praktični vodnik urada easo: osebni razgovor practical... · european asylum support office...

European Asylum Support Office

SUPPORT IS OUR MISSION

Praktini vodnik urada EASO: Osebni razgovor

Zbir praktinih vodnikov urada EASO

December 2014

Europe Direct je sluba za pomo pri iskanju odgovorov na vpraanja v zvezi z Evropsko unijo.

Brezplana telefonska tevilka (*):

00 800 6 7 8 9 10 11(*) Informacije so brezplane, kakor tudi veina klicev (nekateri operaterji, telefonske govorilnice ali hoteli lahko klic zaraunajo).

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu. Dostop je mogo na streniku Europa (http://europa.eu).

ISBN 978-92-9243-431-1 doi:10.2847/18194 BZ-04-14-990-SL-N

Evropski azilni podporni urad, 2015 Niti urad EASO niti osebe, ki delujejo v njegovem imenu, niso odgovorne za uporabo podatkov iz te publikacije.
http://europa.eu

European Asylum Support Office

SUPPORT IS OUR MISSION

December 2014

Zbir praktinih vodnikov urada EASO

Praktini vodnik urada EASO: Osebni razgovor

Ta praktini vodnik je bil pripravljen v skladu z metodologijo matrice kakovosti urada EASO. Urad se zahvaljuje strokovnjakom iz drav lanic EU in referenni skupini (ki jo sestavljajo Evropska komisija, Urad Visokega komisarja Zdruenih narodov za begunce ter Evropski svet za begunce in izgnance) za njihov dejavni prispevek in podporo pri pripravi tega praktinega vodnika.

PrAkTini VODnik UrADA EASO: OSEbni rAZgOVOr

UvodZakaj je ta praktini vodnik nastal? Praktini vodnik urada EASO z naslovom Osebni razgovor naj bi uradnike, ki vodijo zadeve, v Evropski uniji in zunaj nje kot praktien kontrolni seznam in kratke smernice spremljal pri vsako-dnevnem delu. Dravam lanicam naj bi pomagal pri izpolnjevanju ene od kljunih obveznosti, ki jih imajo v okviru skupnega evropskega azilnega sistema (CEAS): prosilcu poteno in uinkovito omogoiti, da predstavi razloge za pronjo, pri emer ima osebni razgovor kljuno vlogo. Vodnik je zasnovan v skladu z ustreznimi pravnimi zahte-vami, hkrati pa ponuja praktien pristop, ki ga lahko uradniki, ki vodijo zadeve, uporabijo pri vsakodnevnem delu. izpolnjuje potrebo po prenosu navedenih skupnih standardov v skupni pristop k njihovemu izvajanju.

Kako se ta praktini vodnik navezuje na druga podporna orodja urada EASO? kot vsa podporna orodja urada EASO tudi praktini vodnik za osebni razgovor temelji na skupnih standardih CEAS. naloga urada EASO je poma-gati dravam lanicam, med drugim s skupnim usposabljanjem, skupno kakovostjo in skupnimi informacijami o dravah izvora. Ta vodnik je del istega okvira in dopolnjuje vsa druga orodja, ki so na voljo. glavna skrb je bila posveena njegovi usklajenosti s temi orodji, zlasti z zelo podobnimi moduli nartov usposabljanja urada EASO, kot so moduli o tehnikah razgovora, razgovorih z ranljivimi osebami in razgovorih z otroki. Praktini vodnik nikakor ne more nadomestiti osnovnega in nadaljevalnega usposabljanja, ki je obravnavano s temi moduli. Medtem ko moduli ponujajo poglobljeno znanje, veine in usposabljanje o ravnanju, je namen tega praktinega orodja pov-zeti nespremenljivo vsebino in pristop v instrumentu, ki je uradniku, ki vodi zadevo, v pomo pri vsakodnevnem delu.

To je pilotni praktini vodnik, ki je bil pripravljen v okviru matrice kakovosti urada EASO. razumeti ga je treba v povezavi s praktinimi vodniki, ki bodo sledili. naslednja dva se bosta tako nanaala na presojo dokazov in prepo-znavanje oseb s posebnimi potrebami.

Kaj je v tem praktinem vodniku? Vodnik zagovarja metodo strukturiranega razgovora, kar je v skladu z nartom usposabljanja urada EASO. Ta strukturirani pristop vodi uporabnika skozi pripravo na osebni razgovor (razdelek 1), zaetek razgovora in zagotovitev informacij (razdelek 2), vodenje razgovora (razdelek 3), vkljuno s smernicami glede vsebine pronje, ki jo je treba prouiti med razgovorom (razdelek 4), kona pa se z zakljukom razgovora in dejavnostmi po njem (razdelek 5).

