poslovanje skupine v letu 2015 naše štromarke 120 let ... · 2015 naše štromarke 120 let...

Poslovanjeskupine v letu2015

Naše štromarke

120 letelektrifikacije

Zmagovalci vplezanju na drog

ISSN 2232-5409

INTERNO GLASILO SKUPINE

ELEKTRO LJUBLJANA

LETO XVI

JUNIJ 2016

ŠTEVILKA 1/2

VKLOP 3

Štromarke

Srednja šola, v katero sem hodila, je bila

bolj ženska šola, v našem razredu je

bilo na primer 30 deklet in 5 fantov. S

tem smo vsi nekako shajali, težave pa

so nastopile pri zaključnem plesu. Da

se ne bi počutile preveč prikrajšano,

smo združili moči s šentviško elektro

šolo. To je bil prvi in nekako najtesnejši

stik, ki sem ga do prihoda sem imela s

štromarji. Moj prvi stik z elektro sve-

tom je bil torej videti, kot da ta poklic

in pogovori o elektriki pripadajo iz-

ključno moškim.

Ko sem tako končno prišla v Elektro

Ljubljana, sem med veliko novimi, pre-

senetljivimi stvarmi, odkrila, da obsta-

jajo tudi štromarke. In da so prav fajn.

Da obvladajo stvari in dostikrat podpi-

rajo vse tri vogale v podjetju. In da k

električni energiji prispevajo še nekaj

ženske energije.

Zato prvo letošnjo številko posvečamo

prav njim. Izvedeli boste, kako so se

odločile za študij, kako se počutijo v tem

pretežno moškem poklicu in kako je

delati v kolektivu, v katerem so veči-

noma moški. Odgovori so bili vsaj zame

presenetljivi. l

mag. Kristina Sever

P.S. Letos je, kot se za jubilejno leto

spodobi, bilo toliko dogodkov, da smo

komaj dohajali. Ker se je nabralo toliko

novic, smo se odločili, da vam počitnice

popestrimo kar z dvojno številko.

KAZALO

3 VklopUvodnik

4 ImpulziStrateška konferenca EDP

14 Visoka napetostNaše štromarke

Poslovanje skupine v 2015

22 Elektro odmevStoritveni center IKT

Skrbimo za štorklje

28 Energija in obratovanjeIn kaj, če se lastnik zemljišča ne strinja?

Korak k trajnostnemu razvoju

30 Električar PikoOtroci so bili navdušeni

32 MreženjeSpoznajmo se

Kadrovske novice

38 Naše varovalkeSindikat Skupine Elektro Ljubljana

Svet delavcev

42 Odklop120 let elektrifikacije

Naj fotografija

Nagradna igra

Novice so interno glasilo skupine Elektro Ljubljana in izhajajo štirikrat letno. Izdajatelj: Elektro Ljubljana d. d.,Slovenska cesta 58, 1516 Ljubljana. Urednica: Kristina Sever. Člani uredniškega odbora: Alenka Kušar, BlankaMihelič, Edvard Turk, Egon Hoda, Jolanda Štukelj, Klemen Hrovat, Mateja Pečnik, Marko Piko, Rok Sterniša,Suzana Pavlič, Tadeja Areh, Tone Mestnik, Uršula Krisper, Violeta Irgl. Avtor fotografije na naslovnici: Maj PavčekElektronski naslov: [email protected]. Lektoriranje, oblikovanje in tisk: Tiskarna Povše.Naklada: 1500 izvodov. ISSN 2232-5409

ww

w.e

lekt

ro-l

jub

ljan

a.si

Mrežimo svetlo prihodnost!

.ele

ktro

-lju

blja

na.

siw

ww

Mrežimoo svetlo prihhodnost!

5NOVICE | ELEKTRO LJUBLJANA | JUNIJ 2016NOVICE | ELEKTRO LJUBLJANA | JUNIJ 2016

4 IMPULZI

Dragi sodelavci Skupine Elektro Ljubljana,se tudi vam kdaj dozdeva, da čas teče hitreje, kot je preddesetletjem? No, sama sem trdno prepričana, da je v temzagotovo nekaj resnice. Ko me je Kristina poklicala inzaprosila, da kot prva urednica bralcem predstavim začetekizhajanja Elektro novic ob dopolnjeni 15. obletnici, je bilomoje prvo vprašanje: »A je res preteklo že toliko časa?«Seveda sem se z iskrenim veseljem odzvala. Delček mojegasrca bo vedno s kolektivom Elektra Ljubljana. V lepem inhudem, poplavah, žledu in drugih težavah so se med namistkale trdne vezi, ki se jih ne more izničiti. Ostajajo. Iskrenahvala tudi na tem mestu. S posebnim ponosom sem bila prvapiarovka Elektra Ljubljana.

Delček mojega srca bo vedno skolektivom Elektra Ljubljana. V lepem inhudem, poplavah, žledu in drugih težavahso se med nami stkale trdne vezi, ki se jihne more izničiti.

PRVI INTERNI ČASOPIS V ELEKTRODISTRIBUCIJIPrvih 15 let Novic

Torej, vse skupaj se je začelo v letu 1998, ko je direktor LudvigSotošek pravilno ocenil, da mora Elektro Ljubljana kot ena prvihdružb v elektrogospodarstvu začeti sistematično razvijatistrokovno področje odnosov z javnostmi. S sveže doseženimmagisterijem sem se tega področja lotila zelo ambiciozno in zveliko zagnanostjo. Konec leta 2000, ko je družba ElektroLjubljana na podlagi nove energetske zakonodaje pripravljalaeno od mnogih reorganizacij, je dozorel čas za prvo številkointernega glasila Elektro novice. Takratni predsednik upraveElektra Ljubljana, Vincenc Janša, je projekt začetka izhajanjainternega glasila povsem podprl in je zasnovo, vsebino in oblikopopolnoma prepustil v roke uredništva. Naj za spodbudopoudarim, da smo bili tudi pri tem vodilni v slovenskemelektrogospodarstvu in vsekakor prvi v distribuciji. Začetki sobili preprosti. Prva številka je izšla konec januarja leta 2001, into na dvanajstih straneh. V črno-belem tisku. Prevzela sem vlogourednice in skrbela za vsebinski del, oblikovanje pa je suverenoprevzel sodelavec Andrej Zimmer. Številke so izhajale prav vsakmesec in ob koncu leta 2001 smo, zahvaljujoč odličnemusodelovanju z avtorji besedil, že dosegli zavidljivih 36 strani.Ena od lastnosti, ki jih pri ljudeh najbolj spoštujem, je pravvztrajnost. Mislim, da ni tako težko začeti z nečim novim. Težjeje vzdržati, rasti, se razvijati in vztrajati, čeprav včasih na vidimopoti, ampak samo premikamo svoje noge. V prvih letih izhajanjaje bila naša odlična in zavzeta sodelavka tudi Alenka Pretnar, kise je nakaj časa kalila tudi v Službi za odnose z javnostmi.Konec leta 2011, ob moji prezaposlitvi v hčerinsko družbo Elek-tro energija, je imelo glasilo 48 barvnih strani. V prvem deset-letju smo vsebino in obliko kar nekajkrat krepko osvežili in re-definirali. Moji nepogrešljivi sodelavci so vsi postali člani ča-sopisnega sveta, Anton Štimec, ki je redno sestavljal križanke inpredvsem Mateja Pečnik in Marko Piko. Tisti, ki poznate sode-lavca Marka, veste, da je, med drugim, izredno redoljuben in pred-vsem zahvaljujoč njemu so čisto vse številke vzorno arhiviranetako v papirni kot v e-obliki. Lepa hvala! Va-bim vas, da jih na sple-tni strani Elektra Lju-bljana vsaj na hitropreletite, ko se boste vletošnjem jubilejnemletu s ponosom spom-nili začetkov dejavno-sti distribucije elektri-čne energije. Uredni-štvu in časopisnemusvetu želim še velikonavdiha in ustvarjal-nosti do prvih 20 let.l

mag. Violeta Irgl, Elektro energijaPredstavnica zakomuniciranje in

marketing

IMPULZI

IMP

ULZ

I

Beseda urednice

Prva in dolgoletna urednica mag. Violeta Irgl,FOTO: Anton Mesarek

Nagovor direktorja

Naslovnica prvih Novic

EKS – ODREŠITEV ZA SLOVENSKOENERGETIKOKonferenca En.odmev 016V hotelu Union v Ljubljani je11. februarja v organizacijiportala Energetika.net potekalatradicionalna strateškaenergetska konferencaEn.odmev 016. V okviruglavnega omizja, ki se ga jeudeležil tudi predsednikuprave Elektra LjubljanaAndrej Ribič, so energetskistrokovnjaki razpravljali oEnergetskem konceptuSlovenije (EKS). l

Andrej Ribič med udeleženci omizja. FOTO: Arhiv Energetika.net

IMPULZI

IMP

ULZ

I6

NOVICE | ELEKTRO LJUBLJANA | JUNIJ 20167

NOVICE | ELEKTRO LJUBLJANA | JUNIJ 2016IMPULZI

IMP

ULZ

I

Predsednik uprave Andrej Ribič, direktor ORDO Matjaž Osvald, poslovodja GIZ Roman Ponebšek

Matjaž Osvald

Tadej Šinkovec, vodja službe za merjenje

NA POTI V PAMETNEJŠI JUTRIDruga strateška konferenca slovenskih EDP

Na 2. strateški konferenci, ki je letos potekala 5. aprila na Brdupri Kranju, so predstavniki vseh distribucijskih podjetij vsredišče postavili pametna omrežja, ki predstavljajo ključničlen za razvoj stroškovno učinkovitega distribucijskegaomrežja Slovenije. Pametna omrežja so nadgradnja obsto-ječega elektroenergetskega distribucijskega omrežja inpredstavljajo trajnostno rešitev ter pomemben prispevek kprehodu Slovenije v brezogljično družbo.

Pametna omrežja so nadgradnjaobstoječega elektroenergetskegadistribucijskega omrežja in predstavljajotrajnostno rešitev ter pomembenprispevek k prehodu Slovenije vbrezogljično družbo.

Predstavniki elektrodistribucij smo predstavili stanje razvojapametnih omrežij v Sloveniji, izpostavili zakonodajne ovireter poudarili številne prednosti in izzive, ki jih pametnaomrežja prinašajo končnemu uporabniku. Vsi skupaj smo bilienotnega mnenja, da domača EDP v nobenem pogledu nezaostajajo za razvitejšimi državami, kar potrjuje dejstvo, dasvoje znanje in izkušnje s tega področja neprestano nadgra-

številne faze razvoja omrežja za distribucijo električne energije,ki je vedno sledilo svetovnim trendom, danes govorimo o t. i.pametnih omrežjih, ki v očeh javnosti predstavljajo sinonim zanajvišjo stopnjo napredka. Gre namreč za uvajanja novihelementov, ki jih prinašajo okoljske zaveze po zmanjšanjuizpustov toplogrednih plinov in energetski učinkovitosti, to sorazpršeni viri, električna vozila in toplotne črpalke. Pametnaomrežja so odgovor na potrebe vseh uporabnikov elektro-distribucijskega omrežja, saj med drugim omogočajo integracijoklasičnih in novih elementov v sistemu, imajo neposrednefinančne koristi, so okolju prijazna, ustvarjajo nove produkte inodpirajo nove trge.l

Foto: Maj Pavček

Pametna omrežja so odgovor na potrebe vseh uporabni-kov elektrodistribucijskega omrežja, saj med drugimomogočajo integracijo klasičnih in novih elementov vsistemu, imajo neposredne finančne koristi, so okoljuprijazna, ustvarjajo nove produkte in odpirajo nove trge. Na konferenci so se predsedniki uprav dotaknili tudiaktualnega dogajanja v energetiki in izpostavili ključnipremik, ki je potreben za nadaljnji razvoj in nadgradnjoelektrodistribucijskega omrežja v Sloveniji. Zavzemajo seza podelitev lokalnih koncesij neposredno EDP, s čimerbo omogočen kakovosten in učinkovit nadaljnji razvojdejavnosti distribucije električne energije, prilagojenpotrebam in posebnostim lokalnih okolij, v katerihdelujejo.

Pametna omrežja prinašajo priložnosti za kopico novihstoritev, ki jih bodo lahko uživali tudi odjemalci. Slednjibodo lahko aktivno prilagajali svojo porabo razmeram vomrežju (npr. glede na ceno električne energije) in kotlastniki malih proizvodnih enot nastopali kot ponudnikielektrične energije na trgu. Prav tako pametna omrežjaponujajo priložnost za inovativna mala in srednja podje-tja, ki demonstracijske projekte potrebujejo za preizkušanjesvojih storitev in izdelkov, ki jih bodo nato lahko tržila naglobalnih trgih.

jujemo s sodelovanjem v nacionalnih in mednarodnih razvojnihprojektih. Vsa ta prizadevanja potekajo v skladu s prioritetamislovenske energetske politike, med katere poleg zmanjševanjaizpustov, večje energetske učinkovitosti in boljšega izkoriščanjaOVE, spadajo tudi investicije v daljinska in pametna omrežja. Pametna omrežja niso le projekt, ampak proces, ki traja že odleta 1883, ko je v Sloveniji zagorela prva »električna luč«. Skozi

NOVICE | ELEKTRO LJUBLJANA | JUNIJ 2016NOVICE | ELEKTRO LJUBLJANA | JUNIJ 201698 IMPULZIIMPULZI

IMP

ULZ

I

IMP

ULZ

I

MEDIJI SO NAM BILI NAKLONJENIElektro Ljubljana v medijih v letu 2015

Medijska slika družbe Elektro Ljubljana se je v letu 2015izboljšala, in sicer tako glede deleža naklonjenih objav kottudi v oceni naklonjenosti. Delež naklonjenih objav se je vprimerjavi s prejšnjim letom povečal na 18 % skupnegaštevila objav (v 2014 je ta delež znašal 11 %), medtem ko jepovprečna ocena znašala 0,7 (v 2014 je bila 0,2). K temu jenajveč naklonjenih objav prispeval sklop o poslovanjupodjetja, pa tudi dobra odzivnost in organiziranost priodpravi napak na omrežju.Mediji so v letu 2015 največkrat poročali o združitvihčerinskega podjetja Elektro Ljubljana – ElektroEnergija s podjetjem Gen-I. Tema o združitvi je največkrat

zavzela nevtralen ton poročanja, nekaj objav je bilonaklonjenih, medtem ko negativnih objav o združitvi ni bilozaznanih. Medijsko najodmevnejša tema z naklonjenimtonom poročanja je bila o lastništvu Elektra Ljubljane – tase omenja kot pomembna strateška državna investicija.Največ naklonjenih objav so prispevale teme: družbenaodgovornost, projekt električne mobilnosti, okolje-varstvo, sponzorstvo, nagrade in družini prijaznopodjetje. Naklonjeno poročanje je bilo v letu 2015največkrat povezano s projektom brezplačnega električ-nega taksija in postavitvi gnezditvenega droga zaštorklje.

STOPILI SMO SKUPAJSrečanje s predstavniki ministrstva za kulturo

Predstavniki društva Asociacija, Elektra Ljubljana in zavoda Bunker FOTO: Nada Žgank

Uršula Krisper dijakom predstavlja prikaz delovanja merilcaelektrične energije.V električni avto je sedla tudi učiteljica.

V okviru vladnega obiskaosrednjeslovenske regije in napobudo Društvo Asociacija je Staromestno elektrarno Elektro Ljubljanaobiskal zdaj že novi kulturni minister,Anton Peršak. Zagotovil je, daministrstvo za kulturo prepoznavakvaliteto Stare mestne elektrarne kotsredišča dejavnosti nevladnihustvarjalcev v kulturi in da si bodo naministrstvu zato prizadevali storitivse, da se pripravi dolgoročnostrategijo za sistemsko ureditevnjenega delovanja. To zavezo iskrenopozdravljamo! l

TUDI SREDNJEŠOLCI VARČUJEJODelavnica ob svetovnem dnevu varčevanja z energijo

Ob Svetovnem dnevu varčevanja z energijo smo 6. marca prinas pripravili delavnico o varčevanju z električno energijo, ki joje vodila Uršula Krisper. Delavnice so se udeležili dijaki prvih,tretjih in četrtih letnikov gimnazij Jožeta Plečnika in AntonaAškerca v Ljubljani.Dijaki so na delavnici spoznali osnove električne energije innjene distribucije. Kot zanimivost smo jim prek ortofotoposnetka prikazali shemo napajanja njihove šole in okolice,spoznali pa so tudi pomen »zazankanosti« električnega omrežja.Osrednji namen delavnice je bil seznaniti dijake z osnovamivarčevanja z električno energijo. Predstavili smo jim spletnoaplikacijo, s pomočjo katere lahko uporabniki nadzorujejoporabo doma. Ta omogoča natančno spremljanje porabe energijepo času v dnevu in s tem lažje gospodarjenje z njo. S pomočjopraktičnih prikazov so dijaki izvedeli, kako lahko z ročnimimerilci električne energije izmerijo porabo različnih porabnikovdoma ali v šoli in tako prispevajo k zmanjšanju njene porabe.Ob zaključku delavnice so si dijaki ogledali napajanjeelektričnega vozila preko elektro polnilnice in izvedeli še nekajo električni mobilnosti in pomenu njenega načrtovanja vprihodnosti. l

Besedilo in FOTO: Maj Pavček

Dijaki gimnazije Jožeta Plečnika in vodja delavnice predpolnilnico.

Tako kot vsako leto je tudi letos podjetje, ki spremlja medijskeobjave, za nas pripravilo analizo medijskih objav. Vanaliziranem obdobju, od 1. januarja do 31. decembra 2015, jebila družba Elektro Ljubljana zabeležena v 710 objavah.Analiza medijskih objav kaže, da so bile v letu 2015 ključnetematike komuniciranja, poleg objav o motnjah v distribuciji

električne energije, povezane predvsem s poročanjem oposlovnih rezultatih podjetja. Mediji so v letu 2015 največkratporočali o združitvi hčerinskega podjetja Elektro energije spodjetjem Gen-I in projektu odpisa dolgov ministrstva za delo,družino, socialne zadeve in enake možnosti. l

mag. Kristina Sever

ELEKTRO LJUBLJANA NA FACEBOOKUPridružite se nam na naši Facebook strani, kjer lahko spremljatenaše najbolj sveže novice in zanimive vsebine. Ob naši 120-letnici poteka vsak mesec tudi nagradna igra, v

kateri lahko odslej sodelujete tudi zaposleni in se potegujete zasimpatične praktične nagrade.

11NOVICE | ELEKTRO LJUBLJANA | JUNIJ 2016


IMPULZIIMPULZI

NAVDUŠENJE NAD BODOČIMI SODELAVCIInformativni dan na SŠTS

OBISK TURŠKE NEVLADNE ORGANIZACIJEMednarodna promocija učinkovite rabe energije

V začetku februarja so na srednjih, višjih in visokih šolah terfakultetah potekali informativni dnevi. V Elektru Ljubljanasmo se odzvali vabilu Srednje šole tehniških strok v Šiški, kjersmo predstavili našo družbo in aktivno sodelovali pri okroglimizi.

V sklopu informativnih dni so v Srednji šoli tehniških strokŠiška organizirali srečanje dijakov in njihovih staršev spredstavniki različnih institucij in podjetij, v katerih nudijodijakom tudi praktično usposabljanje med šolanjem, po koncušolanja pa možnost zaposlitve. Med slednje sodi tudi našadružba.Roman Jesenko, direktor DE Ljubljana mesto, je po ogledušole, ki so ga pripravili dijaki, predstavil Elektro Ljubljana insodeloval pri okrogli mizi o možnostih nadaljnjega sodelovanjas ciljem, da bi mladim kadrom omogočili čim boljše zaposlitveter nadaljnji razvoj v stroki.V šolskem letu 2015/16 programe s področja elektrotehnike, ra-čunalništva in mehatronike obiskuje več kot 800 dijakov. Elek-tro Ljubljana že vrsto let sodeluje s SŠTS, predvsem pri izobra-ževanju tehničnih kadrov s področja elektrotehnike. Tako smo vpreteklem letu omogočili obvezno prakso približno 70 dijakom.Pomembno je, da pridobivamo najboljše nove mlade sodelavcein da jim omogočimo razvijati talent in ustvarjalnost.l

Mateja Pečnik

FOTO: Arhiv SŠTS

GASILCE SMO PELJALI NA OGLED Strokovna ekskurzija v Domžalah

Konec lanskega leta so se na naše pod-jetje obrnili člani Prostovoljnega gasil-skega društva Vir z željo po strokovnemogledu poslovnih objektov na lokacijiPodrečje.Ekskurzije so se v drugi polovici februarjaudeležili predstavniki Prostovoljnega ga-silskega društva Vir, Prostovoljnega ga-silskega društva Dob in poklicni gasilciCPV. Ekskurzijo so strokovno vodili di-rektor OE Ljubljana okolica, vodja službeza vzdrževanje VN, vodja oddelka stavb,predstavnik hčerinskega podjetja ELOVE ter vodja oddelka VZD in PV. Na-men ekskurzije je bil seznanitev gasilcevs samimi objekti in njihovimi poseb-nostmi, kot sta dve sončni elektrarni terlokacijo razsmernikov in glavnimi elek-tričnimi ter plinskimi dovodi. Ogled seje nadaljeval v RTP-ju v zunanjem 110kV stikališču ter v notranjem 20 kV sti-kališču. Tako so se predstavniki gasil-skih društev seznanili z vsemi nevar-nostmi, ki bi jim bili izpostavljeni v pri-meru posredovanja ob požaru ali drugihnaravnih nesrečah.Tovrstna izkušnja se je izkazala za zelopozitivno, zato si želimo podobno ek-skurzijo izvesti tudi na drugih loka-cijah.l

Vesna Oman Ogleda se je udeležilo lepo število prostovoljnih gasilcev.

Na pobudo društva ZOJA, ki izvaja projekt ‘CSO energy cluster TR-SLO’15, smo aprila gostili 10 udeležencev tega projekta izTurčije. Gre za 15-mesečni projekt, ki je podprt preko programa EuropAid. Namen projekta, katerega vodilni partner je ZOJA,je razvoj civilne družbe in nevladnih organizacij ter njihovo povezovanje z ostalimi akterji na področju energetike. Sodelujočidržavi v projektu sta Turčija in Slovenija. Sodelujejo tudi Lokalna razvojna fundacija za Pomurje in turška nevladna organizacijaDogal Yasam Dernegi. Udeležence smo seznanili s primeri dobrih praks, kako v našem podjetju izobražujemo in ozaveščamo ovarčevanju z električno energijo. l

Uršula Krisper

FOTO: Maj Pavček

POVEZOVANJE MED UKRAJINO IN SLOVENIJOObisk devetčlanske delegacije

Aprila smo sprejeli delegacijo iz Ukrajine, ki so jo sestavljali najvišji predstavniki sistemskega operaterja prenosnegaomrežja, trgovanja z električno energijo, energetskega svetovalnega podjetja in ukrajinskega združenja distribucijskihoperaterjev. Predstavili smo jim naše podjetje, od osnovnih podatkov, organizacijske sheme, hčerinskih podjetij, doosnovnih zakonitosti delovanja trga z električno energijo pri nas. Zelo jih je zanimalo področje napredne merilneinfrastrukture, kakor tudi čisto konkretno, kako se izdajajo računi za energijo ter regulirane dajatve. Upamo, da smo z našim sprejemom prispevali vsaj majhen delček v mozaiku povezovanja med Ukrajino in Slovenijo.l

Uršula Krisper



IMPULZIIMPULZI

ENERGETSKI KONCEPT SLOVENIJEPosvet v Stari mestni elektrarni - Elektro Ljubljana

V Elektru Ljubljana se zavzemamo za to, da bi EKS sprejeli v čim krajšem času in da bi dobili dokument, ki bo jasen inrazumljiv in bo ponudil realno uresničljivo pot do postavljenih strateških ciljev. Strateške usmeritve segajo v obdobjenaslednjih 40 let. V tem času bomo morali poleg izgradnje novih objektov, ki bodo nadomestili energijo, ki jo pridobivamoiz fosilnih goriv (tu mislim predvsem na surovo nafto in njene derivate), nadomestiti tako TEŠ kot NEK, ki danes predstavljataveč kot 60 % vse proizvedene energije. l

Andrej Ribič

V Stari mestni elektrarni – Elektro Ljubljana je konec majapotekal posvet ob izidu zbornika Prispevki k Energetskemkonceptu Republike Slovenije, ki smo ga pri Elektru Ljubljanaizdali ob 120. Obletnici našega delovanja. Andrej Ribič, predsednik uprave Elektra Ljubljana, dr.Dušan Plut, geograf, ekolog in zgodovinar, dr. Peter Kralj,strokovnjak na področju izrabe geotermalnih plinov, dr.Dušan Florjančič, strokovnjak na področju energetike, DejanSavić, predstavnik Greenpeacea Slovenija, Natan Bernot,termodinamik, energetik, energolog, dr. Robert Golob,predsednik uprave GEN-I in Janez Zakonjšek, strokovnjakna področju energetike, so kot avtorji prispevkov predstavilisvoje poglede na energetski koncept. Razprava je ponudilavrsto zanimivih in pomembnih novih strokovnih pogledov narazvoj energetike v svetu, ki bi lahko bili koristni tudi prioblikovanju Energetskega koncepta Slovenije.Povezavo do zbornika in posnetka razprave boste našli mednovicami na naši spletni strani. l

mag. Kristina Sever FOTO: Marko PikoZbrane je nagovoril tudi Danijel Levičar, generalni direktorDirektorata za energijo

Pogovor z avtorji prispevkov

POSEBNO PISNO PRIZNANJE SDE SLOVENIJEZA LETO 2015

Na Konferenci sindikata SDE, ki je potekala maja v Zrečah jenaša kolegica Sonja Štubelj, članica Sindikata skupine ElektroLjubljana, prejela posebno pisno priznanje Sindikata delavcevdejavnosti energetike Slovenije. Na konferenca SDE, ki je polegkongresa najvišji organ sindikata, je bilo njeno priznanje edinopodeljeno priznanje SDE za leto 2015.V obrazložitvi je komisija za odličja in priznanja zapisala, da jeSonja Štubelj v skupini Elektro Ljubljana zaposlena od 1.7.1980,ko se je zaposlila kot referentka za uporabnike. Tako kot je biloto takrat v navadi, se je istočasno včlanila tudi v sindikat. Željapo napredku in borbi za pravičnost pripeljala tudi v organesindikata, kjer je danes predsednica sindikalne podružniceElektro energija in članica Glavnega izvršnega odbora Sindikataskupine Elektro Ljubljana. Zadnji mandat njenegapredsedovanja je bil zaznamovan z izločitvijo dejavnosti prodajeelektrične energije v hčerinsko družbo 1.12.2011, kamor se jepreselila skupaj s svojimi člani. Čas postavljanja nove firme innove dejavnosti je prinesel veliko težav in novih izzivov, ki sose izkazovale tudi v slabih odnosih z vodstvi, ki so se pogostomenjavala. Vsaka sprememba je zahtevala veliko napora,strpnosti in sodelovanja. Leto 2015 je prineslo najtežje trenutke,saj je bilo potrebno stisniti zobe in odločati o usodi članov skozipripravo socialnega sporazuma. Zaradi teh postopkov je biladeležna številnih napadov in ustrahovanj, kar ji je zagotovopustilo dolgoročne posledice, hkrati pa prineslo tudi noveživljenjske izkušnje. Pokončna drža, sprejemanje pravilnihodločitev v pravem času in stalna skrb za sodelavce so odlikeSonje Štubelj. Težke odločitve v letu 2015, zlasti osebne odločitve gledezaposlitve, so se nadaljevale tudi v letu 2016. Vse navedeno jebilo zadosten razlog, da smo kolegico Sonjo v imenu vsehčlanov sindikata Skupine Elektro Ljubljana ponosno predlagaliza pisno priznanje SDE Slovenije za leto 2015. l

Mitja Fabjan, Predsednik Sindikata skupine Elektro Ljubljana

FOTO: Mateja Miserit

VESELI PUST

Pustni krofi in pustne maškare so bile tudi to leto na DELjubljana mesto. Brez tega pač ne gre, saj je pust časrajanja, veseljačenja pustnih šem in norčij in je čas veseljaob pripravah na pomlad.

