posebna Številka ob informativnem … · znana po svojih plesih, športnih tekmah, pevskem zboru,...

f e b r u a r 1 7L E T N I K X X I V

3/132

POSebNa TeVILKa OLSKeGa aSOPISa

Ob INfOrMaTIVNeM DNeVu

OSNOVNOOLKe INOSNOVNOOLCI

SPOTOVaNI STarI

DObrODOLI Na II.GIMNaZIJI MarIbOr

2 ODPRLI SMO MNOGO VRAT

AVTORJI PRISPEVKOV mag. Ivan Loreni, prof., Mateja Krumpak, prof., Renato Kuzman, prof., mag. Polona Vehovar, prof., Gaja Golija, Maja Kotnik, Toni Klis, prof., Jerneja Potonik, Alja Grlica, Kristina Sajovic, Niko Sajko, prof., Saa Miki, spec. prof., Drago Megli, prof., Sanja Cvar, prof., Anita Musta, prof., Maja Pihler, Mary Ellen Ramasimanana, prof., Svit Vurberki, prof., Petra eh, prof., Mirjana Vudler, prof., Mojca Seljak, prof., mag. Peter Cigrovski, prof., Natalija rnec, prof., Viljem Babi, prof., Katja Zorec Holnthaner, prof., Barbara Kove, prof., Barbara Bednik, prof., dijaki 4.d, dijaki 1.c, 1.d in 1.f FOTOGRAFIJE Matev Rudl, prof., Patrik Rek, Van Deko, Urka Brako, Zala eko, Rok eko, Domen Ulbl

OLSKI aSOPIS II. GIMNaZIJe MarIbOr tevilka: 3/132 februar 17 letnik: XXIV naklada: 600 izvodov tisk:Florjanitisk UREDNIKI ODBOR urednici Kristina Sajovic, Alja Grlica mentor Toni Klis, prof. lektoricadr.MajaSavorgnani, prof.

3ODPRLI SMO MNOGO VRAT

Dobrodoli na II. gimnaziji, na kateri smo vam ob informativnem dnevu pripravili posebno tevilko olskega glasila Borec. V glasilu so zbrane tevilne informacije, ki vam na dostopen nain predstavljajo olo. Prepriani smo, da vam bodo v pomo, ko se boste odloali za nadaljevanje olanja na II. gimnaziji Maribor.

DRAGE OSNOVNOOLKE IN OSNOVNOOLCI, SPOTOVANI STARI!

II. GIMNAZIJA VERAJ II. gimnazija je bila ustanovljena leta 1949 in postavljena v napol dotrajano stav-bo, imenovano Zaarani grad. Mnogi so jo imenovali ola ez Dravo, v katero so se vpisovali tevilni vozai, otroci Pobreja, Tezna, Studencev otroci z velikimi spo-sobnostmi, pa zaradi velikih eksistennih stisk z majhnimi monostmi za uspeh. V takni oli so se nali dvoji, ki so odloujo-i za kvalitetno delo: ambiciozni uitelji in dijaki. Oboji so se zavedali, da je le ena mo-nost za uspeh: z delom ustvariti dobro olo in izobraziti ljudi, navajene dobrega in potenega dela, ljudi odprtih glav in svoje-ga jaza.

ola je hitro napredovala in kmalu sto-pila v iri mariborski prostor. Postala je znana po svojih plesih, portnih tekmah, pevskem zboru, gledaliki dejavnosti. Dijaki so dosegali tevilne uspehe na tek-movanjih, mnogi so kasneje postali nosilci slovenskega razvoja na podroju gospo-darstva, kulture, znanosti, politike, porta. Konec osemdesetih let je ola zaela nave-zovati tevilne mednarodne stike s olami v Avstriji, Italiji, Franciji itd. Velik korak od-piranja ole v svet predstavlja uvedba med-narodne mature leta 1990, s katero se je skupaj z gimnazijo Beigrad kot prva ola v takratni vzhodni Evropi vkljuila v druino najbolj priznanih svetovnih srednjih ol. II. GIMNAZIJA DANES OLA, KI ODPRE VSA VRATA II. gimnazija nadaljuje tradicijo in osnovno usmeritev ole: omogoati dijakom kvalite-tno znanje, razvijanje ustvarjalnosti, inicia-tivnosti, samostojnosti in solidarnosti.

olanje dijakov poteka v naslednjih vzgojno-izobraevalnih programih: splo-na gimnazija, portna gimnazija in med-narodna matura. Vsi programi se zakljuijo

z eksterno maturo, ki omogoa primerlji-vost znanja in rezultatov. Rezultati dijakov II. gimnazije na slovenski maturi uvrajo olo med najbolje v Sloveniji. Zavidljivi so rezultati dijakov mednarodne mature, saj uvrajo olo v sam svetovni vrh ol s tem programom. Dijaki v portnih oddelkih do-kazujejo, da je mono zdruevanje olanja in vrhunskega porta. Imena, kot so Katja Koren, Bla Medveek, Rok Kolander, Sonja Roman, Polona Hercog, Jan Murak, Ilka tuhec in drugi, najlepe dokazujejo to zdruljivost.

Odlini rezultati omogoajo dijakom vpis na najbolje svetovne univerze, kot so Oxford, Cambridge, Imperial College, Stanford, New York University itd.

ola posvea izjemno pozornost raz-vijanju ustvarjalnosti, individualnosti in vzpodbujanju iniciativnosti. Zato ima iz-jemno razvite izvenolske dejavnosti, zdruene v celovit program z imenom DrugaDruga. V DrugiDrugi dijakom po-nujamo prek estdeset izvenolskih dejav-nosti. Tako na oli s svojimi predstavami razveseljuje iri mariborski, pa tudi slo-venski prostor znani English Student Theater, Drug Orkester skrbi za glasbene navduence, z resnejimi temami pa nasto-pa gledalie GNOSIS, uspeno deluje tudi francosko gledalie. V amfiteatru II. gim-nazije potekajo predstave drugih gledali in ustvarjalcev, npr. vsakoletni festival ple-snega teatra Drugajanje. Prav tako na oli potekajo likovna in literarna delavnica, te-vilne ekoloke dejavnosti, raziskovalne na-loge dijakov, pevski zbor, prostovoljno socialno delo, literarna dejavnost in e bi lahko natevali. V jezikovne teaje nemi-ne, panine, francoine, latinine, ru-ine in kitajine je vkljuenih prek 100 dijakov. Dvajset let izhaja olsko glasilo

Borec. V pomladanskem asu je ola orga-nizator enomesenega dogajanja pod na-slovom Pomlad na II. gimnaziji, ki se kona s celononim Kulturnim maratonom.

Velika pozornost je namenjena pri-pravam na tekmovanja iz znanj. Udeleba osemindvajsetih dijakov na olimpijadah iz matematike, fizike, kemije, biologije, astro-nomije, naravoslovja, geografije in filozof-skega eseja v zadnjih estih letih pria o izjemnih uspehih dijakov II. gimnazije.

Zelo so razvite tudi mednarodne izme-njave s olami iz Avstrije, Nemije, Poljske, Srbije, Italije, vedske, Izraela, panije. Posebej smo veseli izmenjave s Kitajsko, s konfucijsko uilnico pa je ola postala vo-zlie irjenja kitajske kulture in uenja ki-tajine v tem delu Slovenije. Posebnost je tudi Spring Festival Festival pomladi, na katerem dijaki iz ve kot desetih evropskih drav ustvarjajo v razlinih delavnicah.

ola spada med najlepe in najbolje opremljene v Sloveniji. V vsaki uilnici je interaktivna tabla z raunalnikom, dvora-na z 200 sedei je vrhunsko opremljena. Jedilnica s 300 sedei omogoa izvrstne pogoje za tople in hladne malice ter kosi-la. Francoska kavarna, Hyde park Corner, Dunajska kavarna, Hard Rock Caffe, panski trg in Slovenska kavarna v avlah pa nudijo odline pogoje za sproeno dru-enje. Poseben ponos II. gimnazije so telo-vadnica z dvema vadbenima povrinami, plesna dvorana in naravoslovni prizidek s sodobno opremljenimi uilnicami.

Nai rezultati, pripadnost oli dana-njih in bivih dijakov, uspehi dijakov v na-daljnjem ivljenju se odraajo v naem geslu, ki oznauje II. gimnazijo: ola, ki od-pre vsa vrata. Prepriani smo, da jih bomo z vpisom na II. gimnazijo odprli tudi vam. Vso sreo na II. gimnaziji!

mag. Ivan Loreni, prof. ravnatelj


PROGRAM SPLONE GIMNAZIJEje sestavljen iz obveznih tiriletnih predmetov, ob-veznih predmetov in obveznih izbirnih vsebin.

Obvezni tiriletni predmeti so: slovenina, matematika, dva tuja jezika (angleina, nemina, francoina, panina), zgodovina in portna vzgo-ja. Vsi ostali predmeti, ki so napisani v predme-tniku gimnazije, so obvezni predmeti in jih imajo dijaki od enega do treh let.

V vsakem letniku, razen v prvem, imajo dijaki na razpolago tudi nekaj ur za izbirne predmete. Ure za izbirne predmete omogoajo dijakom poglab ljanje

znanj pri doloenih predmetih, predvsem tistih, ki jih bodo imeli na maturi. Dokonno se dijaki odlo-ijo za izbirno skupino maturitetnih predmetov v 3.letniku.

Obvezne izbirne vsebine (OIV) so progra-mi najrazlinejih dejavnosti, ki jih ola ponuja di-jakom z namenom, da si poleg osnovnih znanj in obveznih olskih predmetov pridobijo tudi znanja, ki zadovoljujejo njihova individualna nagnjenja in elje v skladu z njihovimi vrednotami in ivljenj-skimi cilji. Del vsebin je obvezen za vse dijake, del vsebin pa je prosta izbira.

VZGOJNOIZOBRAEVALNI PROGRAMINa oli izvajamo naslednje vzgojno-izobraevalne programe:

program gimnazija splona program gimnazija portni oddelek program mednarodne mature (International Baccalaureate)

Mateja Krumpak, prof.,pomonica ravnatelja


PREDMETNIK GIMNAZIJE LETNIK (TEVILO UR NA TEDEN) STANDARD MATURITETNI

STANDARDPREDMET 1. 2. 3. 4.

OBVEZNI TIRILETNI PREDMETISLOVENINA 4 4 4 4 560 560MATEMATIKA 4 4 4 4 560 560PRVI TUJI JEZIK 3 3 3 3 420 420DRUGI TUJI JEZIK 3 3 3 3 420 420ZGODOVINA 2 2 2 2 280 280PORTNA VZGOJA 3 3 3 3 420OBVEZNI PREDMETIGLASBA 1,5 52+18*LIKOVNA UMETNOST 1,5 52+18*GEOGRAFIJA 2 2 2 210 280BIOLOGIJA 2 2 2 210 315KEMIJA 2 2 2 210 315FIZIKA 2 2 2 210 315PSIHOLOGIJA 2 70 280SOCIOLOGIJA 2 70 280FILOZOFIJA 2 70 280INFORMATIKA 2 70SKUPAJ 32 31 29 19 3885URE ZA IZBIRNE PREDMETE - 1 3 10-14 490-630OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE 90 90 90 30 300SKUPAJ URE 32 32 32 29-33 4375-4515

* Izvaja se v okviru obveznih izbirnih vsebin;

Po konanem tiriletnem izobraevanju na gimna-ziji opravlja dijak maturo. Matura je zunanji (eks-terni) izpit, ki ga pod enakimi pogoji opravljajo vsi kandidati v dravi. Opravlja se vsaj iz petih pred-metov, ki so razdeljeni v dve skupini. Prvo skupi-no predstavljajo predmeti skupnega dela, ki so ob-vezni za vse dijake to so slovenina, matemati-ka in en tuji jezik (angleina, nemina, francoi-na). V drugi skupini so predmeti izbirnega dela, ki jih izberejo dijaki glede na svoje interese. Izberejo vsaj dva predmeta, lahko tudi tri. Dijaki, ki se vpi-sujejo v 1. letnik II. gimnazije, bodo imeli monost izbirati med naslednjimi predmeti: tujimi jeziki (angleina, nemina, francoina, panina), ke-mijo, biologijo, fiziko, sociologijo, psihologijo, filo-zofijo, zgodovino, geografijo, ekonomijo, umetno-stno zgodovino.

Po uspeno opravljeni maturi, ki je pogoj za vpis na univerzo, lahko dijak nadaljuje s tudijem na univerzi.

PROGRAM PORTNIH ODDELKOVZ izjemo portne vzgoje je enak predmetniku v splonem gimnazijskem programu. Dijakom

skuamo olajati olsko delo s prilagajanjem une-ga procesa njihovim portnim aktivnostim in ob-veznostim.

PROGRAM MEDNARODNE MATUREV ta program se lahko vpiejo dijaki, ki so e uspe-no konali 1. in 2. letnik gim nazijskega programa. Program je sestavljen iz estih predmetov:1. skupina: jezik A (materni jezik)2. skupina: jezik B (angleina, nemina,

francoina)3. skupina: druboslovje (ekonomija, psihologija,

filozofija)4. skupina: eksperimentalne vede (fizika, kemija,

biologija)5. skupina: matematika, raunalnitvo6. skupina: umetnost ali eden izmed neizbranih

predmetov 2.,3., 4. ali 5. skupine

Poleg tega morajo dijaki izdelati seminarsko na-logo, obiskovati predmet teorija spoznanja in so-delovati pri interesnih dejavnostih (ustvarjalnost, port, socialno delo). Tudi dijaki mednarodne mature zakljuijo izobraevanje z maturitetnimi izpiti.


