poročilo medijskih objav - gzs · 2016-02-05 · kocbek glavno gonilo ne bo več izvoz 7 rast bo...

05.02.2016

Ključne besede v poročilu:

Press CLIPPING d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000 Maribor, Slovenija, tel.: +386 2 25 040 10, e-mail: [email protected], www.pressclipping.si

STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE 2

GRADNJA STANOVANJ 1

LASTNIŠKA STANOVANJA 1

NEPREMIČNINE 1

Pripravljeno:

Pojavnost:

TISKANI 3

ZBORNICA ZA POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI

Poročilo medijskih objav

1

5.2.2016 Dnevnik Stran/Termin: 9 SLOVENIJA

Naslov: V socializmu so rasle prijetne soseskeVsebina: Soseske propadajo, novogradenj ni ali ostajajo prazne, država ne vlaga, regulacije najemnega trga ni,

prav tako ne stanovanjske politike. Kaj nas lahko o tem alarmantnem stanju nauči zgodovina

Avtor: Darja ValenčičGesla: STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, GRADNJA STANOVANJ, LASTNIŠKA

5.2.2016 Večer Stran/Termin: 6 SLOVENIJA

Naslov: Rast bo poganjala potrošnjaVsebina: Evropska komisija napoveduje, da se bo zasebna potrošnja v Sloveniji povečala zaradi dviga plač, rasti

zaposlenosti in postopnega okrevanja nepremičninskega trga

Avtor: DARJA KOCBEKGesla: NEPREMIČNINE

5.2.2016 Večer Stran/Termin: 21 SLOVENIJA

Naslov: Gradili bi nova stanovanjaVsebina: Do konca leta 2018 v Mestni občini Slovenj Gradec načrtujejo blok s 50 neprofi tnimi stanovanji

Avtor: JASMINA DETELAGesla: STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE

ZBORNICA ZA POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMIPregled objav

Press CLIPPING d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000 Maribor, Slovenija, tel.: +386 2 25 040 10, fax: +386 2 25 040 18, e-mail: [email protected], www.pressclipping.si

www.pressclip.si

5.2.2016 Stran/Termin: 9

SLOVENIJA

Naslov:

Avtor:Rubrika/Oddaja: LJUBLJANA Žanr:

Površina/Trajanje: 1.291,71

Naklada: 46.260,00

Gesla: STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE, GRADNJA STANOVANJ,

BIVANJE

V socializmu so rasle prijetne soseskeSoseske propadajo, novogradenj

ni ali ostajajo prazne,država ne vlaga, regulacije

najemnega trga ni,

prav tako ne stanovanjskepolitike. Kaj nas lahko otem alarmantnem stanjunauči zgodovina stanovanjske

gradnje, odkrivajo sociolog,

arhitektka in umetnostna

zgodovinarka.

Darja Valenčič

Ob stoletju gradnje stanovanj v prestolnici

galerija Dessa gosti razstavo Domav Ljubljani. To je prvi koherentni pregled,

kako se je reševalo stanovanjskovprašanje od velikonočnega potresa leta1895 do danes. Pod okriljem zavoda Trajekt

so sociolog Klemen Ploštajner, arhitektka

Anja Planišček in umetnostnazgodovinarka Martina Malešič spomnilina različna obdobja stanovanjske gradnje,

znotraj njih pa s fotografijami, tlorisi,maketami in pisano besedo izpostavili

tipične stavbe in oblike gradnje stanovanj.

Trideset izbranih primerov stanovanjza vse socialne sloje prikazuje, kako sose spreminjale prostornina stanovanj,namembnost in razporeditev prostorov,hkrati pa poudari raznolike načine stanovanjske

oskrbe in dojemanje primernega

bivanja. Od stanovanjskih zadrug v30. letih, eksperimentiranja arhitekturne

stroke v petdesetih do danes, ko sotlorisi standardizirani in ne sledijo novim

vzorcem bivanja.

Iz zemljišča iztržiti čim večŠtevilni primeri stanovanjske gradnje izpreteklosti so sicer vzorni, a vse oblikeza naše razmere niso več primerne. »Danes

moramo graditi prilagojeno današnjim

razmeram in potrebam. Namenrazstave pa je prikazati, kaj vse je že bilonarejeno, in okrepiti zavedanje, da niene same rešitve, strne Malešičeva.Vseeno so na drugi strani z raziskovanjem

in primerjanjem obdobij ugotovili,da so predvsem v socializmu nastalinajkakovostnejši stanovanjski predeli -»soseske z raznolikimi stavbami, pestrimi

družbenimi vsebinami in velikimiodprtimi prostori«. »BS3, Šišenska soseska

6, Ruski car. To so primeri dobrega

urbanizma, našteje Planiščkova, kipredava stanovanjsko gradnjo na fakulteti

za arhitekturo.V obdobju od 50. do 70. let. ko so nastali

ti primeri dobre prakse, je v takratnih

ljubljanskih občinah vzklilo tudinajveč rešitev stanovanjskega vprašanja.Kar ni presenetljivo, glede na to, da jebila takrat stanovanjska politika najmočnejša.

