Po&aaiiia p l a ć a n « T wto*ia'\ Posamezna številka g dim

Dolenjski list GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV TEDNIK ZA POLITIČNA. GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA

Leto III. — Štev. BO. NOVO MESTO, 25. J U L I J A 1952 ČETRTI .KI NA N A R O Č N I N A 1 M DIN I Z H A J A V S A K PK I KK

V S P O M I N I N O P O M Štiritisočglava množica Novomešča-

n o v i n udeležencev t r e h p a r t i z a n s k i h p a t r u l j se j e z b r a l a v četrtek 17, j u l i j a k o d k r i t j u s p o m i n s k e g a s t eb ra , k i ga je p o s t a v i l a Z v e z a b o r c e v N o v e g a mes ta n a G l a v n e m t r g u . Iz v s e h s m e r i so p r i ­h a j a l i n a t r g s t a r i p a r t i z a n i m a k t i v i s t i N O B : iz D o l e n j s k i h T o p l i c se je pre~ b i l a v mes to n a v z l i c z a s e d a m r e p u b l i ­ška p a t r u l j a , navdušeno s p r e m l j a n a od številnih bo r c e v z a svobodo i z Topliške i n Obkrške do l i n e . P a r t i z a n i i z Škoc-j a n a , Z b u r , Smar j e t e , B e l e c e r k v e i n Otočca so prišli v mes to po Ločenski ces t i , z K a n d i j e pa so p r i k o r a k a l i n a G l a v n i t r g p a r t i z a n i i z G a b r j a , k i so p r i n e s l i N o v e m u m e s t u p o z d r a v e b e l o ­k r a n j s k i h j u n a k o v .

N a častnem o d r u se je m e d t e m z b r a l o k r a j n i s tab p a r t i z a n s k i h p a t r u l j , k o d k r i t j u s p o m i n s k e g a s t e b r a p a so p r i ­šli t u d i l j u d s k i p o s l a n c i d r . F r a n c H o ­čevar, F r a n c Krese-Čoban, N i k o Šilih, V i k t o r Zupančič, M a r t i n 2 u g e l j , p o l ­k o v n i k S a v o Trikič, p r e d s e d n i k O k r a j ­nega o d b o r a Z B T o n e P i r e , p r e d s e d n i k občine Udovič, s e k r e t a r M O O F B o g d a n Vrančič i n d r u g i . P o državni h i m n i , k i jo je o d i g r a l a godba novomeške g a r n i -

Od tedna do tedna Dogodki na Srednjem vzhodu — v

Perziji in Egiptu — so vzbudili prejšnji teden največ zanimanja. V obeh teh de­želah sta prišla na krmilo mota, ki sta že bila ministrska predsednika: Mosadik inHilali paša. Toda njun povratek raz­lično tolmačijo v svetu, zlasti pa v L o n ­d o n u , kjer imajo že dalj časa polno glavo skrbi s Perzijo m Egiptom.

Stari bolehni perzijski politik Mnsa-dik, ki je izvedel nacionalizacijo petro-lejske industrije, je prejšnji petek od' stopil, in sicer po daljšem nesporazu-mevanju s parlameatoiu. Uradno so te­daj sporočili, da parlament ni hotel ugoditi želji Mosadika, da bi dobil ne­posreden nadzor nad vojsko, Zelo ver­jetno pa so bila tu Še druga ozadje, predvsem v zvezi s petrolejem, naciona­lizacijo i n nerešljivim sporom z Veliko Britanijo. Spominjamo se še. da nacio­nalizirana, perzijska petrolejska indu­strija ni mogla prodajati v inozemstvo, Perzija tudi ni dobila posojila v Ame­riki i n je zabredla v težavno gospodar­sko stanje. V takem vzdušju je Mosa-dik odstopil in sestavo vlade so pove­rili Chavamu es Sultanehu, nekdanjemu ministrskemu predsedniku. Sultaneh je začel takoj napovedovati novo politiko in zagotavljal, da bo petrolejski spor z Anglijo kmalu rešen. V Angliji so seve­da z neprikritim vselejem zagrabili za te vesti. Toda v Teheranu in ostalih perz i j sk ih , m e s t i h se niso preveč ogreli za spremembo vlade. Izbruhnili so ne­redi, stavke in spopadi. Mosadikovi pri­staši so vse bolj odločno p o k a z a l i , d a ne m a r a j o Sultaneha. Se preden je te­mu uspelo sestaviti v l ado , je v torek perzijski parlament spet vrnil mandat Mosadiku in sicer precej prepričljivo: od 63 poslancev jih je 61 g l a sova l o zanj.

Hkrati pa je Mosadik izbojeval še eno zmago. Mednarodno sodišče v Haagu, kateremu je bila poverjena razsodba med perzijsko vlado in angleško petro­lejska družbo, je sklenilo, da ni pristoj­no razsojati v tem sporu. Ze pred več kot enim letom je Anglija zaprosila haaško sodišče, naj razreši petrolejske vprašanje okrog nacionalizacije, vmes je. o tem razpravljal že tudi Varnostni svet, zdaj pa je prišlo do odločitve, ki za. Anglijo ni prinesla zaželenega re­zultata. Se manj pa se vesele Mosadi-kove vrnitve in prvi komentarji iz Lon­dona povedo, da so britanski politični krogi prepričani, da je spet padlo v vo­do upanje za rešitev perzijsko-angleške krize.

Drugače pa je z egiptovsko zadevo. Tri. tedne je m i n i l o , odkar je Hilali pala odstopil in zdaj spet dobil nalogo, naj sestavi vlado. Vmes je bil ministrski predsednik Siri paša, ki kaže, da je mnogo bolj naklonjen vajdistični stran­ki kot njegov prednik in nasledmk, Hilali paša. Toda prav takrat, ko so bili vafdisti najbolj zastopani v vladi, je izbruhnil in se zaostril spor z Angli­jo. Tako torej v Londonu niso s preve­likimi simpatijami spremljali vladanja Siri paše, ki pa v treh tednih ni kdo ve kaj pokrenil ne za eno ne za drugo stran. Niti vlade se mu ni posrečilo do kraja spopolniti in n. pr. ni nikogar dobil, da bi prevzel finančno ministr­stvo. V ponedeljek je odstopil in izjavil, da ne »more več obdržati odgovornosti za vlado«. Tako je kralj Faruk spet po­klical nazaj Hitali pašo. ki je v glav­nem sestavil vlado s prejšnjimi sode­lavci. In v Londonu so — ne kot zaradi Mosadika zaskrbljeni — pač pa z vese­ljem sprejeli to spremembo, ker se na­dejajo, da bo Hilali paša spravil z mrtve točke pogajanja med Egiptom in Veliko Britanijo.

Kljub vsemu ostane položaj na Sred • njem vzhodu zagoneten, kajti tam se kHža preveč interesov: angleški, ameri­ški in tudi krem.eljski.

O b zaključku lista smo izvedeli, da je Kairski guverner general Magib iz­vedel v Egiptu drža.vni udar, vso ob las t pa je prevzela vojska.

iT ?

zi je J L A , je B o g d a n Vrančič začel s l o ­vesnost , k o m a n d a n t p a r t i z a n s k i h p a ­t r u l j rez. k a p e t a n M a r t i n P a v l i n p a je sp r e j e l r apo r t k o m a n d a n t o v topliške, škocjanske i n go r j anske p a t r u l j e . K o ­m a n d a n t i p a t r u l j so poročali o šte­vi lčnem s t a n j u udeležencev letošnjega p a r t i z a n s k e g a pohoda , o s t i k i h p a t r u l j s »sovražnikom« ter o n e p o p i s n e m navdušenju p r e b i v a l s t v a , k i je v s e ­povsod top lo sp r e j ema l o i n p o z d r a v l j a l o s tare borce .

O p r a z n i k u vs ta je s l o v enskega n a ­r o d a je na t o g o v o r i i k o m i s a r o k r a j n e g a štaba p a t r u l j rez . k a p e t a n Jože Z a m -l j e n , za n j i m p a je m e d pe t j em žalo-s t i n k e o d k r i l na m e s t u , k j e r so d o m o ­b r a n c i v d e c e m b r u 1943 obes i l i d v a p a r t i z a n a , s p o m i n s k i s t ebe r nos i l e c s p o m e n i c e i z 1. 1941 J a n e z Zupančič. V i m e n u mes tne občine je p r e v z e l s t e ­be r v v a r s t v o p r e d s e d n i k Jože Udovič, n a k a r je p e v s k i z bo r z ape l več p e s m i , vojaška godba p a je i g r a l a p a r t i z a n s k e koračnice.

Zas t a vo republiške p a t r u l j e i n n j e n d n e v n i k je na to p r e v z e l a n o v a p a t r u l j a s t a r i h novomeških p a r t i z a n o v i n p a r t i -z a n k , z a t e m p a so se v s i udeleženci pohoda z v r s t i l i v d o l g s p r e v o d i n z godbo n a čelu z a v i l i k O s o l n i k u p r i posta j i , k j e r je b i l p r i r e j e n p a r t i z a n s k i m i t i n g . O b šestih je k r e n i l a p r e k o Z a ­loga i n F r a t e p r o t i S u h i k r a j i n i n o v a p a t r u l j a , navdušeno p o z d r a v l j e n a od tisočglave množice Novomeščanov, k i

Novi narodni heroii P r e z i d i j L j n d s k e skupščine F L B J je

i z d a l u k a z , s k a t e r i m se z a b r e z p r i -m e r n i h e r o i z e m v b o j a p r o t i l j u d s k i m sovražnikom i n d o k a z a n o junaštvo t e r zas luge m e d n a r o d n o o s v o b o d i l n o bo rbo od 1941 do 1945 o d l i k u j e j o z R e d o m n a r o d n e g a h e r o j a :

Jože Borštnar, p o d p o l k o v n i k A n t o n Dežman, p o l k o v n i k F r a n c Hočevar, ge­n e r a l n i p o d p o l k o v n i k Dušan K v e d e r , B o r i s Kidrič, F r a n c Leskošek, I v a n Maček, p o d p o l k o v n i k F r a n c S t a d l e r In g e n e r a l n i ma j o r P e t e r S tan te ,

P o l e g tega so b i l i o d l i k o v a n i z R e ­d o m n a r o d n e g a h e r o j a :

F r a n c F . B u k o v e c , R e z k a D r a g a r i n I v a n Skvarča.

Od ustanovitve naprej novomeško T u r i ­stično društvo plodno zastavlja svoje delo v korist mesta ln cele Dolenjske. Otvoritev novega kopališča na Loki je pretekli teden to znova potrdila.

2e v soboto zvečer se je zbrala množica 800 ljudi k otvoritvi gostiSča, ki je združeno s kopališčem. Med domačini smo opazili pre­cej gostov iz Ljubljane, ki so pravtako ka ­kor Novomeščani z neskrivajočim preseneče­njem ocenjevali moderno kopališče. Po po­zdravnih besedah dr. Toneta Hočevarja, ki se je zahvalil ljudski oblasti za obilno pomoč pri zgraditvi novega kopališča, podjetju »Krka« za opravljeno delo, I. M D B »Vide Tomšič« za vso pomoč pri zaključnih delih, predvsem pa Turističnemu društvu in nje­govemu agilnemu predsedniku mag. pharm. Borisu Anddpmiču, je sledil kratek kulturni spored solistov in orkestra S K U D »Dušan .lereb«. Po Krk i so medtem križarili čolni z lampljončki, desno obrežje pa je vzplam-telo v neštetih lučkah; razsvetljen je bil tudi otoček sredi reke. Pogled na izvrstno i luminirani kopališki prostor, ki Je bil na ­bito poln zadovoljnih gostov, je bil nekaj svojevrstnega in nepozabnega. Gostje in do­mačini niso mogli pre-hvaliti lepo urejenega kopališča in zarms-Turističnega društv Id Je s sodobno ure jenimi stavbami, ba­zeni na K r k i m pla­valno progo ter ska­kalnim stolpom res odprlo Dolenjsko tuj­skemu prometu Ze takoj po otvoritvi so se prvi ljubljanski gostle navdušeno pri­javili za letovanje v prijetno urejenih leto-viščarskih sobah no vega kopališča, ki lahko zadovoljijo še tako izbirčen okus Krka , kopališče ob rijej in izvrstna »Me-tropolova* postrežba ki je prevzel gostišče v stavbi bodo pogodu

so se 17. j u l i j a p o k l o n i l i p r e d o d k r i t i m s p o m i n s k i m s t e b r o m n a G l a v n e m t r g u s p o m i n u vseh p a d l i h p a r t i z a n o v i n a k t i v i s t o v Do l en j ske .

S p o m i n s k i s teber n a G l a v n e m t r gu , na ka t e r ega se z l j u b e z n i j o i n h k r a t i s t iho žalostjo v s r c u ozre v s a k d a n nešteto m i m o hitečih, n i l e s p o m e n i k n a zločinsko de janje , k i so ga izvršil i d o m o b r a n c i n a d d v e m a m l a d i m a p a r t i ­z a n o m a . Res bo s svo j o p r ep ro s t o l epo to povel ičeval s m r t d v e h m l a d i h živl jenj, k i s ta za pravično s t v a r našega n a r o d a u g a s n i l i na mes tu , k j e r s t ebe r s to j i . P o l e g tega bo n e n e h n o o p o m i n j a l nas i n bodoče rodove n a svete p r i d o b i t v e n a r o d n o o s v o b o d i l n e vo jne , v k a t e r i smo, tesno združeni v v r s t a h O F pod v o d s t v o m naše P a r t i j e p r e m a g a l i fašiste i n n j i ho v e domače pomagače. G o v o r i l bo o pošastnih zločinih, k i so j i h n a d s l o v e n s k i m n a r o d o m počenjali v l e t i h N O B be l oga rd i s t i i n d o m o b r a n c i , p o d -žgani od s vo j i h d u h o v n i h v o d i t e l j e v —. p r o t i l j u d s k i h s l o v e n s k i h d u h o v n i k o v . Z nemo, toda t em prepričl j ivejšo i n t e m g l ob l j o govor i co bo opo za r j a l s p o m i n ­s k i steber, d a so t a k o usodo, k o t s ta jo p r e t r p e l a obešena p a r t i z a n a n a G l a v ­n e m t r gu , p r i p r a v l j a l i k r v n i k i s l o v e n ­skega l j u d s t v a v s e m , k i so n o s i l i v s r c i h svet le idea l e d u h o v n e i n n a r o d n e svobode i n se b o r i l i z a svo j e l j u d s t v o t ak ra t , k o so klerofašisti i n d o m o b r a n c i b i l i najuslužnejši h l a p c i i n najvnetejši b r a n i l c i fašističnega i n nacističnega zasužnjevalca i n osvajača.

Na j ne bo odveč še p r i p o m b a , da p o m e n i s p o m i n s k i s teber t u d i l epo tno obogat i tev t r ga — čeprav se zdaj n e ­k a k o i z gub l j a v n j egov i p r o s t r a n o s t i , v e n d a r pa bo prišel do po lne v e l j a v e ob končni u r e d i t v i G l a v n e g a t r ga — i n je zato t o l i ko bo l j obžalovanja v r edno , da e k i p a » T r i g l a v - f i i m a « n i prišla k o d k r i t j u l epega s p o m e n i k a .

Maršalu Jugoslavije Josipu Bro za -T i tu O b p r i l i k i 11. ob le tn i ce vs ta je s l o v e n s k e g a n a r o d a V a m pošiljamo

bo rbene , tovariške po zd rave . T e p o z d r a v e so V a m p r i n e s l e p a r t i z a n s k e b o r b e n e p a t r u l j e , k i so n a s v o j e m b o j n e m p o h o d u prešle številna p r i ­zorišča p a r t i z a n s k i h b o r b i n o b i s k o v a l e p a r t i z a n s k e družine širom S l o ­ven i j e , V našem n a r o d u živi jo sve t l e t r a d i c i j e h e r o j sk e o s vobod i l n e vo jne , k i smo jo b i l i v b r a t s t v u z v s e m i j u g o s l o v a n s k i m i n a r o d i , d o k l e r n i s m o d v i g n i l i i z o g n j a i n pepe l a s vobodno d o m o v i n o .

Tovar iš T i t o ! V o d i l i ste nas v i m e n u naše s l a v n e P a r t i j e s k o z i n a j ­težje d n i z godov ine naših na rodov , zato V a m bomo z največ j im'zaupa­n j e m v e d n o s l e d i l i — z V a m i so naša p a r t i z a n s k a s r c a , z V a r n i v se s l o v ensko d e l o v n o l j uds t v o .