Kako je ta praktini vodnik nastal? Pripravili so ga strokovnjaki iz drav lanic ob pomoi urada EASO. Dragocen je bil tudi prispevek referenne skupine, vkljuno z Evropsko komisijo, Uradom Visokega komisarja Zdruenih narodov za begunce (UnHCr) ter Evropskim svetom za begunce in izgnance (ECrE). O tem vodniku se je nato pos-vetovalo z vsemi dravami lanicami, ki so ga tudi sprejele. Je rezultat skupnega strokovnega znanja, pri katerem se upotevajo skupni standardi in skupni cilj, dosei visokokakovostne azilne postopke.

Kdo naj uporablja ta praktini vodnik? V pomo naj bi bil predvsem uradnikom, ki vodijo zadeve, pri njihovem vsakodnevnem delu. koristil naj bi novim uradnikom, ki bi lahko s pridom izkoristili dodatne smernice, pa tudi uradnikom z veletnimi izkunjami, da bi jim sluil kot opomnik. Poleg tega naj bi bil orodje za samoocenjevanje in nadzor kakovosti. Z manjimi prilagoditvami ga je mogoe uporabljati kot orodje za ocenjevanje kakovosti, zato je lahko zanimiv za vse udeleence v tem kljunem delu azilnega postopka.

Kako je treba uporabljati ta praktini vodnik? Vodnik izhaja iz treh medsebojno povezanih ravni. Prva je kontrolni seznam, ki zagotavlja hiter pregled pomembnih delov posamezne stopnje, od priprave na osebni razgovor do zakljuka razgovora in asa za samorefleksijo. Druga raven zagotavlja kratke smernice, s katerimi se pojasnjuje in dopolnjuje vsak element s kontrolnega seznama. Tretja raven vsebuje sklice na mednarodne, evropske in nacio-nalne listine, navedene v smernicah. Ravni so interaktivno povezane s hiperpovezavami, kar e poveuje prak-tinost vodnika, e se uporablja elektronsko.

Kako se ta praktini vodnik navezuje na nacionalno zakonodajo in prakso? To je mehko orodje konvergence, ki upoteva skupne standarde ter pua prostor za nacionalne razlike v zakonodaji, smernicah in praksi. Vsak nacio-nalni organ lahko v za to namenjeni prostor vkljui pomembne dele zakonodaje in smernic, da svojim uradnikom, ki vodijo zadeve, na enem mestu zagotovi smernice za osebni razgovor.


Praktini vodnik urada EASO: kontrolni seznam za osebni razgovor

Razdelek 1: Priprava

Pomen priprave Seznanitev z zadevo

Zberite informacije o posamezni zadevi Preberite informacije, ki jih vsebuje spis o zadevi Preverite razpololjive podatkovne zbirke

Poiite ustrezne informacije o dravi izvora (COi) Ugotovite materialna dejstva Opredelite zadevna vpraanja, ki niso del mednarodne zaite Opredelite posebna procesna jamstva

Mladoletniki s spremstvom in brez spremstva invalidi Stareji nosenice Stari samohranilci z mladoletnimi otroki rtve trgovine z ljudmi Osebe z motnjami v duevnem zdravju Osebe, ki so bile muene, posiljene ali podvrene drugim hudim oblikam

psiholokega, fizinega ali spolnega nasilja Seznanite se z zadevnimi smernicami Miselno se pripravite Pripravite nart zadeve

Praktine priprave Ustrezen uradnik in tolma Ureditev prostora in lokalni postopki Vpraanja varnosti


Razdelek 2: Zaetek razgovora

Vzpostavite in ohranjajte zaupanje Pokaite profesionalen odnos Prosilca nagovarjajte neposredno Uporabljajte primeren ton glasu in telesno govorico

Prepriajte se, da je prosilec pravi Pozdrav/uvod

Prosilca profesionalno pozdravite in mu pojasnite vloge oseb v prostoru Preverite, ali se tolma in prosilec razumeta Prosilca povpraajte o posebnih potrebah Prosilca spodbudite, naj vas opozori na vse teave pri komunikaciji/razumevanju

Zagotovite informacije prosilcu Pojasnilo o cilju razgovora informacije o poteku in zgradbi razgovora informacije o odmorih informacije o zaupnosti informacije o obveznostih prosilca/dolnosti sodelovanja Po potrebi informacije o snemanju razgovora informacije o pisnem zapisniku


Razdelek 3: Vodenje razgovora

Odnos nevtralnost neobsojajo odnos izogibajte se nesporazumom zaradi kulturno pogojenih domnev, vrednot ali

priakovanj

Obvladujte okoliine razgovora Obvladujte dialog Obvladujte tolmaa

Prosto pripovedovanje Uvedite prosto pripovedovanje Prosilca spodbujajte z aktivnim posluanjem

