POSLOVNO POROČILO

O IZVEDBI FESTIVALA

SEVIQC BREŽICE

V LETU 2012

Ljubljana, 12.12.2012

2 / 29

3 / 29

4 / 29

Za pomoč pri pripravi tega poročila se zahvaljujem sodelavcem Žanu Cimermanu, Luciji Podbrežnik in Neži

Zagoričnik.

Klemen Ramovš

I. OPIS PROGRAMA

Seviqc Brežice je kratica latinske skovanke Semper Viva Quam Creata: vedno živa kakor ustvarjena.

Poleti 1982 smo pričeli z mednarodnimi mojstrskimi tečaji za staro glasbo, ki so že naslednje leto prerasli v Festival

Radovljica. V 1997 smo projekt preselili v Brežice pod imenom Festival Brežice in ga v naslednjih letih razširili na

vrsto historičnih lokacij po Sloveniji. V 2003 smo ime spremenili v Skupina Festival Brežice, v 2007 pa v Seviqc

Brežice.

Seviqc Brežice je danes v Sloveniji sinonim za staro glasbo in ena najpomembnejših kulturnih prireditev. V program

vabimo najuglednejše umetnike, veliko pozornost posvečamo mladim talentom, izobraževanju, razvoju strokovne

kritike in kulturnemu turizmu. V Evropi smo eden pomembnejših festivalov stare glasbe. Smo aktivni1 član Evropske

mreže za staro glasbo REMA2, ki šteje okrog 70 članov, festivalov stare glasbe iz vse Evrope. V tem strokovnem

združenju, ki članstvo pogojuje z odličnostjo in priporočilom aktivnega člana, imamo sedež v upravnem odboru in smo

koordinator nacionalnega odbora za jugovzhodno Evropo3. Članstvo v REMA je naš prispevek k novim povezavam

med evropskimi kulturnimi producenti z visoko dodano vrednostjo. Razvili smo nove modele sponzorskega vlaganja.

Smo nevladna organizacija s prioritetnim statusom pri sofinanciranju države in občin. Poseben poudarek dajemo

dostopnosti obiskovalcem, še posebej mladim in ranljivim ciljnim skupinam.

Program je zasnovan izključno na način HIP4, postavljamo ga izključno v prostore slovenske kulturne dediščine. Že od

vsega začetka vsebuje mednarodne kulturne koncepte, ki so danes v evropskem merilu izjemno aktualni. Zavestno in

namerno združuje najkvalitetnejšo produkcijo svetovne scene stare glasbe, načrtno stimulira izvajanje slovenskih

skladateljev preteklih stoletij v izvedbi najvidnejših mednarodno priznanih umetnikov, programsko vztraja pri

avtentični izvajalski praksi stare glasbe (klasična glasba z avtentičnimi instrumenti in avtentično izvajalsko prakso).

Vsako leto znova s skrbno izbranim raznolikim programom prikazuje barvitost glasbenih stilov različnih evropskih

dežel skozi stoletja od srednjega veka do začetka 20. stoletja in tako razbija klišeje povprečnega pojmovanja tako

klasične glasbe kot stare glasbe.

Dostopnost programa javnosti je visoka in jo razumemo kot osnovni element poslovne in programske politike.

Dostopnost opredeljujejo: informiranje (publikacije, spletna stran, e-novice), cene vstopnice, popusti, ugodnosti v

okviru Kluba prijateljev Festivalske Dame, družinski paket, posebne cene za socialno šibke skupine in študente,

posebne cene za lokalne soorganizatorje, ugodnosti ob nakupu vstopnic v predprodaji in na blagajni pred koncertom,

poseben prevoz iz Ljubljane (od kjer prihaja tretjina obiskovalcev, če upoštevamo zaledje, iz samega mesta pa več kot

četrtina) do vsake koncertne lokacije, kar močno spodbuja kulturni turizem znotraj Slovenije.

Naši cilji so, da obdržimo mednarodni program vrhunske umetniške kvalitete v historičnih prostorih, uveljavljanje

Slovenije na svetovnem kulturnem in turističnem zemljevidu, povezovanje slovenskih umetnikov z mednarodno sceno,

podpora mladim talentom in njihovi promociji, prodor slovenskih avtorjev v Evropo in širše, razvoj kulturne

infrastrukture in turizma, medkulturni dialog, medsebojna izmenjava evropskih in neevropskih kultur, razvoj

inovativnosti in ustvarjalnosti, izboljšanje dostopnosti in udeleženosti v kulturi ter ustvarjanje dejanske slovenske in

evropske dodane vrednosti na področju kulture.

1 Statut prepoznava aktivno, pridruženo, individualno in častno članstvo. 2 Réseau Européen de Musique Ancienne, http://www.rema-eemn.net/fr/ 3 REMA je oblikovala sedem nacionalnih odborov: 1) Beneluks in Velika Britanija, 2) Francija, 3) Italija in Švica, 4) Jugovzhodna

Evropa, 5) Skandinavija in baltske države, 6) Španija, 7) Višegrajska skupina. 4 HIP: historična izvajalska praksa / historically-inspired performance

5 / 29

S programom najvišje umetniške kvalitete v izključno historičnih prostorih predstavljamo Slovenijo na svetovnem

kulturnem zemljevidu kot razvito evropsko regijo z večstoletno tradicijo in kot zanesljivo partnerico v mednarodnem

kulturnem, poslovnem in političnem svetu. V festivalski program vključujemo slovenske umetnike, jih povezujemo s

tujimi ansambli in producenti in jim tako odpiramo nova vrata na njihovi umetniški poti. V sodelovanju z uglednimi

glasbenimi tekmovanji, drugimi evropskimi festivali in preko lastnih navezav posvečamo posebno pozornost mladim

umetnikom, ki še niso uveljavljeni na svetovni sceni in si tudi s tem utrjujemo položaj stabilnega festivala, ki nam

zagotavlja aktivno vlogo pri oblikovanju evropske scene stare glasbe.

Program oživlja in razvija sceno stare glasbe z jasno zastavljenimi cilji: da obdrži visoko kvaliteto in ugled ene

najpomembnejših kulturnih prireditev tako v Evropi kot Sloveniji, da spodbuja kulturni turizem, ustanovitev oddelkov

za staro glasbo na glasbenih šolah in akademiji za glasbo, prispeva k višjemu nivoju strokovne kritike, ter vzpostavlja

evropsko odmeven umetniški, pedagoški in znanstveni center za staro glasbo.

Pričakujemo, da bomo s tem programom še bolj izoblikovali kritičen pristop do umetnosti, povišali zahtevnost

poslušalcev stare glasbe, uveljavili staro glasbo kot običajno klasično glasbo izvajano na pravilen način, prispevali v

kvaliteto življenja državljanov in povečali atraktivnost okolij, kjer so prireditve programa. Vsi prostori, v katerih so

koncerti programa v Sloveniji, so slovenska kulturna dediščina, ki jo program preko svojih publikacij predstavlja širši

mednarodni javnosti. Enak pristop do kulturne dediščine je tudi pri vseh članih programa. Program predstavlja

umetniške dosežke preteklih generacij, jih ob svoji podpori mladim talentom na najkvalitetnejši način posreduje okolici

in tako opozarja na večstoletno poreklo evropske kulture, ki je vse od srednjega veka prepleten organizem medsebojnih

kontaktov.

Festival Seviqc Brežice je program širokega mednarodnega obsega, ki

na mednarodnem področju predstavlja slovensko kulturno dediščino kot kulturno identiteto države in jo uspešno

promovira na svetovnem kulturnem in turističnem zemljevidu,

podpira kulturni dialog in vzajemno spoznavanje kulture in zgodovine evropskih ljudstev, ustvarjalnost in

transnacionalno širjenje kulture ter mobilnost umetnikov s posebnim poudarkom na mladih in socialno

deprivilegiranih ter na kulturni raznolikosti,

spodbuja razvoj kulturne infrastrukture,

spodbuja turistični razvoj,

v nacionalnem okviru razvija mednarodni kulturni turizem,

spodbuja medkulturni dialog in medsebojne izmenjave med evropskimi in neevropskimi kulturami,

na svojem profesionalnem področju izrazito spodbuja inovativnost in ustvarjalnost,

predstavlja vrhunske umetnike s področja stare glasbe iz Evrope in zunaj nje,

daje poseben poudarek udeležbi slovenskih umetnikov na evropskem področju,

načrtno izvaja dela slovenskih skladateljev,

podpira mlade talentirane umetnike in jih promovira doma in v tujini,

izboljšuje dostopnost in udeleženost v kulturi vsem državljanom Republike Slovenije kot tudi državljanom drugih

držav,

v sodelovanju s knjižnicami ter glasbenimi, osnovnimi in drugimi šolami prispeva k višji kulturni zahtevnosti

populacije in vzgaja evropsko prepoznavno koncertno publiko tudi za naslednje generacije,

daje aktiven prispevek razvoju okolij, kjer so dogodki programa in

zagotavlja dejansko slovensko in evropsko dodano vrednost na področju kulture.

Kultura je ekonomski dejavnik in dejavnik družbene integracije ter državljanstva, ki predstavlja enega bistvenih

elementov spodbujanja ustvarjalnosti in prepoznavnosti v gospodarstvu. Poleg možnosti za razvoj novih delovnih mest

je oblikovanje kulturne mreže, ki je enakomerno razprostrta po vseh regijah, pomembno za izobraževanje in razvoj

delovne sile predvsem skozi neformalne in visoko kakovostne izobraževalne vsebine, ki bodo vodile k ustvarjalnosti in

usposobljenosti.

Več na: http://www.seviqc-brezice.si/

6 / 29

II. FINANČNO POROČILO

Tabela 1: Finančna konstrukcija 2012

I. ODHODKI I.1. SPLOŠNI STROŠKI DELOVANJA 28.408,18 6,00 %

I.1.1. Finančni stroški 4.789,45 1,01 % I.1.2. Stroški komunikacij 13.995,90 2,95 % I.1.3. Stroški energije 2.700,83 0,57 % I.1.4. Najemnina pisarne 6.408,40 1,35 % I.1.5. Komunalni stroški 513,60 0,11 % I.2. STROŠKI ZA PLAČILO DELA V SKLADU S KADROVSKIM NAČRTOM 70.992,20 14,98 %

I.2.1. redno zaposleni 11.007,46 2,32 % I.2.2. pogodbe o delu 0,00 0,00 % I.2.3. avtorske pogodbe 42.000,00 8,87 % I.2.4. študentsko delo 17.984,74 3,80 % I.3. PROGRAMSKI MATERIALNI STROŠKI 355.043,43 74,94 %

I.3.1. Potni stroški zaposlenih 5.658,65 1,19 % I.3.2. Nastanitev in prehrana zaposlenih 245,00 0,05 % I.3.3. Pisarniški materiali in fotokopiranje 2.823,61 0,60 % I.3.4. Publikacije in internet 16.336,34 3,45 % I.3.5. Prevodi in lekture 5.520,55 1,17 % I.3.6. Poštnine 7.087,07 1,50 % I.3.7. Oglaševanje 29.347,63 6,19 % I.3.8. Spremljevalni program 0,00 0,00 % I.3.9. Honorarji umetnikov 163.822,58 34,58 % I.3.10. Zavarovanja 400,00 0,08 % I.3.11. Stroški prostorov 5.532,80 1,17 % I.3.12. Najem opreme 5.456,54 1,15 % I.3.13. Transport opreme 832,46 0,18 % I.3.14. Avtorske pravice in tantieme 0,00 0,00 % I.3.15. Pravice umetn. do nadalj. prodaje 0,00 0,00 % I.3.16. Potni stroški 43.862,56 9,26 % I.3.17. Stroški nastanitev 31.199,97 6,59 % I.3.18. Nakup opreme za izvedbo projekta 226,68 0,05 % I.3.19. Strokovno osebje, tehniki, osebe odgovorne za produkcijo, kreacijo ipd. 15.132,84 3,19 % I.3.20. DDV 3.383,33 0,71 % I.3.21. Krediti 5.916,15 1,25 % I.3.22. Projektni razvojni sklad 3.281,78 0,69 % I.3.23. Drugi programski stroški 8.976,89 1,89 % I.4. STROŠKI INVESTICIJSKEGA VZDRŽEVANJA IN NAKUPA OPREME 19.325,46 4,08 %

I.4.1. Nakup opreme zavoda 14.882,26 3,14 % I.4.2. Vzdrževanje opreme 4.443,20 0,94 %

ODHODKI SKUPAJ 473.769,27 100,00 %

II. PRIHODKI II.1. PRIHODKI IZ PRORAČUNOV 201.652,57 42,56 %

II.1.1. Evropska unija 4.393,35 0,93 % II.1.2. MIZKŠ 116.400,00 24,57 % II.1.3. Druga ministrstva 3.904,68 0,82 % II.1.4. Občinski proračuni 76.954,54 16,24 % II.2. PRIHODKI IZ OPRAVLJANJA DEJAVNOSTI 45.521,71 9,61 %

II.2.1. Prodaja proizvodov in storitev 5.655,51 1,19 % II.2.2. Prihodki od vstopnic in publikacij 18.966,20 4,00 % II.2.3. Sredstva sponzorjev 20.300,00 4,28 % II.2.4. Kotizacije 600,00 0,13 % II.2.5. Drugi prihodki iz prodaje in storitev 0,00 0,00 % II.3. DRUGI PRIHODKI 226.587,28 47,83 %

II.3.1. Prihodki iz mednarodnih virov 16.712,90 3,53 % II.3.2. Prihodki prejeti od članov 77.000,00 16,25 % II.3.3. Donacije in ostale podpore 132.874,38 28,05 % II.4. FINANČNI PRIHODKI 7,71 0,00 %

PRIHODKI SKUPAJ 473.769,27 100,00 %

7 / 29

Tabela 2: Primerjava odhodkov 2010-2012

ODHODKI 2010 2011 2012 I.1. SPLOŠNI STROŠKI DELOVANJA 22.280,40 31.196,26 140,02 28.408,18 91,06

I.1.1. Finančni stroški 5.055,25 4.926,82 97,46 4.789,45 97,21 I.1.2. Stroški komunikacij 9.390,15 16.408,93 174,75 13.995,90 85,29 I.1.3. Stroški energije 2.138,98 2.784,73 130,19 2.700,83 96,99 I.1.4. Najemnina pisarne 5.099,93 6.505,15 127,55 6.408,40 98,51 I.1.5. Komunalni stroški 596,09 570,63 95,73 513,60 90,01 I.2. STROŠKI ZA PLAČILO DELA 136.836,78 128.889,37 94,19 70.992,20 55,08