Z akaj jih ne bi nael v naih nekdanjih dijakih, ki so konali olanje v portnih oddelkih na II. gimnaziji Maribor, kot na primer v Ilki tuhec, Botjanu Klinetu, Janu Muraku in mnogih dru-gih. Prav Ilka nam je s svojimi rezultati pokazala, kako nikoli v ivljenju ne sme obupati, kako se je treba boriti in verjeti vase, tudi takrat, ko so pred teboj takne ovire, kot so pokodbe.Ob vseh teh naporih pa je tukaj ola, ki v veliki meri odloa o prihodnosti posameznika, eprav vasih e komaj upoteva posebnosti, zmonosti in zahteve posameznih dijakinj in dijakov v por-tnih oddelkih. Ob vpisu v portni oddelek trenira-nje za veino predstavlja le izziv, kasneje pa to pri nekaterih preraste v obvezo, ki jo nosijo v sebi in verjamejo, da lahko poseejo tudi po tistem naj-vijem, to pa so olimpijske igre. Meje, kako dosei oboje, vrhunskost v oli in por-tu, ne obstajajo, zato smo poiskali nain izobrae-vanja in udejstvovanja, ki bo mladim portnikom

omogoal skladen in optimalen razvoj na obeh po-drojih. Hkrati se zavedamo, da bi neuspehi v oli lahko poruili stabilnost portnikove motivaci-je. Da se to ne bi zgodilo, e vrsto let sodelujemo s stari, trenerji in selektorji najrazlinejih repre-zentanc.Tako dijakom portnikom zagotavljamo ustrezne izobraevalne monosti in jim omogoamo ele-ni razvoj tudi na nain, da so tistim najuspenej-im olska vrata dobesedno odprta skoraj vse ko-ledarsko leto. Za njihovo zdravje pa v sodelova-nju z nao olo poskrbi Intitut za portno medi-cino, Regeneracijski center Medela in Fizioterapija Roberto Steble.Seveda je e vedno velika teava obiskovanje re-dnih ur pouka, ki jo v zadnjem asu v svetu in na II. gimnaziji reujemo z razlinimi metodami izo-braevanja. Ena taknih je tudi izobraevanje na daljavo, ki ga kot sponzorji podpirajo OKS, OK Nova KBM in NK Maribor.

PREDMETNIK GIMNAZIJE - PORTNI ODDELKIPREDMET LETNIK (TEVILO UR NA TEDEN) STANDARD MATURITETNI

STANDARD1. 2. 3. 4.OBVEZNI TIRILETNI PREDMETISLOVENINA 4 4 4 4 560 560MATEMATIKA 4 4 4 4 560 560PRVI TUJI JEZIK 3 3 3 3 420 420DRUGI TUJI JEZIK 3 3 3 3 420 420ZGODOVINA 2 2 2 2 280 280PORTNA VZGOJA 6 6 6 3-6 735-840OBVEZNI PREDMETIGLASBA 1,5 52+18*LIKOVNA UMETNOST 1,5 52+18*GEOGRAFIJA 2 2 2 210 280BIOLOGIJA 2 2 2 210 315KEMIJA 2 2 2 210 315FIZIKA 2 2 2 210 315PSIHOLOGIJA 2 70 280SOCIOLOGIJA 2 70 280FILOZOFIJA 2 70 280INFORMATIKA 2 70SKUPAJ 32 34 34 21-24 4235-4340URE ZA IZBIRNE PREDMETE - - 1-2 12-14 420-525OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE 90 90 90 30 300SKUPAJ URE 32 34-35 34-36 31-36 4655-4865

* Izvaja se v okviru obveznih izbirnih vsebin.

PORTNI ODDELKIV svetu in pri nas dobiva port vse pomembnejo vlogo, saj pomaga pri bogatenju ivljenja vsakega loveka, e posebej mladostnika, ki se ves as sprauje o svoji prihodnosti, hkrati pa ie ideale in vzornike.

Renato Kuzman, prof.,pedagoki koordinator v portnih oddelkih


DEJAN KOROTAJ, prof.,portni koordinator portnih oddelkov

JURIJ OPI, prof.,prof. portne vzgoje vportnih oddelkih

RENATO KUZMAN, prof.,pedagoki koordinator portnih oddelkov

S pomojo sponzorjev, kot so OKS, NK Maribor in OK Nova KBM omogoamo, da tudi pri nas poteka najsodobneja oblika izobraevanja na daljavo z uporabo listov-nika Mahara.

ILKA TUHEC Trenutno

najuspeneja smuarka v

svetovnem pokalu je bila naa

dijakinja

JAN MURAK Tudi kapetan

slovenske hokejske reprezentance je

moral pisati teste

TIMI MAX ELNIK, 4. ,

lan slovenske reprezentance U19 in lan ekipe Derby

Country (Anglija)

BOTJAN KLINE, najhitreji

slovenski smuka je konal olanje

s pomojo e-izobraevanja

Po tej metodi se trenutno izobrauje-jo portno najbolj obremenjeni dijaki por-tnih in splonih oddelkov, ki zaradi velikih izostankov od pouka ne morejo redno spremljati izobraevalnega procesa.

Rezultati so vidni, saj so nekateri da-nes e uveljavljeni portniki konali ola-nje prav s pomojo te oblike izobraevanja (Botjan Kline, Ilka tuhec, Polona Hercog )

foto

Ren

e G

omol

j


Dodatne zahteve programa: dijak mora na-pisati tudi razirjeni esej (Extended Essay) v obsegu 4000 besed, obiskovati mora predmet Theory of Knowledge (TOK) ter napisati TOK-esej. Udejstvovati se mora tudi v CAS-dejavnostih (ustvarjalnost, portna aktivnost, socialno delo).

tudij v tujini je eden od najpogostejih razlo-gov, ki jih dijaki navajajo ob vpraanju, zakaj v MM. Dobro znanje angleine, ki ga pridobijo ob pouku pri vseh predmetih (razen pri maternem jeziku in tu-jih jezikih, seveda), je temelj za nadaljnji tudij. Eden pogostih razlogov je tudi pridobitev poglobljenega znanja, saj imajo dijaki le 6 predmetov, od katerih so trije izbirni, pouk pa poteka v manjih skupinah. Mnoge dijake privlai tudi samostojno delo, npr. pi-sanje poroil, esejev in izvajanje nekaterih raziskav po lastnem izboru, ter mednarodno sodelovanje, ki smo ga poimenovali IB Travel.

VPIS NA UNIVERZEPo opravljenem programu mednarodne mature di-jaki prejmejo dvojezino diplomo, s katero se lahko vpiejo na univerze v Sloveniji ali tujini. Imetnik diplome lahko kandidira povsod po svetu, vklju-no z najimenitnejimi evropskimi in amerikimi univerzami. Dijaki, ki so konali program mednarodne ma-ture na II. gimnaziji Maribor, so uspeni na tu-jih univerzah, kot so Univerza v Cambridgeu, Univerza v Oxfordu, Imperial College in UCL v Londonu, University of St. Andrews, Glasgow in Edinburgh na kotskem, Utrecht in Amsterdam na Nizozemskem, Dunaj v Avstriji, Berlin, Mannheim, Nrnberg in Mnchen v Nemiji ter na drugih univerzah po svetu, kot so New York University v Abu Dhabiju, Stanford, Barkeley in Harvard v ZDA.

PROGRAM MEDNARODNE MATURE (IB INTERNATIONAL BACCALAUREATE)IBO ima sicer ve programov, naa gimnazija ponuja le dveletni t. i. Diploma Programme, ki je namenjen dijakom med 16. in 19. letom, torej se pri nas v MM vpisujejo dijaki po konanem 2. letniku gimnazije. V program vsako leto sprejmemo 22 slovenskih dijakov in 9 dijakov iz bivih jugoslovanskih republik. Da bi dijak po dveh letih olanja dobil diplomo oz. sprievalo mednarodne mature, mora v anglekem jeziku opraviti izpit iz estih predmetov.

mag. Polona Vehovar, prof.,koordinatorica programa MM

II. GIMNAZIJA M

ARIB

OR

crea

tivity

activ

ity service

II. GIMNAZIJA M

ARIB

OR

. 25

year

s o

f IB . 25 let MM

.

1. skupinaJezika in literatura:materni jezik ali jezik A(SLO, SR, MAC, BOS)Jezik Ajezik in literatura(AN)

TOKRAZIRJEN ESEJ

CAS

2. skupinaUsvajanje jezika:Jezik B osnovna in vija raven(AN, NE, FR, P)

3. skupinaPosameznik in druba:Ekonomija,Filozofija,Psihologija,Zgodovina

6. skupinaUmetnost:

Glasba

5. skupinaMatematika

(OR, VR)

4. skupinaNaravoslovne

znanosti:Fizika,

Kemija,Biologija


KaKO POSTaTI uSPeeN Ib-DIJaK?BODI ORGANIZIRANNajpomembneje je, da si dobro organizira svoj as, tako da ti bo uspelo postoriti vse stvari za olo, hkrati pa ti bo ostalo tudi nekaj prostega asa. Uredi si mapo, v kateri bo zbral vso uno snov, ki ste jo obravnavali v oli, dobro pa je tudi, da ima planer, v katerega si zapisuje naloge in ostale obveznosti, ki te e akajo, in jih uredi po asovnem zaporedju.

BODI POZOREN IN SODELUJ MED POUKOMe zbrano sodeluje in poslua med poukom, bo potreboval manj asa za uenje snovi doma, sodelovanje med poukom pa ti bo pomagalo hitreje usvojiti novo snov.

DELAJ DOMAO NALOGO IN PRIPRAVLJAJ SE NA PRIHAJAJOE TESTESprotno delanje domae naloge ti omogoa bolje razumevanje snovi, ki si jo predelal med poukom, hkrati pa slui tudi kot priprava na test. Dobro je, da si pred testom naredi nart o tem, kdaj bo predelal kateri del snovi, saj se bo tako pravoasno uspel dobro nauiti vse potrebno.

GAJA GOLIJA, MAJA KOTNIK

REZULTATI MEDNARODNE MATURE NA II.GIMNAZIJI MARIBORV spodnji tabeli so nanizani rezultati v primerjavi s svetovnim IBO-povprejem za obdobje zadnjih petih let. Zapisana je uspenost dijakov na maturi, povpreno tevilo tok, tevilo dijakov z ve kot 40 tokami in tevilo dijakov z vsemi 45 tokami.

2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016

TEVILO DIJAKOV, KI SO PREJELI DIPLOMO (v %) 100 100 97 94 94 100 100

POVPRENO TEVILO TOK NA MATURI (dijaki, ki so opravili maturo) 37 38 39 38 37 40 39

DIJAKI, KI SO DOSEGLI VSEH 45TOK 1 0 2 2 1 3 0

DIJAKI, KI SO DOSEGLI 40 TOK IN VE 10 15 14 16 9 21 19

Ve informacij in prijavnico najdete na: www.mm-druga.si, FB: IB at II. gimnazija Maribor.


DRUGADRUGAV sklopu programa, imenovanega DrugaDruga, ponuja ola irok izbor izvenolskih dejavnosti. Te so za olo in za veino dijakov takoj za PrvoDrugo, to je klasinim izobraevalnim programom. DrugaDruga omogoa dijakom razvoj individualnosti in ustvarjalnosti ter zadovoljevanje radovednosti na tevilnih podrojih. Veliko veino teh aktivnosti olski izobraevalni program ne predpisuje, zato jih ola razvija in izvaja po svoji presoji, ob pomoi in idejah dijakov ter po svojih zmonostih. Veina dejavnosti se izvaja po pouku, nekaj pa tudi ob koncih tedna ali med poitnicami.

Saa Miki, spec., prof.,koordinator programa DrugaDruga

IN KAJ PONUJA DRUGADRUGA?V tem olskem letu dijakom ponujamo 91 razli-

nih dejavnosti, ki so razdeljene v est sklopov, in sicer: kultura in umetnost, port, znanstveno-raziskovalno delo, tekmovanja iz znanj, ekoloka dejavnost ter pro-stovoljstvo. Dejavnosti predlagajo uitelji, seveda pa smo veseli tudi novih predlogov dijakov.

V preteklem olskem letu (2015/2016) se je v okviru projekta izvajalo 87 dejavnosti, katerih se

je aktivno udeleilo in v njih sodelovalo 3.888 dija-kov. 228 notranjih in zunanjih mentorjev je v vseh aktivnostih opravilo ve kot 8.885 ur dodatnega dela z mladimi na 2.530 sreanjih in aktivnostih.

Programi, projekti in dejavnosti ter njiho-va uspenost so obirno predstavljeni v brouri Izvenolske dejavnosti v olskem letu 2015/2016, ki smo jo izdali v septembru, lahko pa jo najdete tudi na olski spletni strani (www.druga.si).

