poročilo medijskih objavdskp-drustvo.si/images/uploads/clipping_prevajalski_seminar_2019.pdf2019,...

17.09.2019

Ključne besede v poročilu:

Press CLIPPING d.o.o., Tržaška cesta 65, 2000 Maribor, Slovenija, tel.: +386 2 25 040 10, e-mail: [email protected], www.pressclipping.si

MKC MARIBOR 5

MLADINSKI KULTURNI CENTER MARIBOR 2

MARIBOR 2

HOSTEL PEKARNA 1

Pripravljeno:

Pojavnost:

MLADINSKI KULTURNI CENTER MARIBOR

Poročilo medijskih objav

MKC MARIBOR 5

MLADINSKI KULTURNI CENTER MARIBOR 2

MARIBOR 2

HOSTEL PEKARNA 1

https://www.pressclipping.si/

1

16.8.2019 www.jakrs.si Stran/Termin: SLOVENIJA

Naslov: 9. mednarodni prevajalski seminar slovenske književnosti vabi na literarna druženjaVsebina: Med 17. in 22. avgustom se bo v organizaciji Društva slovenskih književnih prevajalcev v Mariboru odvil 9.

mednarodni prevajalski seminar slovenske književnosti. Seminarja se bo letos udeležilo 13 prevajalk in prevajalcev iz devetih držav, dogajanje pa bodo popestrili literarni večeri v družbi priznanih slovenskih

Avtor:

Gesla: MKC MARIBOR

19.8.2019 Večer Stran/Termin: 10 SLOVENIJA

Naslov: 13 prevajalcev iz devetih državVsebina: MEDNARODNI PREVAJALSKI SEMINAR

Avtor: mh

Gesla: MKC MARIBOR

23.8.2019 Večer Stran/Termin: 16 SLOVENIJA

Naslov: Slovenci imate lepo besedo- prepesnitiVsebina: 9. PREVAJALSKI SEMINAR

Avtor: Melita Forstnerič Hajnšek

Gesla: MKC MARIBOR, MLADINSKI KULTURNI CENTER MARIBOR, MARIBOR

23.8.2019 www.vecer.com Stran/Termin: SLOVENIJA

Naslov: Slovenci imate lepo besedo - prepesnitiVsebina: Torkovo dopoldne je bilo posvečeno prevajanju mladinske književnosti. Majda Koren, mladinska

pisateljica, tudi dobitnica nagrade Večernica, je čakala pred predavalnico v Mladinskem kulturnem centru (MKC) Maribor, da se sreča s trinajstimi prevaj...

Avtor: Melita Forstnerič Hajnšek

Gesla: MLADINSKI KULTURNI CENTER MARIBOR, MARIBOR, MKC MARIBOR

6.9.2019 www.napovednik.com Stran/Termin: SLOVENIJA

Naslov: Seminar javnega nastopanja Sr(e)čna retorikaVsebina: V četrtek, 12. 9. 2019, ob 17.00 uri se v Mariboru v prostorih MKC Maribor – Hostel Pekarna (seminarska

soba) začne Seminar javnega nastopanja in komunikacije SR(E)ČNA RETORIKA z Robertom Goreto.Udeleženci izobraževanj po vsakem predavanju, seminarju, tečaju ali delavnici, ki ga vodi Robert Goreta,

Avtor:

Gesla: MKC MARIBOR, HOSTEL PEKARNA

MLADINSKI KULTURNI CENTER MARIBORPregled objav

Press CLIPPING d.o.o., Tržaška cesta 65, 2000 Maribor, Slovenija, tel.: +386 2 25 040 10, fax: +386 2 25 040 18, e-mail: [email protected], www.pressclipping.si

www.pressclip.si

16.8.2019 Stran/Termin:

SLOVENIJA

Naslov:

Avtor:

Rubrika/Oddaja: Žanr:

Površina/Trajanje: 1,00

Naklada:

Gesla: MKC MARIBOR

Med 17. in 22. avgustom se bo v organizaciji Društva slovenskih književnih prevajalcev vMariboru odvil 9. mednarodni prevajalski seminar slovenske književnosti. Seminarja se boletos udeležilo 13 prevajalk in prevajalcev iz devetih držav, dogajanje pa bodo popestrililiterarni večeri v družbi priznanih slovenskih literatov.Strokovni gosti letošnjega festivala bodo: Jie Bao (Kitajska), Paula Braga Šimenc (Romunija),Jelena Budimirović (Srbija), Martina Clerici (Italija), Boštjan Dvořák (Nemčija... Med 17. in 22.avgustom se bo v organizaciji Društva slovenskih književnih prevajalcev v Mariboru odvil 9.mednarodni prevajalski seminar slovenske književnosti. Seminarja se bo letos udeležilo 13prevajalk in prevajalcev iz devetih držav, dogajanje pa bodo popestrili literarni večeri v družbipriznanih slovenskih literatov.Strokovni gosti letošnjega festivala bodo: Jie Bao (Kitajska), Paula Braga Šimenc (Romunija),Jelena Budimirović (Srbija), Martina Clerici (Italija), Boštjan Dvořák (Nemčija), María FlorenciaFerre(Argentina), Darko Ilin (Srbija), Liza Japelj Carone (Francija), Žana Perkovska (Rusija),Timothy Pogačar (ZDA), Patrizia Raveggi (Italija), Lucia Gaja Scuteri (Italija) in EvgenijaShatko (Rusija).Cilj seminarja je povečanje števila izidov knjižnih objav vrhunskih prevodov slovenskihliterarnih del na tujem, boljša informiranost prevajalcev ter vzpodbujanje čim tesnejšegasodelovanja med slovenskimi avtorji, prevajalci ter slovenskimi in tujimi založbami.Ob strokovnih večerih bodo potekali literarni večeri ter tematski kulturni program, namenjenivsej zainteresirani javnosti, na katerih bomo gostili uveljavljeno romanopisko in avtorico(literarnih) reportaž Natašo Kramberger, mladinsko pisateljico Majdo Koren, ki se je s svojoprebrisano in nagajivo Mici prikupila tako otrokom kot odraslim, ter večkrat nagrajenegakriminalkarja Tadeja Goloba.9. mednarodni prevajalski seminar slovenske književnosti bo potekal v organizaciji Društvaslovenskih književnih prevajalcev in s finančno podporo Javne agencije za knjigo RepublikeSlovenije. Lokalni gostitelj in soorganizator seminarja je MKC Maribor.