In če so v obdobju aktivnevloge države na stanovanjskem področju,

nastali največji stanovanjski predeli združbenimi vsebinami in odprtimi prostori,

so danes v času njene popolne odsotnosti

zazidave vse gostejše in vključujejo

vse manj skupnih površin za stanovalce.

Zakaj?»Že leta 1965 je z gospodarsko reformo

stanovanje postalo tržna dobrina,

vendar takrat še ni prevladovalekonomski dobiček. Mogoče je kdajzmanjkalo denarja za izgradnjo družbenih

vsebin, odgovarja arhitektka,»danes pa je težava v tem, da so zemljišča

zelo draga in investitor želičim več iztržiti iz njega. Običajno naračun odprtega prostora, kljub temuda naj bi bil to enakovreden del stanovanjskega

okolja. Gostoto pozidavesicer določajo urbanističnimi akti,

a kot pojasnjuje Planiščkova, znajo tomejo vlagatelji z različnimi interpretacijami

zaobiti. Zgovoren primer zato so Celovški dvori.

2

V socializmu so rasle prijetne soseske

Darja ValenčičPOROČILO

Dnevnik

Press CLIPPING d.o.o., www.pressclipping.siObjave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!

http://e-clip.pressclip.si/novi_eclip/article.aspx?SEED=6aaa89ca-f181-4527-b7e7-5e048dffb6f7588583936

5.2.2016 Dnevnik Stran/Termin: 9

SLOVENIJA

3

Najem za revne, hiše za vozačeDanes so stanovanja v prestolnici težkodostopna, stanovalci pa so prepuščenifinančni moči sorodstvenih vezi in trgu.»Od devetdesetih let dojemamo najemkot rešitev za tiste, ki si ne zmorejo kupiti

stanovanja, ki so revni, za vse drugepa naj bi bil ideal hiša z vrtom ali lastniško

stanovanje. Na Dunaju in v skandinavskih

državah imajo drugačen pristopk najemni politiki. Ni namenjena le

25 ni2PARKIRNIH POVRŠIN jepredvidenih v soseski Poljeza vsako stanovanje.

nje in družbene stroške, ki jih povzročipotrebna gradnja infrastrukture.

Tržna logika brez politične voljePrelomna točka na stanovanjskem področju

je bil seveda tako imenovani Jazbinškov

zakon, ki je omogočil odkupdružbenih stanovanj. Avtorji se strinjajo,da se je takrat zgodila napaka, da niso izfonda kupnin vlagali naprej v nova stanovanja,

ampak so vso skrb preložili nasklade, ki so ostali s slabim stanovanjskim

fondom in brez kapitala za gradnjona dobrih lokacijah. Zato še danes

gradijo na slabih lokacijah. Zunaj mestaali na obrobju, kjer je slaba povezava z

javnim prometom, kjer ni vrtcev, šol,

zdravstvenih domov ali pa ne prenesejovelike količine prebivalcev. Malešičevanavede primer novih sosesk Polje I, II inIII.Zato očitno manjka politika, ki bi usmerjala

vlagatelje, tudi stanovanjskesklade. Ploštajner pokaže, da republiškisklad deluje kot podjetje, ki išče dobiček

- kupi poceni zemljišča zunaj Ljubljane,

zgradi lastniška stanovanja in jihproda. »Po eni strani je to logično, sajnima drugega vira financiranja. Da samega

sebe ne vidi v vlogi družbeno odgovorne

ustanove, pa je tudi posledicatega, da ni nadzora nad njim. Prvih deset

let po osamosvojitvi sploh ni bilonacionalnega stanovanjskega programaoziroma se kasneje ni niti izvajal, sociolog

pa spomni še, da se je nadzorni stanovanjski

svet prvič sestal šele leta2014.In ne samo da ni politične volje za

nadzor, avtorji opozarjajo, da ni niti raziskav.

Zadnja stanovanjska anketa jebila izvedena leta 2004. Kljub temu da

je bil decembra lani po šestih letih sprejetnov nacionalni stanovanjski program.

»Kako naj bo stanovanjska politikaučinkovita, če ni raziskave za podlago?«

se sprašuje trojica, ki je prepričana,da oblast stanovanjskega področja ne

jemlje dovolj resno. x

m2

JE VELIKA BIVALNA ENOTAv omenjeni soseski.

najrevnejšim, ampak skušajo čim več

ljudem ponuditi ugoden, varen najemin ne delijo na dva dela, kar tudi vodi vslabši najemni sektor, poudarja Ploštajner.

