pouČevanje odloČitvenih znanj v osnovni …diplome.fov.uni-mb.si/uni/11892rodman.pdf · teaching...

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo univerzitetnega študija Smer organizacijska informatika

POUČEVANJE ODLOČITVENIH ZNANJ V OSNOVNI ŠOLI

Mentor: red. prof. dr. Vladislav Rajkovič Kandidat: Marjan Rodman

Kranj, april 2006

Našo usodo določajo naše odločitve, ne pa okoliščine.

(Anthony Robbins) Diplomsko nalogo posvečam pokojnim staršem. In ženi Olgi. ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju prof. dr. Vladislavu Rajkoviču za vso strokovno pomoč pri načrtovanju in izdelavi diplomske naloge. Posebno se mu zahvaljujem za vse nasvete in potrpljenje, ki ga je imel z menoj skozi celotni študij. Hvala g. Branku Loncnerju, ravnatelju Osnovne šole Dušana Muniha Most na Soči. Prav on me je odločilno vzpodbudil k študiju. Omogočil mi je, da sem mnoga teoretična znanja lahko tudi v resnici preizkusil. Zahvaljujem se tudi Nevenki Janež, predm. uč. slov., ki je lektorirala mojo diplomsko nalogo.

POVZETEK Odločanje je proces, pri katerem izbiramo med več možnostmi, in je ena izmed človeških aktivnosti, ki nas najbolj zaznamuje. V vsakodnevnem življenju predstavlja odločanje bistvo vsakega upravljanja in vodenja. To se kaže na vseh nivojih, od posameznika preko poslovnih sistemov in države do globalne družbe. Kljub temu pa je v naših kurikulih o procesu odločanja napisano zelo malo. Težava je morda v tem, da je težko ponuditi vsebinsko in pedagoško primerne elemente. Prav tehnologije znanja pa pri pomoči za boljše odločanje ponujajo konkretne rešitve in pripomočke. Sprejemanje kompleksnih odločitev je težak proces. Zato smo se na Osnovni šoli Dušana Muniha Most na Soči odločili, da poskusimo s poučevanjem odločitvenih znanj. Najprej smo izdelali model za poučevanje odločitvenih znanj v osnovni šoli. Potem smo izdelali učni načrt in predlog časovne razporeditve ur ter pripravili gradiva kot pripomočke pri pouku. Nato smo v praksi preverili primernost uvajanja le-tega. Na koncu smo z anketo izmerili uspešnost svojega dela. KLJUČNE BESEDE • vzgoja in izobraževanje • računalništvo • devetletka • večkriterijsko odločanje • ekspertni sistemi • DEXi

ABSTRACT Making decisions is a process within which we choose among different possibilities and is one of human activities that marks us most. Making decisions represents the essence of direction and leadership in everyday life. This can be noticed on all levels from an individual across business systems and the state to the global society. Despite this fact we cannot find very much written about the process of making decisions in our school curricula. Perhaps the problem is to offer elements appropriate from the content and pedagogical point of view. The knowledge technologies offer the concrete solutions and support to help making better decisions. Making complex decisions is a hard process. At Dušan Munih Primary School Most na Soči we decided to try with teaching of skills how to make decisions. First we made a model for teaching such skills at a primary school. Then we worked out a teaching plan and a suggestion for the programme of lessons and prepared the material to be used in the classroom. After we had checked the suitability of its introduction, we measured the efficiency of our work with a questionnaire. KEYWORDS • education and instruction • computer science • nine-year primary school • multi-parametric decision making • expert systems • DEXi

KAZALO 1 Uvod ........................................................................................................ 6 2 Informatika v osnovnih šolah ................................................................ 7 2.1 Kaj prinaša devetletna šola? ................................................................. 7 2.2 Triada/triletje ...................................................................................... 7 Prva triada/triletje ........................................................................... 8 Druga triada/triletje......................................................................... 8 Tretja triada/triletje......................................................................... 9

2.3 Diferenciacija pouka............................................................................ 9 Analiza SWOT diferenciacije ............................................................10

2.4 Izbirni predmeti ..................................................................................10 Opredelitev izbirnega predmeta računalništvo...................................11 Splošni cilji predmeta .....................................................................12 Organizacija pouka.........................................................................12 Ocenjevanje ..................................................................................13 Katalog znanja...............................................................................13

2.5 Težavnost izbire..................................................................................14 3 Model poučevanja odločitvenih znanj ..................................................15 3.1 Tehnologije znanja pri predmetu računalništvo......................................15 Ravni uporabe IKT .........................................................................15 O tehnologijah znanja.....................................................................16 Kaj so ekspertni sistemi ..................................................................17 Proces odločanja in različni prijemi pri odločanju...............................17 Sistemi za podporo odločanju..........................................................18 DEXi .............................................................................................19 Koraki izgradnje odločitvenega procesa............................................20

3.2 Učni primer: Nakup digitalnega fotoaparata ..........................................22 4 Učni načrt in časovna razporeditev ur ..................................................29 4.1 Učni načrt ..........................................................................................29 Podrobni operativni cilji in vsebine...................................................29 Standardi znanj..............................................................................30

4.2 Predlog časovne razporeditve ur ..........................................................30 4.3 Primeri odločitvenih modelov ...............................................................31

5 Merilo uspešnosti...................................................................................37 6 Zaključek................................................................................................38

Literatura in viri ........................................................................................39 Kazalo slik .................................................................................................40 Kazalo tabel ..............................................................................................40

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija

Marjan Rodman: Poučevanje odločitvenih znanj v osnovni šoli stran 6 od 40

1 UVOD Do začetka uvajanja devetletne šole v šolskem letu 1999/2000 je bila Slovenija ena od redkih držav v Evropi z osemletno osnovno šolo in z začetkom šolanja pri 7 letih. V vseh razvitih evropskih državah že dalj čas uspešno delujejo sistemi šolanja podobni temu, ki ga uvajamo pri nas. V letu 1996 sta bila sprejeta Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter Zakon o osnovni šoli, ki sta postavila zakonske temelje 9-letnemu šolanju. Bila sta strokovno pripravljena in sprejeta na demokratičen način. V šolskem letu 2003/04 so se vse šole v Sloveniji vključile v devetletno šolanje s prvim in sedmim razredom. Da bi bilo togosti in uniformiranja v novi devetletni osnovni šoli manj, je po mnenju strokovnjakov smiselno pri pouku občasno ločevati učence istega oddelka. V novi devetletki se tako pojavi veliko novosti, najpomembnejši novosti sta izbirni predmeti in nivojski pouk. Slednji prinese diferenciacijo. Že pri sami izbiri izbirnega predmeta se učenci (in njihovi starši) znajdejo pred težavno nalogo. Odločiti se namreč morajo, kateri predmet izbrati. Pri tej odločitvi in še pri mnogih drugih jim je lahko v veliko pomoč informacijsko komunikacijska tehnologija. Na žalost pa je v učnih načrtih premalo zapisanega o procesih odločanja. Eden izmed predmetov, za katerega se učenec lahko odloči, je tudi izbirni predmet računalništvo. Pri predmetu računalništvo – računalniška omrežja, bi lahko v okviru ur, ki so namenjeni osnovnim pojmom računalništva in informatike, ter ur za programiranje, učence seznanili s programom DEXi kot pripomočku za pomoč pri odločanju, ki je prosto dosegljiv. Zato smo si za nalogo naložili, da na praktičnem primeru v realnem svetu (Osnovna šola Dušana Muniha Most na Soči) preizkusimo možnost uvedbe poučevanja odločitvenih znanj s pomočjo programa DEXi. Učitelje računalništva bi s programom DEXi seznanili na študijskih skupinah računalnikarjev. Naš glavni namen je bil, da ugotovimo, ali so učenci dovolj zreli za usvojitev znanj o procesih odločanja ter za uporabo programa DEXi. Prav tako nas je zanimal način izvedbe programa. Na Osnovni šoli Dušana Muniha smo zato organizirali 12-urni tečaj.



