt za ukrepane v sili v NEK").

17. R. Kladnik: Univerza E. Kardelja. Fakulteta za arhitekturo in gradbeništvo. Ljubljana, januar - december 1986 (Učbe-nik osnove jedrske fizike).

18. A. Knief: GPU Nuclear Corp., Middletown, Pennsylvania, ZDA, 15. 9. - 3. 10. 1986 (izkuinje pri šolanju v GPU).

19. T. Kulikowska: Institute of Atomic Energy, Varšava, Poljska, 21 . 1. - 21. 2. 1986 (ekspert IAEA - d e l o na reaktorskih preračunih).

20. L. Lederman: International Atomic Energy Agency, Dunaj, Avstrija, 19. 5. - 30. 5. 1986 (pregled verjetnostnih var­nostnih analiz).

21. M. Levstek, Nuklearna Elektrarna Krško. 15. 9. - 3. 10. 1986 (Obratovalne izkuinje v NEK).

22. J. Minarick: Science Applications International Corp.. Knox-ville. Tennessee. ZDA, 15. 9. - 3. 10 1986 (Obratovalne iz­kušnje v nenormalnih pogojih).

23. R. Muranaka: International Atomic Energy Agency. Dunaj. Avstrija, 26. 3. 1986 (Obisk tečaja reaktorske fizike).

24. S. Novak. International Atomic Energy Agency, Dunaj. Avstrija. 15. 9. - 3. 10. 1986 (Sistem poročanja izrednih dogodkov).

25. I. Pignar, EGS - Sestavljena organizacija elektrogospodarstva Slovenije, Maribor, januar - december 1986 (priprava inves­ticijskega programa izobraževalnega centra za jedrsko tehno­logijo).

26. B. Putney, Science Application International Corp., 19. 5. -30. 5. 1986 (analiza drevesa dogodkov in drevesa okvar).

27. A. G. Sideris, Enercon Services Inc., Atlanta, Georgia, ZDA, 1 5 9 . - 3. 10. 1986 (obratovalne izkušnje - normalni po­goji).

28. L. Soffer, Nuclear Regulatory Commission, Washington D C , ZDA, 15. 9. - 3. 10. 1986 (jedrska varnost).

29. G. Somogyi, Instiut of Nuclear Research, Debrecen, Madžar-ska, 13. 5. - 23. 5.1986 (detektorji sledi).

30. B. W. Spencer, Argone National Laboratory, Argonne, lllio-nois, ZDA, 19. 5. - 30. 5. 1986 (jedrska varnost).

117

31. A. Swain. Sandia National Laboratory. Albuquerque. ZDA. 19. 5. - 30. 5. 1986 (človeiki faktor).

32. R. Svilar. Nuklearna elektrarna Kriko. januar - december 1986 (sodelovanje pri pripravi učbenikov).

33. J. Spiler. Nuklearna Elektrarna Kriko. 15 9. - 3. 10. 1986. (obratovalne izkušnje v NEK).

34. P. J. Turinsky. University of North Carolina. ZDA. 15. 9 . -3.10. 1986 (parametri projekta sredice).

35. M. Zorko. Nuklearna elektrarna Kriko. januar - december 1986 (učbenik radiološke zeKite za ICJT).

ODSEK ZA ENERGETIKO IN VODENJE PROCESOV

1. F. Al-Mansour. štipendist ZAMTES. Sirija, (doktorand. energetika).

Posamezni oddelki instituta prirejajo redne interne seminarje, na katerih poročajo sodelavci o svojem delu oziroma o raziskavah na določenih področjih. Razen teh seminarjev pa prireja institut en­krat mesečno tudi tako imenovana petkova predavanja za vse razi­skovalce instituta, ki imajo namen seznaniti jih z delom posa­meznih oddelkov ali pa na njih povabljeni predavatelji predavajo o različnih, za vse raziskovalce intistuta zanimivih problemih. Pet­kova predavanja so odprta tudi za iirio javnost.

SEZNAM KONGRESOV, KI JIH JE (SO)ORGANIZIRAL INSTI­TUT V LETU 1986

1. 5 , n Winter School on Proteinases and their Inhibitors -Recent Developments, Bohinj, 1 . - 7 . marec 1986

2. Workshop on Application in Nuclear Data and Reactor Physics - Research Reactor Calculations, Ljubljana, 24. -28. marec 1986 (soorganizacija z ICTP Trst).

3. Safety and Reliability in Nuclear Power Plant Operation. Part I: Probabilistic Safety Analysis Methods, Ljubljana, 19.-30. maj 1986

4. Pa.t II: Prevention of Abnormal Accurrances. Ljubljana, 15.9. - 3 . 1 0 . 1986.

5. JUROB '86 - Opatija. 6. - 10. april 1986. 6. ISSEK Workshop '86 - Bled, 26 - 28 avgust 1986. 7. Strokovno posvetovanje Komisije za preverjanje znanja

operaterjev jedrskih elektrarn, Portorož, 13.-15. oktober 1986.

8. Znanstveno tehnoloiki posvet ..Znanstvena in tehnološka politika za devetdeseta leta", Ljubljana, 11.-12. november 1986 (soorganizacija s SAZU in Marksističnim centrom pri CK ZKS).

SEZNAM INSTITUTSKIH PREDAVANJ V LETU 1986 1. 22. 3. 1986 - prof. dr. E. Matijevič, Clarkson University,

Department of Chemistry, Potsdam. N.Y., ZDA. Preparation and Properties of Monodispersed Inorganic and Polymer Colloids.

2. 29. 5. 1986 - doc. dr. P. Prelovfek, FNT Fizika in US, Red in kaos v nelinearnih sistemih.

3. 24. 6. 1986 - prof. dr. T. H. Moss, Case Western Reserve University, Cleveland, Ohio, ZDA - How to stimulate tech­nological inovations.

4. 9. 10. 1986 - prof. dr. J. Strnad. FNT Fizika in US - Ob 100 letnici rojstva Nielsa Boftra.

5. 11. 12. 1986 - dr. L. Barbič, tovarna Salonit, Anhovo -Fizika cementnih površin.

ODSEK ZA TEORIJSKO FIZIKO Seminarji in predavanja d o m a č i h p r e d a v a t e l j e v

1. J. Bonča: Inkumenzurabiine strukture v modelu nasprotu­jočih si sklopitev.

2. R, Krivec: Variacijski opis reakcij s tremi nabitimi frag­menti v končnem stanju.

3. N. Mankoč-BorStnik: Koherentno rotacijska stanja 4. N. Mankoč-Borstnik: Dvohadronski sistemi v modelu kvar­

kov. 5. M. Poljšak: Infrardeče singularnosti v perturbativni kvantni

kromodinamiki (Izbrana poglavja iz fizike). 6. R. Podgornik: Fluktuscijske sile med hidrodinamsko sklopi je

nimi dvosloji. 7. P. Preloviek: Nenavadno entiferomagnetno stanje v CeAs. 8. L. Suiteriič: Klasična elektrodinamika izražena z Lorent-

zovimi potenciali.

ODSEK ZA REAKTORSKO TEHNIKO

1 . G. A. Bema. Idaho National Laboratory. ZDA. 25.8. - 29.8. 1986 (Revisija programa FRAPCON-2).

2. C.T.M. Camargo. CNEN (Comisao National De Energia Nuc­lear). Rido de Janeiro. Brazilija. 22. 9. - 10. 10. 1986 (Varnostne analize (ALMOD 3 » .

3. Dr. A. Hoeld. Gesalschaft fur ReaktorskherNet. Garching. ZRN. od 2. - 6. 7.1986 (modifikacija programa ALMOD).

4. J. A. Stubbe. Supervision Thermalhydraulics section. Brussels Belgija. 19. - 30. 5.1986 (instalacija RE LAPS).

Seminarji in predavanja t u j i h p r e d a v a t e l j e v

1. A. O. Barut, University of Colorado, Boulder. Colorado. ZDA Stable particles as building blocks of matter.

2. Y. Fujiwara. Univerza v Regensburgu. Regensburg. ZRN: The resonating group study of the nucleon-nucleon interaction in an extended quark model.

3. C. Gong, Department of Physics and Institute of Solid State Physics, Nanjing University, Nanjing. Jiangsu. LR Kitajska: Surface effect on melting transition.

4. J. Holyst. Institute of Physics. Warsaw Technical University. Variava. Poljska: Phase transition in certain quasi-one-dimen­sional magnets induced by pairing of kink-solitons.

5. A. Kallio, Univerza v Ouluju, Finska: Linear response and the quantization of the Hall conductivity.

6. K.L.Yao. Physics Department, Central China University of Science and Technology, Wuhan. Hubei, LR Kitajska: Pho-non density of states for a disordered polymer chain (1) in Crossover from phonon to fracton region (2).