2

9. mednarodni prevajalski seminar slovenske književnosti

SPLETNI ČLANEK

http://www.jakrs.si/novica/?tx_news_pi1[news]=1026&tx_news_pi1[controller]=News&tx_news_pi1[action]=detail&cHash=3d6ef4d0be6678426e39975888356628

www.jakrs.si

Press CLIPPING d.o.o., www.pressclipping.siObjave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!

19.8.2019 Stran/Termin: 10

SLOVENIJA

Naslov:

Avtor:

Rubrika/Oddaja: KULTURA Žanr:


Naklada: 25.010,00

Gesla: MKC MARIBOR

Za več izidov knjižnih objav vrhunskih prevodovslovenskih literarnih del na tujem

13 prevajalceviz devetih držav

MEDNARODNI PREVAJALSKI SEMINAR

V organizaciji Društva slovenskih

književnih prevajalcev

se je v soboto vMariboru začel 9. mednarodni prevajalski

seminar slovenske književnosti.

Seminarja , ki bo do 22.avgusta , se letos udeležuje trinajstprevajalk in prevajalcev iz devetihdržav, dogajanje pa bodo popestrililiterarni večeri v družbi priznanihslovenskih literatov.

Strokovni gosti letošnjega festivala

bodo Jie Bao (Kitajska),Paula Braga Šimenc ( Romunija) ,Jelena Budimirović (Srbija) , Martina

Clerici ( Italija) , Boštjan Dvořák(Nemčija) , María Florencia Ferre(Argentina ) , Darko Ilin (Srbija ), LizaJapelj Carone (Francija) , Žana Perkovska

(Rusija ) , Timothy Pogačar

(ZDA ) , Patrizia Raveggi ( Italija ) ,Lucia Gaja Scuteri ( Italija) in Evgenija

Shatko (Rusija).

Cilj seminarja je povečanje števila

izidov knjižnih objav vrhunskih

prevodov slovenskih literarnihdel na tujem, boljša informiranostprevajalcev in vzpodbujanje čim tesnejšega

sodelovanja med slovenskimiavtorji, prevajalci ter slovenskimi

in tujimi založbami. Ob strokovnihvečerih potekajo literarni večeri tertematski kulturni program, namenjeni

vsej zainteresirani javnosti, nakaterih gostijo uveljavljeno romanopisko

in avtorico literarnih reportažNatašo Kramberger (srečanje z njoje bilo na Dravski vili včeraj) , mladinsko

pisateljico Majdo Koren, kise je s svojo prebrisano in nagajivoMici prikupila tako otrokom kot odraslim

, in večkrat nagrajenega kriminalkarja

Tadeja Goloba. ( mh)

Z lanskega prevajalskega seminarjav Mariboru Foto: MKC

3

13 prevajalcev iz devetih držav

mh

POROČILO

Večer


http://e-clip.pressclip.si/novi_eclip/article.aspx?SEED=c7d1efc3-f5e4-46b3-825e-bca978544b541750594027

23.8.2019 Stran/Termin: 16

SLOVENIJA

Naslov:

Avtor:

Rubrika/Oddaja: KULTURA Žanr:


Naklada: 25.010,00

Gesla: MKC MARIBOR, MLADINSKI KULTURNI CENTER MARIBOR, MARIBOR

9. PREVAJALSKI SEMINAR

Slovenci imatelepo besedo -prepesniti

Dopoldne v mariborskem Mladinskem kulturnemcentru med prevajalci iz devetih držav, ki prevajajo

slovensko literaturo in skrbijo za njen prodor na tujetrge: Maria Florencia Ferre, Žana Perkovska, Paula

Braga Šimenc in Boštjan Dvorak

Melita Forstnerič Hajnšek

Torkovodopoldne je bilo

posvečeno

prevajanju mladinske

književnosti. MajdaKoren, mladinska pisateljica, tudidobitnica nagrade Večernica, ječakala pred predavalnico v Mladinskem

kulturnem centru (MKC)Maribor, da se sreča s trinajstimiprevajalci iz vsega sveta. Vedno jezadnja leta vsaj en avtor mladinskiknjiževnik. Od pretekle sobote dočetrtka so bili v organizaciji Društvaslovenskih književnih prevajalcev inMKC kot lokalnega soorganizatorjana g. mednarodnem prevajalskemseminarju slovenske književnosti.Letos so strokovni gostje prišli izdevetih držav, prvič celo iz Kitajske

- Jie Bao pa Paula Braga Šimenc(Romunija), Jelena Budimirovič,Darko Ilin (Srbija), Boštjan Dvorak(Nemčija), Maria Florencia Ferre(Argentina), Liza Japelj Carone(Francija), Timothy Pogačar (ZDA),

Martina Clerici, Patrizia Raveggi inLucia Gaja Scuteri (Italija), EvgenijaShatko in Žana Perkovska iz Rusije.Cilji seminarja so več knjižnih objavvrhunskih prevodov slovenskih literarnih

del na tujem, povezovanjein informiranje prevajalcev, spodbujanje

tesnejšega sodelovanja medslovenskimi avtorji, prevajalci, domačimi

in tujimi založbami.

