poroČilo o delu drŽavnega zbora

POROČILO O DELU DRŽAVNEGA ZBORA V OBDOBJU 2018–2022PRVO IN DRUGO LETO MANDATA22. 6. 2018–31. 12. 2019

REPUBLIKA SLOVENIJA

DRŽAVNI ZBOR

POROČILO O DELU DRŽAVNEGA ZBORA V OBDOBJU 2018–2022 PRVO IN DRUGO LETO MANDATA 22. 6. 2018–31. 12. 2019 Oktober 2020

POROČILO O DELU DRŽAVNEGA ZBORA V OBDOBJU 2018–2022, PRVO IN DRUGO LETO MANDATA 22. 6. 2018–31. 12. 2019 Zbirka: Knjižna zbirka Državnega zbora, ki jo izdaja Služba za odnose z javnostmi Urednik zbirke: Karmen Uglešić Gradivo zbrali: sodelavci Raziskovalno-dokumentacijskega sektorja (gradivo obdelala in uredila: mag. Andrej Eror in mag. Igor Zobavnik; tehnično uredila: Martina Čuk) Fotografija na naslovnici: Martina Čuk Oblikovanje naslovnice: Martina Čuk Naslov izdajatelja: Državni zbor, Ljubljana, Šubičeva 4 Telefon: +386 1 478 94 00 Produkcija: Služba za odnose z javnostmi Poročilo o delu Državnega zbora, ISSN 2463-9826 https://fotogalerija.dz-rs.si/datoteke/Publikacije/PorocilaDZ/Mandat_2018–2022/ Na prvi strani publikacije je prikazan del pročelja stavbe Državnega zbora.

https://fotogalerija.dz-rs.si/datoteke/Publikacije/PorocilaDZ/Mandat_2018%E2%80%932022/

POROČILO O DELU DRŽAVNEGA ZBORA PRVO IN DRUGO LETO MANDATA, 22. 6. 2018–31. 12. 2019

3

V S E B I N A 1 UVOD – METODOLOŠKA IN VSEBINSKA POJASNILA ..................................... 4

2 SPLOŠNI PODATKI ........................................................................................ 6

2.1 Poslanci in vodstvo Državnega zbora .................................................................. 6 2.2 Nekatere značilnosti sestave Državnega zbora na dan 31. 12. 2019 ................. 10 2.3 Razmerje koalicija – opozicija (ob koncu 2019) .................................................. 11

3 ZASEDANJA DRŽAVNEGA ZBORA ................................................................ 11

3.1 Seje Državnega zbora ......................................................................................... 11 3.2 Prekinitve sej in obstrukcije ............................................................................... 13 3.3 Sprejeti zakoni in drugi akti ............................................................................... 14 3.4 Amandmaji ........................................................................................................ 15 3.5 Pobude in zahteve, vložene na podlagi Zakona o referendumu

in o ljudski iniciativi (ZRLI) ................................................................................ 17 3.6 Odločanje o imuniteti ........................................................................................ 18

4 NADZORNA FUNKCIJA DRŽAVNEGA ZBORA ............................................... 18

4.1 Ustavna obtožba, nezaupnica vladi, interpelacija in odstopi ministrov ........... 18 4.2 Parlamentarna preiskava in delo preiskovalnih komisij ................................... 19 4.3 Poslanska vprašanja in pobude ......................................................................... 21

5 DRŽAVNI ZBOR IN DRUGI DRŽAVNI ORGANI .............................................. 22

5.1 Državni zbor in predsednik republike ................................................................ 22 5.2 Državni zbor in Državni svet .............................................................................. 22 5.3 Postopki pred Ustavnim sodiščem .................................................................... 23

6 AKTIVNOSTI DRŽAVNEGA ZBORA NA PODROČJU ZADEV EU ...................... 23

6.1 Zadeve EU na plenarnih sejah Državnega zbora ............................................... 24 6.2 Obravnavanje zadev EU na sejah delovnih teles ............................................... 24

6.2.1 Delovanje delovnih teles, pristojnih za zadeve EU ........................... 24 6.2.2 Dejavnost matičnih delovnih teles na področju zadev EU ................ 25

6.3 Nadzor nad upoštevanjem načela subsidiarnosti ............................................. 26

7 DELOVNA TELESA ....................................................................................... 26

7.1 Splošni podatki o delovnih telesih .................................................................... 26 7.2 Podatki o delu delovnih teles ............................................................................ 28

7.2.1 Amandmaji odborov ......................................................................... 31 7.3 Kolegij predsednika ........................................................................................... 31

8 POSLANSKE SKUPINE ................................................................................. 31

8.1 Dejavnost poslanskih skupin ............................................................................. 31 8.1.1 Poslanske skupine na zasedanjih Državnega zbora ......................... 31 8.1.2 Predlagani in sprejeti zakoni po poslanskih skupinah ...................... 32 8.1.3 Predlagani amandmaji po poslanskih skupinah ............................... 33 8.1.4 Poslanska vprašanja in pobude po poslanskih skupinah ................. 34

9 MEDNARODNA DEJAVNOST ........................................................................ 34

10 PETICIJE ....................................................................................................... 35

11 VOLITVE IN IMENOVANJA ............................................................................36

12 ODPRTOST PARLAMENTA ........................................................................... 37

13 PRORAČUN DRŽAVNEGA ZBORA ................................................................ 37

VIRI ........................................................................................................................ 39


4

1 UVOD – METODOLOŠKA IN VSEBINSKA POJASNILA

Spoštovani bralci,1

v tej publikaciji o delu Državnega zbora prikazujemo aktivnosti poslank in poslancev v prvem in drugem letu osmega mandatnega obdobja, in sicer za obdobje od 22. 6. 2018, ko so se po volitvah novoizvoljeni poslanke in poslanci sestali na ustanovni seji, pa do 31. 12. 2019. Prikazano je bodisi:

− stanje na dan 22. 6. 2018,

− stanje na dan 31. 12. 2018,

− stanje na dan 31. 12. 2019,

− spremembe v letu 2018 (od 22. 6. 2018) in 2019 oziroma statistični podatki za to leto.

Pri vsebini poročila smo vsebinsko sicer izhajali iz uveljavljene strukture poročil o delu Državnega zbora iz prejšnjih let, tokratno poročilo pa je v veliki meri preurejeno s poudarkom na večji vizualizaciji zbranih podatkov ter prikazanih po parlamentarnih funkcijah.

Poročilo sestavljajo naslednja poglavja, kjer sledimo temeljnim nalogam, ki jih opravlja Državni zbor, razmerjem z drugimi državnimi organi, državljani ter odnosom v mednarodni skupnosti:

1. Uvod – metodološka in vsebinska pojasnila

2. Splošni podatki

3. Zasedanja Državnega zbora

4. Nadzorna funkcija Državnega zbora

5. Državni zbor in drugi državni organi

6. Aktivnosti Državnega zbora na področju zadev EU

7. Delovna telesa

8. Poslanske skupine

9. Mednarodna dejavnost

10. Peticije

11. Volitve in imenovanja

12. Odprtost Državnega zbora

13. Proračun Državnega zbora

1 Ta publikacija je namenjena predvsem širši javnosti, za strokovno javnost so na voljo podrobnejši podatki v letnih

poročilih, ki so objavljeni med raziskovalnimi nalogami na spletni strani Državnega zbora.


5

Pri vsebini poročila smo za to publikacijo uporabili podatke, zbrane v poročilu o delu Državnega v letu 20182 in poročilu o delu Državnega zbora v letu 2019.3 Podatke za omenjeni poročili smo črpali iz podatkovnih zbirk informacijskega sistema Državnega zbora, določen del podatkov smo pridobili od sekretarjev delovnih teles in pri sodelavcih drugih služb Državnega zbora, ki se jim za pomoč in sodelovanje lepo zahvaljujemo. Nekatere evidence podatkov, potrebne za pripravo poročila, vodimo sami. Pridobljene podatke smo statistično obdelali, uredili ter dodali grafične prikaze.

Raziskovalno-dokumentacijski sektor Ljubljana, oktober 2020

2 Glej: https://fotogalerija.dz-rs.si/datoteke/Publikacije/Zborniki_RN/2019/Porocilo_o_delu_Drzavnega_zbora_-_leto_

2018.pdf 3 Glej: https://fotogalerija.dz-rs.si/datoteke/Publikacije/Zborniki_RN/2020/Porocilo_o_delu_Drzavnega_zbora_v_letu_

2019_-_NOVO.pdf

https://fotogalerija.dz-rs.si/datoteke/Publikacije/Zborniki_RN/2019/Porocilo_o_delu_Drzavnega_zbora_-_leto_2018.pdf

https://fotogalerija.dz-rs.si/datoteke/Publikacije/Zborniki_RN/2019/Porocilo_o_delu_Drzavnega_zbora_-_leto_2018.pdf

https://fotogalerija.dz-rs.si/datoteke/Publikacije/Zborniki_RN/2020/Porocilo_o_delu_Drzavnega_zbora_v_letu_2019_-_NOVO.pdf

https://fotogalerija.dz-rs.si/datoteke/Publikacije/Zborniki_RN/2020/Porocilo_o_delu_Drzavnega_zbora_v_letu_2019_-_NOVO.pdf


6

2 SPLOŠNI PODATKI

2.1 Poslanci in vodstvo Državnega zbora

Državni zbor je najvišje predstavniško telo, sestavljeno iz 90 poslank in poslancev, ki jih na splošnih, neposrednih in tajnih volitvah izvolijo državljani Slovenije. V Državni zbor se vedno izvoli tudi po en poslanec italijanske in madžarske narodne skupnosti (80. člen Ustave).4

Poslanci so organizirani v poslanske skupine. Poslansko skupino sestavljajo poslanci, izvoljeni na istoimenski listi. Poslansko skupino (v nadaljevanju PS) lahko ustanovijo najmanj trije poslanci.

V letu 2018 in 2019 je v Državnem zboru delovalo 10 poslanskih skupin:

Vir: Podatkovne zbirke Državnega zbora.

4 Zaporedna številka pred imenom in priimkom

poslanca pomeni aktualno stanje na dan 31. 12. 2019. Poslanci, navedeni brez številke (siva barva), ali na ta dan niso bili poslanci, so pa bili poslanci določen čas v letu 2018 ali 2019, ali pa je prišlo do spremembe v sestavi poslanske skupine. Vodje poslanskih skupin na dan 31. 12. 2019 so označeni z modro barvo, njihovi namestniki pa z oranžno barvo.