ODSEK ZA FIZIKO JEDRA

Seminarji in predavanja d o m a č i h p r e d a v a t e l j e v

1. 8. BoJtjančič Elektrosibka interferenca pri e+e~ anihilaci-jah pri težiični energiji 30 GeV.

2. D. Brajnik: Začetno spremljanje radiološke situacije v SRS po nesreči v Černobilu.

3. D. Glavič: Podaljšana fina struktura rentgenskih absorpcijskih robov IEXAFS).

4. M. Paviič: Relativistične strune. 5. B. Pucelj: Preliminarna ocena doz pri prebivalstvu SRS kol

posledica nesreče v Černobilu. 6. F. Sever: Zajemanje podatkov pri sipanju visokoenergijskih

mionov na jedrih (NMC). 7. Z. Rupnik. Avtomatizacija delovnega procesa v industrijski

proizvodnji.

Seminarji in predavanja t u j i h p r e d a v a t e l j e v

1. M. Furič, Prirodoslovno matematična fakulteta. Univerza v Zagrebu, Zagreb: Mehanizmi pionske absorpcije.

2. J. de Vries, IRI, Technische Hogeschool, Delft, Nizozemska: Fast timing with photomultipliers.

3. H. R. Weller, Physics Department of Duke University and Triangle University, Puke Station, Durham, N. C , ZDA The D State of 3He and *He from polarised deuteron capture stu­dies.

ODSEK ZA FIZIKO TRDliZ SNOVI

Seminarji in predavanja d o m a č i h p r e d a v a t e l j e v

1. R. Blinc: Poročilo s „6th General Conference of the Con­densed Matter Division of the European Physical Society", Stockholm, Švedska, 22. - 25. 3.1986.

2. R. Blinc: Dinamika neurejenih sistemov. 3. P. Cevc, M. Čopič, B. LavrenčiČ: Uporaba feroelektrikov;

optični laboratorij. 4. A. Levstik: Novosti v trdni snovi. 5. B. Lotar, D. Mihailovič, J. Seliger: Optični laboratorij; NMR

instrumenti; dvojna resonanca.

S E M I N A R J I I N P R E D A V A N J A D O M A Č I H I N T U J I H P R E D A V A T E L J E V

118

6. T. Ovsenik Poročilo z letne sole ..Elektrooptični in foto-refraktivni materiali". Erice. Italija, julij 1986.

7. M. M. Pinur: Rotacijsko tuneliranje pri nizkih temperaturah. 8. M. M. Pintar: New Developments in NMR Research at the

University of Waterloo. 9. J. Piri: Naravostovno-tehnotolki center.

10. M. Schara. M. Šetitjurc. G. Lahajnar: Biofizika. 11. B. Tadič: Spinska stekla v ferociektrikih. 12. M. Vilfan. Poročilo s „16. Freiburgcr Arbcitstagung Flus

sigkristalle". Freiburg. ZRN. 19. - 2 1 3 1986.

Seminarji in predavanja t u j i h p r e d a v a t e l j e v

1. J. Drumheller. Montana State University. Bozeman. Mon­tana. ZDA: One and Two Dimensional Ferromagnets: Classi­cal Magnetic Resonance Equations.

2. Z. G. Dzocentdza. Državna univerza. Tbilisi. ZSSR: Poseb­nosti homogene in hetcrogene inhibicije procesov gorenja.

3. K. Etdncr. Kart-Marx-Unhrersitat. Sektion Physik. Leipzig. NOR: Determination of the Surface Anchoring Energy of Nematic Liquid Crystals by Interferometric and Ellipsometric Methods.

4. J. W. Hennd. Nuclear Physics Institute. Krakow. Poljska Zero-Field NMR.

5. M. Hergenhahn. Institute of Biochemistry, German Cancer Research Center. Heidelberg. ZRN: Receptors in Cell Proli­feration. Differentiation and Tumor Pi omot ion.

6. H. Hinov.... eorgi Nadjakov" Institute of Solid State Physics. Bulgarian A-. idemy of Sciences, Sofija, Bolgarija: Surface-and Electrically Induced Textures in Large-Pitch Choleste-rics and Smectics.

7. J. Holyst. Institute of Physics. Warsaw Technical University. Variava. Poljska: Phase Transition in Certain Quasi-One-Di­mensional Magnets Induced by Pairing of Kink-Solitons.

8. J. Karger, Karl-Marx-Universitat, Sektion Physik. Leipzig. NOR: NMR Self-Diffusion Measurements in Zeolites.

9. K Miiiler, Institut fur Physikalische Chemie der Universi­t y Stuttgart. Stuttgart, ZRN: Dynamic Deuteron NMR Study of Monomeric and Polymeric Liquid Crystals.

10. N.M. Plakida. Joint Institute for Nuclear Research, Dubna. ZSSR: Soerionic Phase Transition in Hydrogen Bonded Crystals of ;sHSC>4 Type.

11. J. PrzeslawsVi. Institute of Experimental Physics. Wroclaw University. Wroclaw, Poljska Nucleation Model of the Po larization Changes in Ferroelectrics.

12. D. G. Sannikov, Institute for Crytallography, Academy of Sciences USSR, Moskva. ZSSR: New Developments in the Field of Incommensurate Sytems.

13. H. Schmidt, Montana State University. Department of Phy­sics. Bozeman. Montana, ZDA: Properties and Applications of the Piezoelectric crystals.

14. H. Schmidt, Montana State University, Department of Phy sics, Bozeman, Montana, ZDA: A Model for the Prof n Spin-Glass Transition in RbDP-ADP.

15. I. G. Siny, I. F. loffe Physical Technical Institute of the Academy of Sciences USSR, Leningrad, ZSSR: Study of the Phase Transition Dynamics by Raman and Brillouin Scatte­ring.

ODSEK ZA KEMIJO FLUORA

Seminarji in predavanja t u j i h p r e d a v a t e l j e v

1. N. Bartlett, University of California, Berkeley, ZDA: Chemi­cal reversibility of the electrochemical oxidation and reduc­tion in the graphite/fluorine system.

2. P.G. Eller, Los Alamos National Laboratory, Los Alamos, ZDA: Superacid chemistry of actinide and lanthanide metals, oxides and fluorides.

3. H.H. Holloway, University of Leicester, Leicester, Velika Britanija: Recent investigation on different metal sulphur fluorides.

ODSEK ZA SPEKTROSKOPIJO

Seminarji in predavanja t u j i h p r e d a v a t e l j e v

1. R. Borsdorf, Karl-Marx Universitet Leipzig, Leipzig, DDR: Fast atom bombardment mass spectrometry and iti appli­cation for dyestoff analysis.

2. W. Freeh, Univ. Umea, Umea, Švedska: Atomization, exci­tation and ionization law in the inductively coupled plazma (ICP).

3. T. Kantor, Technical Univ., Budimpešta, Madžarska: Vepori zation of alkaline (arih metal and lanthanum chlorides in a graphite furnance.

4. S. R. Koirtyohann. University of Columbia. Columbia. ZDA: Interference effects in graphite furnance atomic ab­sorption spectrometry (GFAAS).

ODSEK ZA FIZIKALNO KEMIJO

Seminarji in predavanja d o m a č i h p r e d a v a t e l j e v

1. G. Mohorčič: Optimizacija sinteze 8 - hidroksikinoliRa -2 . 4 - K c .

Seminarji in predavanja t u j i h p r e d a v a t e l j e v

1. S. Carter. Reading University. V. Britanija. The variational calculation of vibrational energy levels of triatomic molecu­les.

2. R. Sprycha. Univerza Lublin. Poljska. Elecgrical double layer at oxide/electrolyte interface.

ODSEK ZA JEDRSKO KEMIJO

Seminarji in predavanja t u j i h p r e d a v a t e l j e v

1. M. Sloppier: KFA. Institut fur Chemie, Julich. ZRN. ..Shra­njevanj* svežih vzorcev iz okolja", (maj 1986).

2. R. Zeisler: N8S (National Bureau of Standards), Washington, USA (razgovori o delu na projektu: ..Raziskave virov napak pri referenčnih analitskih metodah"), dec. 1986.

ODSEK ZA KERAMIKO

Seminarji in predavanja d o m a č i h p r e d a v a t e l j e v

1. G. Dražič, Poročilo s „14th Int. Conference on solid state dosimetry" Oxford.

2. J. Hole. Raziskave detektorja infrardečega sevanja v Centru za elektrooptiko.

3. V. Kevorkijan. IJS: Poročilo z ..International symposium on high temperature corrosion". Marseile.

4. D. Kolar, Poročilo z obiska na ..Moskovskij institut tonkoi himičeskoi tehnologii im. M. V. Lomonosova".

5. T. Kosmač, Poročilo s kongresa ..Zirconia 86", v Tokiu. 6. D. Suvorov, Raziskave S13N4 (poročilo s specializacije). 7. V. Žnidarjič — Pongrac, Termika Ljubljana: Kristalizacija

stekla.

