poročilo o meteorološki dejavnosti v...

Vojkova 1b, 1000 Ljubljana p.p. 2608, tel.: +386(0)1 478 40 00 fax.: +386(0)1 478 40 52www.arso.gov.si, [email protected]

POROČILO

O

METEOROLOŠKI DEJAVNOSTI v RS

ZA LETO 2012

Junij 2013

Pripravili: Generalni direktor:

Urad za meteorologijo Joško Knez

direktor: dr. Klemen Bergant

http://www.arso.gov.si/

Namen dokumenta: Ta dokument služi kot Poročilo o meteorološki dejavnosti za leto 2012.

Vsebina: Glej KAZALO.

Oznaka dok.: PMetD-2012/1.0

Status: Končna verzija.

Verzija: 1.0

Datum verzije: 21.6.2013

Lastnik: ARSO/UMet

Avtorji: odgovorni za pripravo letnega poročila o meteorološki dejavnosti v organizacijah zavezanih po ZMetD; Državna meteorološka služba - ARSO - člani kolegija Urada za meteorologijo, ARSO/UHO; zbral in uredil Aleš Poredoš

Zgodovina verzij:

Verzija Datum zadnje spremembe Opombe0.1 osnutek 25/02/13 poziv zavezancem k pripravi poročila 0.2 osnutek 26/02/13 prvi prispevki zavezancev0.3 osnutek 09/03/13 dopolnitve - DMetS/kolegij UMet0.5 osnutek 12/04/13 zadnji prispevki zavezancev0.7 osnutek 24/05/13 prvi zbirni osnutek DMetS0.8 osnutek 31/05/13 drugi zbirni osnutek DMetS (vključeno URSZR)0.9 osnutek 07/06/13 prvi zbirni dokument DMetS in zavezancev1.0 končna 21/06/13 drugi zbirni dokument DMetS in zavezancev

Stopnja zaupnosti: /

Kazalo

1 UVOD..........................................................................................................................................................................5

1.1 NAMEN...................................................................................................................................................................51.2 OZADJE..................................................................................................................................................................51.3 VSEBINSKI SKLOPI...................................................................................................................................................6

2 OPIS VREMENA IN PODNEBNIH RAZMER V LETU 2012 TER NJIHOVEGA VPLIVA..........................7

2.1 PODNEBNE ZNAČILNOSTI LETA 2012 TER TRENDI NEKATERIH METEOROLOŠKIH SPREMENLJIVK..................................72.1.1 Agrometeorološki pregled leta 2012...........................................................................................................18

2.2 ONESNAŽENOST ZRAKA V LETU 2012....................................................................................................................20

3 IZREDNI VREMENSKI DOGODKI V LETU 2012...........................................................................................26

3.1 DOGODKI..............................................................................................................................................................263.1.1 Močan veter od 5. do 7. januarja 2012.......................................................................................................263.1.2 Močna burja in mraz od 28. januarja do 14. februarja 2012.....................................................................263.1.3 Močan Karavanški fen 16. februarja 2012.................................................................................................263.1.4 Neurja 12. in 13. junija 2012......................................................................................................................273.1.5 Neurja od 10. do 11. julija 2012.................................................................................................................273.1.6 Vročinski val in suša v drugi polovici avgusta 2012.................................................................................273.1.7 Močan veter 7. oktobra 2012......................................................................................................................283.1.8 Obilna dež in sneg od 26. do 28. oktobra 2012..........................................................................................283.1.9 Obilen dež in močan veter 4. in 5. novembra 2012....................................................................................283.1.10 Sneg, mraz in veter od 7. do 13.decembra 2012.......................................................................................293.1.11 Visoka temperatura in močan veter od 23 do 25. decembra 2012...........................................................29

3.2 POROČILO O IZDANIH OPOZORILIH IN OBVESTILIH O VREMENSKIH UJMAH................................................................293.3 POROČILO O POSLEDICAH IN INTERVENCIJAH OB NARAVNIH NESREČAH (VIR: URSZR)............................................32

4 UKREPI VAROVANJA PRED NEUGODNIMI VREMENSKIMI RAZMERAMI.......................................34

4.1 POROČILO O UKREPIH ZA UBLAŽITEV VPLIVA VREMENA NA KMETIJSTVO (VIR: MKO).............................................344.1.1 Sofinanciranje zavarovanja kmetijske proizvodnje pred naravnimi nesrečami.........................................344.1.2 Sofinanciranje nakupa in postavitev mrež proti toči, rastlinjakov in namakalnih sistemov na kmetijskih gospodarstvih.......................................................................................................................................................344.1.3 Sofinanciranje posipavanja točonosnih oblakov s srebrovim jodidom......................................................344.1.4 Namakanje in oroševanje............................................................................................................................354.1.5 Predčasno izplačilo neposrednih plačil in priprava programa odprave posledic suše ............................354.1.6 Čiščenje hidromelioracijskih jarkov po burji na Vipavskem......................................................................364.1.7 Pomoč oškodovancem zaradi zimske pozebe..............................................................................................364.1.8 Pomoč oškodovancem, ki so imeli 100% poškodovanost trajnih nasadov – omogočen odkup grozdja tudi fizičnim osebam (vinogradnikom)........................................................................................................................364.1.9 Obnova poškodovanih vinogradov ............................................................................................................364.1.10 Ukrepi, ki jih je izvedla Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije ...........................................................37

5 PREGLED IZVAJANJA METEOROLOŠKE DEJAVNOSTI V LETU 2012.................................................38

5.1 DRŽAVNA METEOROLOŠKA SLUŽBA......................................................................................................................385.1.1 Kratek opis izvajalca..................................................................................................................................385.1.2 Ključne naloge............................................................................................................................................38

5.1.2.1 Operativni delovni procesi...................................................................................................................................385.1.3 Redne naloge - povzetek dejavnosti v preteklem letu ................................................................................39

5.1.3.1 Operativne meteorološke napovedi......................................................................................................................415.1.3.2 Prizemna meteorološka mreža.............................................................................................................................435.1.3.3 Vzdrževanje in razvoj merilnih mrež ..................................................................................................................445.1.3.4 Informatika merilnih mrež...................................................................................................................................445.1.3.5 Daljinske meritve.................................................................................................................................................455.1.3.6 Meteorološke tehnike in modeliranje...................................................................................................................465.1.3.7 Aplikativna meteorologija....................................................................................................................................475.1.3.8 Storitve za uporabnike.........................................................................................................................................49

5.1.4 Nedoseganje planiranega in razlogi za nedoseganje.................................................................................505.1.5 Razvojno raziskovalni projekti....................................................................................................................515.1.6 Mednarodno sodelovanje............................................................................................................................51

5.1.7 Publikacije..................................................................................................................................................535.2 DRUGE USTANOVE S PODROČJA METEOROLOŠKE DEJAVNOSTI.................................................................................53

6 PRILOGE.................................................................................................................................................................54

6.1 POROČILA USTANOV O METEOROLOŠKI DEJAVNOSTI ZA LETO 2012.........................................................................54

Državna meteorološka služba Poročilo o meteorološki dejavnosti v RS za leto 2012

1 UVOD

1.1 Namen

Namen letnega Poročila o meteorološki dejavnosti v RS je širša predstavitev dogajanj na področju meteorološke dejavnosti v državi v preteklem letu.

1.2 Ozadje

Zakon o meteorološki dejavnosti (ZMetD, Ur.l.RS 2006/49) v svojem 8. členu namreč narekuje ministrstvu, pristojnem za meteorologijo, da vsako leto, v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za promet, ministrstvom, pristojnim za kmetijstvo, in ministrstvom, pristojnim za za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, pripravi poročilo o meteorološki dejavnosti v preteklem letu. Poročilo, ki ga sprejme vlada, mora biti pripravljeno do 31. julija.

V nadaljevanju ZMetD v 9. členu podaja tudi smernice za vsebino poročila o meteorološki dejavnosti.

Kot meteorološko dejavnost, katere pregled dela je potrebno povzeti v letnem poročilu, ZMetD že v drugem odstavku 1. člena, med splošnimi določbami, opredeli »opravljanje državne meteorološke službe in izvajanje meteoroloških opazovanj na registriranih meteoroloških postajah«. ZMetD v 20. členu tudi povzema, kateri upravljavci objektov in naprav morajo zaradi varnosti in omogočanja njene uporabnosti zagotavljati opravljanje meteoroloških storitev, zlasti izvajanje meteoroloških opazovanj.

Zaradi navedenega smo k pripravi celostnega poročila o meteorološki dejavnosti v preteklem letu pozvali tudi ostale relevantne akterje meteorološke dejavnosti v RS, kot je navedeno v nadaljevanju.

V skladu z drugim odstavkom 20. člena ZMetD in na podlagi izkušenj in dobrega sodelovanja v preteklosti, smo na Agenciji RS za okolje pripravili okvirni seznam upravljavcev objektov ali naprav, ki bi morali, in po naših podatkih tudi že zagotavljajo izvajanje meteoroloških storitev, predvsem meteoroloških opazovanj.

• Nuklearna elektrarna Krško – NEK• Termoelektrarna Brestanica – TEB• Termoelektrarna Šoštanj – TEŠ• Termoelektrarna Trbovlje – TET• Luka Koper – LK• Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji - DARS• Direkcija Republike Slovenije za ceste – DRSC

Kljub temu, da vse meteorološke postaje niso vpisane v register meteoroloških postaj (25. člen ZMetD), smo bili mnenja, da bi navedene institucije morale prispevati k pripravi poročila o meteorološki dejavnosti v preteklem letu. K pripravi poročila smo pozvali tudi vse upravljavce, ki imajo svoje meteorološke postaje že vpisane v register meteoroloških postaj (glej prilogo).

K pripravi poročila smo pozvali tudi pristojna ministrstva, oziroma njihove strokovne službe, ter službe vlade, ki s svojim delom posegajo na področje meteorološke dejavnosti:

• ministrstvo, pristojno za promet• ministrstvo, pristojno za kmetijstvo• ministrstvo, pristojno za gospodarstvo• ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami• ministrstvo, pristojno za obrambo• ministrstvo, pristojno za zdravje

Prispevek ministrstev ni zakonsko prepisan, je pa koristna informacija za širši pregled meteorološke dejavnosti v preteklem letu.

Junij 2013 ARSO 5 / 54


Ker na področju meteorološke dejavnosti poteka večina raziskovalnega in tudi del razvojnega dela na znanstveno-izobraževalnih ustanovah, smo k pripravi poročila pozvali tudi:

• Univerzo v Ljubljani - Fakulteto za matematiko in fiziko, Katedrao za meteorologijo; Biotehniško fakulteto, Katedra za agrometeorologijo

• Univerzo v Mariboru - Fakulteto za gradbeništvo• Univerzo v Novi Gorici - Center za raziskave atmosfere• Univerzo na Primorskem - Primorski inštitut za naravoslovne in tehnične vede

Ker so različne ustanove prispevale svoje vsebine v poročilo o meteorološki dejavnosti, smo zaradi večje preglednosti vnaprej predpisali osnovno strukturo vsebine poročila,.

Pri pripravi prispevkov smo prosili, da se je meteorološko dejavnost opisalo čim bolj jedrnato.

1.3 Vsebinski sklopi

Poročilo o meteorološki dejavnosti v RS za preteklo leto je sestavljeno iz vsebinskih sklopov:

I. del OPIS VREMENA IN PODNEBNIH RAZMER V PRETEKLEM LETU TER NJIHOVEGA VPLIVAA. OPIS VREMENA IN PODNEBNIH RAZMER Pripravi Agencija RS za okolje

I. splošen opis podnebnih razmer v preteklem letu v primerjavi z dolgoletnim povprečjemII. podnebna spremenljivost v zadnjih 10-letih in več (trendi, ipd)III. neugodne vremenske razmere v preteklem letu

B. VPLIV VREMENA NA OBRATOVANJE POMEMBNIH OBJEKTOV IN NAPRAVKratko poročilo o tem, kako je vreme v preteklem letu vplivalo na obratovanje objektov in naprav pripravijo upravljavci objektov, ki po 20. členu ZMetD morajo izvajati predpisane meteorološke storitve.C. POSLEDICE NEUGODNIH VREMENSKIH RAZMER NA DRUŽBO, GOSPODARSTVO IN OKOLJEPripravijo URSZR, Ministrstvo za gospodarstvo in Agencija RS za okolje.D. GLAVNI UKREPI VAROVANJA PRED NEUGODNIMI VREMENSKIMI RAZMERAMI IN NJIHOVO IZVAJANJEPripravi predvsem URSZR, svoj del dodata tudi Agencija RS za okolje, predvsem z vidika opozarjanja pred izrednimi dogodki in sanacijami po izrednih dogodkih, ter ministrstvo, pristojno za kmetijstvo.

II. del PREGLED IZVAJANJA METEOROLOŠKE DEJAVNOSTI V PRETEKLEM LETULočeno pripravijo vsi upravljavci objektov in naprav po 20. členu ZMetD, vendar le za del njihove dejavnosti, ki je neposredno povezan z izvajanjem zakonsko prepisane meteorološke dejavnosti. Dodan je tudi prispevek ministrstev ter znanstveno-raziskovalnih ustanov, ki pri svojem delu posegajo na področje meteorološke dejavnosti, čeprav ne gre za njihovo zakonsko obvezo.

A. »IZVAJALEC METEOROLOŠKE DEJAVNOSTI« 1. KRATEK OPIS IZVAJALCA2. REDNE NALOGE (samo za področje meteorologije - v alilnejah)3. RAZVOJNO RAZISKOVALNI PROJEKTI (samo na področju meteorologije - v alinejah)4. MEDNARODNO SODELOVANJE (samo na področju meteorologije – kratek opis s seznamom institucij/združenj/projektov in vlogo v njih).5. GLAVNI DOSEŽKI (seznam glavnih dosežkov na prej navedenih področjih – v alinejah).6. PREGLED FINANCIRANJA METEOROLOŠKE DEJAVNOSTI (kdor želi)

Končno poročilo je pripravilo vodstvo državne meteorološke službe,na podlagi odzivov, ki smo jih prejeli od zaprošenih institucij in organov državne uprave ter na podlagi našega prispevka tako za I. kot za II del.



2 OPIS VREMENA IN PODNEBNIH RAZMER V LETU 2012 TER NJIHOVEGA VPLIVA

2.1 Podnebne značilnosti leta 2012 ter trendi nekaterih meteoroloških spremenljivk

Glavne značilnosti leta 2012 so bile februarski mraz in močna burja, pomanjkanja padavin v prvih treh mesecih leta, poletna suša in vročina, oktobrsko sneženje ter katastrofalne novembrske poplave.

Leto je bilo po vsej državi med nekaj najtoplejšimi doslej, odklon se je v večjem delu države gibal med 1 in 2 °C, le v osrednji Sloveniji, na severovzhodu države, delu Notranjske in Dolenjske je presegel 2 °C. Večina mesecev v letu 2012 je bila nadpovprečno toplih, povsod pa je bil opazno hladnejši kot običajno februar, ko je negativni odklon večinoma presegel 3 °C, v visokogorju tudi 4 °C. V Biljah in na Kredarici sta bila hladnejša kot običajno še januar in december. Večinoma je bil temperaturni odklon največji marca, le v Biljah in Portorožu avgusta.

Slika 1. Odkloni povprečne temperature zraka leta 2012 od povprečja 1961–1990

Povprečna letna temperatura zraka je bila po vsej državi višja kot običajno, največji odklon so zabeležili v Ljubljani, kjer je znašal 2,3 °C, v Novem mestu z 2,2 °C ter v Murski Soboti z 2,0 °C. Najmanjši odklon so zabeležili v Kočevju, 1,2 °C.

Tudi v posameznih letnih časih so prevladovali pozitivni temperaturni oadkloni. Zima 2011/2012 je bila v večjem delu države toplejša kot običajno, z izjemo Posočja in juga države; v pomladi 2012 je temperaturni odklon večinoma presegel 2 °C, le na Obali, Krasu in Beli krajini se je gibal med 1 in 2 °C. Poletje je bilo vsaj 2 °C toplejše kot običajno, v večjem delu države pa 3 °C. Tudi jesen je bila toplejša kot v dolgoletnem povprečju; odklon je večinoma presegel 2 °C.

-1°C

0°C

1°C

1°C

2°C

2°C

3°C

1°C

2°C

Zima 2011/12 Pomlad 2012 Poletje 2012 Jesen 2012

Slika 2. Odklon povprečne temperature zraka od povprečja 19611990 v posameznih sezonah, leto 2012


1°C

2°C


Pozimi, spomladi in poleti je bilo padavin večinoma manj kot običajno, le jeseni so padavine povsod presegle dolgoletno povprečje.

60%

80%

60%

70%

80%

90%

100%

50%

75%

100%

100%

125%

150%

175%


Slika 3. Odklon višine padavin od povprečja 19611990 v posameznih sezonah, leto 2012

Pozimi, spomladi in poleti je sonce sijalo več časa kot običajno, jeseni pa je bilo veliko oblakov in padavin, temu ustrezno je osončenost zaostajala za dolgoletnim povprečjem.

100%

120%

140%

160%

180%

120%

130%

140%

110%

120%

80%

90%


Slika 4. Odklon sončnega obsevanja od povprečja 19611990 v posameznih sezonah, leto 2012

Slika 5. Odklon povprečne minimalne dnevne temperature v ºC leta 2012 od povprečja obdobja 19611990

Slika 6. Odklon povprečne maksimalne dnevne temperature v ºC leta 2012 od povprečja obdobja 19611990

Povprečna najnižja dnevna temperatura zraka je z izjemo Kočevja povsod presegla dolgoletno povprečje, v večjem delu države so bila jutra 1 do 2 °C toplejša kot običajno. Največji pozitivni odklon je bil zabeležen v Godnjah, in sicer 2,4 °C, najmanjši pa v Črnomlju, le 0,1 °C (slika 5).Tudi odkloni letnega povprečja najvišje dnevne temperature so bili pozitivni (slika 6), večinoma so se gibali med 2 in 3 °C. Največji pozitivni odklon je bil v Postojni in Murski Soboti, kjer je dosegel 2,8 °C.Najvišji absolutni maksimum je bil v Ljubljani zabeležen leta 1950 (38,8 °C), v letu 2012 pa se je temperatura povzpela na 37,1 °C; na Kredarici je bilo leta 1983 21,6 °C, tokrat pa je bila najvišja tempe-ratura 18,8 °C. Na Obali so leta 2003 zabeležili 36,9 °C, tokrat le desetinko manj, 36,8 °C. V Murski Soboti so leta 2012 izmerili 37,2 °C, leta 1950 pa kar 39,8 °C. V Mariboru je bila rekordna maksimalna temperatura zabeležena v letu 2003, in sicer 38,8 °C, leta 2012 pa je znašala 37,0 °C. Tudi v Celju je bilo



najtopleje leta 2003 z 38,1 °C, tokrat pa se je živo srebro povzpelo na 37,0 °C. V Novem mestu so s 37,8 °C zaostajali za 38,4 °C iz leta 2003. V Ljubljani je bil najnižji absolutni minimum leta 1956, ko se je živo srebro spustilo na −23,3 °C, v letu 2012 pa so izmerili −12,2 °C; v Murski Soboti so izmerili −20,4 °C, leta 1963 pa kar −31,0 °C. Na Kredarici je bilo leta 1985 −28,3 °C, tokrat pa je bila najnižja temperatura −25,0 °C. Na Obali so leta 1956 zabeležili −12,8 °C, tokrat −8,1 °C. V Mariboru se je živo srebro spustilo na −14,4 °C, kar je precej nad vrednostjo iz leta 1956, ko so izmerili −22,8 °C; v Celju je bilo najhladneje leta 1956 z −28,6 °C, tokrat pa je bil absolutni minimum −21,1 °C. Tudi v Novem mestu se niso približali doslej najnižji temperaturi, izmerili so −16,6 °C, leta 1956 pa se je temperatura spustila na −25,6 °C.

-25

-20

-15

-10

-5

0

5

10

15

20

1.jan 1.feb 1.mar 1.apr 1.maj 1.jun 1.jul 1.avg 1.sep 1.okt 1.nov 1.dec

tem

pe

ratu

ra (°

C)

KREDARICA

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC

Slika 7. Najnižja dnevna (modra), povprečna dnevna (črna) in najvišja dneva (rdeča) temperatura v letu 2012 (tanka črta) in povprečja obdobja 1961–1990 (debela črta)

-15

-5

5

15

25

35


tem

pe

ratu

ra (°

C)

BILJE





Potek najnižje dnevne, povprečne in najvišje dnevne temperature v primerjavi s povprečjem obdobja 1961–1990 je prikazan za štiri kraje: Kredarico, Bilje, Ljubljano in Mursko Soboto (slike 7-10).

-15

-5

5

15

25

35

45


tem

pe

ratu

ra (°

C)

LJUBLJANA



-25

-15

-5

5

15

25

35


tem

pe

ratu

ra (°

C)

MURSKA SOBOTA



K opisu temperaturnih razmer spada tudi število dni, ko je temperatura presegla izbrani prag. V pregled-nici 2 so zbrani podatki o številu toplih in hladnih dni, v preglednici 1 pa so podatki o vročih, ledenih in mrzlih dnevih. Ledeni so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo pod lediščem. V Portorožu, in Biljah so zabeležili 6 ledenih dni, v Godnjah 10, v Lescah, Postojni in Celju 18, v Novem mestu pa 19. Drugod so zabeležili 20 ali več ledenih dni, na Kredarici pa jih je bilo kar 130.