Poslanci Državnega zbora5

V nadaljevanju prikazujemo poslance razvrščene po poslanskih skupinah in z zapisom kraja poslanske pisarne (v oklepaju). Poslanske pisarne spadajo med pogoje za delo poslancev, organizirajo se v volilnih enotah, s potrebnimi strokovnimi in administrativnimi delavci.6

PS Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke:

1. ANJA BAH ŽIBERT (CERKLJE NA GORENJSKEM, ŠENTJERNEJ)

2. FRANC BREZNIK (CERKVENJAK)

3. NADA BRINOVŠEK (MOZIRJE)

4. ZVONKO ČERNAČ (POSTOJNA)

5. BORIS DOBLEKAR

6. MAG. KARMEN FURMAN (SLOVENSKA BISTRICA)

7. JELKA GODEC (ŠENTJUR)

8. MAG. BRANKO GRIMS (KRANJ)

9. EVA IRGL (AJDOVŠČINA)

10. LIDIJA IVANUŠA (ŠENTJUR)7

11. JANEZ (IVAN) JANŠA (GROSUPLJE, IVANČNA GORICA)

12. ALENKA JERAJ (IG)

13. MAG. DEJAN KALOH (SPODNJI DUPLEK)

14. FRANCI KEPA (TREBNJE)

15. DANIJEL KRIVEC (TOLMIN)

16. JOŽEF LENART (PTUJ, TRNOVSKA VAS)

17. SUZANA LEP ŠIMENKO (CIRKULANE, LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU, PODLEHNIK)

18. TOMAŽ LISEC (SEVNICA)

5 Poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti (IMNS) imata v skladu s Poslovnikom Državnega zbora položaj poslanske skupine.

6 Podatki za poslanske pisarne odražajo stanje na dan 31. 12. 2019 za tiste poslanske pisarne, za katere ima Državni zbor sklenjeno ali pogodbo o delu ali pogodbo o najemu poslovnih prostorov.

7 Članica PS SDS je od 23. 12. 2019.

2

3

5

5

7

9

10

10

13

26

2

4

5

5

7

9

9

11

13

25

2

4

5

5

7

9

10

10

13

25

0 10 20 30

IMNS

SNS

DeSUS

SAB

NSi

LEVICA

SMC

SD

LMŠ

SDS

Sestava Državnega zbora

Ob konstituiranju 2018Decembra 2018Decembra 2019


7

19. DR. ANŽE LOGAR

20. ŽAN MAHNIČ

21. BOJAN PODKRAJŠEK (SLOVENSKE KONJICE)

22. MAG. MARKO POGAČNIK (ŠKOFJA LOKA)

23. MARIJAN POJBIČ (KUNGOTA, PESNICA PRI MARIBORU)

24. FRANC ROSEC (ŠOŠTANJ)

25. MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (LOGATEC)

26. JOŽE TANKO (RIBNICA)

PS Poslanska skupina Liste Marjana Šarca:

1. LIDIJA DIVJAK MIRNIK (MARIBOR)

2. BRANE GOLUBOVIĆ (DOMŽALE)

3. TINA HEFERLE (DOMŽALE)

4. JERCA KORČE (LOGATEC)

5. ALJAŽ KOVAČIČ (ORMOŽ)

DR. DARIJ KRAJČIČ8

6. JOŽE LENART (SLOVENJ GRADEC)

7. NINA MAUROVIČ (HRASTNIK)9

RUDI MEDVED10

8. EDVARD PAULIČ (TRŽIČ)

9. ROBERT PAVŠIČ (POSTOJNA)

10. IGOR PEČEK (CERKLJE NA GORENJSKEM, ŠENČUR)

11. NIK PREBIL (ŽALEC)11

MARJAN ŠAREC12

8 Poslanec je 13. 2. 2019 podal odstopno izjavo.

Državni zbor se je s tem seznanil na seji 4. 3. 2019 in s tem dnem mu je prenehal mandat poslanca.

9 Funkcijo poslanke opravlja od 26. 9. 2018 namesto Rudija Medveda (imenovan je bil za ministra).

10 Funkcijo poslanca je opravljal do 13. 9. 2018 (imenovan je bil za ministra za javno upravo).

11 Funkcijo poslanca opravlja od 5. 3. 2019, ko mu je bil potrjen mandat namesto dr. Darija Krajčiča (odstop s funkcije).

12 Funkcijo poslanca je opravljal do 17. 8. 2018 (izvoljen je bil za predsednika Vlade).

12. KARLA URH (RADOVLJICA)13

13. ANDREJA ZABRET (LJUBLJANA)

PS Poslanska skupina Socialnih demokratov:

1. PREDRAG BAKOVIĆ (KOČEVJE)

2. SAMO BEVK (IDRIJA)

DR. MILAN BRGLEZ14

3. MATJAŽ HAN

4. MAG. MEIRA HOT

5. SONIBOJ KNEŽAK (HRASTNIK)

6. MAG. MARKO KOPRIVC (LJUBLJANA)

7. MAG. BOJANA MURŠIČ (RUŠE)

8. MATJAŽ NEMEC

9. JANI PREDNIK

10. MAG. DEJAN ŽIDAN (MURSKA SOBOTA)

PS Poslanska skupina Stranke modernega centra:

DR. MILAN BRGLEZ15

DR. MIRO (MIROSLAV) CERAR16

1. MONIKA GREGORČIČ (LJUBLJANA)

2. JANI (JANKO) MÖDERNDORFER (LJUBLJANA)17

3. GREGOR PERIČ (IZOLA)

13 Funkcijo poslanke opravlja od 23. 8. 2018 namesto Marjana Šarca (imenovan je bil za predsednika Vlade).

14 Do 24. 8. 2018 je bil član PS SMC, član PS SD je bil od 27. 8. 2018. Z 2. 7. 2019 je nastopil mandat poslanca iz Republike Slovenije v Evropskem parlamentu, zato mu je s tem dnem prenehal mandat poslanca Državnega zbora.

15 Do 24. 8. 2018 je bil član PS SMC. 16 Funkcijo poslanca je opravljal do 13. 9. 2018

(imenovan je bil za ministra za zunanje zadeve). 17 Funkcijo poslanca opravlja od 26. 9. 2018 namesto

Mira Cerarja (imenovan je bil za ministra).


8

ZDRAVKO POČIVALŠEK18

4. MAG. BRANISLAV RAJIĆ (MARIBOR)

5. JANJA SLUGA (CELJE)

6. MATEJA UDOVČ (KRANJ)

7. MAG. DUŠAN VERBIČ19

8. IGOR ZORČIČ

9. GREGOR ŽIDAN20

10. MOJCA ŽNIDARIČ (ORMOŽ)

PS Poslanska skupina Levica:

1. ŽELJKO CIGLER (CELJE)

2. BOŠTJAN KORAŽIJA

3. MIHA KORDIŠ (ŠKOFJA LOKA)

4. LUKA MESEC (LJUBLJANA)

5. PRIMOŽ SITER (TRBOVLJE)

6. NATAŠA SUKIČ (LJUBLJANA)

7. DR. MATEJ TAŠNER VATOVEC

8. VIOLETA TOMIĆ (LJUBLJANA)

9. DR. FRANC TRČEK (MARIBOR)

PS Poslanska skupina Nova Slovenija - krščanski demokrati:

1. IVA DIMIC

2. JOŽEF HORVAT (ČRENŠOVCI)

LJUDMILA NOVAK21

18 Funkcijo poslanca je opravljal do 13. 9. 2018

(imenovan je bil za ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo).

19 Funkcijo poslanca opravlja od 9. 7. 2019 namesto dr. Milana Brgleza (poslanec iz Republike Slovenije v Evropskem parlamentu).

20 Funkcijo poslanca opravlja od 26. 9. 2018 namesto Zdravka Počivalška (imenovan je bil za ministra).

21 Z 2. 7. 2019 je nastopila mandat poslanke iz Republike Slovenije v Evropskem parlamentu, zato ji je s tem dnem prenehal mandat poslanke Državnega zbora.

22 Funkcijo poslanke opravlja od 9. 7. 2019 namesto Ljudmile Novak (poslanka iz Republike Slovenije v Evropskem parlamentu).

3. BLAŽ PAVLIN (TREBNJE)

4. ALEKSANDER REBERŠEK (ŽALEC)

5. TADEJA ŠUŠTAR (DOMŽALE)22

6. MAG. MATEJ TONIN (KAMNIK, KOMENDA)

7. JERNEJ VRTOVEC (AJDOVŠČINA)

PS Poslanska skupina Stranke Alenke Bratušek:

1. MARKO BANDELLI (SEŽANA)23

PETER JOŽEF ČESNIK24

2. MAŠA KOCIPER (LJUBLJANA)25

3. FRANC KRAMAR (BOHINJSKA BISTRICA)

4. MAG. ANDREJ RAJH (MARIBOR)

5. VOJKO STAROVIĆ (LJUBLJANA)

ANDREJ ŠUŠMELJ26

PS Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije:

1. IVAN HRŠAK (DOL PRI HRASTNIKU)

2. FRANC JURŠA (LJUTOMER, MURSKA SOBOTA)

3. JURIJ LEP (SELNICA OB DRAVI)

4. ROBERT POLNAR (ŠENTJUR)

5. BRANKO SIMONOVIČ (IZOLA)

23 V letu 2018 je funkcijo poslanca opravljal do 13. 9. 2018 (imenovan je bil za ministra brez resorja pristojnega za razvoj, strateške projekte in kohezijo). Funkcijo poslanca ponovno opravlja od 19. 12. 2018 (prenehal je opravljati funkcijo ministra).

24 Funkcijo poslanca je opravljal do 13. 9. 2018 (imenovan je bil za ministra brez resorja pristojnega za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu).

25 Funkcijo poslanke opravlja od 26. 9. 2018 namesto Petra Jožefa Česnika (imenovan je bil za ministra).

26 Funkcijo poslanca je opravljal od 26. 9. 2018 do 19. 12. 2018 namesto Marka Bandellija (Marko Bandelli ponovno opravlja funkcijo poslanca).


9

PS Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke:

1. JANI IVANUŠA (ORMOŽ)

LIDIJA IVANUŠA27

2. ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI (SLOVENSKE KONJICE)

3. DUŠAN ŠIŠKO (KRŠKO)

PS IMNS – Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti:

1. FERENC HORVÁTH (POSLANEC MADŽARSKE NARODNE SKUPNOSTI) (LENDAVA)

2. FELICE ŽIŽA (POSLANEC ITALIJANSKE NARODNE SKUPNOSTI) (KOPER)

Vodstvo Državnega zbora

Državni zbor na prvi seji izvoli predsednika Državnega zbora. Državni zbor ima tudi največ tri podpredsednike, od tega enega iz največje opozicijske poslanske skupine.

Državni zbor imenuje tudi generalnega sekretarja za čas do konca mandata državnega zbora, ki ga je imenoval.