Seminarji in predavanja t u j i h p r e d a v a t e l j e v

1. I. Bello. Tehniika visoka iola. Bratislava: Ion implatation and polymer irradiation by high energy ion beams.

2. R. F. Davis. North Carolina State University; ZDA, ..Laser and ion beam mixing of Ni-coated SiC". ..Kinetics mecha­nism of Creep in Sintered SiC".

3. 0. Devoino, Byelorussioan Povder Metalurgy Association, Minsk: Eksplozivno-varilna metoda pridobivanja dvoplastnih kovinskih materialov.

4. Gerhard Gille, Akademie der Wissenschaften der DDR Zen-tralinstitut fur Festkbrperphysik und Werkstofforschung, Dresden, DDR Activity in the field of materiali science at ZFW Dresden with special emphasis on hard metals.

5. M. Hermmann, Zentralinstitut fur Festkorperphysik und Werkstofforschung der AdW der DDR: Reaction bonded silicon nitride.

6. Naoumidis, Kernforschungsanlage Julich. Nemčija: Research activities on ceramics at KFA.

7. S. Pejovnik, KIBK: Raziskovalni programi nekaterih Japon­skih univerz.

8. Aleksander Petrov, Moskovskij institut tonkoi himčeskoi tehnologii M. V. Lomonosova, katedra za kemijo in tehno­logijo materialov. ..Sinteza TiC iz opilkov Ti".

9. M.. M. Ristič, SANU Beograd: Razvoj materialov v svetu in v Srbiji.

10. S. J. Schneider, National Buraan of Standards, ZDA, Mate­rials research at NBS.

ODSEK ZA BIOKEMIJO

Seminarji in predavanja d o m a č i h p r e d a v a t e l j e v

1. J. Brzin: FAST sistem z» elektroforezo. 2. V. Cotič; Človeike ledvice. 3. D. Gabrijeleič: Razgradnja človeškega fibrinogena s katep-

sinom B. 4. F. Gubensek: Poskus kloniranja fosfilipaz A2-

119

5. M. Kopitar: Kolagenaze iz celičnih kjltur. 6. I. Kregar: Metoda genskega inienirstva. 7. V- Puizder: Katepsin E. 8. A. Šali: Struktura nizkomolekularnih proteinskih inhibitorjev

cmeinsfcih proteinaz.

Seminarji in predavanja t u j i h p r e d a v a t e l j e v

1. H. Deter. Universitat Miinchen. ZRN: Pig model for septic shock.

2. V. Efster: Universitat Miinchen. ZRN: Septicemia and klini-cal problems.

3. V- Glism. Centar za genetsko inzenirstvo, Beograd: Penicilin acilaza: od gena do komercialne primene.

4. V. Jonakova. Czechoslovak Academy of Sciences, Praga. ČSSR: Proteinase inhibitors in bull and boar reproductive tract.

5. B. Sloan«. Wayne State University. Detroit. ZDA: Historical background of cysteine proteinases in tumor cells.

6. J. F. Wilkinson. University of Edinburgh. Edinburgh. Velika Britanija: Selection of methane and methanol utilizing micro­organisms for single cell protein production.

ODSEK ZA AVTOMATIKO. BIOKiBERNETIKO IN ROBOTIKO

Seminarji in predavanja d o m a č i h p r e d a v a t e l j e v

1. J. Lenarčič. B. Lenart. B. Nemec. P. Oblak. L. Žlajpah. Industrijska robotika, seminarji v aprilu, juniju in decembru 1986.

Seminarji in predavanja t u j i h p r e d a v a t e l j e v

1. Jospeh H. Shulman, Neurodyne corporation, Sylmar. USA. ..Development of implantable technology connected with pacemakers and drugpumps".

ODSEK 2A RAČUNALNIŠKO AVTOMATIZACIJO IN REGU­LACIJE

Seminarji in predavanja d o m a č i h p r e d a v a t e l j e v

1. F. Bremsak: An Overview of Fast Research in the Field of Automatic Control and Simulation in Ljubljana.

2. G. Godena: Realization of a process Control Language Ba­sed on Macroassembler.

3. N. Hvala: Mathematical Model of Magnetite Pulp Cooking. 4. 0. Juričič: Design and Application of Compensator for Sta­

tic Nonlinearities. 5. A. Keher: Microcomputer Lift Control from the Beginning

to the Group Supervisory Control System. 6. J. Petrovčič: A Microcomputer Based Speed Controller for

Squirrel-Cage Induction Motors. 7. S. Strmčnik: Black-Box Modelling in Control System De­

sign - A Case Study. 8. M. Šega: Interactive Program Package ANA for System Ana­

lysis and Control Design.

Seminarji in predavanja t u j i h p r e d a v a t e l j e v

1. M. Atanasijevič, Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana: CAD of Semibatch Distillation Column Control.

2. W. D. Gruhle, Technische Hochschule Darmstadt. Darnv stadt, ZRN: Economic Operating of Refrigerating Plants.

3. V. Held, Technische Hochschule Darmstadt, Darmstadt. ZRN: Approach to the Identification of the Moment of Inertia a Robot Joints.

4. R. Isermann, Technische Hochschule Darmstadt, Darmstadt. ZRN: A Summery of Activities at the Laboratory of Con­trol Enginnering.

5. W. Janik, Technische Hochschule Darmstadt, Darmstadt, ZRN: Fast Dynamic Measurement of Gorques and Revo­lution-Speeds.

6. R. Karba, Fakulteta za elektrotehniko, Ljuuijina: Combi­nation of Inverse Nyquist Array Method with other Appro­aches to the Multivariate Control Design.

7. R. Kofahl, Technische Hochschule Darmstadt, Darmstadt. ZRN: Rebustness Aspects in Adaptive Control Systems.

8. C Maron, Technische Hochschule Darmstadt, Darmstad, ZRN: Some Remarks on P I -and PID-Controlled Discrete-Tim« System*.

9. D. Matko, Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana: Feedfor ward Identification and its Application in Robotics.

10. K. H. Peter. Technische Hochschule Darmstadt. Darmstadt. ZRN: Possible Application of Expert Systems in the Field of Adaptive Control.

11. K. Schwambtrgtr. Technische Hochschule Darmstadt. Darm-stadt. ZRN: Ice Detection on the Surface of Heat Pump Evaporators.

12. K. U. Voigt. Technische Hochschule Darmstadt. Darmstadt. ZRN: Modelling and Simulation of Diesel Engines.

13. B. Zupančič. Fakulteta za elektrotehniko. Ljubljana. Simu­lation in the Program Package ANA

ODSEK ZA RAČUNALNIŠTVO iN INFORMATIKO

Seminarji in predavanja d o m a č i h p r e d a v a t e l j e v

1. B. Filipič: Kvalitativna simulacija po Kuipersu. 2. M. Gams: Avtomatsko učenje. 3. M. Grobdruk: Lu>ne ekspertnih sistemov. 4. I. Mozetič: Avtomatska konstrukcija kvalitativnih modelov. 5. I. Mozetič: Uporaba logike za predstavitev znanja in avtomat­

sko učenje. 6. V. Rajkovič; Znanj* v sistemih ta večperemetrsko odtočanje. 7. J. Stojanovski in ISKRA CAOP: EXPRO lupina ekspertnih

sistemov. 8. R. Trobec: Paralelne regularne arhitekture.

Seminarji in predavanja t u j i h p r e d a v a t e l j e v

1. Michael Servit. Univerza v Pragi. ČSSR: The interconnection problem: another task for Al?

ODSEK ZA REAKTORSKO FIZIKO

Seminarji in predavanja d o m a č i h p r e d a v a t e l j e v

1. M. Cepič. Polimemi tekoči kristali. 2. M. Cepič. Ultrahladni nevtroni. 3. B. Glumac. Omejitve pri segrevanju in ohlajanju tlačne po­

sode. 4. I. Jenčič. Sproščanje fisijskih plinov. 5. I. Koddi. Konični lektorji moči. 6. M. Kromar. Strategija pogona PWR sredice pri konstantni in

ciklični spremenljivi obremenitvi. 7. A. Loose. Ponašanje U02 v reaktorju. 8. J. Peter net j . Izračun energijskega spektra in ustreznih lastnih

stanj za sistem sk topljenih XH3 grup. 9. I. Remec. Značilnosti sredic različnih tipov jedrskih elektrarn:

10. T. Šutej. Radiacijske poškodbe reaktorskih konstrukcijskih materialov.

Seminarji in predavanja t u j i h p r e d a v a t e l j e v

1. E. Beyer. Battelle Pacific Northwest Lab. Richland. Wa . ZOA: - Transient Fission Gas Release. - Fuel Rod Gap Conductance

2. M. Brumovsky. Škoda Power Machinery Plant. Plzen, Čciko-slovaika - Exeprience of Škoda in nuclear power.

3. D. Diamond, Brookhaven National Laboratory Plant Transi­ent Analysis Group. New York. ZDA: State of Safety Ana­lysis in BNL, Reactor Calculations for Interpretation of In-core and Ex core Flux Measurement in PWR

4. G Somogy. Institut of Nuclear Research, Debrecen, Madžar­ska: New Results and Perspectives in Field Radon Measure­ments Using Tracks Techniques.