2 INFORMATIKA V OSNOVNIH ŠOLAH

Računalništvo v osnovni šoli ni predmet, pri katerem bi učili že dolgo znana dejstva, ampak predmet, pri katerih učenci pridobivajo znanje in spretnosti za učinkovito in uspešno uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije pri iskanju, zbiranju, obdelavi in uporabi podatkov ter za uporabo pridobljenih informacij. Pri tem učenci rešujejo naloge, ki jih brez IKT ne bi mogli, in uporabljajo IKT za boljšo izkoriščenost lastnega znanja in miselnih sposobnosti. 2.1 KAJ PRINAŠA DEVETLETNA ŠOLA? S šolskim letom 2003/2004 se, v skladu z Zakonom o osnovni šoli, začne uvajati 9-letno izobraževanje v vse osnovne šole. S seboj prinaša kar nekaj pomembnih novosti: • Prenovljene učne načrte za vse predmete: cilji predmetov so oblikovani tako, da

posegajo na različna področja učenčevega razvoja. Učiteljem in učencem ostaja dovolj časa za ponavljanje in utrjevanje znanja.

• Različne metode in oblike poučevanja: pouk je bolj raznolik in zanimiv. Poudarek je na izkustvenem in problemskem učenju.

• Individualizacijo, diferenciacijo in možnost izbire dveh ali treh predmetov v zadnjem triletju.

• Upoštevajo učenčeve sposobnosti, interese in pričakovanja. • Večji poudarek na kakovosti kot na količini znanja. • Fleksibilno diferenciacijo in nivojski pouk. 2.2 TRIADA/TRILETJE Nova devetletka je razdeljena tri triletja, ki jim pravijo tudi triade. Vsako triletno obdobje ima svoje značilnosti in posebnosti in tvori zaključeno celoto po vsebini, organizaciji in vrsti pedagoških delavcev v posameznem obdobju (tabela 1).

Trajanje 9 let 1. vzgojno izobraževalno

obdobje 2. vzgojno izobraževalno

obdobje 3. vzgojno izobraževalno

obdobje Prva triada/triletje Druga triada/triletje Tretja triada/triletje

1.–3. razred 4.–6. razred 7.–9. razred IZVAJANJE VZGOJNO–IZOBRAŽEVALNEGA DELA

učitelj razrednega pouka, vzgojitelj predšolskih otrok

učitelj razrednega pouka, učitelj predmetnega pouka

učitelj predmetnega pouka

Tabela 1: Prikaz porazdelitve v novi devetletki



Prva triada/triletje To je čas od 1. do 3. razreda. Za pedagoške delavce, predvsem pa za starše, je v celotnem šolanju prav gotovo največja novost 1. razred. Da je delo in bivanje v začetnem razredu prijaznejše, hkrati pa zanimivejše in bogatejše, sta pri polovici ur prisotni učiteljica in vzgojiteljica. Tak način dela je velika novost šole, prehod iz vrtca (ali od doma) pa za otroke olajšan in prijaznejši. Program novega 1. razreda devetletne osnovne šole je v skladu z razvojnimi značilnostmi in specifičnostmi učenja šestletnih otrok. Za otroke v 1. razredu so pripravljeni novi učni načrti, ki so prilagojeni starosti šestletnih otrok in vključujejo njihovi razvojni stopnji ustrezne metode in pristope pri poučevanju in učenju. Tudi za nadaljnji dve leti so učni načrti ustrezno prilagojeni in naravnani na prvo triletje kot celoto. Učence v prvih treh letih iz razreda v razred praviloma spremlja ista učiteljica in znanje učencev se v celotnem prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju ocenjuje opisno. Organizacija "ure" in pouka v prvem razredu je prirejena tako, da je primerna za otroke pri šestih letih starosti. Dolžina ure ni predpisana, šolski zvonec ne napoveduje začetka in konca dela, pri določenem predmetu in pri izvajanju vsebin so predvidene medpredmetne povezave. Učni programi so pripravljeni tako, da uspešno povezujejo dobre izkušnje iz programa priprave na šolo (male šole) in programa prvega razreda osemletne osnovne šole. Učenci in učenke razredov ne ponavljajo. Druga triada/triletje Drugo triletje je obdobje od 4. do 6. razreda. Učenci imajo največ 26 ur obveznega programa. Iz opisnega ocenjevanja v prvih treh letih učitelji v četrtem razredu postopno preidejo na številčno ocenjevanje in ob koncu četrtega leta dobijo učenci prvič spričevalo s številčnimi ocenami. V devetletni osnovni šoli se uvaja zgodnejše učenje angleškega jezika v 4. razredu. V 4. razredu poučuje učitelj razrednega pouka, medtem ko tuji jezik in vzgojne predmete poučujejo predmetni učitelji (predmetni učitelji ne poučujejo več kot dva predmeta v 4. razredu). V 5. razredu že 3 predmete lahko poučujejo predmetni učitelji. V 6. razredu srečujejo učenci večinoma predmetne učitelje in pri nekaterih predmetih razrednega učitelja. Pri matematiki, slovenskem jeziku in tujem jeziku se v drugem triletju predvideva izvajanje fleksibilne diferenciacije, kar pomeni, da je pri eni četrtini ur, namenjenih tem predmetom, možno organizirati pouk nivojsko, v homogenih skupinah glede na sposobnosti, znanje in interes učencev. 0b koncu 6. razreda se učenci in učenke prostovoljno udeležijo nacionalnega preverjanja znanja iz materinščine, matematike in tujega jezika. Vsebine preverjanja



znanja so pripravljene enako za vse šole v državi, ocenjujejo pa jih otrokovi učitelji in rezultati ne vplivajo na ocene v redovalnici. Tudi v drugi triadi učenci razredov ne ponavljajo. Tretja triada/triletje V to triado se šteje 7., 8. in 9. razred. Ocenjevanje je samo številčno. Pri nivojskem pouku se v 8. in 9. razredu pri materinščini, matematiki in tujem jeziku ocenjuje s točkami. Učijo jih samo še predmetni učitelji. Učenci se vsako leto po svojih zanimanjih in željah odločijo za dva ali tri izmed izbirnih predmetov, ki jih ponudi šola. Izbrani predmeti so potem obvezni del njihovega urnika za tisto leto. Prvi mesec si smejo še premisliti. Pri pouku materinščine, matematike in tujega jezika so v 8. in 9. razredu vse ure ločeni v različne zahtevne skupine. Glede na znanje lahko tudi prehajajo, in sicer vsako redovalno konferenco. Če imajo v 9. razredu vse predmete pozitivno ocenjene, zaključijo osnovno šolo z obveznim zaključnim zunanjim preizkusom znanja iz matematike, materinščine in tretjega predmeta, ki ga določi minister. Da bi uspešno zaključili obvezno devetletno šolanje, morajo biti uspešni tudi na zaključnem preverjanju znanja. 2.3 DIFERENCIACIJA POUKA Pojem diferenciacija pomeni razlikovanje oziroma razdeljevanje učencev glede na posameznikovo znanje in sposobnosti, kar pomeni, da pouk poteka v skupinah, v katerih so zbrani učenci s podobnim znanjem in sposobnostmi. Tako je pouk bolj po meri posameznega učenca (individualizacija) in ne več po enakem vzorcu za vse. Učitelj pri pouku diferencira delo z učenci glede na njihove zmožnosti, sposobnosti, interese in znanja, znotraj oddelka posameznega razreda že v prvem triletju - notranja diferenciacija. V drugem triletju in še v 7. razredu osnovne šole se delo pri pouku organizira kot temeljni in nivojski pouk. Nivojski pouk se lahko organizira le pri matematiki, slovenskem jeziku in tujem jeziku, in to v obsegu največ do 1/4 vseh ur, namenjenih tem predmetom. Temeljni pouk poteka na eni ravni zahtevnosti, nivojski pa na dveh ali več ravneh - fleksibilna diferenciacija. V 8. in 9. razredu pa pri omenjenih predmetih poteka samo nivojski pouk - zunanja diferenciacija. Učenci se razporedijo po ravneh zahtevnosti ob koncu 7. razreda (40. člen Zakona o osnovni šoli). Tudi učni načrti za slovenščino, matematiko in tuji jezik so v 8. in 9. razredu pripravljeni tako, da so cilji oz. standardi postavljeni na treh ravneh znotraj istega učnega načrta.



Analiza SWOT diferenciacije Analiza SWOT je strateška analiza, s katero celovito ocenjujemo položaj podjetja, njegove prednosti in slabosti ter priložnosti in nevarnosti. Analiza pomeni zbiranje informacij o preteklih, sedanjih in prihodnjih dogodkih (tabela 2).