I.2.1. redno zaposleni 94.836,78 70.865,13 74,72 11.007,46 15,53 I.2.2. pogodbe o delu 0,00 0,00 0,00 I.2.3. avtorske pogodbe 42.000,00 42.000,00 100,00 42.000,00 100,00 I.2.4. študentsko delo 0,00 16.024,24 17.984,74 112,23 I.3. PROGRAMSKI MATERIALNI STROŠKI 542.372,70 421.550,37 77,72 355.043,43 84,22

I.3.1. Potni stroški zaposlenih 8.801,76 6.687,20 75,98 5.658,65 84,62 I.3.2. Nastanitev in prehrana zaposlenih 599,19 221,00 36,88 245,00 110,86 I.3.3. Pisarniški materiali in fotokopiranje 3.258,77 7.297,02 223,92 2.823,61 38,70 I.3.4. Publikacije in internet 21.776,66 35.750,07 164,17 16.336,34 45,70 I.3.5. Prevodi in lekture 3.457,78 3.727,23 107,79 5.520,55 148,11 I.3.6. Poštnine 4.942,85 5.708,70 115,49 7.087,07 124,15 I.3.7. Oglaševanje 212.950,37 106.374,28 49,95 29.347,63 27,59 I.3.8. Spremljevalni program 0,00 160,00 0,00 I.3.9. Honorarji umetnikov 164.768,36 87.078,92 52,85 163.822,58 188,13 I.3.10. Zavarovanja 0,00 0,00 400,00 I.3.11. Stroški prostorov 10.053,44 4.891,22 48,65 5.532,80 113,12 I.3.12. Najem opreme 4.187,25 1.724,56 41,19 5.456,54 316,40 I.3.13. Transport opreme 4.133,28 3.334,46 80,67 832,46 24,97 I.3.14. Avtorske pravice in tantieme 0,00 0,00 0,00 I.3.15. Pravice umetn. do nadalj. prodaje 0,00 0,00 0,00 I.3.16. Potni stroški 21.738,30 23.563,99 108,40 43.862,56 186,14 I.3.17. Stroški nastanitev 29.605,74 22.463,36 75,88 31.199,97 138,89 I.3.18. Nakup opreme za izvedbo projekta 2.694,97 347,53 12,90 226,68 65,23 I.3.19. Strokovno osebje, tehniki, osebe odgovorne za produkcijo, kreacijo ipd.

18.151,16 16.925,89 93,25 15.132,84 89,41

I.3.20. DDV 4.625,00 2.558,33 55,32 3.383,33 132,25 I.3.21. Krediti 10.995,48 11.174,56 101,63 5.916,15 52,94 I.3.22. Projektni razvojni sklad 0,00 69.381,16 3.281,78 4,73 I.3.23. Drugi programski stroški 15.632,34 12.180,88 77,92 8.976,89 73,70 I.4. STROŠKI VZDRŽEVANJA IN OPREME 24.190,45 19.192,97 79,34 19.325,46 100,69

I.4.1. Nakup opreme zavoda 18.289,53 14.577,93 79,71 14.882,26 102,09 I.4.2. Vzdrževanje opreme 5.900,92 4.615,04 78,21 4.443,20 96,28

ODHODKI SKUPAJ 725.680,33 600.828,97 82,80 473.769,27 78,85

Navedene so vrednosti v posameznem letu s količnikom glede na predhodno leto

Beležimo občutno povišanje postavk I.3.9. Honorarji umetnikov (količnik 188,13) in I.3.16. Potni stroški (količnik

186,14), delno tudi postavke I.3.17. Stroški nastanitev (količnik 138,89), ki so povečane zaradi večjega števila

umetnikov.

Vendar tega nikakor ne moremo razumeti samo kot večanje programskih stroškov, ker je na prihodkovni strani močan

porast sredstev, ki so jih zagotovili umetniki sami. To lahko razumemo predvsem tako, da nam je uspelo iztržiti

blagovno znamko festivala bistveno močneje kot kdajkoli doslej.

V 2012 so umetniki preko lastnih prijav na razpise in svojih sponzorskih podpor zagotovili našemu festivalu 128.000,00

EUR dodatnih sredstev, kar je 53,58 % vrednosti umetniškega proračuna ali 27,03 % celotnega proračuna. To ni

zgodba, ki bi se ponavljala vsako leto, smo pa s tem uspešno nadomestili izpad sredstev pri državi in občinah v 2012

(glej Tabela 4: Participacija umetnikov v umetniški proračun).

8 / 29

Tabela 3: Primerjava prihodkov 2010-2012

II. PRIHODKI 2010 2011 2012 II.1. PRIHODKI IZ PRORAČUNOV 301.879,97 384.275,76 127,29 201.652,57 52,48

II.1.1. Evropska unija 0,00 105.159,08 4.393,35 II.1.2. MIZKŠ 148.000,00 145.500,00 98,31 116.400,00 80,00 II.1.3. Druga ministrstva 13.225,01 8.099,73 61,25 3.904,68 48,21 II.1.4. Občinski proračuni 140.654,96 125.516,95 89,24 76.954,54 61,31 II.2. PRIHODKI IZ OPRAV. DEJAVNOSTI 21.163,37 35.676,33 168,58 45.521,71 127,60

II.2.1. Prodaja proizvodov in storitev 0,00 4.700,00 5.655,51 II.2.2. Prihodki od vstopnic in publikacij 12.613,37 15.626,33 123,89 18.966,20 121,37 II.2.3. Sredstva sponzorjev 8.550,00 15.350,00 179,53 20.300,00 132,25 II.2.4. Kotizacije 0,00 0,00 600,00 II.2.5. Drugi prihodki iz prodaje in storitev 0,00 0,00 0,00 II.3. DRUGI PRIHODKI 402.632,06 180.857,94 44,92 226.587,28 125,28

II.3.1. Prihodki iz mednarodnih virov 11.520,00 3.000,00 26,04 16.712,90 557,10 II.3.2. Prihodki prejeti od članov 101.597,91 26.179,68 25,77 77.000,00 294,12 II.3.3. Donacije in ostale podpore 289.514,15 151.678,26 52,39 132.874,38 87,60 II.4. FINANČNI PRIHODKI 4,93 18,94 7,71

PRIHODKI SKUPAJ 725.680,33 600.828,97 82,80 473.769,27 78,85

Navedene so vrednosti v posameznem letu s količnikom glede na predhodno leto

Beležimo močan upad postavke II.1.2. MIZKŠ, ki je zaradi splošnega krčenja državnih proračunskih sredstev.

Močan upad postavke II.1.3. Druga ministrstva je, ker smo zaključili črpanje spodbud za zaposlovanje v 2010 in

2011, ki so preko Zavoda za zaposlovanje omogočila večje število zaposlenih.

Beležimo tragično močan upad postavke II.1.4. Občinski proračuni, kar sicer zaradi splošnih razmer razumemo,

vendar opozarjamo, da kljub našim naporom ni vzpostavljen ustrezen dialog med državo in občinami v zadevi Seviqc

Brežice, ko so vsa finančna tveganja zgolj na strani našega zavoda. Kot nacionalno pomemben program smo povsem

preveč odvisni od naključij pri lokalnem sofinanciranju.

Beležimo močan porast postavke II.2.2. Prihodki od vstopnic in publikacij (količnik 121,37).

Čeprav gre za odstotkovno sicer nizko postavko, vendar pa ta zelo jasno odraža naš vložek v odnose s publiko.

Obisk po koncertu narašča, v okviru vseh obiskovalcev festivala pa zaradi manjšega števila koncertov upada (glej tabelo

11: Obiskovalci). Prihodki od vstopnic in publikacij ne rastejo samo po koncertu ampak tudi glede na celoten proračun

festivala.

Beležimo močan porast postavk II.2.3. Sredstva sponzorjev, II.3.1. Prihodki iz mednarodnih virov in II.3.2.

Prihodki prejeti od članov (pri obeh slednjih so del te postavke zagotovili umetniki).

Tabela 4: Participacija umetnikov v umetniški proračun

2010 2011 2012

Umetniški proračun 216.112,40 133.106,27 61,59 238.885,11 179,47

29,78 % 22,15 % 74,39 50,42 % 227,60

Honorarji umetnikov 164.768,36 87.078,92 52,85 163.822,58 188,13

Potni stroški 21.738,30 23.563,99 108,40 43.862,56 186,14

Stroški nastanitev 29.605,74 22.463,36 75,88 31.199,97 138,89

Iz sredstev, ki so jih zagotovili umetniki 128.000,00

Odstotek umetniškega proračuna 53,58 %

Odstotek celotnega proračuna 27,02 %

Iz sredstev lastnega proračuna 216.112,40 133.106,27 61,59 110.885,11 83,31

Odstotek proračuna 29,78 % 22,15 % 74,39 23,40 % 105,65

Navedene so vrednosti v posameznem letu s količnikom glede na predhodno leto

9 / 29

Primerjava z evropskimi festivali

Tabela 5: Podatki o festivalih REMA

Festivali REMA 2008

Festivali REMA 2009

Festivali REMA 2010

Število koncertov (ali predstav) 41,77 41,22 98,69 25 60,65

Število obiskovalcev 8.646,33 8.529,97 98,65 7.853 92,06

Število obiskovalcev po koncertu 207,01 206,93 99,96 314,12 314,24

Število brezplačnih vstopov 471

Vrednost festivala (celoten proračun) 532.969,57 517.726,84 97,14 308.029,00 59,50

Povprečna vrednost posameznega koncerta ali predstave 12.760,08 12.559,41 98,43 12.321,16 98,10

Umetniški proračun 262.966,17 268.668,97 102,17 169.395,00 63,05

Delež umetniškega proračuna 48,77% 50,23% 102,99 55,00% 109,50

Umetniški proračun po koncertu 6.295,80 6.517,58 103,52 6.775,80 103,96

Zaposleni po kadrovskem načrtu 6,44 6,86 106,47 5,80 84,53

Vrednost festivala po zaposlenem 82.702,18 75.458,16 91,24 53.108,45 70,38

Število dogodkov po zaposlenem 6,48 6,01 92,70 4,31 71,74

Navedene so vrednosti v posameznem letu s količnikom glede na predhodno leto

V analizi REMA za leti 2008 in 2009 je sodelovalo 14 festivalov stare glasbe iz Belgije (1), Francije (4), Italije (3),

Latvije (1), Nizozemske (1), Slovenije (1), Španije (1), Švedske (1) in Velike Britanije (1), vir: generalni sekretariat

REMA, november 2009.

V analizi REMA za leto 2010 je sodelovalo 18 festivalov stare glasbe iz Danske, Francije, Italije, Nemčije, Slovenije,

Španije in Velike Britanije, vir: http://www.rema-eemn.net/IMG/pdf/KEY_FIGURES_2010.pdf

Tabela 6: Primerjava Seviqc Brežice s festivali REMA

Festivali REMA 2010

Seviqc Brežice 2010

Seviqc Brežice 2011

Seviqc Brežice 2012

Število koncertov (ali predstav) 25 44 176,00 31 124,00 21 84,00

Število obiskovalcev 7.853 3.910 49,79 3.332 42,43 2.544 32,40

Število obiskovalcev po koncertu 314,12 89 28,29 107 34,22 121 38,57

Število brezplačnih vstopov 471,18 3.188 676,60 2.961 628,42 1.429 303,28

Vrednost festivala (celoten proračun) 308.029,00 725.680,33 235,59 600.828,97 195,06 473.769,27 153,81

Povprečna vrednost posameznega koncerta 12.321,16 16.492,73 133,86 19.381,58 157,30 22.560,44 183,10

Umetniški proračun 169.395,00 216.112,40 127,58 133.106,27 78,58 238.885,11 141,02

Delež umetniškega proračuna 55,00% 29,78% 54,15 22,15% 40,28 50,42% 91,68

Umetniški proračun po koncertu 6.775,80 4.911,65 72,49 4.293,75 63,37 11.375,48 167,88

Zaposleni po kadrovskem načrtu 5,80 5,84 100,63 5,67 97,70 2,54 43,82

Vrednost festivala po zaposlenem 53.108,45 124.329,77 234,11 106.028,64 199,65 186.401,02 350,98

Število dogodkov po zaposlenem 4,31 7,54 174,89 5,47 126,92 8,26 191,69

Navedene so vrednosti v posameznem letu s količnikom, ki primerja Seviqc Brežice z REMA 2010

Za ugleden festival niso pomembni samo kvaliteta, vsebinska prodornost, mednarodni vpliv, odprtost obiskovalcem in

podobno, ampak tudi kvantitativen obseg prireditve. Če število koncertov pada, ne pomeni le, da se festival po številu

dogodkov manjša v primerjavi z mednarodnim povprečjem, ampak pomeni tudi, da je vsak koncert občutno dražji, kot

bi bil pri večjem številu dogodkov. Vrednost festivala in število dogodkov padata tudi festivalih REMA, vidi se, da

želijo festivali ekonomsko krizo prebroditi s povečanjem umetniškega proračuna. Pri Seviqc Brežice so zaradi

prisotnosti v različnih slovenskih krajih splošno stroški višji, kot če bi bil festival le v enem kraju. Zato je dražitev

dogodka pri manjšem številu koncertov občutnejša kot pri drugih festivalih. Primerjaj Tabelo 5: Podatki o festivalih

REMA in Tabelo 9: Število dogodkov.

V primerjavi z REMA izkazujemo bistveno višji vrednosti festivala in števila dogodkov po zaposlenem.