Veseli pust - Matej, Nina, Janez in Nataša.



DELATI V MOŠKEM KOLEKTIVU JE POEZIJANAŠE ŠTROMARKE

VElektru Ljubljana se s 15 % zastopanostjo žensknahajamo nekje na sredini med elektrodistribucijami,najmanj jih je namreč pri Elektru Maribor (12 %) in

največ pri Elektru Primorska (24,7 %). Med njimi je pri naszaposlenih tudi 13 »štromark«. Tako imamo pri naselektrotehnice, energetičarke, inženirke elektrotehnike inuniverzitetne diplomirane inženirke elektrotehnike. Zanimivoje, da so se pri nazivih in izobrazbi uveljavile in uporabljajo vglavnem moške oblike. Naše štromarke so se v pretežno moškem kolektivu dobro znašlein se, kot pravijo, odlično počutijo. Ker nas je zanimalo, kako sose sploh znašle v tem moškem svetu, vam predstavljamo zgodbenekaterih izmed njih ...l

mag. Kristina Sever

Špela Žnidarčič, DE Novo mesto

V Elektru Ljubljana sem zaposlena osem let in opravljam delovodje oddelka za soglasja in analize. Čas izven službe je vveliki meri namenjen hčerkama, ki sta stari 6 in 10 let, tako dami ga zase velikokrat zmanjka. Sicer sem pa bolj umetniški tipčloveka. Kadar imamčas, svoje ideje izražam v slikanju,šivanju, grafičnem oblikovanju, kuhanju … Imam opravljentečaj nutricionista in vizažista.Kot majhna deklica nisem imela neke posebne vizije o tem,kaj bi rada ‘počela, ko bom velika’. Odraščala sem sicer boljv tej (elektrotehniški) smeri, nikoli pa nisem pomislila, da bibil to moj poklic. Takrat mi je bilo bistvo vsega čas, ki sem gana ta račun preživela z očetom. Tempo življenja je bil velikobolj umirjen in otroci smo dejansko bili otroci, neobremenjeniz odraščanjem in poklicem.

Na splošno pa je delati v moškemkolektivu poezija. Ni toliko zahrbtnosti,nevoščljivosti in hinavščine. Moški ti vobraz pove, če je kaj narobe, oziroma če tikaj ne pristoji (obleka, make up). Kadar te pohvali, pa to tudi iskreno misli.

Na odločitev o šolanju je vplival moj oče, ki je prav tako vtem poklicu. Sem prvi otrok v družini in sem ‘tisti sin, ki ganikoli ni imel’. Že kot majhna deklica sem hodila z njim poterenu, imela svoj spajkalnik in svoje orodje. Ta poklic se jezdel takrat najbolj logična izbira.Obiskovala sem Srednjo elektro šolo in že tam sem bila edinodekle v razredu. Študij sem nadaljevala na Fakulteti zaelektrotehniko, kjer smo bile na začetku sicer štiri, vendar seje na koncu vsaka odločila za svojo smer študija. Okolica seje na mojo odločitev o šolanju odzvala zelo različno. Družiname je seveda podpirala, bili so navdušeni, še posebej oče. Od

ostalih pa sem slišala tako pozitivne kot negativnekomentarje. Ponavadi so ljudje presenečeni, ko jim povem,kaj sem po poklicu. Nekateri pač težko sprejmejo dejstvo, dalahko ženska opravlja tudi ˝moški˝ poklic. Veliko ljudi sinamreč predstavlja ženske, ki opravljajo moški poklic, kotneženstvene, neurejene, nenaličene, skratka vizualno boljmoškega kot žensko.

Doma se ne vmešavam v stvari, povezane z elektriko, če ni potrebno. Za enostavnejše poskrbi mož, za zahtevnejše pa oče.

V moškem kolektivu sem tako že več kot dvajset let. Pri vsakimenjavi okolja je bilo na začetku vedno težko. Nekateri imajoše vedno predsodke, da ženska v moškem poklicu nima kajpočeti. Z vztrajnostjo in trmo pa sem tudi te prepričala vnasprotno. Največji izziv, ki ga vidim pri svojem delu, je svojedelo opraviti strokovno in kakovostno.

FOTO: Tadej Krese

Cilka Trobec, DE OkolicaNa Elektru Ljubljana opravljam delo, povezano zodjemalci. Delati sem pričela kot elektrotehnikpripravnik v razvojni službi takratne TOZDElektro Ljubljana okolica, kasneje kotprojektantka, referentka na investicijah, vodjakonzumne službe, sedaj sem vodja oddelka zauporabnike na DE.Kot majhna deklica sicer nisem poznala velikopoklicev, sem pa občudovala poklic učiteljice.Zanimanje za elektrotehniko je v meni vzbudilaučiteljica fizike v osnovni šoli., Najpomembnejese mi je zdelo biti v poklicu, ki bi me veselil. Staršina moje odločitve v življenju nikoli niso vplivali,prav tako ne prijatelji in jih sprejemajo kot nekajnormalnega. Ko novim znancem povem, da sem“štromarka”, je na začetku čutiti začudenje. Pred40 leti se je tudi precej manj deklet odločalo zaelektrotehniko. V pretežno »moškem« kolektivuse dobro počutim, največji izziv, s katerim sesrečujem, pa je v sodelavcih vzbuditi navdušenjeza delo.Pri nas doma je pa tako, da žarnico običajnozamenja tisti, ki najprej opazi, da je pregorela.

Aleksandra Frank Staniša, DE Kočevje

Šolala sem se na Srednji elektrotehniški šoli na Vegovi v Ljubljani insem po poklicu elektrotehnik-energetik. Že 27 let delam na ElektruLjubljana, DE Elektro Kočevje kot dokumentaristka za obratovalnodokumentacijo v službi za distribucijsko operativo. Delo je razgibano,saj je podatke za delo z računalniškimi aplikacijami PISELJ in ACADpotrebno pridobiti na terenu, to pa je povezano tudi s sodelovanjem zdrugimi sodelavci iz različnih služb.Ko sem se proti koncu osnovne šole morala odločiti za poklic, me jezanimalo več različnih področij. Pri odločitvi pa je prevladalo mojezanimanje za tehniko. Takrat se ni ravno veliko deklet odločilo za t.i.moške poklice. Danes pa ni nič nenavadnega, če povem, da sem popoklicu »štromarka« in da delam v pretežno moškem kolektivu. Če sesedaj ozrem nazaj, lahko rečem, da sem pravilno izbrala. Delo opravljamz velikim veseljem. Ostala področja, ki so me tudi že od nekdaj zanimala,pa uresničujem z dodatnimi izobraževanji in hobiji.

Nataša Razgoršek, SDOV Elektru Ljubljana sem začela delati leta 2008kot projektantka in nadaljevala v oddelku SDI.Trenutno delam v tajništvu DE Ljubljana okolica.Zase menim, da sem komunikativna, delavna invčasih malo trmasta oseba. Imam dve odraslihčerki, rada vrtnarim in na splošno preživljamprosti čas zunaj – v naravi.Vedno sem sanjala, da bom učiteljica matematikeali pa arhitektka. Zaradi spleta okoliščin se jeodločitev za šolanje obrnila v čisto drugo smer.Sem namreč »ponesrečena« generacija poklicnegausmerjanja. Šolo sem takrat izbrala zaradi bližinedoma in na koncu celo vzljubila elektriko.Starši so me absolutno podpirali, res pa je, da meje marsikatera »teta« malo pisano gledala.

Zanimivi so predvsem odziviprodajalcev, ko grem kupovat kajštromarskega v trgovino. Pa mibolj po "žensko" razlagajo.

Danes je še vedno marsikdo presenečen, ko izveza moj poklic. Zanimivi so predvsem odziviprodajalcev, ko grem kupovat kaj štromarskega vtrgovino. Pa mi bolj po »žensko« razlagajo.Glede na to, da sem že celo življenje »obsojena«na moško družbo (sosedje so bili sami fantje,sošolci v srednji šoli itd.), mi kolektiv zelo ustreza.

VISOKA NAPETOSTVISOKA NAPETOST



NAŠA GLAVNA ŠTROMARKA Pogovor z Uršulo Krisper

Uršula Krisper je v Elektru Ljubljana zaposlena kot vodjaoddelka za napredne storitve. Uršula vsakogar v hipuočara s svojo neizmerno energijo in idejami,

pripravljenostjo pomagati v vsakršnih zagatah, pa naj bo to vnedeljo, med praznikom ali dopustom … Njen Jure je takodostikrat ostal prikrajšan, ko so se zgodili projekti, pomembnejšiod dopusta. Uršula je tudi na dobri poti, da postane sinonim zaslovensko e-mobilnost. Novinarji so vedno presenečeni, ko jimpovem, da je Uršula pri nas odgovorna za to področje, ko pazačne stresati štromarski žargon, jih v hipu vse navduši.Ima pa Uršula še veliko talentov poleg smisla za štrom …

Uršula, kako si se sploh znašla pri Elektru Ljubljana?Na Elektro Ljubljana sem prišla po končani fakulteti, leta 1994.Začela sem delati v službi za merjenje električne energije, temuse je takrat reklo konzumna služba. Potem sem od tam leta 2001prišla na prodajo električne energije. Veliko sem se naučila obodpiranju trga z električno energijo, o tem, kako pridobiti strankein kako jih ohraniti. Takrat sem bila zadolžena za ključne kupce- večja slovenska podjetja. Ukvarjala sem se z analitiko in

učinkovito rabo energije, bila sem tudi zraven, ko se je odpiraltrg za gospodinjstva in sodelovala pri uvajanju progresivnetarife. Sodelovala sem pri določenih mejnikih v našem podjetju,zame je bila to izjemna priložnost in izkušnja - biti del novostiin sprememb.Leta 2008 so me povabili, da bi prevzela vodenje oddelka zaučinkovito rabo energije, ki se je kasneje preimenoval v služboza napredne storitve. Delala sem analize, pisala tehničnaporočila, opravljala tudi delo gradbenega inženirja: s termokamero sem šla ob pol šestih zjutraj v sosesko Mostec slikatfasado bloka in nato napisala poročilo za stanovalce. Ti so mojeporočilo uporabili na sodišču, da se je potem blok saniral, saj jebil prvotno zgrajen malomarno.Sodelovala sem tudi pri energetskih pregledih podjetij. Najboljneprijeten pregled sem doživela v mesnopredelovalnempodjetju. Po tem pregledu sem se kar nekaj časa izogibala celomesninam v delikatesi (smeh).Leta 2010 so prišla prva povabila z evropskih projektov. Padlasem v to delo, se ga priučila in navadila. Privadila sem sestrokovnega inženirskega dela, naučiti pa sem se morala šefinančnega poročanja v projektih. To se mi je sprva zdelostrašljivo, nato pa sem tudi to osvojila. Vesela sem in hvaležnapodjetju, da mi je omogočilo pridobiti tako širok spekter znanja.

Pri sodelovanju na evropskih projektih ti velikokrat pravpride znanje tujih jezikov. Nemščine si se učila že odmajhnega, nato še angleščine in francoščine?V naši družini je bilo učenje tujih jezikov obvezno. Že kotmajhno punčko so me vpisali na zasebne ure nemščine, potemsem se učila pri uršulinkah, ki slovijo kot zelo dobre učiteljice.V družini je bilo veliko poslovnega sodelovanja z Nemčijo.Dedek je imel kot strokovnjak za papirno industrijo velikoposlovnih partnerjev v Nemčiji. Tako so me kot otroka večkratposlali k družinam na počitnice v Nemčijo. Nanje pa nimamprav lepih spominov, saj sem bila po navadi obkrožena zrazvajenimi otroki, s katerimi se dostikrat nisem najboljerazumela.Angleščine sem se učila v srednji šoli, potem pa sproti meddelom, predvsem med delom na evropskih projektih. Tudi tojemljem kot priložnost, da se med delom naučim kaj novega.Ljubiteljsko sem se tri leta učila francoščino, to je bilo tako, zadušo. Želim si, da bi se, ko bom imela več časa, spet začela učitifrancoščine. Vrnila bi se rada tudi k igranju klavirja, baje da zato ni nikoli prepozno.

Zgodovina tvoje družine je zelo zanimiva. Slišala sem, da jemed drugim povezana tudi s Krisperjevo hišo, ki stojinasproti mestne hiše. Nam lahko poveš kaj več o tem?Vem, da je bila Krisperjeva hiša v Ljubljani last naše družine.Zaradi spleta okoliščina je bila hiša odtujena. Naša družina jebila trgovska, prodajali so tudi igrače, in tako naj bi v spodnjemdelu hiše bila trgovina. Pripovedovali so mi tudi, da je družina

FOTO: Maj Pavček

Krisper pomagala trgovcu Urbancu pri odprtju veleblagovniceCentromerkur (danes Galerija Emporium). V lasti pa naj bidružina nekoč imela še dve hiši v Ljubljani, v katerih so živeličlani družine.Moj dedek je bil inženir in je bil v Jugoslaviji eden večjihstrokovnjakov za papirno industrijo. Po Makedoniji, Kosovu inv Bosni je postavljal tovarne papirja in celuloze. Svojo karieroje začel v Vevčah in Količevem. Ko sem prišla v papirnicoKoličevo, mi je tam zaposleni energetik povedal, da ga je mojdedek uvedel kot vajenca v tovarni. To se mi je zdelo lepo insem si štela v čast.Če bom kdaj bogata, si bom morda lahko kupila stanovanje vKrisperjevi hiši (smeh).

Sta se morda tudi tvoja starša ukvarjala z elektriko?Ne, moj oče je bil strojni inženir. Kot se ga spomnim, je zmerajležal pod avtomobilom in nekaj popravljal. Bil je tehničnientuziast, vse je sam popravljal.V lavorju v garaži je hranil strojno olje. Otroci nismo smeliblizu, da ne bi česa prevrnili. Nekoč se spomnim, da sem teklapo dvorišču okoli hiše in stopila vanj. Potem sva po dvoriščutekla dva, jaz in moj oče za mano (smeh).

Se ti zdi, da si se za ta poklic odločila zaradi njegove vzgoje?Ne, sem pa sama čutila, da mi tehnika bolj leži. Spominjam seneskončnih dedkovih pogovorov o papirnih strojih, tehnologijah,zaganjanju strojev … Morda je to prišlo bolj po dedkovi strani.Tudi doma je bilo treba pomagati pri vseh tehničnih delih.

Kaj te je potem pripeljalo do odločitve za elektrotehničnofakulteto?Takrat smo imeli še usmerjeno izobraževanje, hodila sem naračunalniško srednjo šolo. Po koncu šole nisi imel kaj dostimožnosti izbire pri študiju: nadaljevanje študija naračunalništvu, elektrotehniki ali ekonomiji. Odločila sem se zaelektrotehniko. Tudi v srednji šoli so mi bili v veselje predmeti,kot npr. Osnove meritev, ki sem se jih učila z velikim veseljem.Že v tretjem letniku srednje šole sem vedela, da bom vpisalaštudij elektrotehnike in v času študija tudi spoznala, da se resnisem zmotila. Starši so mojo odločitev podpirali, skrbeli so le,da ne bom ostala v baletu.

Saj res, za sabo imaš tudi baletno zgodbo?Sem tip človeka, ki mora biti stalno z nečim zaposlen. V srednjišoli sem poleg jezikov hodila tudi na dramski krožek, polegsrednje računalniške šole pa sem obiskovala še Srednjo glasbenoin baletno šolo. Tudi to sem delala za svoje veselje in tudikončala, tako da imam še danes doma diplomo, da sem poklicnaplesalka klasičnega baleta.

Lahko bi organizirala tečaj baleta za nas, na ElektruLjubljana ...O tem sem že resno razmišljala, ko sem videla, kakšne lepedvorane imamo na Elektru, npr. sindikalno dvorano. Pomislilasem, kaj če bi učila osnove baleta otroke zaposlenih. Naredilismo tudi promocijo in prijavilo se jih je šest. Nato sem na žalostzbolela za virozo in tudi skupnega termina nismo uspeli najti,zato se zamisel ni uresničila.Sedaj o baletu ne razmišljam več, je pa moj sin aktivni plesalec.Pri plesu ga podpiram, kar se tiče študija, bi si pa želela, da bivpisal strojno fakulteto. Mož sicer pravi, da bi bilo bolje, če bise odločil za kakšen bolj sodoben študij. Na koncu se bo odločilsam. Hčerka se je vpisala na biologijo.

Kako jemlje hčerka dejstvo, da je mama štromarka?Nič posebnega. Na živce ji gre, ker se doma včasih spravimkakšne tehnične reči reševat sama in pri tem mislim, da imajootroci tudi veselje do takih opravil, kar pa seveda ni res.Včasih se otroci pritožujejo, ker domov vedno prinesem kakšnenove sodobne naprave in jih potem želim testirati. Pri nas domaje bilo včasih tega veliko, no, sedaj sem se malo umirila (smeh).

Kako pa se počutiš v pretežno moškem poklicu?Super. Ponosna sem na podjetje, na vse sodelavce, ki sem jihimela priložnost spoznati. Vse, ki jih pokličem, so prijazni in

Uršula bi rada kvačkalaUršula bi se nujno želela naučiti kvačkanja. Če jo je kdomed vami pripravljen naučiti, naj ji piše ali jo pokliče.Uršula se lahko domisli cel kup protiuslug!




pripravljeni pomagati. To se mi zdi zelo velika vrednost. Vpodjetju imamo super sodelavce, super ljudi.

Se ti zdi, da bi se počutila bolje v ženskem kolektivu?Na to vprašanje težko odgovorim. Nimam izkušnje z ženskimkolektivom. Že od nekdaj sem se bolj družila s fanti, tudi votroštvu smo bili trije fantje in jaz, tako da sem bila zmeraj boljnavajena fantovske družbe. Nimam veliko izkušenj vkomunikaciji z ženskami, morda imam zato tudi kdaj težave ssvojo hčerko, ker nisem navajena na vedenje, ki ga ni v moškidružbi.

Je pri spoznavanju novih ljudi kdaj kdo začuden, da sištromarka?

Ne, in tudi jaz tega ne obešam na velik zvon. Vsak je naredilneko šolo v življenju in se odločil, kaj bo počel.

Tudi tvoj mož je štromar, kdo je pri vas doma zadolžen zaštromarske zadeve?Doma imamo pa zelo staromodno ureditev. Zahtevam, da sogospodinjska opravila v moji domeni in bolje, da se kdo ne vtikav perilo, pranje, pomivanje, čiščenje, ker nobeden tega ne zna.Tehničnih opravil pa se loti moj mož. Nazadnje je montiraltermostatske ventile in njihovo avtomatizacijo in upravljanje.Ker ni dobro videl, je naredilo »puf!«. Na koncu sva klicaladežurno službo Elektra Ljubljana, ker je v eni fazi vrglo venglavno varovalko. Meni je bilo smešno, mož pa je malo bentil.Doma imamo dve leti star pralni stroj brez gumbov, nekaj je šlonarobe in sedaj ga prižigamo z izvijačem, ki ima na vrhu navitemalo alufolije, da dosežemo komandno ploščo. Verjetno bo šelna servis, ko se bo konkretno pokvaril. Tako smo pač domaelektričarji.

Te kdaj kliče kakšen izmed prijateljev, da prideš kajpopravit?Ne, edino, če se je zgodil kakšen priklop v okviru službe in je šlokaj narobe.

Kaj ti je pri tvojem delu najbolj všeč?Vse mi je všeč. Tudi za tisti del opravil, ki ti ni všeč in se ti gane ljubi delati, si moraš reči, da je to del dela in se ga moraš lotitiz veseljem. Ko končaš neljubo delo, si še bolj zadovoljen, ker sipremagal svojo lenobo ali nezanimanje. S tem se treniraš zaživljenje. V življenju boš velikokrat naletel na situacije, ki so tineljube. Če si dovolj discipliniran, da znaš te situacije premostitiin opraviti delo brez iskanja izgovorov, da nečesa ne zmoreš,boš lažje prišel skozi življenje. To učim tudi svoje otroke. In, dače nekaj obljubim, se tega držim.

Kaj misliš, v katero smer se bo razvijalo tvoje delo? Zakatero področje bi se želela specializirati?V okviru sodelovanja v evropskih projektih so to raziskave inrazvoj. Vse svoje znanje, ki ga imam iz elektrotehnike, lahkovključujem v svoje delo. Imam tudi svoj sistemski vidik,spoznala sem se tudi z električno mobilnostjo, kar je malce boljspecifično. Tu pomaga, če razumeš avtomatizacijo procesov.Prav ti pride povezovanje energetske elektrotehnike inavtomatizacije procesov.

Kakšno je tvoje mnenje glede prihodnosti e-mobilnosti?Nisem še čisto opredeljena.Eno je to, kar nam nalagajo evropske direktive, ki so zelopozitivne in optimistične. Drugo pa je to, kar razmišljam sama.Mislim, da električna mobilnost ne bo tako hiter uspeh, kot sinekateri želijo, in da se čez nekaj let ne bomo vsi vozili velektričnih avtomobilih.Če bi se zgodil enormen skok pri uporabi električnih vozil, bi topomenilo, da bi morali v podjetju že danes začeti jačati omrežje,da bi zadostili vsem potrebam po energiji za polnjenje e-vozil.Vsa priporočila in direktive na področju Evrope se pišejodobrohotno, da bi bila Evropa čistejša in lepša. Potrebno pa bibilo tudi opozoriti na lokalne potrebe energetskega omrežja indistributerjem in oskrbovalcem omrežja zagotoviti sredstva zarazvoj omrežja, ki bi bilo pripravljeno na povečano poraboelektrične energije.

Kakšna prihodnost pa čaka Elektro Ljubljana, kako vidišnaše podjetje čez 10 let?Ena stvar bo gotovo električna mobilnost, druga stvar pa,mislim, da so še vedno obnovljivi viri, kljub temu, da danesvidimo stagnacijo buma glede le-teh. Mislim, da bodo šlispremembe zakonodaje in trendi v smer obnovljivih virov.Prepričana sem, da se bo podjetje tako kot vedno znaloprilagoditi razmeram okolja in da večjih težav ne bo.

Si zadovoljna s svojim delom?Veselim se in upam, da bom lahko v prihodnjih letih v podjetjepripeljala še kakšen raziskovalno-razvojni projekt in vanjvključila tudi moje zlate sodelavce. In da bomo na ta način vsiskupaj prispevali še kakšen plus k razvoju podjetja.Na splošno pa lahko rečem, da sem v vseh teh letih zadovoljnain da sem hvaležna podjetju za vse priložnosti. Upam, da ssvojim delom in lojalnostjo to podjetju vračam. l

mag. Kristina Sever


ZELO USPEŠNO POSLOVANJE V LETU 2015

Poslovanje družbe Elektro Ljubljana v letu 2015lahko ocenimo kot zelo uspešno. Ob 1,5 % višjihčistih prihodkih od prodaje, izkazani so bili v višini

88 mio EUR, je družba ustvarila 12,2 mio EUR čistegadobička, kar za 4,8 % presega ustvarjeni dobičekpredhodnega leta in kar za 44 % načrtovanega.

Prav tako lahko pozitivno ocenimo tudiposlovanje skupine, saj so vse družbeskupine Elektra Ljubljana poslovalepozitivno. V skupini smo dosegli 14,5mio EUR čistega dobička, kar glede natežave, s katerimi smo se soočili zaradiposlovne izgube hčerinske družbeElektro energija v letu prej, pomeni karza 189 % boljši izid skupine. ElektroLjubljana v letu 2015.

Tudi v letu 2015 smo intenzivno izvajali strategijofinančne in stroškovne razbremenitve družbe in uspelifinančni dolg družbe znižati za 6 mio EUR oz. za 6,1 %.EBITDA oz. poslovni izid iz poslovanja pred odpisi(približek denarnega toka iz poslovanja družbe) jedosegel 42 mio EUR, kar je ob že omenjeni finančnirazbremenitvi družbe močno izboljšalo kreditni potencialdružbe, ki se je močno približal faktorju 2, če ga merimov razmerju dolg/EBITDA. EBITDA marža družbe je vletu 2015 dosegla 41 %, medtem ko je EBIT maržanarasla na 19 %.

Februarska novinarska konferenca FOTO: Maj Pavček

Kljub pospešeni finančni razbremenitvi družbe smo tudi v letu 2015dosegli načrtovane investicije v posodobitev in obnovo omrežja.Investicijska vlaganja so bila realizirana v višini 27,6 mio EUR, kar je31 % realiziranih čistih prihodkov od prodaje. l

mag. Marjan Ravnikar, izvršni direktor OE RFS

NOVICE | ELEKTRO LJUBLJANA | JUNIJ 2016NOVICE | ELEKTRO LJUBLJANA | JUNIJ 201620 VISOKA NAPETOST 21VISOKA NAPETOST

ELEKTRO ENERGIJI SMO VRNILISTATUS USPEŠNOSTIV letu 2015 smo presegli ambiciozno zastavljen načrt

FOTO: Maj Pavček

Spoštovane sodelavke in sodelavci skupine Elektro Ljubljana,kot se vsi skupaj zelo zavedamo, je bilo poslovno leto 2015 zaElektro energijo leto velikih preizkušenj in izzivov. Zastavilismo si zelo ambiciozen poslovni načrt, ki smo ga, kljub zelozaostrenim pogojem na trgu, uspeli celo preseči. Korenite

spremembe na področju organizacije in poslovanja, dobro delo,izkušnje in znanje ekipe Elektro energija so nam pomagali, dasmo lahko hitro prerasli težave iz leta 2014 in uspešnonadaljevali s poslanstvom, za katerega je bila družbaustanovljena. V letu 2015 smo družbi Elektro energija vrnilistatus uspešnosti.

Dober poslovni izidPo še nerevidiranih podatkih smo ustvarili 361.176 tisoč EURcelotnih prihodkov in čisti poslovni izid obračunskega obdobjav višini 2.157 tisoč EUR. Upad prihodkov v primerjavi z letom2014 je posledica manjšega obsega trgovanja na tujihveleprodajnih trgih. Glavni razlog za to je pretekla prevelikarazpršenost dejavnosti in postopno ukinjanje dejavnostičezmejnega trgovanja. Skupno smo trgovali in prodali 8,3 TWhelektrične energije. Končnim odjemalcem pa smo prodali 2,2,TWh električne energije. Čisti prihodki od prodaje znašajo360.812 tisoč EUR. Dober poslovni izid v letu 2015 je predvsemposledica doseganja višje bruto marže od realizirane v letu 2014in načrtovane za 2015.