Seminarji učinkovitejši od stojnic

Tanja Petrič vodi prevajalske seminarje

od leta 2010 in sama prihajaiz prevajalske stroke. V Mariboruje prireditev tretje leto, predtem jebila v Novem mestu v organizacijizaložbe Goga in zavoda Situla. Javnaagencija za knjigo (JAK) je financervseh mednarodnih aktivnosti prinas, povezanih s knjigo, ki se zgostijo

te dni. Na seminar se kandidatilahko prijavijo vsako drugo leto, nekateri

se tudi vračajo. "Najpomembnejše

je mreženje. Pred seminarjiprevajalci slovenske literature nisobili povezani, niso se poznali medseboj in niso mogli izmenjevati strokovnih

vprašanj, kar jim je danes

omogočeno. Nekdo denimo prevajaeno delo v španščino, neki drug

prevajalec pa to isto delo v ruščinoin lahko izmenjata izkušnje, praviPetričeva. Mnogi so začeli na seminarjih

slovenskega jezika, literaturein kulture v Ljubljani, na prevajalske

seminarje pa se izbira profesionalne

prevajalce, ki imajo za sabo že

mnoge kakovostne prevode slovenskih

del. "Vsako leto izberemo slovenske

avtorje, ki jih na seminarjuskupaj prevajajo in se z njimi tudisrečajo. Letos so to bili Nataša Kramberger,

Majda Koren in Tadej Golob.Prevedli so daljše odlomke iz njihovih

del. Delovne prevode pošljemomentoricam, to sta bili letos Barbara

Pregelj za Krambergerjevo in Korenovo

ter Durda Strsoglavec, ki jementorirala delavnico z besedilomTadeja Goloba. Vseh trinajst seminaKnjiževni

ristov je prevajalo isti odlomek iz delteh avtorjev, skupaj so lahko trli prevajalske

orehe. Mentorji ponavadi izberejo

dele teksta, kjer taki orehi so.

Petričeva pravi, da je že kar nekajoprijemljivih rezultatov prevajalskih

seminarjev: od lani se denimoprevaja Groznovilca Jane Bauerv latvijščino. Latvijska prevajalkaje bila udeleženka lanskega semi¬

4

Slovenci imate lepo besedo- prepesniti


POROČILO

Večer


http://e-clip.pressclip.si/novi_eclip/article.aspx?SEED=71396a95-a606-4b95-a80d-2c938be9fdee255453746

23.8.2019 Večer Stran/Termin: 16

SLOVENIJA

5

narja. Vsakdo od udeležencev imaza nalogo, kar je razpisni pogoj, dasprocesira objavo enega od odlomkov

v enem od tujih medijev - bodisirevialno bodisi na spletu. Udeležencidobijo na seminarju tudi napotke,

kako pristopiti do založnikov. Letosje o tem predavala Renata Zamida,direktorica JAK, ki je predstavila,kako sestaviti knjižno priporočiloza založnika - skorajda marketinškostrategijo. Kar nekaj knjig je nastalov skoraj desetletju seminarjev in

izkazalo se je, da so učinkovitejši odkakšnih sejemskih stojnic. Prevajalcidelujejo tudi kot agenti ne le pri nas,tudi v tujini. Srečanja z avtorji na seminarjihseminarjih

so zelo pomembna, pravijovsi udeleženci. Letos je mini fokus

posvečen romanskim jezikom, zatoveč prevajalk in prevajalcev prihajas teh jezikovnih območij. Pred letije bil že ruski pa tudi nemški fokus.

Z zanimivo četverico prevajalcev,to so Maria Florencia Ferre, Žana

Perkovska, Paula Braga Šimenc inBoštjan Dvorak, sem se pogovarjalamed seminarjem.

Maria Florencia Ferre:Brati ni isto kot biti tukaj

Argentinka Maria Florencia Ferrenima slovenskih korenin, kot prvegaslovenskega avtorja je prevedlaAleša Štegra. Srečala sta se v Argentini,

pomembna pa je bila vloga tedanje

slovenske lektorice v BuenosAiresu in La Plati, tudi prevajalke iz

španščine, Mojce Jesenovec. "Nisem

kar po župi priplavala s svojo slovenščino,

začne šaljivo s prispodoboMaria Florencia. Bila je urednica,

prevajala je predvsem iz angleščineesejistiko, ne leposlovja. "Ko je Štegerprišel prvič v Argentino 2006. si jezelo prizadeval, da bi slovensko književnost

razširil na argentinski trg.Njegov potopisni roman Včasih jejanuar sredi poletja je bil moj prviprevod, pomagala mi je Mojca Jesenovec.

Žal doslej delo ni objavljeno,pravi Argentinka, ki govori sijajnoslovensko in se ji zdi v našem jezikunajtežji glagolski vid, ker v španščinini tako razvit.

Za njeno slovenščino je zaslužen

prijatelj, ki je imel slovenske korenine

in s katerim je začela hoditina slovenski lektorat. Tudi Seminarslovenskega jezika v Ljubljani je bilpomemben in prav tako lektor, prevajalec

Slavo Šerc. Kako je s plasiranjem

prevoda iz majhne slovenskeknjiževnosti na ogromnem argen¬

tinskem, španskem trgu? "Založb je ogromno, nekateredistribuirajo knjige samo v Argentini, druge samo v Španiji

ali Mehiki. Dandanes se težko doseže celoten španski

trg, tudi nianse so v jeziku. Tudi v Latinski Amerikije več različic španščine, ampak smo bolj tolerantni kotŠpanija. Treba je najti pot.

Sodelovanje na takih seminarjihje za nas ključno, bila sem že večkrat

na njih. Pomembna je mreža,ki jo z JAKom in Društvom slovenskih

prevajalcev vzpostavlja seminar.

Lani sem prevedla To noč semjo videl Draga Jančarja in letos jeroman izšel. Jelena Budimirovič, kije srbska prevajalka, mi je pomagalapri prevodu. Jezikovno, pa tudi

kar zadeva avtorske pravice, izmenjavo

izkušenj, je sodelovanje mednami, prevajalci, zelo pomembno.Preko seminarja smo na tekočem s

tem, kaj se dogaja na literarni sceniv Sloveniji. Brati časopis ni isto kotbiti tukaj.