5. I. Hunyadi, Instiut of Nuclear Research, Debrecen. Madžar­ska: Boron and Nitrogen Mapping by Track Detectors.

6. B. van Erp, Argonne National Laboratory, Argonne. Illinois, ZDA: The Accident at Three Mile Island and the Browns Ferry Fire.

ODSEK ZA ENERGETIKO IN VODENJE PROCESOV

Seminarji in predavanja d o m a č i h p r e d a v a t e l j e v

1. E. Ahmed: Stat graf. 2. M. Dovč, M. Tomiič: Alternative energetskega razvoja. 3. B. Dekleva, F. Al-Mansour, A. Periinlid: Poročilo s posveto­

vanja o racionalni rabi energije v Opatiji. 4. P. Krajnik: Distribuirana mreža postaj ta krmiljenje bremen. 5. S. Maffi, D. Mrdekovič, T. Fuerst, A. Smrdu, C. Phvsicos:

CIGRE, SVSTEC, ELECTRONIC. 6. 0. Mrdekovič: Uvod v teorijo zanesljivosti računalniikih

sistemov. 7. G. Opeikar: Autocad in drugi programi za risanje. 8. D. Pevselj, E. Ahmed: Komunikacijski sistemi. 9. M. Pegan, F. Al-Mansour: Optimiranje elektrolize.

120

10. P. Pirnat: Ekologija, energije in entropija. 11. J. Rugelj: Računalniške komunikacije. 12. B. Selan, M. TomSič. O. Pavielj, A. Todorovič: INTERKA-

MA.UNI00 .SK H. 13. B. Selan, E. Ahmed: Merilnica. 14. B. Selan, E. Ahmed: Minimiziranje stroSkov za električno

energijo. 15. A. Temeljotov: Diagnostika mikroračunalnika EPM 850. 16. M. Tomšič: Pregled raznkav v letu 85 in program za 86. 17. M. TomSič: Računalniki in programska oprema zanje. 18. M. TomSič: Preglednice (1 - 2 - 3 ) in Symphony. 19. M. TomSič: Pomen cen in tarifnega sistema za smotrno

proizvodnjo in uporabo električne energije. 20. M. Vidmar: Hdiostat.

Seminarji in predavanja t u j i h p r e d a v a t e l j e v

1. B. Jelen, Železarna Ravne: Modeliranje in identifikacija kovaSkt peči.

2. M. Koiir: EIMV: Sodobnejše metode načrtovanja v energe­tiki.

3. A. PoredoS, FS: Uporaba mikroračunalnika pri optimizaciji ogrevanja objektov.

ODSEK ZA REAKTORSKO TEHNIKO

Seminarji in predavanja d o m a č i h p r e d a v a t e l j e v

1. M. Čopič. R. Martinčič, B. Mavko, P. Stegnar: Černobilska nezgoda (poročilo s konference na IAEA).

2. M. DuSič: TMI (potek dogodkov na elektrarni). 3. M. Gregorač: Varnostni sistemi. 4. A. Jerete: PRA in PSA analize. 5. D. Korošec: Dogodki in nesreča v jedrski elektrarni Černobil. 6. B. Mavko: Obratovalne omejitve. 7. A. Stritar: Uporaba simulatorjev.

Seminarji in predavanja t u j i h p r e d a v a t e l j e v

1. G. A. Berna, National Energy Software Center, Argone Na­tional Laboratory. Illinois ZDA: Severe Core Damage Re­search in USA

2. D. C. Groeneveld; Atomic Energy of Canada Ltd., Physical Mechanisms and Prediction Techniques for Boiling Heat Transfer Canada: Chalk River Nuclear Laboratories and Ato­mic Energy of Canada Limited.

3. Denwood Ross, US Nuclear Regulatory Commission, Wa­shington, ZDA: Reactor Safety Research at NRC.

ODSEK ZA UPORABNO MATEMATIKO

Seminarji in predavanja d o m a č i h p r e d a v a t e l j e v

1. M. Baričič: Poročanje o simpoziju v Portorožu. 2. J. Čibej: Analiza zaposlitve delavca. 3. M. Dečman: Kalkulacije cen izdelkov. 4. M. Dečman: Primer iz prakse - AOP v trgovini. 5. M. Dečman: Sestavnice proizvodov. 6. Z. Gaborovič: Poročilo o razstavi v Londonu. 7. P. Golob: Algoritmi. 8. R. Kolar: Poročilo iz Londona. 9. R. Kolar- Poročilo iz Londona.

10. R. Kolar: Poročilo iz Londona. 11. R. Kolar: Poročanje o razstavi v Hannoveru. 12. J. Kržič: Ocenjevanje modelov AR IMA. 13. V. Mahnič: Register proizvodov SOZD-ZPS. 14. V. Mahnič: Ultra - tistem za upravljanje pod baz. 15. V. Mahnič: Četrtkovo izobraževanje. 16. V. Mahnič: Ultra-sistem za upravljanje pod. baz. 17. V. Mahnič: Ultra-sistem za upravljanje pod. baz. 18. V. Mahnič: Progr. paket za vod. evid. investicij.

19 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. 35. 36. 37. 38. 39. 40. 41 . 42. 43. 44. 45. 46. 47. 48. 49. 50. 51. 52. 53. 54. 55. 56. 57. 58. 59. 60. 61. 62. 63. 64. 65. 66. 67. 68. 69. 70. 71. 72. 73. 74. 75. 76. 77. 78. 79. 80. 81 . 82.

Mavec Predstavitev programa ART studio. Mele: Relacijske baze podatkov. Mele: High ordered Systems. Mele: Relacijska algebra. Mele: MANTIS. Mele: Baze podatkov. Mele: High ordered systems. Nagode: Poročilo o seminarju o komunikacijah. Noack: Novosti na Vax-u. Noack: Poročanje o razstavi v Hannoveru. Noack: ULTRA Noack: V A Y - V M S 4 . 2 - NOVOSTI. Radalj: Poročilo iz Londona. Semrl: Por-čilo iz Cavtata. Seviek: Poročanje o simpoziju v Cavtatu. SevSek: Poročilo s poletne Sole v Italiji. Seviek Poročanje o simpoziju v Portorožu. Srebotnjak: Uporabniški software - workshop. Srebotnjak: ATARI — uporaba orodij workshop. Srebotnjak: DATA BASE MASTER - workshop. Srebotnjak: Lotus 123 - I I . workshop. Srebotnjak: USER FRIENDLY ATARI - mouse device. Srebotnjak: Lotus 123 - I. workshop. Srebotnjak: Tekstproces - FIRST WORD with mouse. Srebotnjak: Švedska - rač. pismenost v Šolah. Srebotnjak: Grafika - uporaba orodij - workshop. Srebotnjak: Prog. jeziki na32-bitnem računalniku. Srebotnjak: Grafični OS with mouse - workshop. Srebotnjak: Švedska - delovno okolje. Stojanovski: Poročilo iz Londona.

Poročanje o udeležbi na simpozijih. I/O tabele in medfaktorska analiza. Aspekti rzika pri prid. el. energije. Poročanje o udeležbi na simpozijih. Verjetnost hipotez - Bayesov pristop.

Sue: Osnove VAX-11 DATATRIEVE. Šuc: Tečaj DBMS. Šuc: V A X - 1 1 DBMS. Šuc: V A X - 1 1 DBMS tečaj. Sue: V A X - 1 1 DBMS. Šuc: Osnove V A X - 1 1 DATATRIEVE. Šuc: MANTIS - četrtkovo predavanje. Toni: Novosti o PC. Toni: O planiranju. Toni: Poročanje o razstavi v Hannoveru. Toni: Uporabniški softver za IBM-PC. Toni: Osnove oper. sistema PC-DOS. Toni: Četrtkovo predavanje. Toni: UporabniSki softver za IBM-PC. Toni. IBM in DBMS. Toni: OA I I . del. Toni: Cobol. Toni: Četrtkovo predavanje. Toni: FT računalniki. Toni: WS program za PC. Toni: Trendi v računalništvu. Toni: OA I. del. Tor.i Prog. knjižnica za IBM-PC na odseku.