Drugi največji dobavitelj gospodinjstvomPo podatkih Ministrstva za infrastrukturo smo v letu 2015, pozdružitvi družb Elektro Gorenjska Prodaja in Elektro CeljeEnergija v oktobru 2015, ohranili pozicijo enega ključnihdobaviteljev električne energije na segmentu gospodinjskegaodjema z 21,8-odstotnim tržnim deležem oz. drugim mestom inpozicijo tretjega največjega dobavitelja električne energije s17,5-odstotnim tržnim deležem na maloprodajnem trgu vSloveniji.

Prestop v drugo bilančno skupinoKot ena manjših bilančnih skupin smo v letu 2015 zelo občutilinegativne posledice spremenjenih, za dobavitelje precejposlabšanih razmer na izravnalnem trgu tako električne energijekot zemeljskega plina. S prestopom v drugo bilančno skupinosmo zmanjšali tako tveganja kot stroške iz naslova odstopanja napodročju dobave električne energije in zemeljskega plina inpovečali sinergijske učinke večje bilančne skupine teručinkovitejše upravljali prodajni portfelj obeh energentov.

Postopki likvidacije hčerinskih družbV družbi smo funkcijo trgovanja prestrukturirali v funkcijo zaupravljanje portfelja. V okviru procesa strateškega prestrukturi-ranja družbe so se začeli postopki likvidacije hčerinskih družbv tujini, in sicer Elektro energija SRB (6. 10. 2015) ter Elektroenergija BH (2. 11. 2015), v letu 2016 pa je predvidena še li-kvidacija hčerinske družbe Elektro energija Adria.

Zadržali večino ključnih kupcevAktivno smo razvijali nove produkte, katerih glavni cilj je ustvar-

“Energy Mission Austria”. Raziskali smo kritična področjadistribucijskega območja Elektra Ljubljana in poiskali potencial,ki bi ga lahko vključili v prilagajanje odjema oz. vodenjeproizvodnje v t.i. hibridno Virtualno elektrarno s končnim ciljemzagotovitve optimalnejšega obratovanja in večje stabilnostielektroenergetskega sistema.

Začetek sodelovanja v projektu Future FlowZ letom 2015 družba Elektro energija, skupaj z ostalimievropskimi energetskimi družbami, sodeluje v evropskemprojektu Future Flow, katerega cilj je razširiti delovanjesekundarne regulacije v mednarodnem prostoru. Kot dobaviteljz večletnimi izkušnjami na področju dodatnih energetskihstoritev bomo na področju Slovenije raziskali možnosti inpotencial, ki bi ga lahko vključili v sekundarno regulacijoenergetskega sistema. Prve konkretnejše aktivnosti se bodopričele v letu 2016, ko bodo realizirani tudi prvi finančni učinki.

10. obletnico sodelovanja z Rdečimi noski smoobeležili s prostovoljno akcijo zaposlenihV okviru mednarodnega tedna prostovoljstva se je v septembru2015 ekipa prostovoljcev-zaposlenih Elektro energije, obobeležitvi 10. obletnice sodelovanja z Rdečimi noski, prvičudeležila akcije prostovoljnega dela zaposlenih. Izkušnja jebila vsestransko izjemno dobro sprejeta in kar kliče po ponovitviv letu 2016.

Omejeno sponzoriranje in doniranjeDružba Elektro energija je v letu 2015 namenila sponzorskasredstva strokovni organizaciji Združenje nabavnikov Slovenije,lokalnim skupnostim pri podpori kulturnih dogodkov inrokometnim športnim klubom v skupnem znesku 10.200 EUR.Skupni znesek donacij v letu 2015 je znašal 8.020 EUR.

Povezovanje s strateškim partnerjem družboGen-iV Sloveniji je trenutno na trgu več kot deset ponudnikovelektrične energije, na področju zemeljskega plina pa jih je ševeč. Že v letu 2014 sta družbi Elektro Ljubljana in GEN-Iprepoznali priložnosti, ki bi jih strateško povezovanje prineslo inv decembru podpisali pismo o nameri za vstop družbe GEN-I vlastniško strukturo Elektro energije. Tako je v letu 2015 družbaElektro energija vstopila v proces lastniškega povezovanja sstrateškim partnerjem. Strateško povezovanje in združitevpomeni za družbo Elektro energija nov razvojni zagon, novepriložnosti in nadaljevanje dolgoročnega uspešnega poslovanja,večjo in izboljšano ponudbo produktov in storitev na trgu terzagotovilo kupcem za še kakovostnejše storitve. Ko je Agencijaza varstvo konkurence oktobra 2015 posredovala pozitivnoodločbo, s katero ne nasprotuje priglašeni koncentraciji podjetijGEN-I in Elektro energija, se je nadaljeval proces združevanjas skrbnim pregledom in cenitvijo. Po uspešnem zaključku bonastal v Sloveniji največji dobavitelj električne energije in druginajvečji dobavitelj zemeljskega plina.Naj za konec izkoristim priložnost in se tudi na tem mestuiskreno zahvalim moji ekipi sodelavcev Elektro energije zaizjemno zavzetost. l

mag. Bojan Kumer, direktor Elektro energije

janje dodane vrednosti za naše odjemalce. Največjim kupcemsmo omogočali neposreden dostop do veleprodajnega trga vokviru količin, namenjenih za lastno porabo. Kljub agresivnikonkurenci na Slovenskem energetskem maloprodajnem trgusmo uspeli zadržati večino ključnih kupcev, hkrati pa smo širiliindividualni pristop do kupcev z manjšo porabo.

Krepili smo zvestobo naših odjemalcevMalim poslovnim odjemalcem smo iskali sinergije s ponudbozemeljskega plina oziroma obeh energentov ter povezanihstoritvah iz teh dveh naslovov. Nadaljevali smo sodelovanje zObrtno zbornico Slovenije. Konec leta 2015 smo izvedlitrženjsko akcijo “Nagrajujemo zvestobo z dobro energijo”, nakatero se je odzvalo kar 40.000 najzvestejših odjemalcev.Prenovili smo tudi vizualizacijo ovojnic ter računov zaodjemalce, s katerimi le-te mesečno obveščamo o novostih inugodnostih.

Sodelovali smo v akciji odpisa dolgaS pozitivnim odzivom družbe Elektro energija na sprejet Zakono pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov in skladno z njimsmo odpisali celotni dolg vsem upravičencem, ki so pravočasnovložili vlogo in so izpolnjevali vse zahtevane pogoje za odpustdolga. Odpust dolga smo odobrili v skupnem znesku 30.337,90EUR.

Naša spletna prizadevanja so bila prepoznanain nagrajenaNa področju spletne prisotnosti smo prenovili koncept in podobointernetne strani ter portala za uporabnike “Moja energija”. Našaprizadevanja so bila nagrajena za najboljši digitalni projekt 2015“Zlati NETKO” v kategoriji “Predstavitve podjetij in korpo-rativno komuniciranje” ter s strani revije Market magazin prepo-znana kot najbolj uporabniku prijazen portal med dobaviteljielektrične energije.

Uspešni na razpisu za terciarno regulacijofrekvenceV letu 2015 smo že tretjič uspešno sodelovali na razpisu zapotrebe izvajanja terciarne regulacije frekvence z vodenjemodjema in razpršene proizvodnje. Kot pogodbeni agregatorrazpoložljivih moči na maloprodajnem trgu s storitvijonadzorovanega upravljanja s porabo, imenovano Virtualnaelektrarna, partnerjem omogočamo finančno nadomestilo vprimeru pripravljenosti ter ustreznega prilagajanja in s tempartnerjem omogočimo prihranek pri njihovi končni cenielektrične energije.

Izvedli smo postopke za potrebe REMIT in EMIRElektro energija je izvedla vse potrebne postopke za začetekprijavljanja standardnih produktov za potrebe poročanja poevropskih uredbah REMIT in EMIR. Registrirani smo priAgenciji za energijo RS in tudi pri evropski agenciji ACER(www.agen-rs.si/web/remit) ter redno izpolnjujemo potrebneaktivnosti.

Vključeni v raziskovalni projekt VPP4DSOVključeni smo bili v raziskovalni projekt VPP4DSO, ki ga vodiAustrian Institute of Technology GmbH v okviru programa

ELEKTRO DOMEV22NOVICE | ELEKTRO LJUBLJANA | JUNIJ 2016

PET METROV VISOKO SKALOVJEPOŠKODOVALO KABLOVOD 20 kVODPRAVA POSLEDIC PODORA V TRBOVLJAH

FOTO: Zoran Artnak

Vsoboto, 20. februarja ob 7.10 uri, je dežurni monter naNadzorništvu Trbovlje prejel klic iz Distribucijskegacentra vodenja, da je prišlo do izpada daljnovoda

Trbovlje 20 kV. Na podlagi pridobljenih podatkov je ocenil, daje prišlo do napake v kabelskem delu daljnovoda. S progovnimločilnim stikalom je ločil del daljnovoda, ki napajatransformatorske postaje Centralna čistilna naprava, Osebnikolodvor ter Črpališče Mitovšek od omrežja. Odločitev se jepokazala za pravilno, saj je po ponovnem vklopu daljnovoda ob7.25 uri ta deloval, tako da je bila že dobrih 15 minut po pojavuokvare omogočena normalna oskrba z elektriko uporabnikom,ki se napajajo iz TP Selo 2, Potoška vas, Skladišče, Ravenskavas 1, Ravenska vas 2, Bevško ter Žaga pri Cementarni.Nadaljnje iskanje mesta možne okvare je dežurnemu monterjuže nakazala množica gasilskih, policijskih ter reševalnih vozil, kije mimo njega drvela v smeri proti trboveljski železniški postaji.Po načelu »kjer je dim, je tudi ogenj« in ker trasa okvarjenegakablovoda poteka v isti smeri, se jim je pridružil in že po dobrihtristo metrih presenečen obstal. Pri Cementarni, v enem najožjihdelov Trbovelj, je prišlo do skalnega podora, ki je popolnomazaprl cestišče. Nagrmadeno skalovje v višini petih metrov (samonajvečja videna skala je bila visoka toliko) mu je takoj dalovedeti, da je kablovod, ki poteka po kabelski kanalizaciji podcestiščem, okvarjen prav tam. Ker dostop do verjetnega mestaokvare zaradi nevarnosti naknadnih plazov s pobočja ni bil

mogoč (dela je izvajala le gasilska enota, ki je izpod skalreševala potnico in voznika taksija, ukleščena v vozilu), jedežurni monter s stikalnimi manipulacijami zagotovil še stalnonapajanje TP Centralna čistilna naprava ter odklopil okvarjenidel na obeh straneh. Brez elektrike so tako ostali le uporabniki,ki se napajajo iz TP Osebni kolodvor in TP Črpališče Mitovšek,ki oskrbujeta z elektriko 15 individualnih hiš, ribogojnico,Telekomovo bazno postajo, železniško postajo, del javnerazsvetljave, semaforizirano križišče ter za Trbovlje izrednopomembni črpališči pitne vode.

Iz dane situacije smo se lahko naučili, kakoranljiva je lahko distribucijska mreža obnaravnih pojavih, ki jih ni mogočepredvideti, in da je smiselno začasnopovezavo sprojektirati na način, da bo le tav bodoče postala trajna, kar bo prispevalo kbistveno večji zanesljivosti napajanjaodjemalcev na tem področju.

Po ogledu kraja dogodka je naša ekipa iz nadzorništva Trbovljeskupaj z gasilci in pristojnimi službami ugotovila, da je podorzasul cestišče po celotni širini 8 m od pobočja do opornega zidupri Cementarni, v skupni dolžini 40 m. Poleg kablovoda so bili

ELEKTRO DOMEV 23NOVICE | ELEKTRO LJUBLJANA | JUNIJ 2016

Podor Trbovlje-5: Začasna položitev kabla po mostu, Foto: Zoran Artnak

9.500 NAROČILNICDELO SLUŽBE NABAVE V LANSKEM LETU

Družba Elektro Ljubljana je bila do 31. 3. 2016 zavezananaročanju blaga, gradenj in storitev po Zakonu o javnemnaročanju na vodnem, energetskem, transportnem

področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS), v delu, konabavlja za dejavnost javne gospodarske službe. V letu 2015 jebilo tako izpeljanih okoli 40 postopkov javnega naročanja zobjavo na portalu uradnega lista ter 170 postopkov do 40.000EUR z zbiranjem ponudb. Pri tem delu tesno sodelujemo s celovrsto sodelavcev iz drugih OE v sklopu posameznih razpisnihkomisij.V službi nabave si prizadevamo slediti cilju čim bolj nemotenedobave blaga in storitev našim uporabnikom. Naloga nabave je,da našim notranjim naročnikom zagotovimo pravo blago oz. sto-ritev ob pravem času in seveda za primerno ceno, upoštevajočpravila naročanja in nabave. Stalno skrbimo tudi za ohranjanjedobrih poslovnih odnosov z našimi dobavitelji blaga ter izva-jalci storitev, morebitne reklamacije pa skušamo reševati kon-struktivno.O velikem obsegu dela na področju nabave in naročanjamateriala in storitev govori podatek o izdanih naročilnicah v letu2015. Številka se je ob koncu leta ustavila pri približno 9.500.Naročilnice izdelujemo na podlagi potrjenih zahtevnic, ki jih jebilo lani izdelanih približno 7.700, ter na osnovi dolgoročnihpogodb oz. sproti izvedenih postopkov naročanja.Ekipa sodelavcev v skladišču skrbi za nemoteno delovanjecentralnega skladišča v Črnučah, v katerem se dnevno izvajaprevzem materiala od dobaviteljev, izdaja in izvaja prevoz našimuporabnikom – skladiščem po nadzorništvih, ki delujejo vokviru OE SDO ter skrbi za optimalne zaloge posameznihartiklov. Z zanimanjem smo spremljali tudi nastajanje nove javnonaro-čniške zakonodaje, novi zakon o javnem naročanju ZJN-3 je za-čel veljati s 1. aprilom 2016, kar je terjalo kar nekaj prilagodi-tev.Zaposleni v nabavi se zavedamo, da je naročnik blaga ali stori-tve zadovoljen, če jo prejme v zahtevanem roku in obsegu. Zatoje nujno, da so potrebe z zahtevnico izražene pravilno in pravo-časno, zlasti še, ker postopki javnega naročanja niso enostavniin terjajo svoj čas. Tako bomo lahko tudi mi prispevali, da bo ce-loten proces potekal karseda nemoteno in brez večjih težav. l

mag. Boštjan Žumer, vodja službe nabave

GLAVNO SKLADIŠČE V LETU 2015

2100 prejemov blaga,

4000 izdajnic materiala

1200 izdaj materiala na osnovi medskladiščnic

poškodovani še telekomunikacijski vodi ter glavne cevi pitnegavodovoda, iz katerih je zaradi povratnega toka iz zbiralnikovdrla voda in še dodatno onemogočala delo. Zaradi vseganaštetega in nestabilnega pobočja nad podorom so ugotovili, daso kakršna koli dela pri odpravljanju poškodbe daljnovoda donadaljnjega nemogoča.Transformatorski postaji Osebni kolodvor in Črpališče Mitovšeksta končni postaji in nimata možnosti napajanja iz druge smeri,zato se je vodja Nadzorništva Trbovlje odločil za uporabodizelskega agregata, kot začasne rešitve. Z vklopom agregata ob13.00 uri, šest ur po okvari na daljnovodu, so tako vsi odjemalcidobili elektriko.V tednu po zrušitvi skalne gmote so geologi pregledali pobočjenad podorom in ugotovili, da bo za sanacijo potrebno vsaj mesecdni, dokončno čiščenje in popravilo cestišča ter ostaleinfrastrukture pa v tem času nista možna. Dizelski agregat priTP Črpališče Mitovšek s svojo porabo goriva, časom zavzdrževanje in dotakanje goriva ter hrupom, ki ga povzroča, zatako dolgo obdobje ni zanesljiva in sprejemljiva rešitev. NaNadzorništvu Trbovlje so predlagali, da bi se za napajanje TPČrpališče Mitovšek in TP Osebni kolodvor preuredil opuščenikablovod 35 kV Litija. Po pregledu kabelske kanalizacijeobstoječega opuščenega daljnovoda in možnostjo montažedaljnovodnega kabla preko mostu čez Savo je bilo ugotovljeno,da je takšna rešitev izvedljiva v kratkem času in z relativnomajhnimi stroški.Povezavo smo izvedli s kablom iz zaloge EXCEL – Cu 3x10mm2, ki smo ga fiksirali po mostu čez Savo. Služba vzdrževanjain izgradenj je s svojimi skupinami v usklajeni akciji dokazala,da znamo in zmoremo skupaj učinkovito odreagirati na nastaleprobleme in jih uspešno reševati, za kar smo kot podjetje ElektroLjubljana dobili s strani občine Trbovlje pohvalo za ves vložentrud ter pozitivna mnenja širše lokalne skupnosti. Iz danesituacije smo se lahko naučili, kako ranljiva je distribucijskamreža ob naravnih pojavih, ki jih ni mogoče predvideti, in da jesmiselno začasno povezavo sprojektirati na način, da bo le-ta vbodoče postala trajna, kar bo prispevalo k bistveno večjizanesljivosti napajanja odjemalcev na tem področju. l

FOTO: Zoran Artnak, Rok Sterniša


ELEKTRO DOMEV

ŽIV ORGANIZEMStoritveni center IKT

Reorganizacija področja informatike in telekomunikacij vElektro Ljubljana prinaša nekatere novosti glede zago-tavljanja IKT storitev. Združitev Službe za informacij-

ske storitve in Službe za telekomunikacijske storitve v enotnoSlužbo IKT (informacijsko-komunikacijske tehnologije) je nanovo opredelila oddelke. Oddelek Storitveni center je uporab-niku najbližji in njegova temeljna naloga je zagotavljanje kako-vostnih storitev vsem uporabnikom v združbi. Delovanje Storit-venega centra je v večini pogojeno s procesom obvladovanjaIKT storitev, ki ga opredeljujejo posamezni postopki ITIL (angl.Information Technology Infrastructure Library). ITIL je medna-rodno sprejeta dobra praksa, ki na urejen in preverjen način skozipostopke omogoča pregledno in učinkovito zagotavljanje stori-tev v celotnem življenjskem ciklu.

Proces obvladovanja IKT storitevPostopki, s katerimi se bo uporabnik najpogosteje srečeval, sozajem in upravljanje storitvenih zahtevkov, upravljanje dostopovdo informacijskih sistemov ter obvladovanje težav. Za bogatenjesvojega znanja in vedenja pa bo uporabnik uporabljal portal zasamopomoč in bazo znanja.Za zajem storitvenih zahtevkov se uporablja postopek zajemstoritvenih zahtevkov. Storitveni zahtevek je vsak zahtevek, ki se

nanaša na IKT storitve. V omenjenem postopku se opredeli, aligre za incident, klasični storitveni zahtevek ali zahtevek zadostope do informacijskih sistemov. Lahko je izražena potrebaglede dodelitve pravic za dostope do informacijskih sistemov.Za tovrstne zahtevke se uporablja aplikacija E-Avt. Lahko jeizražena zahteva za dodelitev IKT sredstev na delovnem mestu.Lahko je izražena zahteva za nadgradnjo informacijskihsistemov zaradi zakonodajnih, funkcionalnih ali drugih zahtev.Storitveni zahtevek se lahko nanaša tudi na okrnjeno delovanjeali nedelovanje storitev, za kar uporabljamo izraz incident. Čegre za ponavljajoče incidente, je potrebno odkriti vzrok, da senapaka odpravi, in opredeliti potrebne nasvete ali usmeritve,kako zmanjšati ali odpraviti vpliv tovrstnih vzrokov; tedajgovorimo o problemu. Pri zmanjševanju ali odpravi vplivavzroka za ponavljajoč pojav incidenta običajno poiščemo inopredelimo znane napake in poti, kako obiti napako. Pri tem seuporablja postopek obvladovanje problemov, običajno pa sovključeni strokovnjaki in reševalci druge in tretje ravnizagotavljanja podpore storitvam. Za upravljanje zahtevkov za dostope do informacijskih sistemovse uporablja postopek upravljanja dostopov do informacijskihsistemov. Za upravljanje incidentov se uporablja postopekobvladovanje težav, za klasični storitveni zahtevek pa se

Storitveni center - obvladovanje storitvenih zahtevkov.


ELEKTRO DOMEV

uporablja postopek upravljanje storitvenih zahtevkov. Posledicaodločitev v sklopu dejavnosti postopka obvladovanja težav inupravljanja storitvenih zahtevkov lahko vodi do postopkaobvladovanja problemov in/ali postopka upravljanja sprememb.V okviru postopka upravljanja storitvenih zahtevkov se obrav-nava standardni tip spremembe. To so vnaprej odobrene spre-membe. V okviru postopka upravljanja sprememb se obravnavanormalen tip spremembe. To so manjše spremembe, ki morajobiti odobrene s strani vsebinskega skrbnika storitve. Nujni tipspremembe se obravnava zunaj opredeljenih postopkov, vednoz vednostjo in odobritvami vodstva Službe IKT.

VlogeVse storitvene zahtevke sprejema in poskuša na prvi ravnipodpore rešiti Storitveni center. V ožjem pomenu predstavljaStoritveni center opredeljeno skupino reševalcev prve ravnizagotavljanja podpore storitvam v Službi IKT.Storitvene zahtevke, ki jih Storitveni center ne more rešiti, sedodelijo ustrezni skupini reševalcev druge ravni. Skupinereševalcev druge ravni so opredeljene glede na zmožnostreševanja zahtevkov in incidentov posamezne storitve aliskupine storitev. Opisane so v posebnem zavihku kataloga IKTstoritev.Če tudi skupini reševalcev druge ravni ne uspe rešiti storitvenegazahtevka, se le-ta obrne na tretjo raven pomoči, ki v praksipredstavlja zunanje izvajalce, s katerimi imamo za določenestoritve sklenjene pogodbe.

Informacijski sistem – Storitveni center IKTNašteti postopki se izvajajo skozi informacijsko podporo»Storitveni center IKT«. Tehnologija je privzeta od IBMMaximo Control Desk. Osnova zagotavljanja storitev jeopredeljeni katalog IKT storitev, ki je hierarhično na več ravnehopisan skozi klasifikacijo storitev. V katalogu IKT storitev sonavedene vse IKT storitve, procesne in poslovne, ki se izvajajov Elektru Ljubljana. Storitve se nadalje delijo v tri velikeskupine, in sicer na IT (informacijsko tehnologijo)infrastrukturo, TK (telekomunikacijsko) infrastrukturo terinformacijske sisteme. Vsaka storitev je uvrščena v eno odopredeljenih skupin storitev; podan je kratek opis, navedenaskupina reševalcev druge ravni, ki v primeru težav ali novihzahtevkov prevzame reševanje. Za vsako storitev je opredeljenše odzivni čas, čas, ko je storitev ponovno na voljo, režimdelovanja in vsebinski skrbnik storitve. Režim delovanja storitev predstavlja časovni interval, ko jestoritev na voljo. Za storitve sta opredeljena dva časovnaintervala, in sicer 8/5 – 8 ur med 7h do 15h od ponedeljka dopetka in 24/7 – 24 ur, 7 dni na teden. Odzivni čas je čas, ko sereševalec prve ravni v Storitvenemu centru odzove prijaviteljuzahtevka. Odzivni čas je za vsako storitev opredeljen v kataloguIKT storitev. Čas, ko je storitev ponovno na voljo (angl. MTRS– Mean Time to Restore Service) je čas od prijave incidenta,reševanja incidenta do trenutka, ko uporabnik lahko ponovnouporablja storitev. Dogovor o ravni zagotavljanja storitev jedogovor, v katerem so opredeljeni režim delovanja, odzivni časin čas, ko je storitev ponovno na voljo ter po potrebi ostalo in sedotika nabora storitev, dogovorjenega med ponudnikom instranko.Vsi storitveni zahtevki se beležijo v informacijski sistem Storit-

veni center IKT. Storitven center sprejema zahtevke od 6.30 do15.30. Alternativne vstopne točke zajema storitvenih zahtevkovso še preko e-naslova: [email protected] ali v nuj-nem primeru po telefonski številki: 230 49 00. Za uporabo informacijskega sistema »Storitveni center IKT« sona voljo navodila, objavljena na Portalu Elektro Ljubljana vzavihku Storitveni center IKT.

Dokumentacija sistema vodenja kakovostiPostopke, storitve, odgovornost, pravilnost ravnanja in drugo,kar se nanaša na Storitveni center, najdemo zapisane v delovnihnavodilih in ostalih dokumentih sistema vodenja kakovostiElektro Ljubljana d.d. Krovno delovno navodilo, kiorganizacijsko opisuje vse navedene postopke z izjemo postopkaza upravljanje z dostopi do informacijskih sistemov, predstavljaDN047 Delovno navodilo za upravljanje IKT storitvenihzahtevkov. DN042 Delovno navodilo za delo z IKT sredstvi nadelovnem mestu, DN043 Delovno navodilo za izvedbo GSMstoritve, DN044 Delovno navodilo za uporabo radijske DMRopreme in DN049 Delovno navodilo za širitev in ukinitevinformacijskih storitev vsebinsko dopolnjujejo postopekupravljanje storitvenih zahtevkov. DN046 Delovno navodilo zaupravljanje z dostopi do informacijskih sistemov pa opisujepostopek upravljanje z dostopi do informacijskih sistemov.Za izvajanje storitev so potrebni denarni vložki. S temzagotavljamo primerne vire, ki predstavljajo infrastrukturo,podatke, aplikacije in integracije. Prav tako moramo zagotovitiustrezne zmožnosti storitev, ki jih opredeljujemo z ljudmi,postopki, znanjem in organizacijo. Vse našteto je potrebnoseveda obvladovati. Namen izvajanja storitev pa je ustvarjanjedodane vrednosti. Pri tem zasledujemo primernost storitev zauporabo in namen. Pri primernosti za uporabo se za vsakostoritev skozi stroške, cene na trgu, ravni in cilje, ki jih morastoritev zagotavljati, obravnava razpoložljivost, zmogljivost,zanesljivost, varnost, uporabnost, skladnost in neprekinjenost.Pri primernosti za namen je v ospredje postavljenafunkcionalnost storitve. V tem pogledu so storitve orientirane kuporabniku, maksimalno se upošteva uporabnikove zahteve inspecifikacije ter opredeli povrnitev in oceno vrednosti vlaganj.Za uporabnika je ključnega pomena, da mu storitve pomagajorealizirati vrednost pri udejanjanju bistvenih poslovnih procesov,izdelkov in storitev. Vse navedeno pa je živ organizem, ki gabomo ob uporabi skupaj z uporabniki v praksi spreminjali,dopolnjevali in nenehno izboljševali. l

mag. Peter Fajfar

Portal za samopomoč – uporabnik.