Vroči so dnevi, ko temperatura doseže vsaj 30 °C; v Biljah so našteli 59 vročih dni, v Portorožu 58, na Bizeljskem 54, v Godnjah 49 in v Črnomlju 47. V Ratečah so zabeležili 11 takih dni, na Kredarici pa se temperatura nikoli ne povzpne tako visoko.

Junij 2013 ARSO 10 / 54


Slika 11. Mesečni odkloni temperature v letu 2012 od povprečja obdobja 19611990

Preglednica 1: Število vročih, ledenih in mrzlih dni, leto 2012

Kraj Vroč danTmax ≥ 30 °C

Leden danTmax < 0 °C

Mrzel danTmin ≤ −10 °C

Kraj Vroč danTmax ≥ 30 °C

Leden danTmax < 0 °C

Mrzel danTmin ≤ −10 °C

Lesce 19 18 16 Ljubljana 40 20 6Kredarica 0 130 73 Bizeljsko 54 23 12Rateče–Planica 11 31 36 Novo mesto 39 19 18Bilje pri N. Gorici 59 6 1 Črnomelj 47 21 25Letališče Portorož 58 6 0 Celje 41 18 19Godnje 49 10 0 Maribor 35 17 8Postojna 32 18 22 Slovenj Gradec 29 23 22Kočevje 15 22 35 Murska Sobota 41 20 19

Za nekaj krajev smo podali tudi potek letne temperature od leta 1951 dalje. V zadnjih dvajsetih letih se na vseh postajah kopičijo nadpovprečno topla leta, v letu 2005 se je temperatura ponovno spustila v bližino dolgoletnega povprečja, v zadnjih letih pa spet beležimo opazen presežek povprečja referenčnega obdobja; leto 2012 je bilo z izjemo visokogorja med najtoplejšimi doslej, v Ljubljani je bila povprečna temperatura z 12,1 ºC skupaj z letom 2007 druga najvišja od začetka meritev, prav tako v Murski Soboti z 11,3 ºC. Za Ljubljano smo poleg letne vrednosti povprečne temperature prikazali tudi število toplih in vročih dni. Najhladnejše od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani in Murski Soboti leto 1956, na Obali 1953 in na Kredarici leto 1954.

Junij 2013 ARSO 11 / 54


7

8

9

10

11

12

1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011

tem

pera

tura

(ºC

)MURSKA SOBOTA

4

5

6

7

8

1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011

tem

pe

ratu

ra (

ºC)

RATEČE

-3

-2

-1

0

1

1955 1962 1969 1976 1983 1990 1997 2004 2011

tem

pe

ratu

ra (

ºC)

KREDARICA

11

12

13

14

15

1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011

tem

pera

tura

(ºC

)

PORTOROŽ

Slika 12. Povprečna temperatura zraka v letih 1951–2012 in povprečje referenčnega obdobja

8

9

10

11

12

13

1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011

tem

pera

tura

(ºC

)

LJUBLJANA

0

25

50

75

100

125

1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011

št. d

ni

LJUBLJANA

Slika 13. Povprečna temperatura zraka v letih 1951–2012 in povprečje referenčnega obdobja

Slika 14. Število toplih (rumeno) in vročih dni (rdeče) in ustrezni povprečji referenčnega obdobja

Vsa najtoplejša leta so v Ljubljani zabeležili v zadnjih dvajsetih letih. Leta 2012 je bila povprečna temperatura 12,1 ºC, kar je 2,3 ºC nad dolgoletnim povprečjem in druga najvišja vrednost doslej. Višje kot tokrat se je živo srebro v povprečju povzpelo v letu 2000 (12,2 ºC), leta 2007 pa je bilo letno povprečje temperature enako kot tokrat. Najhladnejše še vedno ostaja leto 1956 s povprečno temperaturo 8,6 °C, nato sledita leti 1978 in 1954 z 8,9 °C, 9,0 °C pa je bila povprečna temperatura v letih 1962 in 1980. Število vročih in toplih dni je v Ljubljani opazno preseglo dolgoletno povprečje, ki je od leta 1998 preseženo vsako leto. V prestolnici so zabeležili 112 toplih dni, kar je 30 dni nad dolgoletnim povprečjem in četrta najvišja vrednost doslej. Več toplih dni kot letos so zabeležili leta 2003, ko so jih našteli 109, leta 2011 s 104 in 1994 z 94 toplimi dnevi, leta 2009 pa so zabeležili enako število toplih dni kot tokrat. Vročih dni je bilo 40, kar je drugo najvišje število takih dni od sredine minulega stoletja. Več so jih našteli leta 2003, in sicer 54.

Junij 2013 ARSO 12 / 54


Največ padavin v letu 2012 je bilo v severozahodni Sloveniji, kjer so jih večinoma zabeležili nad 1800 mm. V Posočju je padlo nad 2200 mm, ponekod tudi nad 2600 mm. Na Kredarici so izmerili 2204 mm, v Ratečah 1701 mm, v Lescah 1625 mm. V večjem delu Slovenije je padlo med 1000 in 1400 mm, najmanj padavin pa je bilo na Obali in severovzhodu države, pod 1000 mm. V Murski Soboti so zabeležili 782 mm, v Mariboru pa 836 mm. Padavin je bilo v večjem delu države manj kot običajno, povprečje so presegli le na severozahodu ter v pasu od Koroške čez Velenje, Novo mesto, Gorjance in Belo krajino vse do meje s Hrvaško. Na Kredarici, v Črnomlju in Slovenj Gradcu je presežek znašal 10 %, v Ratečah in Lescah 9 %, v Soči in Logu pod Mangartom 6 % ter v Novem mestu 1 %. Drugod je bilo med 80 in 100 % običajnih padavin, le na Obali, zahodnem delu Notranjske in na vzhodu Goričkega pod 80 %. V Portorožu je bilo 69 % običajnih padavin, v Postojni 71 %, v Velikih Dolencih 78 % in v Mariboru 80 %.

60% 70% 80% 90% 100% 110% 120%

Log pod Mangr.SočaŽaga

KobaridKneške ravne

LesceKredarica

RatečeKam. Bistrica

JezerskoPodljubelj

BiljePortorožGodnje

PostojnaNova vasKočevje

LjubljanaBizeljsko

LiscaNovo mesto

ČrnomeljCelje

Sl. KonjiceMaribor

Sl. GradecMurska Sobota

LendavaVeliki Dolenjci

Slika 15. Padavine leta 2012 v primerjavi s povprečjem obdobja 19611990

1000 mm

1400 mm

1800 mm

2200 mm

2600 mm

80%

100%

Slika 16. Porazdelitev padavin, leto 2012 Slika 17. Višina padavin leta 2012 v primerjavi s povpre-čjem obdobja 19611990

V Ljubljani so namerili 1339 mm, kar je 4 % manj od dolgoletnega povprečja. Najbolj suho je bilo v Ljubljani leto 1949, ko je padlo 954 mm, leta 2011 pa je bilo 998 mm padavin, kar je 72 % dolgoletnega povprečja. Malo padavin so izmerili tudi leta 1953 (1041 mm), 2003 (1091 mm) in 1971 (1107). Največ padavin je bilo leta 1965 (1848 mm), 1960 (1772 mm) in 2004 (1696 mm). V letu 2012 je bilo padavin več kot v letu 2011, ki je izstopalo po rekordno skromnih padavinah od začetka meritev v Novem mestu, in sicer 834 mm, ter v Portorožu, kjer je padlo skromnih 614 mm.

Junij 2013 ARSO 13 / 54


0

500

1000

1500

1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011

viši

na p

adav

in (m

m)

MURSKA SOBOTA

0

500

1000

1500

2000

2500

1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011

viši

na p

adav

in (m

m)

RATEČE

0

500

1000

1500

2000

2500

3000

1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009

viši

na p

adav

in (

mm

)

KREDARICA

0

500

1000

1500

1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011

viši

na p

adav

in (m

m)

PORTOROŽ

0

500

1000

1500

2000

1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011

viš

ina p

adavin

(m

m)

LJUBLJANA

Slika 18. Količina padavin v letih 1951–2012 in povprečje referenčnega obdobja

V nadaljevanju so slike mesečnih padavin v primerjavi z dolgoletnim povprečjem za šest krajev. Večina mesecev je bila podpovprečno namočena, najbolj je padavin v primerjavi z dolgoletnim povprečjem primanjkovalo marca. Največji pozitivni odkloni so bili septembra, oktobra ali novembra, v Portorožu maja. Leto 2012 je bilo po vsej državi bolj sončno kot običajno. Najbolj so povprečje presegli v delu Ljubljanske kotline, kjer so z 2260 urami sončnega vremena dosegli 32 % več sonca kot običajno, to pa je rekordna vrednost. V pasu od Kamniško-Savinjskih Alp in Posavskega hribovja čez osrednjo Slovenijo, Notranjsko, Primorsko in del Dolenjske do Kočevskega ter v severovzhodni Sloveniji se je presežek gibal med 20 in 30 %. V Mariboru je bilo 2268 ur sonca, kar je 26 % več kot običajno, v Biljah 2469 ur, kar je 23 % več kot v dolgoletnem povprečju in v Murski Soboti 2201 ur s presežkom 20 %. V večjem delu države je presežek znašal med 10 in 20 %. V Portorožu so z 2672 urami imeli 17 % več sončnega vremena kot običajno, kar je druga najvišja vrednost doslej. Več sonca je bilo leta 2011 z 2729 urami. Najmanjši relativni presežek osončenosti je bil na severozahodu, kjer odklon ni dosegel 10 %. Na Kredarici in v Ratečah je presežek znašal le 2 %.

Junij 2013 ARSO 14 / 54


Večina mesecev je bila po državi nadpovprečno osončena. Največji pozitivni mesečni odklon sončnega obsevanja so v Ljubljani, Murski Soboti in Novem mestu zabeležili januarja, v Portorožu, na Kredarici in Biljah pa marca. Januarski odklon je v Ljubljani presegel 200 %. Negativni odkloni so bili v večjem delu države zabeleženi septembra, oktobra in novembra, v Ljubljani je bilo manj sonca kot običajno le novembra, v Murski Soboti oktobra in novembra, v Biljah in Portorožu poleg jesenskih mesecev še aprila, v Novem mestu decembra, na Kredarici pa še februarja, aprila in julija.

-100%

-50%

0%

50%

100%

jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec

odkl

on o

d po

vpre

čja

LJUBLJANA

-100%

-50%

0%

50%

100%


odkl

on o

d po

vpre

čja

MURSKA SOBOTA

-100%

-50%

0%

50%

100%


odkl

on o

d po

vpre

čja

PORTOROŽ

-100%

-50%

0%

50%

100%

150%


odkl

on o

d po

vpre

čja

KREDARICA

-100%

-50%

0%

50%

100%

150%


odkl

on o

d po

vpre

čja

NOVO MESTO

-100%

-50%

0%

50%

100%

150%

200%


odkl

on o

d po

vpre

čja

BILJE

Slika 19. Padavine po mesecih v letu 2012 v primerjavi s povprečjem obdobja 19611990

Junij 2013 ARSO 15 / 54


Tako kot za temperaturo in padavine tudi za sončno obsevanje velja, da so lahko razlike med pokra jinami v posameznih mesecih velike.

-50%

0%

50%

100%

150%

200%

250%


odkl

on o

d po

vpre

čja

LJUBLJANA

-50%

-25%

0%

25%

50%

75%

100%

125%


od

klo

n o

d p

ovp

rečj

a

MURSKA SOBOTA

-50%

-25%

0%

25%

50%

75%


odkl

on o

d po

vpre

čja

PORTOROŽ

-50%

-25%

0%

25%

50%

75%


odkl

on o

d po

vpre

čja

KREDARICA

-50%

-25%

0%

25%

50%

75%


odkl

on o

d po

vpre

čja

NOVO MESTO

-50%

-25%

0%

25%

50%

75%

100%


odkl

on o

d po

vpre

čja

BILJE

Slika 20. Sončno obsevanje po mesecih leta 2012 v primerjavi s povprečjem obdobja 19611990

Najbolj sončno ostaja leto 2003, v Murski Soboti leto 2000, v Portorožu pa leto 2011. Na Kredarici je bilo najbolj sivo leto 1956, v Murski Soboti in Ljubljani leto 1954, na Obali pa leto 1972.

Junij 2013 ARSO 16 / 54


90% 100% 110% 120% 130% 140%

Kredarica

Rateče

Bilje

Portorož

Postojna

Ljubljana

Novo mesto

Celje

Maribor

Sl. Gradec

Murska Sobota

Lisca

Šmarata

Sv. Florjan

Lavrovec

100%

110%

120%

130%

Slika 21. Sončno obsevanje leta 2012 v primerjavi s povprečjem obdobja 19611990

Slika 22. Trajanje sončnega obsevanja leta 2012 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961–1990

Leto 2012 je bilo v Ljubljani že šestnajsto zapored z nadpovprečnim trajanjem sončnega obsevanja; sonce je sijalo 2260 ur, kar je 32 % več od dolgoletnega povprečja in rekordna vrednost. Veliko sončnega vremena je bilo v prestolnici še v letih 2003 (2251 ur), 2000 (2244 ur) in 2011 (2235 ur). Daleč najmanj sončnega vremena je bilo v letih 1954 (1377 ur), 1960 (1387 ur) ter 1972 (1445 ur).

0

500

1000

1500

2000

2500

1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011

sonč

no o

bs. (

ure)

MURSKA SOBOTA

0

500

1000

1500

2000

2500

1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009

sonč

no o

bs. (

ure)

RATEČE

0

500

1000

1500

2000

2500

1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011

sonč

no o

bs. (

ure)

KREDARICA

0

500

1000

1500

2000

2500

3000

1955 1962 1969 1976 1983 1990 1997 2004 2011

sonč

no o

bs. (

ure)

PORTOROŽ

Slika 23. Trajanje sončnega obsevanja v letih 1951–2012 in povprečje referenčnega obdobja

Na Kredarici je bila največja debelina snežne odeje 240 cm; najmanj snega so namerili v letih 2002 (195 cm), 1993 (205 cm), 1989 (220 cm) in 1955 (235 cm). V letu 2001 so namerili rekordnih 700 cm,

Junij 2013 ARSO 17 / 54

0

500

1000

1500

2000

2500

1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011

sonč

no o

bs. (

ure)

LJUBLJANA


690 cm leta 1977 in 587 cm leta 1978. Zabeležili so 245 dni s snežno odejo; najmanj takih dni je bilo v letih 1958 (228 dni), 1999 in 2006 (po 235 dni), 1967 (238 dni) in 1997 (240 dni). V Ratečah je leta 2012 sneg tla prekrival 97 dni, največja debelina je bila 28 cm.

Snežno odejo so leta 2012 zabeležili po vsej državi. V Portorožu so izmerili 11 cm, snežna odeja pa je tla prekrivala 3 dni. Leta 1963 so namerili 21 cm, takrat je sneg prekrival tla 14 dni. V Murski Soboti je bilo 23 dni s snežno odejo, dosegla je 23 cm; najdlje je sneg prekrival tla leta 1993, in sicer 99 dni, v letih 1955 in 1968 je bila snežna odeja debela 61 cm. V Mariboru je sneg prekrival tla 29 dni, največja debelina je bila 25 cm. V Novem mestu je bilo 42 dni s snežno odejo, njena največja debelina pa je bila 44 cm. V preteklosti je bilo največ dni s snegom leta 1969, obležal je kar 112 dni, debelina pa je dosegla 103 cm. V Celju je bilo 35 dni s snežno odejo, največja debelina je bila 20 cm; v preteklosti je bilo največ dni s snegom leta 1952, obležal je kar 114 dni, višina pa je dosegla 78 cm.

V Ljubljani je sneg ležal 29 dni, največja debelina je bila 27 cm; v preteklosti je bilo največ dni s snežno odejo leta 1996, in sicer 110, le dan manj pa leta 1952; najmanj dni je sneg tla v prestolnici prekrival leta 1989, ko sta bila 2 dneva s snežno odejo, leta 1949 je bilo 13 dni, po 15 dni s snežno odejo pa je bi lo v letih 1951 in 1974. Doslej najvišja snežna odeja v Ljubljani je 146 cm iz leta 1952, sledi leto 1969 s 95 cm in leto 1987 z 89 cm. Na Kredarici je bilo 11 dni z vetrom nad 40 m/s, najmočnejši sunek vetra je 6. januarja dosegel 53,0 m/s. V novem mestu je hitrost vetra presegla 20 m/s v treh dnevih, na letališču v Portorožu je bilo 18 takih dni, v Biljah trije.

2.1.1 Agrometeorološki pregled leta 2012

V letu 2012 so temperature zraka pogosto vztrajale nad povprečnimi vrednostmi. Kumulativna vsota efektivnih temperatur je bila vse leto nad povprečjem, letna vrednost pa je za skoraj 600 °C presegla dolgoletno povprečje 1971–2000 (Ljubljana) (slika 24). Nadpovprečno toplo vreme je zaznamovalo že prvi mesec leta, ko so za januar previsoke temperature zraka prezgodaj dramile zgodnje pomladanske rastline. Prvi zvončki so bili opaženi v Slovenski Istri že ob koncu leta 2011, iz Goriških Brd in kmalu zatem še z Obale pa so o njihovem pojavu poročali sredi januarja. Zacvetela je tudi leska.

Slika 24. Kumulativna vsota efektivne temperature zraka (> 0 °C) v Ljubljani 2012

Februarja je sledilo izjemno hladno obdobje. V Primorju ga je od 28. januarja do 14. februarja spremljala močna burja, ki je v Vipavski dolini povzročila močno vetrno erozijo kmetijskih tal. Posledice spomladanske burje in suše so bile vidne tudi na porjavelih iglavcih in drugem mediteranskem rastju. Najnižje temperature zraka so se na Obali in Goriškem spustile na −8 °C do −10 °C, v celinskem delu Slovenije pa ponekod celo do −17 °C. V posameznih dneh so bile povprečne dnevne temperature zraka tudi do 12 °C nižje od dolgoletnega povprečja. V drugi polovici februarja je nastopil drug ekstrem, močno se je ogrelo, najvišje dnevne temperature zraka so po nižinah dosegle od 16 do 22 °C. Nadpovprečne

Junij 2013 ARSO 18 / 54

°C


temperature zraka so vztrajale tudi večji del marca. Vsaj 10 dni prezgodaj so zacvetele breskve in hruške. Zadnji dan marca so kritične temperature zraka prvič sovpadle z odprtimi cvetovi češenj, sliv in breskev. Ob naslednjem vdoru hladnega zraka čez teden dni pa je fenološki razvoj že toliko napredoval, da so nizke temperature zraka uničile mlade plodiče breskev in sliv ter cvetni nastavek hrušk in zgodnjih jablan. Pozeba je najbolj prizadela sadjarska območja v Posavju, na osrednjem Štajerskem, Celjskem, Gorenjskem na območju Ilirske Bistrice in tudi na Vipavskem. Uničenega je bilo od 30 do 50 % cvetnega nastavka, ponekod tudi 100 %. Pozebli so cvetovi akacije, pomembne medovite rastline. Temperature zraka so se ponovno približale kritičnim vrednostim za pozebo med 12. in 15. majem ter med 18. in 19. majem. Nizke temperature zraka so povzročile hud temperaturni stres posevkom buč, koruzi in krompirju. Marsikje je bila potrebna ponovna setev. Ob koncu maja se je močno ogrelo. Prvi vročinski val je nastopil sredi junija, nekaj dni pred začetkom astronomskega poletja je nastopil še drugi vročinski val, ki je trajal vse do konca junija. V zadnji tretjini junija je kmetijske posevke že pestil sušni stres, njegov učinek na rastline pa je stopnjeval še močan vročinski stres. V Primorju je v prvi polovici julija postala voda v tleh rastlinam skoraj nedostopna. Sušne razmere so se na Primorskem še bolj zaostrile v zadnji dekadi julija, ko je bil primanjkljaj vode (padavine – ETP) že blizu 400 mm (slika 25). Postale so podobne sušnim razmeram v letih 2003 in 2006, ko smo zabeležili najbolj sušni leti v zadnjih 50 letih. Na drugem koncu Slovenije, v Pomurju, so bile padavine v zadnji dekadi julija še zadovoljive za zalogo vode v tleh, v avgustu pa so sušne razmere in vročinski stres povzročili neugodne pogoje za rast rastlin s posledicami kmetijske suše. Poletje 2012 je bilo drugo najtoplejše v zadnjih 160 letih. Bolj vroče je bilo le leta 2003, ko je bil junij še toplejši od letošnjega. Od junija do avgusta se je temperatura zraka v Ljubljani kar 38-krat povzpela nad 30 °C, v severovzhodni Sloveniji 40-krat, na Obali pa 55-krat. Posledice kmetijske suše so odnesle precejšen delež pridelka, ne le na Primorskem, temveč tudi v drugih delih države. Poletno sušno obdobje se je v večjem delu Slovenije končalo v prvi dekadi septembra, na sušno najbolj prizadetih območjih, na skrajnem robu severovzhodne Slovenije in na Obali, pa so jo prekinile obilnejše padavine v drugi polovici septembra.