Preverjanje izjav Oznaevanje Potrdite, da prosilca razumete

Tehnike razgovora in vrste vpraanj Vpraanja naj bodo preprosta Uporabljajte odprta vpraanja Zaprta vpraanja uporabljajte ustrezno Uporabljajte pojasnjujoa in refleksivna vpraanja Primerno in pravino postavljajte primerna vpraanja Vpraanja postavljajte v skladu s prosilevimi zmonostmi in stopnjo izobrazbe

Prilonost za razjasnitev nedoslednosti


Razdelek 4: Vsebina pronje

Zberite informacije o preteklem preganjanju ali resni kodi kaj se je zgodilo? kdo je/so rtev(-ve) preganjanja/resne kode? kdo je povzroitelj preganjanja/resne kode? kdaj se je dogodek zgodil? kje se je dogodek zgodil? Zakaj se je dogodek zgodil? kateri so predloeni dokumenti in dokazi (kjer je primerno)?

Prosilca povpraajte o strahu pred preganjanjem ali resno kodo kaj bi se po mnenju prosilca lahko zgodilo ob vrnitvi? Zakaj prosilec misli, da bi se to zgodilo? igavega preganjanja/povzroitve resne kode se prosilec boji, e bi se vrnil v dravo

izvora?

Prouite razloge za preganjanje nartujte dodatna vpraanja glede na dejanske ali pripisane znailnosti prosilca nekatera vpraanja bo morda treba obravnavati po uradni dolnosti

Prouite razloge za subsidiarno zaito nekatera vpraanja bo morda treba obravnavati po uradni dolnosti

Po potrebi prouite druge oblike zaite Pozanimajte se o zaiti, ki je na voljo v dravi izvora

Ali je prosilec poskusil zaprositi za zaito ustrezne organe/subjekte? e je odgovor pritrdilen, kateri organ/subjekte zaite? kaken je bil rezultat? e je odgovor negativen, zakaj ne?

e je primerno, povpraajte o monosti notranje zaite Ali je v prosilevi dravi izvora na voljo varno zatoie? Ali je pravno in praktino dostopno in ali je razumno priakovati, da se bo prosilec

nastanil tam?

Po potrebi se pozanimajte o veljavnih razlogih za izkljuitev len 1(D) in (E) enevske konvencije iz leta 1951 len 1(F) enevske konvencije iz leta 1951


Razdelek 5: Zakljuek razgovora

Poskrbite, da med razgovorom obravnavate vse pomembne vidike pronje Povzemite vse razloge za pronjo za zaito in vpraajte prosilca, ali je povzetek

pravilen Vpraajte ga, ali bi elel vkljuiti dodatne informacije

Ponovno preverite, ali se tolma in prosilec razumeta e je primerno, ponudite drugim prilonost, da uveljavijo svoje pravice Prosilca obvestite o naslednjih korakih v postopku

kdaj priblino bo sprejeta odloba? kako bo prosilec prejel informacije o odlobi? Po potrebi, kdo bo sprejel odlobo? Pravica do pritobe, e je pronja zavrnjena e je odgovor pozitiven: dokumentacija, zdruitev druine, pravica do dela itd. Po potrebi pravice in ugodnosti med akanjem na odlobo

e je na tej stopnji to primerno, prosilcu omogoite, da navede pripombe o zapisniku o razgovoru

Prosilcu omogoite, da postavi vpraanja Dejavnost po razgovoru: razmislite o razgovoru

Ocena razgovora Samoocena in razmislek

rAZDElEk 1: PriPrAVA PrAkTini VODnik UrADA EASO: OSEbni rAZgOVOr1

Praktini vodnik urada EASO: Smernice za osebni razgovorRazdelek 1: Priprava

Stopnja pred razgovorom je lahko kljuna za njegovo kakovost. Zaitni znak dobrega uradnika, ki obravnava zadeve, je, da se na razgovor dobro pripravi.

1.1 Pomen priprave [nazaj]

Priprava je kljunega pomena za dober razgovor. bolje kot se uradnik, ki obravnava zadevo, pripravi, uinkoviteji je razgovor in bistveneja so postavljena vpraanja. brez priprave se med razgovorom izgublja as, pogosto se postavljajo nepomembna vpraanja, zaradi esar je lahko potreben dodaten razgovor.

Uradnik, ki vodi zadevo, si mora vnaprej rezervirati as za seznanitev s podrobnostmi zadeve, da bo lahko vodil dobro strukturiran razgovor in poskual obravnavati tudi vsa vpraanja, ki se pojavijo pred zaetkom razgovora.

razgovoru je treba nameniti dovolj asa. e se oseba, ki vodi razgovor, dobro pripravi, lahko as, ki je na voljo, nameni bistvenim vidikom pronje, ne pa za pronjo manj pomembnim vpraanjem. Uinkovit razgovor, med katerim se zberejo pomembni dokazi o kljunih vidikih pronje, je bistvenega pomena za pravino odloitev o pronji.