Kot stalnica v reševanju stanovanjskega

vprašanja se tako že od 50. let naprej

še vedno pojavlja samogradnjaenodružinskih hiš na mestnih obrobjih.In to je po mnenju avtorjev problematično

iz več vidikov. »Namesto da bi semesto zgoščevalo, se redči, ker so cenejša

zemljišča na obrobju. Ker pa se hkratis hišami ne gradi preostala družbena infrastruktura,

to pomeni, da ljudje dnevno

migrirajo v mesta in veliko časa preživijo

v avtu. Res živijo v hiši z gozdom v

ozadju, ampak kdaj uživajo v njem?« se

sprašuje Planiščkova, ki kasneje doda še

izgubo kmetijskih zemljišč, onesnaževa¬




SLOVENIJA

4

Avtorji razstave Doma v Ljubljani Martina Malešič, Klemen Ploštajner in AnjaPlanišček ugotavljajo, daje država dvignila roke nad stanovanjsko politiko,fif Darja Valenčič




SLOVENIJA

5

Bežigrajska soseska 3 (BS3) je s svojimi skupnimi površinami primer človekuprijaznega urbanizma. Žal pa konec 60. let niso računali, da bomo imeli nekočv vsakem stanovanju po dva avtomobila ali več. O Nina Smrekar (VIST)

DOKUMENTACIJA

Celovški dvori so zgovoren primer današnje prakse čim gostejše zidave na računodprtega prostora. O Luka Cjuha




SLOVENIJA

6

V soseski Polje III je mestni stanovanjski sklad moral predvideti za vsako stanovanjedva parkirna prostora, ki skupaj z dovozno potjo zasedeta okoli 25 kvadratnihmetrov. Bivalne enote so velike 16 kvadratnih metrov. C Jaka Gasar

V 20. in 30. letih so tudi premožnejše družine bivale v najemu.Denimo v Hribarjevi hiši, ki so jo zgradili leta 1903. Tilyen Mucik (VIST)




SLOVENIJA

Naslov:

Avtor:Rubrika/Oddaja: GOSPODARSTVO Žanr:

Površina/Trajanje: 340,87

Naklada: 31.150,00

Gesla: NEPREMIČNINE

Rast bo poganjala potrošnja

Gospodarska rast v Sloveniji se bo letosumirila , glavno gonilo ne bo več izvoz ,

ampak zasebna potrošnja in zasebne investicije

, Evropska komisija piše v včerajobjavljeni napovedi. Ta je nekolikoslabša od jesenske. Letošnja rast brutodomačega proizvoda ( BDP ) bo dosegla, odstotka, kar je , odstotne točkemanj , kot je komisija napovedala novembra

lani , v letu pa , odstotka, kar je , odstotne točke manj.Zasebna potrošnja se bo povečala

zaradi dviga plač , rasti zaposlenostiin postopnega okrevanja nepremičninskega

trga , so optimistični v Bruslju.Močno povečanje zasebnih investicijanalitiki pričakujejo na podlagi nadpovprečno

visoke rabe zmogljivosti ,

rasti povpraševanja in boljših pogojevza financiranje. Viri za zasebne investicije

bodo predvidomadomači. Neto izvoz bo vprvi polovici letošnjegaleta k rasti BDP prispevalokrog tretjino, v sredini

pa bo rast že skorajv celoti poganjalo domačepovpraševanje. Javnaporaba se bo, če ne bosprememb politike , povečala

letos in v letu .Zunanjetrgovinski presežek bo zaradinizkih cen uvoženega blagaostal visok.

Tveganja , da se napoved ne bo uresničila

, so predvsem zunanja. Neugodnerazmere na svetovnih trgih lahko ovirajo

trgovanje Slovenije z glavnimi partnericami.

Rast zasebnih investicij lahkozavrejo tako neugodne mednarodnerazmere kot negotovost izvajanja reform.

Po lanski ,-odstotni rasti se bo

zaposlenost letos in prihodnje leto povečala

za , odstotka. Stopnja brezposelnosti

, ki je lani dosegla , odstotka, bo

letos padla na ,, v letu pa na ,odstotka. Slovenija bo imela letos največji

padec cen med državami z evrom.

Deflacija naj bi bila ,-odstotna. Zmanjšanje

primanjkljaja z lanskih , na ,odstotka BDP letos naj bi bilo posledica

velikega zmanjšanja javnih investicijin občutnega povečanja davčnih prihodkov.