IME AKTIVNOSTI IN MENTOR Nosilec* in mentorji dejavnostiANGLEKA BRALNA ZNAKA Jasna Suki Krajnc*, Klavdija Krempl Slana ASTRONOMSKI KROEK Gorazd iberna*BIOLOKA DELAVNICA Helena Grai*BOREC OLSKI ASOPIS Toni Klis*, Alenka Miklavc BRALNI KLUB Gordana Banjanin*DEBATNI KLUB Nina Gapari*, Tilen Markelj DRUG ORKESTER Niko Sajko*, Vesna Hojnik, Aleks onDRUGA GALERIJA Petra eh*DRUGA SCENA Drago Megli*, Jani Kancler DRUGI FILOZOFI Matev Rudl* DRUGI FOTOKLUB Matev Rudl*DRUGI AH Vojko Brantua*EKO SKUPINA Sanja Cvar*, Darja Kravanja, Anita Musta,

Zdenka Keuc, Vesna Hojnik, Leonida Serdinek Grinik

ENGLISH CLUB Jasna Suki Krajnc*EST Ivan Loreni*, Emil Penik, Jani Kancler,

Tamara Mithans, Vilijem Babi, Maja Pihler, Matja Latin, Mihael Miklu, Sebastjan Duh, Miha Strnad, Dorijan ilec

FACEBOOK Nataa Preglau Borko*FRANCOSKA BRALNA ZNAKA Deja unko*FRANCOSKI KLUB Mary Ellen Rasimanana Virti*FRANCOSKO GLEDALIE Karmen Kaui*, Mary Ellen Rasimanana Virti,

Miguel Marinho, Tamara SokoloviGLEDALIKA OLA II. GIMNAZIJE Svit Vurberki*GOETHE THEATER Svit Vurberki*GLEDALIE GNOSIS Svit Vurberki*, Jure Tacer INSTAGRAM Nataa Preglau Borko*KEMIJSKI KROEK Leonida Serdinek Grinik*KICK OFF Tanja Fajmut*, Tara Horvat KNJIEVNOST IN IVLJENJE (Literature and Life)

Jasnica Bobii*

KONCEPTUALNA DELAVNICA PERFORMANSA

Nina ulin*, Gaper Bohinec

LEKTORIRANJE YEARBOOK Maja Savorgnani*LIKOVNA DELAVNICA Natalija R. rnec*LITERARNA DELAVNICA Danica Kriani Muller*MATEMATINI KROEK 1. LETNIK Ana Punik*MATEMATINI KROEK 2. LETNIK Jelka Vogrinec*, Tatjana Simoni*MATEMATINI KROEK 3. LETNIK David Gajser*MATEMATINI KROEK 4. LETNIK Barbara Peanac*MLADINSKI PEVSKI ZBOR Vilijem Babi*, Tara Horvat MUN (Model United NAtions) Polona Vehovar*, Maa Miki NEMKA BRALNA ZNAKA Barbara Kove*PAZI, SNEMAMO! Gorazd Berani Seneganik*PLANINSTVO IN BIVANJE V NARAVI (PD Drava Maribor)

Nina Maver*

POMLAD NA II. GIMNAZIJI Ivan Loreni*, Mateja KrumpakPOP&ROCK ZGODBE (kulturni maraton in Drugstock)

Gorazd Berani Seneganik*, Jani Kancler, Maja Jure

POTOPISNA PREDAVANJA Mateja Krumpak*PREEROV NATEAJ Alenka Miklavc*, Vilijem Babi, Natalija R.

rnec, Drago Megli, Marija Sajko, Boris Svetel, Maja Savorgnani, Vili Podgorek, Alenka Miklavc, Danica Krini Muller, Gorazd S. Berani, Nataa Preglau Borko, Nina ulin, Marjan enica

PROGRAMERSKI KROEK Mitja Osojnik*PROSTOVOLJSTVO Barbara Kove*, Barbara Bedenik*RAUNALNIKI KROEK Mirko Peec*

IME AKTIVNOSTI IN MENTOR Nosilec* in mentorji dejavnostiRAZISKOVALNO DELO DIJAKOV Katja Holnthaner Zorec*, Helena Rihtar ROBOTIKA Vojko Brantua*SPECIAL OLYMPICS Polona Vehovar*, Matja Vehovar*SPLETNA STRAN Nataa Preglau Borko*SPLETNI ASOPIS Karmen Kaui*, Maja Savorgnani SPRING FESTIVAL Toni Klis*, Barbara Kove, Tara Sinkovi OLSKO RAZSTAVIE Vili Podgorek*OLSKI RADIO Drago Megli*PANSKA BRALNA ZNAKA Mirjam Vudler*PANSKO GLEDALIE Mirjam Vudler*, Dorian ilec TIGRICE IN BORCI Simona Krajnc*, Katarina Cafnik, Matej Trilar TEAJ CPP Saa Miki*ULTIMATE FRIZBI Toma Petrovi*, Jaa Dimi, Tjaa Banovi,

Matic Kuselj VIDEO KROEK Patrik Rek*WSC (World Schoolars Cup) Polona Vehovar*YOUTUBE Nataa Preglau Borko*ZGODOVINSKI STUDIO Saa Miki*TEKMOVANJE ANGLEINA Klavdija Krempl Slana*, Peter CigrovskiTEKMOVANJE ANGLEINA (mednarodno) Best in English

Klavdija Krempl Slana*, Tanja Fajmut

TEKMOVANJE BIOLOGIJA Vesna Hojnik*, Katja H. Zorec, Bernarda Devetak, Alenka P. Zalar

TEKMOVANJE IZ ZNANJA O SLADKORNI BOLEZNI

Helena Rihter*

TEKMOVANJE EKONOMIJA Lidija Kodrin*TEKMOVANJE EUROGENERACIJA Lidija Kodrin*TEKMOVANJE GENERACIJA URO Lidija Kodrin*TEKMOVANJE FINANNA MATEMATIKA

Jelka Vogrinec*, Andreja Robi

TEKMOVANJE FIZIKA Marko Jagodi*, Peter Crnjac, Gorazd ibernaTEKMOVANJE FIZIKA (mednarodno)

Marko Jagodi*

TEKMOVANJE FIZIKA (v odpiranju sefov)

Marko Jagodi*

TEKMOVANJE FRANCOINA Deja unko*TEKMOVANJE GEOGRAFIJA Anja Sovi*, Mateja Krumpak TEKMOVANJE KEMIJA Anita Musta*, Sanja Cvar, Zdenka Keuc, Darja

Kravanja, Leonida Serdinek TEKMOVANJE LOGIKA Vojko Brantua*, Hana Viktorija Balan TEKMOVANJE MATEMATIKA Jelka Vogrinec*, Vojko Brantua, David Gajser,

Tatjana Simoni, Polonca Kriani, Barbara Peanac, Ana Punik, Kristjan Amadej Kocbek

TEKMOVANJE RAZVEDRILNA MATEMATIKA

Jelka Vogrinec*, Vojko Brantua, David Gajser, , Polonca Kriani, Barbara Peanac, Ana Punik

MATHEMATICAL GRAMMAR SCHOOL CUP 2016

David Gajser*

TEKMOVANJE MEMOOLAGordana Banjanin

Gordana Banjanin*, Andreja Korenjak

TEKMOVANJE NEMINA Alenka Novak*TEKMOVANJE RAUNANITVO IN INFORMATIKA

Mirko Peec*

TEKMOVANJE SLOVENINA Maja Savorgnani*Drago Megli Marija SajkoNataa Pregleu Borko

TEKMOVANJE V HITREM BRANJU HIBRA

Gordana Banjanin*

TEKMOVANJE PANINA Mirjana Vudler*TEKMOVANJE ZGODOVINA Tamara Mithans*DRUGAJANJE Ivan Loreni*KOSTANJEV PIKNIK Ivan Loreni*, Mateja Krumpak


OLSKA KNJINICAKnjinice so vedno prostori s posebno energijo. Na nek nain se uti prisotnost vsakogar, ki vstopi. Na Drugi jih v ta prostor vsak dan v povpreju vstopi ve kot tristo. Vasih pa se to tevilo e podvoji. Domae branje cobissklikkliklik; slovarji za angleino, nemino klik, klik kliklikliklik; seminarske in raziskovalne naloge piiiip, kliklik, kitetoje; obdobje testov in spraevanja jojdajtemiemir; pisanje esejev click clickcklick, isitoktociteitlikethis; vraanje ubenikov klik-klik-naslednji-klik-klik; poitniko branje klik-klik klik-klik ...

V ozadju pa bele, sive ali rne mike (podobno kot v zgodbi Svetlane Makarovi) pospravljajo vse te gore knjig nazaj na police, izbirajo, nabavljajo in opremljajo nove knjige, nevidno usmerjajo izgu-bljene due med policami, da vendarle najdejo is-kano gradivo, v kotiek nastavijo udobne blazine,

na mize priarajo e kaken raunalnik in vasih kaknega odarajo ...

Ko ob koncu dne povsod ugasnejo lui, ostane prigana e tista, kjer se zbirajo napisane, a nedo-konane, vasih nepodpisane, a dobro znane drob-ne zgodbe ...

Gordana Banjanin, prof., vodja knjinice

Knjinica DGM mi je zelo ve: v italnici je dober prostor za uenje, ker so mi na voljo raunalniki in knjiniarki, iskano gradivo hitro najdem. Vasih pa grem tja, ker

potrebujem le primeren prostor za sprostitev in prijetno tiino. - MAJA DRETA Knjinica je najbolji prostor za uenje, ima zelo mirno in sproeno ozraje razen med glavnim odmorom, ko je v njej preve dijakov. - DOMINIKA HOLC Najbolj udoben prostor na Drugi! Produktivnost x2. - MIHAIL DENKOVSKI Knjinica na Drugi je prav kul. Ko ti e voda tee v grlo, je to idealen kotiek za tiino in sprostitev. Vedno se lahko v miru ui in na hitro popravi kakno seminarsko. - SANJA RAJTER Knjinica je pravi kraj za to, da se sprosti in zadiha med vsemi obveznostmi, da se v tem kaosu zatopi v knjigo in pozabi na skrbi. Poleg romanov ti bodo ivljenje

olajale maturitetne pole in obnove knjig za domae branje. - LAURA PUKL V knjinici najdeva zanimive knjige in tudi revije. Veseli sva raunalnikov, pa tega, da je veinoma dovolj miru in tiine. Pomembno nama je, da je tukaj veliko gradiva, in tudi, da je to urejeno in

ga lahko najdeva. Knjiniarki sta vedno na voljo za pomo. - NIKA HORVAT GOMZI IN PIA SEIDL


OBVEZNE IZBIRNE VSEBINEObvezne izbirne vsebine ponuja naa ola izven pouka, hkrati pa spadajo v obvezni del kurikuluma. ola veino dejavnosti ponudi v t. i. OIV-tednu, ki je posebnost II. gimnazije, veliko ostalih aktivnosti pa poteka tudi vse olsko leto.

V OIV-tednu potekajo maturantske ekskurzije, tabori za 3. letnike (naravoslovni, druboslov-ni, jezikovni, umetniki, portni), 2. letniki se udele-ijo najrazlinejih dejavnosti v mestu in okolici, 1. letniki pa imajo organiziran spoznavni teden na razlinih lokacijah po Sloveniji. OIV-ure dijakom omogoajo spoznavanje najrazlinejih aktivnosti

in dejavnosti, ki niso vezane neposredno na pouk, ter raziritev pogleda in kompetenc tudi izven ol-skih zidov: obisk koncertov in gledalikih pred-stav, ogled razstav, portne dejavnosti, medpred-metne ekskurzije in e priblino 70 drugih dejav-nosti (jezikovni teaji, gledalike skupine, pevski zbor, kroki ).

OIV IN DRUGE EKSKURZIJE

Mateja Krumpak, prof.,pomonica ravnatelja in mentorica

Ekskurzije v okviru obveznih izbirnih vsebin (OIV) so stalnica proste izbire OIV. Ponudba se iz leta v leto dopolnjuje, posluamo tudi elje dijakov, a se e vedno drimo pravil olskih ekskurzij.

V decembru dijake odpeljemo na Dunaj, v Budimpeto in Zagreb, kjer si ogledajo zname-nitosti prestolnice ter boini sejem. Maja in juni-ja jim ponudimo dvodnevne ekskurzije. Izberemo destinacije, ki se nam zdijo zanimive in hkra-ti poune. Dijake najbolj pritegnejo ekskurzije k naim junim in zahodnim sosedom (Plitvice Krk,

Kornati, Rimini San Marino).e vedno pa ponujamo tudi maturantske

ekskurzije. V letonjem olskem letu so bili dijaki 4. letnikov v paniji, Griji in rni gori.

Ker so odzivi na veino ekskurzij ve kot pozi-tivni, se zavedamo, da moramo ponuditi e ve in predvsem to, kar je za mlade zanimivo.

Petra eh, prof., koordinatorica OIV


Zakaj vsi rastlinski listi ne postanejo rdei? Kaken vpliv ima UV B-sevanje na rastline? Kaken je izkoristek in sevanje indukcijskega kuhalnika? Kako na begunsko krizo gledajo mladi Slovenci? Preivljanje prostega asa v MB izziv ali maji kaelj?

T o je samo nekaj vpraanj, ki so si jih v leto-njem letu zastavili dijaki raziskovalci na nai oli. Na sreanje Mladi za napredek Maribora smo v tem olskem letu prijavili oseminosemdeset raz-iskovalnih nalog in inovacijskih predlogov, kar kae na izjemno raziskovalno vnemo naih dija-kov in njihovih mentorjev. Raziskovalne naloge naih dijakov so vedno med najkvalitetnejimi in najtevilnejimi na regijskem in dravnem srea-nju mladih raziskovalcev. Tudi nagrada dr. Brede erjal za najboljo raziskovalno nalogo v okviru sreanja Mladi za napredek Maribora zadnjih ne-kaj let tradicionalno pripada dijakom nae ole. V preteklem olskem letu jo je prejela naa dijaki-nja Vesna Zemlji (MM2) za raziskovalno nalogo iz zgodovine: Usodna devetdeseta. Na dravnem sre-anju mladih raziskovalcev je preteklo leto zlato priznanje prejelo kar devet raziskovalnih nalog na-ih dijakov.