Slika 25. Potek vodne bilance tal v primerjavi s kumulativnimi padavinami in ETP v Portorožu (letališče), 2012

Prva jesenska slana je nastopila ob koncu oktobra, dobrih deset dni kasneje kot povprečno v vzhodni polovici države, v osrednji Sloveniji pa smo jo zabeležili skoraj ob njenem povprečnem pojavu. Temperature zraka so v večjem delu države šele zadnji dan novembra padle pod jesenski temperaturni prag 5 °C. Povprečno se to v večjem delu Slovenije zgodi med 10. in 20. novembrom. Prvič je tudi v nižinah snežilo v noči iz 27. na 28. oktober. Zgodnje sneženje je zaradi lomljenja vej povzročilo precej škode v listnatih gozdovih in marsikje tudi v sadovnjakih. V prvih dneh novembra so ob obilnih padavinah reke na Goriškem, v Vipavski in Zgornji Savinjski dolini, na Dolenjskem, v Posavju in zlasti v Podravju prestopile rečna korita ter poplavile urbano okolje in kmetijske površine. V decembru je

Junij 2013 ARSO 19 / 54


nastopila še ena občutna ohladitev, a je tudi ta trajala le dobrih 10 dni, nato so vse do konca leta temperature vztrajale nad normalnimi vrednostmi za to obdobje leta, zaradi česar je bilo marsikje moteno zimsko mirovanje rastlin.

2.2 Onesnaženost zraka v letu 2012

Onesnažen zrak je posledica več dejavnikov v okolju. Velik delež k onesnaženosti prispeva človek s svojimi dejanji. Pomemben vpliv pa imajo tudi naravni dejavniki, kot so geografski položaj Slovenije, izoblikovanost površja ter meteorološke razmere. Kakovost človekovega bivanja je povezana s stanjem okolja, torej s kakovostjo zraka, vode in tal, saj stanje okolja močno vpliva na človekovo zdravje. Številne študije kažejo povezavo med izpostavljenostjo onesnaženemu okolju in povečano obolevnostjo oz. umrljivostjo. Onesnaženje zraka, voda in tal pa ne vpliva le na človeka, pač pa na vse žive organizme, pri čemer se predvsem obstojna onesnaževala lahko prenašajo iz ene prvine v drugo in se v primeru počasnega razpadanja kopičijo v okolju.

V letu 2012 smo uvedli meritve dušikovih oksidov na merilnem mestu Zagorje. Meritve SO2 smo zaradi projekta PMinter z mestno občino Maribor ponovno uvedli na merilnem mestu Maribor Center. Meritve CO izvajamo izmenično vsako drugo leto v Celju in Novi Gorici; v letu 2012 smo meritve izvajali v Novi Gorici. V letu 2012 smo v Biltenu pričeli tudi z objavo podatkov Studia Okolje, ki v Medvodah izvaja meritve ogljikovodikov. V okviru dopolnilne merilne mreže so z letom 2012 uvedli meritve delcev PM10 na merilnih mestih Kovk in Dobovec (EIS TET).

Glede varovanja zdravja ljudi in drugih živih bitij je v zadnjih nekaj letih po problematičnosti na prvem mestu onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5, medtem ko onesnaženost zraka z ozonom zaradi neizrazitih poletij ni velika.

Koncentracije večine onesnaževal v letu 2012 so bile na ravni leta 2011. Precej se je povečalo število prekoračitev mejne urne koncentracije ozona, dovoljeno število preseganj mejne dnevne koncentracije delcev PM10 pa je bilo prekoračeno na manj merilnih mestih, kot v prejšnjem letu.

V letu 2012 se je glede na prejšnje leto znižalo število prekoračitev mejne dnevne koncentracije delcev PM10, tako da je bilo letno dovoljeno število prekoračitev preseženo na manj merilnih mestih po Sloveniji. Do prekoračenj je tudi v letu 2012 prihajalo izključno v zimskem obdobju leta. Potrebno je poudariti, da poleg prometa in industrije na povišane koncentracije delcev vplivajo tudi individualna kurišča. Emisije zaradi prometa in industrije se ne spreminjajo močno, emisije zaradi ogrevanja pa so močno odvisne od temperature zraka. Na raven koncentracije pa zelo vpliva stabilnost ozračja – pojav temperaturnih inverzij močno poviša raven koncentracije, boljša prevetrenost in pojav padavin pa jo zniža. V prvih treh mesecih leta 2012 je bila količina padavin močno pod dolgoletnim povprečjem, nadpovprečno je bilo sončno obsevanje, vetra je bilo več, manj pa dni s pojavom temperaturne inverzije. Zadnji trije meseci pa so bili nadpovprečno namočeni. Razen nekaj kratkih hladnih obdobij je bilo nadpovprečno toplo, tudi inverzij je bilo manj. Vse to so pogoji, pri katerih je raven koncentracij delcev, pa tudi ostalih onesnaževal nižja kot običajno v tem obdobju.Tudi v letu 2012 smo zaznali vpliv saharskega peska; takrat je prihajalo do preseženih koncentracij. Izračunane trajektorije kažejo, da so zračni tokovi potekali preko severne Afrike nad naše kraje. Po navodilih EK smo za dneve, ko je bil saharski pesek prisoten v Sloveniji, odšteli njegov prispevek. Situacije bodo podrobneje opisane v poročilu, ki bo objavljeno na spletni strani ARSO.Največ prekoračitev mejne dnevne koncentracije delcev PM10 je bilo tudi tokrat na najbolj prometni lokaciji v Sloveniji Ljubljana Center (107, zakonodaja pa jih dovoljuje 35 v enem letu), kjer je bila tako kot prejšnji dve leti prekoračena tudi mejna letna koncentracija. Sledijo pa merilna mesta v Zasavju (Trbovlje in Zagorje), Murska Sobota- Rakičan, Celje, Novo mesto in Žerjav. Na ostalih merilnih mestih državne merilne mreže in dopolnilne merilne mreže je bilo število preseganj mejne dnevne koncentracije pod 35.

Junij 2013 ARSO 20 / 54


Poletne mesece 2012 je zaznamovalo dolgotrajno vroče obdobje. Na Primorskem je trajalo do druge polovice avgusta. V notranjosti je bilo to obdobje sredi julija prekinjeno z ohladitvijo in padavinami, ki so bile izrazitejše v severnem delu države. Prevladovala je severozahodna smer višinskih vetrov.

Zrak je z ozonom najbolj onesnažen na Primorskem in Obali, kjer je poleti več sonca, manj neviht, temperature pa so višje kot v notranjosti Slovenije. Dodatno onesnaževanje na tem območju povzroča prenos onesnaževal iz severne Italije, vendar tega vpliva še nismo številčno ovrednotili. Zaradi že omenjene prevladujoče severovzhodne cirkulacije v poletnem času je bil ta vpliv tudi v letu 2012 manjši. Povečane koncentracije se pojavljajo tudi v višje ležečih krajih. Opozorilna urna koncentracija ozona je bila v letu 2012 prekoračena osemnajstkrat v Novi Gorici, trinajstkrat v Kopru, dvanajstkrat na Otlici nad Vipavsko dolino, desetkrat na Krvavcu, trikrat v Ljubljani Bežigrad in po enkrat v Celju, Trbovljah in Hrastniku. Ciljna 8-urna koncentracija je bila prekoračena povsod, razen na merilnih mestih, ki so pod močnim vplivom prometa (Maribor Center, Zagorje, Trbovlje).

Tudi v letu 2012 so bile koncentracije žveplovega dioksida povsod pod mejnimi vrednostmi oziroma pod spodnjim ocenjevalnim pragom za zaščito zdravja in ekosistemov. Občasna kratkotrajna povišanja, ki pa ugodnega stanja bistveno ne spremenijo, se sicer pojavljajo predvsem na višje ležečih lokacijah na vplivnih območjih TEŠ in TET ob vetru ali pozimi pri temperaturni inverziji zaradi neposrednega vpliva emisij iz dimnikov termoelektrarn, v Zasavju pa delno tudi zaradi industrije in individualnih kurišč, ki uporabljajo premog. Tako je bil na merilnih mestih Kovk in Ravenska vas na vplivnem območju TE Trbovlje prekoračen spodnji ocenjevalni prag (SOP) za zaščito rastlin. Drugod so koncentracije zadnjih pet let tako nizke, da so ponekod na meji zaznavanja instrumentov.

Koncentracija dušikovega dioksida, katerega glavni izvor je promet, je tudi v letu 2012 prekoračila mejno letno vrednost za varovanje zdravja na najbolj prometnem merilnem mestu Ljubljana Center (prekoračen tudi ZOP), povsod drugod pa je bila pod to vrednostjo. Spodnji ocenjevalni prag je bil prekoračen na merilnih mestih Maribor Center in Celje. V zadnjih nekaj letih razen manjših nihanj, ki so posledica vremenskih razmer, ni opaziti kakšnega izrazitejšega trenda koncentracij.

Mejna vrednost za povprečno letno koncentracijo skupnih dušikovih oksidov NOx, 30 µg/m3, je določena za podeželska merilna mesta zaradi vpliva na rastlinje. Koncentracije na za to reprezentativnih merilnih mestih so bile tako kot prejšnja leta pod SOP.

Koncentracije ogljikovega monoksida na merilnih mestih, kjer se le-te merijo, so bile tako kot prejšnja leta pod SOP.

Koncentracijo benzena neprekinjeno merimo na merilnih mestih v Ljubljani Bežigrad, Mariboru in na merilnem mestu Ljubljana Center. Uredba predpisuje merjenje ogljikovodikov (kamor spada tudi benzen) na mestnih in prometnih lokacijah, saj je promet njihov glavni izvor. Viri benzena so tudi industrijske naprave in individualna kurišča, ki v zadnjem času vse bolj uporabljajo za gorivo les in lesne odpadke. Onesnaženost zraka z benzenom je bila daleč največja na prometni lokaciji Ljubljana Center, vendar je prekoračila le SOP.

Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih, še ne dokončno preverjenih podatkov iz državne merilne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ) Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) in iz drugih merilnih mrež. Dodatne analize so objavljene v letnem poročilu Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2012 na spletni strani ARSO.

Junij 2013 ARSO 21 / 54


Preglednica: Mejne, alarmne in dopustne vrednosti koncentracij v µg/m3, leto 2012:

Onesnaževalo 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours Dan / 24 hours Leto / Year

SO2 350 (MV) 1 500 (AV) 125 (MV) 3 20 (MV)NO2 200 (MV)2 400 (AV) 40 (MV)NOx 30 (MV)CO 10 (MV)

(mg/m3)Benzen 5 (MV)O3 180(OV),

240(AV), AOT40120 (CV)5 40 (CV)

Delci PM10 50 (MV)4 40 (MV)Delci PM2,5 27 (MV)1 – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu2 – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu5 – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu

0

10

20

30

40

50

60

70

80

1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

koncentracija (µg/m3 )

leto

Šoštanj Veliki Vrh Dobovec Trbovlje Hrastnik Zagorje

Slika 26. Povprečne letne koncentracije SO2 na nekaterih merilnih mestih mreže DMKZ in na merilnih mestih Dobovec, Šoštanj in Veliki Vrh

Junij 2013 ARSO 22 / 54


0

10

20

30

40

50

60

70

1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012


leto

Ljubljana-Bež. Maribor center Celje Trbovlje M.S..Rakičan

Nova Gorica Koper Ljubljana center Hrastnik Zagorje

MV

SOP

ZOP

Slika 27. Povprečne letne koncentracije NO2 na merilnih mestih mreže DMKZ (LV – mejna vrednost, UAT – zgornji ocenjevalni prag, LAT – spodnji ocenjevalni prag)

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

Ljubljana Bež. 4 18 4 11 10 8 0 0 0 0 3

Maribor center 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Celje 0 2 0 0 3 0 0 0 0 0 1

Rakičan 0 6 0 1 0 0 0 0 0 0 0

Krvavec 0 8 7 7 24 18 0 0 14 0 10

Iskrba 0 11 1 0 1 7 0 0 0 0 0

Nova Gorica 26 102 27 33 34 19 0 0 0 2 18

Otlica 69 44 5 2 3 1 12

Koper 38 9 0 3 2 4 13

0

20

40

60

80

100

število prekoračitev

Slika 28. Število prekoračitev opozorilne urne koncentracije ozona 180 µg/m3 na merilnih mestih mreže DMKZ v letih 2002–2012

Junij 2013 ARSO 23 / 54


0

20

40

60

80

100

120

140

160

180

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

število prekoračitev PM10

letoLjubljana Bež. Ljubljana BF Maribor center Celje Trbovlje

Zagorje Nova Gorica M.S.-Rakičan Koper Iskrba

Hrastnik Novo mesto Kranj

Slika 29. Število prekoračitev mejne dnevne koncentracije delcev PM10 na merilnih mestih mreže DMKZ v letih 2002–2012 (dovoljeno število prekoračitev je 35)

0

10

20

30

40

50

60

70

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012


leto

Ljubljana Bež. Ljubljana BF Maribor center Celje Trbovlje Zagorje Nova Gorica

M.S.-Rakičan Koper Iskrba Hrastnik Kranj Ljubljana center Novo mesto

SOP

ZOP

MV

Slika 30. Povprečne letne koncentracije delcev PM10 na merilnih mestih mreže DMKZ v letih 2002–2012 (LV – mejna vrednost, ZOP – zgornji ocenjevalni prag, SOP – spodnji ocenjevalni prag)

Junij 2013 ARSO 24 / 54


0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012


Ljubljana Bež. Ljubljana BF Maribor center Maribor Vrbanski p. Iskrba

MV

Slika 31. Povprečne letne koncentracije delcev PM2,5 na merilnih mestih mreže DMKZ v letih 2005–2012

Junij 2013 ARSO 25 / 54


3 IZREDNI VREMENSKI DOGODKI V LETU 2012

3.1 Dogodki

V nadaljevanju bomo navedli povzetke o izrednih vremenskih dogodkih, ki so zajeli večje območje in povzročali škodo. Meteorološka prognoza je v vseh primerih ukrepala in izvajala naloge v skladu z Navodilom za pripravo vremenskih opozoril.

Podrobnejša poročila o navedenih dogodkih so dostopna na spletnem portalu državne meteorološke službe (http://www.meteo.si/met/sl/climate/natural-hazards/).

3.1.1 Močan veter od 5. do 7. januarja 2012

Na Gorenjskem 6. in 7. januarja 2012 pihal močan severni fen. V Lescah smo izmerili najmočnejši sunek od leta 2000, ko smo tam začeli meriti hitrost sunkov vetra; podobno smo izmerili najmočnejši sunek na Kredarici. Kljub rekordnim izmerkom veter ni povzročil večje gmotne škode kot recimo sredi novembra 2004 ali februarja 1984. Državna meteorološka služba je izdala rdečo, najvišjo stopnjo vremenske ogro-ženosti. 5. januarja se je nad osrednjo in severno Evropo raztezal globok ciklon s središčem nad južno Skandina -vijo. Nad Pirenejskim polotokom in zahodneje je bil izrazit anticiklon. V višinah je nad območjem Alp in severneje pihal močan veter zahodnih smeri. Vremenska fronta je popoldne od severozahoda dosegla Alpe in se ponoči hitro pomaknila prek naših krajev proti jugu. Ob prehodu hladne fronte se je veter začel obračati na severno smer in se 6. januarja zaradi poglabljanja sekundarnega ciklona nad Balkanom še okrepil. V drugi polovici noči na 7. januar je veter po nižinahoslabel in večinoma ponehal, v gorah pa je še zmerno pihalo. Na merilnem mestu Kredarica smo izmerili največji sunek vetra 191 km/h, močan veter je bil izmerjen tudi na Krvavcu (najmočnejši sunek 116 km/h), letališču v Lescah (113 km/h, kar je novi rekord tega merilnega mesta od leta 2000 dalje).

3.1.2 Močna burja in mraz od 28. januarja do 14. februarja 2012

28. januarja se je nad vso Evropo raztezalo območje visokega zračnega tlaka. Nad severovzhodno Evropo je bilo jedro zelo izrazitega anticiklona s središčnim tlakom okoli 1060 hPa. V naslednjih dneh je polarna zračna masa od severovzhoda preplavila vso Evropo, zaradi hladnega zraka v višinah je nad Sredoze -mljem nastalo ciklonsko območje, od 6. do 11. februarja pa je bil izrazito visok zračni pritisk tudi v pasu od severovzhodne prek srednje do zahodne Evrope. Nad nami je v spodnjih plasteh ozračja pihal močan veter vzhodnih smeri. Omenjena vremenska situacija je imela pri nas za posledico zelo močno burjo in nizke temperature. V obravnavanem obdobju so bile na Primorskem štiri epizode z zelo močno burjo, ki je na izpostavljenih mestih v sunkih presegla hitrost 140 km/h. Prvo polovico februarja so poleg vetra za-znamovale še močno podpovprečne temperature. Tudi po nižinah se nekaj dni zapored ni ogrelo nad −5 °C, zaradi večinoma oblačnega in vetrovnega vremena pa se je ponoči ohladilo le do okoli −10 °C. V niž -jih delih Primorske je živo srebro v dneh od 3. do 6. v mesecu večinoma ostalo pod ničlo, na Kredarici je bilo najbolj mrzlo 3. in 4. februarja, ko je povprečna dnevna temperatura padla na −23 °C. Zlasti v višjih legah in na Primorskem je močan veter stopnjeval občutek mraza. Državna meteorološka služba je večkrat izdala opozorilo pred močno burjo, občasno tudi pred hudim mrazom in snežnimi zameti. Občasno je bila razglašena tudi najvišja (rdeča) stopnja vremenske ogroženosti. 1. februarja je bila sklicana tudi tiskovna konferenca.

3.1.3 Močan Karavanški fen 16. februarja 2012

Po prehodu vremenske fronte 15. februarja zvečer je naslednje jutro ponekod na Gorenjskem zapihal mo-čan karavanški fen, ki je povzročil kar nekaj gmotne škode. Najmočneje je pihalo v gorah ter na širšem

Junij 2013 ARSO 26 / 54

http://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/vrocina-in-neurja_jul10.pdf

http://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/toca_17jun10.pdf

http://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/burja-in-sneg_9-10mar10.pdf


kranjskem in kamniškem območju. Najmočnejši sunek vetra smo izmerili na Kredarici in Krvavcu (139 in 121 km/h), s hitrostjo več kot 70 km/h pa je zapihal severni veter na letališču Lesce in letališču Brnik. Državna meteorološka služba je izdala oranžno (2. najvišjo) stopnjo vremenske ogroženosti.

3.1.4 Neurja 12. in 13. junija 2012

Ob prodoru hladnega zraka v višinah 12. in 13. junija so zlasti v zahodni polovici Slovenije nastala neurja s točo, močnimi sunki vetra in nalivi. Ponekod so neurja povzročila veliko gmotno škodo. Kljub razmero-ma nizkim temperaturam zraka 12. junija, sta se dve močneje izraženi nevihtni celici od zahoda pomakni-li dobrih 100 km v notranjost Slovenije. Povzročali sta močne sunke vetra in tudi točo. Prva je nastala nad odprtim morjem zjutraj malo pred 9. uro in slabo uro kasneje dosegla slovensko obalo, druga pa je popol -dne okoli 16. ure nastala nad Furlanijo in uro in pol pozneje dosegla Ljubljano, kjer je padala toča. Nevih-te, ki so sicer pogosto nastajale povsod po Sloveniji, so v glavnem povzročale le močnejše nalive, ki so bili pogostejši in močnejši v zahodni Sloveniji. Po deloma jasnem dopoldnevu 13. junija je bila popoldne in zvečer nevihtna aktivnost precej izrazita, nekatere nevihtne celice so se tudi dlje zadrževale nad istim območjem. Na manjših območjih je znova padala toča. Državna meteorološka služba je imela sprva raz-glašeno rumeno stopnjo vremenske ogroženosti, ki jo je za območje jugozahodne in osrednje Slovenije tik pred prihodom prve močne nevihte 12. junija dvignila na oranžno.

3.1.5 Neurja od 10. do 11. julija 2012

10. in 11. julija je bila nad zahodno Evropo in Skandinavijo višinska dolina hladnega zraka. Prek srednje Evrope so se v razmeroma izrazitem jugozahodnem zračnem toku pomikale višinske osi, z njimi pa so srednjo Evropo od zahoda hitro prehajale vremenske motnje. Ozračje nad nami je bilo nestabilno. Zaradi jugozahodnika v višinah so nevihtne celice, ki so nastajale sprva bolj v zahodni Sloveniji, potovale proti vzhodu in tako prizadele večje območje. Državna meteorološka služba je izdala oranžno (2. najvišjo) sto-pnjo vremenske ogroženosti. Nevihte so začele v severozahodni Sloveniji nastajati okoli 13. ure. Pas neviht se je potem razširil proti jugu in potoval proti vzhodu ter zapustil Prekmurje okoli 20. ure. Nevihtne celice so nastajale vse od av-strijske meje na severu do hrvaške na jugu. Radarska odbojnost je večkrat presegla opozorilno vrednost. Nevihte so spremljali močni sunki vetra in nalivi. Nevihte so se znova pojavljale v drugem delu noči na 11. julij. Pasovi neviht so se pomikali od zahoda proti vzhodu. Tudi ob teh nevihtah je prišlo predvsem do močnih sunkov vetra in nalivov, z območja Jesenic so poročali o toči. Dopoldne se je ozračje prehodno umirilo, popoldne pa so nevihte znova nastajale na avstrijskem Koroškem, pri nas pa sprva na Bovškem okoli 17. ure. Na Bovškem se je nevihta zadrževala skoraj dve uri in nato oslabela. Hkrati so nastajale ne -vihtne celice tudi na severovzhodu Slovenije. Nekaj pred 20. uro je na Bovškem nastala nova, mo čna ne-vihta, ob kateri je v manj kot dveh urah padlo okoli 80 mm dežja, vmes je bilo precej toče. Nevihtne celi-ce so nastajale tudi drugod, predvsem v severni polovici Slovenije. Že proti polnoči je nevihtna aktivnost slabela in v drugem delu noči na 12. julij izrazitejših vremenskih pojavov ni bilo več.