10 / 29

Tabela 7: Primerjava z lokalnimi javnimi zavodi na področju kulture

LJZ

2008 Seviqc Brežice

2010 Seviqc Brežice

2011 Seviqc Brežice

2012

ODHODKI Splošni stroški delovanja 77.205,62 22.280,40 31.196,26 28.408,18 10,27 % 3,07 % 29,89 5,19 % 50,55 6,00 % 58,38 Stroški za plačilo dela v skladu s kadrovskim načrtom

407.056,00 136.836,78 129.889,37 70.992,20 54,15 % 18,86 % 34,82 21,62 % 39,92 14,98 % 27,67

Programski materialni stroški 208.665,95 542.372,70 420.550,37 355.043,43 27,76 % 74,74 % 269,24 70,00 % 252,14 74,94 % 269,96 Stroški investicijskega vzdrževanja in nakupa opreme

58.752,02 24.190,45 19.192,97 19.325,46 7,82 % 3,33 % 42,65 3,19 % 40,87 4,08 % 52,19

SKUPAJ 751.679,60 725.680,33 600.828,97 473.769,27

PRIHODKI Javna sredstva 638.083,79 301.879,97 384.275,76 201.652,57 82,80 % 41,60 % 50,24 63,96 % 77,24 42,56 % 51,40 Lastna sredstva 132.502,57 423.800,36 216.553,21 272.116,70 17,20 % 58,40 % 339,64 36,04 % 209,61 57,44 % 334,03 SKUPAJ 770.586,36 725.680,33 600.828,97 473.769,27

Navedene so vrednosti v posameznem letu s količnikom, ki primerja Seviqc Brežice z LJZ 2008

Če primerjamo stroške dela in stroške programa, je pri Seviqc Brežice delež programa bistveno višji, če primerjamo

prihodke, je pri Seviqc Brežice delež javnih sredstev bistveno nižji, tudi v 2011, ko smo pridobili evropska sredstva

(EACEA) v konkurenci 674 prijavljenih in 26 sofinanciranih festivalov (95/100 točk).

ZUJIK določa primerljivo sofinanciranje projektov in programov v javnem interesu, ne glede na njegovo vrsto (državni,

lokalni) in ne glede na organiziranost (javni zavod, loklani zavod, nevladna organizacija). Seviqc Brežice je program

tako v državnem kot lokalnem javnem interesu. To so preveč zaostreni pogoji dela, da bi lahko festival stabilno

posloval, dozdeva se, da so vse pohvale slovenske kulturne politike bolj verbalni spodrsljaji, dejansko pa jo moti

uspešen program.

Podatki so povzeti po analizi, ki smo jo v 2009 izvedli med lokalnimi javnimi zavodi za leta 2006-2008. Vzet je

podatek o poslovanju povprečno velikega lokalnega javnega zavoda v 2008.

Analiza povzema podatke 42 lokalnih javnih zavodov: Anton Podbevšek teater Novo mesto, Arhitekturni muzej

Ljubljana, Belokranjski muzej Metlika, Dolenjski muzej Novo mesto, Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki,

Galerija Murska Sobota, Goriški muzej Nova Gorica, Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica, Knjižnica

Brežice, Knjižnica dr. Toneta Pretnarja Tržič, Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica, Koroška galerija likovnih

umetnosti, Koroški pokrajinski muzej Slovenj Gradec, Kulturni center Janeza Trdine Novo mesto, Lutkovno gledališče

Maribor, Mednarodni grafični in likovni center Ljubljana, Medobčinska splošna knjižnica Žalec, Medobčinski muzej

Kamnik, Mestna knjižnica in čitalnica Idrija, Mestni muzej Idrija, Mestno gledališče ljubljansko., MIKK Murska

Sobota, MKC Maribor, Mladinski center za kulturo Litija, Muzej narodne osvoboditve Maribor, Muzej Velenje, Muzeji

radovljiške občine Radovljica, Obalne galerije Piran, Pokrajinski muzej Celje, Pokrajinski muzej Koper, Pokrajinski

muzej Maribor, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, Pomorski muzej Sergej Mašera Piran, SLG Celje, Splošna knjižnica

Ljutomer, Tolminski muzej Tolmin, Umetnostna galerija Maribor, Zasavski muzej Trbovlje, Zavod Celeia Celje, Zavod

za kulturo in promocijo Lendava, Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov Ljubljana in ZKŠT Žalec.

Pri vpogledu v državno sofinanciranje kulturnih programov in projektov so lokalni javni zavodi še posebej zanimivi, ker

ima država do njih isti pravno formalni odnos kot do nevladnega sektorja (nima ustanoviteljskih obveznosti), glede

lokalnega interesa pa vstopamo v posamezne občine na podlagi njihovega javnega interesa, ZUJIK pa določa

primerljivo sofinanciranje.

V 2008 je Ministrstvo za kulturo sofinanciralo omenjene lokalne javne zavode v višini 55,14 % njihovih proračunov,

dvakrat toliko, kot jih je sofinanciral njihov ustanovitelj. Ministrstvo za kulturo je Seviqc Brežice sofinanciralo v 2008 z

20,63 %, v letih 2009-2012 pa z 23,95 % / 20,39 % / 24,22 % / 24,57 %. V primerjavi z REMA imamo tudi enega nižjih

odstotkov državnega sofinanciranja: Francija 43 %, Španija 100 %, Italija 41 %, Danska 11 %, Nemčija 75 %

(vključeno je tudi sofinanciranje regije), vir: http://www.rema-eemn.net/IMG/pdf/KEY_FIGURES_2010.pdf.

11 / 29

III. KADROVSKO POROČILO

Tabela 8: Število zaposlenih

2010 2011 2012

Število zaposlenih po kadrovskem načrtu 5,84 5,67 97,09 2,54 44,85

Glede na trajnost zaposlitve pogodba za nedoločen čas 1,81 1,00 55,11 0,29 29,17

pogodba za določen čas 4,02 4,67 116,02 2,25 48,21

Glede na vrsto zaposlitve redna zaposlitev 4,84 3,58 74,09 0,54 15,12

avtorska pogodba 1,00 1,00 100,00 1,00 100,00

študentski servis 1,08 1,00 92,31

Glede na izobrazbo VII. stopnja 4,84 3,58 74,09 1,25 34,88

V. stopnja 1,00 2,08 208,33 1,29 62,00

Navedene so vrednosti v posameznem letu s količnikom glede na predhodno leto

Zmanjšanje števila zaposlenih v 2012 je bil nujen ukrep zaradi upada javnih sredstev s strani države (20 % zmanjšanje

subvencije iz 4-letne pogodbe 2010-2013 brez upoštevanja pogojev dela in kvalitete rezultata) in s strani lokalnih

skupnosti (38,69 % zmanjšanje prihodkov ali z nižanjem sofinanciranja ali z izstopom iz mreže Seviqc Brežice), kjer

zaradi ekonomskih težav občin opažamo manjši interes za vključevanje vrhunskega mednarodnega programa v lokalna

okolja.

Če pogledamo okoliščine, je število zaposlenih pri izvedbi festivala v 2012 še manjše, ker so bili nekateri zaposleni v

odhajanju (zadnji odhod 15.4.2012), delovnega razmerja pa ni bilo mogoče hitreje zapreti. Čeprav je njihova zaposlitev

še prikazana med odhodki za 2012, pri izvedbi festivala v 2012 dejansko niso več sodelovali.

Če pogledamo postavko I.3.19. Strokovno osebje, tehniki, osebe odgovorne za produkcijo, kreacijo ipd. (glej Tabela 2:

Primerjava prihodkov 2010-2012) smo tudi za zunanje sodelavce porabili manj sredstev kot prej.

S tem seveda izkazujemo izjemno produktivnost, glej primerjavo z REMA (Tabela 5: Primerjava z REMA) in lokalnimi

javnimi zavodi (Tabela 6: Primerjava z lokalnimi javnimi zavodi na področju kulture), vendar če obrnemo, to samo

pomeni, da so naši zaposleni bistveno bolj obremenjeni, kot je evropsko povprečje in kot je to drugje v Sloveniji.

Noben stroj ne more nadomestiti žive delovne sile. Z vsakim črtanjem strokovno usposobljenega kadra, ki potem

pristane za zavodu za zaposlovanje ali poišče zaposlitev v drugi organizaciji, nastaja škoda ne le za naš festival, ampak

tudi za ugled Republike Slovenije v svetu.

Primerjaj tudi s Tabelo 6: Primerjava Seviqc Brežice s festivali REMA

12 / 29

IV. PROGRAMSKO POROČILO

Od od 22.6.2012 do 1.9.2012 se je v okviru osrednjega dela zvrstilo 18 koncertov, otvoritveni je bil 22.6.2012 v Gradu

Brežice, zaključni 1.9.2012 na Gradu Turjak (glej Tabelo 10: Koncertni program).

V okviru festivalske postprodukcije so bili od 30.8.2012 do 2.9.2012 mojstrski tečaji Musica Locopolitana, 2.9.2012

zaključni koncert tečajev, 8.9.2012 koncert orkestra Purpur v Rogaški Slatini in 30.10.2012 mednarodno klavirsko

tekmovanje na historičnem klavirju Chopinov zlati prstan s koncertom tekmovalcev. Mednarodna žirija je podelila dve

prvi nagradi: Maria Gabryś (Poljska), Eugenio Catone (Italija) in eno tretjo: Miyuki Kato (Japonska).

Koncerti so bili na 20 lokacijah: Grad Brežice, Sokolski dom Škofja Loka, Cerkev sv. Marije Magdalene Jesenice na

Dolenjskem, Hotel Kristal Dolenjske Toplice, Grad Pišece, Grad Lemberg, Narodni muzej Slovenije Ljubljana,

Slovenska filharmonija Ljubljana, Cerkev sv. Nikolaja Litija, Grad Slovenska Bistrica, Dvorec Novo Celje Žalec, Grad

Grad, Grad Velenje, Cerkev Matere Božje Zaplaz, Atrij ZRC SAZU Ljubljana, Hudičev turn Soteska, Grad Turjak,

Grad Škofja Loka, Grand Hotel Rogaška Slatina, Grad Ptuj.

Koncerti so bili v 14 slovenskih občinah: Brežice, Dolenjske Toplice, Grad, Litija, Ljubljana, Ptuj, Rogaška Slatina,

Slovenska Bistrica, Škofja Loka, Trebnje, Velenje, Velike Lašče, Vojnik, Žalec.

Nastopilo je 11 ansamblov: L’Eclat des Muses (Francija), musica cubicularis (Slovenija), Artefactum (Španija), Zefiro

Torna (Belgija), Académie baroque européen d'Ambronay (Francija), Svetilen (Rusija), EUBO (mednarodni ansambel z

umetniki iz 15 držav), Ensemble Marquise (Madžarska), Severijn (Nizozemska), Symblema (Hrvaška), AuserMusici

(Italija). Ob tem je na koncertu udeležencev mojstrskih tečajev nastopilo vseh pet profesorjev in najboljši udeleženci, na

koncertu nagrajencev tekmovanja Chopinov zlati prstan pa oba prvonagrajena Maria Gabryś (Poljska) in Eugenio

Cattone (Italija) ter tretjenagrajena Miyuki Kato (Japonska).

Radio RTVS je posnel 10 koncertov, televizija RTVS enega. S predvajanji radijskih posnetkov (Radio Slovenija, 3.

program Program Ars, oddaja Banchetto Musicale) in televizijskih predvajanjem 24.10.2012 na prvem programu

Televizije Slovenija se je naša prisotnost v javnosti podaljšala skoraj do konca leta.

Tabela 9: Število dogodkov

2010 2011 2012

Število glavnih dogodkov 44 31 68,18 21 70,00

Vrednost festivala 725.680,33 600.828,97 82,80 473.549,89 78,82

Povprečna vrednost dogodka 16.492,73 19.381,58 117,52 22.549,99 116,35

Navedene so vrednosti v posameznem letu s količnikom

Stroški mojstrskih tečajev (Musica Locopolitana) upoštevani kot del stroškov zaključnega koncerta, stroški tekmovanja

(Chopinov zlati prstan) pa kot stroški koncerta prvonagrajencev.

Tabela tudi precej nazorno prikazuje, kako se pri manjšem številu dogodkov celotna vrednost zmanjšuje, vrednost

posameznega dogodka pa se povečuje.

13 / 29

Tabela 10: Koncertni program

30.8.2012-2.9.2012, Škofja Loka

Musica Locopolitana, delavnice za kljunasto flavto in komorno igro (Mateja Bajt, SI), baročno violino (Antoinette Lohmann, NL), ples (Tanja Skok, SI), renesančne prečne flavte in traverso (Stefano Bet, IT), asistentka na čembalu: Tineke Steenbrink (NL)

Koproducenta: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (Ljubljana, SI), ad libitum Konzertwerkstatt GmbH (Villach, AT)

30.10.2012, Ptuj, Grad Ptuj Chopinov zlati prstan, mednarodno tekmovanje s Chopinovimi klavirskimi deli v kategoriji historični klavir

Koproducent: Ustanova Chopinov zlati prstan (Radovljica, SI) Mednarodna žirija: prof. Erik Šuler (Kočevje, predsednik), prof. Sonja Pahor (Lucca), prof. Tomaž Petrač (Maribor), prof. Karol Radziwonowicz (Warszawa)

22.6.2012, Brežice, Grad Brežice

L’Eclat des Muses (FR): Louis XIII: Le Ballet de la Merlaison (1635)

Koproducenti: L'Eclat des Muses (Paris, FR), Festival Baroque de Pontoise (Pontoise, FR), Fondation Royaumont (Viarmes, FR)

23.6.2012, Škofja Loka, Sokolski dom

L’Eclat des Muses (FR): Louis XIII: Le Ballet de la Merlaison (1635)

Koproducenti: L'Eclat des Muses (Paris, FR), Festival Baroque de Pontoise (Pontoise, FR), Fondation Royaumont (Viarmes, FR)

29.6.2012, Jesenice na Dolenjskem, Cerkev Sv. Marije Magdalene

musica cubicularis (SI): Giuseppe Tartini - Ogenj, fantazija, preprostost in učenost

Snemanje: Radio Slovenija

30.6.2012, Dolenjske Toplice, Hotel Kristal

Artefactum (ES): Tacuinum Sanitatis: srednjeveška glasba za dobro počutje

6.7.2012, Pišece, Grad Pišece Zefiro Torna (BE): O, Monde aveugle ! Pesmi apokalipse

7.7.2012, Lemberg, Grad Lemberg

Zefiro Torna (BE): O, Monde aveugle ! Pesmi apokalipse

8.7.2012, Ljubljana, Narodni muzej Slovenije

Zefiro Torna (BE): O, Monde aveugle ! Pesmi apokalipse

Snemanje: Radio Slovenija

19.7.2012, Ljubljana, Slovenska filharmonija

Académie baroque européenne d'Ambronay (FR): Gioachino Rossini: La cambiale di matrimonio