1.2 Seznanitev z zadevo [nazaj]

1.2.1 Zberite informacije o posamezni zadevi [nazaj]

(a) Preberite informacije, ki jih vsebuje spis o zadevi [nazaj]

e spis o zadevi ni na voljo, morate zanj zaprositi. e so dokumenti na voljo, mora uradnik, ki vodi zadevo, pregle-dati obrazec pronje, razgovor ob vloitvi pronje, morebitne pisne izjave, identifikacijske dokumente in dokazila, rezultate preverjanja posebnih potreb, vkljuno z zdravnikimi poroili, in druge razpololjive informacije.

Uradnik, ki vodi zadevo, mora doloiti dokumente, ki jih je morda treba prevesti, in izpeljati vse potrebne nacio-nalne postopke.

(b) Preverite razpololjive podatkovne zbirke [nazaj]

informacije v razpololjivih podatkovnih zbirkah ali sistemih so lahko pomembne za presojo pronje. V teh sis-temih so lahko zlasti na voljo dodatne informacije ali dokumenti v zvezi s prosilevo identiteto, dravljanstvom, druinskimi razmerami, osebnimi okoliinami in preteklimi migracijami.

1.2.2 Poiite ustrezne informacije o dravi izvora (COI) [nazaj]

Oseba, ki vodi zadevo, mora biti seznanjena z razmerami v dravi izvora prosilca ob domnevnem preganjanju ali resni kodi in s trenutnimi razmerami. e informacij e ni na voljo, mora po potrebi zahtevati ali poiskati infor-macije, ki so pomembne za pronjo. Zaradi pomanjkanja informacij o dravi izvora, ki bi se skladale s prianjem osebe, se objektivnost uradnika, ki vodi zadevo, ne sme zmanjati.

2PrAkTini VODnik UrADA EASO: OSEbni rAZgOVOr rAZDElEk 1: PriPrAVA

natanne in posodobljene informacije o dravi izvora (COi) je mogoe pridobiti iz razlinih virov, kot so nacionalne enote COi, EASO, UnHCr in druge pomembne organizacije za lovekove pravice.

1.2.3 Ugotovite materialna dejstva [nazaj]

Odvisno od koliine informacij, ki so e na voljo, mora uradnik, ki vodi zadevo, med pripravo poskusiti ugotoviti materialna dejstva v zvezi s pronjo. To so dejstva, ki so neposredno povezana z opredelitvijo pojmov begunec ali oseba, upraviena do subsidiarne zaite. Vendar mora ostati odprt in upotevati nova dejstva, ki se lahko pojavijo v postopku.

Ve informacij o materialnih dejstvih je na voljo v razdelku 4.

1.2.4 Opredelite pomembna vpraanja, ki niso del mednarodno zaite [nazaj]

V nekaterih dravah lanicah bo uradnik, ki vodi zadevo, morda moral opredeliti razloge, ki ne spadajo v okvir opredelitve begunca ali osebe, upraviene do subsidiarne zaite, ki pa jih v skladu z nacionalnimi pravili organ odloanja prav tako upoteva. Odvisno od nacionalne zakonodaje lahko taki razlogi na primer vkljuujejo loveko-ljubne razloge in/ali soutje, druinsko in zasebno ivljenje ali zdravstvene razloge.

e morate prouiti razloge za zaito, ki ni mednarodna, so informacije na voljo tukaj: [Vstavite sklic na nacionalno zakonodajo in/ali smernice].

1.2.5 Opredelite posebna procesna jamstva [nazaj]

Delovna opredelitev pojma ranljivi prosilec (prosilec s posebnimi procesnimi jamstvi), dogovorjena za nart uspo-sabljanja urada EASO na podlagi lena 2(d) Direktive 2013/32/EU (direktiva o azilnih postopkih (prenovitev)): ranljivi prosilec je prosilec, igar sposobnost za razumevanje in uinkovito predstavitev primera ali dejavno sodelovanje v postopku je omejena zaradi njegovih osebnih okoliin.

izkunje prosilca v njegovi domovini, med potjo ali v azilni dravi imajo lahko moan vpliv. Zaradi jezikovnih ovir ali obutka socialne izkljuenosti, ki jih doivlja, je lahko na primer e bolj ranljiv.

naslednji razdelki vsebujejo informacije o najpogostejih kategorijah oseb s posebnimi potrebami.