3.1.6 Vročinski val in suša v drugi polovici avgusta 2012

Nad severnim Atlantikom je sredi avgusta nastalo za poletni čas razmeroma globoko ciklonsko območje. Na njegovi vzhodni strani je iznad Afrike pričel proti Sredozemlju in Evropi od juga pritekati vroč zrak. Vročinski val je 20. avgusta zajel srednjo Evropo in tudi pri nas trajal vse do 25. avgusta. Vmes je le 23. avgusta Slovenijo oplazila hladna fronta in predvsem v severnem delu države povzročila nekaj neviht. Povsod po državi so bile izmerjene izjemno visoke temperature, ponekod celo rekordne. Sprva je bilo te-žišče vročinskega vala na Primorskem, od 21. avgusta dalje pa je bilo najbolj vroče na jugovzhodu drža-ve, kjer se je 22. in 24. avgusta temperatura dvignila do 38 °C. Izrazit primanjkljaj padavin preteklih me-secev se je nadaljeval tudi v avgustu. Zaradi suše in visokih temperatur je državna meteorološka služba izdala rdeči in oranžni alarm zaradi vremena in stanja v naravi. Opozorila so se nanašala na izjemno viso-ke temperature in na zelo veliko požarno ogroženost naravnega okolja.

Junij 2013 ARSO 27 / 54

http://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/sneg_nov-dec2010.pdf

http://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/padavine_16-19sep10.pdf

http://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/padavine_16-19sep10.pdf


3.1.7 Močan veter 7. oktobra 2012

Hladna fronta je dopoldne dosegla Alpe, popoldne in zvečer se je hitro pomikala prek Slovenije. Prehod fronte je povzročil tudi izrazito menjavo zračne mase. Za hladno fronto se je od zahoda nad vzhodne Alpe in severni Balkan razširilo območje visokega zračnega tlaka. Ob prehodu hladne fronte so nastajali krat-kotrajni nalivi, nevihte je so spremljali močni sunki vetra. V severovzhodni Sloveniji so bilo tudi po niži -nah izmerjene najvišje hitrosti vetra od 65 do 90 kilometrov na uro.

3.1.8 Obilna dež in sneg od 26. do 28. oktobra 2012

V drugi polovici oktobra je nad Slovenijo nekaj dni pritekal zelo topel subtropski zrak in zato smo name -rili nenavadno visoke temperature za ta letni čas. V noči na 28. oktober pa je izrazita hladna fronta prešla Slovenijo. Pred njo je k nam z jugozahodnimi vetrovi pritekal vlažen zrak. Že 26. oktobra dopoldne se je od zahoda pooblačilo, v zahodni Sloveniji so se pričele pojavljati krajevne padavine, ki so se do večera razširile nad vso Slovenijo. Vmes so bile tudi nevihte. V noči na 27. oktober in nato čez dan je bilo oblač-no s pogostimi in predvsem na Primorskem tudi obilnimi padavinami. Ponekod je tudi zagrmelo. Omeniti velja močan naliv na Goriškem, kjer je v 27. oktobra zvečer v štirih urah padlo tudi okoli 120 mm dežja Meja sneženja je bila na okoli 2500 metrov nadmorske višine. Zvečer in noči na 28. oktober se je ohladi-lo, ob prehodu hladne fronte je predvsem v vzhodni Sloveniji zapihal okrepljen severni do severovzhodni veter. Na Primorskem je v drugi polovici noči zapihala zmerna do močna burja. Meja sneženja se je spu-ščala, 28. oktobra zjutraj je v večjem delu notranjosti Slovenije snežilo tudi po nižinah. Čez dan je bilo na Primorskem povečini suho s šibko do zmerno burjo. Drugod je bilo oblačno, iznad sosednje Hrvaške so se padavinska območja pomikala nad Slovenijo. Občasno je močneje snežilo predvsem v vzhodni in po-nekod v osrednji Sloveniji. Temperature so bile po nižinah v notranjosti Slovenije okoli ali malo nad ledi-ščem. Ponekod po nižinah in v višjih legah je zapadlo največ snega v oktobru v zadnjih desetletjih. Marsi-kje je prišlo do snegoloma. Državna meteorološka služba je izdala opozorilo za predvidene obilne pada-vine, zmerno do močno burjo in obilne snežne padavine z možnostjo snegoloma.

3.1.9 Obilen dež in močan veter 4. in 5. novembra 2012

Nad severno, zahodno in srednjo Evropo je bilo obsežno in globoko ciklonsko območje, sekundarno ciklonsko območje pa je drugi dan nastalo tudi nad severno Italijo in severnim Jadranom. Vremenska fronta se je v noči na 5. november in nato čez dan ob močnih jugozahodnih višinskih vetrovih počasi pomikala prek Slovenije. Prvi dan je v zahodni, južni in osrednji Sloveniji občasno deževalo. Popoldne in zvečer se je dež v zahodnih krajih krepil. Meja sneženja se je dvigala in bila zvečer že nad 2500 metri nadmorske višine. Ob morju se je krepil jugo. V noči na 5. november je močno deževalo na severnem Primorskem, Notranjskem in zgornjem delu Gorenjske. Do jutra padavin ni bilo le v Prekmurju. Pihal je okrepljen jugozahodni veter, v sredogorju in visokogorju v sunkih s hitrostjo nad 100 km/h. Ob morju je pihal močan jugo. Jutro je bilo nenavadno toplo, zjutraj so bile temperature od 16 do 21 °C. 5. novembra dopoldne so se padavine okrepile v severni Sloveniji, v zahodnih krajih pa so oslabele. Popoldne je občasno še deževalo, nastale so tudi krajevne nevihte, padala je sodra. Meja sneženja se je v severni Sloveniji popoldne in zvečer spuščala, snežilo je do okoli 900 metrov nadmorske višine. Po toplem jutru se je z dotokom hladnega zraka v spodnjih plasteh ozračja od severovzhoda hladilo. Ob ohladitvi se je veter iz jugozahodne obrnil na severovzhodno smer. Že zjutraj se je ohladilo v severovzhodni Sloveniji, proti večeru pa na Primorskem, kjer je zapihala šibka burja. Zvečer so bile temperature od 1 do 8, na Primorskem do 15 °C. V noči na 6. november so padavine povsod ponehale. Padavine 4. in 5. novembra so bile tudi konvektivne, pojavljali so se močnejši in na isti lokaciji dlje časa trajajoči nalivi. Državna meteorološka služba je opozorila pred izjemnimi meteorološkimi in hidrološkimi pojavi izdala pravočasno. Predhodno opozorilo o bližajoči ujmi je bilo pristojnim službam posredovano že 30. oktobra 2012. Na tej podlagi je bila odrejena stalna pripravljenost enot Civilne zaščite. Opozorilo je bilo izdano 2.novembra in v naslednjih dneh večkrat obnovljeno. Za severno in zahodno Slovenijo je bila razglašena najvišje (rdeča) stopnja vremenske ogroženosti.

Junij 2013 ARSO 28 / 54





3.1.10 Sneg, mraz in veter od 7. do 13.decembra 2012

7. decembra, je bila nad Evropo obsežna dolina hladnega zraka. Ciklon se je iznad Britanskega otočja čez Francijo do naslednjega dne pomaknil nad severno Sredozemlje in nadaljeval pot čez Jadran proti Grčiji, kamor je prispel 9. decembra. Vmes se je ravno nad Jadranom prehodno nekoliko poglobil. Hladni zrak je od severa prodrl daleč nad južni Balkan in Jonsko morje. 10.decembra je od severa nov ciklon dosegel srednjo Evropo, a se je že precej izpolnil in zato ni prav dosti vplival na vreme pri nas. Hladna fronta je naše kraje prešla ob višinskem severozahodniku. Pri nas se je le v višinah nekoliko otoplilo in nastala je izrazita dvignjena temperaturna inverzija. 11. decembra je nad Alpami in srednjo Evropo nastalo šibko območje visokega zračnega tlaka, ki se je dan kasneje razširilo še nad zahodno polovico Balkana in sever -no Sredozemlje. Od severa je v višinah dotekal k nam mrzel in suh polarni zrak, ki pa vendarle ni povsem premešal dvignjene inverzije. Vpliv anticiklona je začel slabeti zadnji dan tega obdobja, višinah je začel pihati jugozahodnik. V prvih dneh decembra je po nižinah enkrat ali dvakrat snežilo, a je padlo kvečjemu nekaj centimetrov snega. V noči s 7. na 8. december je obilno sneženje zajelo večji del Slovenije. Snežilo je pri negativnih temperaturah in na ohlajena tla, kar je pripomoglo k veliki višini novozapadlega snega. Marsikje v juž-nem delu države tako obilnega sneženja v decembru ni bilo že več desetletij, ponekod na Primorskem pa po letu 1963 še niso zabeležili tako debele snežne odeje. Močan veter v soboto, 8. decembra, se je hitro polegel in sledilo je nekaj mrzlih in deloma sončnih zimskih dni. Jutranje temperature so bile večinoma zelo nizke za prvo polovico decembra. Državna meteorološka služba je izdala ustrezno opozorilo o pred -videnem močnem sneženju, močni burji in snežnih zametih ter okrepljenem vetru v notranjosti države.

3.1.11 Visoka temperatura in močan veter od 23 do 25. decembra 2012

23. decembra je območje visokega zračnega tlaka segalo iznad Skandinavije in vzhodne Evrope tudi nad Balkan in Črno morje. V višinah je nad srednjo Evropo, Balkanom in Sredozemljem pihal severozaho-dnik, ob katerem se je čez srednjo Evropo pomikala topla fronta. Tudi k nam je od zahoda dotekal toplejši zrak. Zjutraj je bila le razmeroma tanka plast med 1000 in 1600 m s pozitivno temperaturo, v naslednjih 24 urah pa se je ozračje občutno segrelo in nastala je izrazita dvignjena inverzija. 24. decembra je topla zračna masa je preplavila vso zahodno, srednjo in južno Evropo. Hladna fronta je popoldne dosegla obale zahodne Evrope. Anticiklon nad vzhodnimi Alpami in severnim Balkanom je počasi slabel. Nad Evropo se je v višinah vzpostavil močan zahodni do jugozahodni zračni tok. 25. decembra proti večeru je hladna fronta dosegla zahodne Alpe. Nad nami se je krepil jugozahodnik, dotekal je precej topel zrak. Naslednji dan je bilo nad večjim delom Evrope obsežno območje nizkega zračnega tlaka, tudi nad severnim Sredo-zemljem je bil plitev ciklon. Pri nas je bilo ozračje dobro prevetreno in zato je v prizemni plasti tempera -tura padala z višino po adiabati. Temperaturnega obrata ni bilo. 23. in 24. decembra je bilo zlasti v sredogorju izjemno toplo za konec decembra. Na Rogli je bila zabeležena doslej daleč najvišja temperatura. V naslednjih dveh dneh se je močneje ogrelo tudi po nižinah, a tam razmere niso bile izjemne za ta letni čas. Marsikje po Sloveniji je 24. in 25. decembra zapihal močan jugozahodni veter, ki je v višjih legah in tudi ponekod po nižinah vzhodne polovice države dosegal hitrosti od 65 do 95 km/h. Državna meteorološka služba je izdala ustrezno opozorilo.

3.2 Poročilo o izdanih opozorilih in obvestilih o vremenskih ujmah

V mnogih državah predstavlja stalno dostopna informacija o nevarnem vremenskem dogajanju velik prispevek k obveščenosti prebivalstva o stopnji ogroženosti življenja in njihove lastnine. Posredovanje napovedi in opozoril o nevarnih vremenskih razmerah je ena od osnovnih nalog državnih meteoroloških služb. Državna meteorološka služba opozorila običajno izda, ko napovedane vrednosti posameznih meteoroloških spremenljivk presežejo vnaprej definirane kriterije.Opozorila smo tudi v letu 2012 sproti posredovali v enotni evropski opozorilni sistem Meteoalarm, ki na spletnem portalu (www.meteoalarm.si) združuje vse pomembne informacije o vremenskih ujmah, ki jih pripravljajo državne meteorološke službe velikega števila evropskih držav. Informacije so prikazane na

Junij 2013 ARSO 29 / 54




enoten način, barvna lestvica kaže na stopnjo vremenske nevarnosti in možne posledice. Na ta način se zagotavlja usklajene interpretacije vremenske ogroženosti po vsej Evropi. Državna meteorološka služba spremlja tudi stanje snežne odeje in opozarja na nevarnost snežnih plazov v gorskem svetu. V letu 2010 izdelan testni sistem za vnos podatkov terenskih opazovanj, ki bi jih zagotavljali v sodelovanju z Gorsko reševalno službo, je v letu 2011 in 2012 dal prve rezultate. V okviru projektne delovne skupine skupaj z URSZR izpopolnjujemo sisteme za opozarjanje in obveščanje o vremenskih ujmah.

Opozorila oziroma obvestila, ki jih posredujemo na CORS, so treh vrst:• Predhodno opozorilo (se praviloma izda 36 do 72 ur pred pričakovanim dogodkom),• Opozorilo (12 do 36 ur pred dogodkom; v primeru opozarjanja pred lokalnimi neurji je lahko čas

med izdajo opozorila in pričakovanim dogodkom tudi bistveno krajši),• Obvestilo o pojavu vremenske ujme (na podlagi trenutnih opazovalnih podatkov, ki kažejo na

vremensko dogajanje, zaradi katerega je lahko ogroženo imetje in človeška življenja).

V letu 2012 je državna meteorološka služba izdala 1 predhodno opozorilo, 43 opozoril (tabela 1) in 23 obvestil o pojavu vremenske ujme (tabela 4).

Posamezno opozorilo je bilo lahko večkrat obnovljeno in je lahko vsebovalo enega ali več izrednih (nevarnih) dogodkov. V skladu z Navodilom za pripravo vremenskih opozoril je meteorološka prognoza opozorila pošiljala na CORS (Center za obveščanje RS), v vednost vodstvu ARSO, vladnim službam ter ministru, pristojnem za okolje. Pri opozorilih, vezanih na obilne in/ali dolgotrajne padavine, je sodelovala s hidrološko prognozo, v primerih ekoloških nesreč (npr. razlitje nafte v morje) pa z ustreznimi organi.

Število izdanih opozoril za posamezne vrste izrednih dogodkov v letu 2012 (tabela 1): • nevarnost obilnega dežja: 7• možnost močnih neurij (nalivi, močni sunki vetra in/ali toča ob nevihti): 14• možnost močnega/obilnega sneženja: 1• nevarnost poledice ali žleda: 0• možnost nastopa močne burje ali tramontane s sunki nad 27 m/s: 11• možnost močnega vetra – nad 20 m/s v katerem koli delu države, razen na območjih z burjo, tudi

jugo ob morju: 7• ekstremno visoke temperature: 4• ekstremno nizke temperature: 2• nevarnost slane in/ali pozebe: 2• nevarnost proženja snežnih plazov: 0

Tabela 1: Število izdanih opozoril za nevarne pojave po posameznih mesecih v letu 2012

J F M A M J J A S O N D SKUPObilne padavine 1 2 1 2 1 7Neurja 3 1 5 2 2 1 14Močno sneženje 1 1Poledica / žled 0Močna burja (+tram.) 1 4 1 1 1 1 1 1 11Močan veter (+ jugo) 2 1 1 1 2 7Ekstremno visoke temp. 2 2 4Ekstremno nizke temp. 2 2Slana / pozeba 2 2Snežni plazovi 0Skupaj 3 6 0 4 4 3 6 5 5 3 4 5 48

Junij 2013 ARSO 30 / 54


Pri verifikaciji izdanih opozoril (tabela 2) smo uporabili podatke sinoptičnih postaj, podatke avtomatskih vremenskih postaj, podatke meteorološkega radarja, dnevna poročila Uprave RS za zaščito in reševanje in mesečni bilten ARSO.

Tabela 2: Verifikacija v letu 2012 izdanih opozoril

BurjaMočan veter

Obilne padavine

Močno sneženje

Močna neurja

Žled oz. poledica

Pozeba

Opozorilo z dogodkom

10 5 6 1 8 0 1

Opozorilo brez dogodka

1 2 1 0 3 0 1

Dogodek brez opozorila

0 3 2 1 4 0 1

Indikator zanesljivosti internega procesa meteorološkega opozarjanja je vrednotenje točnosti vremenskih opozoril. Upoštevajo se opozorila za naslednje nevarne vremenske pojave: močan veter, obilno deževje, neurja s točo ali brez, močno sneženje. Verifikacijska metoda ocenjuje zanesljivost izdanih opozoril za zgoraj navedene pojave. Merimo jo s pomočjo indeksa uspešnosti CSI (Crtical Success Index), ki je splošno uporabljan za oceno uspešnosti napovedovanja redkih dogodkov:

CSI = (št. opozoril z dogodkom) / (št. vseh opozoril + št. dogodkov brez opozorila)Indeks CSI zavzema vrednosti v intervalu od 0 (vsi dogodki zgrešeni/nenapovedani) do vrednosti 1 (vse napovedi točne). Zaradi različnih metod in zahtevnosti napovedovanja "konvektivnih" dogodkov (povezanih z nevihtami) ali nekonvektivnih dogodkov, se izračunava indeks CSI za konvektivne in nekonvektivne dogodke posebej (tabela 3).

Tabela 3: CSI indeks za nekonvektivne in konvektivne procese po letih

Nekonvektivni proces Konvektivni proces2007 0.68 0.442008 0.59 0.312009 0.66 0.632010 0.70 0.412011 0.65 0.532012 0.68 0.62

Kljub temu, da kontinuirano težimo k višanju indeksa CSI iz leta v leto, je treba upoštevati tudi določeno nepredvidljivost vremenskega dogajanja v posameznem letu. Zato realno ne moremo vsako leto pričakovati boljših rezultatov kot v preteklem. Večletni trendi pa morajo vsekakor kazati navzgor.

V letu 2012 smo izdali 23 obvestil o pojavu vremenske ujme (tabela 10). • nevihto s točo (šifra sedanjega vremena 99): 0• sunke vetra nad 20 m/s na nižinskih postajah oziroma 30 m/s v krajih z burjo (letališče Portorož,

Bilje): 1• dež ali rosenje, ki zmrzuje (žled): 0• količina padavin nad 20 mm v pol ure: 1• radarski odboj več kot 57 dBz na sliki maksimalnih radarskih odbojev: 21

Tabela 4: Število izdanih obvestil po posameznih mesecih:

J F M A M J J A S O N D SKUP

Junij 2013 ARSO 31 / 54


Nevihte s točoMočan veter 1 1Poledica / žledMočan dež 1 1Radarski odboj 2 5 10 3 1 21Skupaj 2 2 4 11 5 6 23

Kot je razvidno iz zgornje tabele, je bilo daleč največ obvestil poslanih o možnosti pojava vremenske ujme na podlagi radarske slike.

3.3 Poročilo o posledicah in intervencijah ob naravnih nesrečah (vir: URSZR)

Pregledi večjih naravnih in drugih nesreč v letu 2012 so narejeni na podlagi izdanih dnevnih, informativnih biltenov Centra za obveščanje RS.Dnevno informativni bilteni Centra za obveščanje RS z morebitnimi opozorili se dnevno in javno objavljajo na spletni strani Uprave RS za zaščito in reševanje (http://www.sos112.si) pod rubriko Obvestila-nesreče prejšnjega dne, teletekstu RTV Slovenije stran 198 in dostavlja po elektronski pošti vsem medijem, državnim organom in službam v sistemu zaščite in reševanje ter širši zainteresirani javnosti.Za statistični pregled vseh naravnih in drugih nesreč od leta 2005 dalje pripravljamo analize (tudi na podlagi poročil vodij intervencij in sodelujočih enot) glede na različne spremenljivke, ki pa so objavljene na spletnem naslovu Uprave RS za zaščito in reševanje http://spin.sos112.si/SPIN2/Javno/Porocila/.

MOČAN VETER 5.-7. januar 2012Močan veter je podiral drevesa, lomil veje in razkrival strehe ter povzročal težave zaradi izpadov daljnovodov in transformatorskih postaj (izpostave: Ptuj, Celje, Kranj, Trbovlje).

MOČAN VETER, MRAZ, VISOKO PLIMOVANJE MORJA 28. januar-14. februar 2012Močan veter, na Primorskem burja, je povzročal zapore prometa na območju Vipavske doline, z luko Koper, poškodovala strehe, dimnike, sončne panele ter drogove javne razsvetljave (izpostave: Nova Gorica, Koper, Postojna, Kranj), Ljubljana. Zaradi nevarnosti vetra je bilo zaprtih nekaj vrtcev in šol.Zaledeneli jezovi, mostovi in zapornice na strugah so povzročali lokalna poplavljanja vodotokov, zmrznjena voda v vodovodnih napeljavah in klimatskih napravah je zahteval kar nekaj intervencij (izpostave: Koper, Maribor, Nova Gorica, Postojna)

NEURJA 12. in 13. maj 2012Zaradi udarov strel v električne drogove itd. so nastajali požari in je bila občasno motena oskrba z električno energije; meteorna voda je zalivala dvorišča, kleti in podvoze, ponekod so se prožili zemeljski plazovi; neurni veter je podiral drevesa in razkrival strehe (izpostave: Celje, Ljubljana, Maribor, Ptuj, Novo mesto, Slovenj Gradec, Koper, Nova Gorica, Postojna)

NEURJA 12. in 13. junij 2012Zaradi udarov strel je bila občasno motena oskrba z električno energije; meteorna voda je zalivala dvorišča, kleti in podvoze neurni veter je podiral drevesa in razkrival strehe (izpostave: Kranj, Ljubljana, Ptuj, Novo mesto, Koper, Nova Gorica, Postojna, Trbovlje)

NEURJA 10.-11. julij 2012Zaradi udarov strel je bila občasno motena oskrba z električno energije; meteorna voda je zalivala dvorišča, kleti in podvoze neurni veter je podiral drevesa in razkrival strehe (izpostave: Celje, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Postojna, Ptuj, Slovenj Gradec, Ljubljana, Nova Gorica).