Ulčar. Bodočnost brez programiranja. Ulčar: Poročilo iz Londona. Ulčar: Novice v zvezi z mikroračunalniki. Ulčaf: Kako kupujemo računalnike. Vovk: Poročilo o razstavi v Muenchnu.

Vrabec: Poročilo o razstavi v Muenchnu.

Stojanovski: Stojanovski: Stojanovski: Stojanovski: Stojanovski:

Seminarji in predavanja t u j i h p r e d a v a t e l j e v

1. V. Hajdinjak: Zavod za organizacijo poslovanja, Ljubljana: CIM/COPICS.

2. B. Gogala, Project Organisation Toronto, Canada: Uporaba VMS podprogramov.

3. Šantl, ISKRA-DELTA, Ljubljana: TRIGLAV.

PRAKTIKANTI NA DELU NA INSTITUTU

ODSEK ZA FIZIKO JEDRA

Lorger Tomaž Udovč Mitja Lipoglaviek Matej Baggia Tina Roje Helena Mfklavžič Rastko

ODSEK ZA FIZIKO TRDNE SNOVI

VrhovSek Katja Povrh Zoran Baje Jure Jovanovski Pavle KokoSar Janko

SakelSek Roman Vaupotič NataSa Križman Miko Sket Gordan Baje Jure KogovSek SaSo

Ečimovič Timotej Vrabič Eva Anžel Vladimir Jagodic Rok Sean Bojan

121

ODSEK ZA KEMIJO FLUORA ODSEK ZA RAČUNALNIŠKO AVTOMATIZACIJO IN REGULACIJE

Kmecl Primož Vencetj Janez

Bavdek Dušan Kobe Boitjan

ODSEK ZA SPEKTROSKOPIJO

Gaiičič Betka Grm Alenka

ODSEK ZA FIZIKALNO KEMIJO

Kramarič Vlasta Hočevar Samo

ODSEK ZA KERAMIKO

Bezič Janez Krivec Petra Polak Marjan

Rajčevič Marko Pukiič Mojca

Petrič Marko Kunaver Uroi

ODSEK ZA JEDRSKO KEMIJO

Frlec Miha Guitin Andrej

ODSEK ZA BIOKEMIJO

Potokar Peter Blaznik Barbara Turk Mateja Gruden Kristina Del Fabro Bianka Nina Koiič Darko

Dimic Simona Ukmar Damjana Senegačnik Marjan Lipoviek DaJa Križaj Igor

ODSEK ZA ENERGETIKO IN VODENJE PROCESOV

Zdeiar Urban Vrevc Blaž Zoreč Matej Klinar Tomaž Rudolf Dejan

Čem i k Tadeja Leskoiek Brane Brnot Rok Hozjan Darko Habjan Samo

ODSEK ZA REAKTORSKO TEHNIKO

Suttič Matej Bajec Rok Cepec Miro Breznik Saio Majhenič Žan

Deželan Tomaž Gortnar Oton Cenčic Groga LeJkovec Rok

Jereb Matej Kraievec Viktor Majdič Al«i

Gogala Andrej Nograiek Gorazd Kuiar Žiga

ODSEK ZA PROFESIONALNO ELEKTRINIKO

Težak Suzana Zgonc Mateja Račič Mateja Kline Branko

SEKRETARIAT

Frlec Spela

Rot Igor Eržen Matjaž Šubic Vedran

ODSEK ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO

Furlan Rok Gubina Andrej Rajčevič Marko Zidar Peter Stojič Dragana Krof lic Jernej Kovač Bojan Gornik Iztok Pavlovič Aleksander Šimenc Eva Del Fabro Bianka Nina Gregoric Simona Neikovič Sanja Habjan Samo Močnik Andrej Porenta Andrej Kiopčič Marko Supan Tomaž Škrleb Katarina Kovačič Gorazd Čibej Branko Novotnv Andrej Dukič Rasto Zupan Alei Rupnik Marko

Kolbezen Barbara Pečovnik Primož Culiberg Jure Lazar Miha Mežik Janko Jakhel Črt Žakelj Bernard Mlakar Marjana Puinik Simona Perui Mitja Bernik Eva Kuhar Marko Mencinger Jure Slivnik Boitjan Lavrenčič Metka Štrumbelj Tomaž Čibej Branko Mulej Miha Rapaič lirika Keliin Drago Golob Matej Štampar Igor Savnik Iztok Lavrič Cene Ogrin Anita

ODSEK ZA SPLOŠNO ELEKTRONIKO

Novak Alojz Šnuderl Miha

Bogataj Tomo

DELAVNICE

Avbelj Miha

ODSEK ZA UPORABNO MATEMATIKO

Vidmar Barbara

ODSEK ZA AVTOMATIKO. BIOKIBERNETIKO IN ROBOTIKO

Vidonja Tomaž Podobnik Barbara Stepanovič Aleksander Žnidariič Viktor Stanič Samo Turk Romana Virant Pavel Danev Klemen Maček Katarina Zorko Albert Horvat Bogdan Kulovec Andrej

Vrančič Damir Pavlin Marko Norčič Gorazd Rosina Sonja Podobnik Barbara Vidmar Marko Kotar Uroi Oblak Aleksej Keržič Mateja Pečjak Jernej Zabel Uroi

Grabnar Darja Baggia Tina Cimperman Helena Kresal Barbara Veleniek Veronika Novak Martina Rosina Sonja Gračner Barbara Kuhar Marko G j ud Barbara Korenini Bojan Amon Samo Slivnik Boitjan Šterban Gorazd Bajželj Barbara Pivk Katarina

Sirca Simon Pompe Uroi Prosenik Jože Pavlovič Aleksander Mandelj Matjaž Mrevlje Uria Polajnar Irena Jaklič Eva Daneu Klemen Stopar Duian Vilfan Andrej Budin Mateja Česnik Tadeja Jaklič Janez Hrvatin Maja

STEKLOPIHASKA DELAVNICA

Žemljic Julija

122

OBISKI NA INSTITUTU

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

Uhieda Adussalam. Tripoli. Libija Paul Walder. Venezueiski institut. Caracas Jacek Henntl. Inst. jedrske fizike. Krakov. Poljska Teresa Kulikowska. Poljska, za IAEA Hague M.D.Monzurul. Bangiadeiki atomski institut. Bangladeš Arthur A. Paasanen. AECL Kanada V. Bočinski. Elektroprom. Moskva. SZ Carlos Araoz. Fuel Co. of Atomic Energy Commis­sion of Argentina Simon Cole, Marconi, Anglija Devojko Dmitri). Be'onski politehnični institut. SZ Xu Wenbo. Biro za medic, znanost in izobražev.. Kitajska Wolfgang Breyer, Kraftwerk Union, Erlangen, ZRN Henry R Waller. Duke University. Durham. ZDA Bahram Mohtadi. Univerza Teheran. Iran Egon Lange. Balzers. Liechtenstein Johan de Vries, Tehnična univerza Delft. Nizozemska Mario Mariscoti, Argentina Orestes Tzalos, Univerza Joaviva, Grčija Cornil Francois, National Forge, Sant Niklaas, Belgija M. Kassem, Cairo Univerza, Egipt Athanatsios Charitos. Univerza Atene, Grčija Fenzlein Walter Claus. KWU. ZRN Lorenisen GQuving, Forshingson 1. Oslo, Norveika Nils Azeltnes, Sunnaas Hospital, Norveška David Diamong, Brookhaven Nat. Lab. Upton, New York, ZDA Reinhard Geiger, Univerza Miinchen. ZRN Azizur Rahman, Bangladei J. Qudrat Mataboally, Mednarodna tola reaktorske fizike. Bangladei Robert Muranaka, ZDA (IAEA) Molevar Ladislav, Atomic Energy Commission ČSSR Hron Miroslav, Nuklearnoraziikovalni institut ČSSR

6.1.1986

1 7 . - 2 0 1 .

2 0 - 2 4 . 1 .

21.1.-21.2.

21.1.-22.10.

23.1.

24.1.

31.1.

20.2.

20.2-17.12.

26.2.

262 .

27.2.

28.2.

4.3.

6 3 .

7.3.

7.3.

10.3.

10.3.

10.30.

12.3.

12.3.

12.3.

17.3.

22.3.

24.3.-28.3.

24.3.-28.3.

25.3.-28.3.

31 J .

31.3.

32.

33.

34.

35.

36.

37.

38.

39.

40.

41.

42.

43.

44.

45,

46.

47.

48.

49.

50.

51.

52.

S3.

54.

55.

56.

57.

58.

59.

60.