U D E L E Ž E N C I P O H O D A P A R T I Z A N S K I H P A T R U L J

Sprejem partizanskih patrutj 17. Julija v Novem mestu (pogled na del zberovalee.v)

TOMSIČEVCI - DRUGIČ U D A R N A B R I G A D A prugaee ni moglo bit i : obljnba, ki so »1 Je

dali po obisku tovariRlte v ide Tomšič- j * hlla brigadirjem vse: delovni polet brigade se Je v tekmovanju n a tast Dneva vstaje še po­večal, premetanl kubikj zemlje, skal, ruse. peska m ]es» pa so dvlg^n krivuljo na tabeli uspehov v«iak dan le navzgor. Uspeh dekade? 121,95% doseženega piafe« v vročih julijskih dnevih. 2713 kub. metrov izkopanega. P repe ljanesra. nalomljenega In prenesenega ma­teriala, 2229 kub gplanlrane zemlje, tlaka in tras. za 751 ur pomožnih (tal j n m.^ delovnih ur 6. ćete v gozdovih nad Sotesko.

dltvl kopališča ln ceste na Loki , vedno do­ločnejši obrisi sejmišča na Ločenski eeati, po-

-•«106 »Pionirju« na Ljubljanski cesti, kjer bodo t* dni od Ferlifca proti mestu začeli po­lagati kocke, delo v kamnolomu tn očišče­valna gozdna dela nad Sotesko. In Še In še — stopite med nje v zgodnjih dopoldanskih urah, pa se nasmejte njihovam šalam, ki j ih drobilo takrat, ko so skale najtrše, kublki najbolj pOčaani . . Obiščite Jlb popoldne v šoli, kjer jie množično pripravljajo na na­rodne plese za zaključni brljradni festival, kjer uhira resne in poskočne brigadni orke­ster, vprašajte o brigadi med delavni »Pio­nirja« in na mestni občini, pa vam bodo povsod povedali o udarnih Tojnšičevclh le najboljše!

K o je v ponedeljek 21. jnli ja prebral Loj ­ze Oblak, namestnik komandanta brigade, poročilo o uspehih druge dekade pred zbra­

ja četa Je htls najboljša v I. dekadi

Utrujenost? Slaba voU*, omahovanje? Ne­poznane stvari pri Tomšifteveih! Zjutraj oh štirih s pesmijo pa d«lo, ob enajstih dopol dne nazaj! Naj govorijo Številke druge de-kade:

1. četa je rioeecla 1*1-87% plana — postala J« najboljša v preteklih jj> djievih! S l»47r so zaključili aekado v 3. četi, s 127.17% v tretji, s 14«.2fl% v četrti, s l « . « rV . T peti ln s 153.97% se je postavila še«ta četa.

Km se skriva TB številkami T Izkopan Ja rek — bolje rečeno kamnolomi — na Trd i ­novi cesti, občutna pomoč brigade p r t dogra-

nlmi brigadirj i in gosti, nam Je bilo v*»m Jasno, da so pogoji za nov naziv udarne bri­gade v celoti izpolnjeni. In ko Je sekretaj OK LMS Ludvik Kebe takoj nato tudi pre­bral odlok o tem imenovanju in izročil bri­gadi diplomo, so brigadirji T. navdušenim odobravanjem sprejeli visoko nrlznanje Ko­mandant brigade Janez Gartnfer Je zatem prebral odlok C K L M S . s katerim Je btlo proglašenih v brigatH-13 udarnikov; 25 bri ­gadirjev in brigadlrk pa je bjlo pohvaljenih. Brigada pa je spet obljubila:

»Za lepši, boljši In veličaatnejši lzsrlod in ureditev Novega mesta delamo! Vse s i l * bo. mo vložili, da bo Novo mesto tudi ostalo po­nosno na svoje Tomšlčevcel« čestitkam udar­nikov ln pohvaljenih se je pridružil brigadni tr ikratni brzominerskl pozdrav »Horukt« Radi va» Imamo, brigadirj i ! Zato sa novo Novo mesto: »Horuk!«

Sretiniešolsh a mladinsko brigada „tlirana Jarca" dela w CrnonHio

i slehernemu, k i želi prebiti nepozabne po-

I čitnice ob prelepi Krk i . V nedeljo dopoldne je bila otvoritev ko-

i pahšča. O skrbj ljudske oblasti za razvedrilo in zdravje občanov je govoril dr. Davorin Gros. ki je nato predal kopališče v uporabo novomeški javnosti. Prvi kopalec in skaka­lec po uradni otvoritvi je bi l priljubljeni Adamov Franci , ki se je oblečen pognal s 3-metrskega skakalnega stolpa v vabljivo Krko . Več sto kopalcev je prisotvovsalo p r i ­srčni slovesnosti, ljubljanska skakalca Pelan in Selan pa sta pokazala številnemu občin­stvu vrsto izredno uspelih skokov v vodo.

Ze dolgo ni Loka s K r k o videla toliko ljudi kakor v nedeljo popoldne na vesla­ških, skakalnih in plavalnih tekmah. Nad 40 čolnov je bilo na reki, blizu B00 kopalcev in gostov pa v kopališču, k i je mrgolelo mladine in starine. Potek veslaških, p laval ­nih in skakalnih tekem je pokazal, da imamo v Novem mestu vse pogoje za pravo r i ­viero. Bled ali Dalmacijo lahko nadomesti z novim kopališčem zdaj tudi Novo mesto — tako so ugotavljali mnogi, k i j im je bilo novo kopališče pravo odkritje.

Mladinska organizacija črnomeljske gim­nazije je v juli ju organizirala brigado, ka­tera bo naredila cesto do šole in povezala obe glavni cesti. Ke r že urejajo šolo, je O L O spoznal potrebo, da se uredi tudi ta cesta, ki je bila zlasti pozimi popolnoma nepre­hodna.

Brigada šteje 38 študentov in študentk. Stanovanje imajo v gimnaziji, hrano pa v internatu. Delo na cesti je precej naporno, ker morajo obdelovati samo živo skalo. Toda mladina z ljubeznijo in požrtvovalnostjo pre­maguje vse napore. Do sedaj je bilo izko­panih in odpellanlh 205 kubičnih metrov ma­teriala, to je 4166 samokolnic. Na ročni, sve­der so izvrtali 40 lukenj in razstrelili 40 vel ikih skal. To delo je bilo opravljeno v 3225 urah.

Prejšnji teden je imela brigada konferen­co, na kateri je pregledala dosedanje delo. Pregled dela je podal komandant Janez K r a -mariČ, k i je nakazal dosedanje in bodoče naloge. Z zadovoljstvom je ugotovil marl j i ­vost vseh brigadirjev, med katerimi dose­gajo nekateri res lepe uspehe. Nato je go­voril najstarejši brigadir profesor Emi l Bevc, k i je podčrtal važnost delovne akcije ter povabil vse brigadirje, da bi podaljšali 14-dnevno obveznost vsaj Se za kakšen teden, dokler ne dobe nove izmene. Na vsak način mora biti delo končano do začetka šolskega leta. Poudaril je tudi to, da bi bilo ze'o razveseljivo, če bi bil še kdo izmed pro­svetnih delavcev v brigadi, kajti mesto pro­svetnega delvca je med mladino in to ne samo v šoli, kjer so za to delo plačani, pač pa tudi na delovnih akcijah.

Na brigadni konferenci sta bila tudi na ­čelnik za kulturo in prosveto tov. Ivan 2ele in član O K K P S Črnomelj tov. Janez Smre-kar. Oba sta z zadovoljstvom sledila delu konference, postavila razna vprašanja in dala več nasvetov za bodoče delo. Tovariš načelnik je obljubil, da bo Svet za prosveto in kulturo po končanem delu pomagal s f i ­nančnimi sredstvi, da bodo brigadirji lahko šli na izlet. Mladina je to obljubo sprejela z veseljem, ker se zaveda, da bo s tem do-

Nove spominske plošče V torek 22. j u l i j a so v Dolenjskih

Toplicah o d k r i l i s p o m i n s k o ploščo na hiši M a k s a H e n i g m a n a , enega i z m e d d o l e n j s k i h p r c o b o r c e v - k o m u n i s t o v . P r i Badovincu — »Zajcu« ob g l a v n i ces t i N o v o m e s t o — G a r j a n c i (Vahta ) so o d ­k r i l i ploščo v s p o m i n n a p r v i o p e r a t i v n i p a r t i z a n s k i n a p a d n a k a r a b i n j e r s k o postajo i n n a i zda j s t vo be l o ga rd i s t o v .

P r i o d k r i t j i h so b i l i s l a v n o s t n i s p o ­m i n s k i g o vo r i , l j u d s t v o p a se j e p o k l o ­n i l o s p o m i n u p a d l i h b o r c e v i n a k t i v i ­s tov N O V . N a Rdečem k a l u , k j e r je b i l o v l e tu 1942 zasedanje Okrožnega o d b o r a O F , je b i l o v to rek z b o r o v a n j e Dobrničanov i n okoličanov. G o v o r i l j e L u d v i k , S l a k , k i se j e p r e d 10 l e t i t u d i udeležil z a sedan ja okrožnega o d b o r a O s v o b o d i l n e f ron te . • •"

bila priznanje za svoje delo. Ob zaključku so brigadirji, k i so se zavezali, da bodo de­lali v brigadi 14 dni sprejeli sklep, da osta­nejo v njej tri tedne.

Skleni l i so tudi, da bodo poleg programa, ki ga dajejo v radiu Bela krajina vsako sredo, prireiflli še akademijo za vse goste-pionirje tn tabornike iz krškega okra j i , ki so v Črnomlju. —Eb

Zahvala maršala Tita frontovcem Breze in Trebi!]«

N a Čestitke, ki so jih poslali fron-tovci Breze maršalu Titu ob njegovi S0-letnici, je občinski ljudski odbor Trebnje prejel v juniju naslednje' pis­mo tovariša Tita:

»Prejel sem čestitke in pozdrave, katere mi je ljudstvo Vaše občine po­slalo ob Šestdeseti o b l e t n i c i mojega rojstva in se Vam zanje najprisrčnej&e zahvaljujem. -

Sporočite ljudstvu moje pozdrave tn želje, da tudi vnaprej dosega uspehe, v kreptttJi i n razvijanju ljudske oblasti in v graditvi svoje socialistične domo­vine.* TITO

0 * :

Oficirji ln borci novomeške patrulje T abem

Vremenska napoved za čas od 25. julija do 3. avgusta

V splošnem lepo v r e m e . O d 27. j ed i ja da l j e pogoste k r a j e v n e n e v i h t e . P r v e i z d a t n e p a d a v i n e šele 4. a v gus t a .

D O L E N J S K I L I S T Štev. 30.

Za resnično demokracijo v ljudskih odborih Z a p i s a l n o m i z o občine v S m a r j e t i

so s e d e l i t r i j e : p r e d s e d n i k , t a j n i k i n en član občinskega l j u d s k e g a o d b o r a . R e ­ševali so ze lo važno na l o go : o b r e m e n j e ­v a n j e davčnih z a v e z a n c e v za vso obči­no . V pičlih d v e h u r a h so »reši l i « n a j ­bo l j pereče g o spoda r sko vprašanje občine, k i se nepos r edno tiče žepa davčnega z a v e z a n c a . Čeprav ne d v o ­m i m o v d o b r o v o l j o v s e h t r eh , p a v e n ­d a r l e r esno d v o m i m o , da more jo t r i j e l j u d j e v t a k o k r a t k e m (a l i pa t u d i d a l j ­šem) času pravično o b r e m e n i t i v s a k e g a z a v e z a n c a po n j egov i d e j a n s k i z m o g l j i ­v o s t i . Občina s 3 do 4000 p r e b i v a l c i i m a o k r o g 1000 davčnih zavezancev , od k a ­t e r i h i m a s k o r a j v s a k več a l i m a n j razl ične d o h o d k e . C e h o . e m o b i t i p r i r a z d e l j e v a n j u b r e m e n pravični, m o r a ­m o v s e te posebnos t i t u d i upoštevati. T o p a ne more j o n a r e d i t i t r i j e l jud j e , to m o r a reševati širši k r o g državl janov. P r v i t ak o r g a n v l j u d s k e m o d b o r u je S v e t z a gospodars t vo , k i m o r a n a p r a ­v i t i p red loge , dokončno p a j i h m o r a p o t r d i t i z bo r v o l i l c e v .

2 e s k o r a j l e to d n i g o v o r i m o i n piše­m o o prenašanju državnih, to je u p r a v ­n i h pos l ov iz višjih n a nižje o r gane a l i n epos r edno n a širši k r o g v o l i l c e v . G o v o r i m o o p o s t o p n e m o d m i r a n j u drža­v e k o t posebnega o b l a s t v e n e g a o r g a n a , k a j t i v s m i s l u resnične socialistične d e m o k r a c i j e t a a p a r a t n i več po t r eben -i n n j egove pos l e p r e v z e m a j o v o l i l c i s a m i . V s a t a načela m i t u d i že i z v a j a m o v p r a k s i . P r i p r a v l j a se z a k o n o o d p r a v i z v e z n i h i n republiških m i n i s t r s t e v , o d ­p r a v l j e n e so vse G l a v n e d i r e k c i j e , državni a p a r a t se je občutno zmanjšal i n se še zmanjšuje. N a o k r a j u n i več izvršnega o d b o r a i n p o v e r j e n i k o v , n a čelu n o v o o r g a n i z i r a n i h občinskih l j u d ­s k i h o d b o r o v n i s t a več samo p r e d s e d n i k

i n t a j n i k a l i ce lo s a m o kakšen a d m i ­n i s t r a t o r , pač p a v o l j e n i s v e t i držav­l j a n o v za ra zne panoge , k i so b i l i i z v o ­l j e n i t ako j po o s n o v a n j u občinskih l j u d s k i h odborov . D o tu je še vse n e ­k a m v r e d u . Prenašanje nepos rednega u p r a v l j a n j a države n a čim širši k r o g v o l i l c e v p a je d e j a n s k o m a r s i k j e osta lo s a m o na p a p i r j u . Precejšen a l i p a večji d e l naših občinskih l j u d s k i h o d b o r o v v o z i še nap r e j po s t a r i h k o l e s n i c a h bivših K L O . P r a v zgora j n a v e d e n i p r i ­m e r davčnega o b r e m e n j e v a n j a v Šmar-. j e t i n a m to v p o l n i m e r i po t r ju j e .

V z e m i m o z a p r i m e r še e n k r a t občin­s k i l j u d s k i o d b o r v S m a r j e t i . S k o r a j štirje bivši K L O so združeni v tej go spoda r sko d o k a j močni občini. Ze 8. j u n i j a le tos s t a b i l a i z v o l j e n a S v e t z a g o spoda r s t vo i n S v e t za k u l t u r o , p r o s v e t o i n soc i a lno s k r b s t v o . P r e d s e d ­n i k devetčlanskega sve ta j e Jože D e r -ganc , p r e d s e d n i k d r u g e g a sedemčlan­s k e g a o d b o r a p a T i n e Tomšič. D o 10. j u ­l i j a se nobeden od t eh d v e h s v e t ov še n i ses ta l , k e r j i h nihče n i s k l i c a l ! J a s n o je, d a zato m o r a t a o v s e m odločati e d i -no l e p r e d s e d n i k i n t a j n i k . S v e t i n a p a p i r j u so m r t v a ve ja , so s a m o p r i m e r i f o r m a l n e z ados t i t v e z a h t e v a m družbe­nega odnosa , od k a t e r i h n i m a s k u p n o s t ničesar, n a j m a n j p a so to e l e m e n t i p o g l a b l j a n j a l j u d s k e d e m o k r a c i j e . N e -d e l a v n i s v e t i so v e l i k a n e v a r n o s t s t a ­r e ga načina u p r a v l j a n j a o b l a s t v e n i h i n d r u g i h pos l ov po e n i a l i d v e h osebah, n e v a r n o s t b i r o k r a t s k e g a d i k t i r a n j a od zgora j — tore j n e v a r e n po j a v p r a v t i s tega , p r o t i čemur je s m i s e l n o u p e r -j e n n o v i z a k o n o r e o r g a n i z i r a n j u o b l a ­s t v e n i h o r ganov , z a ka t e r e ga uresniči­tev se m o r a m o dos l edno b o r i t i n a v s a ­k e m k o r a k u .