POŽAR V NARAVNEM OKOLJU 2.-9. avgust 2012Junij 2013 ARSO 32 / 54

http://spin.sos112.si/SPIN2/Javno/Porocila/


2.8. je prišlo do požara na Sveti gori v občini Nova Gorica na težko dostopnem in zaradi ostankov neeksplodiranih obojnih sredstev nevarnem terenu. Gasilcem JZ GRD in PGD so se pridružile posadke s helikopterjem SV in iz Italije helikopter ter letalo Canadair.

NEURJA 24.-25. september 2012Zaradi udarov strel je bila občasno motena oskrba z električno energije; neurni veter je podiral drevesa in razkrival strehe (izpostave: Brežice, Celje, Koper, Ljubljana, Maribor, Nova Gorica, Novo mesto, Postojna, Ptuj, Slovenj Gradec, Kranj).

NEURJA 7. oktober 2012Zaradi udarov je bila občasno motena oskrba z električno energije; neurni veter je podiral drevesa in razkrival strehe (izpostave: Maribor, Murska Sobota, Ptuj, Slovenj Gradec).

OBILEN DEŽ IN SNEG, VISOKO PLIMOVANJE MORJA 26.-29. oktober 2012Hudourniške in narasle meteorne vode so zalivali stanovanjske in infrastrukturne objekte; kasneje so poplavljali tudi nekateri vodotoki; ponekod so se prožili zemeljski plazovi; v Piranu je bil prožen sistem javnega alarmiranja zaradi visokega plimovanja morja; kasneje so se pod težo snega in zaradi vetra so se lomile veje in podirala drevesa (izpostave: vse).

OBILNE PADAVINE IN MOČAN VETER 4.-7. november 2012Narasle vode so zalivale stanovanjske in infrastrukturne objekte poplavljali so vodotoki, predvsem na območju Savinje in Drave; prožili so se zemeljski plazovi; veter je podiral drevesa in razkrival strehe, občasno je bila motena oskrba z električno energije (izpostave: vse).

SNEŽENJE IN VETER 7.-13. december 2012Zaradi vetra in pod težo snega so se lomile veje in podirala drevesa; občasno je bila motena oskrba z električno energije (izpostave: Koper, Kranj, Nova Gorica, Postojna, Brežice, Maribor, Murska Sobota, Celje, Ptuj).

Preglednica: Pregled števila dogodkov z intervencijami v Sloveniji po letih (vir: URSZR)

Junij 2013 ARSO 33 / 54

22 26 79 25 598 5 45 4 16

30 34 15 28 241 4 3

1 824 38 44 4 1368 24 5 18 821 14 11 22 1714 1 8

4 117 30 28 35 3926 33 40 50 83

nerazporejeno 13 18 12 6 8

poplave ob vodotokih 1 2 1 3 21

poplave zaradi dviga podtalnice 2 1 4 4 14

poplave meteorne vode 10 12 23 37 40

71 113 96 29 67SKUPAJ 293 319 367 219 346

2008 2009 2010 2011 2012 Močan veter Visok sneg Neurja Žled Suša Visoko plimovanje morja Toča Udari strel Pozeba Hud mraz Huda vročina Prekinitev prometa zaradi naravnih pojavov Poplave – skupaj

Plazovi


4 Ukrepi varovanja pred neugodnimi vremenskimi razmerami

4.1 Poročilo o ukrepih za ublažitev vpliva vremena na kmetijstvo (pripravilo: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje)

Glavni ukrepi Ministrstva za kmetijstvo in okolje ter izvajanje varovanja pred neugodnimi vremenskimi razmerami v letu 2012 so bili naslednji:

4.1.1 Sofinanciranje zavarovanja kmetijske proizvodnje pred naravnimi nesrečami

Sofinanciranje zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje poteka na osnovi večletne Uredbe o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje in ribištva. Zavarovanje kmetijske proizvodnje je vse bolj potrebno zaradi podnebnih sprememb, ki prinašajo vse pogostejše ujme, poplave in suše. Namen sofinanciranja zavarovalne premije je vzpodbujanje kmetov k zavarovanju, saj se državna pomoč za odpravo posledic škode v kmetijstvu namenja samo za naravne nesreče, ki jih ni mogoče zavarovati.

Podatki kažejo, da je zavarovanje kmetijske proizvodnje (posevkov, nasadov in plodov ter živali) v začetnih letih od leta 2006 strmo naraščalo, v zadnjih letih pa je upadlo predvsem zaradi nezavidljivega ekonomskem stanja v kmetijstvu ter zaostritve zavarovalnih pogojev, četudi je državna pomoč v tem času dosegla najvišjo intenzivnost (50 odstotno sofinanciranje pri posevkih, nasadih in plodovih ter 30 odstotno sofinanciranje pri živalih). V letu 2012 je bilo za sofinanciranje zavarovalnih premij izplačanih 4.386.598,41 €. Po trenutnih podatkih, ki še niso dokončni, je zavarovanih okoli 47.000 ha kmetijskih zemljišč in okoli 190.000 živali (govedo, prašiči, kopitarji in drobnica).

4.1.2 Sofinanciranje nakupa in postavitev mrež proti toči, rastlinjakov in namakalnih sistemov na kmetijskih gospodarstvih

V okviru Programa razvoja podeželja za obdobje 2007-2013 (PRP) se izvaja dodeljevanje investicijskih podpor na kmetijskih gospodarstvih. Med upravičene naložbe spadajo tudi nakup in postavitev mrež proti toči, naložbe v zaščitene prostore (rastlinjake) s pripadajočo opremo ter naložbe v namakalno infrastrukturo za namakalne sisteme na kmetijskih gospodarstvih. Skupno je bilo v letih 2007 - 2012 v okviru razpisa 121 odobrenih 113.558.070 € sredstev.

Zgoraj omenjene naložbe se uvrščajo v dva sklopa in sicer med naložbe v zgradbe (gospodarska poslopja, prodajni prostori za neposredno prodajo, rastlinjaki, trajni nasadi, mreže proti toči), za katerega je bilo odobrenih 64.711.701 €, ter v sklop naložbe v izboljšanje kmetijskih zemljišč (namakanje, agromelioracije, pašniki in obore), za katerega je bilo odobrenih 1.563.917 € sredstev. Ker gre pri naložbah za sklope, natančnih zneskov odobrenih sredstev za nakup in postavitev mrež proti toči, rastlinjakov in namakalnih sistemov v letih 2007 – 2012 tako ne moremo podati, smo pa lahko na podlagi analize zahtevkov za izplačila, ki jih vlagatelji pošiljajo na ARSKTRP ugotovili, da je bilo do 31.12. 2012 odobrenih 346 zahtevkov za nakup in postavitev mrež proti toči v višini 5.977.442 €, kar predstavlja 5,4 % vseh zahtevanih sredstev za ukrep 121. Za postavitev in opremo rastlinjakov je bilo odobrenih 22 zahtevkov za 1.269.389 €, za namakalno opremo (vključno s postavitvijo namakalnega sistema) pa 54 zahtevkov za 1.311.615 € sredstev.

Na dan 31.12.2012 je bilo v Registru kmetijskih gospodarstev registriranih 4.035 ha intenzivnih sadovnjakov, od katerih je 891 ha pokritih z mrežami proti toči, kar predstavlja 22,1 % vseh površin sadovnjakov.

4.1.3 Sofinanciranje posipavanja točonosnih oblakov s srebrovim jodidom

V Sloveniji izvajamo projekt poskusnega posipavanja točonosnih oblakov s srebrovim jodidom z letali od leta 1999. V letu 2012 so bili na voljo tudi preliminarni rezultati Ciljno raziskovalnega programa (CRP):

Junij 2013 ARSO 34 / 54


Presoja učinkovitosti umetnega vpliva na vreme z letali, ki pa niso dali novih dodatnih dejstev na podlagi katerih bi se lahko sprejela odločitev za nadaljevanje ali za ukinitev obrambe pred točo (OPT). MKO je zato Vladi predstavilo dejstva, ki podpirajo izvajanje OPT in dejstva, ki OPT ne podpirajo. Vlada RS pa je na podlagi predstavljenega sprejela sklep, da se podpre izvajanje letalske obrambe pred točo s posipa -njem točonosnih oblakov s srebrovim jodidom na območju severovzhodne Slovenije v letih 2012 in 2013 ter da sredstva za sofinanciranje izvajanja del zagotovi Ministrstvo za kmetijstvo in okolje.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je po sprejemu sklepa Vlade RS, pristopilo k izvajanju postopkov iz -bire izvajalca, v skladu s predpisi o javnem naročanju, na podlagi katerih je bil za izvajalca izbran Letal -ski center Maribor (LCM), ki je to dejavnost izvajal že v okviru poskusne obrambe pred točo. Na osnovi pogodbe in izvedenih aktivnosti je bilo za izvajanje obrambe pred točo v letu 2012 izplačanih 56.779,95 EUR.

4.1.4 Namakanje in oroševanje

V letu 2012 je bilo v Sloveniji 7.511 ha namakanih površin. Veliki namakalni sistemi so na 6.448 ha površin (59 delujočih velikih namakalnih sistemih), mali namakalni sistemi, za katere so bile izdane odločbe o uvedbi malih namakalnih sistemov pa obsegajo 1.063 ha.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je izvajalo izgradnjo in prenovo namakalnih sistemov v okviru Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013. III. Javni razpis za Izgradnjo velikih namakalnih sistemov in tehnološke posodobitve namakalnih sistemov se je zaprl. IV. javni razpis je bil objavljen na koncu leta 2012.

Novi veliki namakalni sistemi se uvajajo na podlagi odločbe o uvedbi velikega namakalnega sistema.V letu 2012 je bila izdana ena odločba o uvedbi velikega namakalnega sistema. V tem letu je bilo pozitivno rešenih 32 vlog za uvedbo malega namakalnega sistema, skupna površina novo uvedenega namakanja pa znaša 140 ha.

4.1.5 Predčasno izplačilo neposrednih plačil in priprava programa odprave posledic suše

Suša je v 122 občinah prizadela 17.279 oškodovancev na skupaj 106.540,02 ha kmetijskih površin. Skupna ocenjena neposredna škoda zaradi suše na kmetijskih kulturah, ki so bile poškodovane preko 30 %, je ugotovljena v višini 56.510.351,55 evra.

Vlada je 21. 8. 2012 razglasila, da je v Sloveniji suša v takšnem obsegu, da gre za naravno nesrečo, saj škoda presega 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna za leto 2012 (2.382.725,36 evra), s čimer je dosežen limit za pomoč skladno z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč. Vlada je s sklepom naložila MKO, da pripravi program za odpravo posledic škode po suši. MKO je pristopilo k pripravi programa.

V letu 2012 se je kmetijskim gospodarstvom, ki jih je suša v 2012 najbolj prizadela, sredstva iz naslova neposrednih plačil izplačalo kot predplačilo. Zato je MKO, v skladu z izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 776/2012 z dne 27. avgusta 2012 o predplačilih neposrednih plačil, oškodovanim kmetijskim gospodarstvom v novembru 2012 izplačalo predplačilo v višini 50% odobrenih neposrednih plačil za zadevno leto. Pri tem predplačilo pomeni le prej izplačano neposredno plačilo, ki bi ga sicer kmetijsko gospodarstvo prejelo v mesecu decembru oz. januarju in ne pomeni izplačane škode kot takšne.

Do predplačil so bila upravičena kmetijska gospodarstva, ki so imela naslov kmetijskega gospodarstva v katastrskih občinah, v katerih je, na podlagi podatkov ARSO, več kot 90% kmetijskih zemljišč bilo deležnih najbolj neugodnih sušnih razmer. Slednje je pomenilo, da se zemljišča nahajajo na najlažjih tleh in je bila na teh zemljiščih v obdobju od 20.6. in 20.8. 2012 površinska vodna bilanca tal s primanjkljajem, višjim od 250 mm ali s primanjkljajem, višjim od 200 mm. Glede na podatke ARSO je bilo takšnih 77 katastrskih občin in po podatkih Agencije za kmetijske trge je v teh občinah ležalo okoli 950 kmetijskih gospodarstev.

Junij 2013 ARSO 35 / 54


Do porabe sredstev, ki so bila zagotovljena za namen predplačil, se je izvedlo predplačila še za kmetijska gospodarstva, ki so imela naslov v katastrskih občinah, v katerih je, na podlagi podatkov ARSO, več kot 90% kmetijskih zemljišč bilo deležnih mejnih sušnih razmer. Slednje je pomenilo, da so se zemljišča nahajala na najlažjih tleh in je bila na teh zemljiščih v obdobju od 20. junija do 20. avgusta 2012 površinska vodna bilanca tal s primanjkljajem, višjim od 150 mm ali s primanjkljajem, višjim od 100 mm. Zaradi omejitve s sredstvi, se je za ta kmetijska gospodarstva uvedel še izločitveni kriterij, in sicer, da je imelo posamezno kmetijsko gospodarstvo od vseh svojih kmetijskih površin vsaj 25% koruze (silažne ali za zrnje), buč ali krompirja – torej kmetijske rastline, ki so bile v suši najbolj oškodovane. Prednost pri izplačilu predplačil pa so imela kmetijska gospodarstva z višjim deležem omenjenih kmetijskih rastlin. Glede na podatke ARSO je bilo takšnih 825 katastrskih občin in v njih okoli 8000 kmetijskih gospodarstev.

Predplačilo je bilo izvedeno za 7.625 kmetijskih gospodarstev, v skupni vrednosti 11.116.600 evra (EKO0).

4.1.6 Čiščenje hidromelioracijskih jarkov po burji na Vipavskem

Februarja 2012 je močna burja na Vipavskem povzročila škodo na kmetijskih zemljiščih. Odnesla je okoli 10.000 m3 zemljine v odvodne sisteme (hidromelioracijske jarke). Izvajalcu javne službe upravljanja hidromelioracijskih sistemov, Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, je Vlada RS naložila čiščenje teh jarkov. Ocena višine stroškov za izvedbo del je znašala okvirno 35.000 €. Sredstva za izvajanje del je zagotovilo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

4.1.7 Pomoč oškodovancem zaradi zimske pozebe

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je objavilo Javni razpis za Ukrep VII: podpora kmetijskim gospodar -stvom zaradi neugodnih vremenskih razmer, in sicer zimske pozebe pri pridelavi vrtnin. Predmet podpore je bila dodelitev nepovratnih sredstev v obliki podpore na hektar poškodovanih vrtnin v letu 2012.Namen izvajanja ukrepa je bila finančna pomoč kmetijskim gospodarstvom, ki so utrpela škodo zaradi zimske pozebe pri pridelavi vrtnin. Sredstva so namenjena kmetijskim pridelovalcem, ki so pridelovali vrtnine v času od 29. januarja do 29. februarja 2012 na območju občin Piran, Koper, Izola in Nova Gori -ca. Po podatkih Agencije RS za okolje je bila v tem času temperatura večkrat nižja od 0°C, kar za to ob-močje ni običajno v tem letnem času. Po oceni javne službe kmetijskega svetovanja je v slovenski Istri na skoraj vseh lokacijah, kjer so posta-vljeni plastenjaki, nastala škoda zaradi sunkov orkanske burje in trajanja nizkih temperatur. Izredno moč-na burja je razkrila in potrgala folije ter plastične kritine Škoda je bila tudi na vrtninah, ki so jih kmetje pridelovali v plastenjakih in so jih imeli za pobiranje in prodajo. Zaradi nizkih temperatur je zelenjava v poškodovanih rastlinjakih pomrznila.

4.1.8 Pomoč oškodovancem, ki so imeli 100% poškodovanost trajnih nasadov – omogočen odkup grozdja tudi fizičnim osebam (vinogradnikom)

S spremembo Zakona o vinu (UL RS 72/11) je omogočen odkup grozdja tistim kmetijam, ki so imele la-sten pridelek pomembno zmanjšan zaradi naravne nesreče.

4.1.9 Obnova poškodovanih vinogradov

V Uredbi o ureditvi trga z vinom (UL RS 6/12), ki ureja tudi pogoje za ukrep prestrukturiranja vinogra-dov, je vključena tudi izjema za poškodovane vinograde, po kateri lahko ti oškodovanci uveljavljajo pod-poro tudi z nižjim skupnim obsegov vinogradov, ki jih obdelujejo (nižanje praga iz 0,85 ha na 0,60 ha).

Junij 2013 ARSO 36 / 54


4.1.10 Ukrepi, ki jih je izvedla Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije

Javna služba kmetijskega svetovanja (JSKS), ki deluje v okviru Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), je celo leto spremljala stanje na terenu ob vremenskih neprilikah, pripravljala prve ocene škode po škodnih dogodkih ter tehnološka navodila in nasvete za ukrepe po neugodnih vremenskih razmerah. V letu 2012 so bila tako pripravljena navodila oziroma nasveti po burji na Primorskem v januarju in februarju, tehnološka navodila za ukrepe po spomladanski suši v marcu, strokovni nasveti za sanacijo po toči na Primorskem v juniju.V juliju in avgustu je skoraj celotno Slovenijo prizadela huda suša. JSKS je opravila več ocen škode po suši in oceno izpada pridelka ter na spletnih straneh sproti objavljala informacije o stanju in ukrepih za blažitev posledice suše.

V začetku novembra so nekatere predele Slovenije prizadele hude poplave. Najbolj prizadeto je bilo Podravje, kjer je bila skoraj tretjina kmetijskih površin prizadetih zaradi erozije. JSKS je tudi tokrat opravila prvo oceno škode ter pripravila obsežna tehnološka navodila za ukrepe po poplavah.

Zaradi izrazito zmanjšanega pridelka krme so tako posledice suše kot poplav prizadele živinorejske kmetije, zato je KGZS za prizadete kmetije organizirala zbiranje pomoči v krmi po območnih enotah.

Člani KGZS, ki so jih prizadele vremenske razmere v letu 2012, so lahko vložili vlogo z dokazili za odpis zborničnega prispevka.

Junij 2013 ARSO 37 / 54


5 PREGLED IZVAJANJA METEOROLOŠKE DEJAVNOSTI V LETU 2012

5.1 Državna meteorološka služba

5.1.1 Kratek opis izvajalca

Naloge državne meteorološke službe in s tem posredno Urada za meteorologijo (UMet) ter dela Urada za hidrologijo in stanje okolja (UHO) so opredeljene v Zakonu o meteorološki dejavnosti (ZMetD, Ur.l.RS št. 49/2006), dodatno pa tudi v Zakonu o letalstvu (ZLet, Ur.l.RS št. 81/2010-UPB4) v navezavi z Zakonom o zagotavljanju navigacijskih služb zračnega prometa (ZZNSZP, Ur.l.RS št 101/2003, 110/2005, 30/2006-UPB1, 109/2009), ki opredeljuje vlogo državne meteorološke službe pri zagotavljanju varnosti v letalskem prometu ter Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZVNDN, Url.RS št. 51/2006-UPB1, 97/2010), ki opredeljuje obveščanje v primeru neugodnih vremenskih in hidroloških razmer.

5.1.2 Ključne naloge

Temeljni sklopi zakonsko predpisanih nalog so:

• spremljanje, analiziranje in napovedovanje vremena nad Slovenijo in njeno okolico; • opozarjanje na izredne vremenske in vremensko pogojene dogodke; • spremljanje stanja snežne odeje in opozarjanje na nevarnost snežnih plazov; • analiziranje in napovedovanje podnebne spremenljivosti na območju Slovenije; • meteorološka podpora letalstvu in drugim vrstam prometa; • meteorološka podpora kmetijstvu, energetiki in drugim gospodarskim panogam; • vzpostavljanje in vzdrževanje osnovne državne meteorološke infrastrukture; • izpolnjevanje državnih obveznosti v okviru medvladnih meteoroloških organizacij.

Za čim bolj učinkovito in racionalno izvajanje zakonsko predpisanih nalog z navedenih področij državna meteorološka služba skrbi tudi za stalen razvoj operativnih orodij za spremljanje in napovedovanje vremena in podnebja.

Navedene naloge temeljijo na osnovnem poslanstvu državne meteorološke službe, ki je: Zanesljivo in učinkovito izvajanje nalog državne meteorološke službe z zagotavljanjem kakovostnih meteoroloških informacij in storitev.

Državna meteorološka služba s tem prispeva k večji varnosti in blaginji ter k zaščiti življenj, okolja in premoženja.

5.1.2.1 Operativni delovni procesi

Glavni operativni delovni procesi, v katere združujemo ključne naloge (tj. glavna področja rednega dela):

• proces meteorološkega bdenja in opozarjanja; • proces vzdrževanja državne mreže meteoroloških postaj in arhiva državnih meteoroloških

informacij; • proces izdelave periodičnih in dodatnih analiz ter strokovnih podlag; • proces nadzora in vzdrževanja meteorološkega operativnega sistema; • proces razvoja in vpeljave informacijskih tehnologij in meteoroloških strokovnih metod; • proces stikov z uporabniki in mednarodnimi meteorološkimi organizacijami;

Junij 2013 ARSO 38 / 54

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201097&stevilka=5021




5.1.3 Redne naloge - povzetek dejavnosti v preteklem letu

Na Uradu za meteorologijo (UMet) smo ob pomoči Urada za hidrologijo in stanje okolja (UHO) ter Urada za splošne zadeve (USZ) tudi v tem letu primarno izvajali naloge, ki jih državni meteorološki službi v svojem 9. in 10. členu predpisuje Zakon o meteorološki dejavnosti.