Jančarja so pri nas odlično sprejeli,bil je tudi na predstavitvi v

Buenos Airesu, skupaj z uglednimargentinskim pisateljem in filmarjem




SLOVENIJA

6

filmarjem

Edgardom Cozarinskym, pav Cordobi, Mendozi. Literatura jeuniverzalna, če seveda pridemo dodel, ki so ključna in vredna, pravi.Že dva romana Dušana Šarotarjaje tudi prevedla - Panoramo, ki

je prejela nagrado v Mehiki, in Biljard

v Dobrayu, ki je ravno izšel vCordobi. Tudi poezijo Zajca, Ihana jeprevajala. Pa Temno snov Mojce Kumerdej

"Književni prevajalci četrtinočasa porabijo za prevajanje, ostalopa za iskanje založbe, prepričevanje

založnikov, medijev. Tako velikavtor, kot je Drago Jančar, v Argentini

ni bil poznan. Bil je v slovenskiskupnosti, a oni ne potrebujejo prevoda.prevoda.

Kot prevajalka si prizadevam,da bo tudi v Latinski Ameriki prepoznan

kot veliki avtor. Imate veliko

Žana Perkovska:Zanimiv in eleganten jezik

Študirala je v Moskvi, na univerziLomonosova - slavistiko. "Naš letniksmo bile češka, makedonska in slovenska

skupina in bolj po naključjukot po želji sem prišla v slovenskoskupino. Ni mi bilo žal. Ugotovilasem, kako zanimiv, eleganten jezikje, pravi danes zelo ugledna prevajalka

sodobne slovenske poezijeŽana Perkovska. Počakala je, da se je

sijajnih avtorjev in avtoric, ki nisodovolj znani v tujini, meni. "Centerza slovenščino kot drugi tuji jezik jesilno pomembna institucija, pa JAKin Trubarjev sklad. Brez njih nas nebi bilo.

Slovenija osamosvojila, da je postalopolje dejavnosti širše, in bolj po naključju

je zašla v poezijo. Ko je spoznala

pesništvo Nika Grafenauerja,Svetlane Makarovič, Milana Jesiha,Borisa A. Novaka, Milana Dekleve,je poskusila in se mojstrila. Poiskala

je možnosti, da se je osebno srečala

s temi avtorji. "Potem so me še

bolj impresionirali in srečanje zelopomaga. Lažje prevajaš avtorja, kiga osebno poznaš. In Slovenci ste izumili

lepo besedo za prevajanje poezije- prepesniti, pravi udeleženka

že štirih prevajalskih seminarjev.Tudi mladinsko literaturo prevaja,doslej je izšel njen prevod dela Zvezdane

Majhen in želi si še več knjigza otroke. "Slovanski jeziki so si zeloblizu in lahko pokukam v zaslonkolega, tudi kakšna ideja se pojavi,ki jo lahko razvijem.

Nazadnje je prevedla knjigoJaneza Drnovška Misli o življenjuin zavedanju, izšla je pri Forumuslovanskih kultur. "Zanimivo, daimamo v Rusiji izpostavo Centraslovanskih kultur pri Knjižnici zatuje književnosti. To je knjižnica z

bogato zgodovino, z nekaj milijoniknjig. Vsakdo lahko pride vanjo.

Pred enim letom je gostila Borisa A.

Novaka, ki je predstavljal Zemljevidedomotožja.Nima se za ambasadorko slovenske

kulture v Rusiji, temu nazivu se

upira, ker je del hierarhičnega sistema.

"Mi sami kujemo svojo politikozase, veleposlaniki je ne morejo.

Kot najsrečnejši primer iz zadnjegačasa je ruski prevod Vojnovičevegaromana Čefurji raus. Prevedla ga jeAleksandra Krašovec in naletela nazelo dober odziv.

Paula Braga Šimenc:Morala sem z nekom deliti

V Sloveniji živeča Romunka PaulaBraga Šimenc je k slovenščini prišlapreko moža, Slovenca. Je filologinjapo izobrazbi in se ji je zdelo zmeraj,da "govori slovenščino kot hendikepiran

otrok" Še vedno, pravi, imapsihološke težave z njo, ker je perfekcionistka.

Je izjemna bralka inko je začela počasi slovensko brati,se je srečevala s čudovitimi ljudmi- avtorji in njihovimi deli. Na začetku

so bile kratke zgodbe. Zazdelo se

ji je, da mora to z nekom deliti. "Za

našo generacijo so bile knjige pomembne

- z njimi smo se socializiraliin formirali kot ljudje. Zavedala

sem se, da je slovenska literatura vRomuniji manj poznana, a si zaslužibiti bolj, ker je bogata, zanimiva.

Prevajala sem tudi iz španščine inangleščine. Moja pot v zadnjem obdobju

življenja je posredovanje slovenske

literature, pravi prevajalkaizjemnega opusa mnogih pomembnih

del sodobne slovenske književnostiv romunščino - To noč sem

jo videl Draga Jančarja, NekropoleBorisa Pahorja, Opazovalca EvaldaFlisarja, Jugoslavija, moja deželaGorana Vojnoviča. "Jančarje zamepravi kreator, ki ustvarja svetove.Nekateri njegovi romani so mi boljvšeč kot drugi, To noč sem jo videl jena vrhu mojega seznama. Je romans posebno zanimivo arhitekturo inritmom. V Narodni knjižnici v Bukarešti,

v srcu intelektualnega življenja,se je Jančar predstavil skupaj z

morda največjim sodobnim romunskim

pisateljem, nagrajencem Vilenice

Mirceom Cartarescujem, ki jebil navdušen nad prijateljevim romanom.

To je bil velik dogodek,pove prevajalka, ki je ravnokar končala

prevod Štegrovega romana Odpusti,

ki se dogaja v Mariboru in boizšel septembra. "Vesela bi bila, če bikaj takega, kot je JAK, ki skrbi tudi zaprevode v tujini, imela tudi Romunija,

sklene.