Z l j u d s k i m i o d b o r i v S m a r j e t i z a d -

L j u d s k a m l a d i n a S l o v e n i j e O K R A J N I K O M I T E

N O V O M E S T O Novo mesto, 21. j u l i j a 1952

V znak priznanja za uspešno delo v drugi dekadi, za visoko pre-sežetr desetdnevni delovni plan, za sodelovanje pri, proslavi Dneva vstaje slovenskega, naroda, v katerega počastitev se je razvilo v b r i ­gadi veliko tekmovanje, izdaja Okrajni komite LMS. Novo mesto

ODLOK štev. 2, t katerim proglaša

L NOVOMEŠKO SREDNJEŠOLSKO MLADINSKO DELOVNO BRIGADO »VIDE TOMŠIČ« drugič za udarno brigado

S tem visokim priznanjem izražamo vse priznaje mladim de­lavcem Tomšičeve brigade, ki neumorno kljub velikim naporom izpolnjujejo svoje naloge, ki so pokazali mladini vsega našega okraja visoko delovno zavest in predanost naši domovini, Partiji in našemu voditelju tovarišu Titu!

O K R A J N I K O M I T E L M S V N O V E M M E S T U

»Mi smo za socializem vi pa ne.. .« p r a v i j o g a s i l c i v O s t r o g u

D o p i s n i k i z O s t r o g a n a m je p r e d d n e v i p o s l a l tole p i s m o :

»N i še do lgo tega, k o smo i m e l i v O s t r o g u p r i Šentjerneju ses tanek O F . P o domače s m o se p o g o v o r i l i , ka j je t r eba v v a s i še u r e d i t i , d a m o r a o r g a ­n i z a c i j a O F s k r b e t i z a politično r a z ­g ibanos t i n p o m a g a t i v g o s p o d a r s k e m i n k u l t u r n e m r a z v o j u v a s i . V c e l o k u p ­n e m d e l u F r o n t e na j se z r c a l i d e l o v a ­n j e m l a d i n e , gas i l cev , A F Z , s k r a t k a — vse d o b r e i n s l abe s t r a n i našega de l a . O m l a d i n i s m o r e k l i , d a n a m ne sme b i t i vseeno , a l i n a m l a d i n o de lu j e j o k v a r n i a l i v z g o j n i v p l i v i . Starši se m o ­r a m o z a v e d a t i , d a m o r a naša m l a d i n a r a s t i v d o b r i v zgo j i , v red f tem o b i s k u šole, p r i d n e m učenju i n v m l a d i n s k i o r g a n i z a c i j i . T a p a naj b i m l a d i n i n u ­d i l a več zabave , šaha, f i z k u l t u r e i n v z g o j n i h ter poučnih p r e d a v a n j . P r e d ­v s e m p a je t r eba , t a k o s m o p o u d a r i l i , rešiti v O s t r o g u vprašanje m e d s e b o j n i h odnosov i n vprašanje gas i l cev . O d v o ­d i l n i h gas i l c ev n a t em s e s t a n k u n i b i l o n i k o g a r . K o so tovariši k r i t i z i r a l i de l o g a s i l s k e o r gan i z a c i j e i n s a m o v o l j o p o ­s a m e z n i k o v p r i g r a d n j i g a s i l s k e ga do -

V trabanjski splošni zadrugi so začeli bolje gospodariti &ar*i upIoSne kmetijske zadruge v Treb

njem a poslovanjem z a d r u g e dosedaj niso mogli hiti zadovoljni. Nekaj l j u d i ie vedrilo in oblačilo v nje.i kakor se je katerem« za zdelo, največkiat s e v e d a v s v o j o korist in ne v korist z a d r u ž n i k o v . Se danes dlani ne vedo kako je z veliko izgubo, ki so jo zadrugi povzročili posamezni uslužbenci in ki znaša bliau milijon dinarjev. Revizijska komisija ministrstva za finance je sicer odkr i la voli ke nepoštenosti in slabo gos fKHla r j en j e , toda dp danes še nihče ni bil p o s t a v l j e n preti so di&če. ali vsa.: klican na z.ngovor. Najmanj kar lahko zahtevajo člani *n druge je Jo, da ce pred njih javno položi obrafrun prejšnjega gos podarjen j 8 pa ne g l e d e k o g a in knlereg« uslužbenca bo to g o s p o d a r j e n j e postavilo v

slabo luč. Vsakdo je dolžan za svoje delo po ložiti obračun, razčiščeni računi pa so pogoj zaupanja zadružnikov do zadruge sploh.

Lansko poslovanje zadruge je bilo v glav; nem prekupčevanje z lesom in trgovina, torej lov za dobičkom. Teto* |p zadruga tudi pr« ©ej naredila. 1o*la precejšen del je sol za kritje vlomne tal vine. kajti zadružno blago proti vlomu ni bilo dovolj zavarovano. Tud za to bi moral nekdo otlgnvurjatil

Po drugem izrednem občnem /boru je le to* prevzel vodstvo zadruge nov upravni od bor, ki kaže veliko več »miata tu napredno gospodarjenje kot dosedanji. Seje so redne, poživili so živinorejski odsek ter kupili dva plemenska bik« /. rodovnikom, pripravljajo tudi obvezen pregled vse plemenske živine, urejajo rudovnike po vaseh in pod.. Uredili so tudi sadno snSilnico. ki bo članom brez plačno na razpolago. Poljedelski odsek je prevzel dve zapuščeni ekonomiji na katerih bo skušal urediti vzorno kmetijsko postnjo. Kmetijski zadrugi v Trebnjem sla se pri­ključili se K Z S\. Štefan In Račje selo, ki bodo imele lamo poslovalnice centrale v Trebnjem.

Upravni odbor je že razpravljal o popustu pri cenah v trgovini za člane zadruge. T igo vina in pisrrn« se bosta v ksratkern prese l i la v nove prostore zadružnega d o m * Novi upravni odbor je že z dosedanjim delom kazaJ. da se hoče resno zavzel,, za dvig km«-luškega gospodarstva v okviru močns kme tijske zadrug« Z. A

m a , so »skr ivači « , k i so se m e d t e m s k r i v a l i z a v o g a l i i n od t a m »priso­stvoval i « s e s t a n k u F r o n t e , p r i l e z l i n a sve t l o . O g l a s i l i so se t a k o l e :

»Tu smo , k a k ses tanek p a j e? « »Frontni ses tanek , saj je p l a k a t n a

v i d n e m mestu!« je o d g o v o r i l n e k d o i z ­m e d nas.

»Ta p l a k a t z a m e n e ne v e l j a , k e r n i m a štambiljke, a l i j e to kakšna o r g a ­nizaci ja?« j e na to d e j a l p o v e l j n i k C e -k u t a , k i j e z a t e m s t o p i l k p r e d s e d n i k u občinskega f r on tnega o d b o r a i n m u r e k e l :

»Ka j p a t i t u , pokaži legit imaci jo ! « Druščina n e k a j l j u d i i z gas i l ske

o r g a n i z a c i j e p a j e začela b r u h a t i t ake l e očitke:

»N ihče nas ne obvešča, k d a j so s e ­s t a n k i , p r e d s e d n i k vaškega o d b o r a O F se j e s a m p o s t a v i l , b r e z v o l i t e v . C e b i b i l a O F k a k a o r g a n i z a c i j a , b i že k a j p o k a z a l a , k o t s m o m i , m i smo z a s o c i a ­l i z e m , ne v i , članek I v a Pirkoviča jo laž ! «

P o k a z a l i so, k a j j i h b o l i — r e s n i c a v članku I v a Pirkoviča, k i je p r e d m e ­sec i s p r s t o m p o k a z a l n a d i k t a t o r s k e r a z m e r e v g a s i l s k i o r g a n i z a c i j i v O s t r o -d u v S l o v e n s k e m poročevalcu! Z r a z -bijaškim početjem j e ostroška j a r a go­s p o d a ho t e l a r a z b i t i s es tanek F r o n t e . S k l i c u j e se n a to, d a »niso obveščeni« o s e s t a n k i h . T u d i za državne v o l i t v e , k o t kaže. n i so »bil i obveščeni«, z a r a d i česar n e k a t e r i i z m e d gas i l c ev n i so šli vo l i t , d r u g i p a z v e l i k o m u j o . N a s t o p n e k a t e r i h gas i l c e v v O s t r o g u je r a z g a l i l nepošteno početje l j u d i , k i so s a m o ­vo l jno z a p l e n i l i i n uničili s a d n i v r t za g radn j o gas i l skega d o m a , ne d a b i to rešili z vaščani. V s e kaže, d a v o d i l n i m gas i l c em s m r d i , d a b i d o m ko t s p o ­m e n i k s t a l na t l eh . k i so p r e po j e na s k r v j o ta l cev . D o m , k i se g r a d i s p r i ­s p e v k i v s eh vaščanov, n i »manifesta­c i j a gas i l cev i n n j i h o v e p r e d a n o s t i s o ­cial izmu«, pač p a k r i n k a z a r o va r j en j e p r o t i v s e m u , k a r je n a p r e d n o !

O r g a n i z a c i j a O F v O s t r o g u t a k i m p o j a v o m še n i s top i l a odločno na prs te . Z a r a d i p r e m a j h n e a k t i v n o s t i članstva se F r o n t a v O s t r o g u še n i u v e l j a v i l a k o t v o d i l n a s i l a n a v a s i — zato je t u d i rešitev p r o b l e m a gas i l ske o r g a n i z a c i j e še v e d n o n e u r e j e n a zadeva . Nihče d r u ­g i n e bo prišel reševat v O s t r o g k r a ­j e v n i h z a d e v — s a m i j i h b o m o m o r a l i u r e d i t i Z a t o se bo t r eba še z b r a t i ; n a s e s t a n k u v s e h vaščanov na j povedo l jud j e , k a k o g l eda jo n a samovo l j o n e ­k a t e r i h l j u d i z g a s i l s k i h o r gan i z a c i j . Razbijaštvo sovražno .nas t r o j en ih l j u d i je t r eba onemogočiti . «

T a k o d o p i s n i k . K d o p i s u p r i s t a v l j a ­mo samo to le vprašanje: a l i bo F r o n t a v O s t r o g u res še n a d a l j e prenašala d i k ­t a t o r sko samovo l j o n e k a t e r i h l j u d i v g a s i l s k i h v r s t a h ? V O s t r o g u bo s m r d e ­lo, d o k l e r ne boste s a m i t eme l j i t o p r e ­zračili domačih sob i

n j a l e t a n i so i m e l i k a j p r i d a sreče, še m a n j p a z a d m i n i s t r a t o r j i . S e d a n j i o b ­činski l j u d s k i odbor , k i j e i z v o l j e n i z v r s t najboljših o d b o r n i k o v bivših štirih K L O , kaže, d a i m a več s m i s l a z a go­spodar j en j e . Se j e so d o k a j r e d n e i n ob p o l n i udeležbi, r a z p r a v e n a se j ah so ž ive i n s t v a r n e . T o d a to je p r e m a l o . L j u d s k i o d b o r b rez a k t i v n e g a sode lo ­v a n j a s ve tov je spet s a m o to, k a r je b i l prejšnji k r a j e v n i l j u d s k i o d b o r a l i izvršilni odbo r O L O ; n i k o r a k n a p r e j , a m p a k p o v r a t e k n a s ta ro .

K a r v e l j a z a občinski l j u d s k i odbo r S m a r j e t e , v e l j a še za več l j u d s k i h o d ­bo rov , ' " u d i n a O L O so p o j a v i prejš­n jega načina določanja a l i t u d i načrto­v a n j a n a v z d o l do p o d r o b n o s t i . N e k a t e r i uslužbenci ze lo težko r a z u m e j o , da n i po t r ebno , d a p o s t a v l j a O L O svo jo p i k o n a v s a k u k r e p nižjih o r ganov , k i so v m e j a h z a k o n i t o s t i i n zadeva j o nepo ­s r edno samo nižje o r gane .

B o r b a za usposab l j an j e sve tov , k i so najvišji o b l a s t v e n i o r g a n i i n n e p o s r e d ­n i pooblaščenci v o l i l c e v p r i u p r a v l j a n j u gospodars t va , je h k r a t i t u d i b o r b a z a resnično d e m o k r a c i j o , b o r b a z a u s p o ­sab l j an j e d e l o v n i h l j u d i z a vods t v o države i n b o r b a p r o t i samopašnim b i ­r o k r a t s k i m t e n d e n c a m p o s a m e z n i k o v .

K r a t k e v e s l i Nate t r g o v s k a mornari«« je ojačala

svojo radijsko postajo. S r e d n j e v a l o v n a r a d i j s k a pos ta ja j u g o s l o v a n s k e t r g o v s k e m o r n a r i c e v S p l i t u je d o b i l a te d n i n o v i o d d a j n i k za 400 vo l t o v , k i so ga v c e l o t i i z d e l a l i v naši državi. N o v i o d d a j n i k zadošča z a po t rebe naše t r g o v s k e m o r ­n a r i c e v v s e m S r e d o z e m l j u .

P o l e g s r e d n j e v a l o v n e r a d i j s k e p o ­staje i m a naša t r g o v s k a m o r n a r i c a t u d i k r a t k o v a l n o posta jo 700 vo l t o v , k i jo n a naših l a d j a h ze lo dob ro slišijo t u d i n a na jbo l j o d d a l j e n i h m o r j i h . R a z e n t r g o v s k i h o b v e s t i l o n a k l a d a n j u i n r a z ­k l a d a n j u t o vo ra v i n o z e m s k i h p r i s t a ­niščih, dob i va j o naše l ad j e po teh r a ­d i j s k i h pos ta jah od s v o j i h r a v n a t e l j e v o b v e s t i l a o s p r e m e m b i s m e r i vožnje, o v i r a h , k i se pos t a v l j a j o p l o v b i , o u v e d b i n o v i h o z i r o m a o d p r a v i d o s eda ­n j i h s v e t i l n i k o v i n d r u g a obves t i l a , k i so p o t r e b n a z a v a r n o s t p l o vbe . P o t eh r a d i j s k i h pos t a j ah dob i va j o naši p o ­morščaki t u d i v e s t i o d o g o d k i h v d o ­m o v i n i t e r o s v o j i h družinah.

S l e p i se pripravljajo na kogres. N a p l e n u m u Združenja s l e p i h J u g o s l a v i j e v B e o g r a d u so s k l e n i l i , d a bo c e n t r a l n i o d b o r Združenja s l e p i h r e o r g a n i z i r a n tako , d a bo ce lo tno de l o s s l e p i m i p r e ­šlo n a republiške odbore i n združenja. S k l e n i l i so, d a bodo n a p r i h o d n j e m k o n ­g r e s u s l e p i h J u g o s l a v i j e n o v e m b r a t. 1

OTMAR SKALE N e n a d o m a je v pe t ek 18. j u l i j a 1952

u m r l v N o v e m m e s t u O t m a r S k a l e starejši, u p o k o j e n i ž iv inozdravnik i n eden i z m e d najmarkantnejših n a r o d ­n j a k o v D o l e n j s k e . V l a n s k e m n o v e m ­b r u j e z d r a v i n čil o b h a j a l v s r e d i s v o ­j i h d r a g i h 90 - l e tn i co p l o d n e g a življenja, še p r e d d n e v i p a smo ga v i d e l i n a s p r e h o d i h po mes tu .

O t m a r S k a l e je b i l r o j e n 16. n o v e m ­b r a 1861. l e t a v L j u b l j a n i v z a v e d n i družini r a v n a t e l j a v e t e r i n a r s k e i n p o d -k o v s k e šole. L e t a 1879 j e n a D u n a j u končal v e t e r i n a r s k o f a k u l t e t o , v d e c e m ­b r u 1884 p a j e b i l n a s t a v l j e n z a držav­nega v e t e r i n a r j a p r i o k r a j n e m g l a v a r ­s t v u v N o v e m mes tu , k j e r je o p r a v l j a l n a p o r n o službo c e l i h 42 l e t — do svo j e u p o k o j i t v e v l e tu 1926. V službi j e o p r a v i l p i o n i r s k o de lo n a p o l j u d o l e n j ­skega v e t e r i n a r s t v a , sa j se j e m o r a l b o r i t i p r o t i u k o r e n i n j e n e m u o d p o r u m n o g i h k m e t o v , k i so b i l i n a s p r o t n i v s e m n o v o t a r i j a m . Neštetokrat j e p r e -pešačil novomeški o k r a j od S u h e k r a ­j i n e do Krškega po l ja , od t r e b a n j s k i h gričev do v r h a Podgor j a . T r d o de l o p a m u je b i l o v užitek, saj je b i l ves čas z d r a v i n k r e p a k .