Sodelovali smo tudi na ostalih domaih in med-narodnih sreanjih raziskovalcev. V preteklem letu so prestino Krkino nagrado prejele kar tiri razi-skovalne naloge naih dijakov:

Gabriela tumberger, Teja Peovnik: Vpliv naj-pogosteje uporabljenih umetnih in naravnih sladil na rast izbranih revesnih mikroorganizmov

Alenka Hafner: Ekstrakcija tujona iz Thuje occi-dentalis s superkritinim CO2

Martina Velickovska: Analiza in doloanje pri-sotnosti skupnih indolnih spojin v treh vzorcih prehranskih dopolnil mace (Lepidium meyenii) z uporabo ATR FTIR spektroskopije

Nika urga: Vsebnost aluminija v hrani, pripra-vljeni/hranjeni v aluminijasti posodi/embalai

Jernej Imperl, Nua Navrnik in Maja Lorbek so kot finalisti svoje delo predstavljali na 25. med-narodnem tekmovanju mladih raziskovalcev, ki je maja 2016 potekalo v organizaciji MEF School v Istanbulu. Anja Rankovec in Laura Trost sta svoj inovacijski predlog z naslovom Uinek na-ravnih repelentov na klope junija 2016 predstavi-li na olimpijadi naravoslovnih projektov Genius, ki poteka v ZDA (Oswego, New York). Gabriela tumberger pa je za raziskovalno nalogo Vpliv treh pesticidov na heterotrofne talne mikroorganizme sodelovala v finalu najvejega svetovnega tekmo-vanja mladih znanstvenikov in znanstvenic Intel ISEF, ki je potekalo maja 2016 v Phoenixu (ZDA).

ola nudi dijakom strokovno usposobljene mentorje, profesorje nae ole, povezujemo se tudi s strokovnjaki z univerze in razlinih raziskovalnih institucij. Dijake k raziskovalnemu delu usmerja-mo in jih spodbujamo z dejavnostmi, kot so pre-davanja priznanih strokovnjakov/znanstvenikov, z delavnicami za spoznavanje znanstvene metode dela, z dnevom mladih raziskovalcev

Srednjeolsko raziskovalno delo nudi dijakom prilonost za razvijanje raziskovalnega pristo-pa, za razvoj kritinega miljenja, nudi monost za samostojno delo in irjenje znanja podroja, ki posameznika zanima. Predstavlja tudi dodatno spodbudo za delo nadarjenih dijakov in pripomore k razvijanju njihovih potencialov. Vsega tega se za-vedajo tudi tevilni dijaki, ki se ga lotijo, in njihovi mentorji, ki jih pri tem vodijo in vzpodbujajo.

Pridruite se nam na vznemirljivi poti odkriva-nja novega!

RAZISKOVALNO DELO

Raziskovanje zares iri obzorja, v katerokoli smer se e odloimo pogledati nekoliko bolje. Je dinamino in zanimivo. Do sedaj sem na sreanju Mladi za napredek Maribora sodelovala s petimi raziskovalnimi nalogami, vse pokrivajo bolj ali manj samo druboslovno podroje. Na slednjem imam monost spoznavanja novih ljudi, povezovanja z intitucijami in spoznavanja nadvse razburljivih dejstev, ki so skrita nekje globoko v naem mestnem arhivu ali na sebi nabirajo muzejski prah. In prav ta prah, ne glede na podroje, je treba obrisati. e imate tako odlinega mentorja, kot ga imam jaz, pa je raziskovanje e bolj fino! HELENA PONUDI Ne glede na konne rezultate raziskav ali tekmovanj je prav proces nastajanja raziskovalne naloge tisti, ki dopri-nese najve k znanju dijakov in njihovim zmonostim sooanja z nastalimi problemi. Ne glede na podroje raz-iskovanja so znanja, pridobljena ob nastali nalogi, izjemnega pomena in nam nedvomno koristijo tudi v priho-dnosti. Sam sem z raziskovalno dejavnostjo pridobil tevilne nove izkunje in znanje, ki ga z rednim poukom ne bi. OSCAR KRIANEC

Katja Holnthaner Zorec, prof.,koordinatorica raziskovalne dejavnosti


II. gimnazija Maribor namenja posebno pozornost tekmovanjem iz znanj na vseh podrojih. Za tekmovanja so organizirane priprave, ki dijakom omogoajo poglobljeno znanje in odline rezultate na dravnih tekmovanjih in olimpijadah.

V olskem letu 2014/15 so tako dijaki II. gimna-zije Maribor na dravnih tekmovanjih iz fizi-ke, matematike, razvedrilne matematike, raunal-nitva, ekonomije, debate, kemije, biologije, nem-ine, angleine, panine, francoine, logike, astronomije, slovenine, naravoslovja, sladkorne bolezni in geografije dosegli kar 46 zlatih, 137 sre-brnih in 452 bronastih priznanj.

Posebni ponos II. gimnazije Maribor so

udeleenci olimpijad iz znanj. V zadnjih petih letih se je olimpijad iz kemije, fizike, matematike, naravoslovja, astronomije in filozofskega eseja udeleilo 25 dijakov II. gimnazije Maribor.

Lansko olsko leto je bilo izjemno uspeno, saj se je kar 6 dijakov uvrstilo na olimpijade znanj iz fizike, matematike, biologije, geografije, lingvis-tike in filozofskega eseja ter osvojilo tri srebrne medalje.

TEKMOVANJA IZ ZNANJ

mag. Ivan Loreni, prof., ravnatelj

Letos sem imel prilonost tekmovati na treh tekmovanjih: balkanski, centralnoevropski in svetovni olimpijadi iz informatike. Tekmovanja so bila teka in dolga, vendar sem na njih spoznal veliko ljudi, se z njimi druil, hkrati pa raziskoval Rusijo, Ciper in Romunijo. Kljub temu da sem bil doma samo dva tedna, sem letos preivel najbolje poletje do sedaj. MIHAIL DENKOVSKI V letu 2016 sem se udeleil treh olimpijad: naravoslovne, fizikalne in astronomske. V splonem so olimpijade bolj podobne potovanju kot pa tekmovanju, saj se teste pie le 2 od priblino 10 dni. Glede na to, da tekmovalci nimamo nobenih strokov, se mi zdi, da se kar splaa pripraviti na tekmovanje. Ti dogodki so prav tako odline prilonosti za spoznavanje novih ljudi. LUKA GOVEDI Na mednarodnih olimpijadah iz znanj sem dobil veliko izkuenj, ki jih samo v oli ni mogoe pridobiti. Poleg veliko znanja, ki sem ga dobil na pripravah in samem tekmovanju, je zelo pomembno tudi, da sem spoznal veliko ljudi iz drugih drav, ki jih zanimajo podobne stvari kot mene. Spoznal sem drave gostiteljice, in sicer Estonijo, kjer je bila naravoslovna olimpijada, in Rusijo, kjer je bila raunalnika olimpijada. URBAN DUH


olski asopis Borec spremlja dogajanje na oli e polnih 23 let. To je redkost med srednjeolskimi glasili, 5 ali e ve tevilk letno pa e veja. V 23 letih je Borcu tako uspelo izdati 132 tevilk.

olska glasila se hitro rodijo in nato tudi hitro izginejo. A ne Borec. Po treh letih je Borec pre-el v ustaljene tirnice in poasi napredoval. etrto leto smo zaeli pripravljati e Informativni Borec za osnovnoolce, predhodnika tega, ki ga drite v rokah. V tem asu je Borec zagotovo postal del identitete II. gimnazije. Zasluga gre urednikom in novinarjem (v enem olskem letu lanke napie okoli 40 novinarjev dijakov), brez katerih Borca seveda ne bi bilo. V izdanih tevilkah spoznavamo olsko dogajanje, kritine poglede na olo in odzive na dogodke izven nje. S tem ima Borec neprecenljivo

vlogo pri ohranjanju spominov na najivahnej-i del naega ivljenja, to je obdobje srednje ole. Poleg pisanja o aktualnih dogodkih na oli dijakom omogoa razvijanje ustvarjalnosti, tako da jim daje monost izraanja in pisanja o temah, ki jih zani-majo, prav tako pa jim omogoi na usmerjen nain izraziti svojo kritinost. Borec je tudi dijaki pro-stor debate in bluzenja, prostor, kjer se profesorji spreminjajo v ljudi. Gre za prostor, ki ga dijaki do-bijo, da lahko o nekaterih stvareh, ki so v njihovem ivljenju kljune, v miru piejo, mentor pa jim je ob tem bolj kolega kot avtoriteta.

OLSKI ASOPIS BOREC

Toni Klis, prof., mentor

Mirjana Vudler, prof., koordinatorica za fakultativne teaje tujih jezikov

FAKULTATIVNI TEAJI TUJIHJEZIKOVD andanes je znanje tujih jezikov nepogrelji-vo. Ne samo da nam odpre mnoga vrata, tako na potovanjih kot pri iskanju zaposlitve, ampak s pomojo tujih jezikov spoznavamo tudi druge kul-ture in na ta nain bogatimo svoje vedenje o sve-tu. In prav zato na II. gimnaziji po izredno ugodni ceni ponujamo kopico fakultativnih teajev tujih jezikov, ki se izvajajo 1- do 2-krat tedensko v majh-nih skupinah. Dijaki lahko v letonjem olskem letu obiskujejo naslednje zaetne teaje: nemina, francoina, panina, ruina, japonina, itali-janina in latinina.

Poleg teajev tujih jezikov ponujamo tudi po-sebne teaje, na katerih se udeleenci pripravljajo na mednarodno veljavne izpite iz angleine (CAE), nemine (DSD), francoine (DELF) in panine (DELE). Na teh teajih poleg priprav udeleencem

nudimo tudi vse informacije o opravljanju izpitov in jih napotimo oz. pospremimo na slovenske in-titucije, kjer se posamezni izpiti lahko opravlja-jo. Mednarodni izpiti iz angleine se opravljajo v Ljubljani, izpit iz panine v Mariboru, izpita iz nemine in francoine pa kar na nai oli.


English Student Theatre je gledalika skupina, ki se e 25 let ukvarja s produkcijo muzikalov v anglekem jeziku in vzgojo mladih, ki jih zanima odrsko ustvarjanje (petje, igra, ples) ter gledalika tehnika (scenografija, tonska tehnika, oblikovanje svetlobe). Kar nekaj znanih imen iz umetnikih krogov je prielo svojo odrsko pot prav v English Student Theatru: dramska igralca Primo Bezjak in Peter Harl, pevki Ana Bezjak in Maja Keuc ter mnogi drugi.

P o zaetni ideji prof. Emila Penika je ustvar-janje muzikalov kmalu preseglo amaterske okvire dijakega glasbenega gledalia. Tako so v vseh teh letih bili zaigrani uspeni muzikali, kot so Cats, Nesreniki, Fantom iz opere, Briljantina, Aladin, Levji kralj, We Will Rock You, Feel The Beat, Showtime, Deek iz Dungle, Romeo + Julija in trenutno aktualen muzikal Alica v u-deni deeli. Omenjene muzikale si je ogledalo bli-zu 120.000 navduenih gledalcev vseh starosti, po-hvalimo pa se lahko tudi s tevilnimi gostovanji doma in v tujini. Redno gostujemo v Cankarjevem domu v Ljubljani in na festivalu Lent v Mariboru, nekatere predstave pa so gostovale tudi v Mestnem gledaliu Bolzano v Italiji in v Mestnem gledaliu Kruevac (Feel the beat), v beograjskem Pozoritu na Terazijama (Showtime) in pred nedav-nim tudi v Narodnem pozoritu Sarajevo, kjer smo se v sklopu mednarodnega dijakega gledalike-ga festivala Juventa z muzikalom Romeo + Julija uvrstili v tekmovalni program. English Student Theatre je med drugim nastopil tudi na sreanju evropskega parlamenta mladih v Strasburgu.

Vsak muzikal se izvaja dve sezoni (priblino 50 ponovitev) v matini dvorani Amfiteatra II. gimnazije Maribor, ki se lahko pohvali z najsodobnejo tehnino opremo.

V tem olskem letu se ponovno igra muzi-kal Alica v udeni deeli. Svoj vrhunec je doivel v januarju z osmimi razprodanimi predstavami v Cankarjevem Domu. Alica v udeni deeli je fan-tazijski muzikal, poln humorja, literarnih nesmis-lov, besednih iger, virusa domiljije in obilice kultne glasbe zasedb in glasbenikov The Beatles, The Who,

Jefferson Airplane, Queen, The Rolling Stones, Talking Heads, Eart Wind and Fire, Toma Waitsa, Toma Jonesa, Nancy Sinatre in mnogih drugih. Alico v udeno deelo zvabi beli zajek. Na udnem potovanju srea ivali, bitja in predmete s lovekimi lastnostmi. Vsem je skupno to, da so malce pris-muknjeni. Tako Alica spozna norega Klobuarja, filozofsko gosenico, mako Realko, Rdeo kraljico, ki seka glave in rada plee buggie, raztreseno Belo kraljico, gospodovalno miko, akrobatsko jajce, elvo veteranko, Grifona, nora dvojka, roza flaminge, jeke, karte in e koga. Alica preko nesmislov udene deele ie smisel v lovekem svetu. Med potovanjem se spreminja, ui, raste in se spremlja v zrcalu udene deele, ki nas na vsakem koraku opo-minja, da nikoli ne smemo do konca odrasti.