Predsednik:

MAG. DEJAN ŽIDAN

MAG. MATEJ TONIN (do 23. 8. 2018)

Podpredsedniki:

TINA HEFERLE

JOŽE TANKO

BRANKO SIMONOVIČ

Generalna sekretarka:

URŠULA ZORE TAVČAR

27 Članica PS SNS je bila do 23. 12. 2019.


10

2.2 Nekatere značilnosti sestave Državnega zbora na dan 31. 12. 201928

Vir: Mandatno-volilna komisija – službe.


28 Na začetku mandata leta 2018 je bilo izvoljenih 22

poslank in 68 poslancev. Ponovno izvoljenih glede



Legenda:

Raven 1: osnovna šola – nedokončana

Raven 2: osnovna šola – dokončana

Raven 3: krajše izobraževanje – programi USO za usposabljanje

Raven 4: poklicna šola (3 leta)

Raven 5: srednja šola (4 leta)

Raven 6/1: višješolski programi (do 1994) in višješolski strokovni programi

Raven 6/2: specializacija po višješolskih programih oz. visokošolski strokovni (1. bolonjska stopnja) in visokošolski strokovni programi oz. univerzitetni programi (1. bolonjska stopnja)

na prejšnji mandat pa je bilo 38 poslank in poslancev.

Ponovno izvoljeni poslanci; 37; 41 %

"Novi" poslanci glede na prejšnji mandat;

53; 59 %

Ponovno izvoljeni poslanci

Ženske; 25; 28 %

Moški; 65; 72 %

Spolna struktura

4 do 5; 21 %

6/1; 8 %

6/2 do 7; 53 %

8/1; 15 %

8/2; 3 %

Raven izobrazbe

Do 29 let; 1 %

30-39 let; 13 %

40-49 let; 33 %50-59 let;

35 %

60-69 let; 17 %

70 in več let; 1 %

Starostna struktura


11

Raven 7: specializacija po visokošolskih strokovnih programih in univerzitetni programi oz. magisteriji stroke (za imenom) (2. bolonjska stopnja)

Raven 8/1: specializacija po univerzitetnih programih in magisteriji znanosti (pred imenom)

Raven 8/2: doktorati znanosti (pred imenom) oz. doktorati znanosti (pred imenom) (3. bolonjska stopnja).

2.3 Razmerje koalicija – opozicija (ob koncu 2019)

Koalicijo sestavljajo poslanci iz tistih poslanskih skupin, ki podpirajo delo vlade in uresničevanje programa vlade.

Opozicijo pa sestavljajo poslanci tistih poslanskih skupin, ki niso sodelovale pri nastajanju vlade in vladi praviloma nasprotujejo, jo nadzirajo in ji dajejo alternativne predloge političnih rešitev.

29 Poročilo o obveščevalni in protiobveščevalni

dejavnosti v povezavi z dogodki med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško med arbitražnim


V tem mandatu je bila oblikovana prva manjšinska koalicija, ki je delovala ob podpori PS Levica in predstavnikov narodnih skupnosti.

3 ZASEDANJA DRŽAVNEGA ZBORA

3.1 Seje Državnega zbora

Državni zbor dela na rednih in izrednih sejah. Redne in izredne seje sklicuje predsednik Državnega zbora; izredno sejo mora sklicati, če to zahteva najmanj četrtina poslancev ali predsednik republike (85. člen Ustave).

Državni zbor je leta 2018 skupaj opravil 21 sej, leta 2019 pa 23.

Leta 2018 in 2019 so bile vse seje odprte za javnost, z dvema izjemama:

14. redna seja je bila delno zaprta za javnost (12. točka dnevnega reda),29

24. izredna seja je bila delno zaprta za javnost (1. točka dnevnega reda).30

Poleg rednih in izrednih sej je državni zbor v plenarni zasedbi opravil še štiri slavnostne seje, in sicer

24. 6. 2018 ob dnevu državnosti;

postopkom pred arbitražnim razsodiščem v Haagu (TAJNO).

30 Interpelacija o delu in odgovornosti ministra za obrambo Karla Viktorja Erjavca.

Koalicija: 43

Opozicija: 45

IMNS: 2

0 5 10 15 20 25 30 35 40 45

Koalicija in opozicija SD

S; 2

6

LEVI

CA;

9

NSi

; 7

SNS;

3

0 5 10 15 20 25 30 35 40 45

Opozicija

LMŠ;

13

SD; 1

0

SMC

; 10

SAB;

5

DeS

US;

5

0 5 10 15 20 25 30 35 40 45

Koalicija


12

21. 12. 2018 ob dnevu samostojnosti in enotnosti;

24. 6. 2019 od dnevu državnosti ter

23. 12. 2019 ob dnevu samostojnosti in enotnosti.



Državni zbor na začetku seje določi dnevni red. Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda predlagatelj dopolnilno obrazložitev. Za predlagateljem dobijo najprej besedo poročevalci delovnih teles, predstavniki Vlade in predstavniki poslanskih skupin. Zatem dobijo besedo poslanci po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi. Predlagatelj lahko dobi besedo tudi med razpravo poslancev (64. in 66. člen Poslovnika).

Tako na sejah Državnega zbora običajno nastopajo/razpravljajo poslanci kot posamezniki, poslanci kot predstavniki poslanskih skupin, poslanci kot poročevalci delovnih (matičnih) teles, predstavniki Vlade, državni svetniki in drugi (npr. predstavniki Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora).

V nadaljevanju prikazujemo skupno število teh nastopov in strukturo nastopov omenjenih razpravljavcev.


0 2000 4000 6000

SKUPNO

Redne seje

Izredne seje

5644

4955

689

2048

1196

852

Nastopi

2018 2019

0 50 100 150 200 250

Izredne seje

Redne seje

Točke dnevnegareda

Izredne seje

Redne seje

Število sej

27

190

217

12

11

23

34

56

90

18

3

21

Seje Državnega zbora

2018 2019

0 15 30 45 60 75

Izredne seje

Redne seje

Trajanje sej -dnevi

12

50

62

19

12

31

Trajanje sej Državnega zbora

0:00 240:00 480:00

Izredne seje

Redne seje

Trajanje sej -ure

67:52

327:15

395:07

83:34

94:45

178:19

2018 2019


13

Metodološka opomba:

Med razpravljavci poslanci in poslanske skupine niso upoštevani njihovi nastopi v primeru, ko nastopajo obenem kot predlagatelji posamezne točke; te poslanske skupine oziroma poslanci so upoštevani pri kategoriji »drugi«.

3.2 Prekinitve sej in obstrukcije

Predsedujoči lahko med sejo prekine delo Državnega zbora in določi, kdaj se bo nadaljevalo.

Predsedujoči prekine delo Državnega zbora, če pred odločanjem to zahteva vodja poslanske skupine zaradi posvetovanja v skupini. Takšna prekinitev sme trajati največ 45 minut, razen če Državni zbor na obrazložen predlog vodje poslanske skupine odloči drugače.

Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge odločitev ali stališč, predsedujoči obravnavo te točke dnevnega reda prekine. Obravnava te točke dnevnega reda se nadaljuje po predložitvi potrebnih predlogov odločitev oziroma stališč.

Predsedujoči prekine delo Državnega zbora tudi, če se ugotovi, da pri odločanju seja ni več sklepčna, če so pred odločanjem potrebna posvetovanja in v drugih primerih, če tako odloči Državni zbor. Če Državni zbor odloči, da je treba pridobiti mnenja delovnih teles, Zakonodajno-pravne službe ali Vlade, predsedujoči prekine obravnavano točko dnevnega reda, lahko pa prekine tudi sejo Državnega zbora (73. člen Poslovnika).

Vodja poslanske skupine lahko napove odsotnost vseh članov poslanske skupine pri obravnavi posamezne točke dnevnega reda – tako imenovana obstrukcija, pri čemer mora navesti razloge za tako odsotnost (65. člen Poslovnika).


0 10 20 30 40 50

Redne seje

Izredne seje

OBSTRUKCIJE -SKUPAJ

Redne seje

Izredne seje

PREKINITVE -SKUPAJ

0

0

0

36

11

47

0

4

4

11

22

33

Obstrukcije in prekinitve

2018 2019

0 1000 2000 3000

Redne seje

Izredne seje

Drugi

Redne seje

Izredne seje

Državni svet

Redne seje

Izredne seje

Matičnodelovno telo

Redne seje

Izredne seje

Poslanskeskupine

Redne seje

Izredne seje

Vlada

Redne seje

Izredne seje

Poslanci

56

10

66

8

5

13

101

20

121

1092

190

1282

1102

77

1179

2596

387

2983

31

23

54

9

0

9

28

27

55

316

187

503

197

58

255

615

557

1172

Nastopi po razpravljalcih

2018 2019


14

Obstrukcij v letu 2019 ni bilo.


3.3 Sprejeti zakoni in drugi akti

Državni zbor je nosilec zakonodajne veje oblasti: sprejema zakone in druge akte, s katerimi določa pravice in obveznosti državljanov in drugih oseb (87. člen Ustave).

Državni zbor sprejema zakone, ki na novo urejajo posamezna družbena področja, lahko pa s sprejetjem novele že veljavnega zakona spremeni

ali dopolni ureditev z zakonom že urejenih družbenih razmerij. Državni zbor sprejema tudi ustavne zakone in z njimi odloča o spremembi ustave (Državni zbor je ustavodajalec).

Mednarodno pogodbo, katere ratifikacija je v pristojnosti Državnega zbora, ratificira Državni zbor z zakonom (o ratifikaciji).

V grafu posebej prikazujemo tudi kategorijo akt o notifikaciji – tovrsten akt je predviden po Zakonu o zunanjih zadevah.

Sprejeti zakoni


Zakonodajni postopek ima tri faze (obravnave), vendar pa je v posebej določenih primerih mogoče zakon sprejeti tudi po nujnem ali skrajšanem postopku. V skrajšanem in nujnem postopku ni splošne razprave, druga in tretja obravnava se vedno opravita na isti seji, drugače pa so urejeni tudi roki za posamezna opravila.

Ratifikacija se opravi po določilih, ki veljajo za nujni postopek (169. člen Poslovnika).