(a) Mladoletniki s spremstvom in brez spremstva [nazaj]

(len 15 direktive o azilnih postopkih (prenovitev))e je mogoe, mora razgovor z otroki, mlajimi od 18 let, opraviti uradnik, ki se je usposabljal na tem podroju. razgovori z otroki morajo potekati na otroku prijazen nain. Uradnik, ki vodi zadevo, mora na primer jezik ali ton glasu ustrezno prilagoditi posameznemu prosilcu, njegovi starosti in stopnji razumevanja. glede posebnih uredi-tev je treba preveriti nacionalno zakonodajo in postopke, zlasti v zvezi z vzpostavitvijo nujnega podpornega okvira za mladoletnega prosilca v prostoru za razgovor, kot je prisotnost skrbnika med razgovorom pri mladoletnikih brez spremstva.

(b) Invalidi [nazaj]

Uradnik, ki vodi zadevo, mora presoditi, ali sta potrebni posebna oskrba in pomo. Upotevati mora vrsto invalid-nosti in ustrezno ukrepati, saj razline stopnje invalidnosti zahtevajo razline ureditve.


(c) Stareji [nazaj]

Uradnik, ki vodi zadevo, mora presoditi, ali sta potrebni posebna oskrba in pomo, na primer, ali je mogoe pro-silcu zagotoviti posebno pomo, e ima omejeno mobilnost. Uporabiti mora primerne tehnike spraevanja in po potrebi omogoiti redne odmore.

(d) Nosenice [nazaj]

Od nosenic se priakuje, da se bodo udeleile razgovora, razen e so visoko nosee ali imajo zdravstvene teave. V skladu z nacionalno prakso se lahko v takem primeru zahtevajo zdravnika dokazila. nosenice imajo lahko raz-line fizine potrebe, ki se jih mora uradnik, ki vodi razgovor, med razgovorom zavedati.

(e) Stari samohranilci z mladoletnimi otroki [nazaj]

Uradnik, ki vodi zadevo, mora urediti vse potrebno, da starem ni treba opisovati osebne viktimizacije ali ponie-vanja v prisotnosti njihovih otrok. e prosilec na primer nima monosti, da bi otroku zagotovil ustrezno varstvo, to nujno pomeni, da je treba razgovor nartovati takrat in tam, ko in kjer je na voljo otroko varstvo.

(f) rtve trgovine z ljudmi [nazaj]

ne glede na morebitno potrebo po mednarodni zaiti imajo rtve trgovine z ljudmi posebne pravice v skladu z Direktivo 2011/36/EU o prepreevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaiti njenih rtev (z dne 5. aprila 2011). e se ugotovijo znaki, je treba take zadeve predloiti pristojnemu organu za boj proti trgovini z ljudmi.

(g) Osebe z motnjami v duevnem zdravju [nazaj]

Uradnik, ki vodi zadevo, mora presoditi, ali prosilcu njegovo duevno stanje omogoa sodelovanje pri razgovoru. e prosilec iz katerega koli razloga ni zmoen opraviti razgovora, je treba nartovani razgovor preloiti ali ga ni dovoljeno opraviti.

e se prosilec teje za primernega in zmonega za razgovor, je treba razmisliti o sprejetju posebnih praktinih ukrepov, da se tankoutno zadostijo njegove posebne potrebe.

(h) Osebe, ki so bile muene, posiljene ali podvrene drugim hudim oblikam psiholokega, fizinega ali spolnega nasilja [nazaj]

Uradnik, ki vodi zadevo, se mora zavedati, da ima lahko rtev tako travmatinih izkuenj posebne teave pri opi-sovanju svoje pronje za mednarodno zaito. Teave lahko nastanejo zaradi obutljive narave izkuenj, ki jih je treba opisati, in izkuenj, ki jih je prosilec morda imel s pristojnimi uradniki. e uradnik, ki vodi zadevo, med pripravo opazi, da je bil prosilec podvren tako hudim oblikah nasilja ali je pokazal znake travme, mora sam sebe opomniti, da to upoteva med razgovorom ter v takih okoliinah pokae e posebno skrb in rahloutnost. Zave-dati se mora, da o nekaterih travmatinih dogodkih prosilec morda ne bo mogel ali elel navesti podrobnosti, in to tudi sprejeti.

1.2.6 Seznanite se z zadevnimi smernicami [nazaj]

Uradnik, ki vodi zadevo, mora po pregledu gradiva o zadevi upotevati pravna naela, ki so lahko pomembna za to, kaj je treba obravnavati med razgovorom. Dejstva v zvezi s pronjo mora ugotoviti ob upotevanju veljavne

4PrAkTini VODnik UrADA EASO: OSEbni rAZgOVOr rAZDElEk 1: PriPrAVA

zakonodaje in sodne prakse. e je v dvomu, mora preveriti upotevne pravne dolobe in posebne razpololjive smernice, ki jih uporablja njegov nacionalni organ.