ELEKTRO DOMEV 27NOVICE | ELEKTRO LJUBLJANA | JUNIJ 2016

ELEKTRO DOMEV

ŠTORKLJA V BIČU V MANJ HRUPNEM DOMU

Tudi v občini Trebnje smo marca pomagali pri selitvignezda, ki ga je štorklja naredila na prometnem znakunad avtocesto v Biču. Po dveh mesecih smo se razveselili

novice, da je štorklja z našim delom zadovoljna in da uživa ssvojo družino. l

FOTO: Maj Pavček

ŽIVLJENJE MATENSKE ŠTORKLJE ODSLEJ BREZ SIREN

Prestavitev gnezda štorkelj

Člani Prostovoljnega gasilskega društva Matena in delavciElektra Ljubljana smo uspešno preselili domovanještorklje. Štorklja se je namreč ugnezdila na stolpugasilskega doma, kar je gasilcem predstavljalo velikotežavo. Verjetno bo tudi štorklja v novem domovanju boljzadovoljna, saj ji ne bo več treba poslušati sirene. Gnezdosmo s pomočjo avtodvigala preselili na drog z gnezdilnimpodstavkom v neposredni bližini gasilskega doma.Potrebna je bila zvrhana mera koncentracije, saj je moralaostati struktura gnezda nepoškodovana. Mislim, da namje, po zagotovitvi Zavoda RS za varstvo narave, brezhibnouspelo opraviti delo, za kar smo dobili najvišjo možnooceno.Najprej smo se z dvigalom povzpeli na gasilski stolp in siogledali situacijo, nato pa smo z dvigalom dvignili šeželezni podstavek. Z vrvjo smo spodžagali gnezdo, gapoložili na podstavek in ga z dvigalom spustili natovornjak.Gnezdo smo nato z pomočjo dvigala na novo namestilina drog in tako uredili novo domovanje za te prekrasneživali.l

Janez Duša, vodja nadzorništva Grosuplje

Gnezdo na prometnem znaku Ekipa, ki je sodelovala pri prestavljanju gnezda

Postavljanje droga

Vrtanje luknje za postavitev droga

Gnezdo je bilo treba najprej sneti z usmerjevalne table

Zadovoljni obraz našega monterja ob novem domovanju

Naši štorklji uživata v novem gnezdu


ENERGIJA IN OBRATOVANJE 29NOVICE | ELEKTRO LJUBLJANA | JUNIJ 2016

ENERGIJA IN OBRATOVANJE

IN KAJ, ČE SE LASTNIK ZEMLJIŠČANE STRINJA?STIKALNI BLOK ZA ZUNANJO MONTAŽO KOT REŠITEV

Na podlagi zakona o graditvi objektov je potrebno zagradnjo novih omrežij na 20 kV ravni pridobitigradbeno, kasneje pa še uporabno dovoljenje. Za

pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno za vsa zemljišča,na katerih naj bi potekala predvidena gradnja, pridobiti soglasjasoglasodajalcev in soglasja lastnikov zemljišč (služnostnepogodbe).V našem primeru je bilo ravno nestrinjanje lastnika zemljišča, nakaterem stoji transformatorska postaja, povod za iskanjetehnične rešitve, s katero bi lahko rešili problem stikalnihmanipulacij na 20 kV kablovodih. Po prvotni tehnični rešitvi jebila predvidena predelava obstoječe zidane stolpnetransformatorske postaje, v katero bi vgradili srednjenapetostniblok in jo vključili v 20 kV kabelsko omrežje, demontiraliobstoječi 20 kV daljnovod, preuredili nizkonapetostno omrežjeter obnovili zunanjost transformatorske postaje.Spremenjena tehnična rešitev je predvidevala postavitevstikalnega bloka za zunanjo montažo. Na območju, kjer jepostavljen stikalni blok za zunanjo montažo, je bila že zgrajena5-cevna kabelska kanalizacija, in sicer s PVC cevmi premera160 mm. Za postavitev stikalnega bloka in kasnejši uvlek 20 kVkablovodov je bilo potrebno na obstoječi kabelski kanalizacijidograditi manjkajoče število cevi in zgraditi kabelski jašekdimenzij 2,0 x 1,6 m, prilagojen za postavitev stikalnega bloka.Zaradi posledic vremenskih vplivov se je na delu postavitvestikalnega bloka grlo kabelskega jaška dvignilo za 20 cm nadterenom (nad koto 0). Zaradi lažjega dostopa okoli stikalnegabloka so v pasu 0,8 m položene prane plošče. Glede na to, da jelokacija bloka izbrana na mestu, kjer je možen padec v globino,

je bila kot zaščita pred padcem postavljena tudi žičnata ograja vvišini 1,5 m.Po podatkih predstavnika za dobavo stikalnega bloka za zunanjomontažo obstajajo tri vrste ohišij. Razlikujejo se glede na vrstoizpusta v primeru kratkega stika, pojava obloka, itd. Izpust jelahko izveden na zadnji strani ohišja spodaj, na zadnji straniohišja zgoraj ali pa kot izpust v kabelski jašek oziroma kanaleto.Ohišje stikalnega bloka ima zaščitno raven IP 54 in se ga izdelaglede na število celic in konfiguracijo stikalnega bloka. Zapritrditev stikalnega bloka z zunanjim ohišjem na mestopritrditve ni potrebno dodatnega tesnjenja in se ga pritrdi le zvijaki. V našem primeru smo se odločili za izvedbo z izpustomzadaj zgoraj in izvedbo stikalnega bloka RRRRT, dimenzij 1740x 871 x 1030 mm (š×v×g).Po končanih gradbenih delih je bil s pomočjo avtodvigala sti-kalni blok postavljen na že zgrajen kabelski jašek. Nato je bil nadovodno/odvodne celice priklopljen 20 kV kablovod Vrhnika ter20 kV kablovod za napajanje transformatorskih postaj Gajničein Mali vrh predor, medtem ko je bil na transformatorsko celicopriklopljen 20 kV kablovod za napajanje transformatorske po-staje Šmarje.Po prvotni tehnični rešitvi je bilo med drugim tudi zaradi zahtevlastnikov zemljišč predvideno, da se po izgradnji 20 kV kabel-ske povezave med RTP Grosuplje in RP Škofljica ter pokablitve20 kV daljnovoda Vrhnika demontira celoten 20 kV daljnovodVrhnika skupaj z odcepi do posameznih transformatorskih po-staj. S postavitvijo stikalnega bloka za zunanjo montažo je bilozadoščeno tako potrebam po dolgoročni rešitvi z energetskegastališča kot tudi lastnikom zemljišč. l

Boštjan Hrovat

KAKO PRIVARČEVATI PRI KLIMATIZACIJIKoristni napotki za klimatizacijo poslovnih stavb

Skoraj polovico električne energije se porablja za klimatizacijo, natosledi razsvetljava, na tretjem mestu pa je pisarniška oprema.

Bodite pozorni na nastavitev temperature lokalnih termostatov.Priporočljiva temperatura v obdobju brez ogrevanja oziroma v obdobjuhlajenja, ki zagotavlja udobje sedeči osebi, je med 23 ˚C in 25 ˚C.Termostati naj ne bodo izpostavljeni sončnemu sevanju.V poletnem času je ob hlajenju prostorov prepovedano odpiranje oken.Zmanjšajte klimatizacijo v prostorih, ki jih redko uporabljate in za katereni določenih posebnih zahtev glede klime.Izklopite ali minimizirajte delovanje klimatizacije izven delovnega časa. l

Uršula Krisper

KORAK K TRAJNOSTNEMU RAZVOJUSamooskrba s sončno elektrarno

Od začetka letošnjega leta je v veljavi Uredba osamooskrbi z električno energijo iz obnovlji-vih virov energije, ki gospodinjskim in malim

poslovnim odjemalcem omogoča samooskrbo z elek-trično energijo na podlagi neto merjenja. To pomeni,da bodo imeli lastniki naprav za samooskrbo obraču-nano porabo električne energije samo ob zaključku ko-ledarskega leta, in sicer tako, da se bo pri obračunuupoštevala razlika med dovedeno in odvedeno elektri-čno energijo.Elektro Ljubljana OVE d.o.o. želi spodbuditi vsezaposlene v skupini Elektro Ljubljana, da skupajnaredimo korak k trajnostnemu razvoju in hkratiprihranimo pri računu za električno energijo. Zato smov ta namen pripravili ugoden set ELEKTRO SOLAR,ki vključuje PV module, komunikator, inverter, zaščitoSAFESIG in pridobitev soglasja za priključitevelektrarne na omrežje. V primeru nakupa našega setaELEKTRO SOLAR, pri čemer si boste sončnoelektrarno postavili sami, si pridružujemo pravicoogleda priključnega mesta in nadzora izvedbe sončneelektrarne v skladu s Pravilnikom o tehničnih zahtevahnaprav za samooskrbo in Smernico o požarni varnostisončnih elektrarn SZPV 512.Ker želimo zaposlenim ponuditi najugodnejše ceneseta ELEKTRO SOLAR, zbiramo prednaročila. Pravtako boste imeli možnost ugodnega obročnegaodplačevanja.Vabimo vas, da izpolnite informativni obrazec, skaterim nas boste seznanili, da želite tudi vi na svojistrehi sončno elektrarno za samooskrbo. l

Elektro Ljubljana OVE

Želim SONČNO ELEKTRARNO za samooskrbo.

Ime in priimek:_________________________________________________

Naslov:_________________________________________________

E-mail_________________________________________________

Tel. št. :_________________________________________________

Prednaročila sprejemamo do 30. 4. 2016!Izpolnjen obrazec pošljite po elektronski pošti [email protected] ali po pošti na naslov: ElektroLjubljana OVE d.o.o., Slovenska cesta 56, 1000 LjubljanaZa dodatne informacije smo vam na voljo na tel. št. 01/56 57 502.

SODOBNEJŠI PREVOZ KABLOV

Naše podjetje je bogatejše za novo sodobno delovnoopremo. Z nakupom prikolice Bagela BKT 60 za prevozkabla na kolutih, bomo lahko odslej še bolj poskrbeli,

da bo naše delo nemoteno potekalo. Nova prikolica bo nadomestila obstoječo zastarelo, tehnično intehnološko že skoraj neprimerno prikolico. Z uporabo noveprikolice, bo delo zaposlenih potekalo hitreje, bolj kakovostnoin tudi bolj varno. Prikolica omogoča hidravlično nalaganjekolutov do 3.000 mm in ima dodatno roko za manjše kolute. Naprikolici je nameščen agregat za neodvisno delovanje hidravlikein ima tudi pogon bobna za odvijanje in navijanje kabla. V mesecu januarju je dobavitelj za naše zaposlene v Nemčijiorganiziral usposabljanje. Udeležilo se ga je 6 sodelavcev, ki sopoleg usposobljanja za delo z prikolico, prejeli tudi velikoinformaciji za vleko kabla s pomočjo vlečne naprave Bagela KW4000 in RW 10. l

Matej Hudi

ELEKTRIČAR PIKO30NOVICE | ELEKTRO LJUBLJANA | JUNIJ 2016


ELEKTRIČAR PIKO

OTROCI SO BILI NAVDUŠENIElektričar Piko na obisku v OŠ Stara Cerkev

Najbolj znani električar na ElektruLjubljana Električar Piko je bil vprvih mesecih leta 2016 zelo

zaposlen. Pot ga je najprej zanesla naKočevsko, kjer je obiskal več razredov otrokna Osnovni šoli Stara Cerkev. Nekaj vtisovotrok, ki jih je obiskal, si lahko preberete vnadaljevanju članka. Kočevsko je obiskal šedvakrat, bil je gost na Osnovni šoli Zboraodposlancev v Kočevju. Ob prvem obisku gaje pričakalo okoli 60 otrok, dober glas oElektričarju Piku pa se je hitro razširil in takoga je ob drugem obisku pričakalo že več kot100 otrok.V nadaljevanju ga je pot zanesla še v črnuškivrtec v Ljubljani, prav v bližino kraja, kjerje nekoč prebival. Pričakalo ga je 50živahnih malčkov. Dela mu tudi v aprilu nizmanjkalo in tako je obiskal še vrtec Živžavv Orehovici pri Šentjerneju. S svojoprisotnostjo je razveselil 46 otrok. l

Maj PavčekFOTO Maj Pavček, Kristina Sever

Učence 1. razreda podaljšanega bivanja je 24. marca obiskal gospod MarkoPiko, ki je zaposlen v podjetju Elektro Ljubljana. Glavni namen njegovegaobiska je bil otrokom predstaviti električno energijo. Gospod Piko, oblečen vslužbeno uniformo (kombinezon, zaščitna čelada s pomičnim vizirjem, velikovarnostnih pasov in posebne zaščitne rokavice, s katerimi se lahko dotika delovpod napetostjo, ter tudi rokavice, s katerimi lahko opravlja delo v primeru dežja…), je otrokom na razumljiv način predstavil, kaj sploh je elektrika, kako in kjese proizvaja, kako pride do uporabnikov, kje vse se elektrika uporablja, terkakšne so nevarnosti pri nepravilnem ravnanju z električno energijo. Beseda jenanesla tudi na to, da v svetu že primanjkuje elektrike, ter kako je možno zelektrično energijo varčevati, da je bo še dolgo časa dovolj.Otrokom je prikazal tudi primer statične elektrike z drgnjenjem balona obnjihove lase. Otroci so bili navdušeni in seveda je vsak izmed njih želel in imeltudi možnost to preizkusiti.Za zaključek je gospod Piko otrokom pripravil prijetno presenečenje. Pokazaljim je, da pasovi, ki jih ima oprtane okoli telesa, ne služijo le v službenenamene, ampak tudi za zabavo. S pasovi je naredil gugalnico in vsakega otroka,ki je želel, zagugal.Obisk gospoda električarja Pika je otroke močno navdušil, kar so pokazali znadaljnjim raziskovanjem in iskanjem znanja na tem področju.

Učenci 1. razreda in učiteljici Tina in Anita

Kako ujeti streloKo sem razmišljal o elektriki, sem dobil idejo, kako ujetistrelo. Jaz bi na vrh visokega hriba postavil visok železnisteber. Oblekel bi ga z gumo. Guma bi ob udaru streleustavila elektriko, da se ne bi razpršila naokrog. Iz stebra bibile speljane žice, ki bi elektriko usmerile oziroma speljalev generator.O svoji ideji sem povprašal strokovnjaka. Povedal mi je,da so podobno idejo že preizkusili in da se stvar ni obnesla.Poskusil pa sem, morda v prihodnosti dobim še kak novnavdih.

Jakob Poje, 5. a, OŠ Stara Cerkev



MREŽENJEMREŽENJE

VLAGANJE V MLADE SE DRUŽBI OBRESTUJEGoran Đolo in Žan Arko, mlada monterja

Gospodarska kriza je na slovenskem trgu dela pustilamočan pečat. Najbolj so bili prizadeti mladi, stari od 15do vključno 29 let. Kljub ukrepom in trditvam o

izboljšanju položaja mladih na trgu delovne sile in da mladi nisoveč glavna težava na področju zaposlovanja, statistika kažeravno nasprotno. Po zadnjih podatkih registrirane brezposelnosti(julij 2015) je položaj iskalcev prve zaposlitve, ki šele vstopajona trg dela, še vedno nezavidljiv. V celotni strukturi brezposelnihpo oktobrskih podatkih Zavoda RS za zaposlovanje mladi dovključno 29 let še vedno predstavljajo četrtino vseh registriranihiskalcev zaposlitve.Za razliko od mnogih podjetij, ki zahtevajo od kandidatov prizaposlovanju delovne izkušnje, v družbi Elektro Ljubljana d.d.v skladu s sprejeto kadrovsko strategijo dajemo priložnost

mladim. Tako smo tudi v letošnjem letu nadaljevali spomlajevanjem ekipe na terenu. V letu 2014 smo zaposlili 11mladih elektromonterjev, lani pa smo dobili 10 novih sodelavcevna terenu. Mlade spoznavamo že pred vstopom v rednozaposlitev, saj jim v podjetju omogočamo praktičnousposabljanje z delom ter študentsko delo. Ob tej priložnosti seželim v imenu kadrovske službe zahvaliti vsem našimmentorjem, ki usmerjate mlade pri njihovi poklicni poti ter jimomogočate pridobivanje praktičnih izkušenj. Iz leta v leto jihimamo v podjetju vedno več. Če smo še v letu 2013 napraktičnem usposabljanju z delom imeli 29 dijakov in študentov,je ta številka v letu 2015 narasla že na 68. l

mag. Vesna Petrović, vodja kadrovske službe

FOTO: Marko Piko, Kristina Sever

Poklic elektromonterja je ključen za nemoteno in varnodelovanje elektroenergetskega omrežja. Dinamičen poklic,ki zahteva nemalo znanja, dobro duševno in telesnopripravljenost in ne nazadnje kar nekaj poguma, opravljajovečinoma mladi fantje, ki so ob primeru napak na omrežjuprvi na terenu, in to v vseh vremenskih razmerah.Ob našem obisku v Kočevju smo se pogovarjali z vodjoobratovanja, Srećkom Mihelićem, ki nam je razkril, kajvse je potrebno za poklic monterja.Fantje lahko začnejo z delom na višini šele po opravljenihizpitih. Pri nas imajo monterji večinoma 5. stopnjoizobrazbe. Za delo pa potrebujejo vozniški izpit Bkategorije, izpit iz varstva pri delu, izpit iz dela na višini inizpit za varno delo z motorno žago. Nekateri izpiti seobnavljajo na eno leto, nekateri pa na dve leti. Če začnejodežurati, morajo imeti tudi izpit za dežurstva in izpit zamanipulacije v RTP-jih in RP-jih v primeru potrebe.»Pri nas je praksa, da gredo mladi fantje v gradbeneskupine. Tudi tu že takoj pomagajo pri nadzorništvih,kadar pride do okvar so v vsakem primeru med prvimi naterenu. Sčasoma jih vključimo v nadzorništva. Počasilahko pristopijo k izpitu za samostojnega elektromonterja.Če se izkažejo za »taprave«, pa jih skušamo usposobiti zadežurne monterje, tako da lahko praktično vsa dela izvajajosamostojno.Ko nastopijo službo, so elektromonterji, če želijo stopitistopnico višje, pristopijo k internemu izpitu zasamostojnega elektromonterja. S tem so sicer upravičenine le do višje plače, ampak imajo tudi več odgovornosti.Samostojni elektromonter je lahko določen tudi za vodjoskupine. Če gresta na primer Goran in Žan na teren, četudinista izobražena za delovodjo, je eden od njiju določen zadelovodjo.»Pogrešam izvajanje kolektivne pogodbe od A do Ž,« praviSrećko. »Predvsem možnost napredovanja po horizontali.Ne zdi se mi pravično, da dobijo ljudje z več znanja indelovne vneme enako plačilo kot tisti z manj. Vendar smotu omejeni na plačilne razrede glede na uradno stopnjousposobljenosti.«Srećko je bil zelo zadovoljen z letnimi razgovori, ko se jelahko zaposlenim posvetil, si zapisal njihove želje, videl,kaj zmorejo in česa ne, kam se nagibajo. To je vsak naredilza svoje podrejene, se uskladil z njimi in potem poslal naupravo. Srećko je to opravil za vse iz distribucijskeoperative.Praviloma se fante, ko začnejo z delom mladegaelektromonterja, vključi v gradbene skupine. Sčasoma sejih vključi v nadzorništva, odvisno od sposobnosti in željalahko pristopijo k izpitu za samostojnega elektromonterja.Če se izkažejo za »taprave«, lahko pristopijo k izpitu zadežurnega monterja, kar pomeni, da lahko praktično vsadela izvajajo samostojno.V DE Kočevje smo obiskali mlada elektromonterja Goranain Žana, ki sta vključena tudi v tekmovalno plezalno ekipoDE Kočevje. Na dnevu podjetja v Vinici sta prvičtekmovala. Poškodovana sta bila namreč dva stalna članaekipe in tako sta dobila priložnost.

Goran Đolo je član gradbene skupine, star je 24 let in prihaja izokolice Kočevja, iz Štalcerjev. Goran se je dobro ujel z ekipo,dobro pa sodeluje tudi z drugimi ekipami. V prostem času vednonajde kakšno delo okoli hiše ali gre pomagat prijateljem. Poletirad kolesari.Po končanem šolanju je najprej pet let delal kot elektroinštalater,potem eno leto v lesni industriji kot vzdrževalec. Na ElektruLjubljana je zaposlen dve leti in je zelo zadovoljen. Zasebnopodjetje, v katerem je delal kot elektroinštalater, je šlo v stečaj,nato je šel v lesno industrijo. Poslal je prošnjo tudi na ElektroLjubljana, a v prvo ni bil sprejet, so ga pa potem sprejeli podrugem razgovoru. V primerjavi s prejšnjimi delovnimi mestiopaža razlike na področju opreme, reda in discipline ter plačila.Seveda je v primerjavi s preteklimi izkušnjami tukaj bolje. Narazgovoru so bili trije izpraševalci, imel je kar dober občutek, sajje bilo vzdušje sproščeno.Prvi dan v novi službi seveda še ni smel na višino, je boljpospravljal avtomobile in opremo. Potem pa se je vsak dan sprotidogajalo nekaj novega. Na višino je šel lahko šele po opravljenemizpitu za delo na višini, po 3-4 mesecih. Pri plezanju se je bilotreba navaditi tudi na drugačne gibe telesa, postavljanja nog,sčasoma pa se delo avtomatizira. Z višino ni imel težav, vseenopa je bilo na začetku prisotnega malce strahu, da bo zdrsnil, karje sčasoma minilo.

Žan Arko je iz Sodražice, star je 21 let; tako kot Goran je tudi onv gradbeni skupini. Pravi, da mu je všeč različno terensko delo.Plezati je začel tako, da je sprva vozil plezalce po terenu intekmovanjih. Doma imajo manjšo kmetijo, kjer se vedno najdekakšno delo. V prostem času rad igra nogomet, nekaj prostegačasa pa se najde tudi za dekleta. Že v osnovni šoli ga je pri fizikizanimala elektrika, pa tudi doma so ga zanimale stvari, povezanez elektriko. To je botrovalo tudi odločitvi za šolanje naelektrotehniški strokovni šoli na Vegovi v Ljubljani, kjer jepridobil izobrazbo elektrotehnik-energetik.Po 6 mesecih pripravništva je imel izpit za varstvo pri delu inizpit za delo na višini. Z višino nima težav in ga ni strah. Pravi,da se »štange« in plezalk moraš privaditi, a ko se privadiš, grepotem vse hitro. S svojim delom je zadovoljen in tudi znadrejenimi se dobro razume.l

mag. Kristina Sever



MREŽENJEMREŽENJE

SP

OZ

NA

JMO

SE

JURE SERDINŠEKDE Ljubljana mesto, Služba za izgradnjo DO

V podjetju Elektro Ljubljana sem zaposlen skoraj tri leta.Sprva sem delo opravljal v Službi za dokumentacijo ininvesticije, v oddelku za projektivo, od leta 2015 pa semzaposlen v Službi za izgradnjo distribucijskega omrežja kotvišji referent za izgradnjo omrežja na DE Ljubljana mesto.Pred zaposlitvijo v Elektru Ljubljana sem končal šolanje nadodiplomskem univerzitetnem študijskem programu naFakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Ker se je priložnost zadelo v družbi Elektro Ljubljana pojavila med šolanjem napodiplomskem študiju, tega sedaj zaključujem ob delu.Na delovnem mestu primarno skrbim za organizacijo inpripravo dela za tuje transformatorske postaje, ki jihvzdržujemo, pripravljam in sklepam nove pogodbe zavzdrževanje SN naprav v TP, pripravljam poročila ovzdrževanju in ponudbe za dodatna dela v TP (ponudba,dogovor o izvedbi, izvedba, obračun), sekundarno pa sem vpettudi v organizacijo preostalih del na trgu in del za investicijeznotraj Elektra Ljubljana.

SREČKO SEČNIK,DE Ljubljana mesto, Služba za izgradnjo DO

V podjetju sem zaposlen trinajst let, pred tem sem večino časadelal v Tobačni Ljubljana. Letos bom dopolnil trideset letdelovne dobe.Zaposlen sem na delovnem mestu elektromonterja na terenu,v skupini za polaganje kablov. Delo je razgibano in z veseljemprihajam na delo, kakšen temen oziroma neprijeten trenutekpa je posledica vremenskih razmer, kot je delo na dežju, vsnegu in v mrazu.Vsi sodelavci v skupini delamo po nalogu delovodje. Lahkosmo na posameznem delovišču le dve uri, včasih pa tudi podva tedna ali več, odvisno od velikosti gradnje. Običajno soizzivi pri delu v tem, da se v trenutku lahko srečamo znepričakovano situacijo, ki jo je potrebno čim prej razrešiti.Včasih je treba izdelati tudi kakšno pripravo ali pripomoček.To mi predstavlja izziv. Tako si v popoldanskem času oziromav službi, če je možno zadevo razrešiti takoj, vzamem čas, darazmislim o tehnični rešitvi problema in izdelavi pripomočka,ki ga tudi sam izdelam. Tako sem v lanskem letu prijavil štiritehnične izboljšave, v letošnjem letu pa zaenkrat eno. Pri temje velika spodbuda odnos delovodje do sprememb v delovnemprocesu in do vključevanja tehničnih izboljšav in rešitev vkonkretno delo. Tak je bil delovodja Dušan Žunec, ki je zdajdelovodja skupine na nadzorništvu Polje, njegov naslednikDejan Popović in njegov namestnik Miha Obrstar pa staprivzela njegov pristop k izboljšavam.Pomembno je, da se nove tehnične rešitve in izboljšave nasmiseln način objavijo, saj je v podjetju veliko podobnihskupin, ki potrebujejo pri svojem delu enake pripomočke.Tako me je npr. sodelavec, ki je bil razporejen v nadzorništvoLogatec, poklical in prosil za tehnični pripomoček, ki smo gav skupini že nekaj let uporabljali. Veliko je odvisno odprimerne izmenjave informacij med sodelavci, pa tudi medenotami podjetja na drugih ravneh.

V službi se dobro razumemo, radi sepoveselimo in povemo kakšno dobro šalo,hecnih situacij s podganami, ščurki inkačami v kabelski kanalizaciji pa tudi nemanjka.