0 10 20 30

Ostalo

Na zahtevoposlanskih skupin

Zaradi pridobitvemnenja

Zaradi nenavzočnostiVlade

Zaradinesklepčnosti

Pred glasovanjemali zaradi glasovanja

Tehnične težave

5

1

0

1

0

28

1

3

0

0

0

1

6

1

1

0

1

0

0

9

0

9

0

0

0

1

11

1

Prekinitve na izrednih in rednih sejah

Izredne seje 2018 Redne seje 2018

Izredne seje 2019 Redne seje 2019

0 20 40 60 80 100

SKUPAJ

Akt o notifikaciji

Ratifikacije

Zakoni ospremembah in

dopolnitvah

Zakoni

Ustavni zakoni

95

1

20

61

13

0

25

1

7

14

3

0

Sprejeti zakoni

2018 2019


15

Vir: Podatkovne zbirke Državnega zbora

Ustava določa, da lahko zakone predlagajo Vlada, poslanec, Državni svet ali najmanj pet tisoč volivcev (88. in 97. člen Ustave ter 114. člen Poslovnika). Za razliko od drugih zakonov lahko zakon o ratifikaciji predlaga le Vlada (169. člen Poslovnika).


Sprejeti akti

Poleg ustavnih zakonov, zakonov, zakonov o spremembah zakonov in ratifikacij, Državni zbor sprejema tudi avtentične razlage zakonov, državni proračun, rebalans, spremembe državnega proračuna in zaključni račun državnega proračuna ter poslovnik državnega zbora, odloke, resolucije, deklaracije, priporočila in sklepe ter potrjuje uradna prečiščena besedila zakonov (107. člen Poslovnika).

3.4 Amandmaji

Amandma je predlog spremembe, dopolnitve ali črtanja določbe predloga zakona ali drugega akta, ki ga vloži pooblaščeni predlagatelj. O njem v zakonodajnem postopku odloči matično delovno

0 20 40 60 80 100 120

Posl

anci

Vlad

aD

ržav

ni s

vet

Voliv

ci

9

84

2

0

38

106

9

1

2

22

1

0

22

32

4

0

Predlagani in sprejeti zakoni po predlagateljih

Predlagani 2018 Sprejeti 2018


0 40 80 120

SKUPAJ

Avtentičnerazlage

Odloki

Poslovniki

Proračuni

Rebalansiproračuna

Sklepi

Spremembeproračuna

Zaključni računi

Resolucije

Deklaracije

Priporočila

Uradna prečiščenabesedila zakonov

Zaupnica vladi

Nezaupnica vladi

103

0

11

0

2

1

80

0

1

3

1

3

1

0

0

58

0

6

0

0

0

47

0

1

0

0

4

0

0

0

Sprejeti akti

2018 2019

0 25 50 75 100

SKUPAJ

Ratifikacija

Skrajšanipostopek

Nujnipostopek

Rednipostopek

95

21

29

17

28

25

8

1

13

3

Sprejeti zakoni po vrsti postopka

2018 2019


16

telo ali državni zbor. O vsakem amandmaju se glasuje posebej.

Leta 2018 je bilo vloženih skupno 269 amandmajev, sprejeti pa so bili 203 amandmaji. Od tega je bilo k zakonom vloženih 266 amandmajev in sprejetih 202 amandmajev. Glede na to, da je bilo sprejetih 25 zakonov, je bilo na posamezni sprejeti zakon vloženih povprečno 11 amandmajev in sprejetih 8 amandmajev.


Leta 2019 je bilo vloženih skupno 1310 amandmajev, sprejetih pa 650 amandmajev. Od tega je bilo k zakonom vloženih 1009 amandmajev in sprejetih 539 amandmajev. Glede na to, da je bilo sprejetih 95 zakonov, je bilo na posamezni sprejeti zakon vloženega povprečno 10,5 amandmaja in sprejetega 5,7 amandmaja.


0 50 100 150 200 250 300

Del

ovno

telo

Posl

anci

Vlad

aSK

UPA

JZA

KON

ID

elov

note

loPo

slan

ciVl

ada

SKU

PAJ

AKTI

Del

ovno

telo

Posl

anci

Vlad

a

SKU

PAJ

ZAKO

NI

IN A

KTI

14

188

0

202

1

0

0

1

15

188

0

203

14

252

0

266

1

2

0

3

15

254

0

269

Predlagani in sprejti amandmaji po predlagatelju v letu 2018


0 350 700 1050 1400

Del

ovno

telo

Posl

anci

Vlad

aSK

UPA

JZA

KON

ID

elov

note

loPo

slan

ciVl

ada

SKU

PAJ

AKTI

Del

ovno

telo

Posl

anci

Vlad

a

SKU

PAJ

ZAKO

NI

IN A

KTI

83

455

1

539

3

106

2

111

86

561

3

650

86

922

1

1009

4

295

2

301

90

1217

3

1310

Predlagani in sprejti amandmaji po predlagateljih v letu 2019



17


3.5 Pobude in zahteve, vložene na podlagi Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (ZRLI)

Najmanj 40 tisoč volivcev lahko zahteva, da Državni zbor razpiše zakonodajni referendum o uveljavitvi zakona, ki ga je sprejel. Zakon je na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev.

31 Predlog zakona o spremembah Zakona o višini

povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov (EPA 862-VIII) in Predlog zakona o

Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka ali drugo združenje državljanov.

Državni zbor je vezan na izid zakonodajnega referenduma in eno leto po razglasitvi odločitve na referendumu ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev.

Državljani lahko Državnemu zboru neposredno predlagajo spremembo ustave ali zakona. Najmanj 30 tisoč volivcev lahko da predlog za začetek postopka za spremembo ustave (takšen predlog lahko poda tudi najmanj 20 poslancev Državnega zbora ali Vlada). V predlogu mora biti navedeno, v čem in kako naj se ustava spremeni, ter razlogi za spremembo.

Najmanj pet tisoč volivcev lahko predloži Državnemu zboru predlog zakona, ki mora vsebovati sestavine, določene v Poslovniku Državnega zbora (naslov zakona, uvod, besedilo členov in obrazložitev).

Pobudo volivcem za vložitev predloga za začetek postopka za spremembo ustave oziroma predloga zakona lahko da vsak volivec, politična stranka ali drugo združenje državljanov.

Državni zbor lahko na svojo pobudo razpiše tudi posvetovalni referendum o vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki so širšega pomena za državljane, pri čemer pa ni vezan na izid takšnega referenduma (spletna stran Državnega zbora).

Leta 2018 je skupina poslancev dala predlog za razpis posvetovalnega referenduma o obravnavi migracij. Predlog ni bil sprejet.

Leta 2019 so bile na podlagi Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (ZRLI) vložene 3 pobude volivcem za vložitev predloga zakona. V dveh primerih se je zakonodajni postopek začel,31 v enem pa ni bilo zbranih dovolj podpisov.

Leta 2019 referendumskih iniciativ ni bilo.

spremembah in dopolnitvah Zakona o nalezljivih boleznih (EPA 1033-VIII).

0 200 400 600 800 1000 1200

Red

nipo

stop

ekSk

rajš

ani

post

opek

Nuj

nipo

stop

ekR

atifi

kaci

jaSK

UPA

J

339

123

73

4

539

661

204

140

4

1009

39

2

159

2

202

82

6

176

2

266

Amandamji po vrsti postopka 2018 in 2019

Predlaganih 2018 Sprejetih 2018

Predlaganih 2019 Sprejetih 2019


18

3.6 Odločanje o imuniteti

Poslanec Državnega zbora ni kazensko odgovoren za mnenje ali glas, ki ga je izrekel na sejah Državnega zbora ali njegovih delovnih teles. Poslanec ne sme biti priprt niti se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne sme začeti kazenski postopek brez dovoljenja Državnega zbora, razen če je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let. Državni zbor lahko prizna imuniteto tudi poslancu, ki se nanjo ni skliceval ali ki je bil zaloten pri kaznivem dejanju iz prejšnjega odstavka (83. člen Ustave).

Leta 2018 je Državni zbor obravnaval 2 zadevi v zvezi z imuniteto poslancev. Poslancema imuniteta ni bila priznana in se nanjo tudi nista sklicevala.

Leta 2019 je Državni zbor obravnaval 2 zadevi v zvezi z imuniteto sodnikov in 1 v zvezi s poslancem. V nobenem primeru imuniteta ni bila priznana.

4 NADZORNA FUNKCIJA DRŽAVNEGA ZBORA

Državni zbor poleg opravljanja zakonodajne funkcije opravlja tudi nadzorno funkcijo. V okviru nadzorne funkcije:

- odloča o obtožbi predsednika republike, predsednika Vlade in ministrov pred Ustavnim sodiščem,

- odloča o zaupnici in nezaupnici vladi in ministrom,

- odreja parlamentarno preiskavo,

- poslanci postavljajo poslanska vprašanja in pobude predsedniku Vlade, ministrom in generalnemu sekretarju Vlade.

4.1 Ustavna obtožba, nezaupnica vladi, interpelacija in odstopi ministrov


Marko Bandelli, minister brez resorja, pristojen za

razvoj, strateške projekte in kohezijo, seznanitev z

odstopom

Marjan Šarec, glasovanje o ustavni obtožbi zoper

predsednika vlade

Dejan Prešiček, minister za kulturo, seznanitev z

odstopomJure Leben, minister za okolje

in prostor, seznanitev z odstopom

Samo Fakin, minister za zdravje, seznanitev z odstopom

Karl Viktor Erjavec, interpelacija o delu in

odgovornosti ministra za obrambo

dr. Iztok Purič, minister brez resorja, pristojen za

razvoj, strateške projekte in kohezijo, seznanitev z

odstopom

19. 11. 2018

29. 1. 2019

20. 3. 2019

21. 6. 2019

1. 10. 2019


19

Ustavna obtožba

Ustavna obtožba je institut parlamentarnega nadzora nad izvršilno vejo oblasti (predsednikom republike, predsednikom Vlade in ministri). Uvedbo postopka o obtožbi predsednika republike lahko Državnemu zboru predlaga najmanj trideset poslank in poslancev (187. člen Poslovnika). Najmanj deset poslancev pa lahko Državnemu zboru predlaga, da obtoži predsednika Vlade ali ministre pred Ustavnim sodiščem (192. člen Poslovnika).

Interpelacija

Interpelacija je sredstvo nadzora nad delovanjem vlade ali posameznega ministra. Ustava v 118. členu določa, da lahko najmanj deset poslancev v Državnem zboru sproži interpelacijo o delu vlade ali posameznega ministra. Če po razpravi o interpelaciji večina vseh poslancev (najmanj 46) izreče nezaupnico vladi ali posameznemu ministru, Državni zbor vlado ali ministra razreši.

Odstopi ministrov:

19. 11. 2018 – Marko Bandelli, minister brez resorja, pristojen za razvoj, strateške projekte in kohezijo. Državni zbor se je z odstopom seznanil 19. 11. 2018 (2. redna seja).