1.2.7 Miselno se pripravite [nazaj]

Pred zaetkom razgovora je pomembno, da se uradnik, ki vodi zadevo, miselno pripravi, pri emer si mora zapom-niti, da je treba presojati vsako zadevo zase.

Med miselno pripravo na razgovor se mora vpraati, katera stalia, miljenja ali predsodki bi lahko vplivali na njegovo nepristranskost, in se poskuati temu izogniti.

Opisovanje travmatinih izkuenj je lahko za prosilca bolee. Uradnik, ki vodi zadevo, se mora zavedati, da lahko prianje tudi na njem pusti psiholoke posledice. Opisi muenja ali fotografije utrpelih pokodb so lahko na pri-mer zelo pretresljivi in imajo dolgotrajni uinek. Zavedati se mora tudi morebitnih posledic za tolmaa, zato ga po monosti pred zaetkom razgovora na kratko seznanite z znaki, ki kaejo na to, da se lahko med razgovorom znajdejo v teavnih poloajih.

1.2.8 Pripravite nart zadeve [nazaj]

Vsak uradnik, ki vodi zadevo, razvije svojo metodo priprave. glede na razpololjive informacije je morda koristno narisati asovnico materialnih dejstev v pronji, s katero si je mogoe pomagati med razgovorom. Poleg takega kronolokega pristopa je lahko nart zadeve zgrajen tudi logino ali tematsko. Taka zgradba je lahko koristna tudi ob pripravi osnutka odlobe o pronji.

Vnaprej pripravljen dolg seznam vpraanj lahko ovira potek razgovora in ni produktiven. Zato se teje, da je bolj koristen kratek pregled posebnih podroij/elementov, ki so pomembni za pronjo.

1.3 Praktine priprave [nazaj]

Da se lahko razgovor nemoteno zane ob predvideni uri, mora uradnik, ki vodi zadevo, zagotoviti, da je vnaprej storjeno vse potrebno, da se ustvari varno okolje. Tako okolje za razgovor bo pripomoglo k pridobitvi im ve pomembnih informacij, ki so potrebne za dobro odloitev.

e tako doloajo nacionalna zakonodaja in/ali smernice, se mora uradnik, ki vodi zadevo, o vsem potrebnem dogovoriti z zakonitim zastopnikom prosilca.

V skladu s profesionalno naravo dela mora vsak, ki je pozvan, da opravi razgovor, poskrbeti, da so njegova oblaila primerna in ustrezajo namenu.

1.3.1 Ustrezen uradnik in tolma [nazaj]

(len 15 direktive o azilnih postopkih (prenovitev))kadar je mogoe, je treba ugoditi zahtevam, naj bosta uradnik, ki vodi zadevo, in tolma istega spola kot prosilec, razen e organ za presojo upravieno domneva, da taka zahteva temelji na razlogih, ki niso povezani s teavami prosilca, da celovito predstavi razloge za svojo pronjo.

Storiti je treba vse potrebno, da lahko prosilec poda celovit in natanen opis, tako da se zadeva dodeli uradniku in tolmau, ki sta tistega spola, da se prosilec ne pouti ogroeno ali neprijetno. To je kljunega pomena, e je bil prosilec rtev posilstva ali spolne zlorabe.


V nekaterih primerih lahko prosilec izrazi eljo, naj bo oseba, ki vodi razgovor, ali tolma nasprotnega spola. neka-tere drave lanice imajo uveljavljeno prakso, da taki pronji ugodijo, e je le mogoe.

e bo opravljen razgovor z otrokom, mora imeti uradnik, ki mu je dodeljena zadeva, ustrezno znanje in veine za vodenje razgovora na otroku prijazen nain.

V vai dravi morda obstajajo e druge vrste prilagoditve profilu prosilca.

1.3.2 Ureditev prostora in lokalni postopki [nazaj]

Zaradi zaupnosti je prosilec na razgovoru obiajno sam, z mladoletniki brez spremstva pa se razgovor opravi v navzonosti zakonitega zastopnika ali skrbnika. Odvisno od nacionalne zakonodaje in prakse se lahko dovolijo tudi druge osebe, na primer predstavniki UnHCr ali osebe, ki zagotavljajo pravno ali drugo svetovanje, ustveno podporo ali zdravniko pomo. To je lahko zlasti pomembno, e se jasno kae kateri od prej navedenih dejavnikov ranljivosti.

Uradnik, ki vodi zadevo, mora vnaprej preveriti primernost prostora in razporeditev sedeev. Pri razporeditvi sedeev je treba upotevati naelo, da glavna komunikacija poteka med uradnikom, ki vodi zadevo, in prosilcem, tolmau pa je treba nameniti samo stransko vlogo.