Delovno okolje je prijetno in spodbudno. Vesel sem, dapodjetje veliko da na varno delo, vedno se posvetimodokumentaciji in pripravi delovišča. Zelo pomembna se mi zditudi socialna varnost. Vesel sem, da je plača redna insorazmerno solidna, tako lahko razmišljam o kakšnihtehničnih rešitvah problemov, ne pa o, recimo, plačilupoložnic.Živim na deželi, blizu Ljubljane. Sem oče treh hčerk, ki šepridno hodijo v šolo in študirajo, v hiši in okoli nje pa je tolikoopravil, da nama s partnerico ni nikoli dolgčas. V prostem časuveliko berem, tako strokovne knjige kot leposlovje, zadnje časepa se ukvarjam tudi s sadjarstvom. Veliko stvari najdem tudina internetu. Glede tehnike moram reči, da je kakšno novejšopisno literaturo težko najti, tako da sem se spopadel s strokovnoangleščino in sledim novostim, ki me zanimajo, na internetu.Velik del mojega življenja je namenjen gasilstvu. Članprostovoljnega gasilskega društva osrednje enote v občini semže 40 let. Zadnjih osem let sem tudi poveljnik. Delo jeraznoliko, nevarno in tudi odgovorno, na žalost pa, kotpovsod, zahteva vedno več administracije. Po pisku pozivnika,ki naznanja, da nekdo potrebuje pomoč, moramo izvoziti vpetih minutah. Ker sem od zbirališča oddaljen 3 km, običajnoprihitim med zadnjimi; sedem v gasilni avto in v nekajminutah smo na mestu intervencije. Na leto imamo okolidvajset intervencij. Med hujšimi nesrečami, kot so poplave aližledolom, pa tudi več kot petdeset. Med zadnjo intervencijosmo več dni iskali pogrešano osebo, ki smo jo žal našliutopljeno.Glede na to, da sem že nekoliko starejši, vam lahko zaupampreizkušen moto mojega življenja in dela, velja naj predvsemtistim, ki se jim vedno mudi. Glasi se takole: »Nikoli ni časaza neko stvar narediti tako, kot je treba; za to isto stvar dvakratdelat, se čas vedno najde.« l

FOTO: Maj Pavček

Otroci zaposlenih spoznavajo Tesla

Ob 120. obletnici delovanja naše družbe otrokom zaposlenih do 15. leta podarjamo vstopnice za ogled razstave NikolaTesla – človek prihodnosti.Razstava je na ogled v galeriji Cankarjevem domu. Pripravili so jo ob 160. obletnici rojstva velikega misleca in izumiteljav sodelovanju z Muzejem Nikola Tesla v Beogradu. Razstava nas vodi skozi življenje in delo ter vizijo Nikole Tesle terobsega kombinacijo različnih razstavnih eksponatov od maket ter delujočih modelov Teslovih izumov do filmskih inzvočnih zapisov in informacijskih panojev. Več o razstavi si lahko preberete na spletni strani Cankarjevega doma.Vse zaposlene vabimo, da si s svojimi otroci razstavo ogledate. Za prejem vstopnic za otroke pa nam pišite na elektronskinaslov [email protected], in sicer do 8. 7. 2016. Predšolski otroci si lahko razstavo ogledajo brezplačno. l

Uredništvo

Ker je dinamika v službi za izgradnjo DO na DE Ljubljanamesto na zelo visoki ravni, je zaradi živosti sistema in velikekoličine pogodbenih partnerjev težko govoriti o ustaljenemritmu, saj venomer prihaja do novih izzivov, ki jih je treba vnajkrajšem možnem času rešiti, zato se mi zdi največji izzivprilagajanje in uspešno krmarjenje skozi leto.

Delo v podjetju mi pomeni velik izziv, saj jepodjetje pravzaprav velika zakladnicaznanja, če ga znaš poiskati. Ob tejpriložnosti bi se rad zahvalil tudi vsemsodelavcem, ki so mi in mi še bodo ssvojim znanjem pomagali pri razvoju.

Živim v Ljubljani. Družine si še nisem ustvaril. Ob prostemčasu se rad ukvarjam z različnimi športi, najbolj pa sempovezan z nogometom, ki sem ga aktivno igral trinajst let,sedaj pa zadnjih šest let opravljam funkcijo nogometnegasodnika preko Nogometne zveze Slovenije. l



MREŽENJEMREŽENJE

ZDRAVJE NA DELOVNEM MESTU

BREZPLAČNI PREVENTIVNIPREGLEDI DOJKSkupina Elektro Ljubljana že vrsto let zapored v okviru polnegacertifikata Družini prijazno podjetje z namenom ohranjanjazdravja na delovnem mestu vsem svojim sodelavkam omogočabrezplačne preventivne preglede dojk. S tovrstnimi aktivnostmiželimo opozoriti vse sodelavke o pomenu opravljanjapreventivnih pregledov, zdravega načina življenja in zmanjšanjutveganja za nastanek bolezni. V spodnji tabeli je razvidnogibanje števila opravljenih brezplačnih preventivnih pregledovdojk.Prikaz gibanja števila opravljenih preventivnih pregledov dojkv Skupini Elektro Ljubljana.

Podatki o razširjenosti raka se v Sloveniji zbirajo v Registru rakaRS, ki že od leta 1950 deluje pod okriljem Onkološkega inštitutaLjubljana. Zaradi zahtevnosti zbiranja, preverjanja in analizepodatkov je potrebno od 2 do 3 leta do njihove končne objave.Tako so zadnji dokončni podatki, ki so na voljo o številu novihprimerov raka, dostopni za leto 2010. Ti podatki kažejo, da seštevilo novih primerov raka dojk v Sloveniji iz leta v letopovečuje, ob tem pa je rak dojk z dobrimi 20 % tudinajpogostejši rak pri ženskah. V letu 2010 je bilo v Sloveniji nanovo odkritih 1279 primerov raka dojk, kar je 11,5 % več kotleta 2009.Upam, da vas s temi številkami nismo preveč prestrašili, saj smovam želeli predstaviti le nekaj koristnih statističnih podatkov.Zavedanje je eden izmed najmočnejših načinov, s katerim lahkonapovemo boj proti raku, zato se skupina Elektro Ljubljana kotdelodajalec zaveda ter omogoča vsem svojim sodelavkampravočasno ukrepanje ter ozaveščanje na tem področju.Zdrava uravnotežena prehrana ter redna telesna dejavnost naj bonaše vodilo, saj nam omogočata zdravo življenje. Priporočilazdrave in uravnotežene prehrane, ki pomembno vpliva naohranjanje zdravja, večina od nas že kar dobro pozna. S prehranoje treba vzdrževati telesno in duševno zmogljivost. Temeljzdrave prehrane je raznovrstna in uravnotežena prehrana,sestavljena iz vseh skupin živil v razumnih količinah, s katerotelo dobi dovolj kalorij in nujno potrebnih hranilnih snovi.Pomembno je, da je v hrani, ki jo zaužijemo, čim manjpredelanih živil. Najbolje je, da hrano pripravljamo iz svežih,ekološko pridelanih živil in da uživamo hrano s čim manjdodanimi konzervansi, aditivi in solmi. Izbira ustreznih sestavinin priprava kakovostnega uravnoteženega obroka ni tako težka,kot se morda zdi na prvi pogled.

Ne smemo pa zanemariti tudi redne telesne dejavnosti poleguravnotežene prehrane, saj je bistvena sestavina zdravega načinaživljenja. Pripomore že ena ura redne zmerne telesne dejavnosti(hitra hoja, kolesarjenje, plavanje, tek) vsaj trikrat tedensko.Na koncu ne smemo pozabiti dejstva, da so redni preventivnipregledi dojk ključnega pomena za zgodnje odkrivanje bolezniin takojšnje zdravljenje, saj je zgodaj odkrito bolezen mogočetudi uspešno pozdraviti ter premagati.Vse sodelavke smo ponosne, da smo del uspešnega kolektiva,ki nam v okviru ukrepov iz polnega certifikata Družini prijaznopodjetje omogoča pestro paleto različnih dejavnosti na področjupromocije in ohranjanja zdravja na delovnem mestu. Upamo, dase nam bo vsako leto pridružilo čim večje število novihsodelavcev na poti k čim boljšemu zdravju in dobremu počutju,kar zagotovo vpliva tudi na večjo produktivnost ter zadovoljstvona delovnem mestu. l

Barbara Forte

Mnenja sodelavk, ki so se udeležile pregledov

Pozdravljam odločitev podjetja, da nudi vsem zaposlenimmožnost brezplačnega pregleda v Mo-gy centru, kamorredno hodim na preglede - sama sem ga prvič obiskala kotsamoplačnik že leta 2010. Ker smo zaposleni izpostavljenidoločenim obremenitvam in stresu na delovnem mestu, šekako prav pridejo vsi ukrepi podjetja - zdravniški preglediin spodbujanje športnih dejavnosti, saj dokazujejo, kakopomembni smo zaposleni za podjetje. Vsak ima možnostnekaj narediti zase, saj je vseeno preventiva boljša kotkurativa in le zdrav in zadovoljen delavec je lahko doberdelavec.

Irena Oštir

Osebna izkušnja iz preteklosti (Hodgkinov limfom) me jenaučila, da se raka ne smemo bati, ampak ga moramo iskatiin pozdraviti pravočasno. Zato sem hvaležna za vsakomožnost in priložnost, ki sledi mojemu cilju – skrbi zazdravje.

dr. Alenka Kolar

V Mo-gy centru bi pohvalila ga. Rajh, ki zna res prisluhnitiin si vzame čas. Moti me, da te že ob najmanjšihodstopanjih usmerijo naprej na ultrazvok, saj sama metodane daje diagnoze.

Erika Kobe

Vedno več nas je dejavnih v zimskem obdobju

Športne dejavnosti za naše zaposleneV predlanski sezoni smo se v okviru Tima za usklajevanju družinskega in poklicnega življenja odločili, da zaposlenimomogočimo športne dejavnosti na podlagi individualne izbire. Na predlog zaposlenih smo dodali še ducat novih športnihcentrov in tako razširili ponudbo športnih dejavnosti od plavanja, fitnesa do različnih vodenih vadb. Sprememba je naletela napozitiven odziv zaposlenih, kar potrjuje tudi letošnja sezona, ki se je zaključila 31. marca 2016. Vedno več naših zaposlenihse tako zaveda, da je redno gibanje ključ do zdravja.

Vsi, ki imate kakšne nove predloge v zvezi s športnimi dejavnostmi v prihodnjem zimskem obdobju, pa ste seveda lepovabljeni, da svoj predlog posredujete na [email protected].

polni cert if ikat

DEFIBRILATOR V DOBREPOLJUElektrika, ki rešuje življenja

Letos je naše podjetje prispevalo prvi defibrilator v splošnodobro. Glavno vodilo pri izbiri lokacije je bilo opremitido sedaj nepokrite lokacije. Prvi defibrilator smo tako

namestili na DE Kočevje, v nadzorništvu Dobrepolje. V okviru standarda OHSAS 18001 načrtujemo v prihodnjih letihnakup in namestitev še 7 defibrilatorjev. Dva od teh bostanamenjena delovnim skupinam, ki izvajajo dela pod napetostjo. Ob namestitvi prvega defibrilatorja smo poskrbeli tudi zaposredovanje ustreznih podatkov za vpis defibrilatorja v baziiHELP in AED z lokacijami defibrilatorjev.

Kaj sploh je AED in kako delujeAED ali avtomatski zunanji defibrilator je naprava, ki lahko spomočjo električnega sunka ponovno požene srce in s tem tudireši življenje. Naprava je enostavna in povsem varna, obupoštevanju navodil jo lahko uporablja vsakdo.Če se človeku ustavi srce in mu nihče ne pomaga, umre vpribližno 10 minutah (možnost preživetja je vsako minutomanjša za 10%), možgani pa se nepopravljivo pričnejo okvarjatiže po nekaj minutah.Z AED damo možnost vsakemu očividcu, da prične s postopkioživljanja, že veliko preden prispe reševalna ekipa (ta v mestnemokolju potrebuje povprečno 10-15 minut). Hitreje ko začnemooživljati, več možnosti je za preživetje. Strokovnjakipriporočajo, da bi človeka prvič stresli z električnim sunkom v3-5 minutah od trenutka, ko se zgrudi, kar bi bilo za reševalnoekipo z rešilcem skoraj nemogoče. Za očividca, ki je ob dogodkuprisoten, pa to ni nemogoče.Sama uporaba defibrilatorja še ne rešuje življenja, je pa zelokoristen in priporočljiv dodatek k temeljnim postopkomoživljanja. Pri človeku, ki se je zgrudil na tla, najprej preverimo,če diha, in sicer tako, da k njegovemu obrazu prislonimo uho inlice, da slišimo, čutimo, z očmi pa gledamo, če se prsni košdviga. Če bolnik diha, ga damo v položaj za nezavestnega, čene diha, takoj pokličemo pomoč na 112 in povemo:• kdo kliče;• kaj se je zgodilo;• kje se je zgodilo;

• kdaj se je zgodilo;• koliko je poškodovanih;• kakšno pomoč potrebujemo.Takoj ko smo ugotovili, da oboleli ne diha, in smo poklicalipomoč, pričnemo s temeljnimi postopki oživljanja: 30 masaž : 2vpiha. Zelo priporočljiva je uporaba avtomatskega zunanjegadefibrilatorja. Ko odpremo AED, nam aparat takoj prične dajatigovorna navodila, kaj je potrebno storiti. l

Vesna Oman

Prvi pregled Kontrolni pregled

2012 2013 2014 2015 2012 2013 2014 2015

Elektro Ljubljana 57 8 13 13 0 25 22 17

Elektro energija 13 6 6 2 1 8 9 6

Skupaj 70 14 19 15 1 33 31 23



NAŠE VAROVALKE NAŠE VAROVALKE

PRAV NIČ NAM NI BILO PODARJENOOB LETOŠNJEM PRAZNIKU DELA

Spoštovane kolegice in kolegi, sodelavke,sodelavci,za nami je najpomembnejši delavskipraznik in menim, da je zmotno pre-pričanje, da je boj za delavske pravice stvarzgodovine, zgodba, ki je že mimo; še huje,nekateri celo menijo, da je to stvarsamoupravljanja in ostanek preteklegarežima.Zakaj že? Morda zato, ker nekateri živijov nekem drugem svetu, svetu, kjersolidarnost ne pomeni nič, kjer skrb zasočloveka nima veljave. Za njih je vseprišlo samo od sebe in za to ni potrebensindikat ali delavsko gibanje. Za njih višinaplač in pokojnin ni pomembna, saj so si v

času svojega dela nabrali toliko premoženja, da se s temitežavami v starosti ne bodo ukvarjali. Njim je vseeno: za njihsmo delavci, zaposleni, delojemalci, ne pa sodelavci in prijatelji.Nekateri od njih pa enostavno samo mislijo, da jim bo vse danosamo od sebe.Naj vas na kratko spomnim, kako bi bilo brez sindikata, brezborbe pri zakonu o delovnih razmerjih, pogajanj pri kolektivnihpogodbah.

Ne bi bilo več: povračila za prevoz na delo; regresaza letni dopust; regresa za prehrano; dodatka zadelovno dobo; plačanega odmora med delovnimčasom; odpravnin in nadomestila za prve tri dnibolniške odsotnosti, jubilejne nagrade za 35 in 40 let,drugega pokojninskega stebra.Nižje bi bile: najnižje osnovne plače in minimalnaplača; pokojnine in nadomestila za bolniškoodsotnost; dodatki za manj ugodne pogoje dela.Slabše bi bilo: pogoji za upokojitev; urejeno varstvožensk, mladih in starejših delavcev; urejeno področjevarnosti in zdravja pri delu.Imeli bi: manj dni letnega dopusta; delovni čas, daljšiod 40 ur tedensko; visoko enotno davčno stopnjo.

Vse to so pravice, ki jih je izboril sindikat od države, lastnikovin delodajalcev, prav nič od tega nam ni bilo podarjeno, na vseto smo ponosni, za vse to se bomo borili tudi v prihodnje.Prepričan sem, da bomo še naprej s skupnimi močmi dokazovali,da so medsebojna pomoč, solidarnost in dobri odnosi na vsehravneh temelj uspešnega poslovanja in da mora biti vsakomur vtej državi jasno, da brez zadovoljnih ljudi ni uspešnega podjetja,še manj uspešne države.Nove sodne odločbe ustavnega sodišča so nam jasno vodilo tudiv smeri razlikovanja bonitet, ki smo jih izborili; zdaj bomokončno imeli tudi možnost, da se nagrade in izplačila dejanskorazlikujejo med člani in nečlani, kar je tudi prav. Če člani

sindikata financirajo pravne postopke, pogajanja in vse ostalo,kar sodi zraven, potem naj bodo pravice drugačne za članesindikata.Zadnja stavka, ki smo jo zaključili s sklenjenim dogovorom zvlado, je pokazala, da sindikat, kljub zelo zmotnemu prepričanjunekaterih, še vedno zmore organizirati in voditi stavko vcelotnem energetskem sistemu. Tokratna je bila uperjena protinašemu večinskemu lastniku, vladi republike Slovenije. Doklerimamo v hiši zadovoljiv socialni dialog, nimamo utemeljenegarazloga, da postavljamo dodatne zahteve našemu delodajalcu.Res pa je, da nam visoka udeležba in izražena podpora tudi sstrani nečlanov sindikatov daje jasen signal, da smo v primeruodstopanj od dogovorjenega ali poslabšanja razmer sposobni inzmožni organizirati tudi drugačno stavko.Seveda se je, tako kot povsod, tudi pri tej stavki izkazalo, daobstajajo organizacijske enote ali celo podjetja, kjer se stavkeniso udeleževali. Gre tudi za večja podjetja v energetskemsistemu, kjer so težave že na vidiku, pa se jim ni zdelo vrednosolidarno nastopiti skupaj. Stavkati je intimna pravica vsakogar,res pa je, da se brez te solidarnosti zavestno odpoveduješ upanju,da bo v stiski kdo pomagal tebi, da bo takrat, ko boš ogrožen tiin tvoje delo, kdo zastavil svoje ime tudi zate. Kdor gre v stavkoz razmišljanjem, koliko bo plačana ura v času stavke, kdo mu bopovrnil stroške goriva za prevoz na lokacijo stavke, ta naj vprihodnje raje ostane na delu. Za vsako zmago je potrebno tudikaj žrtvovati, v naši stavki zgolj svoj čas in možnost dodatnegapritiska delodajalca. Ko greš v vojno, lahko žrtvuješ celoživljenje. In na oboje so ljudje potem praviloma zelo ponosni,oboji so namreč soustvarjali zgodovino, darovali nekaj za našeskupno dobro, za boljšo prihodnost.Ob prazniku dela vam voščim vse dobro, naj vam prvomajskasporočila obudijo razmišljanja o vseh odrekanjih in naporih, kiso jih za nas opravili predhodniki, razmišljajte o tem, kaj bostepustili zanamcem. Vsi skupaj se moramo zavedati, da smobogastvo našega podjetja in države prejeli samo v začasnoupravljanje. Niti nismo lastniki tega, še manj se imamo pravicotako obnašati, prav tako nimamo pravice tega uničiti ali prodati.Naj bo to jasno vsem, tako našim politikom kot vodstvompodjetij. Vsi smo zgolj drobna črtica na časovni premici in temuprimerno se moramo obnašati. Ob tem pa niti za trenutek nesmemo pozabiti na tiste sodelavce, ki so s svojimi izkušnjami insvojim znanjem pripomogli k temu, kar imamo zdaj. Zato ninobenega razloga, da bi se v podjetjih takšne ljudi ob prihajajočiupokojitvi celo prestavljalo na manj plačana delovna mesta, jihs tem poniževalo in tako ustvarjalo vtis, da gre samo za denar inpriljubljenost pri lastnikih, za večanje dobička. Naša podjetja somnogo več, to so kraji, kjer so odraščale in ustvarjale generacijeodličnih strokovnjakov, ki so znanje prenašali na svojepredhodnike in nas. Gre za dobro stoletje izkušenj, ki se nizačelo s to vlado, s to oblastjo. Naša dolžnost je, da se jim za tozahvalimo in smo nanje ponosni. Samo za to gre, nič manj, ničveč! l

Mitja Fabjan, Sindikat skupine Elektro Ljubljana

KAJ JE PRINESLA REORGANIZACIJA SVET DELAVCEV

Najpomembnejša zadeva, s katero se je Svet delavcevsrečal v začetku leta, je vsekakor reorganizacija OEORDO, OE SDO in OE SU. Končni cilj, kot ga je

predstavila uprava družbe, je sicer v prvi vrsti (raz)združitevsorodnih služb in oddelkov med OE ORDO in OE SDO, s čimerbi se še bolj temeljito in učinkovito ločilo izvedbene inupravljavske poslovne procese v zvezi z distribucijskimomrežjem, vendar pa se reorganizacija navzven še najbolj poznapri ukinitvi Organizacijske enote storitve za uporabnike. Službein oddelki OE SU so se v večini prenesli na OE ORDO ali na OESDO, odvisno od poslovnega procesa, s katerim so seprvenstveno ukvarjale. Večini zaposlenih v vseh trehreorganiziranih OE (skoraj vsem!) se pri tem delovnopravnistatus ni v ničemer spremenil, nekaterim pa je reorganizacijaprinesla tudi tovrstne spremembe, drugače pač ni šlo. Ravno tadel reorganizacije je bil zato deležen večje pozornosti tako sstrani Sveta delavcev kot tudi s strani Sindikata, ki sta zatoopravila celo dve skupni seji na to temo. Bistveno za zaposlenepa je povzeto v dodatku k zapisniku 17. seje, ki je tako kot samzapisnik objavljen na oglasnih deskah in na intranetu. Pri tem jepotrebno opozoriti, da reorganizacije oblikuje uprava podjetjana podlagi svoje vizije in zastavljenih ciljev, da na samoodločitev o reorganizaciji Svet delavcev nima nobenega vpliva,lahko pa seveda s konstruktivnimi predlogi vpliva na vsebinoreorganizacije in v določeni meri zaščiti pravilno zastavljeneposlovne procese ter položaj zaposlenih znotraj teh procesov, čese seveda na podlagi mnenja članov Sveta delavcev ali napredlog zaposlenih ugotovi, da je to potrebno. Reorganizacija jetorej oblikovana, kot je, in potrjena tudi s strani nadzornegasveta, ki je ob razpravi v zvezi s tem kot pomembno podlago zasvojo odločitev sprejel dejstvo, da je Svet delavcevreorganizacijo obravnaval in da nanjo ni imel večjih pripomb.Če se bo kasneje izkazalo, da reorganizacija določenih poslovnihprocesov ni uredila na zadovoljiv način, bo to vsekakor podlagaza nadaljnje ukrepanje Sveta delavcev, zato vas vse sodelavce natem mestu tudi pozivam, da svoja opažanja s konstruktivnimipredlogi posredujete Svetu. Pri tem naj vas opozorim na»konstruktivnost«; samo pritoževanje, da nekaj ni v redu, namžal nič ne pomaga, pri podajanju predlogov upravi je potrebnovnaprej vedeti, kaj ni v redu in kako bi lahko bilo bolje.

Če se bo kasneje izkazalo, dareorganizacija določenih poslovnihprocesov ni uredila na zadovoljiv način, boto vsekakor podlaga za nadaljnje ukrepanjeSveta delavcev, zato vas vse sodelavce natem mestu tudi pozivam, da svoja opažanjas konstruktivnimi predlogi posredujeteSvetu.

Svet delavcev se je posredno, prek svojih predstavnikov vNadzornem svetu, ukvarjal tudi s postopkom združevanja družb

GEN-I in Elektro energije. Proces je postopkovno, pravno infinančno zahteven in je prinesel vsem vpletenim v odločanjeveliko skrbi in odgovornosti. Gre za poslovno odločitev, ki takokot vsaka druga odločitev s seboj avtomatično nosi tudidoločeno tveganje, zato je bilo potrebno pridobiti in preučitivrsto obsežnih dokumentov, kot so obrazložitve in soglasja odupravljavca državnega premoženja in drugih državnih organov,poročila o skrbnih in revizijskih pregledih vseh vpletenih družbter tudi finančna in pravna mnenja. Združevanja navedenihdružb Svet delavcev Elektra Ljubljana ni posebej obravnaval,predvsem iz dveh razlogov. Gre namreč za poslovno odločitev,ki se ne nanaša neposredno na Elektro Ljubljana, ampak nadrugo podjetje (pa čeprav je to hčerinsko), poleg tega pa jebistveno, da ima Elektro energija svoj Svet delavcev in so takšnezadeve v njihovi pristojnosti.Naj zaključim z novico s področja počitniških zmogljivosti. Podaljšem času je uspela prodaja počitniškega doma na Prvinah.Predvsem starejši zaposleni v DE Trbovlje in tisti, ki smovečkrat uživali v dobri družbi obiskovalcev doma, vemo, da jeto po svoje žalostna novica, ampak tako pač je v teh časih iskanjarentabilnosti na vseh področjih. Spomini na dom ostanejo. l

Egon Hoda



NAŠE VAROVALKE NAŠE VAROVALKE

SINDIKALNA PODRUŽNICA NOVO MESTO V PLANICI OBISK SVETOVNEGA POKALA V SMUČARSKIH SKOKIH

Sindikalna podružnica DE Novo mesto je za svoje članeorganizirala brezplačen obisk zadnjega dne svetovnegapokala v smučarskih skokih v Planici, ki je postal

slovenski športni praznik. Priprave na čudoviti dogodek so sezačele praktično že dva meseca prej, kmalu po novem letu, ko šeni bilo jasno, da bo Planica tako svečana in ponosna ob prejemuvelikega kristalnega globusa, ki ga je prejel naš zlati orel PeterPrevc. Blesteli so tudi ostali naši skakalci, poleg Petra nas jerazveselil tudi Robert Kranjec, ki je nedeljsko veselje dopolnilz drugim mestom. Doživeli smo dvojno slovensko zmago, ki stajo priskrbela omenjena tudi v četrtek in petek. Za dodatek vsemtem uspehom so naši orli poskrbeli tudi s sobotnim drugimmestom na ekipnem tekmovanju. Letošnji rezultati našihskakalcev so pravljični in sezona 2015/2016 se je končala znajlepšim scenarijem.Da smo bili del te pravljice, smo v zgodnjih jutranjih urah, ob3.15, odšli z avtobusom iz Črnomlja, saj je bilo potrebnozagotoviti pravočasen prihod na parkirišče prenovljenevelikanke. Del ekipe se nam je pridružil malo po četrti uri vNovem mestu, naslednji postanek pa je bil v Trebnjem in že smobili v polni zasedbi na poti proti nepozabni dogodivščini.Napoved lepega vremena, dobro vzdušje udeležencev inpričakovano dobri rezultati naših orlov, vse to je bilo dovolj zaprimerno atmosfero, ki je niso mogle pokvariti niti težave zavtobusom, ki nas je kljub temu varno pripeljal na prizoriščevelikega dogodka pod Poncami.Nepregledna množica navijačev, zastave in vsi drugi pripomočkiso dvigovali temperaturo zbranih do začetka velikega dogodka.Verjetno ni potrebno posebej navajati naših občutkov ob odličnihskokih naši predstavnikov. Ko več kot trideset tisoč glavamnožica poje državno himno, ko stojiš sredi množice vihrajočihzastav, je stanje nepopisno in neponovljivo. Štirikrat smo

prepevali himno, se trikrat veselili zmage predstavnikovSlovenije in uživali v odlični organizaciji svetovnega dogodka vidiličnem vremenu. To je nekaj, kar se morda nikoli več neponovi. Peter Prevc je dokazal, da je njegova skromnost insproščenost cenjena in spoštovana tako med njegovimi tekmecikot tudi med navijači. Letošnja Planica je podrla vse rekorde, zakar so malo poskrbele tudi dobre vile, ki so se združile in namomogočile čudovit športni dan, ki nam bo še dolgo ostal vspominu.

Ko več kot trideset tisoč glava množicapoje državno himno, ko stojiš sredi množicevihrajočih zastav, je stanje nepopisno inneponovljivo. Štirikrat smo prepevali himno,se trikrat veselili zmage predstavnikovSlovenije in uživali v odlični organizacijisvetovnega dogodka v idiličnem vremenu.