Izdatki za begunce bodo zaradiplačil iz EU in mednarodnih organizacij vletošnjem letu dosegli ,odstotka BDP. Z

lanskih , odstotka BDP bo malo pod

odstotkov BDP v letihin padel tudi

slovenski javni dolg.Tudi v Evropi gospodarsko

rast poganjav glavnem potrošnja.

"Evropsko gospodarstvose uspešno spopada

z novimi izzivi na krilihpoceni nafte , menjalnega

tečaja evra in nizkihobrestnih mer ," je dejal evropski komisar

za gospodarske in finančne zadeve,

obdavčenje in carino Pierre Moscovici."Zmerna rast v Evropi se sooča z vse večjimi

težavami , kot so počasnejša rast natrgih v razvoju, na primer naKitajskem ,

šibka svetovna trgovina in geopolitičnenapetosti v evropskem sosedstvu , " pa jena tveganja, zaradi katerih se tokratnanapoved morda ne bo uresničila, opozoril

podpredsednik Evropske komisijeValdis Dombrovskis , ki je pristojen zaevro in socialni dialog. Rast bi lahkoogrozila še suspenz schengenskega območja

in neučinkovito soočenje z migracijskimi

tokovi.

Evropski komisar Pierre Moscovici jepredstavil zimsko gospodarskonapovedza Evropo. Foto: REUTERS

Evropska komisija napoveduje

, da se bo zasebnapotrošnja v Slovenijipovečala zaradi dvigaplač, rasti zaposlenostiin postopnega okrevanjanepremičninskega trga

DARJA KOCBEK

Glavnogonilo ne bo

več izvoz

7

Rast bo poganjala potrošnja

DARJA KOCBEKPOROČILO

Večer


http://e-clip.pressclip.si/novi_eclip/article.aspx?SEED=2b1a5047-e5bc-49dc-a970-7a31398352cf193640989


SLOVENIJA

Naslov:

Avtor:Rubrika/Oddaja: KOROŠKA Žanr:

Površina/Trajanje: 262,60

Naklada: 31.150,00

Gesla: STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE

Gradili bi nova stanovanja

V Mestni občini Slovenj Gradec, ki razpolaga

z najemniškimi stanovanjiin kjer so nova neprofitna najemniškastanovanja nazadnje pridobili z investicijo

v izgradnjo stanovanjskega blokav Pamečah leta , zadnja leta opažajo

večje potrebe po neprofitnih stanovanjih.

Težave s pomanjkanjem so vpreteklih letih delno reševali s podeljevanjem

neprofitnih subvencij. Njihovo

število se iz leta v leto povečuje.Največji porast upravičencev do tržnihnajemnin so obravnavali leta .

Zdaj so na občini pripravili načrtgradnje novega bloka z okoli neprofitnimi

stanovanji , ki bi stal vstanovanjski soseski Polje ( S), medobstoječim naseljem in poslovnim objektom

Katica. Investicija je ocenjenana okoli , milijona evrov. V letošnjem

proračunu so rezervirali sredstvaza pripravo dokumentacije in pridobitev

gradbenega dovoljenja. Kot sopojasnili, na mestni občini načrtujejo,

da bodo del sredstev za sofinanciranje

projekta , , milijona evrov, dobiliiz mehanizma celostnih trajnostnihnaložb, razliko (, milijona evrov )bodo pokrili sami iz proračuna.

Predvidevajo, da bo blok zgrajen

v dveh delih med letoma in. Najprej prvi del s stanovanjiv petih etažah , nato še drugidel. Vsehneprofitnih stanovanj bo imelo

skupno površino okoli kvadratnihmetrov. Bodo pa različnih velikosti

, od enodo trisobnih.Na zadnjem javnem razpisu za dodelitev

neprofitnih stanovanj v najem ,

ki je bil objavljen junija lani, se je vrazpisnem roku prijavilo prosilcevza neprofitna stanovanja , od tega jihpogoje za uvrstitev na prednostnolisto izpolnjuje .

V Slovenj Gradcu so novih neprofitnih

stanovanj nazadnje dobilipred sedmimi leti ob izgradnji stanovanjskega

bloka v Pamečah. Blok se jegradil s soinvestitorstvom Stanovanjskega

sklada Republike Slovenije, ki jetudi lastnik devetih stanovanj.

Lokacija za nov blok Foto: Jasmina DETELA

Do konca leta 2018 v Mestni občini Slovenj Gradecnačrtujejo blok s 50 neprofitnimi stanovanji

JASMINA DETELA

8

Gradili bi nova stanovanja

JASMINA DETELAPOROČILO

Večer


http://e-clip.pressclip.si/novi_eclip/article.aspx?SEED=a46cafc5-93f2-403f-bafa-c10c4b16f4f0718260835

poročilo medijskih objav - gzs · 2016-02-05 · kocbek glavno gonilo ne bo več izvoz 7 rast bo...

Documents