SLOVENIJA

7

Boštjan Dvorak, Slovenec v BerlinuNa Humboldtovi univerzi predava, po stroki je primerjalni jezikoslovecin v Berlinu je najprej pred šestnajstimi leti uvedel tečaj slovenščine za

jezikoslovce. Ob jezikih, vseh mogočih, ga zanimajo tudi metulji. Posebnosti

slovenščine so ga zanimale in število študentov je raslo. Interesentov

je bilo toliko, da je moral uvesti celo več skupin. Nekateri so kasnejekončali študij v Sloveniji.

Začel je s pesmimi očeta, literarnega zgodovinarja. Prevedel je VojnoPetra Mlakarja, za katero išče založnika. Med njegovimi prevajalskiminačrti v prihodnosti so težko prevedljive knjige, zlasti poezija. V Berlinuje prijateljeval s pisateljico Natašo Kramberger, ki je bila letos v središčuprevajalskega seminarja. Navdušen je, kako dobro so letos izbrali tri avtorje,

ki se po slogu, zvrsti pisanja ne bi mogli bolj razlikovati. "Natašinroman Primerljivi hektarji je nujno prevesti v nemščino, pravi Boštjan,ki namerava med drugim sibirski maraton preteči v poletni opravi. Že tridesetletja ne nosi zimskih oblačil.

seminaKnjiževni

prevajalcičetrtino časaporabimo zaprevajanjepreostalo zaiskanje založbe,prepričevanjezaložnikov, medijev




SLOVENIJA

8

Trinajst prevajalcev iz devetih državFoto: Sašo BIZJAK

Boštjan Dvorak Foto: Nina MEDVED

Paula Braga Šimenc Foto: Nina MEDVED




SLOVENIJA

9

Zana Perkovska Foto: Nina MEDVED

Maria Flores Ferre Foto: Nina MEDVED

T




SLOVENIJA

Naslov:

Avtor:



Naklada:

Gesla: MLADINSKI KULTURNI CENTER MARIBOR, MARIBOR, MKC MARIBOR

Slovenci imate lepo besedo prepesniti

Trinajst prevajalcev iz devetih držav

SAŠO BIZJAK


23.08.2019, 06.44

V mariborskem Mladinskem kulturnem centru med prevajalci iz devetihdržav, ki prevajajo slovensko literaturo in skrbijo za njen prodor na tuje trge:

Maria Florencia Ferre, Žana Perkovska, Paula Braga Šimenc in Boštjan Dvořák

Torkovo dopoldne je bilo posvečeno prevajanju mladinske književnosti. Majda Koren , mladinskapisateljica, tudi dobitnica nagrade Večernica, je čakala pred predavalnico v Mladinskem kulturnem

ODPRI GALERIJO

10

Slovenci imate lepo besedo - prepesniti


SPLETNI ČLANEK

https://www.vecer.com/slovenci-imate-lepo-besedo-prepesniti-10056258

www.vecer.com


http://e-clip.pressclip.si/novi_eclip/article.aspx?SEED=4b04cf6e-049a-4c06-9b6f-6c6e5677b9f61980890073

23.8.2019 www.vecer.com Stran/Termin:

SLOVENIJA

11

centru (MKC) Maribor , da se sreča s trinajstimi prevajalci iz vsega sveta. Vedno je zadnja leta vsaj en

avtormladinski književnik. Od pretekle sobote do četrtka so bili v organizaciji Društva slovenskihknjiževnih prevajalcev in MKC kot lokalnega soorganizatorja na 9. mednarodnem prevajalskemseminarju slovenske književnosti. Letos so strokovni gostje prišli iz devetih držav , prvič celo izKitajske Jie Bao pa Paula Braga Šimenc (Romunija ) , Jelena Budimirović , Darko Ilin (Srbija ),

Boštjan Dvořák (Nemčija) , Maria Florencia Ferre (Argentina ) , Liza Japelj Carone (Francija ) ,

Timothy Pogačar ( ZDA) , Martina Clerici, Patrizia Raveggi in Lucia Gaja Scuteri ( Italija ) , Evgenija

Shatko in Žana Perkovska iz Rusije. Cilji seminarja so več knjižnih objav vrhunskih prevodovslovenskih literarnih del na tujem, povezovanje in informiranje prevajalcev, spodbujanje tesnejšega

sodelovanja med slovenskimi avtorji, prevajalci , domačimi in tujimi založbami.

Seminarji učinkovitejši od stojnicTanja Petrič vodi prevajalske seminarje od leta 2010 in sama prihaja iz prevajalske stroke. V

Mariboru je prireditev tretje leto, predtem je bila v Novem mestu v organizaciji založbe Goga inzavoda Situla. Javna agencija za knjigo (JAK) je financer vseh mednarodnih aktivnosti pri nas ,povezanih s knjigo, ki se zgostijo te dni. Na seminar se kandidati lahko prijavijo vsako drugo leto ,

nekateri se tudi vračajo. "Najpomembnejše je mreženje. Pred seminarji prevajalci slovenske literatureniso bili povezani, niso se poznali med seboj in niso mogli izmenjevati strokovnihvprašanj, kar jimje danes omogočeno. Nekdo denimo prevaja eno delo v španščino, neki drug prevajalec pa to istodelo v ruščino in lahko izmenjata izkušnje," pravi Petričeva. Mnogi so začeli na seminarjihslovenskega jezika, literature in kulture v Ljubljani , na prevajalske seminarje pa se izbiraprofesionalne prevajalce, ki imajo za sabo že mnoge kakovostne prevode slovenskih del. "Vsako letoizberemo slovenske avtorje , ki jih na seminarju skupaj prevajajo in se z njimi tudi srečajo. Letos so tobili Nataša Kramberger, Majda Koren in Tadej Golob. Prevedli so daljše odlomke iz njihovih del.Delovne prevode pošljemo mentoricam , to sta bili letos Barbara Pregelj za Krambergerjevo inKorenovo ter Đurđa Strsoglavec, ki je mentorirala delavnico z besedilom Tadeja Goloba. Vseh

trinajst seminaristov je prevajalo isti odlomek iz del teh avtorjev, skupaj so lahko trli prevajalskeorehe. Mentorji ponavadi izberejo dele teksta , kjer taki orehi so."