Carlsson Tomas. Institut za teoretsko fiziko. Švedska Allen M. Shapiro. US. Geological Survey. Reston. Virginia, ZOA R.H. Pain. Univerza Newcastle upon Tyne. Velika Britanija Soren Johanson. Bjorkgaton. švedska C. Karen Steineke. Westinghouse. Pittsbourgh. ZDA Donald E.Erb. Ministrstvo za energijo. ZDA Hans Peter Samstag. Nudear Data Frankfurt. ZRN Roy Koirthyohann. Univerza Missouri. Columbia. ZDA R. Davis. North Carolina State University, ZDA Stoepper Mar kos. Nuklearni Raziskovalni center. ZRN Hunyadi Kona, Inst, of Nudear Research, Debrecen Madžarska N. W. Tschoegle, California Inst, of Technology, ZDA Igor Simy, Leningrad Institute of Physics & Tec-nology. SZ Qian Jihui. IAEA, Kitajska Antol Jonsone. Izinta Budapest, Madžarska Kim Suagu, Korea Horvai Gyorgy, Technical University, Budapest, Madžarska Stuart Carter, University of Reading, Velika Britanija John Henry Bickel, Connecticut, ZDA Choichi Nonaka Jeol Dunaj, Japonska Werner Mochleidt, Univerza Miinchen, ZRN Jonakova Vera, ČSSR akademija znanosti Praga, ČSSR Giinter Jakob Blass, Kemforschungtanlage, Jiilich, ZRN Vinko Maligoj, Momdial Fungo, Italija Janusz Holyst, Varlava Inst, of Physics, Poljska Emilio Bunnettini, Fuscstti, Rim, Italija Beyer Carl Ernest, Battelle, Californika, ZDA (IAEA) Raunemee Tamo, Univerza Knopio, Finska Janina Kuczera, Agricultural Academy of Wroclaw, Poljska

1.4.-15.6.

3.4.-10.4.

6 . -13 .4 .

7.4.

8.4

8.4.

8.4.

14.4.

21.-28.4.

9.-10.5.

13.5.

14.5.

16.5.

20.5.

21.5.

22.5.

235 .

25.-26.5.

26.5.

26.5.

26.5.

27.5:

3.6.-10.6.

4.6.

5.-7.6.

6.6.

9.6.-9.7.

12.8,

15.6.-15.7

61 . Despinic George. McManer University, Ontario, Kanada

62. Oahlborg Ulf. TehnRka visoka tola, Stockholm, Švedska

63. Sheng Oeshen. Chang Chun Post ^Telecommunication University, Kitajsta

64. Frederich F. Cadem. Westinghouse Nuclear Centre, Pittsburgh, ZOA

65. Rolf Borsdorf, Karl Marx Univerza, Leipzig, DRN

66. Nikolai M. Plahida, Inst, for Nuclear Research, Dubna, SZ

67. Volfgang Fred, University of Umea, Švedska

68. Robert Springer, Laborarij Argon ne, ZDA

69. Ondracek Gerhard. Reaktorski center Karlsruhe, ZRN

70. Aldape de Flores Francisca Nuclear Institute Mexico

71. Gregg Hills. Physics University of Waterloo, Kanada

72. Jan Peter Adrianse, Delft University of Technology. Nizozemska

73. Phylip Gary Eller. National Lab. Los Alamos, New Mexico

74. Thome Manfred, Saarberg Verke AG, ZRN

75. Richard Sprycha, Univerza Lublin, Poljska

76. YaoKailun, Central China University of Science. Kitajska

77. Neil Bartlett, University of California, ZDA

78. Terry Paul Watts. US Veterinary inspection, ZOA

79. Daniel Fiat, Univeryity of Chicago, ZDA

80. Danilo G. Sannikov, Inst, za kristalografijo. Moskva, SZ

8 1 . A. R. de Freitag, Institut de Sao Paolo, Brazilija

82. K. Vaughan Wilkes, Oxford University, Velika Britanija

83. Domenico Romeo, Univerza v Trstu, Italija

84. Joseph Minarick, Science Applications, Int. Corp. Tennessee, ZDA

85. Sideris Antonias G., Enercon Services, Atlanta, ZDA

86. Hugo Schmidt, Montana State University, ZDA

87. Zhang Chaoren, Nanjing Aeronautical Institute, Kitajska

88. Marc Deffronnei, Westinghouse Nucl. International, Bruselj, Belgija

16.6.-16.8.

17.6.-25.6.

18.6.

25 £.

26.6.

2.7.

9.7.

14.7.

24.7.

25.7,

11.8.

18.8.-18.9.

21.8.

22.8.

22.8

28.-29.8.

1.9.-8.9.

4.9.

7.-13.9.

8.-14.9.

10.9.

10.9.

12.9.

12.9.-19.9.

14.-21.9.

15.9,86-15.2.87

18.9.

22.9.

89. JorgKarger, 22.9.-2.10. Karl Marx Univerza. Leipzig, NDR

90. Kurt Heinrich. 23.9. Nat. Bureau of Standards. ZDA

9 1 . Perez Nauaya Ana Maria, 29.9. Inst. Nee. de Investigation Nudeares. Mexico

92. Leonard Saffer. 29 .9-3 .10 . USNRC. Workington. ZDA

93. Glen A. Russell. 30.9. Iowa State University. ZDA

94. Manfred Hergenhahn. 2.-5.10. Inst, za biokemijo, Heidelberg. ZRN

95. Tomas Carlsson, 6.-26.10. Chalmers Inst, of Technology, Goteborg, Švedska

96. Michael Servit. 13.10.-12.12. Čeika tehnična univerza, ČSSR

97. Srinivason Vanikipuram Thiruvenkatarhari. Bhabha Atomic Research Centre. 13.10. Trombay. Bombay. Indija

98. AlpoKallio. 13.-17.10. Univerza of Oulu, Finska

99. Radoslav Todorov, 16.10. Metallkeram. Sofija, Bolgarija

100. Vilmar Klemt, 20.10.-14.11. Kernforschungsanlage, Julich, ZRN

101. Oliver Kapasi, 25.10. Lorand Etvos Univerza, Budknpeita. Madžarska

102. John H. Beynon. 27.10. University College of Swansea. Velika Britanija

103. Yoshi Fujiwars. 27.10. Japonska za Univ. v Regensburgu. ZRN

104. Aleksandre Maksimilenko. 4 . -28 . 11. Inst, of experimental cardiology

105. Janusz Przeslawsky. 11.-18.11 Univerza v Wroclawu, Poljska

106. Heini Granicker, 1 2 - 1 3 11. Inst, fur Reaktorforschung, Wurelingen, ZRN

107. John Bocopaulos, 16.-23.11. Nucl. Research Centre Demokritos, Atene, Grčija

108. John F. Wilkinson, 18.11. University of Edinburgh, Velika Britanija

109. Klaus Miiller, 24. -26.11. Inst, for Physikalische Chemie der Universitat Stuttgart, ZRN

110. A. 0. Barut, 25. -26.11. Inst, for Theoretical Physics, Univerza v Coloradu, ZDA

111. Edvard Mihailovič Špilevski, 25.11.-15.12. Fakulteta za fiziko beloruske državne univerze v Minsku, SZ

112. Ekkahard Lutz, 5.-15.12. Technische Universitat Hamburg ZRN

113. Alfred Natthes, 12 12. Univerza Miinchen, ZRN

124

NAGRADE IN PRIZNANJA. KI SO JIH PREJELI SODELAVCI INSTITUTA

PRIZNANJA INSTITUTU

1. 29.8.1966 - Iskra Kibernetika - Pohvala za uspešno znanst­veno in strokovno sodelovanje in pomoč.

2. Oktober 1966 - Dinos ob 40 letnici - Priznanje za uspešno in dolgoletno poslovno sodelovanje.

3. 22.10.1966 - T A M Tovarna avtomobilov in motorjev Maribor - Bronasta plaketa za zasluge pri razvoju delovne organizacije.

4. 11.12.1966 - Kemijski institut ..Boris Kidrič" - Plaketa instituta za dolgoletno uspešno sodelovanje.

5. November 1986 - Gimnazija Bežigrad ob 50 letnici - Pri­znanje za pomoč in dolgoletno sodelovanje.

6 . Ekotoiki laboratorij - z» spremljanje posledic černobil­ske nesreče v Sloveniji — Zlata značka Republiškega Štaba civilne zaščite SRS.

PRIZNANJA IN NAGRADE SODELAVCEM INSTITUTA

Kdiričeve nagrade: 1. Dr. Boeiljki Tadič in prod. dr. Rati Pircu za vrhunske dosež­

ke na področju teorije faznih prehodov.

Nagrade sklada Borisa Kidriča: 1. Dr. Borisu Naviniku. Antonu Žabkarju, dipl. ing. in Petru

Panjenu. dipl. ing. za raziskovalne dosežke s področja in­terakcij ionov in plazme s površinami trdnih snovi.