27. 1. 2019 – Dejan Prešiček, minister za kulturo, ponudil odstop po obtožbah o šikaniranju zaposlenih na ministrstvu, kar je zanikal, ter očitkih o uporabi službenega avtomobila za zasebne namene, kar je priznal. Premier je 28. 1. 2019 sprejel njegov odstop. Državni zbor se je z odstopom seznanil 29. 1. 2019 (4. redna seja).

26. 2. 2019 – Jure Leben, minister za okolje in prostor, ponudil odstop zaradi očitkov glede naročila makete za drugi tir iz časa vlade Mira Cerarja, ko je kot državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo vodil ta projekt. Predsednik Vlade je sprejel odstop 27. 2. 2019. Državni zbor se je z odstopom seznanil 20. 3. 2019 (20. izredna seja).

8. 3. 2019 – Samo Fakin, minister za zdravje, odstopil zaradi zdravstvenega stanja. Državni zbor se je z odstopom seznanil 20. 3. 2019 (20. izredna seja).

20. 9. 2019 – dr. Iztok Purič, minister brez resorja, pristojen za razvoj, strateške projekte in kohezijo je odstopil z mesta ministra za razvoj in evropsko kohezijsko politiko iz osebnih razlogov. Državni zbor se je z odstopom seznanil 1. 10. 2019 (11. redna seja).

4.2 Parlamentarna preiskava in delo preiskovalnih komisij

Državni zbor lahko odredi preiskavo o zadevah javnega pomena, mora pa to storiti na zahtevo tretjine poslancev ali na zahtevo Državnega sveta. V ta namen Državni zbor imenuje komisijo, ki ima v zadevah poizvedovanja in preučevanja smiselno enaka pooblastila kakor pravosodni organi (93. člen Ustave).

V tem mandatu so bile doslej odrejene 4 parlamentarne preiskave in imenovane 4

Poslanski skupini SDS in SNS sta 21. 12. 2018 zoper predsednika Vlade Marjana Šarca vložili predlog ustavne obtožbe zaradi nepripravljenosti Vlade za uresničitev ustavne odločbe glede financiranja zasebnega šolstva. O ustavni obtožbi je Državni zbor odločal 29. 1. 2019 na 4. redni seji. Poslanci Državnega zbora so s 53 glasovi PROTI in 29 glasovi ZA, zavrnili ustavno obtožbo.

Leta 2018: od začetka novega mandata do konca leta 2018 ni bila vložena nobena interpelacija in se ni glasovalo o nezaupnici.

Leta 2019: interpelacija o delu in odgovornosti ministra za obrambo Karla Viktorja Erjavca, datum vložitve: 13. 5. 2019; predlagatelj: skupina poslank in poslancev (prvopodpisani Danijel Krivec); datum odločanja: 21. 6. 2019 (24. izredna seja). Rezultat glasovanja: kvorum: 74; ZA: 35; PROTI: 39.


20

preiskovalne komisije: v drugi polovici leta 2018 2 preiskovalni komisiji, prav tako 2 v letu 2019.

Legenda:

PK1 Preiskovalna komisija o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije ter področju nabav in upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom;

PK2 Preiskovalna komisija o ugotavljanju

domnevnega pranja denarja v NKBM d.d., domnevnega nezakonitega financiranja politične stranke SDS in domnevnega nezakonitega financiranja volilne kampanje SDS za predčasne volitve poslancev v Državni zbor 2018;

PK3 Preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab in negospodarnega ravnanja v DUTB;

PK4 Preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi.

Časovnica odreditev parlamentarnih preiskav, ustanavljanja preiskovalnih komisij in prvih sej preiskovalnih komisij

Odreditev PK1 –kardiologija

(Ur. l. RS 83/2018)

Odreditev PK2 –financiranje strank (Ur. l. RS 83/2018)

PK1 – ustanovitev in imenovanje


Odreditev PK3 – DUBT (Ur. l. RS 7/2019)

PK1 – prva seja

PK2 – prva seja


PK3 – prva seja

Odreditev PK4 – Kangler (Ur. l. RS 46/2019)


PK4 – prva seja

20. 12. 2018

29. 1. 2019

30. 1. 2019

1. 2. 2019 14. 2. 2019 8. 3. 2019 13. 3. 2019

12. 7. 2019

25. 9. 2019 18. 10. 2019


21

Vir: Sekretarji preiskovalnih komisij.

Opravljen je bil en ogled izven prostorov DZ (PK2).

4.3 Poslanska vprašanja in pobude

Pravica do postavljanja poslanskih vprašanj in pobud je pomembna pravica poslancev.

Vsak poslanec lahko Vladi ali posameznemu ministru ali generalnemu sekretarju Vlade postavi vprašanje ali poda pobudo za ureditev posameznih zadev oziroma za sprejetje določenih ukrepov s področja delovanja Vlade oziroma posameznega ministrstva ali vladne službe. Poslanska vprašanja so lahko ustna ali pisna. Poslanske pobude so lahko le pisne (240. člen Poslovnika).

Leta 2018 je bilo zastavljenih 432 poslanskih vprašanj in pobud.

Leta 2019 je bilo zastavljenih 2108 poslanskih vprašanj in pobud.

Največ poslanskih vprašanj in pobud v obeh letih so zastavili poslanci opozicije, delež postavljenih poslanskih vprašanj in pobud s strani koalicije pa je bil v letu 2019 za 5 odstotnih točk večji kot v letu 2018.



Metodološki pojasnili:

- Če je isto PV ali PP postavilo več poslancev, se šteje kot eno vprašanje oziroma pobuda.

- Če je isto PV ali ista PP naslovljena na več naslovnikov (Vlado ali ministrstvo), se pri vsakem izmed naslovnikov, šteje kot samostojni odgovor.

0 20 40 60 80

Prič

e -

zasl

išan

ePr

iče

-do

loče

neD

okaz

nisk

lep

Štev

ilosk

lepo

vTr

ajan

je v

urah

Štev

ilo s

ej

7

28

4

11

18:44

10

19

28

2

7

37:29

15

4

36

2

37

6:58

9

30

69

1

78

56:10

18

Delo preiskovalnih komisij v letu 2019

PK1 PK2 PK3 PK4

Koalicija; 49; 11 %

Opozicija; 383; 89 %

PV in PP v letu 2018

Koalicija; 337; 16 %

Opozicija; 1770; 84 %

IMNS; 1; 0 %

PV in PP v letu 2019


22

Največ postavljenih poslanskih vprašanj in pobud je bilo v obeh letih naslovljenih na Vlado, od ministrov pa na ministra za zdravje, za okolje in prostor, na ministrico za infrastrukturo in ministrico za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Vir: Sektor za izvajanje dejavnosti Državnega zbora.

5 DRŽAVNI ZBOR IN DRUGI DRŽAVNI ORGANI

5.1 Državni zbor in predsednik republike

Državni zbor lahko na podlagi 107. člena Ustave zahteva, da predsednik Republike Slovenije izreče mnenje o posameznem vprašanju.

V obdobju od začetka mandata leta 2018 do konca leta 2019 do te zahteve ni prišlo.

5.2 Državni zbor in Državni svet

Državni svet je zastopstvo nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov ter ima 40 članov (96. člen Ustave).

Državni svet lahko predlaga Državnemu zboru sprejetje zakonov (zakonodajna iniciativa), daje Državnemu zboru mnenje o vseh zadevah iz njegove pristojnosti, zahteva, da Državni zbor pred razglasitvijo kakšnega zakona o njem še enkrat odloča (odložilni veto), zahteva preiskavo o zadevah javnega pomena (parlamentarna preiskava).

Državni svet mora izreči mnenje o posamezni zadevi, če tako zahteva Državni zbor. Državni svet lahko poda tudi predlog za sprejetje avtentične razlage zakona (97. člen Ustave).

Vir: Državni svet Republike Slovenije.

0 5 10 15 20

Predlagani zakoni

Sprejeti zakoni

Mnenja

Predlog za avtentičnorazlago

Parlamentarna preiskava

9

2

18

0

1

4

1

12

0

0

Število predlaganih in sprejetih zakonov, število mnenj in drugih

predlogov Državnega sveta

2018 2019

0 150 300 450 600

Predsednik Vlade

Vlada

Generalni sekretar Vlade

Ministrica za delo,družino, socialne zadeve

in enake možnosti

Minister za finance

Minister za gospodarskirazvoj in tehnologijo

Ministrica za infrastrukturo

Minister za izobraževanje,znanost in šport

Minister za javno upravo

Minister za kulturo

Ministrica za kmetijstvo,gozdarstvo in prehrano

Minister za notranje zadeve

Minister za obrambo

Minister za okolje in prostor

Ministrica za pravosodje

Minister brez resorja,pristojen za razvoj,

strateške projekte in kohezijo

Minister brez resorja,pristojen za Slovence vzamejstvu in po svetu

Minister za zdravje

Minister za zunanje zadeve

53

551

5

164

148

59

192

121

61

59

96

116

65

204

86

14

7

221

29

10

149

0

21

17

13

33

19

8

23

22

21

16

35

12

3

1

44

10

Število postavljenih poslanskih vprašanj in pobud po

naslovljencih

2018 2019


23

Državni svet lahko v sedmih dneh od sprejetja zakona in še pred njegovo razglasitvijo zahteva, da Državni zbor o njem še enkrat odloča (odložilni veto).* Pri ponovnem odločanju mora za sprejetje zakona glasovati večina vseh poslancev, razen če ustava za sprejem obravnavanega zakona predvideva večje število glasov (91. člen Ustave).

Vir: Službe Državnega sveta.

Opomba:

* Državni zbor 27. 11. 2018 ob ponovnem odločanju ni sprejel zakona o nepremičninskem posredovanju (ZNPosr-1), EPA 2462-VII, na katerega je Državni svet sprejel odložilni veto 27. 3. 2018 (še v času prejšnjega mandata Državnega zbora).

5.3 Postopki pred Ustavnim sodiščem

Ustavno sodišče je pristojno za odločanje o ustavnosti zakonov ter o ustavnosti in zakonitosti drugih splošnih aktov Državnega zbora. Poleg tega ima Ustavno sodišče tudi druge pristojnosti, ki zadevajo akte Državnega zbora, in sicer iz naslova obravnavanja različnih ustavnih pritožb, sporov o pristojnosti, vprašanj predlaganja in razpisovanja referendumov, poslanskih mandatov itd. (spletna stran Državnega zbora).

Vir: Zakonodajno-pravna služba.

Vir: Zakonodajno-pravna služba.