PREDNOSTI (znotraj) SLABOSTI (znotraj)

� čas in tempo dela: homogena skupina je ožja, torej razpon manjši; posledica tega je, da uspe učitelj v mirnejšem in enotnejšem tempu izpeljati načrtovano

� vsebina: učitelji za posamezno raven izberejo vsebine, s katerimi bodo dosegali načrtovane cilje

� doseganje ciljev: preverjanje, ali so v ustrezni razpršenosti dosegli načrtovane cilje

� počutje učencev: sproščujoče in ustvarjalno vzdušje med učenci ter med učenci in učiteljicami

� ugotavljanje in določanje, kaj je za učenca težje in kaj lažje

� precenjevanje sposobnosti učencev na 3. ravni: ti zelo uspešno rešujejo posamezne naloge, namena svojega početja in ciljev pa ne razumejo povsem

� učenci drugega in prvega nivoja se ne morejo direktno primerjati z učenci tretjega

PRILOŽNOSTI (zunaj) NEVARNOSTI (zunaj)

� olajšano komuniciranje v bodočih delovnih organizacijah: zaradi učenja govora, igre v osnovni šoli (manj treme zaradi nastopanja)

� otežena socializacija: zaničevanje otrok v slabši skupini

� izguba pozitivne samopodobe

Tabela 2: Analiza SWOT diferenciacije

2.4 IZBIRNI PREDMETI Učenci v sedmem razredu pričnejo spremljati poleg obveznih predmetov še izbirne predmete. Izbirne predmete ponudi šola in so nov način prilagajanja posameznim razlikam in interesom učencev. Pouk izbirnih predmetov poteka enkrat tedensko v okviru rednega urnika. V 7., 8. in 9. razredu učenci in učenke izberejo dva ali tri izbirne predmete, ki so lahko iz leta v leto različni. Ti izbirni predmeti so porazdeljeni v dva sklopa: • družboslovno-humanističnega (tuj jezik, retorika, verstvo in etika, literarni

klub, šolsko novinarstvo, gledališki klub, informacijsko opismenjevanje, vzgoja za medije, etnologija, turistična vzgoja, plesne dejavnosti, astronomija, …).



• naravoslovno-tehničnega (biologija, logika, razvedrilna matematika, obdelava

gradiv, obdelava lesa, elektrotehnika, računalništvo, okoljska vzgoja, šport, …) Šola mora v prvem sklopu obvezno ponuditi predmete: tuj jezik (drugi), retoriko ter verstva in etiko, ni pa nujno, da jih učenci tudi izberejo. Učenke in učenci izberejo dva ali tri predmete, vendar največ dva predmeta iz enega sklopa. Vsakemu od obeh sklopov pripada torej vsaj ena izbira predmeta. Izbirnim predmetom predmetnik namenja po eno uro na teden, razen tujemu jeziku, ki mu namenja dve uri. Izbirne predmete lahko uvrstimo v naslednje skupine: • tiste, ki pomenijo nove predmete - npr. drugi tuji jezik, • tiste, ki pomenijo povezovanje znanja iz različnih predmetov ali predmetnih

področij (strok) - npr. etnologija, • tiste, ki pomenijo nadgradnjo določenega predmeta in/ali dodatno poglabljanje -

npr. logika, • tiste, ki v večji meri zasledujejo učenkine oz. učenčeve poklicne in izobraževalne

interese - npr. obdelava gradiv. Zakon določa, da mora vsaka osnovna šola ponuditi najmanj šest izbirnih predmetov (iz vsakega sklopa najmanj tri). V izbirnem postopku učenec rangira predmete glede na zaželenost izbora in se opredeli, iz katerega od obeh sklopov bo izbral dva predmeta. Šola nato ponudi predmete, za katere se je opredelilo največ učencev in oblikuje skupine za izvajanje pouka. Izbirni predmeti so eno, dvo ali tri letni. Učenec lahko vsako leto zamenja izbirni predmet in v isti skupini so lahko učenci različnih razredov zadnjega triletja. Vsi predmeti v tretjem triletju (7., 8. in 9. razred) devetletne osnovne šole se ocenjujejo številčno z ocenami od 1 do 5. Pri slovenščini, matematiki in angleščini v 8. in 9. razredu se točkovne ocene (1-10) na zaključku šol. leta po ključu pretvorijo v ocene od 1 do 5. Opredelitev izbirnega predmeta računalništvo Računalništvo je naravoslovno-tehnični izbirni predmet, pri katerem se spoznavanje in razumevanje osnovnih zakonitosti računalništva prepleta z metodami neposrednega dela z računalniki, kar odpira učenkam in učencem možnosti, da pridobijo temeljna znanja računalniške pismenosti, ki so potrebna pri nadaljnjem izobraževanju in vsakdanjem življenju. Učenke in učenci lahko izberejo predmet v 7. 8. in/ali 9. razredu.



Pri izbirnem predmetu računalništvo - urejanje besedil pridobijo učenke in učenci osnovna znanja, ki so potrebna za razumevanje in temeljno uporabo računalnika, pri predmetu računalniška omrežja in multimedija pa se ta znanja spiralno nadgradijo, poglobijo in razširijo. Ves čas izobraževanja je v ospredju aktivna vloga učenca in učenk in njihov osebni in strokovni in jezikovni razvoj. Skupinsko delo, problemsko učenje, izbiranje vsebin glede na zanimanje in sposobnost učencev in učenk ter upoštevanje njihovih idej. Pri tem se razvija sposobnost ustvarjalnega in kritičnega mišljenja ter presojanja z namenom, da se zagotovi razumno in samozavestno odločanje učencev in učenk v novih in nepredvidljivih situacijah. Splošni cilji predmeta Novi učni načrti za devetletno šolo pomenijo novost v ciljni naravnanosti pouka in časovni odprtosti. Cilje pouka je moč zasledovati na različne načine in z različno hitrostjo. Splošni cilji pri predmetu računalništvo so: • spoznavanje osnovnih pojmov računalništva in vlogo ter pomen računalniške

tehnologije v sodobni družbi; • spremljanje razvoja računalniške tehnologije; • pridobivanje temeljnih znanj, spretnosti in navade za učinkovito in uspešno

uporabo sodobne računalniške tehnologije za zadovoljevanje lastnih in družbenih potreb;

• razvijanje komunikacijskih zmožnosti; • oblikovanje stališča do pridobljenih informacij in krepitev meril za doživljanje in

vrednotenje lepega; • razvijanje sposobnosti za učinkovito in estetsko oblikovanje informacij; • pridobivanje sposobnosti samostojnega reševanja problemov; • razvijanje sposobnosti in odgovornosti za sodelovanje v skupini ter krepitev

pozitivne samopodobe; • razvijanje pravilnega odnosa do varovanja lastnine (avtorske pravice) in

osebnosti (zaščita podatkov); • bogatenje jezikovnega zaklada in skrb za pravilno slovensko izražanje. Organizacija pouka Predmet RAČUNALNIŠTVO si učenke in učenci lahko izberejo v 7., 8. in/ali 9. razredu. Sestavljen iz treh področij po 35 ur: • urejanje besedil, • računalniška omrežja, • multimedija.