Na področju meteoroloških opazovanj in meritev smo z ustrezno racionalizacijo dela zapolnili vrzel ob upokojitvi dveh sodelavcev, prav tako na področju meteoroloških aplikacij ob upokojitvi enega sodelavca.

Redno smo pripravljali vremenske napovedi za javnost in za posebne uporabnike.

Ob izrednih vremenskih dogodkih so bila izdana opozorila in posredovana tako URSZR kot javnosti. Rdečo, najvišjo stopnjo ogroženosti smo tako razglasili v februarju, ko je orkanska burja pihala neprekinjeno 10 dni skupaj. Pred dogodkom smo sklicali tiskovno konferenco. Konec oktobra in v začetku novembra so Slovenijo zajele obilne padavine, ki povzročile obsežne poplave. Pred in med samim dogodkom smo sklicali več tiskovnih konferenc in razglasili najvišjo stopnjo ogroženosti. V tem letu se je v povezavi z opozarjanjem pred izrednimi vremenskimi dogodki znova izkazal kot izredno učinkovit sistem opozorilnih barv, uveden v okviru evropskega opozorilnega vremenskega portala – MeteoAlarm, ki smo se mu pridružili junija 2008. Poseben izreden dogodek je bila tudi nesreča balona konec avgusta na Ljubljanskem barju, kjer je prišlo tudi do smrtnih žrtev. Točen vzrok nesreče še ni znan, ker preiskava še poteka. So se pa v času nesreče preko Slovenije pomikali nevihni sistemi.

Ena ključnih dejavnosti državne meteorološke službe je izvajanje nalog službe letalske meteorologije, ki prispeva k zagotavljanju varnosti v letalskem prometu na območju Slovenije.

Za cestni promet smo pripravljali posebna vremenska poročila in napovedi.

Na spletu so bile dnevno objavljene biovremenske napovedi, vrednosti UV indeksa in v sezoni obvestila o obremenjenosti zraka s cvetnim prahom.

V sodelovanju z Uradom za hidrologijo in okolje je potekal razvoj novih orodij in produktov za potrebe pomorstva.

Osnova za vremenske napovedi so izračuni numeričnega meteorološkega modela za omejeno območje, ALADIN SI, ki ga poganjamo na ARSO. V tem letu smo začeli operativno uporabljati tudi različico modela ALADIN SI v 4,4 km ločljivosti. Poleg rezultatov modela ALADIN SI, smo pri izdelavi vremenskih napovedi uporabljali tudi rezultate večjih meteoroloških centrov, predvsem ECMWF iz Readinga, MeteoFrance iz Toulousa in Nemške meteorološke službe (DWD) iz Offenbacha.

Pri stalnem spremljanju vremena smo si pomagali s podatki naših samodejnih in javljajočih meteoroloških postaj, podatki radiosondažnih meritev v Ljubljani.

Meteorološke podatke pridobljene v okviru državne meteorološke mreže smo izmenjevali preko svetovne meteorološke mreže.

Osnova vsem navedenim dejavnostim je kakovostna meteorološka infrastruktura. Zato smo tudi v tem letu posvetili dobršen del pozornosti vzdrževanju meteorološke mreže, vključujoč meteorološke postaje 1. reda, letališke meteorološke postaje, podnebne in padavinske postaje ter meteorološki radar.

Sektor za vzdrževanje in razvoj merilnih mrež na Uradu za hidrologijo in stanje okolja je izvajal naloge vzdrževanja, obnov in izgradnje infrastrukture merilnih sistemov državne meteorološke mreže, v katero sta vključena tudi merilna mreža meteorološkega monitoringa in meteorološkega monitoringa na letališčih. Pripravljal je idejne rešitve, načrtoval in izdelal tehnično dokumentacijo za projektiranje, izvedbo in izvedena dela ter dokumentacijo za vzdrževanje merilnih sistemov.

Pri stalnem spremljanju vremena smo uporabljali podatke radarskih meritev na Lisci in podatke Evropske organizacije za uporabo meteoroloških satelitov (EUMETSAT). Dodatno smo od Elektroinštituta Milan Vidmar pridobivali podatke o razelektritvah na območju Slovenije in jih uporabljali v procesu napovedovanja in opozarjanja.

Junij 2013 ARSO 39 / 54

http://calvus.arso.sigov.si/mwiki/MeteoFrance

http://calvus.arso.sigov.si/mwiki/MeteoAlarm


Prav tako je potekal stalen razvoj meteorološkega modela ALADIN, prirejanje sistema INCA za naše potrebe ter razvoj in vpeljava drugih podpornih tehnik in metod za učinkovitejše delovanje državne meteorološke službe. Sodelovali smo pri prenovi delovnih procesov meteorološke prognoze. Sodelovali smo z drugimi uradi (Urad za hidrologijo in okolje) pri nalogah povezanih z modeliranjem.

Nadaljevali smo z razvojem in vsebinsko nadgradnjo spletnega portala državne meteorološke službe (www.meteo.si).

Pri analiziranju podnebnih razmer smo se naslonili predvsem na podatke državne meteorološke mreže in sicer na podatke mreže podnebnih in padavinskih postaj. Nadaljevali smo z izvajanjem internega projekta »Podnebna spremenljivost Slovenije«, katerega glavni namen je sistematično analizirati historične podnebne podatke tako z vidika spremenljivosti povprečnih razmer kot izrednih vremenskih dogodkov. Zaradi zelo velike potrebe uporabnikov (hidrologija, kmetijstvo, gozdarstvo, EEA) po podatkih v pravilni mreži, smo začeli z razvojem aplikacijo za izračun podnebnih podatkov v pravilni mreži na mesečni ravni. Razvili smo aplikacijo za operativno obdelavo in pripravo poročil o vetrnih razmerah. Pripravili smo nove produkte na spletnem portalu državne meteorološke službe, ki uporabnikom omogočajo sprotno spremljanje podnebnih razmer, njihovo primerjavo s preteklimi razmerami, ter lažji dostop do izpeljanih podnebnih produktov.

Za uporabnike v kmetijstvu smo v letu 2012 pripravljali specializirane simulacije vpliva vremena in podnebja na rastline s posebnim poudarkom na vodni bilanci. Težave s sušo povzročajo večjo povpraševanje po tovrstnih podatkih zato Oddelek že od leta 2009 desetdnevno in mesečno izdaja biltene s pregledom stanja vodne bilance kmetijskih tal za referenčne točke v Sloveniji v vegetacijski sezoni/dormanci v obliki »Dekadnega/Mesečnega biltena vodnobilančnega stanja kmetijskih tal v Sloveniji« in objavljali aktualna poročila na spletnih straneh ARSO. V sušnih razmerah 2012 smo na 14 dni sodelovali pri pripravi pregleda »Hidrometeorološke razmere in stanje vodnih zalog v Sloveniji" ter pripravljali različna gradiva za vlado in resorska ministrstva.

V letu 2012 je bil narejen velik napredek na projektu BOBER/SUŠA "Nadgradnja sistema za spremljanje in analiziranje stanja vodnega okolja"; sodelovanje pri izdelavi podatkovnega skladišča projekta, modeliranju, testiranju aplikativnih modulov in aplikacij za registrirane in neregistrirane zunanje uporabnike ter orodij znotraj projekta (OBI), izvedenih je bilo vrsto delavnic ter sestankov strokovnih skupin in projektnega sveta. Veliko dela pa je bilo opravljenega tudi na strokovni podpori DMCSEE. Prav tako smo v letu 2012 pripravljali strokovne podlage tudi za druge gospodarske dejavnosti, kot so energetika (sodelovanje z NEK, TEŠ in TET) oziroma učinkovita raba energije (predvsem podlage za pravilnike, ki jih pripravlja MOP), prostorsko planiranje, vodno gospodarstvo, gradbeništvo, turizem, ipd.

Nadaljevali smo z aktivnostmi Centra za upravljanje suše v JV Evropi (DMCSEE), pri katerem ima Slovenija vlogo države gostiteljice. V letu 2012 smo zaključili evropski projekt z 14 partnerji iz držav v regiji.

Po vstopu v polnopravno članstvo v EUMETSAT in EUMETNET v letu 2008, smo v letu 2012 nadaljevali s postopki za vstop v polnopravno članstvo v ECMWF. V sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve so bili pripravljeni uradni prevodi Konvencije o ustanovitvi ECMWF, njene spremembe in spremljajočih dokumentov ter Zakon o ratifikaciji. Oktobra 2012 je bila Koncencija o ustanovitvi ECMWF s spremembami ratificirana v Državnem zboru in tako smo s 1. decembrom 2012 postali polnopravni člani. ECMWF naši državni meteorološki službi vsakodnevno zagotavlja številne izračune stanja ozračja, ki so nujni za srednjeročno napovedovanje in opozarjanje pred nevarnimi vremenskimi razmerami. S polnopravnim članstvom je našim strokovnjakom omogočeno sodelovanje pri razvoju in souporaba izredno zmogljivih računalniških kapacitet za potrebe državne meteorološke službe. Pričeli smo s pripravo dokumentov in njihovih uradnih slovenskih prevodov, ki so potrebni v postopku ratifikacije konvencije ECMWF.

Jeseni 2012 smo pripravili tudi vladno gradivo za članstvo ARSO v ECOMET in na podlagi sklepa vlade novembra 2012 podpisali pristopno izjavo. Tako smo s 1.januarjem 2013 postali člani gospodarskega interesnega združenja ECOMET, katerega glavni namen je združevanje in usklajevanje podatkovnih politik državnih meteoroloških služb v Evropi in enotno zastopanje v razmerju do zasebnega sektorja.

V okviru mednarodnega sodelovanja smo v okviru EUMETNET do pomladi 2012 predsedovali Posvetovalnemu odboru za znanost in tehnologijo, kasneje smo zaradi pomanjkanja kadrovskih in

Junij 2013 ARSO 40 / 54


denarnih virov sodelovanje prekinili. Obdržali smo vlogo podpredsedujočega v Skupščini članic EUMETNET. Novembra 2012 smo na Brdu pri Kranju organizirali redni zasedanji Skupščine članic EUMETNET ter Generalne skupščine ECOMET. V konzorciju za numerično modeliranje vremena na omejen območju - ALADIN imamo še vedno predsedujočo vlogo v Generalni skupščini konzorcija. Spomladi 2012 smo pričeli z aktivnostmi za organizacijo mednarodne konference o gorski meteorologiji - ICAM 2013, ki bo potekala junija 2013 v Kranjski Gori.

Pripravili smo predloge za smotrnejše koriščenje evropskih projektnih sredstev ter sredstev pridobljenih iz lastne dejavnosti za zagotavljanje razvoj državne meteorološke službe in nadgradnje njenih storitev za uporabnike. Predloge smo skupaj z vodstvom Ministrstva za kmetijstvo in okolje predstavili Ministrstvu za finance, s katerim naj bi v letu 2013 dogovorili ustrezne rešitve.

V skladu z zakonom o meteorološki dejavnosti (ZMetD, Url.RS 49/2006) smo pripravili Poročilo o meteorološki dejavnosti v letu 2011, ki ga je vlada sprejela septembra 2012. Vlada je aprila 2012 z zamudo sprejela tudi Poročilo o meteorološki dejavnosti v letu 2010. Prav tako smo pripravili Operativni program državne meteorološke službe za obdobje 2012-2015, ki ga je potrdil minister pristojen za okolje. Nadaljevali smo s pripravo podzakonskih aktov vezanih na Zakon o meteorološki dejavnosti. Pripravljeni so bili osnutki in obrazložitve za Pravilnik o delovanju državne mreže meteoroloških postaj, Pravilnik o pogojih za vzpostavitev in izvajanje meteoroloških opazovanj na meteoroloških postajah ter za vpis v register meteoroloških postaj ter Uredbo o določitvi najmanjše razdalje med državno meteorološko postajo in drugimi območji ter o tehničnih ukrepih ali omejitvah rabe prostora. V pripravo smo v skladu z ZMetD vključili tudi Strokovni svet za vprašanja meteorološke dejavnosti ter zanj pripravili ustrezna gradiva. Aprila so bili osnutki in obrazložitve posredovani na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, od koder še nismo prejeli odziva.

Podrobnosti o relevantnih aktivnostih po posameznih sektorjih Urada za meteorologijo (v nadaljevanju UMet) in Urada za hidrologijo in stanje okolja (v nadaljevanju UHO) so podane v nadaljevanju.

5.1.3.1 Operativne meteorološke napovedi

V procesu meteorološkega bdenja in opozarjanja smo v UMet/Sektorju za operativne meteorološke napovedi izvajali redne operativne naloge:

• priprava splošnih napovedi vremena: na področju splošne napovedi vremena smo sistematično spremljali in analizirali vremenske procese na območju Evrope, redno izdajali vremenske napovedi za območje Slovenije in sosednje pokrajine; skrbeli smo za medijsko odprt pristop do meteoroloških informacij, kar vključuje živa javljanja dežurnih prognostikov v programe radijskih postaj, možnost direktnega klica dežurnega prognostika na plačljivo telefonsko številko in sodelovanje pri podajanju vremenskih informacij na nacionalni TV;

• priprava posebnih vremenskih poročil in napovedi: pripravljali smo posebna vremenska poročila in napovedi za medije in druge posebne uporabnike kot so veliki energetski sistemi, komunalne službe, snežne službe, DARS, DRSC in podobno; Krog naročnikov smo razširili z nekaj novimi uporabniki;

• opozarjanje ob izrednih vremenskih in vremensko pogojenih dogodkih: sodelovali smo z državnim organom, ki izvaja dejavnosti civilne zaščite - URSZR; ob napovedanih vremenskih ujmah smo izdajali predhodna opozorila ter obvestila o ujmah; opozorila smo pripravljali tudi za javnost in ostale vpletene državne službe, ustanove in medije; v sodelovanju z URSZR smo skrbeli za operativno spremljanje in izračun indeksov požarne ogroženosti naravnega okolja;

• aktivno smo sodelovali z URSJV, kjer smo bili del preverjanja sistemov obveščanja in napovedi v primeru nesreč z radioaktivnim materialom; sodelovali smo pri vajah URSJV;

• operativno smo pripravljali opozorila v okviru enotnega evropskega opozorilnega sistema METEOALARM;

Junij 2013 ARSO 41 / 54


• izvajali smo bilateralno izmenjavo vremenskih opozoril z državno meterološko službo Hrvaške; že vrsto let uspešno sodelujemo na tem področju z državno meteorološko službo Avstrije; gre za izmenjavo zelo pomembnih informacij, ki prispevajo k zaščiti ljudi in premoženja predvsem na obmejnih področjih;

• izvajanje lavinske službe: zagotavljali smo strokovno delo na področju lavinske službe in v zimski sezoni trikrat tedensko pripravili bilten o stanju snežne odeje v gorah z oceno stopnje nevarnosti snežnih plazov; dodelali smo sistem monitoringa snežnih razmer in vključili delo prostovoljcev;

• izvajanje radiosondažnih meritev: skrbeli smo za izvajanje radiosondažnih meritev v Ljubljani, za mednarodno izmenjavo meteoroloških podatkov preko GTS sistema Svetovne meteorološke organizacije (WMO) in v okviru 24 urne službe v zbirnem centru nadzorovali delovanje različnih sistemov kot so: sistemi računalniških strežnikov ARSO, sistemi delovanja radarske in satelitske operative ter sistema požarnega in protivlomnega alarma na sedežu ARSO;

• analize preteklega vremena: skrbeli smo za sprotno dopolnjevanje internega arhiva klimatoloških podatkov in sodelovali pri rednem publiciranju mesečnega biltena ARSO; pripravljali smo analize meteorološkega dogajanja po vremenskih ujmah;

• izvajanje službe letalske meteorologije: na področju letalske meteorologije smo opravljali redne naloge, ki zajemajo 24 urno neprekinjeno pripravo TAF napovedi za letališča J. Pučnika Ljubljana, E. Rusjana Maribor, Portorož in vojaško letališče Cerklje, Cerklje ob Krki; izvajali smo 24 urno neprekinjeno meteorološko bdenje nad zračnim prostorom RS iz izdajanje ustreznih opozoril za udeležence v zračnem prometu, pripravo opozoril za let. J. Pučnika Ljubljana in Letališče Cerklje, Cerklje ob Krki, ter pripravo ostalih posebnih napovedi za potrebe zračnega prometa; za potrebe organizacije snežne službe na let. Cerklje, Cerklje ob Krki pripravljamo posebne napovedi o verjetnosti snežni padavin na območju letališča za 5 dni v naprej; dnevno smo seznanjali posadke letal o vremenskih razmerah po telefonu ali osebno v prostorih meteorološke službe. Vse naloge so bile realizirane v celoti;

• pripravili smo več analiz vremenskih razmer v času letalskih nesreč in incidentov za potrebe preiskovalnih organov Ministrstva za promet, ki preiskujejo take dogodke;

Sodelovali smo tudi pri izvajanju naslednjih dejavnosti:

• v okviru letalske šole smo usposabljali kandidatko za delo letalskega meteorologa - prognostika, izvedli smo dodatno usposabljanje kadra iz izbranih področij letalske meterologije; za Agencijo za civilno letalstvo smo pripravili katalog izpitnih vprašanj za pridobitev pooblastila letalski meteorolog - prognostik, podaljšali smo veljavnost dovoljenja za delo letalske šole;

• izdelali smo 5-letni poslovni načrt delovanja službe letalske meteorologije za obdobje 2012-2016, poročilo o izvajanju službe za leto 2011 ter finančno poročilo o stroških delovanja za leto 2011;

• obnovili smo certifikal usposobljenega izvajalca službe letalske meteorologije. Na podlagi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 1035/2011, je Agencija za civilno letalstvo v vlogi nadzornega organa, pregledal delo Agencije RS za okolje in podaljšala dovoljenje za opravljanje nalog službe letalske meteorologije za obdobje štirih let;

• kot zunanji strokovni svetovalci smo sodelovali pri projektu obnove let. Cerklje, Cerklje ob Krki; investitor je Ministrstvo za obrambo;

• zaradi sprememb meritev magnetne deklinacije so spremenili podatki o magnetni smeri vzletno-pristajalnih stez na letališčih Brnik in Cerklje ob Krki. Sodelovali smo pri projektu zamenjave oznak smeri stez. Prenovili smo sisteme distribucije meteoroloških informacij, ki vsebujejo podatke o smeri steze, ter izvedli usposabljanje za vse letalske meteorologe;

• v skladu z ISO standardom 9001/2008 smo v tem letu sodelovali pri izvajanju notranjih presoj in v procesu zunanje presoje;

• parafirali smo tripartitni sporazum med ICAO, UK Metoffice in ARSO. S podpisom sporazuma smo pridobili pravice za dostop do SADIS distribucijskega sistema. Sistem je namenjen izmenjavi meteoroloških informacij za potrebe zračnega prometa;

Junij 2013 ARSO 42 / 54


• zaradi upokojitev na meteorološki postaji Ljubljana smo prevzeli celotni program opazovanj vremena na tej postaji ter delo z inštrumentalno opremo na merilnem mestu. Prevzeli smo tudi delo sprejema podatkov o vodostajih, ki jih sporočajo honorarni opazovalci za potrebe hidrološke službe. V nočnem času smo prevzeli nadzor nad opozorilnimi sistemi seizmološke službe;

Sektor je deloval tudi z namenom izvajanja temeljnih sklopov dejavnosti iz operativnega Programa Državne meteorološke službe in izvajanja ključnih dejavnosti za doseganje sklopa strateških ciljev A iz petletnega Poslovnega načrta službe letalske meteorologije.

5.1.3.2 Prizemna meteorološka mreža

V procesu vzdrževanja državne mreže meteoroloških postaj in arhiva državnih meteoroloških informacij ter v procesu meteorološkega bdenja in opozarjanja smo v UMet/Sektorju za prizemno meteorološko mrežo izvajali redne naloge:

• organiziranje, vodenje in izvajanje meritev ter opazovanj državne mreže meteoroloških postaj (poklicni in honorarni opazovalci na klasičnih postajah, mreža avtomatskih meteoroloških postaj, itd.);

• opazovanje in beleženje vrednosti meteoroloških spremenljivk: • na štirih letalskih meteoroloških postajah ter dnevno seznanjanje letalskih in

helikopterskih enot z vremensko situacijo in razvojem vremena, sodelovanje z drugimi navigacijskimi službami ter uporabniki letališča (mednarodna letališča J.P. Ljubljana, E.R. Maribor in Portorož ter vojaško letališče Cerklje ob Krki);

• na devetih meteoroloških postajah 1.reda (Rateče, Kredarica, Bilje, Ljubljana-Bežigrad, Novo Mesto, Celje-Medlog, Lisca, Šmartno pri Slovenj Gradcu in Murska Sobota);

• vodenje in oskrba honorarne meteorološke mreže (26 podnebnih postaj, 165 padavinskih postaj, itd.);

• nadzor kakovosti meritev; • posodabljanje merilne opreme na klasičnih in avtomatskih postajah državne mreže meteoroloških

postaj; • kontrola in popravki meteoroloških podatkov z vseh meteoroloških postaj;

• arhiviranje meteoroloških podatkov;

• dopolnjevanje, vzdrževanje in zagotavljanje kakovosti ustreznih zbirk podatkov (pravilna ocena zanesljivosti podatkov je ključna za izdelavo relevantnih analiz in sprejemanje ustreznih sklepov);

• posredovanje meteoroloških podatkov in izdelava krajših poročil o preteklem vremenu;

Meritve in opazovanja potekajo v skladu s priporočili Svetovne meteorološke organizacije, izbrani podatki državne merilne mreže so del globalnega meteorološkega merilnega sistema, delo poteka v tesnem sodelovanju z Uradom za hidrologijo in stanje okolja.