O t m a r S k a l e je od p r v e g a d n e v a , k o je prišel n a D o l e n j s k o , z a g r a b i l t u d i z a de lo v društvih In Organ i z a c i j ah . D o b r o se je z a v e d a l p o m e n a n a p r e d n i h ide j i n b i l n j i h o v v n e t p o b o r n i k . Z e l e t a 1886 do 1893 je b i l a r h i v a r i n pevec p r i D o l e n j s k e m p e v s k e m z b o r u , k a t e r e m u je s k r b e l z a n o t n i m a t e r i a l i n d o b r o gospodars tvo . L e t a 1887 je b i l knjiž­ničar novomeške Čitalnice, to de lo p a je častno o p r a v l j a l t u d i v l e t i h 1897 do 1905, m e d t e m k o je b i l v v s eh o s t a l i h l e t i h o d b o r n i k Čitalnice. C e l i h 40 le t je b i l pomožni učitelj n a z n a n i k m e t i j ­s k i Šoli n a G r m u , v r s t o l e t p a občinski o d b o r n i k , u s t a n o v n i član novomeškega

S o k o l a , član M e s t n e h r a n i l n i c e i n pod . V e d n o je b i l eden najkremenitejših i n najzavednejših S l o v e n c e v , od v s e h z n a n i n spoštovan t e r v s e s k o z i p r i l j u b ­l j en n a r o d n j a k . K o t v e l i k l j u b i t e l j s l o ­v e n s k e k n j i g e je i m e l bogato z b i r k o v s e h n a p r e d n i h s l o v e n s k i h k n j i g , k i jo je p r e d l e t i p r e p u s t i l novomeški S t u d i j ­s k i knjižnici.

Spoštovanje, k i so ga p o k o j n i k u i z ­k a z a l i Novomeščani z udeležbo n a p o ­g r ebu v nede l j o 19. j u l i j a , j e p o k a z a l o p r i l j u b l j e n o s t O t m a r j a S k a l e t a v n a ­šem m e s t u , k i bo o h r a n i l o zavednega n a r o d n j a k a v l e p e m s p o m i n u .

p r e d l a g a l i , na j se u s t a n o v i c e n t r a l n i svet p o d v o d s t v o m tajništva z m a j h n i m števi lom uslužbencev. P r a v t ako so s k l e n i l i , d a bodo v k r a j i h z večj im šte­v i l o m s l e p i h u s t a n o v i l i združenje. N a p l e n u m u so proučevali vprašanje u s p o ­s a b l j a n j a s l e p i h z a de lo i n u g o t o v i l i , d a je v J u g o s l a v i j i sedaj 38 različnih d e l a v n i c , v k a t e r i h de la jo s l ep i , več ko t tisoč s l e p i h d e l a v c e v pa j e z a p o s l e n i h v g o spoda r s t vu . V o k v i r u t e k m o v a n j a p r e d d r u g i m k o n g r e s o m s l e p i h bodo v B e o g r a d u o d p r l i r a z s t a vo d e l članov združenja ter p r i r e d i l i k o n c e r t članov kulturno-umetni.ških društev s l e p i h .

N a d 3 m i l i j o n e din škode v sadjar­stvu. P r i G l a v n i zadružni z v e z i L R S so u s t a n o v i l i posebne s t r o k o v n e odbore za posamezne k m e t i j s k e d e j a v n o s t i . Začel je d e l o v a t i t u d i o d b o r za zaščito r a s t l i n . U g o t o v i l je, d a samo v s a d j a r ­s t v u t r p i m o z a r a d i k a p a r j a n a d 3 m i ­l i j a r d e d i n škode. Škodlj ivci p r i nas ogrožajo o k r o g 15 % n j i v s k i h p r i d e l k o v , 30 do 60 °/o sad ja , 15 do 40 % g ro zd j a i t d .

V Vojvodini že brnc mlatilnice. Ž e ­tev je že sko ra j v vse j državi končana. V V o j v o d i n i že m l a t i j o . P r i d e l e k cen i jo n a 9,9 m e t r s k i h s to tov n a h e k t a r , v m n o g i h k r a j i h p a t u d i n a 12 stotov . P r i d e l e k n a H r v a t s k e m bo k l j u b s l a ­b e m u v r e m e n u le m a l o manjši o d l a n s k e g a . P r i nas v S l o v e n i j i c en i j o povprečni p r i d e l e k pšenice i n ječmena 12 m e t r s k i h s to tov n a h e k t a r . V B o s n i so p r i d e l a l i 8,5 s to tov n a h e k t a r , k a r n i s labo z a te k r a j e .

Novo zdravilo »Vitonin«. Zagrebška t o v a r n a z d r a v i l » P l i v a « j e i z d e l a l a n o v p r e p a r a t »V i tonin« , k i je učinkovito s reds tvo za osvežitev, o d p r a v o u t r u j e ­nos t i , z aspanos t i i n splošne pob i t o s t i o r g a n i z m a t e r s labega t e k a . T a p r e ­p a r a t , k i ga i zde lu j e t o v a r n a i z uvožene s u r o v i n e , k i , jo d o b i v a j o iz t r o p s k e g a o r eha » K o l a « , je že v p r o d a j i .

L e t o s je t o v a r n a i z d e l a l a 11 v r s t n o v i h z d r a v i l i n p r e p a r a t o v , od k a t e r i h je posebno važen p r e p a r a t »Eutizon« z a z d r a v l j e n j e pljučne t u b e r k u l o z e . V t o v a r n i so u s t a n o v i l i z n a n s t v e n o r a z ­i s k o v a l n i i n s t i t u t , v k a t e r e m bo de la l o 60 s t r o k o v n j a k o v .

V dnevno hol on i,jo v Trio v* s gredo!

U novomeških otrok uživa počitnic*. Krko In sonce oh dobri hrani T dnevni koloniji na Drskl — vsako Jutro se zberejo v Kandlj l in odidejo z vodiči k Igram, ročnemu delu in

kopanju

isth zafmj pri Množični p r e g l e d nasadov k r o m p i r ­

j a d n e 6. j u l i j a t. 1. n a m je d o k a z a l , d a so b i l i prejšnji p r e g l e d i n a splošno s l a ­b i . P r i t e m p r e g l e d u so b i l e o d k r i t e z e ­lo številne nov e okužbe po v s e m p o d ­ročju novomeškega o k r a j a . Okužb po k o l o r a d s k e m hrošču dosedaj n i s o o d ­k r i l i s a m o še n a področju občine H i n j e . Z a r a d i uspešnega z a t i r a n j a k o l o r a d s k e ­ga hrošča j e o k r a j n i štab za z a t i r a n j e k o l o r a d s k e g a hrošča v s p o r a z u m u z O k r a j n i m l j u d s k i m o d b o r o m , O k r a j n o zadružno zvezo , in množičnimi o r g a n i ­z a c i j a m i sp r e j e l z a r a d i izboljšanega de l a p r i z a t i r a n j u k o l o r a d s k e g a hrošča nas l edn j e s k l e p e :

1. O k r a j n i l j u d s k i odbo r bo p r e k o o k r a j n i h v o d i j v o d i l akc i j o z a t i r a n j a v pog l edu o r gan i zac i j e i n da j an j a p o t r e b ­n i h s t r o k o v n i h n a v o d i l , samo de l o z a t i ­r a n j a n a t e r enu p a p r e v z a m e j o splošne k m e t i j s k e zad ruge .

2. Občinski v od j e na j bodo plačani od K m e t i j s k i h z a d r u g i n po možnosti nameščeni p r i s t r o j n i h odsek ih . P o možnosti na j bodo te osebe k m e t i j s k i t e h n i k i a l i a b s o l v e n t i k m e t i j s k i h šol.

3. K m e t i j s k e z a d r u g e p r e v z a m e j o v so o r g a n i z a c i j s k o de l o p r i z a t i r a n j u k o t je e v i d e n c a okuženih p a r c e l , zapraševanje. p r e s k r b o s k e m i j s k i m i s r eds t v i i t d . O b ­činski l j u d s k i o d b o r i na j bodo s amo upravno-pdlitični o r g a n , množične o r ­gan i zac i j e p a na j s k r b e z a politično a k t i v i z a c i j o t e r ena .

4. K m e t i j s k i z a d r u g i T r e b n j e i n N o ­vo mesto p r e v z a m e t a grosistično službo za zaščitna s r e d s t v a i n a p a r a t u r o . P r i

n a v e d e n i h K m e t i j s k i h z a d r u g a h na j osta le K m e t i j s k e z a d r u g e naročajo p o ­t r e b n a s r eds t va .

5. K m e t i j s k e z a d r u g e na j tako j p r i -čno z n a b a v o a p a r a t u r e , to j e zaprašil-n i k o v , m o t o r n i h škropilnic i n k m e t i j ­s k i h s reds tev . Z a u p o r a b o določijo o d ­škodnino, k i je z a nečlane večja. P r i i z ­d a j i a p a r a t u r e določijo čas u p o r a b e i n p r i prekoračenju določenega r o k a m o r a k o r i s t n i k plačati k a z e n .

6. K m e t i j s k e z a d r u g e na j z o z i r o m n a razširjenost okužb t ako j naroče z a ­dos tne količine p e p e i n a i n apnenega a r s ena ta . Za l o ge k e m i j s k i h sredstev , d j i h je naročil O k r a j n i l j u d s k i odbor , b o ­do izčrpane p r e d v i d o m a z 10. V I I I . t. 1.

7. Občinski l j u d s k i o d b o r i i n K m e ­t i j ske z a d r u g e na j posvečajo največjo pažnjo še neokuženim področjem, k a ­te ra naj k m e t o v a l c i p r eg l edu j e j o r edno t u d i m e d t ednom.

8. P o s a m e z n i k e , k i z a r a d i neudelež­be n a p r e g l e d i h o v i r a j o akc i j o , j e p o ­t r ebno najstrožje k a z n o v a t i , k a r bo v e ­čina k m e t o v a l c e v top lo p o z d r a v i l a . P r a v tako je p o t r e b n a največja budnos t , da se ne b i okužbe z l o n a m e r n o prenašale.

9. P r o d a j a k m e t i j s k i h s reds tev naj se vrši z a člane K m e t i j s k i ^ z a d r u g po n a b a v n i c en i , nečlanom po p r o s t i c en i . Dobiček iz p roda j e k e m i j s k i h s r eds t ev naj se u p o r a b i za n a b a v o a p a r a t u r e .

10. D a bo možno iz o k r a j n i h k r e d i ­tov da l j časa p r i s p e v a t i k n a b a v i k e ­m i j s k i h sredstev , so dolžni od 15 j u ­l i j a da l j e v s i k o r i s t n i k i zaščitnih s r e d ­stev plačevati 70 d i n a r j e v za k i l o g r a m

Lep zaslužek vam nudi nabiranje zdravilnih zelišč in gob k a t e r e o d k u p u j e Trgovsko podjetje GOSAD s pomočjo k m e t i j s k i h z a d r u g . — Sedaj n a b i r a j t e n a s l e d n j a zdravilna zelišča: Cvetje be le de te l j i ce i n r m a n a , liste a r n i k e , pljučnice, šmarnice, r a s t l i n e g l a -d i s n i k a , tavžentrože, r m a n a , p r e s l i c e (n j i vske ) , j e t e r n i k a , korenine gozdnega k o r e n a , be le čmerike i n a r n i k e ter plodove: b o r o vn i c e , k u m n o , ržene rožičke. — K u p u j e t u d i r a z n a d r u g a zelišča! — V s a p o j a s n i l a , n a v o d i l a i n cene dob i t e v vaši k m e t i j s k i z a d r u g i a l i p r i t r g o v s k e m pod j e t ju G O S A D — L j u b l j a n a , Prečna u l i c a 4, poštni p r e d a l 62, za D o l e n j s k o p a t u d i v skladišču G O S A D v N o v e m m e ­s t u , K r e k o v a u l i c a (Bršljin)

upo rab l j enega p e p e i n a a l i p a n t a k a n a (50% n a b a v n e cene). A r s e n s k a s r e d s t v a bo še neka j časa v ce l o t i plačeval O k r a j n i l j u d s k i odbor . P r e d v i d o m a b o ­do m o r a l i o d 10. V I I I . da l j e plačevati k m e t o v a l c i v s a u p o r a b l j e n a k e m i j s k a s r e d s t v a v ce lo t i i n j e zato n u j n o , d a ima j o ob t em času K m e t i j s k e z a d r u g e n a z a l o g i p e p e i n i n arsenate . O t e m so b i l i obveščeni že v s i občinski l j u d s k i o d b o r i k a k o r t u d i K m e t i j s k e z ad ruge .

K m e t i j s k e z a d r u g e p r e v z a m e j o n a ta način v svo je r oke ce lo tno a k c i j o z a t i r a n j a k o l o r a d s k e g a hrošča na s v o ­j e m področju. Z a uspešno de lo je n u j n o po t r ebno , d a j i m pomaga jo občinski l j u d s k i o d b o r i , množične o r gan i zac i j e i n v s i k m e t o v a l c i . S t an j e g l ede z a t i r a n j a k o l o r a d s k e g a hrošča se je p r i v s eh o b ­činskih l j u d s k i h o d b o r i h zboljšalo, v e n ­d a r so še tu p a t a m p r i m e r i s labega d e l a . Okužbe v z a d n j e m času n iso n a ­ras l e v večjem številu r a z e n n a področ­j u občine R a k o v n i k , k j e r je že n a d 90 okužb. C e l o t n o število okužb znaša n a področju novomeškega o k r a j a 600. R a z ­vese l j i v o je, d a so k m e t o v a l c i ze lo z a ­i n t e r e s i r a n i z a k e m i j s k o za t i r an j e , k e r so u v i d e l i d a so k e m i j s k a s r e d s t v a ze lo učinkovita. O . V .

Novo mesto za 22. julij 0«n vstaje slovenskega naroda so \ovo-

niesčani počastili z mnoično udeležbo na slav-nniHnl akademiji ki je bila v ponedeljek iT«« fft v l l l/P. Oh navzočnosti predstavnikov ljudske ohlrtsK. Partije. OF , društev hi orga-nlznrli ter delni nih kolektivov se je sltnes-noht začeli ub pol deveti uri. O prazniku oborožen« vstaje slovenskega naroda In zgo­dovinskem pomenu 22. J i iT i . i a Je govoril no­silec s | i o i n e n i c v ( I/. 1. 1S41 Janez 1'otocar. Za njim Je prebral sekretar .MO OF Kogrfan \ ranč/tč pozdravno p i s m o tfbvome&čanov to­varišu MIhi Marinka, predsedniku vlade I U . S . nakar Je dramatska skupina I. dvakrat udarne M D B »Vide Toinllč« v sodelovanju z orkestrom V-K I II »Di{$an Jereb« odigrala pri­kaz »lz trpljenja v svobodo« v pellli s l ikah; I crn je pripravil In rcziral Slavko KMtelle.

I ' « akademiji Je bila na prostoru novega kopališča -ia 1-okl družabna prireditev, šte­vilni delovni kolektivi so priredili v dnevih Od 20. do 12 juli ja krajše ln daljše I /.lete V partizanske '(raje. mesto pa se je odelo v zs-stAvs in luiii na zunaj manifestiralo pomen Dneva vstaje

M i | . \ M r t F V »DOLtiNJSklttl' LISTU«

Štev. 30. D O L E N J S K I L I S T Stran 3

IZ flASlH &RAJCV To in ono iz Žužemberka

V Žužemberku so 13. julija imeli občinski Praznik, na katerega so se pripravljali že dalj časa. Mladina se je za ta praznik, ki Je obenem tudi spominski dan padlih žrtev. Pripravljala z vso vnemo skupno z ostalimi Hlnožičnimi organizacijami. Med prvimi je Pohitela na pokopališče, da uredi grobove svojih padlih učiteljev in voditeljev v boju 2* osvoboditev. Na večer pred praznikom je v navzočnosti ostalih prebivalcev položila na grobove vence. Zapela je tudi nekaj par­tizanskih pesmi. Tokrat jp. mladina Žužem­berka pokazala, da se zaveda, kaj je njena dolžnost.

Na praznik so se od vseh strani zbrale pmožiee ljudstva k odkritju spominske plo­šče. Proslava se je pričela z govorom tov. Alojza Smrketa, ki je ljudstvu priklicala v spomin najvažnejše dogodke Žužemberka v Zfodovini NOV. Pionirji osnovne šole so z S*imnazijei zapeli pod vodstvom tov. Ivota Simčiča več pesmi. Sledile so recitacije. Pe ­sem »Domovini« je recitirala dijakinja g im­nazije Ivanka Hribar, k i jo je tudi sama zložila. Vsi so bili gtnjeni. Za zaključek je Hoški pevski zbor zapel nekaj partizanskin Pesmi.

Sledilo je polaganje vencev pred spomin­sko ploščo, ki so Jih položile vse množične organizacije Žužemberka. Spominska plošča Je vdelana v hišo sredi trga pod lipo, ki bo vsakega, kdor bo šel mimo, za trenutek p r i ­tegnila, da se bo ustavil in ob branju vkle ­sanih besed spoznal zgodovino Žužemberka.

L . P.