Producent: Ivan Loreni, reija: Matja Latin, koreografija: Maja Pihler Stermecki, vodja zbora: Mihael Miklu, korepetitor: Viljem Babi, glasbene priredbe: Sebastijan Duh, kostumografija: Mira Strnad - Miricota, scenografija, modeliranje scen-skih objektov: Mateja Kapun, vodja tehnike: Jani Kancler, video: Dorian ilec Petek, oblikovan-je zvoka: Robert Rojc, oblikovanje lui: Luka Himmelreich, Urban Beri, Urban Kolari, lek-tor: Emil Penik, inspicient: Jure Tacer, umetnika vodja: Maja Pihler Stermecki.

Trenutno je v pripravi nov muzikal, Sen kresne noi (W. Shakespeare), ki ga bomo prieli igrati v olskem letu 2017/2018. English Student Theatre enkrat letno razpisuje avdicijo za nove lane igral-ske in tehnine zasedbe. Vse informacije o EST, naslednjih avdicijah in oli muzikala lahko najdete na nai spletni strani www.est.si.

eNGLISH STUDENT THEATRE

Maja Pihler Stermecki, umetnika vodja EST


e od nekdaj oboujem glasbo petje, ples. Vse to lahko izraam v muzikalu, ki je bil e na zaetku skrbno nartovan: koreografija, petje, scena, kostumi. Veselim se vsakega petka, saj se s celotno ekipo ponovno poveemo in komaj akamo, da na odru totalno zauramo. TARA SINKOVI

EST je ravno takna kombinacija amaterskega in profesionalnega gledalia, da amaterski igralci pridobijo profesionalne izkunje skupaj s pristnimi prijateljstvi in znanjem petja, igre in plesa. Res, neprecenljivo. RAHELAHORVAT TO

EST zdruuje vse, kar imam rada ples, petje in igro. Prikljuila sem se pred enim letom, ko smo se zaeli pripravljati za novi muzikal, Alica v udeni deeli. Priprave so bile zabavne in s soigralci ter tehniki smo se zelo povezali. Komaj akam vsak petek, ko lahko ponovno vstopim v udeno deelo. LUCIJA DIVJAK

EST je zabava vsak petek, velika in ustvarjalna druina igralcev, pevcev, plesalcev, tehnikov. EST iri obzorja, ti predstavi dobro glasbo, stke nove prijateljske vezi. EST so priprave, polne pozitivne energije, ki se pokae v dveinpolurni odrski mojstrovini. GAL KEBRI

EST je zame kraj, kamor res pripadam. Smo ljudje, ki jih zdruuje ljubezen do tehnologije, angleine in umetnosti muzikala. Res sem srena, da imamo prilonost pod vodstvom udovitih mentorjev soustvarjati predstavo in jo predstaviti tolikim ljudem. Ker imamo toliko predstav, je vsaka posebej prilonost, da rastemo kot igralci in vseeno najdemo neko veselje v rutini ve ponovitev, saj je tako tudi na profesionalnih odrih. Predstava je stvar, ki naredi vsak petek e bolji. SARAH MARN

Vasih mi kdo ree, da zaradi predstave izgubim petek za druenje in zabavo. Moj odgovor pa je, da EST JE druenje in zabava! Spoznala sem super ljudi in konno sem del neesa, esar sem elela biti e od 6. razreda osnovne ole. LARA RANTUA

EST je izjemno perspektivna mladinska dejavnost. eprav so vaje vasih zelo naporne, se zabavamo in se imamo fajn. Vodstvo je profesionalno in upoteva nae elje. Vsak teden nestrpno akam na naslednjo predstavo! URKA BRAKO

Svet tehnike v EST-ju je ve kot samo priiganje lui, skrb za rekvizite, uravnavanje jakosti glasbe ter skrb, da pravega igralca vklopi ob pravem asu. Tehniki smo skrita, a nepogreljiva ekipa, ki pred vas vsak petek postavi fantastino predstavo. Da predstava leti, pa je potrebno veliko znanja, izkuenj, e posebej jih potrebujem jaz kot tonski tehnik (oblikovalec zvoka), Izkunje pridobi le tako, da preivi v teatru toliko asa, da ga lahko poimenuje drugi dom. JAKA TRUC


G ledalie Gnosis deluje na oli e 17. leto. Nastalo je leto prej v Pekarni in se nato pre-selilo na II. gimnazijo. Do sedaj smo uprizorili 18 predstav, med katerimi so bile tudi zelo uspene. Dvakrat smo zmagali na festivalu Transgeneracije, prejeli Vizionarja za najboljo moko in najbolj-o ensko vlogo, za najbolji gledaliki ansam-bel in Matika za najboljo ansambelsko igro na Linhartovem festivalu. Uvrstili smo se tudi na mednarodni festival Juventafest v Sarajevu.

Iz gledalike ole Gnosis izhajajo trije mla-di poklicni igralci (Uro Kaurin, Tina Vrbnjak, Vito Weis). Uro Kaurin in Vito Weis sta dobitni-ka Bortnikove nagrade za najbolj perspektivna mlada igralca. Lani je na AGRFT diplomirala naa igralka Mia Skrbinac, ki se je e dokazala tudi s te-levizijskimi in filmskimi vlogami. Lovro Zafred pa

obiskuje 2. letnik. Gnosis pomeni trdo delo za vse lane. Vsako

leto se trudimo, da bi vzbudili pozornost pri zah-tevnih festivalskih selektorjih s svojim umetni-kim pristopom, istoasno pa moramo zadovoljiti tudi priakovanja nae zveste publike, ki nas hodi gledat e vrsto let. Zadnja leta nam to do neke mere uspeva, saj smo uspeni na festivalih in ima-mo na predstavah na kulturni hram Amfiteater dobro zaseden.

Na letonji projekt se imenuje Leto XXXX, ki je avtorsko delo nae kolegice Sarah Marn po moti-vih Georga Orwella.

Valilnica za Gnosisove igralce je gledalika ola II. gimnazije, ki poteka vse leto in je odpr-ta za vse, ki se elijo nauiti igranja in odrskega nastopanja.

GLEDALIE GNOSIS

Svit Vurberki, mentor

Ne morem, vaje mam, je postal moj redni izgovor, ki ga z veseljem uporabljam.Gnosis mi je pomagal, da sem se zael bolje razumeti. Z igranjem nekoga drugega se zamisli, kako bi bilo tebi v podobni situaciji in zakaj bi se odzval drugae ali pa enako, ter zane ugotavljati, kdo dejansko si oz. nisi. Gledalie in s tem so miljeni igralci, tehniki, bivi tehniki, na odlini kostumograf, scenograf, posebej pa moj najljubi Svit so res ljudje, ki jih ne bi menjal za ni na svetu. Niti pomisliti noem na to, da tega ez nekaj let ne bom ve imel, vendar bodo ostali dobri spomini in mnoge izkunje. MUHAMED KULAUZOVIGledalie Gnosis je ena izmed redkih dejavnostih, ki jih ponuja naa ola, kjer se resnino pouti kot del velike druine. Na skrbni stric Vegi, bratje in sestre igralci in tehniki ter seveda na najmlaji (vsaj po srcu) reiser Svit! Zaradi Gnosisa sem spoznal ogromno fenomenalnih ljudi, skoval trdna prijateljstvain doivel neverjetne prigode, zaradi katerih sem neskonno hvaleen. NIK OSMANEVIGnosis je kar se mene tie najbolj izjemna stvar, ki jih ponuja ta ola. Dijaku omogoi, da se preoblee v kostum, v katerem je sprejet ne glede na to, kdo je, ko sedi v olskih klopeh. ENEJA SAJKO


olska gledalika skupina Druga scena je bila sprva ustanovljena, da bi uprizarjala kome-dije, in po tej poti je v preteklih letih tudi hodila. Od zaetkov leta 2010 se je predstavila z razlini-mi tipi drame, in sicer je zaigrala socialno dramo Malomeanska svatba (Bertolt Brecht), portno--satirino komedijo Slailnica (Drago Megli), lete-o komedijo Boeing boeing (Marc Camoletti) in ui-teljsko komedijo tajerc v Ljubljani (Tone Partlji).

Lanska sezona je bila za skupino prelomna, kajti Druga scena se je odloila, da pokuka tudi on-kraj, v resneje vode gledalikega dogajanja. Za svoj preporod je izbrala dramo Antigona (Duan Jovanovi), aktualizirano in v noveji as z oi-tnimi aluzijami na oblegano Sarajevo v asu v 90. letih prejnjega stoletja postavljeno dramo z an-tino snovjo (Jovanovievo delo seveda temelji na Antigoni, znameniti drami oeta antine tragedije, Sofokleja). Spremljali smo Sofoklejevo predzgod-bo, pripoved o sovranih, eprav iz iste matere rojenih, bratov, njun spopad in konec, ki je pravza-prav Sofoklejev zaetek pokop izdajalskega brata.

Odloitev se je izkazala za odlino, predsta-va je navduila in nas prepriala, da je nova pot

prava. Izbira letonje predloge ob maturitetni temi tako ni puala veliko dvomov; napotili smo se v Alamut, med rajske vrtove, koder klijejo nova, iva bodala Alamuta, kajti Ni ni resnino, vse je dovo-ljeno. Prijazno vabljeni k ogledu.

e posebej ponosni pa smo, da Drugo sceno se-stavljajo izkljuno dijaki II. gimnazije; ne le da v njej igrajo, pa pa imajo pomembno besedo tudi pri vseh ostalih prvinah gledalikega dogodka (ustvarjajo glasbeno, likovno in tehnino podobo pred-stave, so inspicienti, priepetovalci, sodelujejo pri ko-stumografiji, scenografiji in rekvizitih ). Skratka, Druga scena je gledalie dijakov za dijake.

OLSKA GLEDALIKA SKUPINA DRUGA SCENA

Drago Megli,prof., mentor

FRANCOSKO GLEDALIEV Francoskem gledaliu smo v olskem letu 2015/2016 dramsko besedilo izbrali v okvi-ru projekta, ki ga je organiziral in financiral Zavod RS za olstvo v partnerstvu s Francoskim intitu-tom v Ljubljani. Obravnavali in uprizorili smo delo Migranti (Migrants) avtorice Sonie Risti.

Igra postavlja v ospredje vpraanja, ki se nam porajajo ob spremljanju aktualnih dogodkov. Vpraanja o usodi migrantov, ki iejo bolji ju-tri. O migrantih, kiakajo in nihajo med upanjem, obupom ter smehom in alostjo.

Dijaki so se od oktobra 2015 pripravljali tudi na Frankofonski dan, ki je bil 20. marca v Celju. Tam so se predstavile vse vkljuene slovenske srednje ole, ki so uprizorile gledalika dela. Dijaki so se tudi pripravili na nastop na mednarodnem festiva-lu srednjeolskih gledali, imenovanem FETLYF 2016 (Lycens sur les planches), ki je potekal aprila 2016 v Saint Maloju.

Reiser, zunanji sodelavec naega gledalia, je

bil Matev Biber, ki je skupaj s tujo uiteljico Mary Ellen Ramasimanana Virti pripravljal drugogim-nazijce na uprizoritev omenjenega dela. V Franciji smo prejeli pohvalo za izvirno predstavitev zahtev-ne problematike dananjega asa z zelo nazorno simbolino sceno. S predstavo se je gledalika sku-pina predstavila e dvakrat, in sicer na II. gimnazi-ji Maribor v okviru frankofonskega dne. Dogodka sta bila zelo dobro obiskana.

Mary Ellen Ramasimanana Virti, prof.,mentorica


DRUG ORKESTERDrug orkester je bil ustanovljen leta 2002 in zdruuje sedanje in bive dijake II. gimnazije Maribor ter dijake nekaterih drugih ol, ki se bodisi aktivno glasbeno olajo oziroma so v svojem olanju dosegli primeren nivo igranja za sodelovanje v orkestru. Orkester vsako leto pripravi dva programska sklopa, in sicer nastopi na boinem koncertu ter na letnem koncertu, za katerega pripravi celoveerni program. Repertoar orkestra je raznovrsten: od filmske glasbe, muzikalov, klasike, rock glasbe do jazza in evergreenov slovenske popevke.

V olskem letu 2016/17 v orkestru sodeluje 37 lanov. Dijaki, ki se mu elijo pridruiti, mo-rajo uspeno opraviti avdicijo. Del skladb, ki jih or-kester pripravlja, predlagajo dijaki, konno odlo-itev pa sprejme dirigent orkestra, ki tudi pripra-vi aranmaje.

Kljub vsakoletni menjavi lanov, zelo razlinim instrumentalnim zasedbam ter velikim razlikam v glasbenih veinah lanov uspe orkester razviti specifien zvok, ki zdruuje komponente revijske-ga orkestra, jazz banda in rock skupine. Koncerti so namenjeni mladim in so zanimiv, pogosto tudi multimedijski glasbeni dogodek, ki navdui tako poslualce kot izvajalce; cilj ni glasbena perfek-tnost, pa pa mnogovrstna ustvarjalna glasbena animacija mladih.

Kot glasbeni gostje so v ve kot desetletnem delovanju orkestra sodelovali nekateri pomemb-neji izvajalci tako popularne kot tudi klasine glasbe (Vlatko Stefanovski, Marko Hatlak, Botjan Gomba, Toma Gajt, Jadranka Juras, Bilbi, Ana Bezjak in drugi). Poleg prirejanja svojih koncer-tov v Amfiteatru II. gimnazije je orkester nasto-pil tudi drugod: v Veliki dvorani Narodnega doma Maribor, Veliki dvorani SNG Maribor, v Dvorani Tabor, na Veerovem odru Festivala Lent, v Minoritski cerkvi Festivala Lent, v Veliki dvorani Zavoda sv. Stanislava Ljubljana.