Koproducenti: Centre Culturel de Rencontre d'Ambronay (Ambronay, FR), Collegio Ghislieri (Pavia, IT), Festival d'Aix en Provence (Aix en Provence, FR) Snemanje: Radio Slovenija

21.7.12, Litija, Cerkev Sv. Nikolaja

Svetilen (RU): Pravoslavna glasba Snemanje: Radio Slovenija

27.7.2012, Ljubljana, Slovenska filharmonija

European Union Baroque Orchestra: Danse des Zéphirs

Snemanje: Radio Slovenija

28.7.2012, Slovenska Bistrica, Grad Slovenska Bistrica

European Union Baroque Orchestra: Danse des Zéphirs

Snemanje: Televizija Slovenija

2.8.2012, Žalec, Dvorec Novo Celje

Ensemble Marquise (HU): Charpentier & Händel: stara glasba v kostumih

3.8.2012, Grad, Grad Grad Ensemble Marquise (HU): Charpentier & Händel: stara glasba v kostumih

9.8.2012, Velenje, Grad Velenje Severijn (NL): Speelmuziek

10.8.2012, Zaplaz, Cerkev Matere Božje

Severijn (NL): Speelmuziek

11.8.2012, Ljubljana, Atrij ZRC Severijn (NL): Speelmuziek Snemanje: Radio Slovenija

25.8.2012, Soteska, Hudičev turn

Ensemble Symblema (HR): Le nuove musiche: objemanje Jadrana

1.9.2012, Turjak, Grad Turjak Auser Musici (IT): Gli equivoci nel sembiante (1679) Prva opera Alessandra Scarlattija

Koproducenta: Associazione AuserMusici (Pisa, IT), Festival Opera Barga (Barga, IT) Snemanje: Radio Slovenija

2.9.2012, Škofja Loka, Škofjeloški grad

Zaključni koncert Musica Locopolitana Iz razredov: Mateja Bajt (SI): kljunasta flavta, komorna igra Antoinette Lohmann (NL): baročna violina Tanja Skok (SI): ples Stefano Bet (IT): renesančne prečne flavte, traverso

8.9.2012, Rogaška Slatina, Grand hotel Rogaška

Orchester Purpur (AT): Joseph Haydn: Armida (opera, Hob. XXXVIII:12)

Koproducenta: ad libitum Konzertwerkstatt GmbH (Villach, AT), Festival Kvarner (Opatija, HR) Snemanje: Radio Slovenija

30.10.2012, Ptuj, Grad Ptuj Koncert zmagovalcev mednarodnega tekmovanja Chopinov zlati prstan v kategoriji historični klavir: Frédéric Chopin

Koncert je snemal Radio Slovenija

14 / 29

Tabela 11: Rezidenca umetnikov po ansamblih

AT AU BE BG BR CH CN CO CY CZ DE DK ES FR GB GR

L'Eclat des Muses 23

musica cubicularis

Artefactum 5

Zefiro Torna 8

Académie d'Ambronay 2 1 2 1 2 5 8 2

Svetilen

EUBO 2 1 1 8 1 1 3

Ensemble Marquise

Severijn 2

Symblema

Auser Musici 1

Musica Locopolitana

Orchester Purpur 9 1 2 1 6 5 1 2

Chopinov zlati prstan

SKUPAJ 11 2 8 1 1 3 2 1 1 1 12 1 17 36 7 2

HR HU IL IT JP KR MX NL PL PT RO RU SI US

L'Eclat des Muses 23

musica cubicularis 3 3

Artefactum 5

Zefiro Torna 8

Académie d'Ambronay 6 1 1 1 1 1 4 38

Svetilen 6 6

EUBO 1 1 3 22

Ensemble Marquise 6 6

Severijn 2 2 6

Symblema 3 3

Auser Musici 12 13

Musica Locopolitana 2 4 2 12 20

Orchester Purpur 2 1 1 5 1 37

Chopinov zlati prstan 1 1 2 3 7

SKUPAJ 7 7 1 25 2 2 1 6 10 1 1 6 18 4 197

Tabela 12: Rezidenca umetnikov po zastopanosti

1 2 3 4 1 2 3 4 1 2 3 4

FR 36 18,27 % 3 HR 7 3,55 % 2 BG 1 0,51 % 1

IT 25 12,69 % 6 NL 6 3,05 % 4 BR 1 0,51 % 1

SI 18 9,14 % 3 RU 6 3,05 % 1 CO 1 0,51 % 1

ES 17 8,63 % 4 US 4 2,03 % 1 CY 1 0,51 % 1

DE 12 6,09 % 4 CH 3 1,52 % 2 CZ 1 0,51 % 1

AT 11 5,58 % 3 AU 2 1,02 % 1 DK 1 0,51 % 1

PL 10 5,08 % 3 CN 2 1,02 % 1 IL 1 0,51 % 1

BE 8 4,06 % 1 GR 2 1,02 % 1 MX 1 0,51 % 1

GB 7 3,55 % 4 JP 2 1,02 % 2 PT 1 0,51 % 1

HU 7 3,55 % 2 KR 2 1,02 % 1 RO 1 0,51 % 1

30 197

1: država, 2: število umetnikov z državljanstvom te države 3: odstotek zastopanosti umetnikov po državi, 4: število

ansamblov, v katerih so nastopali umetniki te države. Skupaj je nastopilo 197 umetnikov 30 različnih državljanstev-

Tabela 13: Statistika udeležencev Musica Locopolitana Država Število študentov Odstotek

SI 16 76,19 %

IT 3 14,29 %

HR 2 9,52 %

SKUPAJ 21 100,00 %

15 / 29

Tabela 14: Obiskovalci

2010

2011 2012

Skupno število sedežev v koncertnih prostorih 5.402 3.423 63,37 2.743 80,13

Povprečna velikost prostora (število sedežev) 122,77 114,10 92,94 130,62 114,48

Število obiskovalcev koncertov 5

Število vseh obiskovalcev 3.910 3.332 85,22 2.544 76,35

Število obiskovalcev po koncertu 88,86 111,07 124,99 121,14 109,07

Zasedenost 72,38 % 97,34 % 134,49 92,75 % 95,28

Delež lokalnih obiskovalcev 6 56,60 % 55,61 % 98,26 42,73 % 76,83

Rezidenca obiskovalcev

poštna številka 1000 (Ljubljana mesto) 1.062 1.273 119,87 967 75,96 odstotek 27,16 % 38,21 % 140,66 38,01 % 99,49 poštna številka 1000 (zunaj Ljubljane) 244 357 146,31 377 105,60 odstotek 6,24 % 10,71 % 171,69 14,82 % 138,31 poštna številka 1000 skupaj 33,40 % 48,92 % 146,46 52,83 % 107,99 poštna številka 2000 323 176 54,49 151 85,80 odstotek 8,26 % 5,28 % 63,94 5,94 % 112,37 poštna številka 3000 536 509 94,96 281 55,21 odstotek 13,71 % 15,28 % 111,44 11,05 % 72,31 poštna številka 4000 47 61 129,79 105 172,13 odstotek 1,20 % 1,83 % 152,30 4,13 % 225,45 poštna številka 5000 3 21 700,00 7 33,33 odstotek 0,08 % 0,63 % 821,43 0,28 % 43,66 poštna številka 6000 136 87 63,97 11 12,64 odstotek 3,48 % 2,61 % 75,07 0,43 % 16,56 poštna številka 8000 1.040 684 65,77 347 50,73 odstotek 26,60 % 20,53 % 77,18 13,64 % 66,44 poštna številka 9000 414 98 23,67 47 47,96 odstotek 10,59 % 2,94 % 27,78 1,85 % 62,81 zunaj Slovenije 105 59 56,19 121 205,08 odstotek 2,69 % 1,77 % 65,94 4,76 % 268,61 neznana rezidenca 7 130 1857,14 odstotek 0,21 % 5,11 % 2432,39

Navedene so vrednosti v posameznem letu s količnikom

5 Upoštevani so samo obiskovalci koncertov, ne pa udeleženci delavnic ali obiskovalci razstav. 6 Lokalni obiskovalci so obiskovalci, ki prihajajo iz občine v kateri je koncert.

16 / 29

Tabela 15: Prihodki od vstopnic

2010

2011 2012

število koncertov z vstopnino 24 17 70,83 18 105,88

število koncertov brez vstopnine 20 13 65,00 3 23,08

delež koncertov s prostim vstopom 54,55 % 43,33 % 79,44 14,29 % 32,97

število vstopnic s ceno več kot 0,00 EUR 7 722 992 137,40 1.115 112,40

delež vseh izdanih vstopnic 18,47 % 25,09 % 135,90 43,83 % 174,65

število vstopnic s ceno 0,00 EUR 8 3.188 2.961 92,88 1.429 48,26

delež vseh izdanih vstopnic 81,53 % 74,91 % 91,87 56,17 % 74,99

Število vseh izdanih vstopnic 3.910 3.953 101,10 2.544 64,36

povprečna cena vstopnic s ceno več kot 0,00 EUR

17,47 15,75 90,17 17,01 107,98

povprečna cena vseh izdanih vstopnic (ne glede na ceno)

3,23 3,95 122,54 7,46 188,60

Prihodki od vseh vstopnic 12.613,37 15.626,33 123,89 18.966,20 121,37

Prihodki od vstopnic po obiskovalcu 3,23 4,69 145,38 7,46 158,97

Prihodki od vstopnic po koncertu 286,67 520,88 181,70 903,15 173,39

Delež prihodkov od vstopnic v celotnem proračunu

1,74 % 2,60 % 149,63 4,01 % 154,00

Navedene so vrednosti v posameznem letu s količnikom

Tabela 16: Vprašalnik obiskovalcem

Odgovori so razporejeni glede na število odgovorov pri vprašalniku v 2012

2010 2011 2012

Število izpolnjenih vprašalnikov 215 508 391

Delež izpolnjenih vprašalnikov od vseh obiskovalcev

5,50 % 15,25 % 277,27 15,37 % 100,81

Vaš poglavitni razlog za obisk dogodka

Originalnost programa 42 % 23,51 % 55,98 25,65 % 109,10

Privlačnost lokacije 19 % 20,14 % 106,00 18,68 % 92,75

Izvajalec 10 % 16,33 % 163,30 17,38 % 106,43

Ugled festivala 12 % 15,79 % 131,58 15,25 % 96,58

Priporočilo prijateljev / družine 9 % 12,16 % 135,11 12,77 % 105,02

Skladatelj / skladbe 8 % 11,18 % 139,75 8,98 % 80,32

Kritike v medijih 1 % 0,89 % 89,00 1,30 % 146,07

Kje ste izvedeli za koncert?

Preko festivalskih tiskovin 38 % 35,74 % 94,05 34,81 % 97,40

Obvestilo prijateljev ali znancev 37 % 23,98 % 64,81 19,83 % 82,69

Pisno povabilo 8,94 % 15,55 % 173,94

Internet 15 % 12,33 % 82,20 11,27 % 91,40

Časopis 6 % 7,24 % 120,67 6,28 % 86,74

Obvestilo z letakom po e-pošti 1,13 % 4,99 % 441,59

Radio 4 % 3,96 % 99,00 2,57 % 64,90

Drugo 5,09 % 2,43 % 47,74

Facebook 0,45 % 1,71 % 380,00

Televizija 1,13 % 0,57 % 50,44

7 Upoštevano: vstopnice po osnovni ceni, popust 10 % (obiskovalci drugih festivalov), popust 20 % (nakup v predprodaji, prodaja

preko Eventima, kuponi Inyourpocket, Svet knjige, Eventimov vodič, prodaja preko Ines Tours), popust 30 % (Mediateka

Francoskega Instituta Charles Nodier v Ljubljani, Institut Cervantes), popust 50 % (vstopnica Slovenskih železnic), Klub

prijateljev festivalske Dame, prva vstopnica družinskega paketa, vstopnice po lokalni ceni, vstopnice za ranljive ciljne skupine. 8 Upoštevano: vse naslednje vstopnice iz družinskega paketa, koncerti s prostim vstopom, vabila, nagradne igre, novinarski

akreditivi, poslovne vstopnice.

17 / 29

2010 2011 2012

Iz katerega razloga ste obiskali festival Seviqc Brežice?

Sem ljubitelj stare glasbe 53 % 48,07 % 90,70 51,66 % 107,47

Priporočilo prijateljev / znancev 18 % 17,71 % 98,39 14,31 % 80,80

Iz radovednosti 15 % 10,65 % 71,00 11,69 % 109,77

Priporočilo družine 1 % 7,86 % 786,00 9,08 % 115,52

Ker je vstop prost. 3 % 5,73 % 191,00 5,06 % 88,31

Po naključju 5 % 3,20 % 64,00 3,66 % 114,38

Priporočilo strokovnih glasbenih revij 2 % 1,20 % 60,00 2,27 % 189,17

Iz drugih razlogov 3 % 5,59 % 186,33 2,27 % 40,61

S katerimi izdatki je povezan vaš današnji obisk koncerta?