• Koloradski hrošč resno ogroža krompir ­

jeve nasade, saj se je razširil že po vsej krški dolni. Zadnji množični pregled k rom-Pirišč v Žužemberku 1e pokazal popolno ne-zaniman.je in slabo organizacijo pregledov. V bodoče bo treba temu posvetit* več pozor­nosti, ker hrošč nemoteno uničuje krompi -rišča.

• Zadnje dni snemajo operaterji »Triglav«

tllma lepo okolico Žužemberka in mesta, kjer so se odigrali med narodnoosvobodilno vojno važni zgodovinski dogodki.

• Prihod novomeške bojne patrulje so 2 u -

žemberćani pričakali zelo slovesno. Na trgu je bil miting in pogostitev. Po slovesni pre­daji bojne zastave žužemberški patrulji je takoj krenila v smeri Trebnje. P r i Dobrniču je patrulja na čelu s tov. Zupančlčem-Zungrom zajela zasedo in Jo razorožila. Sprejem v Dobrniču je bil slab. Bojno pa­truljo ni pozdravil niti predstavnik oblasti. Po kratkem odmoru je patrulja nadaljevala Pot v treh kolonah preko Grmade v Treb ­nje, kjer je naletela na slab odpor. Levo krilo kolone Je zaplenilo brzostrelko, pištolo ln opasač ter v naskoku vdrlo na trg. T u Je množica Trebanjcev z godbo pričakala bojno Patrulju Žužemberka, ki Je na svečan način Predala bojno zastavo, katero so potem po­nesli dalje proti Mokronogu. S. H .

Mirna Občinski ljudski odbor je v tem mesecu

Prevzel v lastno upravljanje trgovino, last Prejšlje poslovalnice Veletrgovine Trebnje. Čeprav so prostori majhni in neprimerni, je lokal lepo urejen ln ima na zalogi precej najrazličnejšega blaga. Zal.

Gradac v Beli krajini Po vsej Sloveniji so bili te dni obhodi

Partizanskih patrulj, ki so obiskovale parti­zanske kraje tn polagale vence na grobove in spomenike padlih borcev NOV .

T u d i v Gradac Je prispela partizanska pa­trulja iz Črnomlja, ki je nadaljevala pot Preko Strekljevca v Semič. 2e sam prihod Patrulje, ki Je nosila dva venca, je človeka Pretresel in mu obudil spomine na težke dni slovenskega naroda, ki Je žrtvoval toliko življenj za svojo svobodo.

Lep pozdravni nogovor tov. Juli ja Male-šišiča in člana patrulje pred spomenikom ter precejšen obisk prebivalstva na komemo­raciji, vse to Je pokazalo, da nismo pozabili tega, kar smo pretrpeli in da ne bomo nikdar dopustili, da bi Vatikan pobijal naše težnje in zahteve.

Ko je po končani komemoraciji odšla pa­trulja s harmoniko na majhen prigrizek, je Učiteljica D. iz Semiča grajala okoli stoječe, zakaj niso vzklikal i patrulji, ko je vkora­kala v vas. Misl im, da se ni spodobilo, da bi vzklikali patrulji, ki Je prihajala z venci, da j ih položi na spomenik, posebno še, ker »o Jo nekateri pričakali s solzami v očeh, spominjajoč se svojih padlih sorodnikov, ka ­terih imena so vklesana v spomenik.

Prizadeti

Mlešiči Ze nekaj dni pred nedeljo Je imela mla ­

dina v Adlešičih polne roke dela. Treba je bilo čim lepše okrasiti vas, od koder bo krenila na pot partizanska patrulja.

V nedeljo 13. julija so se začeli že navse­zgodaj zbirati stari borci — udeleženci NOV. Prišlo pa je tudi prebivalstvo iz Adlešičev ln okolice, da pozdravi patruljo ln obudi spomine na partizanska leta.

Godba Je zaigrala koračnico ln trideset borcev Je strumno prikorakalo pred tribuno. Tu Hh je pozdravil predstavnik Glavnega odbora Z B Slovenije tov. Ivan Novak-Očka. Opomnil j ih je. naj zvesto čuvajo pridobitve NOB ter pomagajo pri graditvi naše boljše bodočnosti Tovariš Bogataj — komisar okrajnega štaba partizanskih patrulj je nato govoril o razvoju partizanstva. Poleg drugih sta bila prisotna tudi predsednik O L O Čr­nomelj tov. Franc Košir ln član O K K P S tov, Kovačlč.

V imenu vojnih vdov in svojcev padlih je borce pozdravila tov. Ana Horvat, mati dveh padlih partizanov, izročila )im je ve­nec z željo, da ga položijo na skupni grob onih, ki so padli za našo svobodo Komisar čete Ivan Grabrijan je na kratko orisal do­prinos prebivalstva občine Adlešiči v času NOB Nato je tov. Novak-Očka predal ko­misarju čete Jožetu Požeku bojno zastavo, s katero 1e patrulla pohitela preko Bele kra ­jine naprej do Ljubljane. _ e k

Šentjernej Gostilničar Janko Recelj je preteklo ne­

deljo odpr) novo kegljišče, zgrajeno pa vseh kegljaških predpisih. Tlakovano je s poseb

Pogled v otroški vrtec v Šentjerneju

no maso »kovle«. ki je sljčna asfaltu. Nekaj Ur po končanem tlakovanju je bilo keglušce ze unorat-.no in so ga domači kealjaei tekoi Preizkusili skupno s člani novomeških klu bov, ki so se vračali s tekem v Brežicah.

Trebnje Od ustanovitve dalje se Klub rezervnih

Oficirje? \ irehn'etu trudi v.a pni lično in strokovno lipopoln.i#vanje članov Seje. »n se stankj re 'uo po 'prejetem načrtu, udelež & s na je ladovoljiva. Večina fla.-mv se za ^f^U da iim ie po l i t i k a in strokovna iz ?ora:ba pot^bna a*o hočejo hit, na čelu *ke armade kot ie naša.

Z* za prvo predavanje pod naslovom »Ba­

taljon v napadu« je bilo veliko zanimanje, ie več. ©a za pohod na Staro goro 29. junija dopoldne kamor so šli do dveh strani. Ta pohod je bil organiziran v svrho spoznava­nja karte in kompasa. Udeležili so se ga sko­raj vsi člani, razdeljeni v dve skupini, en« iz Trebnjega, druga pa iz. Mirne. Pohod je vodil tovariš Pikelj in že med pohodom tol­mačil, kako se lahko po karti in kompasu "poznaš v nepoznanem kraju ponoči in po­dnevi- Na kraju pohoda na Stari gori je imel obširno predavanje o potrebi strokovnega usposabljanja rez- oficirjev. Živahni razj>ravi I>o predavanju je sledila majhna zabava.

V K lubu rez. oficirjev je ne.kaj tudi ta k i h članov, ki mislijo, da so dovolj učeni in se n© udeležujejo sej in sestankov. Eden takih je Alojz Zupančič iz Dobmi fa , ki je tudi član odbora, pa se niti pismenemu vabilu ne odzove. Postavlja se vprašanje, če so tak, tovariši sploh lahko člani KlnbaT Disciplina je predpogoj za vsakega, najbolj pe za rez. oficirja ljudske armade! M. P.

* Z izvolitvijo novega odbora O F se je delo

organizacije močno poživilo. Članarina Je plačana za naprej; odbor ima točen pregled nad člani organizacije. Zaradi nedelavnosti prejšnjega odbora je nekaj članov vrnilo legitimacije OF , češ da nimajo od članstva nobenih koristi. Za takimi člani seveda nihče ne Joka, čeprav marsikdo ne bi izstopil, 6e mu bi kdo pojasnil vlogo O F v naši najno­vejši zgodovini in tudi danes. Odkar vodi organizacijo novi odbor, je bilo na novo sprejetih precej članov. Največ primerov vračanja legitimacij je bilo na Repčah in Vrhtrebnjem. Ker so med takimi tudi držav­ni uslužbenci, so ostali frontovci na sestanku zahtevali, da se postavi vprašanje, v kolikor so sploh taki ljudje lahko v državni službi. Odbor je sklenil, da bosta dva člana obi ­skala vse take mlačneže in se z njimi po­govorila odkrito iz oči v oči. Vel iko zaslug za boljše delovanje frontne organizacije ima agilna članica odbora tovarišica Kunšičeva.

Z A .

Predgrad ob Kolpi V polno zasedeni dvorani zadružnega do­

ma v Predgrađu je imela dne 13. julija stro­kovno predavanje o moralni vzgoji zaščitna sestra iz zdravstvene ambulante. Tak ih vzgojnih in strokovnih predavanj si ljudje Predgrađa in okolice še želijo.

* Mlado gasilsko društvo v Prelesju, k i ima

že svojo motorko, si je pred kratk im kupilo še veliko ročno brizgalno. Ta Je dodeljena v vas Laze, k i so precej oddaljene od Pre -lesja in bo tako na razpolago tamošnjim vasem za slučaj nesreče.

* Godbene Inštrumente predgrajskega gasil­

skega društva je imela nekaj časa izposojene črnomeljska godba. Vse inštrumente so pred časom vrni l i , le za boben traja borba na ­prej. Ke r so Predgrajci spet pridno začeli z učenjem, bi bil že skrajni čas, da Crno-maljci vrnejo še boben.

Modras 1e pičil v vrat vola na paši. Last­nik Perše Jože iz starega trga ga je moral oddati na zdravljenje v živinsko ambulanto v Kočevje. J - S.

Suhadol Gornji V torek 15. julija popoldne smo spremili

k zasluženemu počitku Alojzijo Luzar, ma ­ter sedmih otrok, zavedno ženo ln znano partizansko mamico v času NOB. Vsi njeni štirje sinovi so bili partizani od leta 1942 in

1943. Leta 1944 je eden izmed njih umrl na posledicah, dobljenih v borbi. Pokojna L u -zarjeva mama je kot nešteto naših mater mnogo žrtvovala za partizane ln delila z nj i ­mi zadnji košček kruha. Huda bolezen, k i jo je v zadnjem času prikovala na bolniško postelj, jo Je končno strla v 66-tem letu sta­rosti. Na zadnji poti so Jo spremili sorod­niki, znanci in prijatelji ter zastopniki mno­žičnih ljudskih organizacij. Skupno se je zbralo ob njenem pesgrebu na gabrškem po­kopališču okrog 200 ljudi. Ob odprtem grobu Ji Je moški pevski zbor S K U D »Dušan Jereb« iz Novega mesta zapel dve žalostinki, v ime­nu množičnih organizacij pa sta se od nje poslovila član okrajnega odbora O F In čla­nica okrajnega odbora A F Z . Zavedno L u -zarjevo mamo bodo ohranil i v najlepšem vse številni borci in aktivisti, k i so našli pri spominu poleg sorodnikov ln znancev tudi njej ob vsakem času zatočišče in pomoč.

Mokronog A H se ne bi dalo drugače urediti? — Pred

dnevi me je uradni zdravnik iz Mokronoga napotil na specialni pregled v novomeško bolnišnico. Prijavil sem se ob 8.30 dopoldne, vendar so mi povedali, da sem prišel pre­pozno, češ da imajo že šest prijavljenih za ta dan, zato naj pridem drugI dan. Prosil sem, naj bi kateri drugi, k i je bliže doma, počakal, toda brez uspeha. Moral sem nazaj brez pregleda ln še enkrat drugi dan v No­vo meeto. Poleg zamude časa je to dokaj draga stvar, saj stane samo vlak iz Mokro ­noga v Novo mesto skoraj 300 din. Na na­potnici v bolnišnico piše, da imajo oddalje­nejši bolniki prednost. A l i se bi ne dalo kako urediti, da bi bilo manj nepotrebnih stroškov za državo in paciente? C. B.

Dvor Na seji občinskega odbora O F so med

drugim razpravljali tudi o pomenu in delu našega Nacionalnega komiteja za ohranitev miru. SLkleni l i so, da bodo o tem razprav­ljali tudi na vseh vaških sestankih in iz­vedli nabiralno akcijo za zbiranje prosto­voljnih prispevkov v ta namen. Na predlog predsednika občinskega odbora O F so takoj na tej seji zbrali 1880 din prostovoljnih p r i ­spevkov. Ta lep primer naj bi posnemali vsi frontovci. Kot poročajo, so na Dvoru zbrali še nadaljnjih 6170 din za Nacionalni komite.

Kočevje Minul i teden je btl pod vodstvom T V D

»Partizan« vaditeljski tečaj za prosvetne de­lavce. Tečaj je organiziral Svet za prosveto tn kulturo pri OLO, vodit pa ga Je načelnik tovariš Franjo Smole. V šestih dneh oziroma 40 urah so tečajniki predelali obširno snov iz splošne telesne vzgoje, atletike, plavanja, iger in podobno. Tečaj Je prav dobro uspel in so tečajniki na njem veliko pridobili. Grajanja je vredna le slaba udeležba. Tečaj je bil namenjen predvsem mlajšim učnim močem na naših šolah, toda prav teh Je bilo na tečaju najmanj. V tem slabem zanima­nju mladih učiteljev in učiteljic lahko v i ­dimo počasno pot fizkulture na vas. Pohva­liti pa moramo starejše tovariše kot sta Smole tz Vel. Lašč in Grebene rz Susja, ki sta s svojo udeležbo pokazala, da j ima ni žal časa in truda za ^telesno vzgojo.

Zadnji vihar, ki je divjal v torek 15. julija zvečer, je napravil tudi v Kočevju veliko škode. Precej škode je na sadnem drevju, po vrtovih, pa tudi na stavbah, saj je vihar odkrival strehe in razbijal šipe. Vihar je bil brez naliva, sicer bi bila škoda verjetno Se večja, čeprav je dež potreben. —ko.

Črnomelj

Možie, ki so očistili Krko vasonov

Delavci novomeškega i n brežiškega Odpada, šoferji in mehaniki LIP iz Straže in delavci novomeške k u r i l n i c e so pretekli teden z vztrajnim delom in s po­močjo vlačilcev-goseničarjev i z v l e k t i izpod železniškega mostu iz Krke dei>et in pol vagonov, ki so ležali v reki že od leta 1943. Po njihovi zaslugi je Krka

zdaj popolnoma očiščena in ni več n e v a r n a plavalcem i n čolnom

Pionuji pišejo s tabora na Otočcu

Na pobudo tovariša Kramar i * « ln Mtllerja, člana gasilskega društva v Črnomlju, je bil 11. julija t. 1. ustanovljen ženski gasilski od- 1

sek. Črnomeljska ženska mladina kaže veliko volje ln zanimanja za gasilstvo in pravi, da hoče doseči in tudi nadkril it i moške tova­riše. Ta plemenita tekma bo prav gotovo v korist društva ln ideje gasilstva sploh.

Članice bodo takoj začele z vajami in bodo skupno s člani nastopile na gasilskem festivalu v Ljubljani. K . A .

Počitka potrebni ljudje v Črnomlju bi radi vedeli, ali se ne bi dalo preprečiti vpitje, peti* 'n razgrajanj«, ponoči ob vsaki uri in skoraj vsako noč po mestnih u l icah ! Ka j , ko bi tisti ki #o od govorni za red in mir v mestu, tudi temn nroblemu posvetili malo več pozornosti 1 Marsikdo v mestu bi jim bil hvalfttenl — a

2 e t r e t j i t eden t a b o r i m o p i o n i r j i novomeškega o k r a j a n a Otočcu. P r a v ­z a p r a v t a b o r i m o n a p r e l e p e m t r a v n i k u m a l o niže p o d g r a j s k i m i r a z v a l i n a m i , n a d e s n e m b r e g u ze lene K r k e , z a naši­m i p l a t n e n i m i hišicami p a je t e m e n gozd. O d p r v e g a d n e v a n a m pomaga jo p r i t a b o r j e n j u novomeški t a b o r n i k i , v s i p a ž iv imo po taborniških z a k o n i h .