Naloge so bile opravljene v zadovoljivem obsegu z visokimi izpleni in kakovostjo merskih podatkov.

Poleg rednega dela smo v sektorju sodelovali pri oziroma zaključili nekaj razvojnih in projektnih nalog:

• posodobitev merilne tehnike na letališčih: zaključili smo z obnovo merilne tehnike na letališču E.R. Maribor in sodelovali pri pripravi na obnovo merilne tehnike na letališču Cerklje pri Krki, kjer je investitor Ministrstvo za obrambo;

• projekt Podnebna spremenljivost Slovenije: sodelovali smo pri delu na projektu;

• projekt Nadgradnja sistema za spremljanje in analiziranje stanja vodnega okolja v Republiki Sloveniji: Sodelovali smo pri delu na projektu s pridobivanjem lokacij za postavitev novih meteoroloških postaj, ki so predvidene v projektu ter s pregledovanjem projektne dokumentacije;

• projekt Reorganizacija podatkovnega toka meteoroloških podatkov: izvedli smo operativni prehod na nov način vnosa podatkov na meteoroloških postajah 1.reda;

Junij 2013 ARSO 43 / 54


Sektor je bil aktiven predvsem v procesu delovanja državne mreže meteoroloških postaj in arhiva državnih meteoroloških informacij in z namenom izvajanja temeljnih sklopov dejavnosti iz operativnega Programa Državne meteorološke službe in izvajanja ključnih dejavnosti za doseganje sklopa strateških ciljev A iz petletnega Poslovnega načrta službe letalske meteorologije.

5.1.3.3 Vzdrževanje in razvoj merilnih mrež

V procesu vzdrževanja državne mreže meteoroloških postaj smo v UHO/Sektorju za vzdrževanje in razvoj merilnih mrež opravljali redne naloge:

• izvajanje, nadziranje in koordinacija vzdrževalnih del, redni pregledi in kalibracija na merilnih objektih in opremi skladno z zahtevami Pravilnika o zagotavljanju kakovosti podatkov z merilnih mrež ARSO in standarda ISO9001;

• priprava in pridobivanje tehničnih in strokovnih podlag, koordinacija urejanja zemljiško knjižnih postopkov ter pridobivanje upravnih dovoljenj in soglasij za projektiranje novogradenj in obnov merilnih objektov in sistemov;

• priprava idejnih rešitev, načrtovanje in izdelava tehnične dokumentacije za projektiranje, izvedbo in izvedena dela ter dokumentacije za vzdrževanje merilnih sistemov za spremljanje stanja okolja;

Sodelovali smo pri razvojnih projektih, ki vsebinsko vključujejo realizacijo merilnih objektov in merilnih sistemov za potrebe izvajanja meteorološkega monitoringa in meteorološkega monitoringa na letališčih:

• projekt »Reorganizacija podatkovnega toka meteoroloških podatkov«; • projekt BOBER – boljše opazovanje za boljše ekološke rešitve, v okviru katerega smo izvajali

naslednje naloge: • razvoj strojne opreme pilotnega samodejnega sistema; • testiranje pilotnega samodejnega merilnega sistema na opazovalnem prostoru ARSO; • priprava mrežnega razvojnega okolja za izvedbo programske opreme; • načrtovanje aplikativnih programskih modelov in določitev funkcionalnosti za izvedbo

programske opreme;

5.1.3.4 Informatika merilnih mrež

V procesu razvoja in vpeljave informacijskih tehnologij smo v UHO/Sektorju za informatiko merilnih mrež izvajali redne naloge, ki so povezane s prenosom podatkov avtomatskih postaj, njihovim nalaganjem v bazo surovih podatkov ter vzdrževanjem Informacijskega sistema merilnih mrež (ISMM):

• redno delo na dveh strežnikih, kjer sta bili nameščeni baza prostorskih in točkovnih podatkov; • zaradi prehoda na Oracle bazo 11g v Rac okolju in prenosa baze točkovnih in prostorskih

podatkov ter s tem povezanih aplikacij na nov strežnik smo skupaj s Službo za informatiko usmerili naše aktivnosti v pripravo in testiranje novega okolja; za ta namen smo v okviru pogodbe za javno upravo uporabili tudi storitev dodatne podpore na SRC-u; konec leta so že bile prenesene vse sheme prostorskih podatkov na nov strežnik;

• vključevanje novih avtomatskih postaj v obstoječi sistem (prenos, kontrola, vpis, pregled podatkov);

• vzdrževanje informacijskega sistema merilnih mrež obsega vzdrževanje Oraclovih form za vnose novih naprav, parametrov, period kalibracij ter vzdrževanja ter pisanje baznih procedur za pošiljanje elektronske pošte o pretečenih kalibracijah instrumentov odgovornim za posamezne monitoringe; k vzdrževanju sistema sodi tudi vnos vseh novih naprav, parametrov, proizvajalcev, tipov naprav, period kalibracij ter pomoč uporabnikom pri prenosu teh naprav v samem ISMM; poleg tega smo popravljali, dopolnjevali poizvedbe o stanju naprav, ki notranjim uporabnikom omogočajo vpoglede v stanje naprav na merilnih mrežah preko brskalnika;

• skupaj s sodelavci sektorja za vzdrževanje in razvoj merilnih mrež smo začeli izvajati popise opreme na terenu na tistih merilnih mestih, kjer so se pred iztekom periode inventure pokazale določene neskladnosti pri dejanskem stanju opreme na terenu in v podatkovni bazi;

Junij 2013 ARSO 44 / 54


• skupaj z zunanjim izvajalcem smo nadaljevali z vzdrževanjem aplikacije Kolomon, ki uporabnikom omogoča pregled ter popravljanje podatkov avtomatskih postaj ter kreiranje lastnih grafov; v okviru te naloge smo za vse naše zunanje izvajalce, ki v aplikacijah potrebujejo podatke avtomatskih postaj, pripravili bazno funkcijo, ki vrne podatek iz baze in zna prikazati stanje podatkov na določen dan v preteklosti; v aplikaciji je bil realiziran prikaz zgodovine podatkov, začeli pa smo tudi s prenosom posameznih funkcionalnosti aplikacije 'Obratovalni dogodki' v aplikacijo Kolomon;

• v sklopu internega izobraževanja uporabnikov smo uspešno izvedli začetni tečaj Excela za 34 sodelavcev;

Sektor je bil aktivno udeležen v projektih, kjer so vključeni podatki avtomatskih postaj (npr. posodobitev sistema Pareg) in/ali njihova logična kontrola.

5.1.3.5 Daljinske meritve

UMet/Sektor za daljinske meritve stalno izvaja satelitski, radarski in strelomerni monitoring atmosfere nad Slovenijo in Evropo,

V procesu meteorološkega bdenja in opozarjanja ter v procesu vzdrževanja državne mreže meteoroložkih postaj in arhiva državnih meteoroloških informacij smo izvajali redne naloge:

• satelitski merilni proces: v letu 2012 je sektor izvajal redni sprejem, obdelavo, arhiviranje in razpošiljanje satelitskih meritev MSG (Meteosat Second Generation); povprečna mesečna operativnost je bila 99-odstotna;

• satelitska operativa je bila dopolnjena z drugostopenjsko kontrolo kvalitete produktov v realnem casu, z dotokom podatkov iz polarnoorbitalnega satelita

• METOP ter s polarnoorbitalnim satelitskim produktom SST (temperatura morja); • za določen čas in iz sredstev EUMETSAT je bil v sektorju že tretje leto zaposlen novi

sodelavec, ki je deloval na področju uporabe satelitskih produktov EUMETSAT v meteorologiji;

• radarski merilni proces: sektor je izvajal redne radarske meritve z radarjem RC Lisca ter sprejemal meritve tujih sosednjih radarjev in evropskega kompozitnega centra; povprečna mesečna operativnost je bila 97-odstotna; redno, korektivno in investicijsko vzdrževanje radarske merilne opreme RC Lisca je opravljala firma GVD;

• Radarska procesna oprema je bila prilagojena na 5-minutno intervalno merjenje kot alternativa dosedanjemu 10-minutnemu merjenju.

• strelomerni merilni proces: dosedanji način operativnega pridobivanja, obdelave in arhiviranja strelomernih produktov EIMV je zaradi omejenih človeških virov ostal nespremenjen;

• podatkovni arhiv in strežniki: sektor vzdržuje notranje spletišče REX (Remote Sensed Data Explorer), preko katerega lahko notranji uporabniki dostopajo do sprotnih in arhivskih daljinskih produktov;

• izdelana sta bila letna kataloga 2011 satelitskih slik oblačnosti nad Evropo in radarskih slik padavin nad Slovenijo;

• skupno število pogodbenih uporabnikov daljinskih produktov je znašalo 8 in sicer 3 za satelitske slike ter 5 za radarske slike;

• povprečno mesečno število dostopov do javne satelitske slike na strežniku ARSO je doseglo ~100 000 in do radarske slike ~700 000; poleti je število dostopov do radarske slike doseglo 1.6 milijona na mesec in radarska spletna stran je bila najbolj obiskana od vseh; če upoštevamo še dostope do radarskih animacij, se je številka povzpela celo na 3 milijona na mesec; radarska slika se standardno uvršča med zgornje tri najbolj obiskane strani in satelitska med zgornjih deset;

Junij 2013 ARSO 45 / 54


5.1.3.6 Meteorološke tehnike in modeliranje

V procesu meteorološkega bdenja in opozarjanja, v procesu nadzora in vzdrževanja meteorološkega operativnega sistema, v procesu razvoja in vpeljave informacijskih tehnologij in meteoroloških strokovnih metod smo v UMet/Sektorju za meteorološke tehnike in modeliranje izvajali redne operativne naloge:

• vzdrževanje prognostičnega operativnega sistema (PrOS): razvijali in vzdrževali smo ustrezne baze podatkov, podporne aplikacije in vizualizacijske sisteme (GROM, VisWe, VisPro, VisAna, VisMod, VisLight, ProBa, ProEditor, ProCreator);

• vzdrževanje operativnega numeričnega modela ALADIN za napovedovanje vremena na omejenem območju: model ALADIN poganjamo 4x dnevno za 72 ur vnaprej; v tem letu smo poganjali različico modela ALADIN SI v 4,4 km ločljivosti z asimilacijo podatkov opazovanj, prav tako pa operativno v ločljivosti 9 km z gnezdenjem modela ALADIN SI v globalni model Evropskega centra za srednjeročno napoved vremena (ECMWF);

• vzdrževanje sistema VisWe: VisWe je osnovno vizualizacijsko orodje v procesu meteorološke prognoze; z njim vizualiziramo tudi že dober del grafične produkcije za časopise, televizije in notranje in zunanje spletne portale; sistem je v neprestani uporabi tudi v Službi letalske meteorologije in kot tak predstavlja procesno kritičen del IT infrastrukture; za njegovo vzdrževanje in nadgradnje porabijo znaten človeških del virov; v tem letu smo izvajali redno administracijo sistema; razvijali smo nove produkte in jih operativno zagotavljali preko spletnih servisov ter bili s tem usmerjeni k SOA – servisno orientirani arhitekturi;

• vzdrževanje sistema INCA za zelo kratkoročno napovedovanje vremena: sistem INCA je eden od poglavitnih orodij pri zagotavljanju zelo kratkoročne prognoze vremena; ker je odvisen od kompleksnega toka vhodnih podatkov, meritev mreže klasičnih in avtomatskih postaj, meteorološkega radarja in produktov modela ALADIN, je potrebno njegovo delovanje nadzirati in odpravljati morebitne napake pri delovanju;

• vzdrževanje informacijske infrastrukture: skupaj s službo za informatiko smo izvajali redno vzdrževanje IT infrastrukture;

• vzdrževanje računalniške infrastrukture za izvajanje računsko zahtevnih simulacij: delovanje meteorološke prognoze in zagotavljanje produktov za notranje in zunanje uporabnike je v veliki meri odvisno od modelske verige, ki se izvaja na računalniku SGI Altix ICE; na omenjenem računalniku smo v tem letu izvajali nujne nadgradnje; operativno smo pričeli z uporabo distribuiranega diskovnega sistema Lustre; sistem je v tem letu deloval nemoteno in pri izvajanju operativne modelske verige zaradi napak v delovanju sistema ni prihajalo do večjih zamud pri zagotavljanju produktov za notranje in zunanje odjemalce;

• zagotavljanje delovanja podpornih procesov ob izrednih vremenskih razmerah: ob izrednih vremenskih dogodkih smo organizirali stalen nadzor nad delovanjem aplikacij in s tem zagotavljali neprestan in neprekinjen tok podatkov v poslovni proces meteorološke prognoze;

• sodelovanje v dežurni prognostični službi: sodelavci MeTiM so opravljali tudi nalogo dežurnega prognostika, ki sicer sodijo v sektor meteorološke prognoze; kljub dobrodošlemu stiku s procesom operativne meteorološke prognoze, omenjeno delo prinaša prekinitve v procesu izvajanja rednih nalog in projektov in s tem posledično zmanjšuje delovanja sektorja MeTiM;

• izvajanje nadzora operativnih procesov: v okviru možnosti smo dopolnjevali sistem na nadzor operativnih procesov Nagios, ki omogoča pravočasno opozarjanje na napake v delovanju IT procesov;

Sodelovali smo tudi pri izvajanju naslednjih razvojnih dejavnosti:

• v okviru internega projekta AutoPro (posodobitev in delna avtomatizacija prognostičnega delovnega procesa) smo uvedli novo verzijo urejevalnika za meteorološke objekte v prognostični bazi ProBa (ProEditor) in v okviru sistema ProCreator razvili dodatne uporabniške produkte;

Junij 2013 ARSO 46 / 54

http://calvus.arso.sigov.si/mwiki/ProCreator

http://calvus.arso.sigov.si/mwiki/ProEditor

http://calvus.arso.sigov.si/mwiki/ProBa

http://calvus.arso.sigov.si/mwiki/AutoPro

http://calvus.arso.sigov.si/mwiki/VisWe


http://calvus.arso.sigov.si/mwiki/ProCreator

http://calvus.arso.sigov.si/mwiki/ProEditor

http://calvus.arso.sigov.si/mwiki/ProBa

http://calvus.arso.sigov.si/mwiki/VisLight

http://calvus.arso.sigov.si/mwiki/VisMod

http://calvus.arso.sigov.si/mwiki/VisAna

http://calvus.arso.sigov.si/mwiki/VisPro



• asimilacija meteoroloških meritev v model ALADIN: asimilacija meteoroloških podatkov v numerični meteorološki model je postala operativna; v letu 2012 smo dokončali produkcijsko okolje za operacionalizacijo 3 dimenzionalne variacijske analize;

• aktivnosti povezane z delovanjem službe za pomorsko meteorologijo in oceanografijo: izvajali smo aktivnosti za vzpostavitev modelske verige za simulacijo dogajanj na morskem površju in v morju;

• aktivnosti povezane z modeliranjem onesnaženja zraka: z Uradom za Hidrologijo in okolje smo sodelovali pri implementaciji modela za napovedovanje onesnaženosti CAMx na sistemu Nimbus;

• sodelovali smo pri mednarodnem projektu INCA-Central Europe; cilj projekta je razvoj sistema INCA za mezoskalno analizo in zelo kratkoročno napoved vremena ter na pilotni način razdelal uporabnost teh informacij na področju uporabniških skupin s področja civilne zaščite, hidrološkega opozarjanja in cestne meteorologije;

• v okviru internega projekta WebMeteo (spletni prikazi meteoroloških produktov) smo na meteorološke portalu www.meteo.si razširili nabor uporabniških produktov;

5.1.3.7 Aplikativna meteorologija

V UMet/Sektorju za aplikativno meteorologijo smo izvajali redne naloge, ki v največji meri sodijo v proces izdelave periodičnih in dodatnih analiz ter strokovnih podlag.

V letu 2012 smo opravljali naslednje naloge:

• vzdrževanje mreže fenoloških postaj (51 postaj) in merilne tehnike za področje agrometeorologije,

• vzdrževanje agrometeorološkega informacijskega sistema; • urejanje specializiranih agrometeoroloških uporabniških baz podatkov (zaradi specifičnosti

agrometeorološke baze smo razvili poseben agrometeorološki informacijski sistem - SAgMIS, ki nam omogoča urejanje, kontrolo, izpis ter grafični točkovni in prostorski prikaz agrometeoroloških podatkov, kot so npr. temperatura tal, trajanje omočenosti lista, vodne bilance itd.);

• vzdrževanje mreže fenoloških opazovanj in vzdrževanje arhiva fenoloških podatkov; fenološka baza podatkov v Accessu s podatkovnim modelom na strežniku \\Saturn\agro\feno\baza. Nanjo sta vezani aplikaciji za pregledovanje, elektronski zajem fenoloških podatkov iz papirnatih poročil (zbranih po koncu meseca) ter kontrola fenoloških podatkov;

• dnevno ažuriranje operativnih podatkov za teletekst, spletno stran, vodne bilance, priprava grafičnih prikazov na spletnih straneh ARSO (Agro zanimivosti);

• desetdnevno izdajanje biltenov s pregledom stanja vodne bilance kmetijskih tal za referenčne točke v Sloveniji v vegetacijski sezoni in v dormanci Dekadnega biltena vodnobilančnega stanja kmetijskih tal v Sloveniji (pošiljajo se naročnikom in objavlja na spletu), za Kmetijski zavod Maribor se je izvajala namakalna shema zelenjadnic s prognozo (sistem napovedi porabe vode za kmetijske pridelovalce z uporabo vremenske napovedi, nadgradnja sistema, ki je bil izdelan v projektu Alp Water Scarce);

• v stanju sušnih razmer na 14 dni sodelovanje pri pripravi pregleda »Hidrometeorološke razmere in stanje vodnih zalog v Sloveniji": poglavje meteorološki del in stanje vodne zaloge kmetijskih tal :

• priprava mesečnega prispevka Agrometeorologija za objavo v mesečnem biltenu "Naše okolje"; • projektno delo: vodenje projekta BOBER/SUŠA "Nadgradnja sistema za spremljanje in

analiziranje stanja vodnega okolja"; sodelovanje pri testiranju aplikacij za registrirane in neregistrirane zunanje uporabnike in pripravi pripomb in predlogov za predpripravljene izpise ter sestanku projektnega sveta, delavnice in usposabljanja ter interni sestanki ter sestanki projektnega sveta (47 sestankov);.

Junij 2013 ARSO 47 / 54

http://calvus.arso.sigov.si/mwiki/WebMeteo


• priprava agrometeoroloških podatkov in analiz za različne uporabnike (16 dopisov, 30 elektronskih nezavedenih vlog in 50 telefonskih klicev): specializirane simulacije vpliva vremena in podnebja na rastline (vodna bilanca, pozeba, toče, vetra), analiza podatkov, ekspertna mnenja in obveščanje uporabnikov preko tekstovnih, grafičnih in kartografskih poročil, ekpertiz ter publikacij preko različnih medijev.

• delo v povezavi z dejavnostjo Centra za upravljanje s sušo v jugovzhodni Evropi • vsebine spremljanja vodne bilance se preko spletne strani Centra za upravljanje s sušo v JV

Evropi prenašajo tudi v širšo regijo JV Evrope (prevodi, povzetki v angleščini). Obstoječe metodologije operativnega sledenja suše potrebuje sprotno nadgradnjo, potrebna je tudi standardizacija procesa priprave poročil in uskladitev z normativi DMCSEE. Zato je tudi potreben popis stanja ozaveščanja uporabnikov o suši v Sloveniji in regiji JV Evrope. (do maja 2012 dodatna pomoč Ajda Valher na študentski napotnici, potem je bilo delo ustavljeno).

• Osveževanje spletne strani, izračuni, kartografija, modeliranje, sestanki, podpora za mednaroden ugled DMCSEE (npr. MZZ, MKO ter mednarodne inštitucije (WMO; GWP,);

• sodelovanje pri delu domačih in mednarodnih strokovnih teles in komisij: • Komisija za presojo vlog za priznavanje označb oziroma registracijo specifikacij

geografskega porekla ali geografske označbe MKGP; • Medresorska skupina za pripravo Akcijskega načrta adaptacij kmetijstva na podnebne

spremembe; • UNCCD – nacionalno predstavništvo (FP), koordinacija Konvencije Združenih narodov o

boju proti dezertifikaciji v tistih državah, ki doživljajo hudo sušo in/ali dezertifikacijo, zlasti v Afriki in Priloge IV – Priloga za regionalno izvajanje v severnem Sredozemlju (MKZNBPD) (Uradni list RS-MP, št.14/2001); WPIEI/desertification J2 ekspertnih sestankov v Bruslju se zaradi kadrovske okrnjenosti in varčevanja v letu 2012 niso udeleževali. Prav tako se nismo udeležili UNCCD sestankov na globalnem nivoju; poročanje PRAIS/UNCCD smo izvedli z zunanjim izvajalcem (Biotehniška fakulteta, 12.6.). Poročilo je bilo oddano oktobra 2012. V zvezi z delom FP UNCCD smo bili v korespondenci z MKO.