Področja so enoletna in niso vezana na razred. Temeljno področje je urejanje besedil, ki si ga učenec izbere najprej. Ostali dve področji pa znanje kasneje nadgradita, poglobita in razširita (v 8. in/ali 9. razredu). Ocenjevanje Ocenjevanje je številčno. Pri predmetu dobi učenec ali učenka najmanj eno ustno in eno oceno izdelka. Ustno ocenjevanje izvedemo s pogovorom med izdelavo izdelka. Ovrednotimo pa učenčevo razumevanje uporabe računalnika, njegovo samostojnost in inovativnost pri uporabi informacijsko komunikacijske tehnologije. Pri oceni izdelka pa ocenjujemo: • izvirnost in aktualnost izbrane teme ter zahtevnost izbranega problema • razumljivost in jasnost opredelitve problema in načrtovanja dela • pestrost uporabljenih virov in medijev ter kakovost in ustreznost pridobljenih

podatkov glede na izbrano področje projekta • organiziranost projektne naloge v skladu z zahtevami, povezanost zunanje in

notranje zgradbe, zanimivost in izvirnost obravnave • stopnjo razumevanja in širino predstavljene informacije • bogastvo besedišča in ustreznost terminologije, jedrnatost, natančnost in jasnost

izražanja • tehnično in oblikovno dovršenost naloge • čas in napor, ki je bil potreben za izdelavo projekta Katalog znanja Znanje pri predmetu obsega • spoznavno področje, • vzgojno področje, • razne veščine. Razdeljeno je na minimalno znanje, ki je pogoj za napredovanje in ga praviloma dosežejo vsi učenci in učenke, temeljno znanje, ki ga doseže večina učencev, in zahtevnejše znanje, ki ga dosežejo sposobnejši učenci in učenke. Vse znanje temelji na uporabi računalnika, ki ustreza razvojnim sposobnostim učencev in učenk. Osnove informatike in računalništva: • podatki • informacije • strojna oprema • spoznavanje računalnika



• spoznavanje opreme računalnika • razumevanje posameznih enot • spoznavanje kriterijev pri nabavi strojne in programske opreme Obdelava podatkov in komuniciranje z uporabo informacijske komunikacijske tehnologije:

• programska oprema • izbira ustreznih programov • izbira ustreznih ukazov • pisanje besedil in urejanje le-teh • izdelava slik in vnos v besedilo • pisanje preprostejših programov 2.5 TEŽAVNOST IZBIRE Učenci se v sedmem razredu znajdejo pred težko odločitvijo, ko se morajo odločiti za dva ali tri izbirne predmete, ki jim jih ponuja šola. Ta težka odločitev za učence in starše se nato ponovi tudi v osmem in devetem razredu. Pred težko odločitvijo, katere izbirne predmete ponuditi, pa se znajde tudi šola. Vsakodnevno pa se prav vsi znajdemo v situacijah, ko se moramo odločiti o pravilnem nakupu, katero knjigo prebrati, kam na izlet in podobno. Pri vseh teh odločitvah nam je lahko v veliko pomoč informacijsko komunikacijska tehnologija. Čeprav se vsi zavedamo pomembnosti učenja sprejemanja pravilnih odločitev, pa v kurikulih za osnovno šolo zasledimo zelo malo ali pa nič o procesu odločanja, njegovi organizaciji in pripomočkih. Zato smo si zadali nalogo izdelati model, kako uvesti poučevanje odločitvenih znanj v osnovno šolo.



3 MODEL POUČEVANJA ODLOČITVENIH ZNANJ 3.1 TEHNOLOGIJE ZNANJA PRI PREDMETU RAČUNALNIŠTVO Tehnologije znanja pomenijo izziv prenovi pedagoškega procesa, saj neposredno omogočajo premik od faktografskih znanj k ustvarjalnemu reševanju problemov z informacijsko komunikacijsko tehnologijo na različnih področjih. Uporaba znanja se poveča na osnovi računalniških predstavitev in postopkov. Posredno in neposredno tako lahko pomagamo mlademu človeku, da se lažje znajde v današnjem vse kompleksnejšem svetu. Odločanje predstavlja srčiko vsakega upravljanja in vodenja od posameznika preko poslovnih sistemov in države do globalne družbe. Pa vendar zasledimo v naših kurikulih bore malo o procesu odločanja, njegovi organizaciji in pripomočkih. Morda tudi zato, ker je bilo težko ponuditi vsebinsko in pedagoško primerne elemente. Prav tehnologije znanja pa pri pomoči za boljše odločanje ponujajo konkretne rešitve in pripomočke. Ravni uporabe IKT Uporabo informacijske tehnologije lahko razvrščamo ne samo glede na to, kaj nudi, ampak tudi kako obvladujemo delo z njo, koliko znanja o njeni možni uporabi imamo in kako znamo njene prednosti izkoristiti za razvoj lastne ustvarjalnosti. Delimo jo na različne ravni (slika 1):

Slika 1: Ravni uporabe IKT



• Računalniška pismenost. Računalniško pismena je oseba, ki samostojno

uporablja osnovne računalniške programe. Zna uporabljati tudi nove programe in se znajde pri delu z datotekami.

• Razbremenitev pri delu. To raven uporabe dosežemo takrat, ko z veliko lahkoto in brez obremenjevanja uporabljamo informacijsko komunikacijsko tehnologijo. Z uporabo računalnika si olajšamo delo.

• Delamo stvari, ki jih do sedaj nismo. Računalniki so vedno zmogljivejši in hitrejši. Ponujajo nam neslutene možnosti, ki bi jih do sedaj le težko ali nemogoče udejanjili. Tak primer je npr. obdelovanje slik, preverjanje črkovanja v urejevalnikih besedil, da o brskanju po svetovnem spletu sploh ne izgubljamo besed.

• Uporaba sistemov za intenzivno uporabo znanja. To je najvišja raven uporabe informacijsko komunikacijske tehnologije. Tu moramo poleg prvih treh ravni vključiti tudi ustvarjalnost. Sem prištevamo ekspertne sisteme, inteligentno analizo podatkov ipd.

O tehnologijah znanja S tehnologijami znanja mislimo katero koli tehnologijo, s katero si lahko pomagamo pri delu z znanjem: od najpreprostejše, kjer kot sredstvo uporabljamo papir in svinčnik, do sodobnih računalniških tehnologij - sistemov, ki temeljijo na znanju. S tem se intenzivno ukvarja umetna inteligenca. To je znanstvena panoga, ki se ukvarja z metodami, tehnikami, orodji in arhitekturami za reševanje logično zapletenih problemov, ki bi jih bilo težko ali celo nemogoče rešiti s klasičnimi metodami. Njen glavni cilj je doseči bolj inteligentno obnašanje računalnikov in s tem povečati njihovo uporabnost. Po drugi strani pa s poučevanjem principov umetne inteligence prispevamo tudi k boljšemu razumevanju človeškega inteligentnega obnašanja – naravne inteligence. Področje umetne inteligence je zelo široko. Vanj sodijo teme, kot so: • hevristično reševanje problemov, • predstavitev znanja in mehanizmi sklepanja, • ekspertni sistemi, • procesiranje naravnega jezika, • avtomatsko učenje in sinteza znanja, • inteligentni roboti, • računalniški vid, • programski jeziki za umetno inteligenco, • avtomatsko programiranje, • avtomatsko dokazovanje izrekov. Tehnike, metode in arhitekture, ki jih je razvila umetna inteligenca: • algoritmi za preiskovanje grafov, • mehanizmi sklepanja, • tehnike pojasnjevanja, • arhitektura vzročno vodenih sistemov.



Umetna inteligenca je prišla do stopnje, ko so njene tehnike in metode postale splošno uporabne v raznovrstnih računalniških aplikacijah. Med njimi so najbolj znani, zaenkrat najuspešnejši in zato tudi komercialno najbolj zanimivi ekspertni sistemi. Kaj so ekspertni sistemi Začetne raziskave umetne inteligence so bile usmerjene v iskanje širokega spektra problemov. Kljub velikim naporom pri razvoju programov rezultati niso zadovoljili pričakovanj, zato se je razvoj preusmeril v iskanje metod in tehnik za uporabo v specializiranih programih. Kljub pomembnim rezultatom, ki so bili doseženi predvsem pri določanju primerne predstavitve problema in pri kontroli iskanja, je prevladalo spoznanje, da je moč visoko zmogljivih sistemov odvisna predvsem od specifičnega znanja o problemskem področju, ki ga vsebuje sistem. To spoznanje je pripeljalo do razvoja ekspertnih sistemov. Ekspertni sistemi so računalniški programi, realizirani z različnimi metodami umetne inteligence, ki rešujejo probleme z uporabo znanja s kakšnega običajno ozkega problemskega področja in se pri tem obnašajo kot ljudje – eksperti. V ta namen ekspertni sistemi modelirajo tiste elemente človekovega reševanja problemov, za katere sodimo, da so plod človekove »inteligence«: sklepanje, presojo, odločanje pogosto tudi na osnovi nepopolnih in nezanesljivih informacij ter zmožnost pojasnjevanja svojih odločitev. Ker temelji »inteligenca« teh sistemov najpogosteje na znanju o problemskem področju, jih imenujemo tudi sistemi, ki temeljijo na znanju. Metodologija ekspertnih sistemov je razširila spekter uporabe računalnikov tudi na področja, ki še niso dosegla stopnje formalizacije, potrebne za natančne algoritmične rešitve. Na teh področjih strokovnjaki rešujejo probleme z uporabo obsežnega znanja, v veliki meri pa tudi z intuicijo in po izkušnjah. To so tako imenovana mehka področja. Proces odločanja in različni prijemi pri odločanju Pogosto slišimo o slabih odločitvah ali pa o tem, da odločamo, ne da bi vedeli, kako to počnemo. Priznavamo, da je odločanje ena najpomembnejših dejavnosti, s katero se neprestano spoprijemamo v življenju kot posameznik ali kot skupina. Odločati se moramo za možnost, varianto, alternativo, pot, rešitev …, ki najbolj ustreza našim ciljem. Pri tem je bistvenega pomena ustrezen organizacijski pristop ob smiselni uporabi sodobne informacijske tehnologije. V odločitvenem procesu gre za zbiranje in urejanje informacij o variantah, med katerimi izbiramo, in o ciljih, v katerih iščemo odraz posameznih variant. Splet miselnih procesov moramo organizirati tako, da znanje, ki ga ima odločevalec v glavi, predoči drugim in samemu sebi, ga po potrebi dopolni in aktivno uporabi.