Petričeva pravi , da je že kar nekaj oprijemljivih rezultatov prevajalskih seminarjev : od lani se denimoprevaja Groznovilca Jane Bauer v latvijščino. Latvijska prevajalka je bila udeleženka lanskega

seminarja. Vsakdo od udeležencev ima za nalogo, kar je razpisni pogoj, da sprocesira objavo enega

od odlomkov v enem od tujih medijev bodisi revialno bodisi na spletu. Udeleženci dobijo na

seminarju tudi napotke, kako pristopiti do založnikov. Letos je o tem predavala Renata Zamida,

direktorica JAK, ki je predstavila , kako sestaviti knjižno priporočilo za založnika skorajda

marketinškostrategijo. Karnekaj knjig je nastalo v skoraj desetletju seminarjev in izkazalo se je, da so

učinkovitejši od kakšnih sejemskih stojnic. Prevajalci delujejo tudi kot agenti ne le pri nas , tudi vtujini. Srečanja z avtorji na seminarjih so zelo pomembna , pravijo vsi udeleženci. Letos je mini fokusposvečen romanskim jezikom , zato več prevajalk in prevajalcev prihaja s teh jezikovnih območij.Pred leti je bil že ruski pa tudi nemški fokus.




SLOVENIJA

12

Z zanimivo četverico prevajalcev, to so Maria Florencia Ferre, Žana Perkovska, Paula Braga Šimenc inBoštjan Dvořák, sem se pogovarjala med seminarjem.

Maria Florencia Ferre: Brati ni isto kot biti tukaj

NINA MEDVEDMaria Flores Ferre

Argentinka Maria Florencia Ferre nima slovenskih korenin, kot prvega slovenskega avtorja je

prevedla Aleša Štegra. Srečala sta se v Argentini, pomembna pa je bila vloga tedanje slovenskelektorice v Buenos Airesu in La Plati, tudi prevajalke iz španščine, Mojce Jesenovec. "Nisem kar požupi priplavala s svojo slovenščino," začne šaljivo s prispodobo Maria Florencia. Bila je urednica,

prevajala je predvsem iz angleščine esejistiko, ne leposlovja. "Ko je Šteger prišel prvič v Argentino2006., si je zelo prizadeval, da bi slovensko književnost razširil na argentinski trg. Njegov potopisniroman Včasih je januar sredi poletja je bil moj prvi prevod, pomagala mi je Mojca Jesenovec. Žal

doslej delo ni objavljeno," pravi Argentinka , ki govori sijajno slovensko in se ji zdi v našem jezikunajtežji glagolski vid, ker v španščini ni tako razvit.

Za njeno slovenščino je zaslužen prijatelj, ki je imel slovenske korenine in skaterim je začela hoditina slovenski lektorat. Tudi Seminar slovenskega jezika v Ljubljani je bil pomemben in prav takolektor, prevajalec Slavo Šerc. Kako je s plasiranjem prevoda iz majhne slovenske književnosti naogromnem argentinskem, španskem trgu? "Založb je ogromno, nekatere distribuirajo knjige samo vArgentini, druge samo v Španiji ali Mehiki. Dandanes se težko doseže celoten španski trg, tudi nianseso v jeziku. Tudi v Latinski Ameriki je več različic španščine, ampak smo bolj tolerantni kot Španija.




SLOVENIJA

13

Treba je najti pot.

Sodelovanje na takihseminarjih je za nas ključno, bila sem že večkrat na njih. Pomembna je mreža, kijo z JAK-om in Društvom slovenskih prevajalcev vzpostavlja seminar. Lani sem prevedla To noč sem

jo videl Draga Jančarja in letos je roman izšel. Jelena Budimirović , ki je srbska prevajalka, mi jepomagala pri prevodu. Jezikovno , pa tudi kar zadeva avtorske pravice, izmenjavo izkušenj, jesodelovanje med nami, prevajalci , zelo pomembno. Preko seminarja smo na tekočem s tem, kaj sedogaja na literarni sceni vSloveniji. Brati časopis ni isto kot biti tukaj.

Jančarja so pri nas odlično sprejeli, bil je tudi na predstavitvi v Buenos Airesu, skupaj z uglednimargentinskim pisateljem in filmarjem Edgardom Cozarinskym, pa v Cordobi , Mendozi. Literatura je

univerzalna, če seveda pridemo do del, ki so ključna in vredna," pravi. Že dva romana Dušana

Šarotarja je tudi prevedla Panoramo , ki je prejela nagrado v Mehiki , in Biljard v Dobrayu, ki jeravno izšel v Cordobi. Tudi poezijo Zajca , Ihana je prevajala. Pa Temno snov Mojce Kumerdej ...

Književni prevajalci četrtino časa porabimo za prevajanje, preostalo za

iskanje založbe, prepričevanje založnikov, medijev

"Književni prevajalci četrtino časa porabijo za prevajanje, ostalo pa za iskanje založbe, prepričevanje

založnikov, medijev. Tako velik avtor, kot je Drago Jančar, v Argentini ni bil poznan. Bil je v

slovenski skupnosti , a oni ne potrebujejo prevoda. Kot prevajalka si prizadevam, da bo tudi vLatinski Ameriki prepoznan kot veliki avtor. Imate veliko sijajnih avtorjev in avtoric , ki niso dovoljznani v tujini ," meni. "Center za slovenščino kot drugi tuji jezik je silno pomembna institucija, paJAK in Trubarjev sklad. Brez njih nas ne bi bilo."