6 AKTIVNOSTI DRŽAVNEGA ZBORA NA PODROČJU ZADEV EU

Na podlagi 3.a člena Ustave, Zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije ter določil Poslovnika Državni zbor sooblikuje in sprejema stališča Republike Slovenije o posameznih zakonodajnih predlogih, ki jih obravnavajo institucije EU, in

0 4 8 12

Ponovno odločanjeDržavnega zbora -

zakon ni potrjen

Ponovno odločanjeDržavnega zbora -

zakon je potrjen

Skupaj veti Državnegasveta

4

6

10

1

0

1

Veti Državnega sveta in ponovno odločanje Državnega zbora

2018 2019

0 2 4 6

Ugotovitevneskladnosti z ustavo

Razveljavitve

5

5

3

2

Vrste odločitev Ustavnega sodišča v zvezi z zadevami, ki jih je Državni

zbor prejel v odgovor oziroma pojasnila

Število zadev 2018 Število zadev 2019

0 20 40 60

- odgovori oziromapojasnila, ki jih je

Državni zbor posredovalUstavnemu sodišču

- rešeno naUstavnem sodišču

Zaključene zadevev Državnem zboru:

Zadeve, poslaneDržavnemu zboru vodgovor ali pojasnila

Zadeve, ki jih jeUstavno sodišče

poslalo v Državni zbor

35

22

57

35

24

14

16

30

13

17

Število zadev, ki jih je Ustavno sodišče poslalo v Državni zbor

2018 2019


24

sicer na tistih področjih, ki bi po vsebini sodila v pristojnost Državnega zbora, če Slovenija ne bi prenesla izvrševanja dela svoje suverenosti na institucije EU. Državni zbor lahko na predlog Vlade ali na lastno pobudo obravnava tudi druge zadeve EU, lahko pa se zgolj seznanja z gradivi s tega področja. Najmanj enkrat letno razpravlja o stanju v EU in položaju Republike Slovenije v njej na podlagi uvodne predstavitve predsednika Vlade. Državni zbor tudi sprejema stališča o političnih usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v prihodnjem obdobju. Kadar ugotovi kršitev načela subsidiarnosti z zakonodajnim aktom institucij EU, posreduje Državnemu pravobranilstvu sklep z obrazložitvijo, v kateri so navedene kršitve, nalog za vložitev tožbe in usmeritvena navodila za zastopanje.

V nadaljevanju so prikazani podatki o aktivnostih državnega zbora na področju zadev EU v plenarni zasedbi, o obravnavanju zadev EU na sejah pristojnih in matičnih delovnih teles ter o postopkih nadzora nad upoštevanjem načela subsidiarnosti.

6.1 Zadeve EU na plenarnih sejah Državnega zbora

Državni zbor je na svoji 5. redni seji 8. 3. 2019 sprejel Deklaracijo o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju januar 2019 – junij 2020.

6.2 Obravnavanje zadev EU na sejah delovnih teles

Za obravnavo zadev EU sta pristojna Odbor za zadeve Evropske unije, ki obravnava vse zadeve EU, razen skupne zunanje in varnostne politike, za obravnavo katerih je pristojen Odbor za zunanjo politiko.

Pomembno vlogo pri obravnavi zadev EU imajo tudi matična delovna telesa, ki posamezno zadevo EU obravnavajo z vsebinskega vidika in svoje mnenje ter stališča posredujejo pristojnima delovnima telesoma.

V naslednjih grafih prikazujemo podatke o številu sej in o strukturi obravnavanih zadev obeh pristojnih odborov za zadeve EU in matičnih

odborov v letih 2018 in 2019. Opozarjamo na to, da so v vseh primerih tiste seje, ki sta jih po dve delovni telesi (ali več) opravili skupaj, upoštevane pri vsakem delovnem telesu posebej, smiselno enako pa velja tudi za število vseh obravnavanih zadev EU.

6.2.1 Delovanje delovnih teles, pristojnih za zadeve EU

V spodnjem grafu prikazujemo število sej obeh odborov, pristojnih za zadeve EU – skupaj s podatkom o tem, na koliko sejah so bile obravnavane zadeve EU.

Vir: Podatki, ki sta jih zagotovili sekretarki obeh odborov

V naslednjem grafu prikazujemo strukturo obravnavanih zadev EU na sejah navedenih odborov. V grafu smo kot obravnavane zadeve zaradi metodoloških razlogov šteli tudi »S« zadeve EU, ki sicer niso dodeljene in se z njimi delovna telesa samo seznanjajo.

0 20 40 60

Seje, na katerihso obravnavanezadeve EU 2019

Število sej 2019

Seje, na katerihso obravnavanezadeve EU 2018

Število sej 2018

51

51

25

27

14

47

8

16

Število sej obeh odborov, pristojnih za zadeve EU

Odbor za zunanjo politiko

Odbor za zadeve Evropske unije


25

Vir: Podatkovne zbirke Državnega zbora in podatki, ki sta jih zagotovili sekretarki obeh odborov.

Legenda:

"U" zadeve: Zadeve, ki bi spadale v pristojnost Državnega zbora in primeri ko Državni zbor pred odločanjem v institucijah EU razpravlja in zavzame stališče Republike Slovenije o spremembah pogodb EU, pa tudi kadar Državni zbor razpravlja o stanju v EU in položaju Republike Slovenije v njej ter sprejema stališča o političnih usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah EU (Zakon o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije, 4. in 5. člen).

"E" zadeve: Druge zadeve EU, ki jih Državni zbor obravnava na predlog Vlade ali po lastni pobudi (Zakon o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije, tretji odstavek 4. člena).

"S" zadeve: Obveščanje in poročanje Vlade ter druge zadeve (Zakon o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije, 8. člen).

6.2.2 Dejavnost matičnih delovnih teles na področju zadev EU

Vir: Podatkovne zbirke Državnega zbora ter podatki, ki so jih zagotovili sekretarke in sekretarji delovnih teles.

0 25 50 75 100

»U« 2019

»E« 2019

»S« 2019

»U« 2018

»E« 2018

»S« 2018

30

1

85

55

3

39

3

0

26

5

0

10

Struktura obravnavanih zadev EU



0 5 10 15

Odbor za gospodarstvo

Odbor za infrastrukturo,okolje in prostor

Odbor za kmetijstvo,gozdarstvo in prehrano

Odbor za finance

Odbor za izobraževanje,znanost, šport in

mladino

Odbor za delo, družino,socialne zadeve in

invalide

Odbor za notranjezadeve, javno upravo in

lokalno samoupravo

Odbor za pravosodje

Skupni odbor

6

8

7

5

0

2

12

6

12

4

4

3

4

1

2

3

1

2

Število sej in obravnavanih zadev EU na sejah matičnih delovnih

teles 2018

Število sej z zadevami EU 2018

Obravnavane zadeve EU 2018


26

Vir: Podatkovne zbirke Državnega zbora ter podatki, ki so jih zagotovili sekretarke in sekretarji delovnih teles.

6.3 Nadzor nad upoštevanjem načela subsidiarnosti

V letih 2018 in 2019 v Državnem zboru ni bilo izvedenih postopkov nadzora nad upoštevanjem načela subsidiarnosti.

32 Državni zbor ima stalne komisije:

- Mandatno-volilno komisijo, - Komisijo za poslovnik, - Komisijo za narodni skupnosti, - Komisijo za nadzor javnih financ, - Komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih

služb,

To načelo onemogoča prekomerno prilaščanje zakonodajnih pristojnosti s strani Evropske unije, saj lahko Unija ukrepa le v primeru, da so ukrepi na evropski ravni učinkovitejši od ukrepov na nacionalni ravni. Kadar je ugotovljena kršitev načela subsidiarnosti, predsednik Državnega zbora sklep z obrazložitvijo, v kateri so navedene kršitve, pošlje predsednikom Evropskega parlamenta, Sveta EU in Evropske komisije ter obvesti predlagatelja. Lahko se izvede tudi postopek tožbe zaradi kršitve načela subsidiarnosti pred Sodiščem EU.

7 DELOVNA TELESA

7.1 Splošni podatki o delovnih telesih

V Državnem zboru se ustanovijo delovna telesa za spremljanje stanja na posameznih področjih, za pripravo odločitev o politiki na teh področjih, za oblikovanje stališč do posameznih vprašanj ter za obravnavo predlogov zakonov in drugih aktov Državnega zbora. Državni zbor lahko na podlagi zakona ustanovi tudi druga delovna telesa (32. člen Poslovnika).

Na koncu leta 2018 je v Državnem zboru Republike Slovenije skupaj delovalo 20 delovnih teles – 13 odborov in 7 komisij.32 Eden od odborov (Skupni odbor) je obstajal samo določen čas leta 2018 in ob koncu leta ni več deloval.33

Na koncu leta 2019 je v Državnem zboru skupaj delovalo 21 delovnih teles – 13 odborov in 8 komisij. V okviru odborov sta delovala tudi dva pododbora.

Sestava delovnih teles odraža sestavo Državnega zbora kot celote. Pri tem je treba opozoriti, da imajo posamezna delovna telesa (predvsem komisije) specifičen način dela, zaradi

- Komisijo za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu (35. člen Poslovnika).

33 Ustanovljen je bil 3. 7. 2018 za opravljanje nalog do ustanovitve drugih delovnih teles 29. 8. 2018.

0 2 4 6 8 10




Odbor za finance

Odbor za obrambo

Odbor za izobraževanje,znanost, šport in

mladino

Odbor za delo, družino,socialne zadeve in

invalide

Odbor za notranjezadeve, javno upravo in

lokalno samoupravo

Odbor za pravosodje

9

9

1

9

0

0

2

3

4

7

8

2

5

1

0

3

2

1

Število sej in obravnavanih zadev EU na sejah matičnih delovnih

teles 2019

Število sej z zadevami EU 2019

Obravnavane zadeve EU 2019


27

česar jih ni mogoče v vseh pogledih primerjati z drugimi delovnimi telesi.

Glede na skupno število popolnjenih mest (331) v vseh delovnih telesih so bile posamezne poslanske skupine na dan 31. 12. 2019 dejansko zastopane takole:

- PS SDS – 91 mest (27,5 %),

- PS LMŠ – 47 mest (14,2 %),

- PS SD – 38 mest (11,5 %),

- PS SMC – 33 mest (10,0 %),

- PS Levica – 35 mest (10,6 %),

- PS NSi – 26 mest (7,9 %),

- PS SAB – 19 mest (5,7 %),

- PS DeSUS – 19 mest (5,7 %),

- PS SNS – 15 mest (4,5 %),

- PS IMNS – 8 mest (2,4 %).

Na naslednjem grafu so prikazana vsa delovna telesa, ki so delovala v letih 2018 in 2019 ter dejanska zastopanost poslancev koalicije v skupnem številu poslancev delovnega telesa.