Pridobiti je potrebno precej podatkov, se med njimi opredeliti o njihovi pomembnosti, nekateri podatki pa so lahko netočni ali celo manjkajo. Odločevalec mora najprej ugotoviti, v čem je bistvo odločitvenega problema, potem pa mora svoje znanje obogatiti do te mere, da lahko odločitev odgovorno zagovarja. Odločanje je torej neke vrste učni proces, ki ga je treba organizirati tako, da kar najhitreje pridemo do dobre in argumentirane odločitve. Odločanje je proces, v katerem je potrebno izmed več variant (alternativ, inačic, možnosti) izbrati tisto, ki najbolj ustreza postavljenim ciljem oziroma zahtevam. Poleg izbora najboljše variante včasih želimo variante tudi rangirati od najboljše do najslabše. Vrstni red zaželenosti variant določa tako imenovana preferenčna relacija »imam raje«. Ta je odvisna od preferenčnega znanja odločevalca oz. odločevalcev, ki ni pogojeno le z njegovim strokovnim znanjem, ampak tudi z njegovimi vrednotami. Proces odločanja je sestavljen od soočenja situacije, ki zahteva odločitev, razmišljanja, presojanja, do zaključkov, s tem da vzamemo v obzir niz podatkov in informacij in se stalno držimo postavljenih ciljev. Ta miselni proces se stalno dogaja v kontinuiranih komunikacijah z drugimi, služijo pa nam končne analize. Temu procesu pomagajo mnogi kvalitativni pokazatelji, kalkulacije in analize in tudi nekomplicirani matematični modeli. Osnova za odločitve so alternative, če ni alternativ, ni izbora in tako ni ne odločanja niti odločitve. Težavnost odločitvenih problemov je zelo raznolika. Sega od enostavnih osebnih odločitev, ki so večinoma rutinske in se jih večinoma niti ne zavedamo, vse do težkih problemov skupinskega odločanja. Najpomembnejši problemi, ki nastopajo pri težkih odločitvenih problemih, izvirajo iz: • velikega števila dejavnikov, ki vplivajo na odločitev; • številnih oziroma slabo definiranih ali poznanih variant; • zahtevnega in pogosto nepopolnega poznavanja odločitvenega problema in ciljev

odločitve; • obstoja več skupin odločevalcev z nasprotujočimi si cilji in • omejenega časa in drugih virov za izvedbo odločitvenega procesa. Pri samem procesu odločanja pa imamo lahko mnogo problemov. Vsako odločitev namreč sprejemamo z določenim tveganjem, saj pogosto odločamo v negotovih situacijah. Velik pomen pri odločanju imajo tudi psihološko-sociološki vidiki, ki vplivajo na odločitev, zato je potrebno poudariti preučevanje človekovega odločitvenega ravnanja za izdelavo učinkovitih postopkov. Sistemi za podporo odločanju V zahtevnejših primerih, ko je parametrov ali variant več, je navadno bolje, da posežemo po katerem izmed namenskih programov za podporo večparametrskega odločanja. Ti imajo že vgrajena orodja, ki pomagajo odločevalcu pri definiciji



parametrov, oblikovanju funkcij koristnosti in zajemanju podatkov o variantah. Najpomembnejšo operacijo, vrednotenje variant, dodatno podpirajo z vrsto koristnih pripomočkov za analizo dobljenih rezultatov, kot so analiza občutljivosti in stabilnosti odločitvenega modela, generator variant, analize tipa kaj-če ter najrazličnejši grafični prikazi in poročila. Nekateri omogočajo tudi delo z nenatančnimi in nepopolnimi podatki in v ta namen uporabljajo intervalski račun ali verjetnostne porazdelitve. Takšnih programov je na voljo precej, med njimi tudi DEXi. Uporabljamo jih, da nam olajšajo trud v odločitvenem procesu. Pomagajo nam preseči človekove omejitve pri procesiranju informacij, omogočajo sistematizirano odločanje in tako precej pripomorejo, da se izognemo pastem pri odločanju. Tudi zelo preprost sistem za pomoč pri odločanju pripomore k sistematičnosti. Za vsako od njih pa je značilno, da odločitveni proces poteka po določenih fazah, ki so, če gledamo celovito, za vse enake. DEXi Eden izmed programov za pomoč pri odločanju je program DEXi, ki temelji na principu večparametrskega modeliranja in deluje v okolju Windows. DEXi je preprost program za delo z odločitvenimi modeli, ki omogoča: • izdelavo in preurejanje drevesa kriterijev, • urejanje zalog vrednosti kriterijev odločitvenih pravil, • zajemanje podatkov o variantah, • vrednotenje variant, • tabelarični pregled rezultatov vrednotenja z analizo tipa kaj-če • in grafični prikaz rezultatov vrednotenja. Uporablja se za različne namene: • v računalništvu, • za vrednotenje projektov, • vrednotenje podjetij, • za kadrovsko odločanje, • v medicini in zdravstvu • ter na ostalih področjih.

DEXi je v osnovi sestavljen iz dveh delov: • pridobivanje in urejanje znanja, • ocena in analiza opcij.

Prvi del pomaga uporabniku pri oblikovanju drevesa kriterijev oziroma indikatorjev in pravil odločanja za obravnavani problem. Dejansko je to proces strukturiranja odločitvenega problema in izražanja preferenc. Drugi del DEX-a, ki je prikazan na sliki 2, uporablja pridobljeno bazo znanja za oceno in analizo variant oziroma opcij.



Na začetku je vsaka opcija opisana z vrednostmi kriteriji, ki predstavljajo liste drevesa. DEXi oceni vsako opcijo v skladu z bazo znanja tj. drevesom kriterijev in odločitvenimi pravili. Za vsako opcijo tako dobimo oceno primernosti oziroma ustreznosti. Prednost DEXi-ja je ta, da vrednosti ocenjujemo kvalitativno in s tem dosežemo večjo preglednost.

Slika 2: Shematični prikaz strukture sistema za ocenjevanje

Koraki izgradnje odločitvenega procesa Odločitveni proces je proces sistematičnega zbiranja in urejanja znanja. Zagotovil naj bi dovolj informacij za primerno odločitev, zmanjšal možnost, da bi kaj spregledali, pohitril in pocenil proces odločanja ter dvignil kakovost odločitve. Praviloma poteka v petih fazah: Identifikacija problema Prva faza je rezultat spoznanja, da je nastopil odločitveni problem, ki je dovolj težak, da ga je smiselno reševati na sistematičen in organiziran način. V tej fazi poskušamo definirati problem ter opredeliti cilje in zahteve. Oblikujemo odločitveno skupino, katere jedro sestavljajo odločevalci (t. i. »lastniki problema«): to so tisti, ki se morajo v končni fazi odločiti in so odgovorni za odločitev.