Orkester v letonjem olskem letu vodi sklada-telj in dirigent Aleksander on, aranmaje pa mu pomaga pripraviti Nikolaj Sajko, ki je orkester vo-dil od ustanovitve do lanskega olskega leta.

Viljem Babi, prof., mentor

MLADINSKI PEVSKI ZBOR II.GIMNAZIJE MARIBORN ovo olsko leto vedno prinese nekaj novega in to je prineslo v na pevski zbor veliko no-vih pevcev. Trenutno nas v zboru prepeva 57 pev-skih entuziastov, ki pridno obiskujemo ponedelj-kove popoldanske vaje in tudi kakna sobota je pevska. Lanski uspeh na mednarodnem zboro-vskem tekmovanju Slovakia Cantat v Bratislavi nam je velika motivacija, e posebej zaradi dveh

zlatih plaket in naziva zmagovalca kategorije me-anih mladinskih zborov. Trenutno pridno obli-kujemo nov tekmovalni program in se pripravlja-mo na nae tretje mednarodno zborovsko tekmo-vanje, ki bo marca v Firencah. In tako zazrti v pri-hodnost, kjer nas aka e veliko pomembnih na-stopov in gostovanj, e nestrpno priakujemo vas, dragi osnovnoolci, da zapojete z nami.

S sodelovanjem pri pevskem zboru sem pridobil veliko izkuenj, lepih spominov in dobre drube. 10/10 bi se pridruil e enkrat. MIHA MALENEKDobra muzika, dobri prijatelji, razburkano, divje, noro, zabavno. Definitivno vredno truda in asa. Pa gostovanja so super! TINKARA KETISodelovanje v pevskem zboru je zame ena izmed zanimivejih izkuenj gimnazijskega ivljenja. Zraven uenja tehnik petja sem se nauila, kaj pomeni skupinski duh, ko mora prisluhnit tudi drugim ter se uskladit z njimi. Spoznala sem, da ni pomembno kako dober pevec si, temve koliko se zna prilagajat z ostalimi. eprav mora vsak od nas dosti vloit v napredovanje, pa je pomembno tudi druenje, ki ga v naem zboru ne primanjkuje intenzivne priprave se vedno izkaejo manj naporno kot pa se sliijo in celo sodelovanja na tekmovanjih nikoli niso preve stresna. ILONA OSRAJNIK

Nikolaj Sajko, mentor


EKOSKUPINAE koskupina II. gimnazije Maribor deluje e ve kot dvajset let. Kot prva slovenska gimnazija smo se vkljuili v mednarodni projekt Ekoola kot nain ivljenja, ki s svojimi akcijami povezuje ve-liko osnovnih in srednjih ol v Sloveniji in Evropi. Temelj je aktivno udejstvovanje dijakov na tradici-onalnih akcijah in v aktualnih projektih, s kateri-mi spodbujamo odgovoren odnos do okolja.

Tradicionalna je dobrodelna akcija ob 4. ok-tobru svetovnem dnevu ivali. Zbiramo pro-stovoljne prispevke in odeje za zapuene ivali, obiemo Zavetie za ivali Maribor in preda-mo donacijo. Posvojili smo Pekrski potok je akci-ja, v kateri opravimo kemijsko in bioloko analizo ter ocenimo kakovost vode v Pekrskem poto-ku. Organiziramo kuharske delavnice Zdravo z Drugo, na katerih pripravljamo zdravo hrano iz sveih sestavin, ki so ob nakupu v minimalni koli-ini embalae. Na delavnicah Naravna kozmetika se nauimo delati mila, diave in mazila. V pred-novoletnem asu izdelujemo pecivo in naravno

kozmetiko za dobrodelno akcijo Druga pomaga. Aktivni smo v mednarodnem projektu

Mladinski parlament Alpske konvencije (YPAC), kjer mladi iz sedmih alpskih drav razpravlja-jo o ekolokih problemih in ekonomskem razvoju alpskega prostora. Vsako leto sreanje organizi-ra ena izmed sodelujoih ol in nai dijaki, odli-ni debaterji, imajo vedno vidno vlogo pri delu parlamenta.

PROSTOVOLJSKO DELO DRUGA DRUGIMNa II. gimnaziji Maribor dijakinje in dijaki e dobri dve desetletji delujejo prostovoljsko, obiskujejo ostarele, na osnovnih in srednjih olah nudijo uno pomo in vodijo kroke, v mladinskih centrih pomagajo pri organizaciji razlinih projektov, se druijo z otroki s posebnimi potrebami, so sprehajalci psov

N ae delo se prine konec septembra, ko dija-kom predstavimo monosti za prostovoljsko delo, v oktobru pa se pripravijo nanj na delavnicah za novince prostovoljce. Od oktobra do aprila so dijaki aktivni v izbranih organizacijah. Na oli or-ganiziramo tudi razline akcije (humanitarno akcijo

za begunce, ob svetovnem dnevu ivali, akcijo boja proti aidsu, raunalniki teaj za stareje).

Kot klie letak Slovenske filantropije: Dobra dela ne potrebujejo reklame, dobra dela potrebuje-jo vas.

Sanja Cvar, prof., Darja Kravanja, prof., Anita Musta, prof.,mentorice

Sama sodim med tiste, ki imajo radi nae tirinone prijatelje, zato sem se z veseljem odloila za sodelovanje v akciji za njihovo pomo. Na oli smo postavili stojnico in s prodajo izdelkov zbirali denarna sredstva. Veseli smo bili tudi druge pomoi v obliki hrane ali igra za ivali. Ob zakljuku akcije smo zavetiu Maribor z zadovoljstvom predali denarna sredstva v viini 300 evrov ter kar nekaj paketov hrane, odej in igra, ki so jih bile ivali zagotovo vesele. - DOROTEJA TEJA PEOVNIK 1. decembra sva stali pri vratih Druge in delili propagandni material, kondome in znailne rdee pentljice, saj je to svetovni dan boja proti aidsu. Cilj akcije je bilo ozaveanje mladih, saj se letno tevilo okuenih vea.Dan nas zdruuje v boju proti aidsu, je dan, na katerega lahko pokaemo nao podporo osebam, ki ivijo s HIV-om, in se spomnimo na vse, ki so zaradi aidsa umrli. Kljub temu pa bi bilo lepo, da bi podporo izkazovali vsak dan, ne samo en dan v letu.Ljubi odgovorno!- LUCIJA MID, ZALA ARZENEK

Barbara Bedenik, prof., mentorica

Barbara Kove, prof., mentorica


SPRING FESTIVALF estival je eden od vsakoletnih vrhuncev med-narodnega dogajanja na Drugi. Na njegovi za-dnji izvedbi v aprilu 2016 se ga je udeleilo 62 tujih dijakov iz 9 drav, temu tevilu pa moramo seveda priteti vse nae sodelujoe dijake. Skupno je bilo udeleenih okoli 150 dijakov. Festival pomeni pet pomladnih dni ustvarjanja v delavnicah, obisko-vanja kulturnih prireditev, izletov, seveda pa tudi brez olske (in e katere zasebne) zabave ne gre. Na letonjem festivalu so se sreali dijaki iz Srbije, Makedonije, BiH, s Slovake, Hrvake, iz Nemije, Italije, s Poljske, iz Izraela in seveda iz Slovenije, ki so jo predstavljali nai dijaki. Vsakoletni cilji festi-vala so: spoznavanje in sprejemanje druganosti, preseganje stereotipov in predsodkov, spodbujanje

dijake ustvarjalnosti in razvijanje jezikovnih kompetenc.

Festival se je zael z odprtjem, na katerem so se predstavile gostujoe ole. Nadaljeval se je v dvodnevnih delavnicah, na katerih so dijaki skupaj ustvarjali ter hkrati presegali osebne in kulturne razlike. Na zakljuni prireditvi v petek so se pri-kazali rezultati dela v delavnicah oz. konni izdel-ki. Festival se je zakljuil s olsko zabavo v petek zveer in s celodnevnim izletom na Bled in v Piran dan kasneje. Festival pomladi Spring festival je izjemna prilonost preseganja kulturnih in naci-onalnih razlik ter prikaza ustvarjalnega potencia-la mladih, ki vedno znova iskreno navdui nove in nove generacije dijakov, tako naih kot tujih.

ZGODOVINSKI STUDIOZ godovinski studio organizira razlina potova-nja po deelah Evrope. Strokovne ekskurzi-je so tako eno- kot vednevne. Spoznavanje razli-nih deel, podobnosti in razlinosti dijakom omo-goa iritev obzorij in pridobivanje novih znanj na neformalen nain.

V novembrskih poitnicah smo v prete-klih letih potovali po Poljski (Krakow, Auswietz, Wieliczka), Italiji (Padova, Mantova, Siena, San Gemignano, Firence), naslednji smo tiri dni pre-ivljali v Rimu. Vsako leto se na povabilo EU

odpravimo na spoznavanje evropskih institucij. Potovanje subvencionira EU in na tej estdnevni ekskurziji spoznavamo Amsterdam, Brugge, Gent, Antwerpen, Bruselj, Luksemburg in Strasbourg. V Bruslju nas sprejmejo evropski poslanci in nam s pomojo sodelavcev z Oddelka za seminarje in obi-ske predstavijo delovanje EU.

Vsako leto v decembru zgodovinski studio or-ganizira tudi obiske sosednjih prestolnic. Redno potujemo v Zagreb, na Dunaj in v Budimpeto.

LIKOVNA DELAVNICAL ikovna delavnica je skupnost mladih ustvar-jalcev. Njen bistveni namen je razvijanje posa-meznikove ustvarjalnosti, doivljanja in razume-vanja likovne umetnosti ter ukvarjanje s sodobni-mi likovnimi praksami. Dijaki se v delavnici sre-ajo s praktinim likovnim ustvarjanjem in izra-anjem. Uporabljajo razline materiale, orodja in

postopke, s katerimi spoznavajo, doivljajo, ra-zumejo in vrednotijo likovni svet ter svoja likov-na dela predstavljajo na likovnih razstavah. V leto-njem letu raziskujemo razline likovne prakse in pristope s poudarkom na posameznikovi kreativ-nosti in likovnem doivljanju.

Toni Klis, prof., koordinator festivala

Saa Miki, spec., prof., mentor

Natalija R.rnec,prof., mentorica

Likovni kroek omogoa vsem, ki jih podroje zanima, nekaj uric popoldanskega ustvarjanja, diskusije o umetnosti in druenja. V vijih letnikih tudi odlino zapolnjuje pomanjkanje umetnosti na urniku in pomaga sprostiti naporne gimnazijske tedne. Mono je ustvarjati po predlaganih smernicah, ki lahko predstavljajo tako izziv kot tudi navdih, ali pa razvijati lastne projekte. Seveda ob nepogreljivi spremljavi glasbe in aja. JERNEJIMPERL


IZMENJAVI S KITAJSKO PEKING IN NANTONGM ed 20. in 29. majem 2016 smo na II. gimna-ziji Maribor e drugi gostili dijake in ui-teljici s kitajske ole Beijing Foreign Languages School. Izmenjave se je udeleilo 9 kitajskih dija-kov. Med njihovim bivanjem v Sloveniji smo sku-paj obiskali Bled, Postojnsko jamo in Ljubljano ter jim seveda med drugim tudi razkazali Maribor. Prav tako jih je navduil obisk pri mariborskem upanu in obisk Etnolokega muzeja na prostem v Rogatcu, kjer so na razlinih delavnicah (peka kru-ha v kruni pei, izdelovanje nunalce glasbila in iz-delovanje ro iz krep papirja) spoznavali slovensko

tradicijo. Gostje so bili predvsem navdueni nad nao zeleno pokrajino, presenetil pa jih je tudi ur-nik naih dijakov, ki je precej kraji od njihovega. Nadaljevanje izmenjave je potekalo jeseni 2016, ko so Peking obiskali tudi nai dijaki.

Med 28. septembrom in 4. oktobrom 2016 je na oli potekala tudi izmenjava s kitajsko olo Nantong No.1 Middle School. Obiskalo nas je 14 dijakov, ki so bivali pri naih dijakih, ter kitaj-ski uitelj portne vzgoje. Nadaljevanje izmenjave bo potekalo aprila 2017, ko bodo Nantong obiska-li nai dijaki.

KONFUCIJEVA UILNICA I I . gimnazija Maribor je e od leta 2013 nosil-ka projekta Konfucijeva uilnica Maribor, v katerega so poleg nosilne ole vkljuene e Gimnazija Ptuj, O Franceta Preerna Maribor in Vrtec Otona upania Slovenska Bistrica. V okvi-ru tega projekta, ki ga je omogoil Hanban, kitaj-ski dravni urad za kitajski jezik, se na olah izva-jajo teaji kitajine, v vrtcu pa obogatitvena de-javnost Spoznavanje kitajske kulture.