Ostalo 1 % 4,35 % 435,00 50,00 % 1.149,43

Prevoz 36 % 35,68 % 99,11 20,21 % 56,64

Vstopnica 12,97 %

Nobenimi 29 % 27,14 % 93,59 9,40 % 34,64

Programska knjižica / katalog 20 % 16,64 % 83,20 1,69 % 10,16

Bar 5 % 1,35 % 27,00 1,41 % 104,44

Oblačila 2 % 1,65 % 82,50 1,22 % 73,94

Restavracija 3 % 1,50 % 50,00 1,03 % 68,67

CD 2 % 3,45 % 172,50 0,94 % 27,25

Frizer 1 % 0,30 % 30,00 0,66 % 220,00

Varuška 0 % 0,45 % 0,47 % 104,44

Prenočišče 1 % 0,15 % 15,00 0,00 % 0,00

Spol

ženska 71 % 71,83 % 101,17 71,47 % 99,50

moški 29 % 28,17 % 97,14 28,53 % 101,28

Starost

Zaradi spremembe beleženja podatkov za 2010 ne navajamo po skupinah

od 51 do 70 49,18 % 46,86 % 95,28

od 31 do 50 24,69 % 29,58 % 119,81

nad 71 9,88 % 12,04 % 121,86

od 19 do 30 12,35 % 8,64 % 69,96

do 18 3,91 % 2,88 % 73,66

povprečna starost 52,79 53,03 100,45 52,7 99,38

Status

Zaposlen 46 % 38,89 % 84,54 42,20 % 108,51

Upokojenec 39 % 40,67 % 104,28 39,64 % 97,47

Samozaposlen 7 % 5,56 % 79,43 6,65 % 119,60

Študent 3 % 5,95 % 198,33 4,60 % 77,31

Nezaposlen 3 % 5,36 % 178,67 4,09 % 76,31

Dijak 3 % 2,38 % 79,33 1,79 % 75,21

Osnovnošolec 1,19 % 1,02 % 85,71

Izobrazba

Visoka 60 % 56,57 % 94,28 51,93 % 91,80

Srednja 24 % 28,08 % 117,00 29,31 % 104,38

Magisterij ali doktorat 12 % 10,51 % 87,58 15,42 % 146,72

Osnovna 4 % 4,85 % 121,25 3,34 % 68,87

visoka izobrazba skupaj 72 % 67,07 % 93,15 67,35 % 100,42

Ali uporabljate našo spletno stran kot vir informacij? (vprašanje v 2011 je bilo: ste videli novo spletno stran festivala?)

Ne 67,96 % 59,13 % 87,01

Da 32,04 % 40,87 % 127,56

Cena vstopnic na festivalu se mi zdi:

Primerna 88 % 88,82 % 100,93 90,53 % 101,93

Previsoka 9 % 6,58 % 73,11 6,51 % 98,94

Prenizka 3 % 4,61 % 153,67 2,96 % 64,21

Cena kataloga se mi zdi:

Primerna 86 % 90,21 % 104,90 90,48 % 100,30

Previsoka 6 % 5,83 % 97,17 7,14 % 122,47

Prenizka 8 % 3,96 % 49,50 2,38 % 60,10

Naveden odstotek ogovorov v posameznem letu s količnikom

18 / 29

Mnenje obiskovalcev

(iz Vprašalnika obiskovalcem, navedeni so vsi odgovori na zadnje vprašanje: Prosimo Vas, da za konec zapišete še,

zakaj se Vam zdi festival Seviqc Brežice pomemben. Kaj doprinaša okoljem, v katerih se odvijajo koncerti? (odgovor ni

obvezen). Na to vprašanje je odgovorilo 183 obiskovalcev oziroma je odgovor v 46,8 % vseh odgovorov. V oklepaju je

številka prejetega vprašalnika.

Prinaša visoko kulturo. (3)

Z odličnim programom nas izobražuje in nudi obilo užitkov. Le tako naprej! (5)

Ohranjanje tradicije, pestrost kulturne ponudbe. (6)

Brežice si s festivalom povečuje ugled in prepoznavnost. (7)

Lepo doživetje stare glasbe in plesa v čudoviti dvorani, zelo dobri izvajalci. (8)

Originalen kulturni dogodek. (9)

Letos je manj koncertov, predvsem v manjših krajih. Všeč so mi bili v Gornjem Gradu, Hrastovljah, Solčavi v

prejšnjih letih. (10)

Obuja že pozabljeno zvrst glasbe. (13)

Ker popestri dogajanje dobršnemu delu Slovenije tako da nudi možnost glasbenih užitkov vsem, ki jih ta glasba

zanima. (19)

Poživitev kulturnega dogajanja v poletnih mesecih in promocija kraja v Sloveniji ter svetu. (21)

Pestrost dogajanja, glasba, lepota, užitek, umetnost… (22)

Razširja staro glasbo v manjše kraje in vzpodbuja obiske koncertov ter poznavanje krajevne zgodovine, vedno pa

se izkažejo domačini. Danes je bilo lepo kramljati z Budičevima. (25)

Širino, sprostitev, glasbeno bogastvo, hrana za dušo. (27)

Festival omogoča spoznavanje 'pozabljenih' inštrumentov oz. predhodnikov današnjih instr., pa tudi drugačnega

načina petja (lani smo poslušali zelo zanimivo baročno petje z obilico trilčkov). V okolje, kjer se fest. odvija,

gotovo prinaša zanimanje za kulturne dosežke naše preteklosti, s čemer se približuje velikim oz. večjim centrom

kult. življenja. (28)

Pomeni vzpodbudo za kraje, ki so danes manj razviti in kar pozabljeni, čeprav se ponašajo z velikimi in bogatimi

gradovi in cerkvami bogate preteklosti. (29)

Čudovita popestritev poletnih dni. Cenovno ugodno. Na podeželju smo vselej veseli kulture-in ta je vrhunska! (30)

Popestrilo lokalne ponudbe. (31)

Promocija in populariziranje stare glasbe, pomembno, ker se z izvajanjem v različnih krajih približa večjemu

številu prebivalcev. (35)

Originalnost starodobne glasbe. (36)

In seveda o glasbilih, ki jih sicer ne bi videli, ne spoznali. Mnogo je še stvari, ki jih ne bi spoznala, stara glasbila.

(47)

Velik pomen pripisujem možnosti povečanja kulturne razgledanosti prebivalstva, spoznavanje tujih kultur v

domačem okolju, skratka: bogati. (40)

Doprinaša dragoceno kulturno popestritev. (49)

Pomemben je zato, ker je edinstven (program, lokacije, tradicija). Okoljem, kjer se odvija, prinaša predvsem

promocijo in priložnost za razvoj turizma. (51)

Večjo prepoznavnost festivala/ansambla in okoliša v katerem se le-ta dogaja, druženje. (53)

Škoda, da koncert ni vsak dan, ker le tako lahko naletimo na odprta vrata tega gradu. (54)

Ljudje imajo priložnost gostiti in poslušati velike umetnike, katerih sicer ne bi nikoli. (55)

Večjo prepoznavnost. (56)

Seveda letos pogrešam vse tiste čudovite male cerkvice, v katerih smo skupaj z domačini uživali prejšnja leta. Čas

je pač tak… Še vedno pa so različne lokacije močan trnek – če bi bili vsi koncerti v Ljubljani, bi katerega tudi

izpustila. (57)

Okno v svet drugih kultur s pomočjo glasbe. (61)

Festival se mi zdi pomemben zato, ker prinaša nekaj novega in drugačnega! Koncerti stare glasbe so mi všeč! (64)

Ohranja in oživlja življenje na gradovih. Omogoča stik z neobičajnimi glasbili, z odličnimi glasbeniki. Povezuje

Evropljane. (65)

Daje možnost prijetne sprostitve v poletni vročini. (67)

Menim, da je za okolje zelo pomemben. (69)

19 / 29

Prepoznavnost kraja, obisk gostov od drugod, popestritev poletja za domačine in goste. (72)

Širi kvalitetno glasbo v okolja, kjer je sicer taka glasba manj dostopna. (Glasba prihaja nasproti ljudem). Obenem

pa pripelje poslušalce na lokacije, k jih sicer ne bi videli. (73)

V okolju prinaša veliko, žal se ga okolje preveč ne zaveda in ne ceni, zato vam zahvala na vztrajnosti pri

organizaciji festivala. (74)

Prepoznavnost našega kraja tudi tujim turistom. (75)

Prihajam samo v Lemberg. Lokacija je enkratna. Menim pa, da bi bilo potrebno za podeželje pripraviti pravočasno

plakate, ki bi ljudi seznanjali. (81)

Omogoča poslušalcem stik z glasbo. (84)

Popestritev dogajanja na gradu Lemberg. (85)

Lepa glasba, kostumi in plesi. (86)

Dobro organizirane vrhunske predstave. (87)

Turistično-spoznavanje kraja, kulturno-obogateno življenje. (88)

Ker prinaša še dodatno svežino v že tako pestro poletno ponudbo. Odličen izbor glasbenikov. (90)

Manjšim krajem veliko, večjim manj, seznanitev s staro glasbo in glasbili-zelo dragoceno! v dobi računalniške

digitalne glasbe. (92)

Ker gostuje na različnih lokacijah po Sloveniji in je zato dosegljiv večjemu številu ljudi, ljubiteljev glasbe. Pa tudi

za ozaveščanje, kakšne kulturne spomenike imamo in kaj se tam dogaja. (93)

Pomemben je za slovensko kulturo, za ljubitelje stare glasbe. Je kvaliteten. (95)

Svežino, drugačnost. (96)

Bogati poletje. (99)

Oživlja duha. (115)

Lepo in pomembno je, da se ta vrsta glasbe dogaja v našem prostoru. (116)

Predvsem po lepi glasbi in kostumih (včasih) pa tudi plesi in glasbila, baročna. (117)

Zanimiva priložnost za spoznavanje baročne glasbe. (118)

Koncerti festivala Seviqc Brežice zagotovo prinašajo kulturo na izredni strokovnosti In obogatijo kraj. (125)

Zaradi edinstvenosti glasbenega programa. (126)

Festival prinaša sporede, ki se sicer v tem času in okolju ne izvajajo pogosto. (127)

Ohranja in vzpodbuja zanimanje za staro glasbo, okoljem pa ponuja kulturni program in obisk, morda celo

turistično in kulturno zanimivost-vrednost. (128)

Bogati glasbeno kulturo občinstva, predvsem zato, ker se dogodki odvijajo na različnih lokacijah po vsej Sloveniji.

(129)

Not only do people have a spirit or 'genius' as the old Romans used to call it, but sacred places, too, have a spirit or

'genius loci' I like the fact that you usually use such places for your concerts. (130)

Ljudem se omogoči stil z glasbo. (131)

Festival je unikatno odličen. (132)

Kulturni dogodek. (135)

Ker prinaša v naš prostor zvrst glasbe, ki jo drugi ne. (136)

Vpogled v drugačno kulturo. (140)

Širi obzorja, krajem kjer se dogaja bogati program…SUPER. (142)

Zdi se mi redu, ker ljudem prinaša dobro glasbo. (147)

Spoznavanje druge glasbene kulture. (148)

Program festivala sledim že vrsto let. (150)

Spoznavanje kultur drugih držav, kot je Rusija. Hvala vam, da ste prišli v LITIJO. Sem iz Beograda, pravoslavne

veroizpovedi, in sem zelo vesela, da sem vas slišala. Spasiba. Спасиба. Hvala. (152)

Popestritev poletja. (153)

Prijetna popestritev poletnih večerov, lep glasbeni užitek, blažen občutek za dušo. (154)

Festival Seviqc bi zaslužil še večjo pozornost. Je zelo dragocen v našem okolju, vendar veliko ljudi ne dojema

vrednosti, ki jo prinaša. (155)

Popestri poletje, prijetna glasba. (157)

V tem trenutku mi je brezplačna varijanta podarjena. Sprejemam jo kot Božji dar. (160)

Pomemben za širjenje dobre glasbe. Rada bi prispevala za nastopajoče, pa ni možno. (161)

Pohvalno! Še več takšnih prireditev! (162)

20 / 29

Kulturo, lepoto, navdih, radost, duhovno bogastvo. HVALA, HVALA, HVALA! (164)

Ven širi kvalitetno kulturo med širši krog poslušalcev in ljubiteljev, ker odpira ljudem duhovno obzorje in

posreduje bogastvo glasbene umetnosti preteklih ustvarjalcev in polni dušo stehniziranega sodobnika, povzročitelja

in žrtve hrupa, ki nas obdaja, vznemirja in siromaši. (168)

Vrhunska glasba v manjše kraje po SLO. (177)

Večja razpoznavnost naših odročnih krajev in znamenitosti. (181)

Vrhunske umetnike. (182)

Koncerte na zelo visokem nivoju. (183)

Tole ni odgovor na vprašanje, a zdi se mi, da je letos zelo malo koncertov v cerkvah, kar bi nam upokojencem

omogočilo obisk večjega števila koncertov. Tudi se mi zdijo cerkve ustrezen ambient za staro glasbo. Škoda! (185)

Nekaj novega, česar še ni bilo. (186)

Žal je še nisem pogledal. (190)

Okolje daje 'dušo' koncertom! Kot ljubiteljica stare glasbe sledim sodobnim trendom, kar vaši koncerti omogočajo.

Hvala lepa! Litija-to je kot rečeno 'tržna niša', katero velja upoštevati (obisk-velik, kakovost-visoka)! (191.1)

Meni festival prinaša glasbo, ki je sicer sploh ne bi slišala v živo. Veliko dodajo ambienti. Kar nekaj od teh mogoče

sploh ne bi nikoli obiskala, kar bi bila škoda. Ko se spominjam posameznega koncerta asociativno povežem glasbo

in ambient. Taki spomini so res bogati in dragoceni. Da niti ne govorim o širjenju in bogatenju mojih obzorij.

Hvala vam za vse koncerte. Želim, da še naprej tako uspešno delate in da imate s tem delom veliko zadovoljstvo.