Poleg tega mora uradnik, ki vodi zadevo, na primer preveriti, ali oprema za snemanje ali druga potrebna oprema deluje. Dobro je, da med razgovorom priskrbi vodo in ima pripravljene robke, e bi bilo potrebno.

1.3.3 Pomisleki glede varnosti [nazaj]

e zaetna ocena tveganja pokae, da ima prosilec nasilno preteklost, ali e obstajajo drugi pomisleki glede var-nosti, mora uradnik, ki vodi zadevo, sprejeti potrebne previdnostne ukrepe. To lahko pomeni, da je treba vnaprej obvestiti varnostno osebje, da lahko prosilca ob prihodu temeljito preie, ali prositi sodelavca, da je na razgo-voru. Uradnik, ki vodi zadevo, mora biti v celoti seznanjen s postopkom evakuacije, e bi se med razgovorom sproil poarni alarm ali v drugem nujnem primeru.

6PrAkTini VODnik UrADA EASO: OSEbni rAZgOVOr rAZDElEk 2: ZAETEk rAZgOVOrA

Razdelek 2: Zaetek razgovora

Za veino prosilcev je razgovor nov in nenavaden poloaj. Zato je dobro, da se dovolj asa nameni ustvarjanju dobrega vzduja za pogovor. V ta namen mora uradnik, ki vodi zadevo, imeti profesionalen odnos in prosilcu razumljivo zagotoviti dovolj informacij o razgovoru in cilju razgovora.

2.1 Vzpostavite in ohranjajte zaupanje [nazaj]

Uradnik, ki vodi zadevo, poskua med osebnim razgovorom zbrati natanne in zanesljive informacije o razlogih, zaradi katerih je prosilec zaprosil za zaito. nain, kako obvladuje medosebno komunikacijo med razgovorom, lahko zelo vpliva na kakovost in koliino pridobljenih informacij. Dobro je, da se dovolj asa posveti vzpostavljanju primernega vzduja za pogovor, v katerem se vse zadevne osebe poutijo varne in se pozitivno sporazumevajo. To prosilcu omogoa, da se sprosti, in pripomore k zmanjanju stresa, nelagodja ali nezaupanja, zato ga spodbuja k zagotavljanju informacij.

Tudi uradniku, ki vodi zadevo, omogoa, da se sprosti in opazuje prosilca. Uradnik, ki vodi zadevo, je odgovoren za vzpostavitev taknega zaupanja in varnosti ta cilj bo laje dosegel, e bo pokazal profesionalen odnos in se vivel v prosilca.

na razgovor je treba gledati kot na dialog, v katerem bi moral imeti besedo predvsem prosilec. Uradnik, ki vodi zadevo, mora prosilcu z verbalno in neverbalno komunikacijo jasno sporoati, da je v srediu pozornosti prosilec. Prav tako mora komunikacijo prilagoditi njegovim potrebam. V praksi to pomeni, da uporablja ustrezen jezik, prosilcu posreduje informacije, ki jih ta lahko razume, razbira znake iz neverbalne komunikacije in upoteva med-kulturna vpraanja. e se rahloutno odzove z enako govorico telesa, poloajem telesa in tempom (ritmom), kot jih opazi pri prosilcu, lahko to pomaga vzpostaviti zaupanje. Poleg tega lahko pojasni vloge vseh navzoih oseb ter vsak korak in dejanje v postopku, s imer zmanja napetost in nelagodje.

2.1.1 Pokaite profesionalen odnos [nazaj]

bistveni vidik odloanja o mednarodni zaiti je objektiven in nepristranski odnos. naloga uradnika, ki vodi zadevo, je zagotoviti pravilno ugotovitev dejstev in okoliin pronje. Osebni razgovor je pogosto osnova za tako ugotovitev dejstev.

Potekati mora v skladu z osnovnimi naeli, ki zagotavljajo spotljiv, pravien in objektiven pristop. Odprtost urad-nika, ki vodi zadevo, pomaga pridobiti zaupanje prosilca; zagotavlja, da vsakega prosilca obravnava spotljivo in dostojanstveno; ter mu omogoa, da podrobno proui pronjo.

e se drite osnovnih slogov komuniciranja, tako da ste na primer prilagodljivi, potrpeljivi, mirni in aktivno pos-luate, boste laje ustvarili dobro vzduje za pogovor, ki je podlaga za pridobitev vseh potrebnih informacij.

ne nazadnje mora uradnik, ki vodi zadevo, znati obvladati svoja ustva ter ustva prosilca in drugih navzoih oseb. Pri tem mora priznati in sprejeti ustva, izzvana med razgovorom, a hkrati ohranjati ravnovesje med tem, da se zna viveti v prosilca, in tem, da se nanj osebno ne navee ali ne vpleta v primer.