• WMO CAgM – Komisija za agrometeorologijo – sodelovanje v ekspertnih skupinah WMO RA VI – TT DM (Task Team – Drought Management);

• Komisija MKGP za odpravo posledic škode v kmetijstvu, 2003- ; • Sadjarsko društvo Slovenije in Slovensko agronomsko društvo; • Upravni odbor Centra za upravljanje s sušo v jugovzhodni Evropi (ISC DMCSEE), 2006-

; • Medresorska skupina za zmanjšanje vplivov podnebnih sprememb pri MKGP, 2007- ; • pobuda in ustanovitev Medresorske skupine za spremljanje in upravljanje s sušo v

Sloveniji – predlog za obravnavo (končno gradivo na SVZ (16.8.)). • priprava prispevkov za:

• redne publikacije ARSO (Naše okolje, Meteorološki letopis, Kazalci okolja), revije in časopisi (Ujma, Sad, Rože in vrt, Kmečki glas, Slovenske novice);

• spletne novice - Dekadni bilten stanja vodne bilance kmetijskih tal v Sloveniji; Mesečni bilten stanja vodne bilance kmetijskih tal v Sloveniji za zimsko obdobje; Agrometeorološke zanimivosti, Agrometeorološke vsebine na Meteoportalu;

• izredne publikacije (Nacionalno poročilo o izvajanju UNCCD 2012, članki za DMCSEE, članki v strokovnih revijah);

• javne in strokovne predstavitve (delavnice, posveti, vabljena predavanja, PR).

Na področju redne klimatološke dejavnosti so se izvajale naloge:

• vzdrževanje klimatološkega informacijskega sistema; • urejanje specializiranih klimatoloških uporabniških baz podatkov (k urejeni in

kontrolirani bazi podatkov sodi tudi urejen arhiv meta podatkov ter analize primerljivosti in homogenizacija podatkovnih nizov iz preteklosti);

• priprava podnebnih analiz za različne uporabnike;

Junij 2013 ARSO 48 / 54


• redne publikacije (Mesečni bilten, Ujma, meteorološki letopis); • splet - dodali smo nove produkte za interaktivno spremljanje podnebnih razmer; • poročanje mednarodnim institucijam (WMO, EEA);

• posredovanje informacij o podnebju po telefonu in elektronski pošti; • poleg stalnih strank je bilo rešenih 150 ad-hoc dopisov s povpraševanjem po podatkih in

produktih in odgovorjeno na nekaj sto elektronskih povpraševanj in nekaj sto telefonskih klicev; • Sodelovanje z mediji pri pripravi prispevkov na temo podnebja (časopisi, revije, radio, TV) • izvajanje in koordinacija projekta Podnebna spremenljivost Slovenije:

• Naredili smo ansambelsko homogenizacijo mesečnih podatkov za povprečno, minimalno in maksimalno temperaturo in naredili študijo zanesljivosti homogeniziranih temperaturnih podatkov

• v okviru internega projekta GROWA, smo izdelali proces, ki omogoča periodično pripravo meteoroloških podatkov, kot jih zahteva omenjeni hidrološki model (operativno računanje polj meteoroloških spremenljivk v pravilni mreži, priprava podatkov o potencialni evapotranspiraciji po Penman-Monteithovi metodi vključno s homogenizacijo vetra, vlage in energije sončnega obsevanja, izračun korigiranih padavin na dnevni ravni);

• sodelovanje v GIS skupini - priprava predloga za nabor in obliko podatkovnih slojev v skladu z direktivo INSPIRE;

5.1.3.8 Storitve za uporabnike

V procesu stikov z uporabniki in mednarodnimi meteorološkimi organizacijami vzdržujemo in razvijamo sodelovanje s končnimi uporabniki meteoroloških informacij, upravljamo in razvijamo vsebine na spletnih straneh, itd. Zbiramo pripombe in odgovarjamo na vprašanja medijev, javnosti in drugih uporabnikov. Izvajamo ankete različnih skupin uporabnikov vremenskih informacij.

Dodatno smo razširili nabor vremenskih informacij na spletnem portalu državne meteorološke službe www.meteo.si. Vse vremenske informacije, ki jih objavljamo na svetovnem spletu, so uporabnikom brezplačno na voljo tudi za ponovno uporabo ob ustrezni navedbi njihovega vira.

Skrbeli smo za medijsko odprt pristop do meteoroloških informacij, kar vključuje živa javljanja dežurnih prognostikov v programe radijskih postaj, možnost direktnega klica dežurnega prognostika na plačljivo telefonsko številko in sodelovanje pri podajanju vremenskih informacij na nacionalni TV.

Za nekatere uporabnike oz. naročnike smo pripravljali posebna vremenska poročila in napovedi – predvsem za potrebe komunalnih služb, prometa, zimskega vzdrževanja cest, energetike, pa tudi za večje mednarodne športne prireditve.

V tem letu smo tudi:

• v okviru meteorološkega portala pripravili spletno anketo o zadovoljstvu uporabnikov s produkti službe letalske meteorologije; uporabnike smo tudi prosili za dodatne pripombe in sugestije v zvezi z vsebino portala;

• operativno smo začeli pripravljati 10 dnevno srednjeročno napoved za področje Slovenije; • na spletnem naslovu www.meteo.si smo začeli operativno objavljati avdio zapise meteoroloških

informacij (trenutno stanje, napovedi, opozorila ter posebne izjave za javnost - po potrebi). Storitev je na voljo tudi kot Podcast;

• začeli smo s pripravo posebnih avdio posnetkov za poročila ob 13h in 17h na TVS; • začeli smo projekt celovite analize naše komunikacije z uporabniki in kasneje obnove

komunikacijskega pristopa do uporabnikov; • revidirali smo sistem priprave vremenskih opozoril za Aedrodom Ljubljana, d.d. v vlogi

upravljalca Letališča J. Pučnika Ljubljana; • na zahtevo Slovenske vojske smo začeli pripravljati vremenska opozorila za območje Letališča

Cerklje, Cerklje ob Krki; • KZPS, d.o.o. je izvajala obnovo ILS sistema za precizno pristajanje na Letališču J. Pučnika

Ljubljana. Po posvetu z nami in na podlagi analiz klimatoloških podatkov so se odločili za

Junij 2013 ARSO 49 / 54


obnovo sistema v mesecu juniju in juliju, ko se je pričakovalo najmanj dni z zmanjšano vidnostjo. KZPS,d.o.o in Aerodom Ljubljana, d.d. sta celotno PR strategijo temeljila na naših klimatoloških podatkih.

Oddelek za agrometeorologijo je pripravil spletno anketo o dostopnosti in uporabnosti agrometeoroloških informacij za uporabnike in splošno javnost. Na prošnje uporabnikov je pripravil agrometeorološke podatke in njihove izvedene vrednosti. Nudil jim je podporo tudi v elektronski in telefonski komunikaciji

Sredstva pridobljena po pogodbah z naročniki smo uporabili za izboljšanje kvalitete naših storitev, predvsem za ugotavljanje zadovoljstva uporabnikov, svetovanje na področju prenove spletnih strani www.meteo.si, nabavo strokovne literature in posebne programske opreme, nabavo računalniške opremen, pisarniškega materiala in tiskanja informativnih brošur, plačila potnih stroškov za strokovna srečanja in usposabljanja.

5.1.4 Nedoseganje planiranega in razlogi za nedoseganje

Nujne operativne naloge so bile v tem letu sicer izvedene v celoti.

Vendar nenehno zmanjševanje števila zaposlenih že ogroža normalno izvajanje operativnih ključnih nalog, še posebej ob nepričakovanih razmerah (nevarne vremenske razmere, nepredvidene odsotnosti sodelavcev, ipd.):

• pri podpori letalskemu prometu si moramo pomagati s kadrom SV, z vključevanjem sodelavcev iz drugih sektorjev, z nadurnim delom, z prehajanjem letalskih opazovalcev z enega letališča na drugega, ipd.;

• opazovanja in meritve na Meteorološki postaji Ljubljana - Bežigrad je v celoti prevzel Oddelek za kontrolo operativnih procesov

• za podporo procesov nadzora in vzdrževanja informacijskih tehnologij in meteorološkega operativnega sistema (ki je tehnološka podpora predvsem procesu meteorološkega bdenja in opozarjanja) nimamo kritične mase usposobljenih delavcev, kar so pokazali tudi rezultati projekta Analiza informacijskih tveganj (ki ga izvaja Služba za informatiko v sodelovanju z zunanjim izvajalcem).

Do dodatnih težav pri operativnem delu so privedle tudi začasne prerazporeditve sodelavcev iz meteorološke operative (radar, meteorološka mreža) na področje upravljanja z vodami.

Upočasnjene oziroma celo zastale so številne razvojne naloge:

• razvoj novih produktov in njihova razpoložljivost na spletu ne dosega v celoti želja oziroma zahtev uporabnikov;

• izvajanje projekta Podnebna spremenljivost Slovenije zaradi izgube kadra in njihovega vključevanja v druge naloge (npr. GIS služba) poteka počasneje kot načrtovano;

• skrčil se je obseg mednarodnega sodelovanja;

• v okviru sektorja za operativne napovedi vremena nam ni uspelo izvesti: • v celoti pripraviti kataloga izpitnih vprašanj za vse tipe pooblastil letalskih meteorologov; • celotne prenove prognostičnega procesa priprave opozoril;

• na področju CVIS - Cestnih vremensko-informacijskih sistemov in snežne službe ni bilo planiranih aktivnosti, le vzdrževali smo pretok podatkov in se s strokovno pomočjo in nasveti relevantnim akterjem umeščali kot dobavitelji numeričnih analiz in napovedi;

• pri projektu Reorganizacija službe za sneg in plazove je napredek prepočasen (tudi glede na zahteve uporabnikov);

• pri številnih razvojnih in tehničnih nalogah smo si morali pomagati z zunanjimi izvajalci in študenti, npr.:

• vodenje in oskrba honorarne meteorološke mreže (26 podnebnih postaj, 174 padavinskih postaj, itd.);

• kontrola in popravki meteoroloških podatkov z vseh meteoroloških postaj;

Junij 2013 ARSO 50 / 54


• izvedle so se le nekatere naloge iz sklopa SMMO - vzpostavitev Službe za morsko meteorologijo in oceanografijo, povečini le iz naslova numerične podpore modeliranja morja;

• administracijo IT sistemov smo opravljali le v nujnem obsegu;

• podaljšali smo časovnico izvajanja projekta PSS – podnebna spremenljivost Slovenije; • premaknjena realizacija spletnega orodja za delo s fenološkimi podatki v okviru

agrometeorološkega informacijskega sistema; prestavljena izdelava navodil za fenološka opazovanja v končni tiskani različici; zmanjšan obseg terenskega dela in inštrukcij fenološkim opazovalcem; v okviru operativnega dela Oddelka za agrometeorologijo se v zadnjih nekaj letih postopno zgublja kader (upokojitve, nenadomeščanja, izpad premostitvene honorarne ali pogodbene zaposlitve). Trenutno operativno dela temelji na delu dveh strokovnih sodelavk in sodelavca, ki pokriva tehnično podporo.

• na področju nalog vezanih na pokrivanje Konvencije ZN za boj proti dezertifikaciji (UNCCD) smo zaradi pomanjkanja kadra zmanjšali nabor aktivnosti (zlasti potovanja na sestanke);

5.1.5 Razvojno raziskovalni projekti

Navedeno že v povezavi z rednimi nalogami.

5.1.6 Mednarodno sodelovanje

Aktivno smo sodelovali v različnih mednarodnih delovnih skupinah, programih in projektih, ter se udeležili več mednarodnih strokovnih srečanj in delavnic s širšega področja meteorologije:

• v okviru delovnih teles EUMETSAT smo aktivno delovali v svetu (Council), svetovalnemu telesu za politiko (PAC), skupini za finance (AFG) in skupini za znanstvena in tehnična vprašanja (STG);

• v okviru EUMETNET smo aktivno sodelovali v skupščini članic (Assembly of Members), kjer imamo tudi vlogo podpredsednika, ter v okviru različnih programov EUMETNET; do pomladi smo vodili EUMETNET-ov posvetovalni odbor za področje znanosti in tehnologije (STAC); še posebej aktivni smo bili v programu OPERA, kje smo člani upravnega odbora, v programu EMMA/MetoAlarm, kjer smo člani svetovalnega odbora in ekspertne skupine, in v delovni skupini AVIMET, ki združuje vodje letalskih meteoroloških služb;

• v okviru ECMWF smo sodelovali v posvetovalnem telesu sodelujočih držav članic (ACCS) ter s polnopravnim članstvom v decembru tudi v svetu (Council);

• v okviru ECOMET smo se vključili v delo generalne skupščine (General Assembly) in zaključili postopek za polnopravno članstvo;

• v okviru mednarodnega konzorcija ALADIN sodelujemo pri razvoju numeričnega meteorološkega modela za omejeno območje ALADIN, kjer imamo v generalni skupščini (General Assembly) predsedujočo vlogo; še posebej aktivni smo v srednjeevropski podskupini RC-LACE, kjer vodimo področje fizike; v sklopu konzorcija ALADIN in sodelovanja RC-LACE smo izvajali organizacijske, razvojne in operativne naloge;

• sodelovali smo v ICAO delovni skupini METG, v okviru katere vodimo projektno delo in skupino, ki se ukvarja s harmonizacijo napovedi za nizko letečo aviacijo – PT/LLF. Projektna skupina je jeseni 2012 zaključila s svojim delom;

• kot člani smo se priključili delovni skupini ICAO/METG, ki se ukvarja s harmonizacijo opozoril za letalski promet;

• delovali smo v projektni skupini AIS/METEO data, ki se ukvarja s harmonizacijo dostopa do meteoroloških podatkov za uporabnike zračnega prostora znotraj FAB CE;

• delovali smo kot člani skupine WGCEF, ki združuje prognostike evropskih meteoroloških služb;

• v okviru programa OPERA / EUMETNET smo sodelovali na enem sestanku Upravnega odbora; • v okviru članstva v EUMETSAT smo sodelovali na enem sestanku delovne skupine STG;

Junij 2013 ARSO 51 / 54


• delavnica EUMETSAT v Pragi, delavnica EUMETSAT v Carigradu, konferenca EUMETSAT v Sopotu;

• v okviru mednarodnega konzorcija ALADIN sodelujemo pri razvoju numeričnega meteorološkega modela za omejeno območje ALADIN V sklopu konzorcija ALADIN in sodelovanja RC-LACE smo izvajali organizacijske, razvojne in operativne naloge;

• sodelovali smo pri projektu INCA-Central Europe; • sodelovali smo pri projektu EUMETSAT-DAWBEE;

• sodelovali v aktivnostih Komisije za agrometeorologijo (CAgM) SMO; • sodelovali smo pri COST projektih:

• COST733 (razvoj enotnih vremenskih tipov nad Evropo ); • COST HOME (testiranje homogenizacijskih metod – zaključek akcije v septembru 2011);

• pridružitev projektu PEP 725 – v okviru EUMETNET EIG – »Panevropska fenološka podatkovna baza«. Posodobitev podatkovne baze za novejše obdobje v skupni bazi;

• izvajanje dejavnosti na področju Konvencije ZN za boj proti dezertifikaciji (UNCCD), vzpostavitev poročevalskega procesa PRAIS – pripravljeno prvo poročilo;

• sodelovanje pri projektu Strategija upravljanja z vodami za zmanjšanje pomanjkanja voda v Alpah 2007-2013 (Alp Water Scarce) - projekt je bil v jeseni 2011 zaključen;

• poseben del mednarodnega sodelovanja predstavljajo aktivnosti v povezavi s Centrom za upravljanje suše v JV Evropi (Drought Management Centre for Southeastern Europe – DMCSEE); Slovenija je bila namreč s strani članic WMO in UNCCD v JV Evropi izbrana kot država gostiteljica za center DMCSEE;

• sodelovali v aktivnostih Komisije za agrometeorologijo (CAgM) SMO; • sodelovali smo pri COST projektih:

• COST733 (razvoj enotnih vremenskih tipov nad Evropo ); • sodelovanje v projektu PEP 725 – v okviru EUMETNET EIG – »Panevropska fenološka

podatkovna baza«. • izvajanje dejavnosti na področju Konvencije ZN za boj proti dezertifikaciji (UNCCD),

vzpostavitev poročevalskega procesa PRAIS – pripravljeno poročilo; • poseben del mednarodnega sodelovanja predstavljajo aktivnosti v povezavi s Centrom za

upravljanje suše v JV Evropi (Drought Management Centre for Southeastern Europe – DMCSEE); Slovenija je bila namreč s strani članic WMO in UNCCD v JV Evropi izbrana kot država gostiteljica za center DMCSEE;

• v letu 2012 smo nadaljevali z dejavnostmi za delovanje DMCSEE, zlasti v povezavi s tekočim projektom v okviru Transnacionalnega sodelovanja v JV Evropi (TCP), ki se je v tm letu zaključil:

• organizacija mednarodne delavnice in sestanka - maj 2012; priprava produktov in poročil v skladu s planom TCP projekta;

• ARSO je nosilec implementacije Konvencije ZN o boju proti dezertifikaciji (UNCCD); v letu 2012 smo zaključili PRAIS poročevalski proces in s pomočjo zunanjega izvajalca pripravili poročilo;

• sodelovali smo v projektu WMO MEDARE za reševanje historičnih podnebnih podatkov

• na področju komunikacije in medijev smo sodelovali v okviru Evropske meteorološke zveze inkonference European Conference on Apllied Climatology ;

• sodelovali smo z European environment agency na področju prilagajanja napodnebne spremembe (udeležba na delavnici in sodelovanje pri pripravi poročil s področja prilagajanja na podnebne spremembe z MKO);

• nadaljevali smo s postopkom včlanitve v ECOMET in ga novembra 2012 tudi zaključili s podpisom pristopa k polnopravnemu članstvu od 1.1.2013;

Junij 2013 ARSO 52 / 54


5.1.7 Publikacije

• HE, Tingyao, STANIČ, Samo, GAO, Fei, BERGANT, Klemen, VEBERIČ, Darko, SONG, Xiaoquan, DOLŽAN, Aleš. Tracking of urban aerosols using combined LIDAR-based remote sensing and ground-based measurements. Atmos. meas. tech. (Print), 2012, vol. 5, no. 5, str. 891-900, doi: 10.5194/amt-5-891-2012. [COBISS.SI-ID 2230267]

• GAO, Fei, STANIČ, Samo, HE, Tingyao, BERGANT, Klemen, VODEB, Damjan. Joint lidar and radiosonde measurements of lower tropospheric properties over Vipava Valley and Karst Plateau. V: PAPAYANNIS, Alexandros (ur.), BALIS, Dimitrios (ur.), AMIRIDIS, Vassilis (ur.). Reviewed and revised papers presented at the 26th International [Lambda]aser Radar Conference (ILRC 2012), 25-29 June 2012, Porto Heli, Greece. Porto Heli: ICLAS, cop. 2012, vol. 2, str. 917-920. [COBISS.SI-ID 2414843]

• 12 številk mesečnega biltena ARSO Naše okolje ISSN 1855-3575; objavljeno v tiskani in elektronski obliki, dosegljivo v knjižnici in na spletu ARSO: http://www.arso.gov.si/o%20agenciji/knji%C5%BEnica/mese%C4%8Dni%20bilten/bilten2012.htm

• Zbirnik 11 letnikov mesečnih biltenov Naše okolje 2001-2011, na DVD nosilcu; dosegljivo v ARSO knjižnici, ISSN 1855-590X.

• Knjiga Okolje, v katerem živimo, ISBN 978-961-6024-59-4; dosegljivo v tiskani obliki v knjižnici in na spletu ARSO:http://www.arso.gov.si/o%20agenciji/knji%C5%BEnica/publikacije/Knjiga%20okolje%20zaslon.pdf

• mesečne in dekadne zanimivosti na spletišču ARSO: http://www.arso.gov.si/vreme/zanimivosti/

5.2 Druge ustanove s področja meteorološke dejavnosti

Poročila ustanov o njihovi meteorološki dejavnosti za preteklo leto so priložena kot posebni dokumenti (gl. Priloge).

Junij 2013 ARSO 53 / 54

http://www.arso.gov.si/vreme/zanimivosti/

http://www.arso.gov.si/o%20agenciji/knji%C5%BEnica/publikacije/Knjiga%20okolje%20zaslon.pdf

http://www.arso.gov.si/o%20agenciji/knji%C5%BEnica/mese%C4%8Dni%20bilten/bilten2012.htm


6 PRILOGE

6.1 Poročila ustanov o meteorološki dejavnosti za leto 2012

Priložena so poročila ustanov (v računalniški obliki so poročila združena v eni pdf datoteki):

ACRONI-Jesenice DARS-Druzba_za_avtoceste_v_RSDRSC-Direkcija_RS_za_cesteIJS-Institut_Jozefa_StefanaCinkarna_CeljeLuka_KoperMEISMORS_SV-Slovenska_vojskaMZ_IVZ-Institut_za_varovanje_zdravjaNEK-KrskoSalonit-AnhovoSnaga-Odlagalisce_Barje-LjubljanaTALUM-InstitutTEB-BrestanicaTES-SostanjTE-TO-LjubljanaTET-TrbovljeUniverza_NG_CRA-Center_za_raziskave_atmosfereUniverza_na_Primorskem-IAM

Junij 2013 ARSO 54 / 54

poročilo o meteorološki dejavnosti v...

Documents