Na II. gimnaziji Maribor je vsako olsko leto moen vpis v zaetni kot tudi v nadaljevalni teaj, ki ju vodita kitajska uiteljica in slovenska sinolo-ginja. Kitajska uiteljica razlaga snov v kitajskem jeziku, medtem ko sinologinja poskrbi za dodatno razlago v slovenini. Poleg uenja kitajine vam

teaj omogoa tudi spoznavanje bogate kitajske kulture, njene zgodovine ter kitajske umetnosti, ki vam jo pribliamo na delavnicah kitajske kaligra-fije, kitajskih vozlov, kitajskih rezank ter delavni-ci kitajske hrane. Vsako olsko leto v okviru teaja organiziramo e Kitajske dneve na II. gimnaziji, ki jih zakljuimo s prireditvijo Praznovanje kitaj-skega novega leta, ter dogodek Kitajsko dopoldne v Mariboru, ki poteka na Grajskem trgu. Teajniki se lahko ob koncu olskega leta udeleijo tudi Dravnega tekmovanja iz znanja kitajine za dija-ke slovenskih srednjih ol. Njihova uvrstitev med prve tiri v dravi se bogato nagradi z brezplanim tritedenskim obiskom Kitajske in udelebo na sve-tovnem tekmovanju iz znanja kitajine.

Mojca Seljak, uiteljica kitajine

Mojca Seljak, uiteljica kitajine

Vesel sem, da sem del izmenjave s Kitajsko, saj smo s kitajskimi dijaki stkali dobre vezi, ki jih bomo to leto na obisku Kitajske nedvomno utrdili.ALJA EMERI


IZMENJAVA S SRBIJOS odelovanje med II. gimnazijo Maribor in Gimnazijo Kruevac se je zaelo e leta 2004, ko je delegacija devetih profesorjev srbske gimna-zije obiskala nao olo in ostala na tiridnevnem poslovnem in izobraevalnem obisku. Sodelovanje se je nadaljevalo z mednarodnimi izmenjavami v programu evropskih oddelkov. V estih dosedanjih izmenjavah (2005/2006, 2006/2007, 2007/2008, 2008/2009, 2012/2013, 2014/2015) smo povezali ve kot 400 dijakov in druin iz Maribora in Kruevca. Gimnazija Kruevac je leta 2009 prevzela od II. gi-mnazije Maribor tudi organizacijo Spring festiva-la (takrat smo obnavljali olo), v Kruevcu pa je zelo uspeno pred razprodanim Mestnim gledaliem trikrat nastopal tudi English Student Theater. Sodelovanje je v teh letih potekalo tudi s pomojo izmenjave profesorjev in skupnega timskega pou-evanja na obeh olah.

Izmenjava z Gimnazijo Kruevac je znana po prijetnem vzduju in dobrih medsebojnih odnosih

tako med sodelujoimi dijaki kakor tudi med pro-fesorji. Poteka po uteenem programu in ni ne-navadnega ni, e se vsaka izmenjava kona zelo ustveno. Veliko naih dijakov, ki so v zadnjih letih v izmenjavi e sodelovali, se je s svojimi gostite-lji druinsko povezalo in se e danes medsebojno obiskujejo.

IZMENJAVA Z MILANOM I I . gimnazija Maribor in italijanska naravo-slovna gimnazija Liceo Scientifico Banfi e kar nekaj let uspeno organizirata izmenja-vo. Sicer je res, da ne gre za angleko olo, je pa je-zik sporazumevanja angleina in dijaki, ki se iz-menjave udeleijo, morajo angleino intenzivno uporabljati.

Kaj nas aka v Italiji? Ni treba poudarjati, da Italijani za nas lepo poskrbijo, saj so znani kot go-stoljuben narod. Poleg gostoljubnosti italijanski kolegi za nas pripravijo razgiban program: ogleda-mo si strogi center italijanske (in seveda tudi sve-tovne) modne prestolnice Milana. aka nas ogled znamenitega milanskega nogometnega stadiona San Siro, kjer na svoj raun pridejo predvsem pri-vrenci nogometna; pa tudi nekatere, ki jih nogo-met ne gane preve, obisk tega stadiona navdui e zaradi svoje arhitekture in velikosti. Po ogle-du San Sira na svoj raun pridejo ljubitelji kultu-re ogledali si bomo svetovno znano operno hio La Scalla. Sledi e nujen Castel Vecchio in Doumo

di Milan. Seveda pa na izmenjavi ne manjkajo e ogledi okolikih mest: tako obiemo oarljiv Vigevano, mesto, ki slovi po enem izmed najvejih in najbolj ivahnih trgov v Italiji. V bliini se naha-ja e tovarna pikotov, kjer bomo lahko kupili sve-e peene biscotti.

Torej: izmenjava prinaa nova prijateljstva, do-bro hrano in nova znanja.

Saa Miki, spec. prof., mentor

mag. Peter Cigrovski,prof., mentor

Z veseljem povem, da je bila izmenjava s Srbijo zame ena najboljih izkuenj v mojem ivljenju. Na izmenjavi sem spoznala svoje trenutne najbolje prijatelje, s svojo srbsko druino sem se zelo povezala in e tri leta kasneje ji lahko reem moja druga druina. e elite obiskati najboljo izmenjavo v vaem ivljenju, je to vsekakor izmenjava s Srbijo. NOMI HRAST


IZMENJAVA Z IZRAELOMS odelovanje z Reali School Haifa poteka e sed-mo leto zapored, v letu 2016 smo peti po vr-sti vrnili obisk v Izrael. Dijake iz Izraela smo gosti-li v aprilu, ko so se e tradicionalno udeleili nae-ga Spring festivala. Tokrat so se izmenjave udelei-le tiri dijakinje s profesorico. V tednu dni naega

obiska smo videli Haifo, Tel Aviv, Jeruzalem, Kibbutz Magan Michel in veliko razlinih zname-nitosti. Spoznali smo izraelski nain olanja ter ob koncu tedna pripravili razstavo fotografij najim-presivnejih trenutkov, ki smo jih doiveli.

Nekateri stereotipi o Izraelcih bogatih Judih drijo. Vsaj jaz sem ivela pri druini v preudoviti hii s pogledom na morje. Druina je bila izredno gostoljubna in ustreljiva, vsi njeni lani so se zelo zanimali za slovensko kulturo in mojo druino ter za moj vsakdan in olanje. SINJA TEKAVECe na nobeni izmenjavi nisem naletela na tako prijetno, odprto in gostoljubno druino, kot je bila tale! Ob veerih smo ivahno debatirali o politinem ivljenju, gospodarstvu, naravi in drugih stvareh v Izraelu in Sloveniji, skupaj pripravljali veerje ali drug drugega uili besed v lastnem jeziku. REBEKAGLOBEVNIK

Petra eh, prof., koordinatorica OIV


VTISI 1. LETNIKOVPO POL LETA NA DRUGI

O OLI NASPLOHff Pozitiven ambient.ff Lahko pokae svoj pravi jaz.ff Teavna, vendar se definitivno splaa.ff Po Mariboru in okolici kroijo govorice o tem, da so na

oli sami tekmovalni piflarji in da se je treba ves as uiti, vendar to sploh ni res.

ff Lepo urejena ola, e lepi deki!ff OIV-teden na zaetku leta je zakon! Je kot neke vrste ola

v naravi, kjer se resnino spozna in zblia z novimi soolci.

ff Polno je romantinih ponudb.ff Po devetih letih v vaki osnovni oli je to pravi paradi.ff Druga je presegla moja priakovanja. Je bolja, teja in

bolj fajn, kot sem priakovala.ff Delo in stres sta del gimnazijskega ivljenja (#drugalajf),

s tem se je treba sprijazniti. Velik poudarek je na razvoju talentov pone lahko to, kar te veseli, pod izjemnim vodstvom zagnanih mentorjev.

ff Druga je isto odtekana, meni je res fajn. Vzduje je sproeno, profesorji so zavzeti, zabavni. Najdejo se tudi izjeme, ki jih ne bi izpostavljali. Moj razred je totalno najbolji, no, saj so vsi. Res sem zadovoljen s svojo izbiro. Druge ne bi zamenjal za nobeno drugo.

ff Druga sploh ni tako teka, e se ti da uit ...ff Moja priakovanja so bila pozitivno preseena. V oli

se zelo dobro poutim, tudi zaradi prijaznih dijakov in zabavnih profesorjev.

ff Poznate obutek, ko si po dnevu smuanja konno sezujete pancerje? Tako je, ko pride na Drugo in se konno lahko neha pretvarjati, da ti je mar za plehke stvari, s katerimi so se ukvarjale tvoje soolke v osnovni oli. Ne glede na to, kakni so tvoji interesi, na Drugi se vsak najde.

O OCENJEVANJU IN UITELJIHff December je bil peklenski! Ostali meseci pa nekoliko manj

ff Vsi si obljubljamo, da se bomo sproti uili, ampak to nam

zaenkrat e ni uspelo.ff Sprijaznite se, da je tudi 4 dobra ocena. ff Ne posluajte vseh mitov o profesorjih.ff Uenje zadnji dan pred testom? Uspe, ampak ne

priporoam.ff Priakujte ogromno naloge, zlasti pri matematiki, ampak

se splaa potrpeti.ff Veliko profesorjem je mar zate, za tvoje ocene in

prihodnost, potem pa so tukaj tudi drugi.

ff e srea, da na Drugi obstaja sistem kreditnih tok, ki na koncu leta dvignejo oceno.

ff Uitelji so (v veini) prave roice!ff Naravoslovni predmeti so hudi, ker je treba slediti pri

isto vsaki uri in se sproti uiti.ff Informatika zavzame polovico tvojega ivljenja.ff Profesorji na II. gimnaziji Maribor so super! Z veseljem

pomagajo in poskrbijo, da bodo dijaki snov obvladali in pisali le odline ocene. Vasih jim spodleti ...

ff Profesorji so kar v redu. Nekateri sicer bolj, drugi manj. Nasploh se mi zdi, da so kar poteni. Odvisno je od tega, koliko ti je posamezen predmet ve.

ff Profesorji se mi zdijo prijazni, pripravljeni pomagati in duhoviti. Zdi se mi, da so dobro pripravljeni na delo in da znajo pouk tudi popestriti ter nas motivirati. Pravo izboljanje po osnovni oli.

ff Profesorji se mi zdijo v redu. Ure so velikokrat tudi zabavne, profesorji so si za dijake pripravljeni vzeti as.

ff Profesorji so odlini, saj dobro razlagajo snov in imajo vsak svoj stil uenja. Edino, kar me moti, je, da nimajo sistema, s katerim bi pomagali tistim, ki so v zaostanku. Veina priakuje, da snov nadoknadimo sami. Enkrat je pa treba zaeti s samostojnim delom.

O DIJAKIHff Nemogoe je dobiti slab razred, ker so vsi ljudje legende!ff Novi soolci so zakon, preprosto so enaki kot ti in te

povsem razumejo.ff Stareji dijaki so ti vedno pripravljeni pomagati.ff Konno sem obkroena z ljudmi, s katerimi se lahko

pogovarjam e o em drugem kot o umetnih nohtih in Severini.

ff Govorice, da so na Drugi sami grebatorji, ne drijo, vsi dijaki se potrudijo in ti pomagajo, e potrebuje pomo.

ff Na II. gimnaziji vlada posebno vzduje, ki omogoa dijakom, da se izraajo brez skrbi, da bi jih kdo obsojal ali izpostavljal, ker te vsak sprejme takega, kot si.

ff Vsi so simpatino zmeani geniji z raznolikimi interesi in sposobnostmi, pa se kljub temu e vedno odlino razumemo.

ff Na Drugi sem spoznal ljudi, s katerimi bom prijatelj do konca ivljenja.

ff Were all mad here.ff Razredna Facebook skupina je obvezna, saj si boste tam

pomagali z domao nalogo in poiljali teste prejnjih generacij.

ff Soolci so vedno pripravljeni pomagati. Skupaj si delimo zapiske in naloge. Rad se druim z njimi. In ne, to ni le razbijanje stereotipov.


ff Razred je res odlien, do zdaj se e ne kregamo, vendar pa se kdaj najde tudi malo tekmovalnosti, saj potrebuje cilj, ki ga neumorno zasleduje. Tukaj sem spoznala svoje najbolje prijatelje in res uivam vsak dan.

ff Zelo hitro smo se povezali in se zaenkrat dobro razumemo. Veliko se tudi druimo po pouku, naj bo to kava v Centru (ki je bistveno predraga) ali pa le uenje.

ff Razred je res odlien. Sami carji, razrednik je legenda. Ni pa mi ravno ve, da malo soolcev hodi ven

ff O spremembah:ff Sprememba je postopna, zato se ni teko privaditi.ff Poskuajte se im prej odviti iz vate, v katero te zavijejo v

O.ff Res je ve uenja, vendar je kvaliteta pouka (vsaj pri veini

uiteljev) bolja kot v osnovni oli.ff Treba je sprejeti dejstvo, da redovalnice ne bodo ve

sestavljale same petice.ff Z uitelji je laje komunicirati in se dogovarjati, vendar je

tudi dosti ve uenja.ff Vsak se privadi, nekateri takoj, drugi pa z nekaj teav,

vendar se na koncu vsi prepustijo toku in zaivijo ivljenje na Drugi na polno.

ff Spremembe so kar korenite ... Najvidneji so podonjaki, ki so posledica dolgih noi, preivetih z matematiko ... Uporabi concealer in se sasoma navadi.

ff Zame osebno je najveji problem predstavljal nov vozni red, tj. avtobus, saj ne ivim v Mariboru ali blinji okolici. Pojavijo se gronje dijakom, e da bo 3/4 razreda pisalo 1 ... To se kaj hitro izkae za neresnino, saj nae povpreje e ni padlo pod 3,4.

ff Spremembe so bile priakovane, kot tudi dejstvo, da je za odlino oceno treba ve truda kot v O. S soolci se razume bistveno bolje, saj so vai interesi podobni.

ff Prehod je bil kar teak, ampak ko enkrat pade v ritem, se da. Res je, da je veliko ve uenja in sprotnega dela, ampak na koncu si poplaan s kvalitetnim znanjem.

ff Tega nisem priakoval, ampak v olo grem z veseljem.