Pri zahtevnejših problemih je priporočljivo v delo skupine vključiti tudi: • eksperte, ki imajo poglobljeno znanje o dani problematiki in lahko svetujejo pri

oblikovanju odločitvenega modela; • odločitvenega analitika - metodologa, ki kot moderator vpliva na učinkovitost in

usklajenost dela skupine ter skrbi za ustrezno metodološko in računalniško podporo odločanja;

• druge predstavnike tistih segmentov, na katere vpliva odločitev. Identifikacija kriterijev V drugi fazi določimo kriterije, na osnovi katerih bomo ocenjevali variante, in zasnujemo strukturo odločitvenega modela. Posebej je pomembno, da pri tem ne spregledamo kriterijev, ki bistveno vplivajo na odločitev. Postopek identifikacije kriterijev do neke mere zavisi od uporabljene metodologije, poteka po naslednjih korakih: • Spisek kriterijev: sami ali v pogovoru v skupini oblikujemo nestrukturiran seznam

kriterijev, ki jih bomo upoštevali pri odločanju. • Strukturiranje kriterijev: kriterije hierarhično uredimo, upoštevajoč medsebojne

odvisnosti in vsebinske povezave. Nepomembne kriterije in tiste, ki so izraženi z ostalimi kriteriji, zavržemo in po potrebi oblikujemo nove. Rezultat je drevo kriterijev.

• Merske lestvice: vsem kriterijem v drevesu določimo merske lestvice, to je

zalogo vrednosti, ki jih lahko zavzamejo pri vrednotenju, ter morebitne druge lastnosti (na primer urejenost).

Definicija funkcij koristnosti V tej fazi definiramo funkcije, ki opredeljujejo vpliv nižjenivojskih kriterijev na tiste, ki ležijo višje v drevesu, vse do korena drevesa, ki predstavlja končno oceno variant. Oblika funkcij in način njihovega zajemanja sta močno odvisna od uporabljene metode. Najpogosteje se uporabljajo preproste funkcije, kot so utežna vsota in razna povprečja, srečamo pa tudi zahtevnejše funkcije, ki imajo večjo izrazno moč, vendar so nekoliko zahtevnejše za praktično uporabo: funkcije zvezne logike, funkcije na osnovi Bayesovega pravila ali mehkih množic, odločitvena pravila. Opis variant Vsako varianto opišemo z vrednostmi osnovnih kriterijev, to je tistih, ki ležijo na listih drevesa. Do tega opisa nas vodi bolj ali manj zahtevno proučevanje variant in zbiranje podatkov o njih. Pri tem se pogosto srečamo s pomanjkljivimi ali



nezanesljivimi podatki. Nekatere metode v tem primeru odpovedo, druge pa omogočajo, da takšne podatke opišemo v obliki intervalov ali verjetnostnih porazdelitev. Vrednotenje in analiza variant Vrednotenje variant je postopek določanja končne ocene variant na osnovi njihovega opisa po osnovnih kriterijih. Vrednotenje poteka »od spodaj navzgor« v skladu s strukturo kriterijev in funkcijami koristnosti. Varianta, ki dobi najvišjo oceno, je praviloma najboljša. Na končno oceno vpliva mnogo dejavnikov in pri vsakem od njih lahko pride do napake. Poleg tega sama končna ocena navadno ne zadostuje za celovito sliko o posamezni varianti. Zato moramo variante analizirati. Šele z analizo pridemo do celovite slike o variantah in s tem do kvalitetnejše, bolje utemeljene in preverjene odločitve. 3.2 UČNI PRIMER: NAKUP DIGITALNEGA FOTOAPARATA Kot preprost primer za opis faz odločitvenega procesa smo opisali odločitev o nakupu novega digitalnega fotoaparata. Uporabili smo računalniški program DEXi. Identifikacija problema Odločamo se za nakup novega digitalnega fotoaparata srednjega cenovnega razreda. Za nas sta pomembna celotna cena nakupa in njegove tehnične lastnosti. Vsekakor pa sta pomembna tudi njegova teža in izgled. Člani odločitvene skupine so lahko prijatelji, ki se z digitalno fotografijo že ukvarjajo. Prav tako lahko k sodelovanju povabimo tudi zunanje eksperte. Ti nam lahko pomagajo s tehničnimi nasveti. Identifikacija kriterijev Spisek kriterijev Kriteriji za nakup digitalnega fotoaparata so lahko zelo različni in tudi zelo osebni. Prepričani pa smo, da obstajajo taki, ki so širše sprejemljivi. V našem primeru smo jih nekaj navedli že pri identifikaciji našega problema. Za nas so pomembni cena, tehnične lastnosti in zunanji izgled. Za dokončni spisek kriterijev pa se pogovorimo v odločitveni skupini in tako dobimo neurejen spisek kriterijev: cena aparata, makro način snemanja, optični zoom, teža, oblika, trdnost, cena dodatne spominske kartice, kaj dobimo v paketu, ločljivost.



Vsakdo si v realnem življenju predlagani spisek poljubno razširi. Za vsakega posameznika pa je pomembno, da katerega zanj važnega kriterija ne izpusti. V našem primeru bomo model izgradili z zgoraj navedenimi kriteriji. Strukturiranje kriterijev Navedli smo kar nekaj kriterijev. Ker hočemo narediti model pregleden, lahko določene kriterije strukturiramo. To naredimo na osnovi medsebojne odvisnosti in povezav. Tako nastane drevo vsebinsko združenih kriterijev, ki predstavlja miselni vzorec (slika 3). Fizične lastnosti predstavljajo parameter, ki opisuje zunanji izgled fotoaparata, njegovo obliko in trdnost ohišja. Vrednost kriterija zunanji izgled fotoaparata ima zelo subjektivno oceno. Celotna cena je kriterij, ki je sestavljen iz cene aparata, cene nakupa dodatne spominske kartice in cene dodatne opreme (torbice, baterij, polnilca za baterije …), če je ni v osnovnem paketu. Tehnične lastnosti so izvedeni kriteriji, ki združujejo kriterije, ki opisujejo tehnične lastnosti aparata. Lastnosti, ki nas zanimajo, so: ločljivost, optični zoom in makro način snemanja.

Slika 3: Celotno drevo kriterijev za nakup digitalnega fotoaparata



Zaloge vrednosti Program DEXi nam omogoča, da so zaloge vrednosti kriterijev, imenovane tudi atributi, določene z naravnimi opisi. Ti so lahko v obliki besed ali številskih intervalov. Vrednosti je priporočljivo zaradi kasnejše uporabe uteži pri določanju funkcij koristnosti urediti od najmanj zaželene do najbolj zaželene. Prav tako je priporočljivo, da vsako vrednost iz zaloge vrednosti opišemo tako, da je uporabniku razumljivo, kdaj je ocena nekega parametra na primer za parameter teža »nesprejemljiva«. Ta besedni opis dodamo, ko določamo zaloge vrednosti za ta parameter. V našem primeru je opis: »Aparat je težji od 30 dkg.«. Na sliki 4 so prikazane zaloge vrednosti za posamezne kriterije.

Slika 4: Zaloge vrednosti kriterijev

Funkcije koristnosti Funkcije koristnosti določajo medsebojni vpliv kriterijev na vrednost nadrejenega kriterija. Zapisane so v obliki tabel, kjer vsaka vrstica tabele predstavlja funkcijo koristnosti. Ta je predstavljena kot točka. Vsaka točka pa nam predstavlja preprosto odločitveno pravilo tipa če-potem. Program DEXi nam ob določitvi vsaj dveh odločitvenih pravil ob upoštevanju uteži sam izračuna vrednost agregirane funkcije. Tabela 3 prikazuje funkcijo koristnosti za tehnične lastnosti fotoaparata, ki združuje podredne kriterije ločljivost, digitalni zoom in makro način snemanja. Skupina kot celota določa funkcije koristnosti. Spremembe teh funkcij pa so možne tudi kasneje. Pri tem so dobrodošle tudi tabele agregiranih pravil, ki jih izdela program DEXi (tabela 4). V našem enostavnem primeru imamo štiri tabele odločitvenih pravil. Za vsako vozlišče drevesa, ki ni list, moramo določiti funkcije koristnosti.