Z j u t r a j ob p o l s e d m i h nas p r e b u d i gong ; h i t r o poskačemo i z 17 šotorov, k a r je šlo p r v e d n i ze lo t e ž k o . . . O b l e ­čemo se i n p o h i t i m o k t e l o v a d b i ; m e d n a m i n i več zaspancev . P o t e l o v a d b i se u m i v a m o , na t o p a p o s p r a v l j a m o šo­tore. K o so u r e j e n i , se z b e r e m o p r e d k u h i n j o — k a k o p r i j e t n o diši b e l a k a v a s k r u h o m ! P o z a j t r k u p o s p r a v i m o t a b o ­rišče, na to p a d v i g n e m o n a d r o g ob z b o r u v s e h taborečih zas tavo . T o častno de lo o p r a v l j a v e d n o na jbo l j zaslužen p i o n i r , m e d d v i g a n j e m p a po j emo p i o ­n i r s k o pesem. K o z a p l a p o l a z a s t a va , p r e v z a m e j o dežurni svo je dolžnosti, t a -b o r o v o d j a p a s p r e j m e poročilo o noč­n e m p o t e k u straž. P o k r a t k e m o d m o r u o d h i t i m o po d r v a za k u h i n j o a l i t a b o r n i ogenj , n e k a t e r i p i o n i r j i pog rab i j o k n j i g e i n z v e z k e i n se učijo, a l i pa i m a m o z a n i m i v a p r e d a v a n j a o taborništvu. P o n a b i r a n j u d r v nas zbere gong k d o ­p o l d a n s k i m a l i c i , k a t e r i s l e d i v e s e l a u r a

Nesramnost pijancev v Podzemlju je treba kaznovati 1. Izredno topla Kolpa, ki je bila dosedaj Se

malo znana delovnim ljudem, privablja več kopalcev iz k i « v leto. Ne samo domačini, tudi iz druirih krajev prihajajo vedno v večjem številu ljudje, da Prežive dneve po čitka v prijetnih in bistrih valovih Kolpe, ali v 6enoi brez, topolov in vrb. Posebno ži­vahno je oh nedeljah v Podzemlju, kjer je lanj kmetijska zadruga uredila kopališče. Preko zime so neznani škodljivci skoraj po­polnoma uničili kopališke naprave, požrtvo­valni uslužbenci K Z pa so letos spet za silo počistili in uredili gostišče. Da na so med domačini še vedno ljudje brez vsake srčne ali druge kulture, ki M .zaslužili za svoje obnašanje in dejanja najstrožjo kazen, pa je pokaz.al naslednji primer:

Kot po navadi je bilo kopališče tudi v ne­deljo 1.1. julija polno domačih i n tujih ko­palcev. Bi lo je tudi več takih, ki so se pri ­peljali z vlakom. Neki domačin se je prosto­voljno pri javi l , da bo igral na harmoniko za kratek čas. Popoldne pa so prišli v go­stišče štirje pijani domačini \7, V a s i Zemelj, med njimi Ivan Moravec in Anton Jaklič-Spraviti go se nad harrnonika&a in ga na skrajno prostsški način »pravili iz gostišča. Nato so Ali med kopalcev i ' h izzivali in za-sramovali, končno so se na spravi l i še na neko tujo poročeno žensko, k; se je prišla sem kopat z otroki. Eden izmed njih jo je

Odbojkaški turnir v šmihelu pri Novem mestu Preteklo nedeljo je bil v Sraihelu pri No­

vem mestu odbojkaški turnir, ki ga je orga­niziralo društvo »Partizan«. Turn i r je bil odigran v počastitev Dneva vstaj« in je b,l prva večja prireditev »Partizana« v Smihelu. Tekmovanje je gledalo okrog 100 ljudi.

Pri tekmovanju i« sodelovalo pet moštev. Šolnino igro so pokazali zlasti ekipa »Parti­zan« Novo mesto in ekipa brigade »Vida Tomšič« i« Novega mesta. V obeh moštvih so nastopili igralci bivše »Krke«, kar je pre-rej vplivalo na potek tekmovanja. Ostala tri moštva »Partizan« ftmihel I., ^Pa^tizan« smihel 11. ter »Kolonija« Šmihel niso bila

C O B V E S T I L A ) P R E K L I C

Trdil sem da je upraviteljica šole v Sto-ničuh skupno z možem prejela 100.000 din na­grade za delo pri obnovi šole. To kot ne­resnično preklicujem in se zahvaljujem tov Novakovi, da le odstopila od tožbe. — Martin Malenšek, črmošnjice.

* Preklicujem, kar sem govorila proti Fran ­

cetu Lenartu iT Tomažje vasi in obljubljam, da ga ne bom več obrekovala. — Jožefa Rorman Tomaž.ia vas pri Beli cerkvi.

* , Preklicujem neresnične besede, ki sera j ih

irovorila proti Angelci Rahne. — Ceropin Marija. *

Preklicuiern osebno izkaznico reg. 2S4S9 *er. 031,17W na ime Kocjan Alojz, Mačkovec pri Škocjanu

-JCttlD-KINO N O V O M E S T O P R E D V A J A :

Od '>•> do 96 juli ja: angleški film v bar «'ah »Nebo brez jastrebov«.

Od 39. do 31 julija: nemški film »Poročna noč v raju«

Od 1 00 i avgusta: ameriški film »Dolina orlov«. K INO D O L E N J S K E T O P L I C E P R E D V A J A :

2fi. in 37 jul i ja : ffnth«.

90. • \lega«

in 31 julija:

ameriški

ameriški

film

film

»Draga

»Zaradi

Q&6ast K O T E L ZA 2 G A N J E K U H O , nov, s pečjo

prodam Ogled v goetilni Kump. BriTjin — Novo meeto.

ko* rutiniranim naeprotnikom. ki so zmagal ' brez posebnih težav. To velja posebno za moštvo »Partizan« Novo mesto, ki praktično sploh ni imelo resnega nasprotnika. Pr i go­stih sta se odlikovala zlesti tolkača "Dolenc in Simič iz Novega mesta.

Igralci »Partizana« smihel so bili precej izenačeni, vendar se jim pozna nenačrtngost treninga, kajti igral i *o napovedano, vendar požrtvovalno. »Kolonija«, ki j « imela naj; slabše moštvo, je igral« raztrgano in tudi vse tekme izgubila.

Rezultati posameznih tekem so naslednji: »Partizan« Novo mesto : brigada »V. Tom

Si« 2:0 (15:13, 15:13). »Partizan« Novo mesto

1. 2:0 (15:5. 15:7). »Partizan« Novo mesto

2:0 (15:5. 15:6). II

»Partizan« Smihel

»Partizan« Šmihel

»Kolonija« Smihel

»Partizan« 8mi-

»Partizan« Sini-

»Kolonija« 8mi-

»Kolonija« Smihel

»Partizan« Novo mesto 2:0 (15:0. 15:0).

Br ig . »V. Tomšič« N. ra­hel 1 2:0 (15:13 15:12).

Brig. »V. Tomšič« N. B>. hel II. 2:0 (lfi:14. 15:9).

Br ig »V. Tomšič« N. m. hel 2:0 (15:10 15:3).

»Partizan« ftmihel I. 2:0 (15:4. 15:2).

»Partizan« Smihel I. • »Partizan« Šmihel II. 2:1 (15:13, 12:13, 15:11).

»Partizan« Smihel II- : »Kolonij«« Smihel 2:0 (15:10. 15:3)

L E S T V I C A »Partizan« Novo mesto Brigada »V Tomšič« N- m -»Partizan« Smihel 1 »Partizan« šmihel II. »Kolonija* Smihel

8:0 fi;2 4:5

0-S

Piite redno Rogaško za zdravje in oku;

R a d e n s k o

ta okus »n zaravi? naše aajholi&e m ine ra lne »od*

zgrabil in jo hotel posiliti, drugi trije pa so stali ob strani in ga še ščuvali z besedami: »Ivan, kar dai jo.« šele na odločno zahtevo neke druge ženske, ki je prišla mimo % dve n i otrokoma, so io izpustili.

A l i ae ne hi mogel kdo, ki bi takim ne­pridipravom pošteno stopil na prstet Upamo, da stvar ne bo zastarela!! (ka)

Prva turistična koča v okraju Črnomelj

Agi lno Turlstleno-olepSevalno društvo Ko­čevje je preteklo nedeljo odprlo prvo turi* etično kočo na Kočevskem. Koča je zgrajena na pobočju hriba prt razvalinah starega gra­

du Koatel ob Kolp i . Zgrajena je n« novo In Je stalno oskrbovana. Od koče Je lep razarled na dolino Kolpe, do katere je od koče komaj nekaj minut hoda. Ob Kolpi so lepi prostori za kopanje, kasneje p « bo zgrajeno tudi ko­pališče- Izletnikom bodo na razpolago tudi čolni *a izletne vožnje po Kolpi.

Okolica koče prav nič ne zaostaja za osta­limi turističnimi predeli Slovenijo; ta košček naše domovine Je turistom le še prav prav malo znan. Zaradi tega so s« v Kočevju ln okolici mudili več dni tovariši od »Putnika« Iz Ljubljane. Namen lega obiska je b i l : pre­gledati vse postojanke, katere oekrbuje in ureja Turlstlčno-olepševalno drnštvo Kočev Je. Naredil i bodo tudi več posnetkov z a iz­delavo prospektov. \,t> na ta način in a članki v našem časopisju se bo razvi l turizem tudi v tem predel n. — Ko

Alkoholizem v očeh znanosti Psihiater na medicinski fakulteti v

Washlngtonu dr. Krederik Lemer se je za­nimal za usodo 500 pijancev in zbral zani­mive podatke. Zanimalo ga je, kaj se dogaja s pijanci, ki se ne zdravijo oziroma, ki niče­sar ne store, da bi se iztrgalt iz krempljev alkoholizma. Ugotovil Je, da Je med takimi pijanci 28 % primerov, ko gre zgolj za na­vado. Ljudje se navadijo piti in pijejo, do­kler Jih alkohol ne spravi v grob.

V odstotkih izraženi so sadovi dr. L e -merjevih raziskav naslednji: 10 % pijancev je lahko zmanjšalo porabo alkohola, tako da nt bil več nevaren njihovemu življenju, v 29 odstotkov primerov pa Je ostala poraba alko­hola približno enaka, 68 % pijancev se je odpovedalo alkoholu brez sleherne pomoči, 24% pori idejnim vplivom, 8 odstotkov pa z zdravmJko terapijo. Od vseh 500 pijancev si Jih Je 11 odstotkov končalo življenje, 6 odstotkov pa j ih je umrlo v duševni zme-donosti.

Oreja uredn-ški odbor — Odgovorni urednik Tone Gošnik — Naslov uredništva ln uprave: Novo mesto Ljubljanska eesta 25 telefon štev Ui: - Poštni predal :!3 - Tekoči raeun pri Komunalni banki v N'ovem mestu štev filti-1-90122-1 - Četrtletna naročnina 100 din polletna 20(1 din celoletna 400 din - Naroč nina se plačuje vnaprej — Tiska tiskarna

Ljudske j»r*vic« v Ljubl jani

k o p a n j a v K r k i . Razne Igre n a m k r a j ­šajo čas do i zda tnega k o s i l a , nakar i m a ­m o u r o obve znega m o l k a i n počitka. O b t r e h s m o že spet p r i k o p a n j u , i g r a ­m o odbo j ko i n r a z n e igre . P o k o p a n j u se z b e r e m o i n poslušamo z a n i m i v o s t i i z taborniškega življenja. P r i p r a v l j a m o se t u d i z a taborniške i zp i t e . P o pr iv lač­n e m p o u k u imamo p r o s t čas. v k a t e r e m i z d e l u j e m o r a z n e predpražnike, sveč­n i k e i n d r u g e t abo rne pa ten te . O b s e d ­m i h zvečer j e p r e d k u h i n j o z b o r za večerjo. K u h a r i c a D a n a n a m je spet p r i p r a v i l a k a j d o b r e g a ; p o j e m o prece j , saj smo ves d a n n a z r a k u , v g o zdu i n n a r e k i .

P r e d večernim m r a k o m s p u s t i m o z j a m b o r a zas tavo , tovariš t abo rovod j a p a n a m p rebe r e d n e v n i r e d za n a s l e d ­n j i d a n , r a z d e l i straže i n določi novega dežurnega. M a r l j i v e p i o n i r j e p o h v a l i — j u t r i se bodo za to v o z i l i po K r k i s k a ­j a k o m — n e u b o g l j i v e p a pogra ja .

V s e se u m i r i , m i p a posedemo o k o l i t abo rnega ogn ja . Stražarji so m e d t e m n a s t o p i l i službo, ob ogn ju p a odmeva j o naše p e s m i , šale i n p r i p o v e d o v a n j a . Plešemo k o l o i n se v e s e l i m o l e p i h p o ­čitnic ob K r k i . S p o m i n j a m o se naših domačih, hvaležni p a s m o t u d i naši ob l a s t i , k i n a m je omogočila to p r e l epo tabor j en je . 8. j u l i j a smo p o v a b i l i v go ­ste t u d i znance i n p r i j a t e l j e i z N o v e g a mes ta i n Otočca t e r j i m p r i p r a v i l i p r i ­j e t en s p o r e d ob t a b o r n e m ogn ju . 21. j u ­l i j a smo p r o s l a v i l i D a n vs ta je .

O b p o l dese t ih s m o spet v naših hišicah — k m a l u vse z a s p i ob šumenju K r k e , u s p a v a n k o p a n a m zapo je jo z b o r i žab v ločju. P r v e d n i j e b i l o n eka t e r e manjše t a b o r n i k e s t r a h ponoči n a s t r a ­ži — še j ezov , k i p r i d n o k o l o v r a t i ] o po struških hos tah , so se n e k a t e r i b a l i . Z d a j p a smo p o g u m n i ! V e d n o se b o m o r a d i s p o m i n j a l i p r v e g a v e l i k e g a tabora p i o n i r j e v n a Otočcu!

Kronika nesreč STRAŽA. Na cirkularki a je obrez.? 1 des­

no roko raiza-ski vajenec Polde Seniea-K R M E L J . Med delom si ?« opekel roko

delavec Alojz Majer. !!?/!,.1 \ k l PRI ADLE6 IČ IH . Mlati lnioa je

zmečkalo levo roko pose*, sinu Jankotu M rži jajcu,

T R E B N J E . S hleva je padel in si »lomil denno roko delavec Miha Korelc.

BRsLJlN- Pri padcu s kolesa se je pobila na glavi in desni roki Ivanka Kaste l l c

M E T L I K A . K o je iahal konja aa kopa nje, je padel iti se pobil na glavi, hrbtu in levi roki sin uslužbenca Peter Gerbec. Z A B O R S T PRI S K O C J A N U . Posestnika J o žeta Derganca je sin udaril z bikovko P n

trebuhu in mu prizadejal notranje poškodbp N O V O M E S T O . Učenec Ivan Cvetlici« je

nekje pr, cerkvici sv. Roka iztaknil staro bombo. T « se mu je v rokah razpočil« in mu prizadejala poškodbe na obeh nogah, tr^ bhii in desni roki

GOR. V R H P O L J E . Z iablane ie padel po­sestnikov sin Janez Blatnik in dobil po­škodbe na irlavi jn desni roki.

P o z d r a v i t e s vo j c e v t u j i n i z " D o l e n j s k i m l i s t o m " ! Na­r o č i t « j i n ga - h v a l e ž n i Vam bodo za p o z o r n o s t !

TUDI V A M mežika sreča — k u p i t e s i čimprej t a b l i c o za v e l i k o t ombo lo , k i j o bo 7. s e p t e m b r a p r i r e d i l M e s t n i odbo r Zve z e bo r cev v N o v e m m e ­s tu . — K o m p l e t n a s p a l n i c a čaka

n a srečnega d o b i t n i k a !

Avtobusno in prevozniško

NOVO MESTO, Glavni trg 1 T e l e f o n 117

izvršuje r edne a v t o b u s n e vožnje ter posebne izletniške vožnje po naročilu s p o s e b n i m i k o m e r c i a l ­

n i m i popus t i

Sporočamo v s e m D o l e n j c e m , da ob ra tu j e a v t obus n a p r o g i 2Vo??o mesto—Zagreb t u d i ob nede l j ah

Stran 4 D O L E N J S K I L I S T Štev. 30.

BRIGADE S HRIBOV SO SE VSULE KAKOR PLAZ... Posebna številka »Dolenjskega lista« bi morala iziti na osmih ali

dvanajstih straneh, da bi lahko dali našim b r a l c e m v s a k kolikor toliko približno sliko vsega tega, kar so letos videle, doživele, slišale m nare­dile partizanske patrulje na svojih pohodih od Kolpe preko Gorjancev do Suhe krajine in meja ljubljansko-okoliškega okraja.