(192)

Koncert klasične glasbe. (193)

Fantastično!!! (194)

Imamo priložnost, da slišimo glasbo, ki se ne izvaja ravno pogosto, je pa lepa on plemenita. Prinaša malo radosti in

optimizma ko jih nujno rabimo v teh težkih časih. (197)

Naj le omenim, da je bil koncert baročne glasbe čudovit! (198)

Vedno zelo visok standard oz. kvaliteta. (199)

Se mi zdi škoda, da pošiljate pisna vabila, saj ne da ni lepa gesta, a menim da je strošek prevelik. Danes se info

dobi po spletu ali kako drugače. (200)

Ohranjanje stare glasbe in kvaliteta izvedbe in izvajalcev. (201)

Možnost prisluhniti stari glasbi, ki jo pri nas žal še vedno premalokrat na sporedu. Le tako naprej, čim več tudi

zanimivih koncertov! (203)

Dopolnjuje koncertno ponudbo, ki je praviloma manj fokusirana na baročni repertoar. (206)

Vaš festival širi in popularizira prepogosto spregledano staro glasbo in vzgaja publiko. (207)

Spoznavanje domače lepote (podeželje): cerkve in drugi objekti, ki jih do sedaj še nisem videla. Izbor programa in

izvajalci so poslušanja vredni. (208)

Živost, plemenitost ustvarjanja in druženja! (210)

Ljudem približa staro glasbo. (212)

Ker se kvalitetno posveča stari glasbi in tako pomembno obogati slovenski kulturni prostor. (213)

Upam, da bo še vrsto let prisoten, da se lahko ohrani takšno zvrst glasbe. (215)

Velik doprinos kraju. (216)

Festival ima neprecenljivo vlogo v tem okolju, saj oživlja in vnaša duh stare glasbe med slovenske poslušalce. Je

tudi edukativne narave. (217)

Sijajna glasbena zgodba. (218)

Dvig kulture. (221)

Za dvig kulture, posameznike in v Sloveniji. (222)

Zaradi izvirnosti programa. (223)

Okolja se povezujejo na prijazen način. (226)

Zame osebno je pomemben zato, ker odkrijem kraje v Sloveniji, ki jih drugače zelo verjetno ne bi obiskal. (229)

Združuje stavbno kulturno dediščino z dobro glasbo. (230)

Spoznavanje stare glasbe. (232)

Koncert ljubiteljem resne, klasične glasbe (laikom)predstavi, da baročna glasba nista le Bach in Haydn. (233)

V poletno koncertno ponudbo prinaša kanček vpogleda v ustvarjalnost starejših glasbenih obdobij, ki so, internetu

navkljub, manj prisotne v vsakdanji glasbeni ponudbi. (234)

Fantastične dogodke. (236)

21 / 29

Popestritev poletja, kulturna nadgradnja… (237)

Že več let obiskujem koncerte in vsakič sem navdušena, glasba prinaša nek mir v ta nori svet. (240)

Zanimivi programi, pevci in kostumi. Pohvalno! (242)

Pevci, glasba in glasbila. Seveda tudi folklora in oblačila. Vse je prečudovito, nepozabno. (247)

Spoznavanje baročne glasbe, doživetje vzdušja v 18. stoletju življenja,… (252)

Festival se mi zdi pomemben med drugim zato, ker organizira vrhunske glasbene dogodke po vseh koncih

Slovenije, kjer taki dogodki sicer niso prav pogosto dosegljivi. (253)

Ker sem domačinka in pogrešam na tovrstnih prireditvah domačine, ki bi lahko pridobili umetniško energijo in

duha, ugotavljam, da je koncert v našem kraju promocija graščine in morda delno tudi kraja samega. (254)

Zelo zanimive lokacije. (261)

Izpostavlja staro glasbo, ki jo drugače ni mogoče slišati v Sloveniji, ovrednotenje krajev. (262)

Spoznavanje glasbe, ki je ne srečaš pogosto in kjerkoli. (265)

Kultura, izobraževanje, čutenje glasbe. (266)

Na gradu pri Gradu se trudijo prinesti v naše okolje kvalitetno glasbo in nasploh kulturo. Lokacija je nam sigurno

bolj blizu. (267)

V Sloveniji je malo koncertov stare glasbe v primeri z dogodki v tujini. (268)

Čeprav nisem poznavalec (strokovni) stare glasbe, pa me izredno pomirja in si ogledam vse v Prekmurju

(Bogojina…). (272)

Čudovit izbor glasbenikov, popestritev počitniških dni. Oživljanje starih ambientov kulturne dediščine, izrabljanje

akustičnosti starih dvoran, prava kultura… (278)

Ker že več kot 10 let obiskujem festival Seviqc Brežice je to tradicija in želja in užitek. V krajih, kot je Grad,

takšen dogodek obogati kraj in širše okolje. (274)

Zdi se mi zelo pomemben, razvija in širi kulturo, razgledanost, oživlja glasbo in prostor. (276)

Ker se da vzpostaviti 'duhovni' kontakt z glasbeniki. (280)

Festival je izjemno pomemben kot dejavnik kulturnega področje, ki je v Sloveniji sicer precej zanemarjeno.

Povečuje mednarodno prepoznavnost države in dviguje njeno vrednost kot turistične destinacije. Pomembno je

tudi, da se odvija v manjših krajih, saj tako dogajanje ni omejeno le na prestolnico. (282)

Koncerti gotovo plemenitijo kulturne spomenike, jih oživljajo in jim dajejo večji pomen. Posebej tistim, ki so

postavljeni v manjše kraje-oživlja jih. (283)

Festival predstavlja edinstveno kombinacijo kvalitetne stare glasbe, kulturno-zgodovinskih prostorov, cenovne

ugodnosti in izbranega okusa. (284)

Ker se dogaja v gradovih in sakralnih objektih, kjer ni pogostih prireditev. Izvaja izvirno glasbo. (285)

Festival Seviqc Brežice je pomemben del slovenske kulturne scene. V Slovenijo prinaša raznolikost in pestrost,

predvsem pa poskrbi za zanimiv poletni čas. V okolje prinaša večjo prepoznavnost.(286)

Festival se mi zdi pomemben, ker nudi glasbo, ki se redkeje izvaja. Izvajalci so pogosto odlični. Všeč so mi tudi

kraji, kjer gostujejo. (290)

Iz vseh točk št. 1 (291)

Je kvaliteta s tradicijo. (294)

Koncert kot je ta doprinese k prepoznavnosti krajev, povečanju turizma, spoznavanju tuje glasbe in skrbi za

duševno zdravje. (295)

Morda bi bilo dobro že na poti v samem avtobusu vsaj na kratko predstaviti glasbo, izvajalce in pa kraj, kjer se

koncert odvija. (296)

Vešč mi je okolje, organizacija koncerta in festivala. Koncert se mi zdi pomemben za obogatitev telesa in duha.

Všeč mi je, da so karte za nekatere koncerte brezplačne. Hvala! In hvala za vino med odmorom. (297)

Pomemben je v smislu dodatnih znanj. Popularizira okolje. (299)

Zaradi originalnosti programa, ovrednotenje krajev, kjer so koncerti, nudi kulturno ozaveščenost krajanov in

kulturno ponudbo možnim turistom. (303)

Specifičnost izbire glasbe oz. koncertov, ki jih ni moč obiskati nikjer drugje pri nas. Prinaša tudi mednarodno

razpoznavnost krajev z objekti, kjer se odvijajo koncerti. (308)

Turistično prepoznavnost; dostopni koncerti tukajšnjim domačinom, ki koncert ne bi obiskali v mestu ali kateri

'pomembni' dvorani z drugo vstopnino; oživitev kraja. (311)

Svet pride k meni v vas. Kaj pa slovenščina???!!! (312)

22 / 29

Nudi nam evropsko glasbo z evropskimi izvajalci. Okoljem prinaša pestrost in ljudi vpeljuje v dojemanje in

vrednotenje glasbe. (316)

Priložnost, da slišimo glasbo iz drugega časovnega obdobja. (317)

Ker nam daje smisel življenja in z njim spoznavamo lepoto Slovenije skozi glasbeno umetnost. (318)

Festival se mi zdi zanimiv, ker popularizira staro glasbo. Menim, da je ta način zelo primeren za udejstvovanje.

(320)

Ohranjanje in poglabljanje stare glasbe ter osveščanje. Preprosto tudi za glasbene sladokusce. (234)

Seznanjanje in posvetljenost okolja. Promocija stare glasbe. (327)

Dober program in odlične lokacije. (330)

Festival Seviqc Brežice je pomemben, ker prinaša v okolja, kjer se vršijo koncerti, žlahtno muzikalnost, spevnost in

veselje do življenja, skratka lepa glasba, ki se nas globoko dotakne. Po navadi dihamo skupaj z ambientom,

izvajalci in oboževalci stare glasbe. Prepričana sem, da sam kraj s svojo naravno lepoto utripa v prelestni glasbi.

Hvala vam, ki znate poskrbeti za vse ljubitelje in poznavalce stare glasbe na vaš specifično dovršen način. Vedno le

najboljše občutim in z zadovoljstvom se rada pridružim Seviqc-sovi družbi obiskovalcev. Tudi letos si želim se

podpisati…Doroteja Lampič. (331)

Ta festival je izjemnega pomena. Izobražuje, prosvetljuje in povezuje. Na periferijo vnaša dogodek, kateremu vsak

rad prisluhne. Le tako naprej! (332)

Pestrost programa in originalnost. Te dvojčici sta bili že večkrat med nastopajočimi, nikoli pa nista še peli. Torej je

to njun debi. (332.1)

V okolje in poletni čas prinaša svežino in vsebino. Vsej ekipi želim uspešno delo v prihodnje in hvala za dosedanji

trud! (333)

Ker promovira staro glasbo, ki jo je v živo zrlo redko slišati. (337)

Je edini take glasbene zasnove. Povezuje glasbo z okoljem, naravo. (348)

V Sloveniji ni velik takih festivalov, torej je nadaljevanje tradicije zelo pomembno. (349)

Ljudi opominja na žal pozabljeno glasbo, ki pa je vredna poslušanja. Pomemben je tudi decentralizacijski učinek,

ki ga povzročajo koncerti. (350)

Pestrost sporeda, obleke in folklora. (354)

Originalni kostumi, folklora in petje. (356)

Lokalnim oblastem pokaže možnosti za poživitev kulture v svojem okolju in vpliva na glasbeno vzgojo. (361)

Je edini ali eden redkih festivalov pri nas, ko prinaša nov repertoar raritet na najvišjem nivoju. (362)

Dostopnost stare glasbe, odlična izvedba in program. Kulturno osmišlja gradove, dvorce in cerkve. (363)

Oživljanje starih središče/gradov – prepoznavnost. Vse pohvale, da ima družina enotno ceno (zelo dostopno-

hvala!). (365)

Zagotovo so koristni v več pogledih. P.S.: Na Turjaku lahko med koncerti malo zatemnite dvorano (razen odra

seveda). (367)

Obisk kraja. (372)

Dostopnost, oživljanje kulturne dediščine, kakovost programa oziroma izvajalcev. (379)

To je bil moj prvi obisk. Še bom prišla. (380)

Festival se mi zdi pomemben, ker rada poslušam staro glasbo. (383)

Popestri poletje! (385)

Zelo dober izbor nastopajočih, originalnost instrumentov in lepih kostumov. (389.1)

Prinaša staro glasbo na najvišjem nivoju. (389)

Čestitke za vključitev raritetne opere v vaš program. Vaš program s tem zapolnjuje praznino glede uprizarjanja

predklasične opere pri nas. (390)

Letos sem bila na skoraj vseh prireditvah (na eni ne, ker sem bila odsotna, na drugi zato, ker je bila izredno hitro

razprodana, na tretji pa zato, ker me je ujelo in stavilo drugo delo). Ne izpolnim ankete vsakokrat, na koncu pa

seveda moram reči, da je to, kar počneš, Klemen Ramovš, in tvoji, res razkošje. Zaradi programa seveda, pa tudi

zaradi lokacij, ki naredijo za povrh še posebno vzdušje. Majda Kne (391)

Nekaj naredim za svojo dušo. (392)

Staro glasbo približate širšemu občinstvu, ker je dostopna. (393)

Približali ste glasbo ljudem tudi iz bolj oddaljenih krajev, mislim iz podeželja in nas na tak način bogatite. (395)

23 / 29

V. VIZIBILNOST FESTIVALA

Tabela 17: Pregled obiskov spletne strani www.seviqc-brezice.si Vir: Google Analytics

Obiski 9

Edinstveni 10

Ogledi strani

11

Strani / obisk 12

Trajanje obiska

13

Stopnja obiskov ene

strani 14

Odstotek novih obiskov

15

Januar 2012 495 404 1.599 3,23 02:17 58,99 % 78,38 %

Februar 2012 430 327 1.067 2,48 01:20 59,53 % 70,70 %

Marec 2012 502 389 1.358 2,71 01:30 57,17 % 73,31 %

April 2012 639 409 2.435 3,81 03:25 51,49 % 56,34 %

Maj 2012 920 565 3.602 3,92 03:51 53,04 % 54,46 %

Junij 2012 2.179 1.516 9.768 4,48 03:40 40,16 % 63,29 %

Julij 2012 2.049 1.387 8.604 4,20 03:00 38,65 % 58,22 %

Avgust 2012 1.374 966 4.733 3,44 02:17 47,60 % 58,66 %

September 2012 1.014 783 3.593 3,54 02:35 56,31 % 66,47 %

Oktober 2012 1.060 759 4.341 4,10 04:16 51,98 % 63,58 %

November 2012 715 495 2.133 2,98 02:55 52,87 % 62,38 %

Skupaj 11.337 8.000 43.233 3,80 03:03 48,11 % 62,35 %

Vir: Google Analytics

Lokacija obiskovalcev po prvih treh državah

1. mesto 2. mesto 3. mesto

Januar 2012 81,01 % SI 3,23 % IT 2,83 % HR

Februar 2012 72,09 % SI 4,42 % MK 4,19 % IT

Marec 2012 74,90 % SI 4,98 % FR 4,38 % IT

April 2012 79,03 % SI 3,60 % IT 3,29 % FR

Maj 2012 80,43 % SI 3,91 % IT 1,96 % HR

Junij 2012 82,79 % SI 2,48 % FR 2,34 % IT

Julij 2012 77,89 % SI 4,88 % US 2,05 % HR

Avgust 2012 71,47 % SI 4,59 % HR 3,64 % AT

September 2012 73,77 % SI 3,45 % IT 3,35 % HR

Oktober 2012 78,77 % SI 2,45 % IT 2,26 % US

November 2012 82,94 % SI 2,66 % IT 2,10 % US

9 Obiski: Število obiskov spletnega mesta 10 Edinstveni: Edinstveni obiskovalci pomenijo število nepodvojenih obiskovalcev spletnega mesta (šteti so samo enkrat) v

določenem časovnem obdobju. 11 Ogledi strani: Skupno število ogledanih strani. Vključeni so tudi večkratni ogledi iste strani. 12 Strani / obisk: Povprečno število obiskanih strani na enem spletnem mestu pomeni število strani, ki si jih obiskovalci v povprečju

ogledajo pri posameznem obisku spletnega mesta. Vključeni so tudi večkratni ogledi iste strani. 13 Trajanje obiska: Povprečni čas na spletnem mestu pomeni, kako dolgo v povprečju traja posamezen obisk spletnega mesta. 14 Stopnja obiskov ene strani: predstavlja odstotek obiskov ene strani (tj. obiskov, pri katerih so uporabniki zapustili spletno mesto

že na vstopni strani). 15 Odstotek novih obiskov predstavlja odstotek prvih obiskov (uporabnikov, ki še nikoli niso obiskali spletnega mesta).