Tabela 3: Funkcija koristnosti za izvedeni kriterij Tehnika

Tabela 4: Agregirana pravila za kriterij Tehnika



Opis variant Izbiramo med štirimi fotoaparati (A, B, C in D). O vsakem izmed njih moramo zbrati osnovne podatke. To so podatki na listih drevesa kriterijev. V našem primeru so to: teža, oblika, trdnost, cena aparata, cena dodatnega spomina, bogatost osnovnega paketa, ločljivost, optični zoom in makro način snemanja. Tabela 5 prikazuje posamezne vrednosti za vsak fotoaparat.

Tabela 5: Opis variant

Vrednotenje in analiza variant Najprej smo izdelali odločitveni model. Nato smo zbrali podatke o posameznih variantah. Program DEXi nam jih v skladu s strukturo kriterijev in odločitvenimi pravili ovrednoti. Prav tako nam program sam rezultate zbere v tabelo (tabela 6). Končna ocena za vsako varianto je zbrana v vrstici Fotoaparat. Vidimo, da je fotoaparat C odličen, fotoaparat A pogojno ustrezen, ostala dva sta pa dobra. Rezultat sam po sebi je jasen. Fotoaparat C se nam pokaže kot najboljša izbira. Vendar pa je vseeno potrebna dodatna analiza, da preverimo pravilnost in ustreznost rezultatov. Prav tako moramo končno odločitev tudi utemeljiti.

Tabela 6: Rezultat vrednotenja variant



Med seboj primerjajmo fotoaparata B in C. Čeprav ima fotoaparat B vrhunsko tehniko, je vseeno dobil slabšo končno oceno zaradi svojih fizičnih lastnosti. Morda je prišlo do napake in bi bilo dobro še enkrat preveriti podatke o varianti. Fotoaparat A je samo pogojno ustrezen, ker je njegova celotna cena nesprejemljiva. Fotoaparat B pa je dobil samo oceno dober, ker so njegove fizične lastnosti pogojno ustrezne. Program DEXi nam nudi tudi analizo kaj-če, pri kateri lahko spremenimo vrednost nekaterim atributom in nato pogledamo njihov vpliv na končno oceno. Fotoaparat B je dobil končno oceno dober samo zato, ker je njegova teža pogojno sprejemljiva. Če spremenimo to oceno o teži v sprejemljivo, je fotoaparat B odličen. Glede na to, da ima fotoaparat B vrhunsko tehniko, bi veljalo ponovno razmisliti o izbiri. S pomočjo programa DEXI lahko izdelamo grafikone. Z njimi si lahko dodatno pomagamo pri analizi variant. Na grafikonih (slika 5) smo prikazali vse štiri variante po parametrih fizične lastnosti, celotna cena in tehnika.

Slika 5: Večdimenzionalni grafični prikaz rezultatov vrednotenja



Tu lahko opazimo, da ima največjo površino grafikon, ki predstavlja varianto C. Vendar pa bi se ob predpostavki, da se lahko fizične lastnosti fotoaparata B spremenijo v ustrezne, morali ponovno odločati med variantama B in C. Za boljše razumevanje smo obravnavali preprost odločitveni problem. V realnem življenju bi ga verjetno morali dodelati. Pa vendar smo pokazali, da si z organiziranim sistematičnim procesom lahko zelo olajšamo delo in pomagamo k boljši odločitvi. Pri konkretnem primeru smo si pomagali s programom DEXi. Zbrani podatki so obdelani po enotnih kriterijih za vse. Pa vendar se raznim subjektivnim ocenam težko izognemo. Končno odločitev pač sprejema človek.



4 UČNI NAČRT IN ČASOVNA RAZPOREDITEV UR

Učni načrt je prilagojen tako, da učenci pridobijo dodatno znanje o informacijsko komunikacijski tehnologiji. Poudarek pouka je na informacijsko komunikacijski tehnologiji kot podpori vseh miselnih procesov. To dosežemo s praktično uporabo tehnologij znanja za reševanje odločitvenih problemov. Učenci naj jih sprejmejo kot učinkovito orodje za boljše razumevanje najrazličnejših problemov v življenju. 4.1 UČNI NAČRT Podrobni operativni cilji in vsebine

Vsebina Operativni cilji

Ravni uporabe IKT

• Učenec našteje ravni uporabe informacijsko komunikacijske tehnologije.

• Učenec razloži razlike med njimi. • Zna opredeliti lastno raven uporabe IKT. • Zna poiskati primere za različne ravni uporabe IKT.

Pregled različnih tehnologij znanja

• Učenec zna razložiti pojem »umetna inteligenca«. • Učenec zna našteti nekaj področij, s katerimi se

ukvarja umetna inteligenca.

Proces odločanja in različni prijemi pri odločanju

• Učenec zna opisati proces odločanja. • Učenec razume, zakaj je potreben sistematičen

pristop k odločanju. • Zna obrazložiti pomen posameznih faz. • Razume pomen naravnih merski enot.

Uporaba računalniškega programa DEXi kot pomoč pri odločanju

Učenec obvlada delo s programom za večparametrsko odločanje v takšni meri, da zna z njegovo pomočjo: • spremeniti že obstoječ model za odločanje in • zgraditi novega.

Gradnja preprostih odločitvenih modelov in razlaga primerov odločitev

• Učenec zna uporabiti program DEXi za reševanje preprostih odločitvenih problemov.

• Učenec zna predlagane rešitve ovrednotiti in analizirati.

• Predlagane rešitve zna obrazložiti.

Tabela 7: Vsebine in operativni cilji



Standardi znanj: Minimalna raven Učenec oziroma učenka: • pozna nekaj primerov uporabe umetne inteligence, • zna določiti svojo raven uporabe IKT, • našteje faze odločitvenega procesa, • zgradi zelo preprost odločitveni model (ena raven odločitvenega drevesa) s

programom DEXi, • opiše variante in jih ovrednoti. Temeljna raven Učenec oziroma učenka: • zna razložiti pomen IKT za človeka, • vsak primer uporabe IKT razvrsti v eno izmed štirih ravni, • zna simulirati analizo »kaj-če« in obrazložiti končno izbiro. Zahtevnejša raven Učenec oziroma učenka: • utemelji vlogo in pomen IKT kot podporo človekovim miselnim procesom, • zgradi zahtevnejši odločitveni model s programom za večparametrsko odločanje, • ovrednoti in analizira variante. 4.2 PREDLOG ČASOVNE RAZPOREDITVE UR

Tema Podteme Metode dela Ure ∑ur

Ravni uporabe IKT

• računalniška pismenost • razbremenitev pri delu • delamo stvari, ki jih do

sedaj nismo • sistemi za intenzivno

uporabo znanja

razlaga in razgovor učenci sami poiščejo primere različne ravni uporabe IKT

1 1

Umetna inteligenca

• kaj je umetna inteligenca

• njen namen in cilji • vrste umetne

inteligence

razgovor o uporabi različnih oblik IKT

1 2

Odločanje • odločanje je proces • težave pri dobrem

odločanju

razlaga in razgovor

1 3



Tema Podteme Metode dela Ure ∑ur

Pripomočki pri odločanju

• program za večparametrsko odločanje DEXi

• faze odločitvenega procesa

razlaga metode ob gradnji odločitvenega modela za podan učni primer analiza variant, pregled rezultatov, vrednotenje in interpretacija za domačo nalogo vsak učenec za lasten problem izdela drevo kriterijev

4 7

Vaje • izgradnja odločitvenega modela za primer iz domače naloge

• priprava in vrednotenje variant

• priprava analize kaj-če • predstavitev modela

učenci delajo samostojno učitelj je svetovalec domača naloga: zbiranje podatkov o variantah izdelava poročila

3 10

Predstavitve • predstavitev in interpretacije

učenec predstavi svoj odločitveni problem, ostali učenci ga komentirajo

2 12

Tabela 8: Časovna razporeditev ur

4.3 PRIMERI ODLOČITVENIH MODELOV Držali smo se začrtanega učnega načrta, časovne razporeditve ur, tem in metod dela. S skupnimi močmi smo tako izdelali nekaj primerov odločitvenih modelov, katerih drevesa kriterijev in rezultati vrednotenj so prikazani na naslednjih petih straneh.