Pohod starih partizanov je bil dostojen in mogočen, uvod v prazno­vanje Dneva vstaje. Znova se je dvignila in utrdila samozavest borcev in aktivistov ter vseh ljudi, ki so s p a r t i z a n s k i m i patruljami kakorkoli prišli v dotiko. Srečanja so bila vsepovsod taka kakor med vojno — ko je partizan p o m e n i l svobodo, konec okupatorjev in fašizma. Nešteto ganljivih srečanj so doživeli udeleženci patrulj po Beii krajini. Kočev­skem in novomeškem okraju, kjer so delovni ljudje partizanskih krajev popustili delo na polju in v delavnicah in pohiteli v vasi, trge in mesta, na ceste in pota, samo da so v i d e l i junake, ki so h i t e l i po partizanskih poteh zmag in slave k okrajnim središčem i n dalje proti beli Ljubljani. Nešteto srečanj je znova potrdilo, kako žive so vezi našega ljudstva s slavnimi leti naše revolucije! Borcem topliške in stroške patrulje, utr­jenim možakom in brkatim starcem so silile solze v oči, ko so jih pio­nirji ob p o t eh ustavljali, obsipali s cvetjem in jim k l i c a l i :

»Živeli naši partizani, živeli naši osvoboditelji!*: Kaj je res Že minilo enajst let od tistih dni, ko nas je poklicala

Partija v sveti boj proti fašistom, proti tujim in domačim nasilnikom? Mar nismo šele pred nekaj tedni ali meseci slekli partizanske obleke in titovke zamenjali s k l o b u k i i n k a p a m i ? Kaj res tako hitro teko leta?

Ponosno so stopali borci za partizanskimi zastavami skozi mesta in vasi — lj?idem. ob pot^h i n cestah pa je kri hitreje plala po žilah:

— Naša vojska gre! Poglej jih, stasite fante in može, prav taki so kakor takrat, ko so se jih fašisti in domači izdajalci bali bolj kot ži­vega vraga!

Neizmeren ponos nas je navdajal, ko smo jih srečavali, stare borce za svobodo in ljudske pravice! Samozavest je rasla v nas; ljubezen do domovine in vsega, kar nam je sveto, kar smo ubranili pre grabežljivimi tujci, nas je prešinjala kakor notranja vročica. Gorela so lica, oči so se smehljale, roke so se dvigale v pozdrav, misli pa so se same nizale sle­hernemu v sveto, tiho obljubo:

— V s a k o ped naše dragocene zemlje smo si osvobodili sami, zato jo bomo čuvali in b r a n i l i do zadnjega diha' Nikdar in nikomur več sužnji — pač p a ponosni, svobodni in pogumnr državljani nove Titove socialistične Jugoslavije v naši prelepi samostojni državi!

Iz dnevnikov in srečanj partizanskih patrulj

OD ADLESICEV DO GORNJ H LAZ V nede l j o 13- j u l i j a j e g l a v n i b e l o ­

k r a n j s k i p a t r u l j i p r e d a l z as tavo tovariš I v an N o v a k - O c k a i n g o v o r i l p a r t i z a ­n o m i n l j u d s t v u o D n e v u vs ta je . Z a n j i m s ta se o g l a s i l a k o m i s a r p a t r u l j e in m a t e r i d v e h p a d l i h p a r t i z a n o v , s i ' o l a g a n j e m v e n c e v n a g r obove p a d l i h borcev pa je b i l a p r v a s l ovesnos t d o -en jske p a t r u l j e končana.

S k o z i Marindol-Mi l iče , Zuniče, P a u -oviče i n P r e l o k e je p a t r u l j a z a v i l a v

Be l o k r a j i n o . P o v s o d s l a v o l o k i , povsod s p r e j e m i domačinov. V Miličih 50 d o ­mačinov, v Zuničih 200, v P r e l o k i n a d :i00! V M a r i n d o l u je p o z d r a v i l o p a t r u ­ljo n a d 150 m a t e r z o t r o k i . P o p o l d n e te p a t r u l j a m e d pot jo od Z i l j do P o d -k l a n c a p a d l a v zasedo, po b o r b i pa je v k o r a k a l a v V i n i c o . P o z d r a v i l j o je R u d o l f Kaučič, na to p a je g o v o r i l F r a n ­ce Košir, p r e d s e d n i k o k r . o d b o r a Z v e z e borcev . S p r e j e m a i n kasnejšega m i t i n ­ga se je udeležilo s k o r a j 600 l j u d i , n a ­k a r s t a viniška i n adlešička četa i m e l i . k u p n o večerjo. 60 bo rcev je p r v i d a n s p r e m l j a l a godba iz Črnomlja; v s e p o v ­sod s i b r a l l j u d e m na o b r a z i h p r i j e t n a presenečenja i n vese l je .

Viničani — 42 j i h je b i l o — so z a v i l i p r o t i S i n j e m u v r h u , k j e r je b i l a ob s e d m i h zvečer o d k r i t a s p o m i n s k a p l o ­šča F r a n c u S p e h a r j u i n M i h i M u k a v c u , k i so j u u b i l i i t a l i j a n s k i fašisti dne 28. o k t o b r a 1941. G o v o r i l a s ta J u r e S p e h a r i n Jože F o r t u n , s t a r a a k t i v i s t a

i n b o r c a z Darr t l ja . G o v o r i l i so še I v a n Novak-Očka, J a n e z Vitkovjč i n D o m i ­n i k B o g a t a j , poslušalo p a j i h je s k o r a j 500 vaščanov i z okoliških v a s i , k i so se prišli p o k l o n i t s p o r n i m i p a d l i h žrtev. Črnomeljska godba je d v i g a l a s l o v e s ­nost t r e n u t k a , k o je b i l a po 11 l e t i h nesrečnima žrtvama o d k r i t a s p o m i n s k a plošča.

Ce z d o b r o u r o je b i l a p a t r u l j a n a S i n j e m v r h u , k j e r je b i l p r i r e j e n m i ­t ing . 47 b o r c e v sinjevrške p a t r u l j e je ob d v e h z ju t r a j k r e n i l o n a pot p r o t i S t a r e m u t r g u , k i j e »pade l « ob 5. u r i z j u t r a j . P r e k o M i k l a r j e v i n Tanče gore, k j e r je b i l o srečanje z dragatuško p a ­t r u l j e , j e šla pot n a p r e j : Dobliče, D o b -lička gora , Stražnji v r h — Črnomelj . O b i s k i p r i s t a r i h b o r c i h , pos tanek v k r a j i h , k j e r so b i l i m e d vo jno C e n t r a l n i k o m i t e K P S , I O O F S l o v e n i j e i n r a z n i politični f o r u m i , p a p o g o v o r i s p r e b i ­v a l c i teh p r i j a z n i h k r a j e v — to je b i l o de lo p a t r u l j e .

V p o n e d e l j e k ob s e d m i h zvečer j e p a t r u l j a n a p a d l a Črnomel j , k i ga j e b r a n i l a črnomeljska p a t r u l j a , p o d p r t a s p r e d vojaško m l a d i n o , g a s i l c i i n P L Z . N a m i t i n g u je b i l o na t o navzočih čez 1500 l j u d i ; po p o z d r a v u tovariša Košir­j a j e p a t r u l j a z množico l j u d s t v a odnes ­l a v ence n a s k u p n i g r ob p a r t i z a n o v , k i so našli z a d n j i d o m n a Gričku; t u s p i večina borcev , k i so padh" n a L a z a h l e t a 1941. O b g r o b o v i h j e g o v o r i l B o j a n F a b j a n ; po večerj i v m e s t u se je r a z v i l prisrčen m i t i n g .

S k o z i G r a d a c , S t r a n s k o vas , Creš-n jevec , Štrekl jevec, P o d r e b e r i n Semič je črnomeljska p a t r u l j a o d n e s l a z z a s t a ­vo p o z d r a v e Črnomlja p r e b i v a l c e m teh z v e s t i h vaši. V Semiču je N a n d e Kapš r a z d e l i l b o r c e m i n n e k a t e r i m m a t e r a m p a d l i h b o r c e v o d l i k o v a n j a , semiška p a ­t r u l j a pa je zvečer n a S m u k u , k j e r se je l e t a 1941 z b r a l a p r v a b e l o k r a n j s k a p a r t i z a n s k a četa, zažgala t a b o r n i ogenj .

V s redo z j u t r a j so b e l o k r a n j s k i b o r ­c i odšli s k o z i P r e l o g e i n Pribišje, k j e r se je l e ta 1943 neka j časa n a h a j a l G l a v ­n i štab, na to p a so z a v i l i n a G o r n j e L a z e .

MED STARIMI PARTIZANI

Komisar okrajne*« Sta ha patrulj Mart in Pavl in sprejema raport komandirja topllflke

patrulj«

O b okrašenem s p o m e n i k u na G o r . L a z a h , k j e r je 2. n o v e m b r a 1941 pad l o v b o r b i z I t a l i j a n i 19 b o r c e v p r v e B e l o ­k r a n j s k e čete, so se v s redo d o p o l d n e srečali s t a r i b e l o k r a n j s k i i n novomeški p a r t i z a n i . O b p r e d a j i zas tave j e g o v o r i l preživel i borec t raged i j e »na L a z a h tov. F r a n c Košir, p r e d s e d n i k O L O Črno­m e l j , k i je o b u d i l s p o m i n e na b o r b o p r v i h b e l o k r a n j s k i h b o r c e v - k o m u n i s t o v n a t e m k r a j u i n p o m e n b i t k e n a L a z a h , k i je r a z p l a m t e l a v s e l j u d s k i u p o r n a D o l e n j s k e m . Izročil je p o z d r a v e p a r t i ­z a n s k e B e l e k r a j i n e državnemu i n p o ­litičnemu v o d s t v u naše r e p u b l i k e . P r e ­da j i zas tave j e p r i s o s t v o v a l k o t borec novomeške p a t r u l j e t u d i l j u d s k i p o s l a ­nec d r . F r a n c Hočevar, p r e d s e d n i k V r h o v n e g a sodišča L R S . Novomeško p a t r u l j o so s e s t a v l j a l i : k o m a n d i r A l o j z Klobučar, k o m i s a r V a l e n t i n D o l i n a r i n član o k r . o d b o r a Z B I v a n Grašič. Z a ­s t a v o je n o s i l 7 2 - l e t n i Klobučarjev oče i z Uršnih se l , oče t r e h p a d l i h p a r t i z a ­nov . Se d o k a j čil, z do l go be lo b r a d o , z o d l i k o v a n j e m i n značko Z B n a p r s i h je ponosno n o s i l v e l i k o zas tavo p r e d p a t r u l j o .

O k r o g po l d v a n a j s t i h je p a t r u l j a prišla n a Uršna se la , po k r a t k e m o d ­m o r u i n okrepčilu p a je z a v i l a p r o t i M i h e v c u , P r i s t a v i i n P o d g r a d u . S t a r i bo r c i i n a k t i v i s t i so p o v s o d o b i s k o v a l i p a r t i z a n s k e družine. Z n a n c i s o . s i s ega l i v r o k e prisrčno i n top l o k o t najboljši p r i j a t e l j i .

» Tako m i je , k o t d a b i b i l zares spet v partizanih,« je d e j a l n e k d o i z m e d borcev . Bolničarki A n i c i Kočevar se zd i , d a j e v l e t i h N O B . P a t r u l j a n a l e t i v s epov sod n a p r a v o s l o v e n s k o gosto­l j u b n o s t : čaka j o v i n o , žganje, k r u h , k l o b a s e ; vsega i m a j o l j ud j e za s ta re znance .

P o d P o d g r a d o m čaka močna zaseda. Z bočnim n a p a d o m i n jurišem b o r c i h i t r o preženejo »sovražnika« , i n že j e

P o d g r a d zaseden. N a d 100 l j u d i je p r i ­čakovalo p a t r u l j o s r e d i v a s L P o z d r a v i j o član Z B Klobučar i n p o v a b i v se n a m a l i c o . D e k l e p r i n e s e h a r m o n i k o , p o ­skočne me l od i j e i z v a b i j o iz hiš še več l j u d i . B o r c i se z a v r t e z b r h k i m i P o d -grajčankami, prešerni v r i s k i m p a r t i ­z a n s k a pe s em o d m e v a v podg ra j sk e gozdove . C i l j — D o l . T o p l i c e — p a j e še daleč. S p e t h i t i p a t r u l j a po s t a r i h p a r t i z a n s k i h s t e zah : s k o z i J u r n o i n . J u r k o v a s v Birčno vas , v h u d e m n a ­l i v u p a na to p r o t i D r g a n j i m s e l o m i n D o l . T o p l i c a m . N a v z l i c dežju je p r i ­čakalo bore« v T o p l i c a h nad 600 d o ­mačinov i n gostov . N a v e l i k e m m i t i n g u je g o v o r i l o p o m e n u p a r t i z a n s k i h p a ­t r u l j i n D n e v u vs ta j e tovariš d r . F r a n c Hočevar. V s e je vese lo , l j ud j e r ados tno p o z d r a v l j a j o z n a n c e i n p r i j a t e l j e .

Pri K o l e n č e v i in Ravbdrjevi mater

N a s l e d n j e j u t r o k r e n e p a t r u l j a že ob štirih n a po t : R i g e l j — P o l j a n e — P o d -t u r e n — P o d h o s t a — Meniška v a s — G o r . Po l je—Straža—Vavta v a s — J u r k a vas-— IrČa vas i n N o v o mesto , to j e d n e v n o pove l j e .

V P o l j a n a h obiščejo b o r c i m e d d r u ­g i m t u d i Ko lenčevo m a m o , k i j e v z a d ­n j i v o j n i i z g u b i l a moža i n vse t r i s inove . S s o l z a m i v očeh j e p o z d r a v i l a s ta re borce .

» K e r ne m o r e j o s i n o v i z v a m i , na j gre p a hčerka,« p r a v i m a m a i n spe t pokaže, k a k o zves to j i b i j e s r c e za p a r t i z a n s k o s t v a r . Hčerka se k o t b o l ­ničarka t a k o j pridruži p a t r u l j i .

V G o r . P o l j u Skora j ne pus t i j o b o r ­cev n a p r e j , t a ko je vse vese lo . G o s t o ­l j u b n o s t vaščanov je brez me j . — H u d a b o r b a za Stražo j e p o k a z a l a z a g r i z e no o b r a m b o domačinov, n eka j m l a d i h n e -

d i s c i p l i n i r a n c e v p a je p o k a z a l o k a r p r e ­vročo k r i . P r e d ' s p o m e n i k o m p a d l i h je b i l a na t o m a j h n a s lovesnost , na t o p a k o s i l o i z p a r t i z a n s k e g a k o t l a . Z e n o -m i n u t n i m m o l k o m i n s a l v o je počastila p a t r u l j a s p o m i n p a d l i h bo rcev , na to p a se j i je pridružila s k u p i n a s t a r i h b o r c e v i n a k t i v i s t o v . K a r 50 mož je k o r a k a l o p r o t i N o v e m u m e s t u . N a čelu je v o z i l p a r t i z a n s k i » tank« , n a n j e m p a bivši k o m a n d a n t p r v e p a r t i z a n s k e t a n k o v s k e enote v S l o v e n i j i v N O B J a n k o Šiška; z a t a n k o m k o n j e n i c a , na to p a r a z t e g ­n j e n a v r s t a b o r c e v z zas tavo .

V J u r k i v a s i obiščejo b o r c i t u d i R a v b a r j e v o m a t e r . T r i j e n j e n i s i n o v i so b i l i v p a r t i z a n i h . Jože-Gregor že o d l e ta 1941, os ta la družina p a je b i l a v i n t e r n a c i j i . D v a k r a t so j i m o k u p a t o r j i i z r o p a l i domačijo. »Pa se d a n d a n e s l e čisto drugače živi k a k o r v s t a r i J u g o ­s l a v i j i ! S i n o v i i m a j o službe, d o m a n a m p a t u d i n i s i l e , l e z a de lo nas je p r e ­ma lo ! « je d e j a l a R a v b a r j e v a m a t i p o ­t em, k o je p o z d r a v i l a s ta re z n a n c e .

D o b e r k i l o m e t e r p r e d N o v i m m e s t o m so p i o n i r j i d n e v n e k o l o n i j e o b s u l i p a r ­t i zane s c v e t j em . T o l i k o so ga n a b r a l i , d a j e m a r s i k d o v p a t r u l j i p o d o b e n bo l j Z e l e n e m u J u r i j u k o t p a r t i z a n u . Se p a r ­t i z a n s k a m u l a , k i j e n o s i l a k o t l e i n re j enega i n t e n d a n t a Tavčarja. Je d o b i l a v enec n a g lavo . — N a l o g a p a t r u l j e je b i l a , d a s i p r i b o r i p r e h o d v mes to čez železniški most , k i ga j e b r a n i l a močna zaseda . V n a g l e m n a s k o k u so b o r c i p r e ­g n a l i »sovražno« zasedo i n s i o d p r l i po t v mesto . M e d navdušenim v z k l i k a n j e m Novomeščanov so v k o r a k a l i i n se p r i ­družil i škocjanski, g o r j a n s k i i n m e s t n i p a t r u l j i n a G l a v n e m t r g u .