NASVETI ZA BODOE PRVOOLCE:ff Zniajte kriterije glede ocen.ff Bolj si panien, hitreje dela.ff Izpostavljajte svoje mnenje.ff Ne skrbite, e se vam zdijo naenkrat vsi pametneji od

vas. Na Drugi je pa zbrana elita najbolj talentiranih najstnikov in tudi vi ste eden izmed njih.

ff Ne paniarite in uivajte ta tiri leta.ff Vsi so na zaetku zmedeni, zato pa imate drug drugega,

da se spodbujate in si pomagate.ff e olo naredite v samo tirih letih, vam iskreno estitam.ff Ne bojte se, vsi smo preiveli.ff Lepa beseda lepo mesto najde.ff Sprostite se, uivajte, se druite ocene in ola niso cel

svet.ff Vse bo ok, eprav na zaetku ne kae na to.ff Borite se, saj ste borci!ff Ne se prestraiti ni tako hudo!ff Ne skrbite, vsi smo se nauili, kako odpreti omarico.ff Ne malicaj v oli, ker je prevelika gnea.ff Ne malicaj v paru, ker je prevelika gnea. Izogibaj se tudi

Pejaka.ff Vasih je preseneenje to, da sploh ne ve, esa ne zna.ff e ne boste zboleli za granulomatozo s poliiangitisom

(veja verjetnost je, da zadenete na lotu, kot da zbolite za to boleznijo), boste prvi letnik opravili brez prevelikih psihinih naporov. Poudarek na prevelikih.


ETRTI LETNIKI SVETUJEJO

ff Ne sekiraj se, e ne bo dobival(a) samih petk. Vasih bo vesel(a) tudi dvojke.

ff Pri nekaterih profesorjih (ne bomo o imenih) nikoli ne delaj miselnega vzorca, ker ni monosti, da spravi vse na eno stran.

ff e te profesor spusti 5 min. pred koncem ure in sledi malica, leti v par, drugae bo pol malice preivel v akalni vrsti na blagajni.

ff Ne ui se vsega, kar bi moral znati, saj se je nemogoe vse nauiti. Raje pojdi spat, da bo vsaj naspan na testu.

ff Vkljui se v vsaj eno obolsko dejavnost, ki jo nudi Druga.ff Nekateri profesorji (spet ne bomo o imenih) so bolj prijazni,

kot zgledajo.ff Pri geografiji preglej im ve atlasov, saj so zelo zanimivi.ff im prej se spoprijatelji z dijaki vijih letnikov, saj ti

lahko nudijo veliko koristnih informacij, nasvetov, starih testov

ff Na nekatere teste se enostavno ni mogoe dobro pripraviti. Tako pa je. Prej se sprijazni, laje ti bo.

ff Pojdi na prvi rok testa, ne splaa se trpeti prva dva tedna v januarju in juniju.

ff Pri nekaterih profesorjih (in spet ne bomo o imenih) namesto ustne ocene raje izberi referat. Garantirana odlina ocena (e ne kopira referata z dijaski.net, seveda).

ff Bodi pozoren na izmenjave, na katere lahko gre, in se zanje tudi odloi. Tudi e ne dobi najprijaznejega gostitelja, ti bodo dogodki na izmenjavi za zmeraj ostali v spominu.

ff Na zaetku se ti bo zdelo, da so vsi pametneji in sposobneji. Kmalu bo ugotovil, da so ostali prav tako popolnoma zmedeni.

ff Poskusi opravljati I-ure im bolj sproti, sicer te akajo pohodi na koncu olskega leta.

ff Vpii se v im ve obolskih dejavnosti, ker bo to tisto, kar ti bo ostalo v spominu, ne pa piflanje celega ubenika dan pred testom.

ff e ima kdaj teave z opravljanjem obveznosti, se poskusi dogovoriti s profesorji, naeloma so zelo razumevajoi, tudi tisti, ki morda ne zgledajo tako.

ff Pred testi pri nekaterih predmetih si nujno poglej maturitetne naloge.

ff Za test se da nauiti tudi zadnjo no pred testom!

BOREC ODGOVARJAJE DRUGA RES TEKA OLA?

Neee, imamo enak program kot vse gimnazije, morda je pri nas drugae le to, da se na istem kupu zberemo mariborski in ostali pametnjakovii, ki seveda elimo biti najbolji. ola je teka toliko, kolikor si jo naredi sam. Profesorji resda veliko zahtevajo, ampak verjetno je Druga sloves teke ole dobila za-radi velikokrat preve tekmovalnih dijakov. Odvisno pa je tudi od predhodne osnovnoolske podlage, na kateri nadgrajuje svoje znanje. A ne gre za odkrivanje tople vode. Dodaten stres zaradi potrebe po doseganju najvijih standardov izvira pred-vsem iz posameznikove elje po nadpovprenosti povpreje pa je morda res vije kot na drugih olah.SE LAHKO POSLOVI OD ZASEBNEGA IVLJENJA, KO PRIDE NA DRUGO?

Morda v obdobju testov (pred zakljukom konferenc), sicer pa serij in petkovih izhodov nikar ne rtaj. Po naem mnenju niti ena ola ni dovolj teka, da bi se ob njej moral odpovedati zaseb-nemu ivljenju. Tako da ne, niti sluajno! e pa si dovoli, da ola postane tvoja edina okupacija, je krivda al izkljuno tvo-ja. asa za osebno rast izven akademske sfere je ve kot dovolj, dokler ima pravilno zastavljene prioritete. Nikakor si ne sme

dopustiti, da ti ola unii voljo do ivljenja, ko je v njem toliko pomembnejih dejavnikov.SO DRUGOGIMNAZIJCI PIFLARJI?

Niti priblino. Stalna praksa drugogimnazijcev je oddaja in delo v zadnjem trenutku e je to definicija piflarja, potem pa da. Niti sluajno pa ni povpreen drugogimnazijec klasini pi-flar. Piflar je tako izrabljen obkladek. Seveda se najdejo takni, ki svoj obstoj posvetijo reproduciranju podatkov, ampak resnino odstopajo od povpreja. Smo pa inteligentni (veinoma) in raz-gledani (tudi o tem se da debatirati), da.SO PROFESORJI STROGI?

Vsak profesor je poseben po svoje. In vsi imajo svoje slabe dneve. Sasoma bo seveda ugotovil, kako se obnaati v dolo-enih situacijah, in s primernim odnosom s profesorji nikoli ne bo imel problemov. Veinoma so izjemno razumevajoi in pri-lagodljivi. Tistim, ki ti niso tako zelo super, pa se prilagodi in zvozi brez problemov. Profesorji so ljudje dejstvo, ki ga dijaki nekako pogosto pozabljamo. Nekateri ti bodo ugajali bolj, dru-gi manj. In obratno. Vsi imajo potencial, da ti zlezejo pod koo, nihe pa ni idealen. Menimo pa, da smo v srednji oli doiveli ve-jo fleksibilnost in lovekost profesorjev kot v osnovni.


Ravnatelj IVAN LORENI

Pomonica ravnatelja MATEJA KRUMPAK

Trg Miloa Zidanka 1SI-2000 MariborT: +386 2 33 04 430F: +386 2 33 04 [email protected]

AKTIV SLAVISTOVStojijo: DRAGO MEGLI, TONJA JELEN, GORAZD BERANI SENEGANIK,

MARIJA SAJKO, BORIS SVETEL, ALENKA MIKLAVCManjkata: NATAA PREGLAU BORKO, MAJA SAVORGNANI


AKTIV ZGODOVINARJEV IN GEOGRAFOVStojita: TAMARA MITHANS, VILJEM PODGOREKSedijo: MATEJA KRUMPAK, TONI KLIS, ANJA SOVIManjkajo: RENATO KUZMAN, SAA MIKI, JANJAPETARIPEK

AKTIV GERMANISTOV IN ROMANISTOVStojijo: KARMEN KAUI, NATAA LENIK TRAFELA, MARY ELLEN

RAMASIMANANA VIRTI, TANJA FAJMUTSedijo: BARBARA KOVE, NINA GAPARI, ALENKA NOVAK, ZLATA NOVAKManjkata: MIRJANA VUDLER, DEJA UNKO

AKTIV ANGLISTOVStojijo: JASNA SUKI KRAJNC, ANDREJA MIKLU, JASNICA BOBII,

POLONA VEHOVARSedijo: NINA OREKOVI, EMIL PENIK, ZLATA NOVAK, PETER CIGROVSKIManjka: KLAVDIJA KREMPL SLANA

AKTIV MATEMATIKOVStojijo: JELKA VOGRINEC, BARBARA PEANAC, TATJANA SIMONI,

POLONCA KRIANISedijo: MATEJA FONARI, VOJKO BRANTUA, DUANKA REISMANManjkata: DAVID GAJSER, ANA PUNIK


AKTIV PORTNIH PEDAGOGOVStojijo: DARIJ KOTNIK, SIMONA KRAJNCSedijo: JURIJ OPI, MATJA VEHOVAR, TOMA PETROVIManjka: DEJAN KOROTAJ

AKTIV FIZIKOV IN UITELJEV RAUNALNITVAStojijo: MIRKO PEEC, MARKO JAGODI, LADISLAV HORVATSedita: PETER CRNJAC, GORAZD IBERNA

AKTIV KEMIKOVStojijo: ANITA MUSTA, LEONIDA SERDINEK GRINIK, SANJA CVARSedita: ZDENKA KEUC, DARJA KRAVANJA

AKTIV BIOLOGOVStojijo: ALENKA PRAPOTNIK ZALAR, BERNARDA DEVETAK,

KATJAHOLNTHANER ZORECSedita: VESNA HOJNIK, HELENA RIHTARManjka: TAMARA IKO


AKTIV UMETNOSTNE IN GLASBENE VZGOJEPETRA EH, VILJEM BABI, NATALIJA ROJC RNEC

TEHNINO OSEBJEStojijo: ALOJZ ENK, MOJCAOBERNIK, JANIKANCLERSedijo: JOICA ENK, MIRANGLINEK, TATJANAZAGORANSKI

KNJINIARKIStoji: GORDANA BANJANINSedi: ANDREJA KORENJAK

AKTIV SOCIOLOGOV, FILOZOFOV, PSIHOLOGOV IN EKONOMISTOVStojijo: POLONA KIKER, LIDIJA KODRIN, TARA HORVAT,

BARBARABEDENIKSedijo: MATEV RUDL, IRENA DOGA, TJAA LEPOA, JANINA CURK

www.aquasystems.si

www.aquasystems.si

V IZBRANIH TRGOVINAH S.OLIVER

KJP_0024_QS_210x297mm+3mm.indd 1 09.01.17 08:19


RAZPOREDITEV PROSTOROV

II. NADSTROPJE

I. NADSTROPJE

PRITLIJE

KLET

MATELANDIJA (PRED 1D2)

PREDSTAVITEV MEDNARODNE MATURE (2L2)

PREDSTAVITEV PORTNEGA ODDELKA (2L4)

KONFUCIJSKA UILNICA

(1D1)

ZGODOVINA (PL3)

GLASBENO USTVARJANJE

(HARD ROCK CAFE)

RAUNALNITVO IN INFORMATIKA (1L1)

PORTANJE (HYDE PARK &PLESNA DVORANA)

DRUBOSLOVJE (avla)

OSREDNJA PRIREDITEV

TELOVADNICA

GEOGRAFIJA (PRED PD1)

II. nadstropje

I. nadstropje

prItlIje

KNJINICA

RAZISKOVALNI KOTIEK (DUNAJSKAKAVARNA)

PREDSTAVITEV GLEDALIKE

DEJAVNOSTI in SKRITI ZAKLAD

(AMFITEATER)

RAZSTAVA DRUGA DRUGA (RAZSTAVINI PROSTOR

PRED AMFITEATROM)

JEZIKOVNE DELAVNICE

JEDILNICA

NARAVOSLOVJE PD5

LIKOVNO USTVARJANJE

(PL1)

BESEDARIJE (SLOVENSKI KOTIEK)

DRUG

P L A N

ET

OBIS

K PO

SAM

EZN

E DE

ELE

PRI

NA

A 1

IG

SKRI

TI Z

AKLA

D =

5 I

GOV

PROGRAM INFORMATIVNEGA DNE

10. 2. 201709.00 / 15.00 Skupni del portna dvorana

10.00 / 16.00 Predstavitev dejavnosti po oli

10.45 / 16.45 Predstavitev portnih oddelkov uilnica 2L4

10.45 / 16.45 Predstavitev oddelkov mednarodne mature uilnica 2L2

11. 2. 2017 09.00 Skupni del portna dvorana

10.00 Predstavitev dejavnosti po oli

10.45 Predstavitev portnih oddelkov uilnica 2L4

10.45 Predstavitev oddelkov mednarodne mature uilnica 2L2

PETEK,

SOBOTA,

VSE INFORMACIJE o oli in informativnem dnevu najdeteod13.2.2017 na olski spletni straniwww.druga.si ali www.facebook.com/solakiodprevsavrata oz. II. gimnazija Maribor (uradna stran), www.facebook.com/gremnadrugo.

posebna Številka ob informativnem … · znana po svojih plesih, športnih tekmah, pevskem zboru,...

Documents