Žana Perkovska: Zanimiv in eleganten jezik




SLOVENIJA

14

NINA MEDVEDŽana Perkovska

Študirala je v Moskvi, na univerzi Lomonosova slavistiko. "Naš letnik smo bile češka, makedonskain slovenska skupina in bolj po naključju kot po želji sem prišla v slovensko skupino. Ni mi bilo žal.Ugotovila sem, kako zanimiv, eleganten jezik je ," pravi danes zelo ugledna prevajalka sodobneslovenske poezije Žana Perkovska. Počakala je , da se je Slovenija osamosvojila, da je postalo poljedejavnosti širše , in bolj po naključju je zašla v poezijo. Ko je spoznala pesništvo Nika Grafenauerja,

Svetlane Makarovič, Milana Jesiha, Borisa A. Novaka , Milana Dekleve, je poskusila in se mojstrila.Poiskala je možnosti , da se je osebno srečala s temi avtorji. "Potem so me še bolj impresionirali insrečanje zelo pomaga. Lažje prevajaš avtorja , ki ga osebno poznaš. In Slovenci ste izumili lepobesedo za prevajanje poezije prepesniti ," pravi udeleženka že štirih prevajalskih seminarjev. Tudimladinsko literaturo prevaja, doslej je izšel njen prevod dela Zvezdane Majhen in želi si še več knjigza otroke. "Slovanski jeziki so si zelo blizu in lahko pokukam vzaslon kolega, tudi kakšna ideja se

pojavi , ki jo lahko razvijem."Nazadnje je prevedla knjigo Janeza Drnovška Misli o življenju in zavedanju, izšla je pri Forumuslovanskih kultur. "Zanimivo, da imamo v Rusiji izpostavo Centra slovanskih kultur pri Knjižnici zatuje književnosti. To je knjižnica z bogato zgodovino, z nekaj milijoni knjig. Vsakdo lahko pridevanjo. Pred enim letom je gostila Borisa A. Novaka, ki je predstavljal Zemljevide domotožja."

Nima se za ambasadorko slovenske kulture v Rusiji , temu nazivu se upira, ker je del hierarhičnegasistema. "Mi sami kujemo svojo politiko zase, veleposlaniki je ne morejo. Kot najsrečnejši primer izzadnjega časa je ruski prevod Vojnovićevega romana Čefurji raus. Prevedla ga je AleksandraKrašovec in naletela na zelo dober odziv."

Paula Braga Šimenc:Morala sem z nekom deliti




SLOVENIJA

15

NINA MEDVEDPaula Braga Šimenc

V Sloveniji živeča Romunka Paula Braga Šimenc je k slovenščini prišla preko moža, Slovenca. Jefilologinja po izobrazbi in se ji je zdelo zmeraj , da "govori slovenščino kot hendikepiran otrok". Ševedno, pravi, ima psihološke težave z njo , ker je perfekcionistka. Je izjemna bralka in ko je začela

počasi slovensko brati, se je srečevala s čudovitimi ljudmi avtorji in njihovimi deli. Na začetku so

bile kratke zgodbe. Zazdelo se ji je, da mora to z nekom deliti. "Za našo generacijo so bile knjigepomembne z njimi smo se socializirali in formirali kot ljudje. Zavedala sem se, da je slovenska

literatura v Romuniji manj poznana, a si zasluži biti bolj, ker je bogata, zanimiva. Prevajala sem tudiiz španščine in angleščine. Moja pot v zadnjem obdobju življenja je posredovanje slovenskeliterature," pravi prevajalka izjemnega opusa mnogih pomembnih del sodobne slovenskeknjiževnosti v romunščino To noč sem jo videl Draga Jančarja , Nekropole Borisa Pahorja,

Opazovalca Evalda Flisarja , Jugoslavija, moja dežela Gorana Vojnovića. "Jančar je zame pravikreator, ki ustvarja svetove. Nekateri njegovi romani so mi bolj všeč kot drugi, To noč sem jo videl jena vrhu mojega seznama. Je roman s posebno zanimivo arhitekturo in ritmom. V Narodni knjižniciv Bukarešti , v srcu intelektualnega življenja, se je Jančar predstavil skupaj z morda največjimsodobnim romunskim pisateljem, nagrajencem Vilenice Mirceom Cartarescujem, ki je bil navdušennad prijateljevim romanom. To je bil velik dogodek ," pove prevajalka, ki je ravnokar končala prevodŠtegrovega romana Odpusti , ki se dogaja vMariboru in bo izšel septembra. "Vesela bi bila, če bi kajtakega, kot je JAK, ki skrbi tudi za prevode v tujini , imela tudi Romunija ," sklene.




SLOVENIJA

16

NINA MEDVEDBoštjan Dvořák

Boštjan Dvořák, Slovenec v BerlinuNa Humboldtovi univerzi predava , po stroki je primerjalni jezikoslovec in v Berlinu je najprej pred

šestnajstimi leti uvedel tečaj slovenščine za jezikoslovce. Ob jezikih, vseh mogočih, ga zanimajo tudi metulji.Posebnosti slovenščine so ga zanimale in število študentov je raslo. Interesentov je bilo toliko , da je moral

uvesti celo več skupin. Nekateri so kasneje končali študij v Sloveniji.Začel je s pesmimi očeta, literarnega zgodovinarja. Prevedel je VojnoPetra Mlakarja, za katero išče založnika.

Med njegovimi prevajalskimi načrti v prihodnosti so težko prevedljive knjige, zlasti poezija. V Berlinu je

prijateljeval s pisateljico Natašo Kramberger, ki je bila letos v središču prevajalskega seminarja. Navdušen je ,

kako dobro so letos izbrali tri avtorje , ki se po slogu, zvrsti pisanja ne bi mogli bolj razlikovati. "Natašin roman

Primerljivi hektarji je nujno prevesti v nemščino, " pravi Boštjan , ki namerava med drugim sibirski maraton

preteči v poletni opravi. Že tri desetletja ne nosi zimskih oblačil.