K o m a j s m o d o b r o začeli p i s a t i , že n a m z m a n j k u j e p r o s t o r a . O g o r j a n s k i p a t r u l j i i n n j e n e m srečanju z B e l o -

i

Patru l j * fforjanakfh partizanov koraka a « Glavni trjr

k r a n j c i p r i Miklavžu b i b i l o t r e b a n a ­p i s a t i vsa j dob re p o l s t r a n i ! P a o m a l o ­m a r n o s t i Brusničanov, k i se za p r i h o d p a t r u l j e n i s o p r a v nič z m e n i l i , n i t i ne s k r b e za s ta re p a r t i z a n e v s v o j i v a s i , b i m o r a l i ka j več p o v e d a t i ! M i k a nas o p i s a t i po t šentjernejske p a t r u l j e , k i je odšla p r o t i v r h u G o r j a n c e v 16. j u l i j a Z n j o je šel 65 - l e tn i J e r e l e . V P l e t e r j i h so p a r t i z a n e pogos t i l i k a k o r v l e t i h v o j n e p r i j a z n i k a r t u z i j a n i i n j i h p r o s i l i , d a se vpišejo v s p o m i n s k o k n j i g o s a ­m o s t a n a k o t n j e gov i d r a g i gostje. O r e -hoviška p a t r u l j a j e o b i s k a l a s t a ro L i -pa jko , o s k r b n i c o Prežeka, daleč n a ­o k r o g p o z n a n o p a r t i z a n s k o m a m i c o . B o r c i so j i p o k l o n i l i r a j n i h d a r i l za b l i z u pet tisoč d i n a r j e v v r e d n o s t i i n j i o b l j u b i l i , d a j i bodo p o p r a v i l i s t reho .

B e l o k r a n j s k o s t r a n s k o p a t r u l j o , k i je šla i z R a d o v i c e s k o z i Drašiče, Božako-vo, R o s a l n i c e , M e t l i k o . L o k v i c e , D r a -g u m l j o vas , S u h o r , R a v n a c e , Drage , Popoviče i n G a j n a T r d i n o v v r h b i r a d i o p i s a l i i n n j e n a t o p l a srečanja z l j u d m i B e l e k r a j i n e , d o b r i m i k a k o r k r u h ! R a d i b i šli n a pot s p a r t i z a n i od P o d z e m l j a do M e t l i k e , k a k o r jo je o p i ­s a l borec p a t r u l j e D r a g o V o n d r a .

TopHski ln str a* k i borci v Novem mesta

I n še n a k r a j u : p r e d n a m i je na loga , n a p i s a t i l epo reportažo s p o t i škocjan­ske p a t r u l j e , k i je n a Bučki p r e v z e l a zas tavo krških p a r t i z a n o v i n p o z d r a v n o p i s m o za p r e d s e d n i k a v l a d e tovariš« M i h o M a r i n k a , k i se je n a Bučki b o r i l p r o t i nemškim fašistom l e t a 1941. P i ­sa t i b i m o r a l i o s l o vesnos t i p r e d spo ­m e n i k o m 1. n o v e m b r a 1941 pad l e ga j u n a k a Joška Saška n a Bučki, p a o gos t o l j ubnos t i vaščanov, k i so pos t r e g l i b o r c e m z mlečnim k r u h o m i n v i n o m . P o v e d a t i b i m o r a l i k a j o življenju 86- Ietnega J a n e z a Z e l e z n i k a v S t a r i Bučki, k i je pričakal p a t r u l j o n a v r a t i h , držeč v r o k a h s p o m e n i c o p a d l e g a s ina . S s o l z a m i v očeh je p o z d r a v i l p a r t i z a n e i n se j i m z a h v a l i l za d a r i l o . O s t ood ­s t o t n e m i n v a l i d u R o b e r t u R o b e k u , k i je d o b i l v v o j n i sovražno k r o g l o s r ed i g l ave , p a danes jaše k o n j a k a k o r v s a k s t a r p a r t i z a n , b i m o r a l i p i s a t i ; p r i j a h a l je k p a t r u l j i v S k o c j a n i n vese lo v z k l i k n i l :

»Med svo je p a vedno ! « K o m u je k o m i s a r p a t r u l j e izročil v i s o k o odl iko*-v an j e »Red b r a t s t v a i n edinstva«, se je gan j en z a h v a l i l z a tovariške čestitke.

O b o j i h v S m a r j e t i , Otočcu, o b i s k u v B e c e l e t o v i j a m i , o Trški g o r i i n še i n še b i m o r a l i p i s a t i , p a n a m z m a n j ­k u j e p r o s t o r a . Se v Žužemberk, k i je p o k a z a l , da z n a b i t i t u d i d a n d a n e s t r d oreh z a n a p a d a l c a , b i m o r a l i skočiti, p a n a Dob rn i č , k j e r so s l abo p r i p r a v i l i s p r e j e m p a t r u l j e , i n v T r e b n j e , T r e b e i -no . M o k r o n o g i n V e l i k i G a b e r b i r a d i s t o p i l i s s t a r i m i b o r c i i n n a p i s a l i , k a k o so i j h p o z d r a v i l i naši l j u d j e i n p o ­gos t i l i .

O d K o l p e do Kočev ja i n G r o s u p l j a , od Adlešičev p r e k o G o r j a n c e v do krške r a v n i n e , od N o v e g a me s t a do S u h e k r a j i n e i n čez t r e b a n j s k e griče v m i r e n s k o do l i no , po vse j D o l e n j s k i je p r e t e k l i t eden o d m e v a l a p a r t i z a n s k a pesem. »Se i n še zapojte ! « so p r o s i l i l j ud j e p a r t i z a n e . Z n j i m i v r e d so zape l i , se s p o m i n j a l i p r e t e k l i h l e t t r p l j e n j a i n zmag . V s e p o v s o d je d i h a l a iz n j i h v e ­l i k a v e r a i n z a u p a n j e v p r i d o b i t v e naš# r e vo luc i j e . P a r t i z a n s k e čete i n p a t r u l j * so j i m v l i l e nove s a m o z a v e s t i i n p o n o ­sa . Spe t je oživelo v naših d e l o v n i h l j u d e h vse to, k a r je p r e b u d i l a v n j i h pesem v n a r o d n o o s v o b o d i l n i b o r b i :

B r i g a d e s h r i b o v so se v s u l e k a k o r p l a z . . .

Se smo t u , močnejši k a k o r k d a j k o l i p r e j , eno tn i , z b r a n i i n t r d n o odločeni, d a v z t r a j a m o n a po t i i n i z p o l n i m o vse to, za k a r s m o p r e d 11 l e t i začeli o b o r o ­ženi boj i n ga plačali s t ako d r a g o c e n i ­m i žr tvami ! B u d n o bomo p a z i l i n a v s a k k o r a k naših n a s p r o t n i k o v i n z a g r i z e n i h sovražnikov i n nenehno k r e p i l i p a r t i ­z a n s k e t r a d i c i j e ! K a r smo s i p r i b o r i l i , b o m o z n a l i t u d i očuvati p r e d v s a k o m u r , n a m i n z a n a m c e v v srečo i n p onos !

N o v l i s t i z p r e t e k l o s t i d e k a n a G n i -d o v c a n a m o d k r i j e j o ugo tov i t v e d r u ­ge večje r e v i z i j e p o s l o v a n j a žužember-ške H r a n i l n i c e i n poso j i l n i c e , k i jo je v času od 5. do 29. s e p t e m b r a 1938, l e t a o p r a v i l r e v i z o r Zadružne zveze. P o m i s l i m o samo n a p r e v i d n o s t , s k a ­tero so r e v i z o r j i m o r a l i pos topa t i p r i t a k i h p r e g l e d i h , i n n a v a r o v a n j e u g l e ­da d u h o v n i h gospodov , p a n a m bodo p r e v i d n e besede n a s l e d n j e g a poročila še bo l j r a z u m l j i v e k a k o r so že s i c e r j a sne i n za duhovniško ter človeško poštenost d e k a n a G n i d o v c a uničujoče. 30. s e p t e m b r a je r e v i z o r po končanem p r e g l e d u (pr i k a t e r e m pa je a b s o l u t ­no v l a d a l G n i d o v e c ! ) Zadružni z v e z i p i s a l m e d d r u g i m :

»G lavn i k r i v e c n e r e d n e g a p o ­s l o v a n j a p r i t e j z a d r u g i je d e ­k a n g. K a r e l G n i d o v e c , k o t d u ­ševni v o d j a vsega po s l o van j a i n odločujoč činitelj p r i ses tav i r a ­čunskih zaključkov, v k o l i k o r j i h n i s a m s e s t a v l j a l .

K o n s t a t i r a m , d a je b i l o po ­s l o v a n j e p o s o j i l n i c e neodpus tno m a l o m a r n o i n d a se je z d e n a r ­j e m r a v n a l o k a k o r s s m e t n i . Iz s e j n i h z a p i s n i k o v občnega z b o r a n i n i k j e r r a z v i d n o , z a k a j se je to n a p r a v i l o . Pač p a je r a z v i d n o i z c e l o tnega p o s l o v a n j a d e k a n a K a r l a G n i d o v c a i n i z i z j a v b i v ­ših o d b o r n i k o v , d a so b i l i o t e h s t v a r e h nepoučeni, ker se kot k m e t j e ne razumejo na knjigo-

Ob razvalinah Žužemberka K R I N K A N E K R O N A N K ( i 4 C F S A K J A M H i : K R A J I N E J E P A D L A

vodske stvari, še m a n j p a n a se ­s tavo b i l a n c t e r so seveda z a ­devno , k a k o r v večini slučajev naših z a d r u g , v e z a n i n a pošte­nost t i s tega , k i j i m pos l ovan j e vrši i n s e s t a v l j a bilance.«

( R e v i z o r n a v a j a p o t e m k o n ­k r e t n o več p r i m e r o v nepoštene­ga p o s l o v a n j a d e k a n a G n i d o v c a p r i H r a n i l n i c i i n p o s o j i l n i c i v Žužemberku. O d v s e h teh p o ­s n e m a m z a r a d i p o m a n j k a n j a p r o ­s tora l e n e k a j p r i m e r o v : )

»Cisti dobiček z a d r u g e je de­kan G n i d o v e c zmanjšal vsako l e to na ab so lu tno n e d o p u s t e n način t ako , da je po z a v e s t n i m a n i p u l a c i j i v k n j i g o v o d s t v a zmanjševal blagajniško s tan je z vpisi neresničnih u p r a v n i h stro­škov. T a k i h z n e s k o v je b i l o u g o ­t o v l j e n i h z a D in 100.835,64, za k a t e r e o d g o v a r j a p r e d v s e m d e ­k a n K a r e l G n i d o v e c s a m , k e r j e s a m vršil te vknj ižbe i n f a l s i f i -c i r a l z ade vno p r o m e t z a d r u g e i n s t e m računske zaključke. N e ­upravičenost in k a z n i v o s t u ta je t eh z n e s k o v je d e k a n G n i d o v e c priznal i n podpisal dolžno pis-

(Nadaljevanj&J

K a k o r župnik O b l a k n a B l e d u , t a ­ko d e k a n G n i d o v e c v Žužemberku-p r e v a r e i n go l ju f i e , po t em h l a d n o k r v ­no i n ce lo p i s m e n o p r i z n a n j e r e v i z o r ­j u , d a s i g re v r e s n i c i z a k a z n i v a d e ­j a n j a — no, i n potem? P o t e m p a je b i l a s t v a r odložena, k a k o r d a se n i n i k d a r z g o d i l a , župnik i n d e k a n s ta še napre j b r e z v s a k i h o v i r m a t e r i a l n o i n d u h o v n o v a r a l a l u d s t v o , k i o t a k i h i n p o d o b n i h d e j a n j i h n i k d a r n i ničesar zvede lo .

R e v i z o r piše o d e l o v a n j u d e k a n a G n i d o v c a v i s t e m poročilu dobesed ­no še:

»Znesek z gub , k a k o r so v z a ­četku poročila navedene , znaša s k u p n o D i n L289.837.- .

Z a i z r a v n a v o n e p r a v i l n o s t i p r i blagajniškem p o s l o v a n j u se je d e k a n G n i d o v e c posluževal t u d i računa »Prehodni zneski« . T a k o j e n . p r . l e t a 1922. z m a n j ­šal blagajniško s tanje z v p i s o m pod i z d a t k e za D i n 33.600.— ko t odofs v p r ehodne . V l e t u 1922. i n 1923. pa je v p i s a l m e d p r e ­j e m k e pod n a s l o v o m »v p r e h o d ­ne « znesek D i n 10.500.— i n D i n 27.600.—. Z a p r v i znesek j e oško­

d o v a l K m e t i j s k o društvo, z a d r u ­g i znesek p a zad rugo , k e r je u p o r a b i l za te p r e j e m k e čisti dobiček zad ruge .

P o d o b e n slučaj se j e z god i l l e ta 1924., k o je po blagajniškem d n e v n i k u m a n j k a l o D i n 72.673,83 go tov ine . T a znesek je p o k r i l iz čistega dobička z a d r u g e s t em, d a je l e ta 1924. i n 1925. neu t e ­m e l j e n o zvišal u p r a v n e stroške z a D i n 68.000.— te r j i h p renese l pod p r e j e m k e n a prehodne.«

( M i l a n Vičič, »Nova zadruga«,

1946, štev. 41)

Z a e n m i l i j o n i n s k o r a j 300.000 p r e d ­v o j n i h (!) d i n a r j e v i z g u b je povzročil t o r e j d e k a n K a r e l G n i d o v e c , žužem-berški »božji namestnik« i n d i k t a t o r S u h e k r a j i n e n a škodo s u h o k r a n j s k i h zadružnikov i n v l aga t e l j e v , k i so i z skope i l o v n a t e z em l j e s p o t o k i zno j a i n s k r v a v i m i žulji p r i d e l o v a l i i n g r i z ­l i črne sko r j e t rdega k r u h a , p r i h r a ­n j ene dinarčke p a n o s i l i g ospodu G n i -d o v c u v v a r s t v o . . .

»Saj so božji mož — p r i n j i h je d e n a r v a r n o naložen . . . « L j u d s k o z a ­u p a n j e v božjo besedo i n m o r a l n o č i ­stost d u h o v n i k a j e b i l o v p r e t e k l o s t i

p r e d v s e m v S u h i k r a j i n i n a p r v e m m e s t u i z m e d v s eh čuvstev n a r o d a , k i p r e b i v a v teh r e v n i h k r a j i h . Slučaj ' d e k a n a K a r l a G n i d o v c a , k i je za s v o ­je go l ju f i j e i n m i l i j o n s k o t a t v i n o ( d a - ' nes b i znašala v r ednos t n jegove go­l j u f i j e n a j m a n j 10 m i l i j o n o v d i n a r ­jev!) o s t a l v s t a r i J u g o s l a v i j i n e k a z ­n o v a n , na ' l j u b l j a n s k i škofiji pa i z ­redno cen j en ko t eden najboljših d e ­k a n o v v državi, b r e z ka t e r e ga škofija n i ničesar n a r e d i l a , t a slučaj je l e e d e n i z m e d m n o g i h , k i j i h je s l o v e n ­s k i človek m o r a l v p r e t e k l o s t i p r e n a ­šati na s v o j i h izmučenih i n z g a r a n i h h r b t i h . T a »božji mož « , k i m u je b i l g o spoda r sk i i n k u l t u r n i d v i g r o j s tne S u h e k r a j i n e z a d n j a b r i g a n a s v e tu , l j u d s k e g a d e n a r j a S u h o k r a n j c e v n i k o ­l i i n n i k d a r n i v l a g a l v k o r i s t n e n a ­mene. P o l e g tega. d a ga je k r a d e l i n se m a s t i l z n j i m , je s e z i da l eno n a j ­večjih farških t r d n j a v n a D o l e n j s k e m — m e d n a r o d n o o s v o b o d i l n o v o jno t a ­k o z l o g l a sno župnišče i n c e r k e v n a Z a f a r i . Upravičeno je b i l a l j u b l j a n s k a škofija ponosna n a borbenega d e k a n a — kakršnega v e r j e tno katoliška c e r ­k e v n a S l o v e n s k e m ne bo n i k d a r več i m e l a . . . .

M o r a l n a g n i l o b a p r o t i l j u d s k i h d u - . h o v n i k o v je ob Gnidovčem p r i m e r u več k o t le s r a m o t e n d o k a z za zgreše­no pot , po k a t e r i je h o d i l a s l o v e n s k a

j k l e r i k a l n a p o l i t i k a v p r e t e k l o s t i . T a k i ' k o t G n i d o v e c pa so b i l i v o d i t e l j i s l o -I v e n s k e g a k l e r i k a l n e g a zadružništva v I s t a r i J u g o s l a v i j i