2. Profesorju dr. Janezu Strnadu za raziskave v fizikalni di­daktiki.

Nagrade za izume in tehnične izboljšave: 1. Božo Glavič, ing. in Milan Šantelj, ing. za tehnično izboljša­

vo Ročni vetromer RVM 96. 2. Dr. Boris Navinšek in Anton Žabkar, dipl. ing., za izum

Trde zaščite prevleke iz titanovega nitrida za povečanje živ­ljenjske dobe orodij in strojnih delov.

3. Vital Eržen, profesor dr. Janez Stepiinik, Damir Zaje, dipl. ing. in doc. dr. Adrijan Levstik za tehnično izboljšavo Ultra­zvočni defektoskop.

4. Dr. Rudolf Mum, mag. Borut Kastelic, Dušan Pečko. dipl. ing., Davor Miljan. dipl. ing., profesor dr. Jože Pahor-in To­maž Lunder, dipl. ing., za tehnično izboljšavo Sistem raču­nalniško vodenih radiometričnih vrat - RV 3.

5. Marijan Miletič. dipl. ing.. Branko Jevtič. ing.. Tomaž Kritto-fHc. Igor Ozimek. dipl. ing.. Robert Reinhardt. dipl. ing. in dr. Marjan Spegel za Enokartični 16-bitni mikroračunalnik PMP-11.

6. Dr. Janez Pirš, Silva Piri. dipl. ing., Igor Musevič, dipl. ing., Bojan Marin, dipl. ing., mag. Tone PleterJek, Peter S tavanj, dipl. ing.. Andrej Gartner, dipl. ing., Jože Pirkovič. Jože Pu-celj. dipl. ing.. Erik Margan in Janez Drmaž za tehnologijo izdelave in krmiljenja tekočekristalnih optičnih prikazo­valnikov.

SEZNAM DELAVCEV IJS. KI SO PREJELI NAGRADE SO LJUBLJANA VIČ-RUDNIK ZA SVOJE RAZISKOVALNE IN INVENTIVNE DOSEŽKE V LETU 1986

1. Meta Ančik za ..Razvoj postopka nanašanja scintilatorja v scintilacijske celice za merjenje radona".

2. Arkadi} Popovič za ..Razvoj merilnika kisika MK—100". 3. Janez KoroJin za ..Razvoj metode za določanje makro in

mikroelementov v odpadnem blatu iz čistilnih naprav". 4. Marina Spenko za ..Razvoj postopkov za določanje nečistoč

v kemikalijah za potrebe mikroelektronske industrije". 5. Teodor Mohar za ..Avtomatizacijo postopka za koncentri­

ranje radionuklidov v vzorcih vod s površinskim odpare-vanjem".

6. Štefica Fedina za ..Optimizacijo postopka za določanje stron­cija— 90 in stroncija—89 v različnih vzorcih iz okolja".

7. Miro Škofljanec za ..Vpeljavo postopka za filtriranje vzrocev vod skozi filter milipore 0 ,45/ in" .

SEZNAM SODELAVCEV IJS. KI SO PREJELI DRUGE NAGRA­DE IN PRIZNANJA

1. D. Brajnik za spremljanje posledic černobilske nesreče v Sloveniji - Zlati znak Republiškega itaba civilne zaščite SRS.

2. I. Fabič za diplomsko delo na področju uporabe grafov v kemiji - Krnika nagrada.

3. M. Korun za spremljanje posledic černobilske nesreče v Slo­veniji - Zlata značka Republiikega itaba civilne zaščite SRS.

4. J. Lenarčič za doktorsko delo - Bedjaničeva nagrada. 5. V. Marinkovič - zlata plaketa Društva za elektronsko mikro­

skopijo SR Srbije.

125

PREGLED FINANČNEGA POSLOVANJA INSTITUTA

FINANČNO STANJE 31.12.1986 v tisočih din

A.

B. C. 0

POSLOVNA SREDSTVA 1. Osnovna sredstva v uporabi 2. Osnovna sredstva v pripravi 3. Dolgoročni plasmaji 4. Kratkoročni plasmaji 5. Zalogi 6. Denarja sredstva 7. Vrednostni papirji 8. Terjatve iz poslovnih razmerij 9. Terjatve iz dohodka

10. Aktivne časovne razmejitve 11. Poslovna sredstva izven uporabe SREDSTVA REZERV SREDSTVA SOLIDARNOSTI SREDSTVA SKUPNE PORABE

SKUPAJ AKTIVA

1985

2.587.171 998.800 190.919 235.000 266.886 538344 41.664

434.592 3.554 1.059

112 90.012 36.994

363.911

5.789.018

1986

6.133.534 3.874 458

208.480 1.439.000

524.831 409.210

34.681 1.230.038

4.309 20.889

274 207.050 139.172

1.026.332

15.252.258

A.

B. C.

D.

VIRI POSLOVNIH SREDSTEV 1. Poslovni sklad 2. Dolgoročno združena sredstva 3. Dolgoročni krediti 4. Kratkoročni krediti 5. Obvezo, iz poslovnih razmerij 6. Obvezn. za odtegnjene davke in

prispevke 7. Obveznosti iz dohodka 8. Pasivne časovne razmejitve VIRI SREDSTEV RAZERV

1965

3.810.123 131.500 115.498 263.660 792.343

128.937 12.859 43.181 90.012

VIRI SREDSTEV SOLIDARNOSTI IN SRED. ZA DRUGE NAMENE VIRI SREDSTEV SKUP. PORABE

SKJPAI PASIVA

36.994 363.911

5.789.018

1986

10.776380 202365 511.116

71300 1545.115

410.850 228.759 133.919 207.050

139.172 1.026332

15.252.258

UGOTOVITEV IN RAZPOREDITEV DOHODKA ZA LETO 1986

A. PRIHODKI

1. Prihodki na osnovi pogodb z RSS

2. Prihodki na osnovi pogodb z delovnimi in drugimi organi­zacijami

3. Izredni prihodki 4. Prihodki od pro­

danega materiala 5. Prihodki ustvarjeni iz

naslova uporabe pro­izvodov in storitev za lastne potrebe

4.093.425.525

3 936.021 208 509.275.163

3.878.027

240.393.074 8.782.992.997

B. ODHODKI

1. Materialni stroški 2. Amortizacija 3. Ostali stroiki

C. DOHODEK 1. Obveznosti iz

dohodka

2.188.539.586 682.771.265

2.875.995 2.874.186.846

5.908.806.151

812.507.813

D. ČISTI DOHODEK 1. BOD 2. Sklad skupne porabe 3. Poslovni in razisko­

valni sklad 4. Rezervni sklad 5. Drugi skladi

5.096.298338 2.915.292.900

450.930333

1.592.949.578 118.176.123 18.949.404

126

ŠTEVILO IN SESTAVA SODELAVCEV PO POSAMEZNIH DELOVNIH ENOTAH (Stanje31.12.1985)

Odseki

F -1 F -2 F -3 F -5 Skupaj F

Starejši raziskovalci

13 23

1 31 68

Mlajši raziskovalci

5 9 1 9

24

Raziskovalci skupaj

18 32

2 40 92

Delavci na ing. delokr.

8 2 8

18

Tehniki

7 1

14 22

Ostali delavci

4

1 5

SKUPAJ

18 51

5 63

137 K-1 K - 2 K - 3 K -4 K-5 B

11 10 5 6

15 10

4 2 2 5 7

17

15 12 7

11 22 27

9 4 3 5

15 10

29 19 10 17 43 42

Skupaj K+B 57 37 94 46 12 160 E -1 E -2 E - 3 E-4 E-5

OUM SEPO DIR. PISARNA SEKRETARIAT FIN. RAČ. SLUŽBA KOMERCIALA KNJIŽNICA RCIJS Z CTP DEL. IN KONSTR. STEKLOPIH. DEL. RAZMN., FOTOL., STR. GARAŽE OKREPČEVALNICA VZDRŽ.SPRALN. SKLADIŠČA ZROS

4 4 1

13

14 5

30

18 9 1

43

6 2

12 10 2

30 15 21 64

7 Skupaj E R-1 R -2 R -3 R-4 Skupaj R

22 9 3 1 3

16

49 8

13

12 33

71 17 16

1 15 49

17 6

19

8 33

32 5 6 1 1

13

17 3

17 7 3

30

137 31 58

9 27

125

4 2

50 2

12 17 20 16 5 6

1 35

3 5 3

12 44

9 2

51 4

12 17 20 16 5 6 6 4

35 3 5 3

12 44

9 2

SKUPAJ 166 144 310 78 119 306 813

PREGLED V LETU 1986 OBJAVUENIH IN DOKONČANIH DEL O b j a v l j e n a d e l a N e o b j a v l j e n a d e l a

Znanstv. Objavlj. Strok.-polj. Institut. Neobjav. Ostala ne-publik. referati znan. publ. dokum. referati obj dela

Patenti in Dipl. Mag. Dok. tehn. izb. dela dela dela

Odsek za teorijsko fiziko Odsek za fiziko jedra Odsek za tanke plasti in površine Odsek za fiziko trdne snovi Odsek za kemijo fluora Odsek za spektroskopijo Odsek za fizikalno kemijo Odsek za jedrsko kemijo Odsek za keramiko Odsek za biokemijo Odsek za avt., biokib. in robot. Odsek za rač. avt. in regulac. Odsek za profesional. elektron. Odsek za računal, in inform. Odsek za splošno elektroniko Odsek za reaktorsko fiziko Odsek za energ. in vod. proč. Odsek za obratov reaktorja Odsek za reaktorsko tehniko Služba ta zaščito pred sevanji Odsek za uporabno malem.