24 / 29

Tabela 18: Pregled statistike strani Facebook www.facebook.com/Seviqc.Brezice.Festival Vir: Facebook.com

Število všečkov

16

Kliki / deljenja

17

Vsi ogledi vsebin

18

Prijatelji oboževa

lcev 19

Lokacija videnih objav po prvih treh državah

Lokacija videnih objav po prvih mestih

1. mesto

2. mesto

3. mesto

1. mesto

2. mesto

3. mesto

4. mesto

5. mesto

Januar 2012

1.080 29 465 324.944 308 SI

36 HR

9 NL

225 Ljubljana

18 Sisak

17 Maribor

13 Zagreb

6 Celje

Februar 2012

1.079 10 196 330.413 n/a n/a n/a n/a n/a n/a n/a n/a

Marec 2012

1.076 0 79 332.528 n/a n/a n/a n/a n/a n/a n/a n/a

April 2012

1.077 44 1.715 337.113 328 HU

312 SI

44 US

205 Budapest

175 Ljubljana

22 Maribor

15 Buda

8 Vienna

Maj 2012

1.074 59 2.029 340.788 604 SI

47 IT

24 DE

372 Ljubljana

46 Maribor

24 Celje

14 Zagreb

11 Kranj

Junij 2012

1.078 228 7.178 345.018 549 SI

54 FR

37 AT

374 Ljubljana

38 Maribor

32 Paris

17 Celje

13 Vienna

Julij 2012

1.087 884 13.170 349.544 934 SI

35 HR

25 DE

641 Ljubljana

73 Maribor

30 Celje

25 Zagreb

19 Velenje

Avgust 2012

1.092 464 9.547 352.829 1330 SI

158 IT

48 HR

806 Ljubljana

120 Maribor

72 Celje

34 Rome

31 Šk. Loka

September 2012

1.095 291 4.889 357.736 523 SI

20 HU

16 NL

325 Ljubljana

64 Maribor

25 Celje

12 Budapest

8 Sl.Bistr.

Oktober 2012

1.097 214 3.442 361.339 536 SI

47 HR

25 RS

291 Ljubljana

74 Maribor

71 Ptuj

30 Zagreb

12 Zenta

November 2012

1.102 294 2.630 365.362 207 SI

8 AT

5 HU

152 Ljubljana

17 Maribor

6 Celje

5 Vienna

4 Paris

Skupaj 2.517 45.340

Tabela 19: Demografski pregled dosega objav na Facebook-u (v odstotkih) Vir: Facebook.com

V odstotkih 13-17 18-24 25-34 35-44 45-45 55-64 65+ Skupaj

Ž M Ž M Ž M Ž M Ž M Ž M Ž M Ž M

Januar 2012

0,2 0,7 17,2 10,7 26,6 15,9 10 7,7 2,7 1 0,7 0,5 0,2 1 57,7 37,6

Februar 2012

n/a n/a n/a n/a n/a n/a n/a n/a n/a n/a n/a n/a n/a n/a n/a n/a

Marec 2012

n/a n/a n/a n/a n/a n/a n/a n/a n/a n/a n/a n/a n/a n/a n/a n/a

April 2012

1,2 0,3 14,1 9,7 21,4 19,3 9,9 8,7 4,3 2,2 1,5 2,1 1,6 0,9 54 43,2

Maj 2012

0,7 0,7 16,6 9,8 24,5 14,3 10,3 9 3,6 2,6 1,3 1 0,9 1,3 57,8 38,6

Junij 2012

1 0,2 16,2 8,5 24,2 17 9,7 9,9 3,8 2,7 1,6 0,7 0,2 1 56,7 40,1

Julij 2012

0,9 0,8 17,8 10,7 25 15,2 8,3 8,5 3 2,6 1,4 1,1 0,6 1 57 40

Avgust 2012

0,8 0,5 15,2 8,8 27,6 18,4 7,9 7,4 3,2 2,8 1,1 1,2 0,9 1 56,6 40

September 2012

0,3 0,4 11,3 6,7 31,2 20,4 10,5 7,6 3 3 0,7 0,7 0,1 0,3 57,2 39,1

Oktober 2012

1,3 0,7 14 8,2 28,4 17 10,2 7,2 2,5 3,7 0,7 0,8 0,8 0,8 58 38,5

November 2012

0,8 0,8 12,5 9,5 28,8 18,9 10,2 6,4 2,7 1,5 0,8 0,8 1,5 1,1 57,2 39

16 Število ljudi, ki so se s klikom na gumb všeč mi je prijavili na prejemanje objav Seviqc Brežice na Facebook-u 17 Število ljudi, ki so sodelovali s kliki oz. deljenjem objav Seviqc Brežice na Facebook-u 18 Število vseh ljudi, ki so videli katero koli izmed vsebin Seviqc Brežice na Facebook-u 19 Skupno število vseh prijateljev tistih, ki so všečkali Seviqc Brežice na Facebook-u

25 / 29

Tabela 20: Doseg elektronskih novic Seviqc Brežice 2012 Vir: mailchimp.com

Datum pošiljanja

Vsi prejemniki

20

Odprto 21

Skupno odprto

22

Kliki 23

Lokacija odprtja e-novice

po prvih petih državah Povezava

1. mesto

2. mesto

3. mesto

4. mesto

5. mesto

Novica 1/2012 18.4.2012 822 93 192 0 150 SI

10 UK

6 IT

5 CH

3 HR

http://eepurl.com/k37Mr

Novica 1/2012-PP

19.4.2012 326 93 308 0 199 SI

32 UK

17 FR

12 AT

9 ES

http://eepurl.com/k5ZOP

Novica 2/2012 26.4.2012 1.107 180 353 30 225 SI

31 UK

20 FR

19 HR

14 AT

http://eepurl.com/lhkYb

Novica 3/2012 22.5.2012 1.101 257 566 123 370 SI

51 UK

36 BE

25 ES

17 IT

http://eepurl.com/l3Se1

Novica 4/2012 12.6.2012 1.111 221 436 42 281 SI

53 UK

17 DE

15 PL

14 AT

http://eepurl.com/mFT6r

Novica 5/2012 20.6.2012 1.291 253 577 44 456 SI

45 UK

17 HR

11 AT

9 BE

http://eepurl.com/mXkvL

Novica 6/2012 29.6.2012 1.302 238 538 42 372 SI

68 UK

19 HR

12 DE

10 AT

http://eepurl.com/nb-I5

Novica 7/2012 4.7.2012 1.288 233 609 27 425 SI

103 UK

13 HR

8 AT

8 ES

http://eepurl.com/nlF1L

Novica 8/2012 17.7.2012 1.291 198 365 27 276 SI

19 HR

12 UK

9 IT

8 AT

http://eepurl.com/nJowP

Novica 18/2012 19.7.2012 1.287 222 414 44 308 SI

36 UK

10 IT

9 HR

7 AT

http://eepurl.com/nMFc1

Novica 9/2012 26.7.2012 1.287 202 368 30 259 SI

48 UK

8 AT

7 DE

7 HR

http://eepurl.com/nZGdj

Novica 10/2012 31.7.2012 1.284 197 357 26 277 SI

28 UK

9 HR

9 AT

5 AR

http://eepurl.com/n8nMz

Novica 11/2012 8.8.2012 1.281 215 380 34 270 SI

25 UK

22 HR

8 AT

8 ES

http://eepurl.com/oj0Hn

Novica 12/2012 24.8.2012 1.282 184 315 16 240 SI

16 UK

9 HR

9 AT

9 ES

http://eepurl.com/oM64n

Novica 13/2012 31.8.2012 1.284 192 305 24 228 SI

23 UK

11 HR

7 AT

6 IT

http://eepurl.com/o3dd5

Novica 19/2012 3.9.2012 562 47 130 3 118 SI

4 UK

2 DE

2 HR

1 IT

http://eepurl.com/o7B4D

Novica 14/2012 6.9.2012 1.282 192 314 15 235 SI

16 UK

13 AT

7 ES

7 HR

http://eepurl.com/pc4RH

Novica 15/2012 7.9.2012 1.280 178 263 15 186 SI

20 UK

9 HR

7 AT

5 ES

http://eepurl.com/pgklH

Novica 16/2012 18.9.2012 1.281 201 356 26 264 SI

34 UK

10 FR

9 ES

7 AT

http://eepurl.com/pCO5L

Novica 17/2012 4.10.2012 1.287 194 303 14 217 SI

27 UK

12 AT

7 FR

7 DE

http://eepurl.com/qcFn5

Novica 20/2012 10.10.2012 1.274 165 271 16 199 SI

18 UK

11 AT

6 FR

5 IT

http://eepurl.com/qqoqj

Novica 21/2012 18.10.2012 1.272 162 367 8 266 SI

26 UK

17 FR

13 DE

8 AT

http://eepurl.com/qJmPL

Novica 22/2012 18.10.2012 1.271 159 258 4 175 SI

21 HR

20 UK

12 FR

6 DE

http://eepurl.com/qKoyz

Novica 23/2012 19.10.2012 588 47 205 1 119 SI

4 UK

2 DE

2 IT

1 FR

http://eepurl.com/qK2-z

Novica 24/2012 24.10.2012 1.268 180 329 15 235 SI

44 UK

9 DE

7 PL

4 ES

http://eepurl.com/qX5f9

Novica 25/2012 30.10.2012 1.266 184 288 7 202 SI

19 UK

10 ES

8 PL

7 AT

http://eepurl.com/rapx9

Novica 26/2012 7.11.2012 1.262 174 290 16 207 SI

17 UK

16 FR

11 DE

6 ES

http://eepurl.com/rv-E1

Novica 27/2012 9.11.2012 1.257 162 260 24 196 SI

18 UK

9 ES

5 AT

5 FR

http://eepurl.com/rBOoT

Novica 28/2012 15.11.2012 1.254 172 246 8 177 SI

18 UK

12 DE

9 AT

4 FR

http://eepurl.com/rOEnT

Novica 29/2012 29.11.2012 1.254 173 309 7 209 SI

19 AT

19 UK

11 ES

8 IT

http://eepurl.com/sk7uv

Skupaj 5.368 10.272 688

Zaradi sprememb v načinu beleženja zaporedje pri številki novice in datumu pošiljanja nista identična. V tabeli so

novice razporejene po datumu pošiljanja, v stolpcu Povezava je omogočeno branje novice.

20 Število vseh posameznih oseb / organizacij prijavljenih na prejemanje e-novic Seviqc Brežice 21 Število individualnih odprtij e-novic 22 Skupno število odprtij e-novic (en uporabnik lahko isto novico odpre večkrat) 23 Število klikov na tekstovne / slikovne povezave znotraj e-novic

26 / 29

Tabela 21: Pojavnost festivala

Publikacija Opis Pojavnost

Vse tiskovine in spletna stran so dvojezični: slovensko-angleško. Vse publikacije so objavljene s QR kodo za hitrejši dostop do spletne strani s pametnim telefonom.

Napovednik Seviqc Brežice

Tisk: CMYK

Format: 137 x 215 (zloženo), 685 x 215 (nezloženo)

Naklada: 80.000 Napovednik je osnovna informativna zgibanka, ki najavlja vse dogodke programa.

Distribucija po pošti (vabila in obveščanje) ter odlaganje na različnih mestih:

Distribucijska mreža DPG, Miha Cvek s.p.

Glasbene šole po Sloveniji

Knjižnice po Sloveniji

Ljubitelji po Sloveniji - direktni marketing

Turistično informacijski centri po Sloveniji

Župnije po Sloveniji

Železniške postaje po Sloveniji

Knjigarne po Sloveniji

Hoteli po Sloveniji

Lokali (gostilne, restavracije, trgovine) po Sloveniji

Študentski servisi v Ljubljani

Kulturne ustanove - gledališča, koncertna prizorišča po Sloveniji

Umetniki

Katalog Tisk: CMYK

Format: 335 x 235

36 notranjih strani + 4 strani ovitek

Naklada: 700 Katalog je osrednja publikacija programa. Komentarje k izvajanim programom pripravljajo umetniki. Katalog prispeva k domači in svetovni muzikologiji, dopolnjuje strokovno literaturo in informira o ansamblih na področju stare glasbe.

Obiskovalci programa

Knjižnice po Sloveniji

Tuja veleposlaništva v Sloveniji

Umetniki

Poslovni partnerji

Programski list Tisk: CMYK

Format: 115 x 295 (zloženo), 430 x 295 (nezloženo)

Naklada: 50 -150 po koncertu Za vsak koncert festivala je bil izdan programski list z vsebino: najava umetnikov, najava koncertov, napoved programa, komentar o koncertu in biografije umetnikov.

Obiskovalci dogodkov

Poslovni partnerji

Umetniki

Plakat festivala Tisk: CMYK

Format: 680x 980

Naklada: 100 Plakat festivala najavlja program v celoti.

Izbrana plakatna mesta po Sloveniji

Poslovni partnerji

Plakat umetnika Tisk: CMYK

Format: 680x 980

Naklada: 50 - 100 po koncertu Plakat umetnika najavlja koncerte posameznih umetnikov.

Šole (osnovne, glasbene, srednje, gimnazije, fakultete) po Sloveniji

Kulturne ustanove, občine, ministrstva po Sloveniji

Turistično informacijski centri po Sloveniji

Železniške postaje po Sloveniji

Knjižnice po Sloveniji

Bralno znamenje Tisk: CMYK

Format: 55 x 210

Naklada: 3.000

Distribucijska mreža DPG, Miha Cvek s.p.