Nakup gorskega kolesa

Slika 6: Drevo kriterijev za oceno gorskega kolesa

Tabela 9: Rezultati vrednotenja za oceno gorskega kolesa



Ocena kvalitete pisarniškega stola

Slika 7: Drevo kriterijev za izbiro pisarniškega stola

Tabela 10: Rezultati vrednotenja za izbiro pisarniškega stola



Izbira bas kitare

Slika 8: Drevo kriterijev za izbiro bas kitare

Tabela 11: Rezultati vrednotenja za izbiro bas kitare



Počitnice v Tuniziji

Slika 9: Drevo kriterijev - Počitnice v Tuniziji

Tabela 12: Rezultati vrednotenja - Počitnice v Tuniziji



Mobilni telefon

Slika 10: Drevo kriterijev - Mobilni telefon

Tabela 13: Rezultati vrednotenja - Mobilni telefon



5 MERILO USPEŠNOSTI Na Osnovni šoli Dušana Muniha Most na Soči poteka računalniško izobraževanje učencev in učiteljev že vrsto let. Vsa ta leta so se poučevali standardni računalniški programi kot so Word, PowerPoint ali Excel. Tudi izbirni predmet računalništvo ni prinesel bistvenih novosti. Zato se je ravnatelj Branko Loncner takoj pridružil ideji, da poskusimo nekaj novega, kar program DEXi za našo šolo tudi je. Z njegovo pomočjo je nastala računalniška delavnica, ki je izredno uspela. Pri sami izvedbi nismo imeli nikakršnih težav. Pri njenem izvajanju smo dobili občutek, da podcenjujemo sposobnosti dojemanja in razumevanja naših učencev. Učenci so nam na mnogih področjih pokazali zavidljivo širino razmišljanja. Tako nam je bilo v pravo veselje izvesti ta preskus. Tudi povratne informacije učencev so bile zelo pozitivne. Naj jih navedemo le nekaj: Marko: »Program je dober. Je tudi uporaben. Posebno pri velikih nakupih, kjer je treba res dobro premisliti in kupiti resnično, kar si želiš. Všeč mi je tudi, da je enostaven in da je v slovenskem jeziku. Programu bi dodal povezavo z Internetom, da bi avtomatsko vnašal podatke. Dodal bi tudi iskalnik, da bi sam našel na Internetu najcenejšo ponudbo stvari, ki jo iščemo.« Andrej: »Program se mi zdi zelo v redu, ker tako vidiš, kako ti računalnik lahko pomaga pri odločitvah. Lepo je, ko vidiš svoje zamisli v grafikonih. Program je lahek in v štirih urah sem ga kar obvladal. Upam, da bo ta program zelo uspešen. Pogrešam, da pri grafikonih pokaže samo štiri variante. Zelo lepo bi bilo, da bi lahko pri variantah dodal še sliko.« Asja: »Program se mi zdi v redu, saj je še kar preprost za uporabo. Zanimivo se mi zdi, da lahko nekaterim zahtevam daješ prednost pred drugimi. Všeč mi je tudi enostaven način vnašanja podatkov. Spoznal sem, da lahko tudi računalnik pomaga pri odločitvah, a ne prav o vseh.« Danej: »Delo s programom DEXi je zanimivo in koristno, saj ti lahko v določenih situacijah zelo pomaga, najbolj pri izbiri in primerjavi določenih stvari, čeprav je le računalniški program in se boš moral na koncu vseeno sam odločiti, DEXi ti pri tem le pomaga. Vesel sem tudi, ker sem se naučil nekaj novega, ki mi bo od sedaj naprej koristilo.« Karin: »O programu DEXi menim, da je zelo uporaben program. V življenju nas vedno spremljajo odločitve. Včasih se odločimo brez težav, ko pa se pojavi prevelika količina podatkov, nam je odločanje težje. Program nam pomaga pri ovrednotenju naše situacije. Naredi nam izračune, ki jih naši možgani ne zmorejo. Ko kupujemo kakšno pomembno stvar in je nakup tvegan, nam ta program pride zelo prav. Trenutno se v družini odločamo za nakup novega računalnika, digitalnega fotoaparata in pisarniškega stola. Program DEXi nam je zelo pomagal pri odločitvah. Zadovoljni smo z njim.« Že sedaj pa smo se na šoli skupaj z ravnateljem odločili, da bomo tako delavnico izvedli tudi prihodnje leto.



6 ZAKLJUČEK

S to diplomsko nalogo in predstavljenimi modeli smo želeli predstaviti, kako bi lahko program DEXi prenesli tudi v osnovno šolo. Vsi predstavljeni modeli so bili izdelani in preskušeni v praksi. Učenci so s presenetljivo lahkoto in hitrostjo osvojili dano snov. Tudi njihov odziv je bil zelo pozitiven. Zato lahko z veliko gotovostjo trdimo, da je program DEXi zelo uporaben in bi ga lahko uvedli v osnovne šole. Morda bi veljalo razmisliti o uporabnosti programa tudi za druge predmete. Čeprav vemo, da se stvari v naši državi zelo počasi premikajo, vseeno upamo, da se bo to zgodilo čim prej.



LITERATURA IN VIRI Bohanec, M., Rajkovič, V., »Večparametrski odločitveni modeli«, pridobljeno dne 23. 03. 2006 s spletnega naslova: http://www-ai.ijs.si/MarkoBohanec/org95/index.html Jereb, E., Bohanec, M., Rajkovič, V. (2003) DEXi – računalniški program za večparametrsko odločanje, Moderna organizacija, Kranj. Krapež A., Rajkovič V. (2003) Tehnologije znanja pri predmetu informatika, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana. Krapež, A., Rajkovič, V., »Tehnologije znanja pri predmetu informatika«, pridobljeno dne 13. 12. 2005 s spletnega naslova: http://www.gimvic.org/predmeti/gradiva/html-ji/prva_stran1.html Rajkovič, V., »Študijski zapiski pri predmetu Poslovni ekspertni sistemi«, pridobljeno dne 30. 3. 2004 s spletnega naslova: http://lopes1.fov.uni-mb.si/PES_web/PES.htm Učni načrt za izbirni predmet RAČUNALNIŠTVO, Ministrstvo za šolstvo znanost in šport, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2002. Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi, Rajkovič, V., Urbančič, T., Bernik, M., 2005. Wechtersbach, R., Žust, S. (2002) Računalništvo, Saji, Ljubljana. Wechtersbach, R. Pogumno v računalništvo, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana.



KAZALO SLIK Slika 1: Ravni uporabe IKT ...............................................................................15 Slika 2: Shematični prikaz strukture sistema za ocenjevanje ................................20 Slika 3: Celotno drevo kriterijev za nakup digitalnega fotoaparata ........................23 Slika 4: Zaloge vrednosti kriterijev.....................................................................24 Slika 5: Večdimenzionalni grafični prikaz rezultatov vrednotenja...........................27 Slika 6: Drevo kriterijev za oceno gorskega kolesa ..............................................32 Slika 7: Drevo kriterijev za izbiro pisarniškega stola.............................................33 Slika 8: Drevo kriterijev za izbiro bas kitare ........................................................34 Slika 9: Drevo kriterijev - Počitnice v Tuniziji ......................................................35 Slika 10: Drevo kriterijev - Mobilni telefon ..........................................................36 KAZALO TABEL Tabela 1: Prikaz porazdelitve v novi devetletki..................................................... 7 Tabela 2: Analiza SWOT diferenciacije ...............................................................10 Tabela 3: Funkcija koristnosti za izvedeni kriterij Tehnika ....................................25 Tabela 4: Agregirana pravila za kriterij Tehnika ..................................................25 Tabela 5: Opis variant ......................................................................................26 Tabela 6: Rezultat vrednotenja variant ..............................................................26 Tabela 7: Vsebine in operativni cilji....................................................................29 Tabela 8: Časovna razporeditev ur ....................................................................31 Tabela 9: Rezultati vrednotenja za oceno gorskega kolesa...................................32 Tabela 10: Rezultati vrednotenja za izbiro pisarniškega stola ...............................33 Tabela 11: Rezultati vrednotenja za izbiro bas kitare...........................................34 Tabela 12: Rezultati vrednotenja - Počitnice v Tuniziji .........................................35 Tabela 13: Rezultati vrednotenja - Mobilni telefon...............................................36

pouČevanje odloČitvenih znanj v osnovni …diplome.fov.uni-mb.si/uni/11892rodman.pdf · teaching...

Documents