47,4

54,5

36,4

38,5

44,4

46,2

44,4

52,6

47,1

47,4

47,1

47,4

47,4

47,1

47,4

47,1

47,1

47,1

47,4

53,8

47,1

47,4

54,5

36,4

38,5

44,4

41,7

37,5

47,1

47,4

47,1

47,4

47,4

47,1

47,4

43,7

47,1

47,1

47,4

53,8

43,7

52,6

0 20 40 60

Mandatno-volilna komisija

Komisija za poslovnik

Komisija za narodni skupnosti

Komisija za nadzor javnihfinanc

Komisija za nadzorobveščevalnih in varnostnih

služb

Komisija za odnose s Slovenciv zamejstvu in po svetu

Komisija za peticije, človekovepravice in enake možnosti

Ustavna komisija


Odbor za infrastrukturo, okoljein prostor


Odbor za finance


Odbor za obrambo

Odbor za zdravstvo

Odbor za izobraževanje,znanost, šport in mladino

Odbor za delo, družino,socialne zadeve in invalide

Odbor za zadeve Evropskeunije

Odbor za notranje zadeve,javno upravo in lokalno

samoupravo

Odbor za pravosodje

Odbor za kulturo

Skupni odbor

Delovna telesa –poslanci koalicije v %

2018 2019


28

7.2 Podatki o delu delovnih teles

V nadaljevanju so prikazani podatki o delu delovnih teles v letih 2018 in 2019, in sicer:

- o številu sej,

- o njihovem trajanju,

- o obravnavanih točkah,

- o seznanitvah s predlogi, pobudami in vprašanji civilne družbe,

- o delovanju matičnih delovnih teles in

- o vloženih amandmajih.

Vir: Podatkovne zbirke Državnega zbora in podatki, ki so jih zagotovili sekretarke in sekretarji delovnih teles.

Opomba:

* V tabeli so tiste seje, ki sta jih po dve delovni telesi (ali več) opravili skupaj, upoštevane pri vsakem delovnem telesu posebej. Enako velja za trajanje sej in število točk dnevnega reda.

418

220

198

152

75

77

0 75 150 225 300 375 450

SKUPAJ

Število rednih sej

Število nujnih sej

Skupno število sej

2018 2019

18

9

2

19

20

10

8

2

16

30

22

36

47

14

21

9

35

51

19

19

11

9

1

1

5

5

2

4

6

7

9

10

16

2

5

6

12

27

10

8

3

4

0 20 40 60






služb



Ustavna komisija




Odbor za finance


Odbor za obrambo

Odbor za zdravstvo





samoupravo

Odbor za pravosodje

Odbor za kulturo

Skupni odbor

Število sej delovnih teles

2018 2019


29

Upoštevane so tudi seje, ki so se sicer začele v obravnavanem obdobju, pa še niso bile zaključene.



Delovno telo, v katerega delovno področje sodijo zadeve, ki so predložene Državnemu zboru, obravnava te zadeve kot matično delovno telo.

18:34

8:29

9:41

60:23

61:17

25:12

16:06

2:21

25:33

58:17

69:02

101:14

63:51

36:27

69:40

33:05

187:48

90:03

59:59

41:36

28:42

12:09

0:46

2:36

11:46

13:35

1:24

6:25

16:27

23:45

20:38

28:06

31:11

9:12

9:50

3:14

22:28

63:17

36:00

17:32

7:25

14:55



Komisija za narodniskupnosti



služb

Komisija za odnose sSlovenci v zamejstvu in po

svetu

Komisija za peticije,človekove pravice in enake

možnosti

Ustavna komisija




Odbor za finance


Odbor za obrambo

Odbor za zdravstvo





samoupravo

Odbor za pravosodje

Odbor za kulturo

Skupni odbor

Trajanje sej delovnih teles(v urah)

2018 2019

82

17

12

32

51

16

10

3

22

46

39

89

132

23

33

22

55

146

42

39

17

46

2

3

7

14

2

5

10

22

19

30

40

2

5

8

19

105

25

19

4

16

0 50 100 150




Komisija za nadzor javnih financ


služb

Komisija za odnose s Slovenci vzamejstvu in po svetu


Ustavna komisija


Odbor za infrastrukturo, okolje inprostor

Odbor za kmetijstvo, gozdarstvoin prehrano

Odbor za finance


Odbor za obrambo

Odbor za zdravstvo


Odbor za delo, družino, socialnezadeve in invalide


Odbor za notranje zadeve, javnoupravo in lokalno samoupravo

Odbor za pravosodje

Odbor za kulturo

Skupni odbor

Število točk na dnevnem redu sej delovnih teles

2018 2019


30

Druga delovna telesa lahko obravnavajo te zadeve kot zainteresirana delovna telesa. Matično delovno telo v posamezni zadevi določi predsednik Državnega zbora (41. člen Poslovnika).

V naslednjem grafu prikazujemo število zakonov, ki jih je delovno telo obravnavalo kot matično.


Matično delovno telo mora biti seznanjeno z vsemi predlogi, pobudami in vprašanji, ki jih nanj naslovi civilna družba. V naslednjem grafu prikazujemo število takih predlogov, pobud in vprašanj po delovnih telesih.


1

2

10

30

22

1

9

5

20

12

4

1

4

8

8

1

4

3

2

0 5 10 15 20 25 30




Komisija za nadzor javnih financ


služb

Komisija za odnose s Slovenci vzamejstvu in po svetu


Ustavna komisija




Odbor za finance


Odbor za obrambo

Odbor za zdravstvo





Odbor za pravosodje

Odbor za kulturo

Skupni odbor

Matično delovno telo

2018 2019

1

7

108

18

1

51

56

1

2

16

15

16

0 40 80 120






služb



Ustavna komisija




Odbor za finance


Odbor za obrambo

Odbor za zdravstvo





samoupravo

Odbor za pravosodje

Odbor za kulturo

Skupni odbor

Seznanitev s predlogi, pobudami in vprašanji civilne družbe

2018 2019


31

7.2.1 Amandmaji odborov

V letu 2018 so odbori vložili 15 amandmajev kot matično delovno telo (od tega Skupni odbor 13 amandmajev in Odbor za zunanjo politiko 2 amandmaja), v letu 2019 pa 86 amandmajev. Kot zainteresirano delovno telo v obeh letih niso vložili nobenega amandmaja.


7.3 Kolegij predsednika

Kolegij predsednika Državnega zbora je posvetovalno telo predsednika. V primerih, ki jih določa poslovnik, je kolegij pristojen tudi za odločanje. Seje kolegija so javne.

Poleg sej kolegija predsednik z namenom pridobivanja informacij in zaradi posvetovanj uporablja tudi druge oblike dela (npr. sestanki, posveti, delovni razgovori), ki pa niso odprte za javnost.

8 POSLANSKE SKUPINE

8.1 Dejavnost poslanskih skupin

8.1.1 Poslanske skupine na zasedanjih Državnega zbora

Poslanci na rednih in izrednih sejah Državnega zbora razpravljajo o določeni točki dnevnega reda, koristijo pravico do replike, ki razpravljavcu omogoči, da odgovori na navedbe drugega razpravljavca, nastopajo v imenu poslanskih skupin ali postavljajo vprašanja o uporabi poslovnika (postopkovno/proceduralno vprašanje).

V nadaljevanju prikazujemo vso to skupno aktivnost poslancev po poslanskih skupinah na rednih in izrednih sejah Državnega zbora.

32

22

0 5 10 15 20 25 30 35

Seje

kol

egija

Število sej Kolegija predsednika Državnega zbora

2018 2019

1

15

12

3

8

1

19

12

5

10

86

2

13

15

0 20 40 60 80 100




Odbor za finance


Odbor za obrambo

Odbor za zdravstvo





Odbor za pravosodje

Odbor za kulturo

Skupni odbor

SKUPAJ

Vloženi amandmaji matičnih delovnih teles

2018 2019


32

Vir: Podatkovne zbirke Državnega zbora, podatkovne zbirke Raziskovalno-dokumentacijskega sektorja.

Predsedujoči prekine delo Državnega zbora, če pred odločanjem to zahteva vodja poslanske skupine zaradi posvetovanja v skupini.

Vodja poslanske skupine lahko tudi napove odsotnost vseh članov poslanske skupine pri obravnavi posamezne točke dnevnega reda (obstrukcija), pri čemer mora navesti razloge za tako odsotnost.

V nadaljevanju prikazujemo število prekinitev sej in obstrukcij na zahtevo vodij poslanskih skupin.


8.1.2 Predlagani in sprejeti zakoni po poslanskih skupinah

Zakone lahko predlagajo Vlada, poslanec, Državni svet ali najmanj pet tisoč volivcev. V nadaljevanju prikazujemo število predlaganih in sprejetih zakonov, ki so jih predlagali poslanci (po poslanskih skupinah) – šteto po prvopodpisanem predlagatelju.

0 300 600 900 1200

IMNS

SNS

DeSUS

SAB

NSi

Levica

SMC

SD

LMŠ

SDS

13

292

276

371

423

752

429

397

340

1141

12

98

118

110

269

208

176

151

192

439

Skupna aktivnost poslancev po poslanskih skupinah na sejah

2018 2019

1

2

2

0 1 2 3

IMNS

SNS

DeSUS

SAB

NSi

Levica

SMC

SD

LMŠ

SDS

Prekinitve sej in obstrukcije

Obstrukcije 2018 Prekinitve 2018

Obstrukcije 2019 Prekinitve 2019


33


Opomba:

* Šteto po prvopodpisanem predlagatelju.

8.1.3 Predlagani amandmaji po poslanskih skupinah


0 50 100 150 200

IMNS

SNS

DeSUS

SAB

NSi

Levica

SMC

SD

LMŠ

SDS

1

185

162

1

161

182

1

23

162

1

1

10

39

16

Število predlaganih amandmajev po poslanskih skupinah 2018

Sama

Prvopodpisana

Neprvopodpisana

0 5 10 15 20

IMNS

SNS

DeSUS

SAB

NSi

Levica

SMC

SD

LMŠ

SDS

3

1

1

2

2

1

5

8

3

3

2

16

1

1

8

1

3

10

Predlagani in sprejeti zakoni po poslanskih skupinah




34


8.1.4 Poslanska vprašanja in pobude po poslanskih skupinah


9 MEDNARODNA DEJAVNOST

Sodelovanje s predstavniškimi telesi drugih držav, z mednarodnimi parlamentarnimi institucijami ter z mednarodnimi organizacijami in mednarodnimi telesi je pomemben vidik delovanja Državnega zbora. V nadaljevanju prikazujemo število obiskov/srečanj na področju

0 200 400 600 800

IMNS

SNS

DeSUS

SAB

NSi

Levica

SMC

SD

LMŠ

SDS

1

530

17

60

112

398

80

139

41

730

0

45

2

3

35

138

11

20

13

165

Število postavljenih poslanskih vprašanj in pobud po poslanskih

skupinah

2018 2019

0 100 200 300 400 500 600

IMNS

SNS

DeSUS

SAB

NSi

Levica

SMC

SD

LMŠ

SDS

7

13

494

537

17

3

528

529

51

16

30

2

4

470

21

20

3

6

127

194

1

7

16

280

Število predlaganih amandmajev po poslanskih skupinah 2019

Sama

Prvopodpisana

Neprvopodpisana


35

multilateralnih parlamentarnih institucij, število multilateralnih srečanj ter bilateralnih obiskov v tujini in v Republiki Sloveniji.