SKUPAJ

20 26

3 57 12 4 6

10 14 13 6 3

12 12 12 32

1 1 1 5

40 20 33 24

25 26

5 2

6

2

11 7

23

4

214 264

15

37

1 28

1 26 19 8 4

12 46 11 24

4 2

61

13 21 -56

5 3 7 5

14 58 ---23

1 1

1

6

15 36

53

3

354

13

6

2

226 10 16

2

5

2 1

4 10

1

2

1. 2

3

4

1 4

4

-

-

-

1

2

2 -

1

_

3 -

1

-

—

2 1

: _ -

1

_. 37 15

127

PREGLED ŠTEVILA OBJAVLJENIH iN NEOBJAVLJENIH DEL V LETIH 1970 -1986

ŠTEVILO DEL

1300

1200 -

1100

1000

900

600

700

600

500 -

too -

300 -

200 -

100 -

(0

264

113

45

150

133

—

60

260

m

42

155

219

92

240

218

73

335

305

67

376

301

76

379

320

74

352

320

65

469

300

69

491

296

74

489

343

94

494

312

64

626

337

72

574

353

- o

0 SsS

47

684

419

1970 71 72 73 74 75 76 77 78 79 80 61 82 63 84 05 86

Opomba: Med ..objavljena dela" so Šteti članki v znanstvenih, strokovnih in poljudno znanstvenih revijah ter referati z znanstvenih zborovanj, ki so bili v celoti ponatisnjeni v zbornikih. ..Neobjavljena dela" pa obsegajo institutske dokumente (npr. delovna poročila), referate z znanstvenih zborovanj, ki niso bili ponatisnjeni v zbornikih, in patente. Ta klasifikacija del je bila na institutu uvedena leta 1970, zato so v grafikonu zajeti le podatki od tega leta dalje.

128

PREGLED ŠTEVILA SODELAVCEV INSTITUTA IN NJIHOVE IZOBRAZBE V LETIH 1949 -1986

129

NEKAJ ZBIRNIH PODATKOV O DELU INSTITUTA „J02EF STEFAN

Institut je danes po 37 letih od svoje ustanovitve največja koncentracija ra­ziskovalnega potenciala na naravoslovno tehničnem področju v SR Sloveniji. Taka koncentracija omogoča interdisciplinarne in multkJisciplinarne raziskave, ki niso možne drugje ob isti smotrnosti uporabe sredstev in razpoložljive opreme.

Dejavnost instituta obsega raziskave na področju naravoslovnih, tehničnih in sorodnih ved, kot so fizika, kemija, reaktorska in procesna tehnika, zaščita pred ionizirajočimi sevanji in varstvo okolja, biokemija, elektronika in avtomatika, uporabna matematika, računalništvo in obravnavanje poslovnih, statističnih ter znanstvenih podatkov in informacij, energetsko svetovanje, kot tudi študij pro­gramov, sistemski inženiring ter raziskave umetne inteligence.

Kadrovska politika instituta predvideva, da se diplomanti vključujejo v razi­skovalno delo v okviru programa instituta, obenem pa tudi nadaljujejo študij na podiplomski ravni. Institut si s šolanjem okoli stopetdeset sodelavcev — podi-plomcev zagotavlja visoko usposobljene strokovnjake.

Na institutu dela skupaj: 813 sodelavcev, od tega 149 doktorjev, 65 profe­sorjev in drugih sodelavcev posameznih fakultet, ki opravljajo svoje delo na insti­tutu in 39 sodelavcev instituta, ki se pedagoško udejstvujejo na nekaterih fakul­tetah univerz.

Znanstveno raziskovalno delo instituta v letu 1986: 214 znanstvenih publi­kacij, 264 referatov, ki so bili objavljeni v zbornikih, 37 strokovnih ali poljudno znanstvenih člankov, 353 institutskih dokumentov, 226 neobjavljenih referatov in 16 patentov.

V letu 1986 — so bile sodelavcem podaljene naslednje nagrade in prizna­nja: 1 Kidričeva nagrada, 8 nagrad Sklada Borisa Kidriča, od teh 6 za iznajdbe in izpopolnitve,

— so se sodelavci Instituta udeležili: 268 mednarodnih in 73 domačih znanstvenih zborovanj, seminarjev ali letnih šol,

— je bilo na institutu opravljenih 37 diplomskih del, 15 ma­gistrskih del in 8 doktorskih del,

— je institut podelil: 22 štipendij za študente univerze, tako da je imel v tem letu 53 štipendistov,

— se je na institutu zaposlilo 44 mlajših raziskovalcev — podi-plomcev.

V okviru sodelovanja s tujimi raziskovalnimi ustanovami je bilo v letu 1986 42 sodelavcev instituta na strokovnem delu v tujini, 102 tuja znanstvenika in raziskovalca z drugih domačih ustanov pa sta sodelovala pri raziskovalnem delu instituta.

Za uspešno raziskovalno delo je sodobna oprema življenjsko pomembna. V letu 1986 je institut vložil v nabavo nove in dopolnilne opreme 1.209523.557 din.

Dohodek od storitev za neposredne naročnike in od raziskav, ki so uporab­ljena v gospodarstvu, je večji kot dohodek instituta iz Raziskovalne skupnosti Slovenije, ki je namenjen temeljnim usmerjenim raziskavam. Delež slednjih je približno polovica.

V letu 1986 je bilo sklenjenih 113 večjih pogodb z neposrednimi naročniki.

. 4

SOME SELECTED DATA ON THE WORK OF THE „J02EF STEFAN" INSTITUTE

The Institute today, 37 years after it: inception, represents the largest concen­tration of research potential in the field of natural science and technology in the Republic of Slovenia, Yugoslavia. Such a concentration enables it to perform interdisciplinary and multidisciplinary research not achievable elsewhere with the same purpuseful use of funds and equipment.

The activities of the Institute cover the fields of natural science, technology and related disciplines, such as physics, chemistry, reactor and process technolo­gy, health physics and environmental protection, biochemistry, electronics and automation, applied mathematics, computing and the treatment of commercial, statistical and scientific data and information, energy consulting, as well as studies of computer programming, system engineering and research on artificial intelli­gence.

The personel policies of the Institute are designed to include graduands in research work within the Institut programme, and at the same time to encourage them to continue their studies at the postgraduate level. With the training of about 150 postgraduate workers, the Institute ensures a constant supply of skilled experts.

All together there are 813 staff at the Institute, of whom 149 are Ph. D's; 65 are professors at other academic staff of particular University faculties, who un­dertake research at the Institute, as well as 39 Inst fete staff who also take part in the pedagogic work of various faculties of the universities.

The scientific research work at the Institute in 1986 was published in 214 scientific papers, 264 contributions to scientific meetings published in procee­dings, 37 technical or popular-scientific articles, 353 Institute reports, 226 unpub­lished congress papers and 16 patents.

In 1986 — staff were awarded the following prices and awards: 1 Kidrič Prize, 8 prizes from the Boris Kidrič Fund, of which 6 were discoveries and developments;

— staff attended 268 international and 73 domestic scientific meetings, seminars and summer schools;

- 37 graduate, 15 masters' and 8 doctorate theses were comple­ted at the Institute;

— the Institute awarded 22 scholarship to university students, thus bringing the total of scholarschips in this year to 53;

- the Institute engaged 44 younger research workers - post­graduates.

In the framework of the Institute's cooperation with foreign research institu­tions, in 1986 42 Institute staff spent working visits abroad, and 102 foreign scientists or research workers from other domestic institutions co-operated in the research work of the Institute.

For successful research work, modern equipment is a vital necessity. In 1986 the Institute invested funds of 1209523.557 dinars in new or improved equip­ment.

Income from services for direct customers and from applied research of bene­fit to the economy is bigger than the income from the Research Community of Slovenia. The fraction of funds devoted to basic research is about a half.

In 1986 113 bigges contracts were signed with direct major costumers.