IZBRANO(BRANJE ) Je Šarec čarovnik? Kompas shop zaprl cesto v Melju

Poglejte, ena najboljšihevropskih kmetij je naKoroškem

Spregovorila mati zastrupljenihotrok : Mož je bil nagnjen nadkad, hči je bila penasta okoli ust

NAROČITE TISKANO IZDAJO VEČERA

Vsak dan je nov dan. Nova zgodba, nov začetek. Prihodnost še ni zapisana , ampak mi smo tisti,ki jo bomo pisali. Najpomembnejši medij in osrednji dnevni časopis severovzhodne Slovenije je




SLOVENIJA

Naslov:

Avtor:



Naklada:

Gesla: MKC MARIBOR, HOSTEL PEKARNA

V četrtek, 12. 9. 2019, ob 17.00 uri se v Mariboru v prostorih MKC Maribor – Hostel Pekarna(seminarska soba) začne Seminar javnega nastopanja in komunikacije SR(E)ČNARETORIKA z Robertom Goreto.Udeleženci izobraževanj po vsakem predavanju, seminarju, tečaju ali delavnici, ki ga vodiRobert Goreta, domov odidejo polni navdušenja, optimizma in z ogromnim zaupanjem v svojezmožnosti.S pomočjo seminarja SR(E)ČNA RETORIKA boste vaše govore, predstavitve in komunikacijoz ljudmi znali izpeljati bol... V četrtek, 12. 9. 2019, ob 17.00 uri se v Mariboru v prostorih MKCMaribor – Hostel Pekarna (seminarska soba) začne Seminar javnega nastopanja inkomunikacije SR(E)ČNA RETORIKA z Robertom Goreto.Udeleženci izobraževanj po vsakem predavanju, seminarju, tečaju ali delavnici, ki ga vodiRobert Goreta, domov odidejo polni navdušenja, optimizma in z ogromnim zaupanjem v svojezmožnosti.S pomočjo seminarja SR(E)ČNA RETORIKA boste vaše govore, predstavitve in komunikacijoz ljudmi znali izpeljati bolj sproščeno, z veliko mero navdušenja in veselja.Po eni strani se bomo učili kako biti srčen (so)govornik, po drugi strani pa bomo prekoretoričnih spretnosti v svoje življenje vnesli več sreče. SR(E)ČNA RETORIKA je seminarosebnostne, čustvene, govorniške in duhovne preobrazbe.Ko boste zaključili seminar boste imeli povsem nov pogled nase, na svoje talente,sposobnosti, medosebne odnose, čustva in govorniške sposobnosti, obenem pa se bostenaučili življenje vzeti kot igro, kar bo še posebej izboljšalo vašo komunikacijo, govorniškesposobnosti in medosebne odnose.Katere so vsebine dvodnevnega intenzivnega seminarja SR(E)ČNA RETORIKA?1. srečanje (12. 9. 2019, od 17.00 do 21.00)1. del - SPREMEMBA (POD)ZAVESTNIH PREPRIČANJ + vajeODMOR2. del - PRAKTIČNI NAPOTKI ZA USPEšEN JAVNI NASTOP + govorni nastopi2. srečanje (19. 9. 2019, od 17.00 do 21.00)1. del - ENERGIJSKA IN NEVERBALNA KOMUNIKACIJA + govorni nastopiODMOR2. del – RAZVOJ USTVARJALNOSTI, VAJE ZA GLAS + govorni nastopiS pomočjo seminarja SR(E)ČNA RETORIKA boste znali med javnim nastopanjem resničnouživati, se bolje povezati ne samo s publiko, ki jo nagovarjate, temveč tudi s samim seboj invašim Višjim jazom. Na ta način boste obdržali pozornost sogovornika, se mu lažje približali,ga začutili in postali prijeten, iskren in srčen sogovornik.Vaše govore, predstavitve in komunikacijo z ljudmi boste po zaključku seminarja pripravljeniizpeljati bolj sproščeno, a hkrati z veliko mero zanosa in poznavanja delovanja zakonitostiozadja uspešne in produktivne komunikacije, ki iz ljudi privabi le najboljše.S pomočjo vaj na seminarju boste spremenili, izboljšali in nadgradili vaše javno nastopanje inkomunikacijo, s tem pa boste spremenili tudi vaš pogled na samega sebe, soljudi in samoživljenje. Tisti, ki boste to želeli, pa boste lahko s tem znanjem tudi posegli na globljedejavnike, ki soustvarjajo vaše življenje in življenja ljudi okoli vas.Vabljeni, da z udeležbo na seminarju SR(E)ČNA RETORIKA tudi vi prebudite vaš spečipotencial navdušenega govorca, ki s svojim zanosom, energijo, karizmo in osebnostno močjoprebuja dobro tudi v drugih ljudeh!KAKO SE PRIJAVIM?Kotizacija znaša 140,00 €, za študente in dijake 110 €.V primeru, da se na seminar prijavita dve osebi skupaj (partnerja, prijatelja, sodelavca …), jekotizacija za oba skupaj le 250,00 € oz. 200 € (študenti in dijaki).V kolikor ste se seminarja SR(E)ČNA RETORIKA že udeležili in bi radi obnovili znanje jekotizacija za vas le 100,00 € oz. 80 € (študenti in dijaki).Možno je tudi plačilo na dva obroka.

17

Seminar javnega nastopanja Sr(e)čna retorika

SPLETNI ČLANEK

https://www.napovednik.com/dogodek523310_seminar_javnega_nastopanja_sr_e_cna_retorika

www.napovednik.com


6.9.2019 www.napovednik.com Stran/Termin:

SLOVENIJA

18

Vsak udeleženec dobi poleg SEMINARSKEGA GRADIVA tudi darilo – e-knjigo SRČNE ZGODBE.Za prijavo na seminar pišite na [email protected] ali pošljite SMS na 051-605-717 oz. obiščitespletno stran osebna-rast.com.O PREDAVATELJUROBERT GORETA je predavatelj, iskalec duhovnih in življenjskih resnic, pisatelj in avtor knjig zaosebno in duhovno rast. Vodi različna izobraževanja za osebnostno rast, retoriko, komunikacijo,medosebne odnose in motivacijo.


poročilo medijskih objavdskp-drustvo.si/images/uploads/clipping_prevajalski_seminar_2019.pdf2019,...

Documents