Navijaški dan smo na poti domov zaključili v Lescah še napoznem kosilu, kjer smo vsi skupaj polni vtisov podoživljaličudovit športni dan. V zgodnjih večernih urah, ko smo se vrnilidomov, smo vse to predstavljali svojim najbližjim in jim predalito navijaško evforijo, ki je pred televizijo ne moremo doživeti.Glede na razpoloženje in duh enotnosti, ki ga je po dolgih letihspet bilo zaznati med nekaj deset tisoč glavo množico, bi selahko tudi politiki zamislili. Manjka nam tovrstne energije,manjka nam enotnost in pripravljenost na zmage, manjka namsolidarnost. Tudi zato bo Sindikat promoviral takšna druženja,saj le s skupno močjo in solidarnostjo zmagujemo tudi prizagotavljanju pravic zaposlenim. l

IO sindikalne podružnice Novo mesto

Kadrovskenovice

V preteklih mesecih so se nam pridružili novisodelavci: Mitja Potočar (elektromonter v DENovo mesto), Urban Skubic (elektromonter v DELjubljana okolica), Gašper Kreutz (elektromonterv DE Ljubljana mesto), Gregor Turk(elektromonter v DE Ljubljana mesto), KatjaRezar (vodja oddelka v Službi nabave), ŽigaCerar (elektromonter v DE Ljubljana okolica),Janez Anžič (elektromonter v DE Ljubljanamesto).

Z delovnim razmerjem so zaključili: Milena Lužar,Jurij Leder, Štefan Pekolj, Andrej Perjet, DragicaButinar, Zdenka Krampušek in Vincenc Janša.

Za vedno so nas zapustili naši nekdajnjisodelavci – upokojenci: Gilda Plevanč, IvanKrajšič, Rudolf Miklavčič, Edvard Dušan Bohinc,Janez Jamnik, Jože Mišjak, Alojz Čarman, AntonLah, Adam Konjević, Rudolf Mihalec in FrancGlavač.

Vsi podatki o prihodih, odhodih inprerazporeditvah so objavljeni na našeminternem spletnem portalu pod rubriko Kadri inizobraževanje. l

Kadrovska služba

KAKO SE ODZVATI NA VERBALNO IN FIZIČNO NASILJEUsposabljanje v primeru nasilja tretjih oseb

Zakonska obveza delodajalca je, da mora na delovnihmestih, kjer obstaja večja nevarnost za nasilje tretjih oseb,poskrbeti za tako ureditev delovnega mesta in opremo, ki

tveganje za nasilje zmanjšata in ki omogočata dostop pomoči naogroženo delovno mesto. Obenem pa mora načrtovati postopkeza primere nasilja in z njimi seznaniti zaposlene, ki na tehdelovnih mestih delajo. Taka delovna mesta so predvsem v službiza uporabnike, službi za dokumentacijo in investicije, službi zadistribucijsko operativo ...V večini primerov se naši sodelavci soočajo z verbalnimnasiljem, vendar se občasno pojavijo tudi primeri fizičneganasilja. Zadnji primer, ki ga je na lastni koži okusil našsodelavec, se je zgodil v januarju, ko je bil pri ponovni kontrolimerilnega mesta zaradi odstopa dobavitelja od pogodbeugotovljen ponovni samovoljni priklop. Ko je zaposleniodklapljal merilno mesto, je do njega pristopil stanovalec –najemnik in mu pričel verbalno groziti. Ker se zaposleni niodzval verbalnim grožnjam, ga je stanovalec fizično dvignil in gadobesedno odnesel v hišo, ga zaklenil in nadaljeval z verbalnimigrožnjami. Zaposleni je bil v hiši zaklenjen 30 minut.

Glede na naravo dela, ko zaposleni vnaprej največkrat ne vedo,s kakšno stranko bodo imeli opravka, je za zniževanje tovrstnegatveganja ključnega pomena prav usposabljanje in ravnanje vokviru internih navodil. Kako se odzvati ob soočenju z verbalnoagresijo in kako reagirati v primeru fizičnega nasilja se bodozaposleni seznanili v okviru posebne delavnice v prihajajočihmesecih. Na posameznih območjih se oblikujejo t.i. seznamikritično dostopnih merilnih mest, kjer se zaposlenim omogočaasistenca sodelavca oziroma predstavnika zunanje varnostneslužbe. Postopoma se izvajajo tudi tehnične rešitve, in sicer se priproblematičnih strankah namešča števce z daljinskimodklopnikom.Vse to so do sedaj sprejeti ukrepi za zmanjševanje tveganj zaradinasilja tretjih oseb. Čas bo pokazal, ali bo splošno družbenonasilje naraščalo in ali bodo v prihodnje potrebni še dodatniukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja zaposlenih na temsegmentu dela. l

Vesna Oman

ZAHVALA

Leto dni je, odkar

Romana ni med nami.

Hvala vsem, ki se ga

spominjate!

Roman Paškulin ml.



ODKLOP

MEJNIK V NAŠI ZGODOVINI JAVNE ELEKTRIFIKACIJE 120 let Vodarne in elektrarne mesta Kočevje

Ob koncu 19. stoletja je Kočevje doživljalo velikespremembe – raslo je in se moderniziralo. Trboveljskapremogokopna družba, novi lastnik kočevskega

premogovnika (1885), je ‘kočevarju’ na široko odprla tržiščedoma in v tujini, izgradnja železne ceste Grosuplje–Kočevje(1893) pa je Kočevsko povezala s svetom. Začela se je zlatadoba, ki je mestu prinesla razcvet in napredek. Višek predstavljaleto 1896, ko je mesto dobilo pitno vodo in elektriko. Vodarna inelektrarna mesta Kočevje je pomemben mejnik v zgodovinielektrifikacije na Slovenskem. Pred tem so elektrarne gradilipredvsem premožnejši obrtniki in podjetniki za svoje porajajočese industrijske obrate, Kočevje pa je prvo mesto, kjer je pobudoin skrb za elektrifikacijo v celoti prevzela mestna občina podvodstvom dolgoletnega župana Aloisa Loya in zagotovila tudivsa potrebna sredstva. Začetek proizvodnje električnega toka vmestu ob Rinži je prvi zametek javnega električnega omrežja inrojstno leto elektrike v javni rabi na Slovenskem.Leta 1895 so se mestni očetje odločili, da Kočevje oskrbijo zzdravo pitno vodo. Izhodišče za izgradnjo vodarne jepredstavljala centrala, ki je bila postavljena v neposredni bližiniposkusnega vodnjaka. Tega so izvrtali pozimi 1893/94 natravniku med Pristavo (Maierhof) in nekdanjo opekarno v Rožniulici ob vznožju kočevske Velike gore. Še preden pa so začeli zdeli, so sklenili ob njej postaviti tudi elektrarno. Prišli so namrečdo spoznanja, da stroje za pogon vodnih črpalk lahko uporabijotudi za proizvodnjo električnega toka. Tako so že izdelane načrtedeželnega inženirja češkega rodu Jana Vladimira Hraskyja(1857–1939) popravili. Izvedba je bila zaupana malo znanemugradbenemu podjetju Carl Greinitz Neffen iz Gradca. Z deli naobjektu so začeli 20. marca 1896. Gradnja strojnice, vključno zmontažo opreme električne centrale, vodovodnih naprav inupravne zgradbe, je trajala 176 dni.

19. novembra 1896 je po vodovodnih ceveh pritekla voda, poulicah in stanovanjih pa so zasvetile električne svetilke. Skupajjih je bilo kar 700, vsaka je imela po 16 sveč. Mestne ulice sobile osvetljene s tremi obločnimi svetilkami in 31 žarnicami.Jedro vodarne in elektrarne je predstavljala strojnica s 412 m2

površine. V njej so bili ločeni prostori za kotlovnico, strojnico,akumulatorje, ključavničarsko delavnico, lopa za premog in dvarezervoarja za vodo s skupno prostornino 180 m3. Tik obstrojnici so zgradili še stanovanjsko stavbo za osebje, ki je bilahkrati tudi upravna zgradba vodarne in elektrarne mestaKočevje. Ta je imela tudi neposredno telefonsko zvezo z mestnoobčino, kar je bil za tiste čase izreden dosežek.

19. novembra 1896 je po vodovodnih cevehpritekla voda, po ulicah in stanovanjih pa sozasvetile električne svetilke. Skupaj jih jebilo kar 700, vsaka je imela po 16 sveč.

V objekt so vgradili standardne stroje in naprave tistega časa.Električno opremo za strojnico je dobavila tovarna Franz Pichleriz Weiza (danes ELIN), znana brnska tovarna Actiengesellschaftfür Maschinenbau (prej Brand & Lhuillier ) pa kotle in dva parnastroja, ki sta imela skupaj moč 80 kW. Proizvajala sta enosmernitok z napetostjo 2 x 150 V. Za rezervo je bil postavljen še enmanjši dinamo, poleg njega pa stikalna plošča in izravnalnaakumulatorska baterija z 200 elementi in zmogljivostjo 56-80 Ah.V neposredni bližini vodarne in elektrarne, petinpetdeset metrovvišje, je bil zgrajen rezervoar za vodo. Napajali sta ga dve batničrpalki, od katerih je lahko vsaka v dvanajstih urah napolnilarezervoar s prostornino 400 m3. Mesto je imelo na voljo kar 400m3 pitne vode dnevno, oziroma 2000 litrov na uro. Trasa je biladolga 4500 metrov. Od centrale je bila speljana pod reko Rinžoin naprej preko travnika in današnje Rožne ulice do Ljubljanskeceste. Tu je vodovodno omrežje nadaljevalo pot proti središčumesta in zajelo Glavni in Promenadni trg, Reber, Široko ulico,Cerkveno ulico, Prečno ulico, Grajsko ulico, Šolsko ulico, Ozkoulico, Vodno ulico, Reško in Ljubljansko cesto. Poleg ravnozgrajene ljudske šole je zajelo še Pristavo (Maierhof) in delavskehiše v današnji Tesarki ulici (Gnadendorf), razcepi pa so segališe v današnjo Podgorsko in Kolodvorsko ulico ter na Roškocesto. Voda je do mesta pritekala po ceveh premera 100 mm, dohišnih priključkov pa po ceveh premera 60 mm. V mestu sopostavili osem javnih vodnjakov z medeninastimi pipami, osemvodnjakov za napajanje živine, 37 gasilskih hidrantov, 38 vodnihzasunov za zapiranje in odpiranje posameznih vej vodovoda, petčistilcev vodnih usedlin, dva zračna ventila in dva regulatorjapretoka.Po isti trasi je bil speljan tudi električni vod. Na Ljubljanski cestise je razvejil po mestnih ulicah in trgih, z eno vejo pa segal do

Gradnja vodarne in elektrarne mesta Kočevje, 1896,Pokrajinski muzej Kočevje

Polaganje vodovodnih cevi, 1896, Pokrajinski muzej Kočevje

ODKLOP

kolodvora. Dolžina celotnega električnega omrežja je znašala4000 metrov. Na trasi so postavili 106 lesenih in tri litoželeznekandelabre znamke Mannesmann v obliki škofovske palice.Električna energija se je prenašala po tokovodnikih preseka 8mm. Za kontrolo vodostaja v zbiralnikih je bila vgrajenaelektrična kontrola, za varstvo pred strelo pa so skrbele trinaprave in strelovod na 30 m visokem dimniku.

Pred tem so elektrarne gradili predvsempremožnejši obrtniki in podjetniki za svojeporajajoče se industrijske obrate, Kočevjepa je prvo mesto, kjer je pobudo in skrb zaelektrifikacijo v celoti prevzela mestnaobčina pod vodstvom dolgoletnega županaAloisa Loya in zagotovila tudi vsa potrebnasredstva.

Prva leta delovanja je vodarna in elektrarna pokrivala vsepotrebe mesta po pitni vodi in električnem toku. Poraba je z letinaraščala, vodarna in elektrarna pa kljub večkratnimposodobitvam ni bila kos potrebam hitro rastočega mesta.Novembra 1932 so elektrarno prevzele Kranjske deželneelektrarne, ki so mestu čez dve leti začele dobavljati izmeničnielektrični tok napetosti 220/380 V. Hkrati je bil obnovljen tudivodovodni sistem, ki so ga po koncu druge svetovne vojnepovezali z dodatnimi vodnimi viri.Stara vodarna in elektrarna je delovala do leta 1954, ko so jodokončno ustavili in odstranili vse stroje. V njej ima danesprostore Gimnazija in srednja šola Kočevje, sama stavba pa jepomemben spomenik industrijske dediščine na Slovenskem.Današnji način oskrbe s pitno vodo ima svoje korenine v letu1959, ko je bilo ustanovljeno podjetje Vodna skupnost Kočevje–Ribnica. Leta 1975 se je preimenovalo v Komunalno podjetjeHydrovod Kočevje–Ribnica, pred šestnajstimi leti papreoblikovalo v Hydrovod d.o.o., družba za komunalnodejavnost. Za oskrbo z električno energije je bilo za območjetedanjega Okraja Kočevje leta 1954 ustanovljeno podjetjeElektro Kočevje. Danes je ena izmed petih distribucijskih enotdelniške družbe Elektro Ljubljana.Ob visokem jubileju mestne vodarne in elektrarne bo konecaprila 2016 v Pokrajinskem muzeju Kočevje na ogled občasnarazstava. Na njej bo prikazana oskrba mesta z vodo in elektrikood prvih začetkov do današnjih dni. Med razstavljenimi

predmeti bodo za obiskovalce še posebej zanimiva svetila predizumom žarnice, lesene, opečnate in steklene vodovodne cevi,spominski album ob otvoritvi vodarne in elektrarne leta 1896 inosebni predmeti dolgoletnega obratovodje Stanka Oražma. l

Ivan Kordiš, Pokrajinski muzej Kočevje

Stanko Oražem (1887–1965), dolgoletni obratovodjamestne vodarne in elektrarne Kočevje, 1919, zasebniarhivRodil se je v znani ključavničarski družini v Ribnici naDolenjskem, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo. VGradcu je končal srednjo tehniško šolo (Gewerbesc-hule), na Dunaju pa dveletno višjo elektrotehniško šolo.Leta 1906 je za obratovanje očetove tovarne telovad-nega orodja (Jakob Oražem Ribnica–JOR) postavil elek-trarno, višek proizvedene električne energije pa doba-vljal Ribničanom za hišno razsvetljavo. Samostojno seje lotil tudi izvedbe vodovodnega omrežja. Oba obrataje vzdrževal vse do začetka 1. svetovne vojne. Avgusta1924 je zaprosil za delovno mesto obratovodje mestnevodarne in elektrarne Kočevje in tam ostal vse do upo-kojitve leta 1950.

NE

KO

Č IN

DA

NE

S



ODKLOPODKLOP

ALOJZ STRUNA, ZGODBA MESECA MAJAJunaki našega letošnjega koledarja

Ob 120-letnici podjetja smo pripravili koledar, na kateremso predstavljeni naši zaposleni pri svojem delu vrazličnih obdobjih razvoja naše družbe. Poskusili smo

jih poiskati in med prvimi obiskali Alojza Struno, ki se vmonterski opremi daljnega leta 1972 pripravlja za tekmovanje vplezanju na drog.

Kako ste se zaposlili na Elektru Ljubljana?Na delovno mesto sem prišel 15. avgusta 1957 in se upokojil 17.julija leta 1998. Od vajeniške dobe do upokojitve sem ves časdelal v enoti Elektro Ljubljana okolica, vendar sem opravljalrazlična dela.Začel sem kot nekvalificirani delavec leta 1955 v Zagradcu, med-tem ko sem čakal na šolanje. Potem sem šel v elektrogospodar-sko šolo v Cerkno, ki je trajala tri leta in bila tisti čas zelo v redu.Veliko jih je po zaključku šole nadaljevalo s študijem, nekaterimoji sošolci so kasneje postali tudi direktorji.

Od kod prihajate?Prihajam z Dolenjske, delovno pot sem začel v Zagradcu in jonato nadaljeval v Sostrem. Organizacija je bila včasihpopolnoma drugačna. Bili so rajoni in tisto, kar si čez dan

dosegel s kolesom, je bil en rajon. V Sostrem so mi omogočilikrajši delovni čas, imel sem šesturni delavnik, dve uri pa semimel namenjeni za šolanje. To se je imenovalo delavski odsek, kiso ga, ko naše generacije ni bilo več, ukinili. Stanoval sem vPolju, v Sostro sem se na delo vozil s kolesom, potem domov nakosilo in s kolesom na Vegovo, v šolo.

Organizacija je bila včasih popolnomadrugačna. Bili so rajoni in tisto, kar si čezdan dosegel s kolesom, je bil en rajon.

Srednjo šolo sem zaključil leta 1962, potem sem moral služitivojaški rok. Ko sem se vrnil domov, rajona ni bilo več. V letu inpol, kar sem bil zdoma, se je organizacija spremenila. Sspremembo tehnike se je spremenila tudi organizacija. Rajoniso postali nadzorništva, kot so še danes.Nekaj časa sem nato delal na Elektroservisih, leto in pol sem bilreferent za inštalacijo. Potem se je v Elektru Ljubljana pojavilapotreba po dežurnem monterju. Imeli smo telefon in bili smokoordinatorji v primeru okvar v prostorih na Parmovi v Ljubljanido izgradnje upravne stavbe na današnji Slovenski cesti. Rekli

so nam bremenilci, danes so to dispečerji. S Parmove so senekateri preselili v Domžale, drugi pa v center Ljubljane, naKotnikovo. Potem se je pojavila potreba za investicijsko vzdrževanje naNotranjskem. Tja sem prišel leta 1967 in delal kot referent zainvesticije in vzdrževanje. Takrat se je začela gradnja avtocesteVrhnika-Postojna. Delali smo na umikih daljnovodov inomrežja. Bilo je kar pestro. Kasneje sem prešel na vodenjevzdrževanja področja. Vrhnika, Logatec, Cerknica, Žiri ... karveliko področje. Takrat je bilo za to področje namenjenih 38 %sredstev, Domžale in Dolenjska pa sta jih imela po 31 %. Tu semtudi dočakal upokojitev.

Rekli so nam bremenilci, danes so todispečerji.

Baje, da štromarji živite dolgo ...Ja, če dočakaš in če nimaš nesreče. Naše delo je bilo kdaj sevedatudi nevarno. Smo pa delali na terenu, v naravi, kar je sevedakoristno. Problem je bil morda tudi alkohol. No, če si imel praviodnos do tistega kozarčka po napornem delu, tudi to ni bilproblem. Je pa res, da nekateri niso imeli pravega odnosa.Sem letnik 1938. Kmalu bom star 80 let. Mislim, da je bilnajstarejši Lukančič iz Žirov, ki je umrl predlanskem, star 98 let.Pomembno je, da živiš zdravo.

Kakšne razlike najbolj opazite med delom nekoč in sedaj?Leto pred služenjem vojaškega roka sem bil rajonski monter.Ves material, ki smo ga potrebovali za delo, smo na teren vozilis kolesi. Več stvari je temeljilo na zaupanju. Prišli smo do hiše,naredili priključek, montirali števec, kar pri stranki v kuhinjipopisali porabljeni material, obračunali ure dela in takoj dobiliplačilo v gotovini. Ljudje so nam zaupali.Ko sem šel v pokoj, so se ravno pojavili mobiteli. Mislim, da jenaša generacija doživela marsikaj.

Se srečujete z nekdanjimi sodelavci?Sem član upokojenskega društva, nekaj časa sem bil tudi njegovpodpredsednik. Tudi moja žena je podporna članica

upokojenskega društva. Zdi se mi, da je od vseh upokojencevmalo članov društva.

Se spomnite kakšne zanimive anekdote? Spomnim se zgodbe iz časa osamosvojitve. Z ženo sva spala tupri Dobrovi, ponoči so preko Toškega čela hrumeli tanki. Zjutrajsem se odpravil v službo v Ljubljano, na cesti so bile barikadein vojska. Poti nisem mogel nadaljevati, zato sem se obrnil protiVrhniki in se odpravil v tamkajšnje nadzorništvo. Tudi tu so bileblokade ceste, zato sem avto zapustil, vzel aktovko in se odpravilproti nadzorništvu. Prve dni se še nismo zavedali, da je stvarresna, kasneje že. Spomnim se dogodka, ko so vojaki na slepostreljali v smeri Podlipe in s tem pretrgali vodnike in razbiliizolatorje; tako je v Logatcu prišlo do izpada. V vojašnico smošli povedat, da bi radi uničeni del daljnovoda popravili indovolili so nam. Razbite dele smo zamenjali, je pa res, da smoslišali streljanje, še preden je bilo delo končano. Kljub temu smosvoje delo dokončali, bilo pa je kar napeto.V tem času je omrežje obratovalo normalno. Izvedli smo paodklope, ki so jih od nas zahtevali. Odklopiti smo morali vsevojašnice, ob izklopu je brez elektrike ostalo tudi nekaj bližnjihodjemalcev.

Svetoval bi jim, naj delo opravljajo vestno,temeljito in z veseljem. Ni zmeraj lahko,lažje pa je, če se dela lotiš z dobro voljo kots slabo. Svetoval bi jim tudi, naj mislijo naprihodnost.

Se morda spomnite dogodka ob nastanku fotografije nakoledarju?Mislim, da gre za Dan podjetja v Štorarju. Vsakokrat smo imelitekmovanje v plezanju na drog. Dokler smo bili mladi, smoseveda pri tem sodelovali. Dolgo časa sem opravljal monterskadela, tako da se mi je zdelo normalno tudi tekmovati.Tekmovanje smo jemali malo resno, malo za zabavo; spomnimse, da so bili najbolj resni tekmovalci v plezanju na drogGrosupeljčani. So tudi večkrat zmagali.

Tekmovanje smo jemali malo resno, maloza zabavo; spomnim se, da so bili najboljresni tekmovalci v plezanju na drogGrosupeljčani. So tudi večkrat zmagali.

Kako je takrat potekal Dan podjetja?Tako kot zdaj je bil to družaben dogodek; po kratkem nagovoruso sledile športne igre, nogomet, vlečenje vrvi, plezanje na drog,tekmovanja v teku. Nato druženje ob dobri kapljici in glasbi,ponavadi nas je obiskal kakšen ansambel.

Bi kaj svetovali monterjem na začetku njihove poklicnepoti?Svetoval bi jim, naj delo opravljajo vestno, temeljito in zveseljem. Ni zmeraj lahko, lažje pa je, če se dela lotiš z dobrovoljo kot s slabo. Svetoval bi jim tudi, naj mislijo naprihodnost.l

mag. Kristina Sever, Maj Pavček, FOTO: Maj Pavček



ODKLOPODKLOP

NAJBOLJŠI SMO V PLEZANJU NA DROGUSPEŠNE 22. LETNE IGRE EDS

Konec maja so na stadionu Matije Gubca v Krškempotekale 22. letne igre elektrodistribucijskih podjetij, vorganizaciji Elektra Celje. Športniki Elektra Ljubljana

so z osvojenimi 59 točkami zasedli skupno tretje mesto, zaprvouvrščenimi Elektrom Celje, in drugouvrščenimiMariborčani. Tekmovalci so se pomerili v kar dvanajstih disciplinah, in sicerv kolesarjenju, namiznem tenisu, tenisu, streljanju z zračnopuško, kegljanju, balinanju, malem nogometu, odbojki, krosu,šahu, košarki in plezanje na drog. Športniki Elektra Ljubljanaso se odlično odrezali, še posebej prejemniki odličij in sicerBoris Praznik, ki je dosegel absolutno najboljši čas vkolesarjenju. Prva mesta v kolesarjenju v svoji kategoriji stadosegli Bernarda Klemenčič in Cveta Buh, drugo mesto paNina Švajger in Neva Kenda Peruzzi. V krosu je drugo mestov svoji kategoriji osvojila Špela Kocjan, tretje mesto paBernarda Klemenčič in Urška Podbevšek. Med moškimi, kiso se pomerili v krosu je drugo mesto osvojil Srečo Železnik. Ekipno smo se veselili zmage še v namiznem tenisu in plezanjuna drog. Druga mesta so zasedla ekipe kegljačev, šahistov,košarkarjev. Ekipno smo tretja mesta zasedli še v tenisu. Iskrene čestitke vsem tekmovalcem, ki ste prispevali kosvojenemu rezultatu!