Vir: Oddelek za mednarodno dejavnost, protokol in prevajanje.

Delegacije Državnega zbora so leta 2018 opravile bilateralne obiske na Portugalskem, v Srbiji in v Makedoniji. Leta 2019 pa v Avstriji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, Franciji, na Hrvaškem, v Italiji, na Madžarskem in v Srbiji.

Vir: Oddelek za mednarodno dejavnost, protokol in prevajanje.

Leta 2018 je Državni zbor obiskala delegacija iz Črne gore (2-krat).

Leta 2019 so Državni zbor obiskale delegacije iz:

Avstrije (2-krat), Bosne in Hercegovine (1-krat), Cipra (1-krat), Črne gore (3-krat), Gruzije (1-krat), Italije (1-krat), Kosova (1-krat), Latvije (1-krat), Madžarske (1-krat), Severne Makedonije (4-krat), Poljske (1-krat), Srbije (1-krat) in Švice (1-krat).

Posebej prikazujemo še število protokolarnih sprejemov in obiskov v Državnem zboru.


Opomba:

* Protokolarni dogodki v Državnem zboru, kot so: obisk kurentov, betlehemska lučka, otvoritve razstav itd.

** Sprejemi predstavnikov tujih držav (veleposlaniki, predsedniki vlad, predsedniki držav, poslanci itd).

10 PETICIJE

Vsak državljan ima pravico do vlaganja peticij in do drugih pobud splošnega pomena (45. člen Ustave). Peticije, vloge in pritožbe, naslovljene na Državni zbor, obravnava Komisija za peticije, za človekove pravice in enake možnosti.

0 20 40 60 80

Dejavnosti na področjumultilateralnih

parlamentarnih institucij

Multilateralna srečanja

Bilateralna srečanja

Obiski pri Slovencih vzamejstvu

55

74

27

9

11

40

5

6

Mednarodna dejavnost

2018 2019

0 50 100 150 200 250

Protokolarni dogodki -SKUPAJ

Protokolarni obiski

Sprejemi

238

97

141

118

47

71

Protokolarni dogodki

2018 2019


36

Leta 2018 je bilo vloženih 67 peticij, v letu 2019 pa 168 peticij.

Vir: Komisija za peticije, za človekove pravice in enake možnosti.

11 VOLITVE IN IMENOVANJA

Državni zbor poleg opravljanja zakonodajne in nadzorne funkcije opravlja tudi volilno funkcijo.

Državni zbor v okviru volilne funkcije voli, imenuje in razrešuje najpomembnejše nosilce funkcij v Državnem zboru, na Vladi, Ustavnem sodišču in v skladu z ustavo in zakoni v drugih institucijah.

Državni zbor voli in imenuje:

- predsednika in podpredsednike Državnega zbora,

- generalnega sekretarja Državnega zbora,

- predsednike in podpredsednike delovnih teles Državnega zbora,

- predsednika Vlade in ministre,

- sodnike Ustavnega sodišča in druge sodnike,

- varuha človekovih pravic,

- pet članov Sodnega sveta,

- guvernerja Banke Slovenije,

- člane Računskega sodišča,

- druge nosilce javnih funkcij, za katere tako določa zakon (spletna stran Državnega zbora).


0 10 20 30

Človekove pravice

Denacionalizacija inlastninjenje

Pravosodje

Upravno pravo

Civilno pravo

Kazensko pravo

Delovna razmerja

Zdravstveno varstvo inzavarovanje

Socialno varstvo

Pokojninsko in invalidskozavarovanje

Urejanje prostora

Varstvo okolja

Javne finance

Vzgoja, izobraževanje,šport

Promet in zveze

Obramba in zaščita

Gospodarske družbe

Javno obveščanje

Bančništvo in plačilnipromet

Sindikati in kolektivnepogodbe

8

3

24

10

19

15

9

10

17

15

9

8

3

3

7

3

2

1

1

1

3

3

16

3

6

7

3

4

3

3

4

2

1

1

2

1

3

1

0

1

Prejete peticije po posameznih področjih 2018 in 2019

2018 2019

0 20 40 60 80

SKUPAJ

Predsednik RepublikeSlovenije

Vlada

Sodni svet

Mandatno-volilnakomisija

Poslanske skupine

60

0

10

25

25

0

31

2

6

8

8

7

Število imenovanj po predlagateljih

2018 2019


37

12 ODPRTOST PARLAMENTA

Od leta 1994 se v Državnem zboru izvajajo organizirani obiski ter od leta 1996 dnevi odprtih vrat (drugo soboto v mesecu, razen avgusta), ko Državni zbor odpre vrata za vse zainteresirane posameznike in skupine. Priložnostno pa so v prostorih Državnega zbora organizirane tudi različne kulturne prireditve in drugi dogodki (nastopi umetniških skupin in razstave).

Vir: Podatki Službe za odnose z javnostmi.

Vir: Podatki Delovne skupine za dogodke (protokol)

13 PRORAČUN DRŽAVNEGA ZBORA

Med pristojnosti Državnega zbora sodi tudi sprejemanje proračuna Republike Slovenije. Državni zbor je hkrati tudi proračunski uporabnik.

Veljavni proračun Državnega zbora za leto 2018 je bil 25.738.545 EUR, realizirani pa 24.520.304 EUR, za leto 2019 pa je veljavni proračun 27.789.866 EUR in realizirani 27.136.643 EUR.

Z naslednjih dveh grafov je razvidno, da je bila struktura proračuna v letih 2018 in 2019 dokaj podobna. Delež investicij je bil v letu 2019 več kot dvakrat višji (razlog – prenova male dvorane na Šubičevi ulici) kot v letu 2018, delež plač pa se je znižal kljub absolutno izraženemu znesku, namenjenemu plačam.

Vir: Finančno-računovodski oddelek.

0 4000 8000 12000 16000

SKUPAJ

Organizirani ogledi

Dnevi odprtih vrat

Muzejska noč

Spremljanje sej DZv organiziranih

skupinah

15662

13047

867

1236

512

5555

4751

472

0

332

Obiskanost Državnega zbora

Število obiskovalcev 2018

Število obiskovalcev 2019

0 5 10 15

SKUPAJ

Na pobudo in v organizacijiDržavnega zbora in

delovnih teles

Na pobudo zunanjihdeležnikov

13

3

10

7

3

4

Kulturne prireditve

2018 2019

Plače; 17.860.662 €;

66 %

Materialnistroški; 4.691.194 €

17 %

Investicije; 1.746.616 €;

7 %

Restavracija; 301.024 €;

1 % Sofinanciranjestrank; 2.537.147 €;

9 %

Realizirani proračun leta 2019

Plače; 16.660.633 €;

68 %

Materialnistroški; 4.431.645 €;

18 %

Investicije; 622.923 €;

3 %

Restavracija; 267.956 €;

1 %Sofinanciranje

strank; 2.537.147 €; 10 %

Realizirani proračun leta 2018


38

Legenda:

- Plače: plače

- Materialni stroški: materialni in drugi stroški ter drugi odhodki

- Investicije: investicije in investicijsko vzdrževanje

- Restavracija: lastna dejavnost

- Sofinanciranje strank: tekoči transferi

Vir: Finančno-računovodski oddelek.

Opomba:

Odstotek realizacije pomeni kolikšen je bil realizirani proračun v primerjavi z veljavnim proračunom po kategorijah odhodkov.

0 % 25 % 50 % 75 % 100 %

Plače

Materialnistroški

Investicije

Restavracija

Sofinanciranjestrank

SKUPAJ

98,81 %

93,30 %

97,65 %

86,69 %

100 %

97,65 %

97,03 %

88,67 %

86,46 %

88,94 %

100 %

95,27 %

Realizirani proračun leta 2018 in 2019

2018 2019


39

VIRI

1. Podatki Državnega zbora: podatkovne zbirke (informacijski sistem v okolju Lotus Notes): Seje Državnega zbora, Magnetogrami sej Državnega zbora, Sprejeti zakoni, Sprejeti akti, Predlogi zakonov, Predlogi aktov, Zakoni-konec postopka, Akti-konec postopka, Prečiščena besedila zakonov, Poslanska vprašanja in pobude, Zadeve EU, Postopki pred Ustavnim sodiščem, Seje delovnih teles, Magnetogrami sej delovnih teles, Kolegij predsednika Državnega zbora, Skupine prijateljstva, Šifrant subjektov.

2. Državni zbor, spletno mesto: http://www.dz-rs.si, julij 2020.

3. Državni svet, spletno mesto: http://www.ds-rs.si, julij 2020.

4. Podatki služb Državnega sveta.

5. Podatki Finančno-računovodskega oddelka.

6. Podatki Sekretariata Državnega zbora:

- podatki Komisije za peticije ter človekove pravice in enake možnosti,

- podatki Odbora za zadeve Evropske unije,

- podatki Oddelka za mednarodno dejavnost, protokol in prevajanje,

- podatki sekretarjev delovnih teles o delu delovnih teles,

- podatki službe Mandatno-volilne komisije,

- podatkovne zbirke in dokumentacija preiskovalnih komisij,

- podatkovne zbirke Raziskovalnega-dokumentacijskega sektorja,

- podatki upravljavca podatkovne zbirke Poslanska vprašanja in pobude.

7. Podatki Zakonodajno-pravne službe.

8. Podatkovne zbirke Kabineta predsednika Državnega zbora.

9. Poslovnik Državnega zbora, spletno mesto: https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/ ODrzavnemZboru/PoslovnikDrzavnegaZbora, julij 2020.

10. Poslovnik o parlamentarni preiskavi, Uradni list RS št. 63/93, 33/03.

11. Ustava Republike Slovenije, neuradno prečiščeno besedilo (november 2016), http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1, julij 2020.

12. Podatki Službe za odnose z javnostmi.

http://www.dz-rs.si/

http://www.ds-rs.si/

https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/ODrzavnemZboru/PoslovnikDrzavnegaZbora

https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/ODrzavnemZboru/PoslovnikDrzavnegaZbora

http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1

ISSN 2463-9826

poroČilo o delu drŽavnega zbora

Documents