Turistično informacijski centri po Sloveniji

Knjižnice po Sloveniji

Obiskovalci koncertov

Umetniki

Seviqc Aqva Tisk: CMYK

0,5 l plastenke z vodo, logotip in QR koda s povezavo na našo spletno stran

Naklada: 1.200

Obiskovalci koncertov

Umetniki

27 / 29

Publikacija Opis Pojavnost

Napovedni oglas festivala

Barvni oglas, objavljeni v časopisih in drugih publikacijah, najava celotnega festivala s kodami/kuponi za popust pri nakupu vsopnic

event.vodič – tiskana publikacija Eventima (junij, julij, avgust; naklada 15.000)

In Your Pocket Ljubljana (junij-avgust; naklada 20.000)

In Your Pocket zemljevid - Ljubljana

In Your Pocket Maribor (junij; naklada 20.000)

Katalog Svet knjige (naklada 75.000)

City Magazine (julij; naklada 70.000)

Napovednik

Pozdravni pano koncerta

Pano je postavljen pri vhodu v koncertni prostor

Obiskovalci koncertov

Spletna stran Osrednji prostor za informiranje o dejavnostih našega zavoda in za podrobne opise naših dogodkov.

www.seviqc-brezice.si

Obiski (junij – november 2012): 11.377 obiskovalcev

Edinstveni obiskovalci: 8.000

Vsi ogledi strani: 43.233

Povprečen čas na spletni strani: 03:03 min

Povprečno število obiskanih strani na obisk: 3,80

Nagradna igra Nagradne vstopnice ob pravilnem odgovoru na zastavljeno vprašanje v času festivala.

Radio Rogla

Radio Štajerski val

Radio Tomi

SIGIC

Facebook Seviqc Brežice

Letak koncerta Tisk: ČB

Format: 149 x 211

Naklada po letaku: 500 – 2.000 Najava posameznega koncerta.

Mimoidoči v Ljubljani, Celju, Brežicah, Novem mestu

Gospodinjstva v Dolenjskih Toplicah

TIC-i po Sloveniji

Elektronski letak koncerta

Format: PDF 149 x 211 Najava posameznega koncerta.

Pošiljanje na naslove partnerjev (predvsem soorganizatorji, občine, upravitelji lokacij, turistična društva, izpostave JSKD, Univerze za tretje življenjsko obdobje in druge kulturne inštitucije) in njihovo posredovanje naprej.

Vabila Pošiljanje osebnih vabil v sodelovanju z občino in elektronskih vabil na mailing liste lokalnih partnerjev.

Podpisan direktor zavoda + župan ali veleposlanik, predstavnik soorganizatorja

Spletni napovedniki dogodkov

sigic.si

rtvslo.si

delo.si

napovednik.com

sobotainfo.com

dolenjska.net

eventim.si

visitljubljana.si

slovenia.info

slovenia.si

infoglasbeni.net

obala.net

inyourpocket.com

cajtng.com

smartno-litija.si

sentrupert.si

rhinegold.co.uk

kadmusarts.com

musiq.si

sta.si

dnevnik.si

si21.com

Spletne strani lokalnih partnerjev

Objava oglasne pasice, povezave, napovedi koncerta in/ali opis festivala na spletni strani lokalnega partnerja.

Spletna socialna omrežja

Najave dogodkov, objavljanje novic, zanimivosti, fotografij, avdio in video posnetkov.

Facebook

Twitter

YouTube

Elektronske novice

Pošiljanje elektronskih novic na vse slovenske medije in obširno bazo zainteresiranih prejemnikov (27 novic, povprečno okoli 1200 prejemnikov)

28 / 29

VI. SEZNAM PARTNERSKIH ORGANIZACIJ

Ad Libitum Konzertwerkstatt GmbH (Villach, AT)

Adami (Paris, FR)

Alink-Argerich Foundation (Den Haag, NL)

Allegoria vzw (Mechelen, BE)

Ambasada Rzeczypospolitej Polskiej (Ljubljana, SI)

AP Weber d.o.o. (Sevnica, SI)

Associazione AuserMusici (Pisa, IT)

Brinox inženiring d.o.o. (Medvode, SI)

Centre Culturel de Rencontre d'Ambronay (Ambronay, FR)

Centre National de la danse (Pantin, FR)

Collegio Ghislieri (Pavia, IT)

Daj - dam gostinsko podjetje d.d. (Ljubljana, SI)

Diners club SLO finančno svetovanje d.o.o, Ljubljana (Ljubljana, SI)

Dnevnik družba medijskih vsebin, d.d. (Ljubljana, SI)

DPG Miha Cvek s.p. (Ljubljana, SI)

Društvo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine Grad Pišece (Pišece, SI)

Družina Budič (podgračeno, SI)

E3 razvojno svetovanje, Franci Zidar s.p. (Celje, SI)

L'Eclat des Muses (Paris, FR)

Education Audiovisual & Culture Executive Agency (Brussels, BE)

Eurograf, podjetje za grafično dejavnost, poslovne storitve, trgovino, proizvodnjo in gradbeništvo d.o.o. (Velenje, SI)

European Union Baroque Orchestra (Oxford, GB)

Eventim SI d.o.o. (Ljubljana, SI)

Festival d'Aix en Provence (Aix en Provence, FR)

Festival Baroque de Pontoise (Pontoise, FR)

Festival Kvarner (Opatija, HR)

Festival Ljubljana (Ljubljana, SI)

Festival Opera Barga (Barga, IT)

Festival Velenje (Velenje, SI)

Figo, podjetje za storitve in trgovino, d.o.o. (Ljubljana, SI)

Fondation Royaumont (Viarmes, FR)

Fondazione Cassa di Risparmio di Pisa (Pisa, IT)

Francoski inštitut Charles Nodier (Ljubljana, SI)

GEN energija d.o.o. (Krško, SI)

Glasbena šola Brežice (Brežice, SI)

Glasbena šola Celje (Celje, SI)

Glasbena šola Škofja Loka (Škofja Loka, SI)

Glazbeni atelier Pavlinić (Bestovje, HR)

Gostilna Javornik Goran Pevec s.p. (Šentrupert, SI)

Hotel garni Paleta in trgovina za umetniško ustvarjanje, Irena Šuštar s.p. (Škofja Loka, SI)

Ines tours turistična agencija, d.o.o., Ljubljana (Ljubljana, SI)

Institut français (Paris, FR)

Instituto Cervantes (Ljubljana, SI)

Iqbator poslovno svetovanje in marketing d.o.o. (Ljubljana, SI)

Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji (Ljubljana, SI)

Javne službe Ptuj, podjetje za izvajanje gospodarskih javnih služb in drugih dejavnosti, d.o.o. (Ptuj, SI)

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Ljubljana, SI)

Javni zavod krajinski park Goričko (Grad, SI)

Javni zavod za kulturo in turizem Občine Velike Lašče - Trubarjevi kraji (Velike Lašče, SI)

Javni zavod za kulturo Litija (Litija, SI) Jezikomat, jezikovna šola, Mojca Premrl s.p. (Vipava, SI)

Kabi d.o.o. (Ljubljana, SI)

Kino Sora d.o.o. (Škofja Loka, SI)

Koncertna direkcija Zagreb (Zagreb, HR)

Krka, d.d., Novo mesto (Novo mesto, SI)

Kulturno umetniško društvo Popotovanje Frana Levstika Čatež (Čatež, SI)

Loški muzej Škofja Loka (Škofja Loka, SI)

Lotrič laboratorij za meroslovje d.o.o. (Selca, SI)

Mestna občina Ljubljana (Ljubljana, SI)

Mestna občina Velenje (Velenje, SI)

Mestna skupnost Žalec (Žalec, SI)

Ministère de la culture et de la communication (Paris, FR)

Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (Ljubljana, SI)

Mladinska knjiga založba d.d. (Ljubljana, SI)

Molipači, Rudolf Berkovič (Bizeljsko, SI)

Narodni muzej Slovenije (Ljubljana, SI)

Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana (Ljubljana, SI)

Občina Brežice (Brežice, SI)

Občina Dolenjske Toplice (Dolenjske Toplice, SI)

Občina Grad (Grad, SI)

Občina Litija (Litija, SI)

Občina Slovenska Bistrica (Slovenska Bistrica, SI)

Občina Škofja Loka (Škofja Loka, SI)

Občina Trebnje (Trebnje, SI)

Občina Žalec (Žalec, SI)

Okrepčevalnica Stolec Nova Cerkev (Nova Cerkev, SI)

Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož (Ptuj, SI)

Pomorski muzej - Museo del mare Sergej Mašera Piran - Pirano (Piran, SI)

Posavski muzej Brežice (Brežice, SI)

Radio Sora, podjetje za informiranje, d.o.o. (Škofja Loka, SI)

Radiotelevizija Slovenija javni zavod, Ljubljana (Ljubljana, SI)

Rakar - gostilna in prenočišča Boštjan Rakar s.p. (Trebnje, SI)

Razvojna agencija Sora d.o.o. (Škofja Loka, SI)

Reco Music Management (Helmond, NL)

Representation of the Flemish Government (Wien, AT)

Réseau Européen de Musique Ancienne (Versailles, FR)

Riko, d.o.o. (Ljubljana, SI)

Ruski center znanosti in kulture (Ljubljana, SI)

SIGIC - Slovenski glasbenoinformacijski center, društvo (Ljubljana, SI)

Sigma, družba za finančne in računovodske storitve ter davčno svetovanje, d.o.o. (Škofja Loka, SI)

Skica (Wien, AT)

Slikopleskarstvo Ferlan Tomaž s.p. (Gorenja vas, SI)

Slovenska filharmonija (Ljubljana, SI)

Slovenska škofovska konferenca (Ljubljana, SI)

Slovenska turistična organizacija (Ljubljana, SI)

Slovenske železnice d.o.o. (Ljubljana, SI)

Snaga javno podjetje d.o.o. (Ljubljana, SI)

Stad Mechelen (Mechelen, BE)

Šef, gostinstvo in trgovina, d.o.o. (Kranj, SI)

Terme Krka, zdraviliške, turistične in gostinske storitve, d.o.o., Novo mesto (Novo mesto, SI)

Terme sprostitveni program aktivnosti Rogaška, hoteli in turizem d.d. (Rogaška Slatina, SI)

The Early Music Shop (Saltaire, GB)

Trgograd d.o.o., Litija (Litija, SI)

Turistično društvo Jesenice na Dolenjskem (Jesenice na Dolenjskem, SI)

Turistično društvo Nova Cerkev (Nova Cerkev, SI)

Ustanova Chopinov zlati prstan (Radovljica, SI)

Veleposlaništvo Francoske Republike (Ljubljana, SI)

Veleposlaništvo Kraljevine Nizozemske (Ljubljana, SI)

Veleposlaništvo Madžarske v Sloveniji (Ljubljana, SI)

Veleposlaništvo Republike Avstrije (Ljubljana, SI)

Veleposlaništvo Španije v Sloveniji (Ljubljana, SI)

Vina Varlec, Simon Varlec s.p. (Podgorje pri Pišecah, SI)

Vinogradnik Viki Štokojnik Nova Cerkev (Nova Cerkev, SI)

Vinogradniško vinarsko društvo občine Vojnik (Vojnik, SI)

Zanfonamovil s.c. (Sevilla, ES)

Zavod za kulturo Slovenska Bistrica (Slovenska Bistrica, SI)

Zavod za upravljanje kulturne dediščine Grad (Grad, SI)

ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec (Žalec, SI)

Znanstvenoraziskovalni center slovenske akademije znanosti in umetnosti (Ljubljana, SI)

Župnija Čatež-Zaplaz (Velika Loka, SI)

Župnija Litija (Litija, SI)

Župnija Škofja Loka (Škofja Loka, SI)

Župnija Velika Dolina (Jesenice na Dolenjskem, SI)

29 / 29

Kratice

EACEA The Education, Audiovisual and Culture Executive Agency / Izvršna agencija EU za izobraževanje, avdiovizualne umetnosti in kulturo

MIZKŠ Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport

n/a not available (podatek ni dosegljiv)

REMA Réseau Européen de Musique Ancienne / Evropska mreža za staro glasbo, http://www.rema-eemn.net

ZUJIK Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo

Uporabljene ISO kode držav

AT Avstrija CY Ciper HR Hrvaška NL Nizozemska AU Avstralija CZ Češka HU Madžarska PL Poljska BE Belgija DE Nemčija IL Izrael PT Portugalska BG Bolgarija DK Danska IT Italija RS Srbija BR Brazilija ES Španija JP Japonska RO Romunija CH Švica FR Francija KR Severna Koreja RU Rusija CN Kitajska GB Velika Britanija MK Makedonija SI Slovenija CO Kolumbija GR Grčija MX Mehika US Združene države

Amerike

Kazalo

stran

Logotipi 2

Vtisi 3

I. OPIS PROGRAMA 4

II. FINANČNO POROČILO 6 Tabela 1 Finančna konstrukcija 2012

7 Tabela 2 Primerjava odhodkov 2010-2012

8 Tabela 3 Primerjava prihodkov 2010-2012

8 Tabela 4 Participacija umetnikov v umetniški proračun

9 Tabela 5 podatki o festivalih REMA

9 Tabela 6 Primerjava Seviqc Brežice s festivali REMA

10 Tabela 7 Primerjava z lokalnimi javnimi zavodi na področju kulture

III KADROVSKO POROČILO 11 Tabela 8 Število zaposlenih

IV. PROGRAMSKO POROČILO 12 Tabela 9 Število dogodkov

13 Tabela 10 Koncertni program

14 Tabela 11 Rezidenca umetnikov po ansamblih

14 Tabela 12 Rezidenca umetnikov po zastopanosti

14 Tabela 13 Statistika udeležencev Musica Locopolitana

15 Tabela 14 Obiskovalci

16 Tabela 15 Prihodki od vstopnic

16 Tabela 16 Vprašalnik obiskovalcem

V. VIZIBILNOST 23 Tabela 17 Pregled obiskov spletne strani www.seviqc-brezice.si

24 Tabela 18 Pregled statistike strani Facebook www.facebook.com/Seviqc.Brezice.Festival

24 Tabela 19 Demografski pregled dosega objav na Facebook-u

25 Tabela 20 Doseg elektronskih novic Seviqc Brežice 2012

26 Tabela 21 Pojavnost festivala

VI. SEZNAM PARTNERSKIH ORGANIZACIJ 28

Kratice 29

Uporabljene ISO kode držav 29

Izvajalec festivala Seviqc Brežice:

Ars Ramovš zavod za umetnost, marketing, promocijo in investiranje, Ljubljana ID: SI51807041 Slovenska cesta 1, SI-1000 Ljubljana, T: +386 1 242 0812, +386 51 303 040, F: +386 1 242 0815, E: info@k-ramovs.si http://www.seviqc-brezice.si