Plezanje na drogGasilci imajo regijska in državna tekmovanja, določeni pokliciimajo celo evropska tekmovanja in olimpijade. Vsi poznamodržavna tekmovanja gozdnih delavcev, poklicnih voznikov inoračev Slovenije. Lesarji imajo na primer lesariado. Podobnoimamo distributerji v Sloveniji poklicno disciplino Plezanje nadrog z daljšo tradicijo kot Američani, ki ji pa ni uspelo presečiinternih meja. Disciplino sestavljajo faze konkretnih aplikativnih znanj, ki jihza obvladovanje 35000 km prostozračnega omrežja Slovenijapotrebuje. Zagotovo je to predvsem lepa promocija poklica, kijo je treba gojiti, razvijati in bolj konkretno uporabiti v prid našihpodjetij. Poklicna disciplina ni športna disciplina. Različni športiimajo različne in številne priložnosti, kjer se športnik udejstvujein meri svoje sposobnosti. Poklicne discipline imajo takšnih

priložnosti zelo malo, praktično edina priložnost so trenutnonaše distribucijske igre.Ko se zberejo najboljši plezalci države, je v zraku sicer prisotnatekmovalnost, prevladuje pa odgovornost, saj fantjepredstavljajo neposredno sposobnost vitalnih procesov svojihpodjetij.V našem podjetju je veliko odličnih elektromonterjev in pravvsakomur nudimo priložnost, da se pridruži tekmovalni ekipi.Prvo četvorko podjetja sestavljajo tisti, ki merljivo izkazujejonajboljše rezultate. Letos so si to čast zaslužili: Matej Kramarič(DE NM), Bojan Mihelič (DE KČ), Jure Lampret (DE LO) inMartin Erjavec (DE LO). Samo malenkost slabše rezultate stadosegla Rok Pivk (DE LO) in Matej Pestotnik (DE LO), kipokrivata rezervo. Čas, ki ga povprečno dosegajo praktično vsiv prvi postavi kot tudi v rezervi, je za izvedbo celotne nalogeposameznika 1:20, kar je vrhunski rezultat. Glede na prejšnjeleto so vsi napredovali povprečno za 10 sekund, v štafeti pa za30 sekund.Delo ekipe vodi Salko Bleković, ki svoje bogate izkušnje (bil jevečkratni državni reprezentant) nesebično deli. Treningi so sicernaporni, a psihično sproščeni. Tekmovanja, ki prinesejo še tremoin stres, se je težko privaditi, s pomočjo Salka pa smo tudi na tosistematično ter stopnjevano pripravljeni.Tehnična oprema je bila tudi letos zaupana Dragu Gnidovcu.Ročno vrtanje predstavlja tretjino časa celotne naloge. Če kovanisvedri niso precizno pripravljeni tako za treninge kot zatekmovanje, na dobre rezultate lahko le pozabimo. Lastnost naše ekipe je dobra volja, izjemna nesebičnost terindividualni treningi. Hitrost in moč posameznika nista lerezultat formalnih treningov. Vsakdo trenira tudi individualno,ko pa se dobimo, pilimo le podrobnosti.Kljub manjšim spodrsljajem, ki so ponagajali tudi ekipamostalih podjetij, smo osvojili prvo mesto. K sreči obstaja trenutektudi po tekmi! Naloga je bila izpolnjena, trenutni cilj dosežen,zaupanje upravičeno. Analiza tekme je pokazala, da so bileodlično pripravljene vse ekipe. Elektro Ljubljana je bila ževelikokrat prva, velikokrat pa tudi zadnja. Če se bomo želeliohraniti med prvimi, bo treba še marsikaj postoriti. l

Iztok Bartol, FOTO: Mitja Brudar

Naš vodja službe nabave Tudi pri šahu nismo bili od muh

Bojan Mihelič in Jure Lampret Tri, štiri, zdaj



ODKLOPODKLOP

‘’Euroskills je tekmovanje v poklicnih spretnostih za mlade,med 18 in 25 letom. Od tekmovalcev se pričakuje, da že imajorazvite poklicne spretnosti, torej gre za tekmovalce, ki so žezaposleni oz. že imajo delovne izkušnje. Poudarek je naaplikativnih znanjih in v tem smislu so sestavljene tuditekmovalne naloge.Glavni cilj tekmovanja je promocija poklicev, ki so bodisideficitarni ali redki. Pobudo za tekmovanje EuroSkills, ki jeprvič potekalo leta 2008, je podal takratni evropski komisar zaizobraževanje in kulturo Jan Figel.Ideja tekmovanj EuroSkills je skladna z idejo tekmovanjWorldSkills, ki imajo po svetu že več kot 50-letno tradicijo.Slednje ima začetke v letu 1946, ko je v Španiji primanjkovalodelavcev s poklicno izobrazbo. José Antonio Elola Olaso,takratni generalni direktor španske mladinske organizacije jeuvidel, da je potrebno prepričati mlade, njihove starše, učiteljein bodoče delavce, da njihova prihodnost temelji na

učinkovitem sistemu poklicnega izobraževanja. Tekmovanje vpoklicnih spretnostih se je zdela najprimernejša oblika zadosego tega cilja: spodbuditi tekmovalni duh med mladimi,starejši se bodo pogovarjali o tekmovanju, predstavljenihpoklicih in rezultatih, obiskovalci pa bodo videli velikorazličnih gospodarskih panog.To enako idejo povzema tudi tekmovanje EuroSkills, saj je biloorganizirano prvič prav v času, ko je v Evropi zaradizmanjšanega vpisa mladih v programe poklicnega instrokovnega izobraževanja na trgu dela začelo primanjkovatikadra s tako izobrazbo.V ZDA v okviru American Public Power Association poteka odleta 2001 Public Power Lineworkers Rodeo, ki ima enake ciljespodbujanja poklica ter promoviranja dejavnosti. Zanimivo jepogledati na njihovo internetno stran kaj vse vsako leto počnov dvodnevnem programu. l

Iztok Bartol

EUROSKILLSTekma v plezanju na drog Zmagovalna ekipa

Podelitev medalj najboljšim kolesarkam.

Stanko Gašperič in Ivan Ožbolt. Nataša Turk Blažič, Martina Pohar, Nataša Oblak

Udeleženci na 22. letnih igrah EDS Najboljši čas v kolesarjenju je dosegel Boris Praznik



ODKLOPODKLOP

1281 VZORCEV VINA V 30 LETIHJubilejno srečanje vinogradnic in vinogradnikov distribucijske enote Novo mesto

Dobitniki nagrad. Od leve proti desni: Damjan Slapničar,Zvonko Čampa, Marinka Granda, Anton Gorenc in Križe Anton.FOTO: Marko Piko

IN VINO VERITAS je antični rek, ki ga je bilo prvič zasleditipri starogrškem pesniku Alkeju iz Mitilen. Pesnik se jedotaknil resnice, da v pijanosti človek rad pove resnico.

Letos smo praznovali. Srečali smo se tridesetič. Zaporedoma.Niti eno leto ne manjka vmes. Upravičeno smo lahko ponosni.

Leta 1987 se je začelo na pobudospoštovane Milene Blažič. Bilo je 22udeležencev, na oceno so podali 36vzorcev. Zaorali so ledino, zasejali sadiko,ki se je dobro prijela. Očitno je bila cepljenana pravi podlagi.

V teh letih se je nabralo 668 vzorcev belih in 613 vzorcev rdečihvin, skupaj torej 1281.Posebna pohvala in zahvala gre »rekorderjem« po udeležbi: 25ali več so jih zbrali spoštovani kolegi Zvonko Čampa (29),Stanko Bregar in Tomaž Gabrijel (27), Drago Kranjc (26),Franc Anderlič in Damjan Slapničar (25). Iskrene čestitke!Vinogradništvo nosimo Dolenjci in Belokranjci v genih. Prinašanam veselje, ki odtehta vso skrb in trud, ki ga delo v vinograduin kleti zahteva od nas. Vsaka družba je ob kozarčku rujnegabolj vesela, beseda lažje steče in tudi dlje drži skupaj. V zidanicivsakodnevne skrbi vidimo v lepši luči, optimizem je tam doma.Kot pri vsakem ocenjevanju gre tudi za točke, priznanja. Zmagašteje. Ampak upamo si trditi, da je pri našem srečanjupomembnejše druženje. Prijeten pogovor s sodelavcem inpohvala njegovemu pridelku ublaži marsikatero težko besedo,ki je morda padla v službi. Krepi se pripadnost skupnosti in tudidelo v službi bolje steče.Trideset let je visok jubilej, še posebej če upoštevamoljubiteljsko naravo naših srečanj.

Udeležba na jubilejni Cvičkariji je bila velika. FOTO: Marko Piko

Posebna zahvala gre Čampi za dolgoletnovodenje društva in za zgled, ki ga daje nammlajšim, Cvelbarju, Grandi in Pekolju zavodenje ocenjevalnih komisij, ki so zaslužneza dvig kakovosti naših vin, in seveda MileniBlažič za idejo, ki se je tako dobro prijela.Hvala vsem članom komisij in osebju, kipomaga pri strežbi, pripravi srečanja inračunalniški obdelavi rezultatov.

Najlepša hvala tudi našemu podjetju Elektro Ljubljana, kiprireditev podpira ob zavedanju pomena takih dogodkov zamedsebojne odnose med sodelavci.Najboljši cviček, letnik 2015, je pridelal Anton Gorenc, in sicerna Trški gori, najvišjo oceno – kar 18,53 točke, pa je prejelaMarinka Granda za polsuhi rumeni muškat z vinske goriceGolobinjek pri Mirni Peči. Čestitamo!Vsem udeležencem in sodelujočim pri druženjih iskrene čestitkeob jubileju. Letošnje srečanje smo zaključili z naslednjimsklepom: leta 2026 se srečamo na 40. ocenjevanju.

Vino vzbuja navdih, čudovito obarvaustvarjalnost, daje človeku moč najtisamega sebe, da je do sveta močan inprisrčen. Tako dobi boječi pogum, molčečibesedo in živahnost, melanholik smeh.Obupani se prerodi močnejši in se premikas koraki zmagoslavja (biblijski pregovor).

Jolanda Štukelj in Mitja Brudar

DEJAVNOSTI ŠD V ZIMSKI SEZONI

Glede na letošnjo »zeleno« zimo se je bilo potrebno tudina športnem področju potruditi in prilagoditi vadbovremenskim razmeram. Smučišča so bila zelena ali pa

le za silo zasnežena, zato pa smo se lahko odpravili v naravo inuživali v teku ali pa se odpravili na kolo ali v hribe.Tako smo se ob koncu februarja na pobudo in v organizacijikolegov iz Zasavja odpravili na Kum. Zjutraj smo se zbrali naželezniški postaji v Trbovljah, od koder smo se odpravili proti1220 m visokemu »Zasavskemu Triglavu«. Ob vznožju smo seudeleženci pohoda razdelili v dve skupini. Prva se je odpravilana poz po Čebulovi dolini, druga pa po cesti čez Lontovž. Nazačetku nas je pot vodila iz doline Save po strmem bregu skozigozd brez pravega razgleda na okolico. Po slabi uri hoje smoprišli do Čebulove doline, ki je bila prekrita s snežno odejo, ki jebila z vsakim višinskim metrom debelejša. Pri kmetiji nad dolinosmo naredili postanek in na kratko poklepetali z domačinom.Nato smo nadaljevali pot proti vrhu. Na vrh smo prišli po slabihtreh urah hoje. Vreme ni bilo ravno idealno – bila je megla inpihal je veter, zato smo se zbrali v topli koči, kjer smo se dobroogreli in okrepčali. Beseda je stekla o dogodivščinah medvzponom in o načrtu za nadaljevanje planinske avanture.Odločili smo se za spust proti Radečam. Kmalu se je spremenilotudi vreme in odprl se nam je lep razgled na dolino reke Save. Obprihodu v Radeče smo se na hitro okrepčali in se vkrcali na vlakproti Trbovljam. Na koncu smo se poslovili in si rekli»nasvidenje na prihodnjem obisku naših gora«.Kasneje je tudi v naše kraje prišla na obisk zima in nam natreslanekaj snega. Po dolinah ga je kmalu zmanjkalo, zato pa je nasmučiščih postalo zelo živahno. Tako smo organizirali tudi dvasmučarska izleta na avstrijska smučišča.

V marcu smo organizirali tečaj smučarskega teka in tekmovanjev smučarskem teku, ki šteje za Tris. Kljub slabim možnostim zatrening se je tekme udeležilo kar lepo število tekmovalcev.Čeprav nam tudi tokrat vreme ni bilo najbolj naklonjeno, smovsi udeleženci uživali v naravi in prijetni družbi.V prihodnje načrtujemo še smučarski izlet za zaključek sezone,pričakujemo pa že aprilski turnir v namiznem tenisu v Sodražici,kamor ste vsi lepo vabljeni. Pridružite se nam tudi na ostalihprireditvah, kjer se bomo družili in rekreirali, kar nedvomnopozitivno vpliva k boljšemu počutju in lažjemu premagovanjuvsakodnevnih problemov.Se vidimo na prihodnjih dejavnostih, o katerih boste sprotiobveščeni. l

Igor Čučnik

Tris v Ratečah - smučarski tek

Flachauwinkl



ODKLOPODKLOP

V DRUŽBI NAJBOLJŠIH ULTRAKOLESARJEV SVETARace Across Italy Ultra kolesarska dirka

Kot že nekaj let zapored sem se tudi to zimo pripravljal nazačetek kolesarske sezone in na ekstremno kolesarskodirko DOS-Extreme, ki pa je bila letos žal odpovedana.

Nepričakovana odpoved je bil precejšen šok zame, zato semzačel takoj iskati nove izzive. Izbral sem si dirko v Italiji,imenovano “Race Across Italy”.Dirka poteka pod okriljem Svetovne ultra kolesarske zvezeUMCA, zato sem vedel, da bo na startu kar nekaj najboljših ultrakolesarjev sveta.Nenadoma sem imel zopet veliko razlogov, da nadaljujem streningi in pripravami na novo sezono ter na novo zastavljeniizziv. Tedensko sem opravil od 6 do 8 ur treninga na sobnemspinning kolesu, zunaj pa sem od januarja do sredine aprilaprevozil dobrih 6000 km. Vsako pošiljko snega sem izkoristilza tek na smučeh, večere pa sem preživljal v Fitnes centru V.I.P.v Ivančni Gorici.Ja, za toliko ur treninga ob službi in družini moraš vedeti zavsako uro v dnevu, kako jo boš preživel in s pridom porabil.Nikoli pa se mi ni zgodilo, da bi mi zmanjkalo energije in bi zatotreninge zanemarjal.V pripravljalnem obdobju je za tovrstno tekmovanje pomembnotudi to, da si sestaviš dobro ekipo, ki te na dirki spremlja,podpira, usmerja, oskrbuje s hrano in servisira kolo. To so fantje,ki so se pripravljeni žrtvovati zame in ki jim moraš zaupati. Ssestavo ekipe nisem imel težav. Na dirki so me spremljali mojinajboljši prijatelji Primož, Rihard, Matic in Marko.Start dirke je bil v soboto, 23. aprila. Z ekipo smo se v Italijo vkraj Silvi Marina (750 km od doma) odpravili v petek zgodajzjutraj. Pred nami je bila cca. 8 ur dolga pot. Potovali smo brezzapletov. Takoj po prihodu nas je čakalo veliko obveznosti.Prevzem dokumentacije, prevzem startnih številk in tehničnipregled vozil in koles. Zvečer je sledila predstavitev kolesarjev,

pred tem pa sem opravil še zadnji krajši trening s kolesom.Fantje pa so se med tem časom spoznavali s traso in s pravilidirke.Vedeli smo, da je najbolj pomembno, da se pred startom še dobronaspimo, zato smo se kmalu odpravili v posteljo.Zjutraj smo si privoščili obilen zajtrk in poskrbeli še za zadnjepodrobnosti pred startom.Na startni listi je bilo 50 kolesarjev iz različnih držav. Startalismo v razmiku ene minute. V glavi se mi je porajalo tisoč in enovprašanje, a poglavitna želja v tistem trenutku je bila, da čimprej začnem poganjati pedala. Končno smo dočakali uro 10.32,ko sem se pognal s startne rampe na 820 km dolgo pot z 12.000m višinske razlike. Imel sem samo en cilj. Čim prej in s čimmanj težavami premagati to razdaljo. In to nam je uspelo, sajsem bil tako duševno kot telesno resnično dobro pripravljen.Celotno traso sem prevozil brez večjih težav kljub obilnimpadavinam. Tudi 40 km dolge vzpone in slabe ceste sem prevozilbrez postanka oz. so bili postanki minimalni, po skromnih nekajminutk. Za 820 km smo potrebovali 32 ur in 8 minut in takodosegli odlično 5. mesto. Vso hrano sem zaužil na kolesu medvožnjo in kljub dežju sem od starta do cilja kolo poganjal v istihoblačilih.Z ekipo smo opravili odlično delo. Zaradi slabe navigacije inpotne knjige je imela spremljevalna ekipa zares težko delo, kiga je opravila z odliko.Uvrstitev, ki sem jo dosegel, je uspeh, za katerega sem delal petlet. Štiri udeležbe na ekstremni kolesarski dirki okoli Slovenijeso temu rezultatu dodale samo še piko na i.Dirke v Italiji sta se poleg mene udeležila še dva Slovenca,Marko Baloh in Tomaž Novak. Kljub številnim odstopom smovsi trije uspešno prišli do cilja.Marko Baloh, ki se pripravlja na najbolj prestižno ultrakolesarsko dirko RAAM, je osvojil odlično tretje mesto.Po napornih pripravah in po uspešno odpeljani dirki si bom sedajprivoščil nekaj dni počitka in naredil načrt za preostanek sezone.Kot član JB Teama se bom udeleževal maratonov po Sloveniji.V juliju pa bo v Sloveniji prvič izpeljana 24-urna ravninskakrožna dirka “slo24ultra”. Tudi na to dirko se želim čim boljepripraviti, ker imam cilj postaviti svoj osebni rekord na 24 ur indoseči čim boljšo uvrstitev.Več kot očitno je, da je kolesarstvo postalo del mene in del našedružine. Družina me podpira in trepeta z mano na vsakemkilometru, za kar se jim iskreno zahvaljujem. Zahvala gre tudivsem mojim prijateljem in navijačem, ki me spremljajo inspodbujajo.Hvala pa tudi prijateljem kolesarjem, predvsem JB Teamu, zaskupne treninge in za vso kolesarsko pomoč in podporo.Omenim pa naj tudi to, da vsak tak podvig predstavlja večjifinančni zalogaj. Da sem ga malce lažje izpeljal, so mi pomagaliAvto Slak, Raycap Iskra Zaščite in J-Rupert. l

Boris Praznik

PUNCE, GREMO ME PO SVOJE … Razvajanje v Podčetrtku

Meseci enolične zimske prehrane in premalo gibanja soza nami. Čas je, da iz telesa preženemo utrujenost instrupe, izgubimo kakšen kilogram viška, se sprostimo

in naužijemo sveže pomladne energije. Vzemite si konec tednasamo zase in za svoje najdražje prijateljice. Okrepite svojeprijateljstvo in si privoščite spomladansko razvajanje in novedogodivščine. Kako? Enostavno! Na intranetnih straneh naše družbe preveriterazpoložljivost počitniške hiše v Podčetrtku, pokličite inrezervirajte prosti termin ter obvestite prijateljice, najorganizirajo varstvo za svoje mladičke in pripravijo svojenajljubše kose oblačil ter osebnih stvari. Naša Elektro hiška v Podčetrtku je samostojna, enodružinska,primerna za 6 do 8 prijateljic. V zgornji etaži sta dve spalnici inpredprostor s pomožnim ležiščem. V spodnji etaži je dnevniprostor, kopalnica in kuhinja z jedilnico. Pred vhodom hiškaponudi veliko teraso in nekaj vrta s čudovitim pogledom nazeleno okolico. V toplejših mesecih si lahko tako že kar tampričarate zabaven in igriv piknik, saj vam je na voljo tudi velikzidani žar.Če ste ljubiteljice gibanja in svežega zraka, lahko vikend spuncami pričnete z odkrivanjem prijetne okolice Podčetrtka.Ogledate si lahko minoritski samostan Olimje, kjer so patriminoriti pred samostanom obnovili čudovit zeliščni vrt inzasadili več kot 250 vrst zdravilnih zelišč. V pritličju južnegastolpa tako najdete staro samostansko lekarno s freskami, kjerlahko izberete zeliščne pripravke, ki pomagajo ohranjati zdravjein dobro energijo. Malo nad samostanom se nahaja koča pričarovnici; skozi prijeten sprehod po gozdu ob šumenju potočkain ptičjega petja doživite svet pravljic. V središču Podčetrtkavam muzej kmečke opreme predstavi etnološko zbirko Življenjena deželi v preteklosti. Zbirko bogati preko 4000 eksponatov,med katerimi so nekateri izjemne starosti in so pravemojstrovine. Jelenov greben se nahaja nekaj 100 metrov nadsamostanom. To je pravzaprav domačija, na kateri se prostopasejo in sprehajajo številni jeleni, zato se tudi imenuje Jelenovgreben. Med sprehodom lahko naredite postanek, posedite naklopicah in opazujete čredo, ki se pase pred vami. Napopotovanju skozi Kozjanski regijski park boste prišle na svojračun ljubiteljice kolesarstva, pohodništva, fotografije, saj je enonajstarejših in največjih zavarovanih območij v Sloveniji. Tulahko srečate nekatere redke, ogrožene živalske in rastlinskevrste.Po sveže zaužitem zraku pride čas za zasluženo okrepčilo.Okolica Podčetrtka nudi pestro kulinarično ponudbo. Z dobrodomačo hrano vam postrežejo v okolici Jelenovega grebena insamostana, poznavalci priporočajo obisk restavracije Amon inHaler. Če boste razpoložene za manjši umik iz Podčetrtka, panaj vas pot popelje na Bizeljsko do gostilne Šekoranja. Pokušinodomače jedače in pijače boste doživele v pravem pomenubesede, v enem kotu pa imajo še vedno delujoč džuboks.

Nepozabno in nostalgično. In drage prijateljice, če se boste pridružini Šekoranja zadržale do spodobne ure in vam bo ostalo šekaj energije in časa, pa le skočite še k sosedu g. Isteniču –»Penine Istenič, since 1968«. Isteničevi so prvi na Slovenskem,ki so pričeli z zasebno pridelavo penine po klasični metodi,pozneje pa so to dejavnost razvili tudi v uspešno obliko vinskegaturizma. Poleg vinskega turizma so posegli tudi na gurmanskopodročje. Pohvalijo se lahko z lastno pridelavo balzamičnegakisa, »Defrutum« pa je tisti, ki jim je v ponos. Uvršča se medvrhunske gastronomske izdelke, ki jih lahko uvrščamo ob bokkaviarju, tartufom, gosji jetrni pašteti ipd. Obdobje zorenja trajanekaj deset let in le najbolj potrpežljivi lahko v celoti okušajovse njegove lastnosti. Goste, ki okušajo penine in mirna vina, povabijo na ogled kletiin proizvodnjo penine. »Must try« je sigurno vrhunska peninaVila Rose, postrežena z nekaj kockami ledu in rezinokandiranega ingverja. Od tu dalje se lahko zgodi marsikaj. Vikend s puncami pa se vsekakor lahko obrne tudi drugače.Glavna destinacija, povezana z našo počitniško hiško vPodčetrtku, so seveda Terme Olimia. Vsak wellness ima za vaspripravljeno spomladansko razvajanje in tako je tudi v wellnessin spa centru Olimia.Prestižno razvajanje v wellness Orhidelii vam bo omogočilo, daboste nabrale dovolj moči za vsakodnevne težave in izzive.Uživale boste v notranjih in zunanjih bazenih, številnihtematskih počivališčih ter osvežilni kulinarični ponudbi.V razgibanem kompleksu Termalija boste lahko prebudile otrokav sebi in se razgibale v bazenih s hitro reko, gejzirjih inwhirpoolih ali pa enostavno nabrale nove energije v savni, kiodlično razstrupi telo in krepi odpornost. Če je energije odveč,pa najprej zavijte v fitnes.V Spa Armonii bodo razvajali vse vaše čute s skrbno oblikovanoponudbo, vrhunskimi sestavinami in preizkušenimi veščinami.Deležne boste vrhunske nege, ne glede na to, ali si boste izbralelepotičenje obraza, eno od masaž daljnih dežel, oblikovanjetelesa s kavo in sojo ali pa »Khanya ritual«. »Khanya ritual«temelji na ritualih afriških plemen in tradicionalnih rastlin, kiuspevajo v osrčju Afrike. Ritual se izvaja z marula oljem, ki ječisto, 100-odstotno hladno stiskano, iz divje pridelanih in ročnostrtih jedrc iz semen drevesa marule. Marula raste v divjini, vsuhih, nizko ležečih predelih Južne Afrike. Olje kožo naravnozmehča, revitalizira in nahrani ter preprečuje znake staranja.Elementi Khanya rituala so vračanje k naravi, mističnosti inčistosti. Naravni kamni in kristali nas povežejo z zemljo, leseneropotulje telesu povrnejo harmonijo, zvok Afrike in vonj marulapa popolnoma sprostita telo in duha.Torej punce, privoščite si čas zase, privoščite si popolnomadosegljiv kratek pobeg, jaz pa za konec le še zapišem inpodpišem magično formulo: dobre prijateljice, lepotna nega,razstrupljanje, gibanje in zabava = zadovoljstvo, veselje inharmonija. l

Valentina Petrič



ODKLOPODKLOP

ENOSTAVEN PRENOS ŠTEVČNIHPODATKOV NA DALJAVOOgled tovarne električnih števcev Iskaremeco

Vsi v elektrogospodarstvu se predobro zavedamo, kajpomenijo meritve električne energije. Za te meritveuporabljamo števce, ki nam merijo pretok električne

energije, hkrati pa tudi predstavljajo ločnico med dobaviteljemin uporabnikom električne energije. Če ni meritev, tudi dobaveelektrične energije ni. Še eno enostavno pravilo je, dostop invpogled do števca električne energije morata imeti oba,dobavitelj in uporabnik. Pri dobavi električne energije sopomembni zanesljivost, kakovost in varnost, najpomembnejšapa je natančnost meritev, ki jo mora izkazovati števec.Trenutno je pri gradnji elektroenergetskih naprav čas velikihinovacij, zlasti z aplikacijo elektronskih elementov. Pri prenosupodatkov meritev električne energije pa je IKT naredila taknapredek, da kdor temu ne sledi, je naenkrat ‘out’.V elektrotehniškem društvu Ljubljana smo se odločili za ogledtovarne Iskraemeco; za začetno pomoč smo prosili še gospodaIgorja Volfa, ki s to družbo precej posluje.V lepem sončnem januarskem jutru smo se podali v Kranj, vIskraemeco, tovarno števcev električne energije z dolgoletnotradicijo, kjer nas je prijazno sprejela izjemna gostiteljica, gospaSabina Kalan.Uvodoma je bila predstavitev družbe v organizacijskem sestavu,finančnem potencialu, lastništvu in tehnični ravni. TovarnaIskraemeco proizvaja klasične indukcijske in moderneelektronske števce. Je v lastništvu egiptovske družbe, ki imapodobne tovarne v Bosni, Maleziji, Saudski Arabiji, Egiptu termorda še kje drugje. Finančni potencial tovarne ISKRAEMECOje cca. 100 milijonov €. Tehnična raven pomeni proizvodnjoklasičnih indukcijskih števcev, ki se še vedno prodajajo, novejšaproizvodnja pa predstavlja popolnoma elektronske števce. Vsakima svoje prednosti in seveda pomanjkljivosti. Če so indukcijski števci še analogni, robustnejši, temperaturnobolj stabilni, je prenos števčnih podatkov precej težavnejši.

Elektronski števci predstavljajo digitalni sistem meritevelektrične energije, kar pomeni, da je mogoč enostaven prenosštevčnih podatkov na daljavo. To je danes odločilnega pomenapri novogradnjah. Seveda pa je pri elektronskih števcih zmenjavanjem čipov možno nešteto kombinacij uporabe tehštevcev. Upoštevati je treba, da je plastika temperaturno boljobčutljiva. Še ena posebnost je, ki jo moramo omeniti.

Če smo pri indukcijskem števcu s hitrostjorotorčka takoj lahko predvideli velikostmerjene električne energije, pa naj bi prielektronskih števcih šteli svetlobne impulze,cca. 1000 impulzov za 1 kWh, kar je z očmičloveka praktično nemogoče.

V distribuciji električne energije je velika dilema glede potrebnezamenjave električnih števcev. Indukcijske števce zamenjujemopo predpisih na dvanajst let. Enake, še ISKRINE, v tujini nezamenjujejo nikoli, po preteku življenjske dobe jih enostavnozamenjajo. Kaj pa elektronski števci; dosedanje izkušnje inzagotovila proizvajalca ISKRAEMECO so 20 let brezhibnegadelovanja. Kaj pa cena in dobava? Cena je poslovna odločitev,prodaja števcev pa je v glavnem preko elektrodistributivnihdruštev. Upoštevati je treba dejstvo, da ima praktično vsakadružba svoj način prenosa števčnih podatkov električne energije.Iz tehnične predstavitve je razvidno, da imata družbaISKRAEMECO in švicarska družba Landis&Gyr skupneusmeritve pri tehničnem razvoju elektronskih števcev in prenosuštevčnih podatkov električne energije.Nakazana problematika meritev električne energije nas bo šepovezovala, saj smo se dogovorili za ponovna srečanja. l

Anton Avčin

Srečanje z vodjo tehničnega sektorja, mag. Mirkom Šalejem.

NOVOPEČENI UPOKOJENCI V DE NOVO MESTOV DE Novo mesto so se v letu 2015 upokojili trije delavci: Jože Povše, Anton Jerič in Anton Vardjan.

JOŽE POVŠEV enoti Novo mesto se jeJože Povše zaposlil leta1975. Po služenju vojaškegaroka je začel opravljati delav skupini za investicijskovzdrževanje Novo mesto.Med zaposlitvijo je končalšolanje za monterja elektri-čnih omrežij in bil zato raz-porejen na delovno mesto

elektromonterja II. Ob delu je nadaljeval izobraževanje,in sicer za upravljanje s HIAB-om.Leta 1991 je bil prerazporejen v službo konzuma, leta1999 pa je postal samostojni elektromonter v skupini red-nega vzdrževanja Šentjernej. Nato je zbolel in po konča-nem zdravljenju opravljal dela s polovičnim delovnim ča-som. Upokojil se je konec meseca julija 2015. Na praz-novanje ob zaključku delovne dobe smo bili povabljenivsi sodelavci. Zbrali smo se pri njegovi zidanici v Za-gradu.Po upokojitvi čas preživlja na kmetiji, v vinogradu, naj-raje pa se ukvarja s konji.

ANTON JERIČDelovno razmerje je leta 1975 začel kotinkasant v konzumni službi. Kot inka-sant na terenu je odčital stanje, izpisalračun in pobral gotovino. S prihodom ra-čunalniške obdelave pa se je vse spre-menilo.Leta 1991 je postal odčitovalec v službiprevzema in prodaje, nato elektromon-ter v službi konzuma.Na koncu delovne dobe se je ukvarjalpredvsem z odčitavanjem in izterjavo v oddelku za uporabnike. Deloje bilo nehvaležno, saj je bil vsakodnevno izpostavljen nezadovolj-nim strankam. Kdo pa ima rad, da k njemu pride izterjevalec!V oktobru leta 2015 se je upokojil. Delovno slovo smo proslavili vnovomeški gostilni - Na vasi. Najbližji sodelavci pa so mu prirediliprijetno presenečenje. Ker je bil vseskozi zelo sladkosned, so mu pri-pravili dve torti, eno v obliki žarnice, drugo pa v obliki števca.Dneve v »penziji« si krajša z delom na kmetiji in v krogu svojih do-mačih, predvsem vnukov.Oba sta svoje delo pridno in z vso resnostjo rada opravljala. Sode-lavci jima želimo veliko zdravja in zadovoljstva na nadaljnji življenjskipoti. l

Zapisala: Jolanda Štukelj

ODHOD JANEZA FORTETA IZ ELEKTRO LJUBLJANAJanez Forte je po šolanju leta 1976 začel delo kot projektant vElektro Ljubljana okolica. V razvojnem oddelku, ki ga je takratvodil Boštjan Ložar, je sodeloval s projektantom JanezomJustinom. Po opravljenem strokovnem izpitu je začel samostojnoprojektirati. Pomembnejši projekti so bili 20 kV daljnovodPodroje Osredek, kjer je ena od razpetin, dolga 450m, izvedenaz dvema predalčnima stebroma. Projektiranje transformacijskihpostaj s pripadajočim daljnovodom in vključitev nizkonapetostnega omrežja je izvajal po celotnem območju ElektroLjubljana okolica, predvsem na objektih, ki so potrebovaliželezne predalčne jambore.Projektant je bil do leta 1985, nato je pričel z deli v službivzdrževanje na področju Dolenjske, ki je takrat zajemalopodročje Litije, Grosuplja in Zagradca. Izdelal je načrte zarekonstrukcijo 20 kV daljnovoda Litija Šmartno, ki je bilizveden kot dvosistemski DV in kot tak obratuje še danes. Pritem je uvedel inovacijo, in sicer traktorsko navijanjedemontirane vrvi, ki je predstavljala racionalizacijo dela. V temčasu se je spopadal tudi s sanacijo žledoloma na področjuŽirovskega vrha in Vrhnike.Leta 1999 je postal vodja nadzorništva Litija, kjer ima pomembnezasluge pri izgradnji RTP 110/20 kV Litija. V tem času je v prvi

generaciji izobraževanjaICES uspešno zaključil šola-nje za inženirja elektroener-getike. En mandat je bil članSveta delavcev. Sodeloval jetudi v organizacijskem odborusrečanja delavcev ElektroLjubljana na gradu Bogen-šperk. Na koncu poklicne potipa je aktivno sodeloval pri priključitvi nadzorništva Litija k di-stribucijski enoti Trbovlje.Ves čas se je ukvarjal tudi s športom (smučanje); večkrat jetekmoval na tekmovanjih Elektro Ljubljana in tekmahdistribucij. Bil je tudi pobudnik srečanja vzdrževalcevnadzorništva Litija z vzdrževalci DE Trbovlje, na katerih je bilotekmovanje v malem nogometu.Ob delu se je ukvarjal s sadjarstvom in vrtičkarstvom in je članSadjarskega društva. Bil je tudi občinski svetnik občine Litije.Želimo mu, da mu bo sedaj, ko ima obilo prostega časa, služilozdravje in se bo še naprej ukvarjal s sadjarstvom, vrtičkarstvomter s sprehodi s psičko Rino. l

Alojz Primon s sodelavci



ODKLOPODKLOP

IZLET V NAŠE NAJSTAREJŠE MESTON

EZ

NA

NO

Za tokratni izlet v neznano smo izbrali Ptuj, našenajstarejše mesto, ki leži ob zgodovinsko pomembnemprehodu čez Dravo, kjer je že v prazgodovini potekala

trgovska pot med Baltskim in Jadranskim morjem. Tudi danes jemesto križišče regionalnih in magistralnih cest, skozenj pelježeleznica vse do Murske Sobote in naprej na Madžarsko inHrvaško. Ptuj je središče pokrajine, kjer ima velik pomenpridelovanje grozdja in proizvodnja vina. Saj ima gojenje vinsketrte v Slovenskih goricah in Halozah več kot tisočletno tradicijo,kletarjenje pa sega tja v 13. stoletje – pridelujejo vrhunska sortnavina (renski rizling). Arheološke najdbe kažejo, da je bilopodročje naseljeno že v kameni dobi. V železni dobi so tod živeliKelti, sledili so jim Rimljani, ki so na južnem bregu rekepostavili vojaško taborišče, od koder so prodirali in osvajaliPanonijo. Naselbina je tako pridobivala pomembnost in moč.Okrog leta 103 so naselbino imenovali Petovija. Leta 450 so jopožgali Huni. Mesto je požar preživelo in ohranilo utrjen prehodčez Dravo do leta 570, ko so ga zasedli Avari in kot zadnjipriseljenci Slovani, ki so za naselbino prevzeli tudi ime Petovia.Po uničenju avarske države je Ptuj prišel v frankovske roke,vendar je naselbina, kot del mejne grofije, kmalu prešla v lastsalzburške škofije. Zaradi vedno večje turške nevarnosti soptujsko področje sredi 16. stoletja prevzeli Habsburžani in vsklopu utrdbenih del na štajerskem utrdili tudi Ptuj. Po koncu16. stoletja je mesto začelo nazadovati, saj so ga obšle vsepomembne trgovske poti. Vedno bolj je postajalo regionalnoagrarno središče.Z ogledom mesta smo začeli na Minoritskem trgu, kjer stojiDravski stolp, kot ostanek mestnega obrambnega sistema iz leta1551. Najimenitnejša zgradba na Mestnem trgu je Mestna hiša,ki so jo na temeljih poznogotske stavbe zgradili po načrtihgraškega arhitekta Ferstla ml. Sredi Mestnega trga stojiFlorjanov spomenik, postavljen leta 1745 v želji, da sv. Florjan

obvaruje mesto pred nenehnimi požari. Pot smo nadaljevali doMinoritskega samostana, ki so ga s pomočjo gospodov ptujskihzgradili v letih 1255 in 1280. Kasneje so dozidali samostanskaposlopja in preuredili cerkev, ki je dobila baročno fasado.Minoriti so se izognili reformam cesarja Jožefa II. in obdržalisamostan. Nemci so med vojno minorite pregnali na Hrvaško, vsamostanu pa je deloval ponemčevalni urad. Po vojni je bila vsamostanu knjižnica, ki so jo leta 2000 preselili v obnovljeniMali grad. Danes v samostanu deluje zasebna glasbena šola, tuima sedež Društvo izobražencev Viktorja Ptujskega. Vsamostanski obednici (refektoriju), ki jo krasijo čudovite stropneposlikave in bogata štukatura italijanskih mojstrov, prirejajokoncerte, razstave, različna srečanja, izobraževanja. Poleti seprireditve preselijo na samostansko dvorišče. Na Slovenskemtrgu smo si ogledali Orfejev spomenik in mestni stolp. Orfejevspomenik je okrog 5 m visok nagrobnik, ki so ga v 2. stoletjupostavili uglednemu ptujskemu meščanu Maksu Avreliju. Imeje dobil po reliefu iz mita o Orfeju. V srednjem veku sospomenik uporabljali kot sramotilni stolp – pranger. Nedalečstran stoji mestni stolp iz leta 1376, obnovljen po velikem požaruleta 1705. Ptujski kurat S. Povoden je leta 1830 dal vanj vzidatizbrane antične spomenike s Ptuja in okolice in tako je nastaleden najstarejših lapidarijev na prostem v Sloveniji - imenujejoga Povodnov muzej.Po ogledu mesta smo se sprehodili do parkirišča, kjer nas ječakal avtobus, in se čez Meljski hrib odpeljali na »Ribičijo«, kjerso nas pričakali s šilcem »kratkega«. Postregli so nam toplojuhico, da smo se malo ogreli (slabo vreme), nato pa smo si vsamopostrežnem bifeju izbrali hrano po želji. Za smeh in plessta poskrbela godca. Ob klepetu, glasbi in plesu je ura tihotiktakala in kar prehitro je bilo treba obrniti avtobus protiLjubljani. l

Zvonka Osredkar

Na izletu v neznano je bilo zelo prijetno. FOTO: Zvonka Osredkar

CVETLIČNI SEJEM - PORDENONE

IZLET V PREKMURJE

Vmesecu marcu, ko vse okrog nas ozeleni in cveti terzadiši po pomladi, smo se odpravili na »Cvetličnisejem« v Pordenone, enega največjih sejmov, na katerem

razstavljajo novosti s področja vrtnarstva.Zbrali smo se v Tivoliju in se po postanku za jutranjo kavicopripeljali do Fernetičev, kjer smo prečkali mejo z Italijo. Poavtocesti smo prispeli v Pordenone, kamor smo prišli dovoljzgodaj, da smo si pred odprtjem sejma lahko ogledali še mestnojedro. Mesto Pordenone leži ob reki Noncello in je prestolnicapokrajine Pordenone, ki je ena od štirih, ki sestavljajo italijanskodeželo Furlanija-Julijska krajina. Pokrajina Pordenone je zodcepitvijo od Videmske pokrajine leta 1968 postala samostojna.Najprej smo si ogledali katedralo sv. Marka. Zgrajena je bila leta1363 v ramantično-gotskem slogu, in v 16. in 18. stoletjuobnovljena. Kasneje so ob zgradbi postavili 79 m visok stolp -zvonik. Krasijo jo številne čudovite freske. Sledil je ogledmestne hiše, zgrajene konec 13. stoletja v gotskem slogu in jeena lepših v Pordenonu. Sto let kasneje so dozidali stolp«Loggo«, ki ga krasi ura iz 16. stoletja in še danes deluje.Najdominantnejša zgradba na trgu je palača Ricckieri iz 13.stoletja; zgrajena je bila kot dvorec za bogato beneško gospodo.Danes je v njej mestni muzej. Po ogledu nam je ostalo še tolikočasa, da smo si lahko ogledali najzanimivejšo ulico CorsoVittorio Emanuelle II. Krasijo jo zelo lepe in dobro ohranjene(restavrirane) zgradbe v renesančnem slogu z zanimivimibeneškimi verandami. V eni od številnih kavarn vzdolž ulice smo

si privoščili kavico ali pa smo se samo sprehodili po ulici inogledovali trgovinice, ki se bohotijo na obeh straneh ulice. Časje hitro minil in odpravili smo se na »Cvetlični sejem«. Zopetsmo se sprehajali, tokrat iz paviljona v paviljon, v katerihrazstavljajo strokovnjaki in ljubitelji cvetja iz vsega sveta.Razstavljeno je bilo čudovito rezano cvetje in aranžmaji, različnesadike, semena, čebulnice, gomolji, orodje za obdelovanje inoblikovanje vrtov, parkov, teras. Razstavljeno blago smo lahkotudi kupili. Lakoto in žejo smo potešili na stojnicah, ki so se karšibile od dobrot - predvsem italijanskih. No, po celodnevnemogledovanju vseh teh znamenitosti in lepot smo se že rahloutrujeni, pa vendar zadovoljni odpeljali proti domu. l

Zvonka Osredkar

Prvi pomladni izlet nas je popeljal v Prekmurje. Postanek naTrojanah smo izkoristili za jutranjo kavo, pridružila pa stase nam tudi člana iz Trbovelj. Pot smo nadaljevali mimo

Maribora, preko Slovenskih goric in čez reko Muro, kjer smozapustili avtocesto in se ustavili v kraju Lipovci. V Lipovcih seje vse do današnjih dni ohranja pletenje izdelkov iz slame inokraskov iz krep papirja ter voska. Obiskali smo lepo urejenostaro hišo, kjer tradicijo že triinpetdeset let ohranja gospa, ki seje spretnosti naučila od svojih staršev. Vesela je tudi tega, da delonadaljujeta njeni hčerki in vnuki. To je garancija, da se bodomača obrt ohranila tudi v prihodnje. Imajo tudi ekološkokmetijo, sami pridelujejo rž, saj iz njene slame nastajajo najlepšiizdelki. Pridelujejo še buče, iz katerih pridobivajo semena inbučno olje.Ogledali smo si tudi kapelo sv. Petra in Pavla, zidano leta 1922.Od tu smo se odpeljali v Moravske Toplice na kosilo, ki jetipično za te kraje. Postregli so nam z bogračem in prekmurskogibanico. Nazdravili smo slavljencema, Radu in Bronki, ki stapraznovala prelomne rojstne dneve.Okrepčani s kosilom smo se odpeljali do Lendave in naDolgovaške Gorice, kjer na 302 m nadmorske višine stojirazgledni stolp Vinarium. Stolp je visok 53,5 m in je bil uradnoodprt septembra leta 2015, po načrtu arhitektov Oskarja Viragain Iztoka Rajšerja. Nekateri z dvigalom, nekateri pa tudi peš, smoprišli na vrh, od koder je čudovit razgled na štiri države,

Slovenijo, Madžarsko, Avstrijo in Hrvaško. Na vrhu nas jepošteno prepihalo, a nič zato, saj je bil razgled zaradi lepegasončnega vremena enkraten. Tik pod vrhom stolpa smo si lahkoogledali čudovito razstavo velikonočnih pirhov.Po skupinskem fotografiranju smo se polni lepih vtisov odpraviliproti domu. l

Vilma Marolt

Pred mestno hišo. FOTO: Janez Weilgoni

Razgledni stolp Vinarium. FOTO: Janez Weilgoni



ODKLOPODKLOP

16. ZBOR DRUŠTVA UPOKOJENCEVELEKTRO LJUBLJANA

Šestnajsti zbor društva upokojencev smo imeli 23. februarja2016 v gostišču Strah na Škofljici. Predsednik društvaJože Bergant je na začetku pozdravil vse prisotne, ki so

se odzvali vabilu in predlagal izvolitev delovnega predsedstva.Za delovnega predsednika je bil izvoljen Jože Čučnik in zazapisnikarja ga. Nina Lebeničnik. Po ugotovljeni sklepčnosti jepredsedujoči predal besedo Bergantu, ki je podal poročilo o deludruštva v preteklem letu. V letu 2015 je imel upravni odbor 10sej, uspešno izvedenih je bilo vseh deset predvidenih izletov indva pohoda, dva pa sta zaradi premajhnega števila prijavljenihodpadla.Sprejeli smo tudi finančno poročilo za leto 2015 in finančnoovrednotenje za leto 2016, ki ga je predstavila Zdenka Kotnik.Sledilo je poročilo Nadzornega odbora, ki ga je podal njenpredsednik Peter Bernik.Janez Weilgoni je predstavil program aktivnosti v letu 2016.Začeli bomo 8. marca zizletom v sosednjo Italijo, v mesto Pordenone, kjer potekapomladni cvetlični sejem. V aprilu nas bo pot vodila vPrekmurje, v maju pa tradicionalni pohod po Poti spominov.Konec maja

Na zboru društva upokojencev Elektra Ljubljana FOTO: Janez Weilgoni

Zlata športnika Tatjana in Ivan. FOTO Janez Weilgoni

bo sledil piknik na Pohorju, v juniju pa potepanje po planinskihpoteh na Golteh. Konec junija sledi še izlet na Kras, kjer bodopotekali dnevi sivke. Po poletnem odmoru se bomov začetku septembra odpravili v sosednjo Hrvaško, na Plitvice,konec meseca pa na Jezersko.V oktobru se bomo odpravili v Ljutomer, v sredini novembra namartinovanje in v začetkudecembra na izlet v neznano. Jožica Krašovec, ki skrbno vodi pregled rojstnih datumovupokojencev, je povedala, da se vsi, ki so jih obiskali ali jimposlali voščila ob jubileju, tega zelo razveselijo in so zato zelohvaležni. V lanskem letu nas je zapustilo kar petindvajsetupokojencev, malo pa je bilo novih pristopov. Lepo bi bilo, da bipovabili na novo upokojene nekdanje sodelavce, da se vključijov dejavnosti Društva upokojencev.Bernik je predlagal sklep o dveletnem mandatu Upravnegaodbora, ki je bil soglasno sprejet. Sledila je razrešitev Upravnegain Nadzornega odbora. Delo predsednika je vse od začetka vodilJože Bergant, ki je s svojim osebnim angažiranjem velikoprispeval k dobremu delu društva. Kraševec Franc se mu jezahvalil za njegovo delo, vsi pa smo se mu zahvalili z velikimaplavzom. Z delom je zaključila tudi blagajničarka ZdenkaKotnik, ki je šestnajst let skrbno vodila blagajno. Prav tako jeBernik prenehal z vodenjem Nadzornega odbora in tudi njemuin ge. Kotnik velja velika zahvala za opravljeno delo.Sledilo se volitve novega Upravnega in Nadzornega odbora. Zvsemi glasovi je bil za novegapredsednika društva izbran Janez Weilgoni, za predsednicoNadzornega odbora pa Majda Hočevar.Verifikacijska komisija je ugotovila, da se je zbora udeležilo 134članov, tako da je bil zbor sklepčen.Marjan Perhaj, ki vodi naše športne dejavnosti, je podelil zlatokolajno Tatjani Hace za zmago v kegljanju, v pikadu pa jezmagal Ivan Ožbolt – čestitamo!Ob zaključku uradnega dela se je novi predsednik društva JanezWeilgoni navzočim zahvalil za zaupanje in srečanje se jenadaljevalo s prijetnim druženjem. l

Vilma Marolt

URŠULINA SOLATA S PIŠČANCEM

Sestavine:- 1 skodelica na koščke narezanega belega mesa pečenega

piščanca (lahko je tudi puran)- 1,5 skodelice krhljev mandarin (lahko tudi klementin)- 1,5 skodelice belega grozdja brez pešk, na polovico

prerezane jagode (grozdje mora biti sladko)- 1 čebula (najbolje šalotka, lahko tudi rjava čebula)- Sok 1 manjše ali polovice večje limone- Poper- 1 skodelica majoneze, lahko pa kombiniramo pol-pol:

majoneza in kisla smetana ali super lahka varianta majonezein polnomasten jogurt (3,2 % mm)

Priprava:Čebulo drobno nasekljamo, dodamo koščke mesa, vse prelijemos sokom limone in zmešamo. Dodamo sadje, nato majonezo alinavedene variante. Vse skupaj premešamo, dodamo še poper,pač po okusu, premešamo. Pustimo v hladilniku približno polure, da se okusi prepojijo. Jemo samostojno ali s koščkomopečenega kruha. Zraven belo vino. Kot samostojna jed alipredjed.Zanimivosti: kislina ublaži moč čebule. Videli boste, kakšenvonj se razvije, ko meso s čebulo prelijemo z limono. Kisline,tudi v sadju, pomagajo pri prebavi beljakovine in maščobe.Belo meso, divjačino in svinjsko ribico vedno pripravljam alivsaj postrežem s sladko-kislim okusom. Odlična je tudi svinjskaribica, obložena z mandarinami ali pa chutney iz paprike aličebule npr. z ocvrtim piščancem.Zgodovina recepta:Recept mi je dala pred mnogimi leti »moja Vidka«, gospa, ki mije nadomeščala mamo. Prinesla ga je iz ZDA od svojihprijateljev. Prvič sem to solato videla na »žurki«, ki jo jepriredila Vidka za svoje prijatelje, stara pa sem bila kakih 10 let.

DEJAVNOSTI DRUŠTVA UPOKOJENCEV V LETU 2016

DATUM AKTIVNOST PRIJAVE

24.5. 2016 Piknik na POHORJU 16. in 17. maj

7.6. 2016 GOLTE 30. in 31. maj

28.6. 2016 Dnevi SIVKE na Krasu 20. in 21. junij

6.9. 2016 PLITVICE 29. in 30. avgust

27.9. 2016 JEZERSKO 19. in 20. september

18.10.2016 LJUTOMER 10. in 11. oktober

15.11.2016 MARTINOVANJE 7. in 8. november

6.12.2016 Izlet v NEZNANO 28. in 29. november

Za vse dejavnosti se lahko prijavite na dan prijav do 11. ure natelefonsko št. 01 519 80 36Zvonka Osredkar, do zasedbe avtobusa.V primeru, da se na navedeni številki nihče ne oglasi, pokličitena tel. št. 040 421 640 Janeza Weilgonija. Udeležba na pohodihoz. izletih je na lastno odgovornost, seveda pa sta predvsem napohodih potrebna primerna obutev in oprema. Odhodi na izleteoziroma pohode so ob 7. uri s parkirišča Tivoli, izjema je lepohod »Po poti spominov« Ljubljana, ko se dobimo naobičajnem mestu pri gostilni »Pri cvičku« ob Koseškem bajerjuob 8. uri. l

Društvo upokojencev Elektro Ljubljana

Na Vidkinih zabavah se je vedno pripravljalo kaj vrhunskega,saj so bili njeni prijatelji tedanja intelektualna elita. No, ko semtako prvič videla tole solato, t.i. »Chicken salad«, sem rabila vsajpol ure, da sem se opogumila in poskusila to čudno mešanicosadja in mesa. Potem pa okus, ki me je čisto prevzel. Od te prvepokušine dalje so se mi kar zasvetile oči, ko mi je Vidka rekla:»Danes pa bova gospe, pridi na »Chicken salad.« l

Uršula Krisper



ODKLOPODKLOP

IZBOR NAJ FOTOGRAFIJE LETA 2015

Janez Bernot - Ledeni oklep

Anton Mesarek - Nova energija Boštjan Križan - KrižanjeAnton Mesarek - V megli

Anton Mesarek – Sonce v žarnici

Minilo je že deseto leto, odkar v Novicah potekanagradni natečaj za izbor Naj fotografije leta.Sodelavke in sodelavci so svoje posnetke pošiljali na

natečaj in tako preko glasila svoja videnja posredovali na oglednašim bralcem. Izbrane fotografije smo objavljali v Novicah. Zanagradni natečaj, Naj fotografija leta 2015, smo v uredništvoprejeli in objavili 21 fotografij enajstih avtorjev.Prejete fotografije prikazujejo ujete trenutke v različnih letnihčasih, med ujmami in v soju sonca ter oblakov.Izbor najboljše fotografije je opravila komisija v Službi zakorporativno komuniciranje.Najbolje ocenjene, torej zmagovalne tri fotografije so naslednje:tretje mesto je zasedla fotografija z naslovom »Ledeni oklep«,avtorja Janeza Bernota,drugo mesto je zasedla fotografija z naslovom »Sonce vžarnici«, avtorja Antona Mesareka,najbolje ocenjena, Naj fotografija leta 2015, je fotografija znaslovom »V megli« avtorja Antona Mesareka.V uredništvu smo se odločili, da avtorjem najboljših fotografijpodarimo simbolične nagrade. Vsem fotografom, ki so poslali svoje fotografije, še posebnoavtorjem najbolje ocenjenih fotografij, iskreno čestitamo inželimo še veliko lepih trenutkov in užitka pri iskanju motivov.Fotografije so objavljene na spletni strani Elektro Ljubljane,dvajset najbolje uvrščenih fotografij natečaja je razstavljenih vhodniku vodstva družbe v Ljubljani na Slovenski 56 v IV.nadstropju.Razpis za naj fotografijo nadaljujemo tudi v letošnjem letu inglede na to, da je med sodelavci, upokojenci in štipendisti karnekaj odličnih ljubiteljskih fotografov, v uredništvu pričakujemoše večje število izvirnih fotografij.Vabljeni k sodelovanju! l

Uredništvo novic

NAJ FOTOGRAFIJA 2016

Aleš Pograjc - Pametnejši popusti Alojzij Hančič - Na preprogi pomladanskega žafrana



ODKLOPODKLOP

NA VIKEND Z NOVICAMINaša nova nagradna igra

Za vse bralce Novicsmo pripravili novonagradno igro, v

kateri se potegujete zavikend paket v počitniškihkapacitetah ElektraLjubljana po vašem izboru.Vse, kar morate narediti,je, da odgovorite na našavprašanja ter pravilneodgovore pošljete nadopisnici na naslovuredništva Novic. Naj vamnamignemo, vse odgovorelahko najdete v tokratništevilki Novic.

1. Koliko let žeizhajajo Novice?

2. V letu 2015 jeElektro Ljubljanaposlovala zelo uspešno.Koliko čistega dobičkaje družba beležila?

3. Kolikšna jepriporočenatemperatura prostorav obdobju brezogrevanja?

4. V Elektro LjubljanaOVE so za zaposlene,ki želijo svojo sončnoelektrarno zasamooskrbo, pripraviliugoden set. Kako seset imenuje?

5. Kdo je zmagovalecnagradnega natečajaNaj fotografija?

Pravilne odgovore pošljitenajkasneje do 30. julija2016 na dopisnici nanaslov Uredništvo Novic,Elektro Ljubljana d. d.,Slovenska cesta 58, 1516 Ljubljana. Pogojisodelovanja v nagradni igriso objavljeni na spletnistrani Elektra Ljubljana. l

Uredništvo

Tudi v letu 2016 nadaljujemo z nagradnim natečajem zanajboljšo fotografijo leta. Za to številko glasila smo prejelisedem zanimivih fotografij.K sodelovanju za Naj fotografijo leta 2016 vabimo vsesodelavce in upokojence! l

Uredništvo Novic

V službi za korporativno komuniciranjeurejamo arhiv starih fotografij ob 120. obletnicidelovanja družbe. Ob tej priložnosti prosimovse naše bralce, da nam posodite svoje starefotografije, ki jih bomo poskenirali, originale pavrnili. Sodelavcem, ki so fotografije žeprispevali se lepo zahvaljujemo.

Uredništvo

Mitja Brudar -.Energija sonca Tone Škarja - Tako pa delajo naši kolegi v Tibetu

Blaž Majer – Še vedno stojim

poslovanje skupine v letu 2015 naše štromarke 120 let ... · 2015 naše štromarke 120 let...

Documents