Tak odnos se pogosto imenuje profesionalnost pri delu, kar pomeni, da uradnik, ki vodi zadevo, ohrani nepristranski, zvedav in spotljiv pristop. To zadeva komunikacijo s prosilcem, tolmaem, zakonitim zastopnikom in drugimi navzoimi osebami. Pogosto je potrebna samorefleksija, da prepoznamo svoj odnos in se odloimo, kako ga bomo prilagodili.

rAZDElEk 2: ZAETEk rAZgOVOrA PrAkTini VODnik UrADA EASO: OSEbni rAZgOVOr7

2.1.2 Prosilca nagovarjajte neposredno [nazaj]

kot je bilo e pojasnjeno, mora uradnik, ki vodi razgovor, prosilcu z verbalno in neverbalno komunikacijo sporo-ati, da je v srediu razgovora prosilec. Zato je bistveno, da ga nagovarjate neposredno, namesto da govorite s tolmaem, zakonitim zastopnikom ali drugo osebo, na prosilca pa se nanaate v tretji osebi.

2.1.3 Uporabljajte ustrezen ton glasu in telesno govorico [nazaj]

Med razgovorom s prosilci, ki prihajajo z razlinih koncev sveta, se mora uradnik, ki vodi zadevo, zavedati kultur-nih razlik v neverbalni komunikaciji in se vzdrati prenagljene razlage telesne govorice prosilca.

Poleg tega se mora vedno zavedati pomena svoje telesne govorice in nevarnosti, da bi deloval nezainteresirano ali napadalno. Po drugi strani pa se lahko znanje o pomenu neverbalnih znakov uporabi za spodbujanje komunikacije med razgovorom.

Za ve informacij glej tudi razdelek 3.

2.2 Prepriajte se, da je prosilec pravi [nazaj]

Odvisno od nacionalne prakse bi moral uradnik, ki vodi zadevo, zahtevati vpogled v prosileve dokumente, ki jih je izdala drava gostiteljica, in se tako prepriati, ali ima pred seboj pravega prosilca.

2.3 Pozdrav/uvod [nazaj]

2.3.1 Prosilca pozdravite profesionalno in pojasnite vloge oseb v prostoru [nazaj]

Za veino prosilcev je razgovor nov in nenavaden poloaj. tevilni ne razumejo, kdo je oseba, ki opravlja razgovor, oziroma kaj je namen razgovora. Zato je bistveno, da uradnik, ki vodi zadevo, prosilca pozdravi profesionalno, predstavi vse navzoe osebe in pojasni njihove vloge.

2.3.2 Preverite, ali se tolma in prosilec razumeta [nazaj]

Dalje mora uradnik, ki vodi zadevo, vpraati prosilca, ali razume tolmaa, in tolmaa, ali razume prosilca.

2.3.3 Prosilca povpraajte o posebnih potrebah [nazaj]

V uvodnem delu razgovora se mora uradnik, ki vodi zadevo, vedno prepriati, ali je prosilec v ustreznem stanju za razgovor, tako da ga povpraa o zdravstvenih teavah ali drugih teavah, ki bi jih moral upotevati.

2.3.4 Prosilca spodbudite, naj vas opozori na morebitne teave pri komunikaciji in/ali razumevanju [nazaj]

Uradnik, ki vodi zadevo, mora prosilca spodbuditi, naj kadar koli med razgovorom opozori na morebitne teave pri komunikaciji in/ali razumevanju. Uporabljati mora jezik, ki je prilagojen individualnim okoliinam prosilca (npr. starosti, spolu, izobrazbi, socialnemu ozadju itd.). To je pomembno za medsebojno razumevanje razgovora in zaito zakonskih pravic prosilca.

8PrAkTini VODnik UrADA EASO: OSEbni rAZgOVOr rAZDElEk 2: ZAETEk rAZgOVOrA

2.4 Prosilcu zagotovite informacije [nazaj]

Pomembno je, da prosilec razume postopek. Zato je zagotovitev informacij pomembna. Po drugi strani pa se lahko v preveliki koliini informacij izgubi. Uradnik, ki vodi zadevo, mora pomembne informacije prilagoditi in pojasniti ustrezno za posameznega prosilca. Spodaj so navedeni primeri informacij, ki jih je treba zagotoviti v vseh zadevah.

2.4.1 Razlaga cilja razgovora [nazaj]

Pomembno je, da prosilcu pojasnite cilj razgovora. Jasno mu mora biti, da mora uradnik, ki vodi zadevo, zbrati im bolj bistvene, natanne in zanesljive informacije o razlogih, zaradi katerih je zaprosil za mednarodno zaito.

2.4.2 Informacije o poteku in zgradbi razgovora [nazaj]

Pomembno je, da uradnik, ki vodi zadevo, prosilcu pojasni, kako bo razgovor strukturiran. V skladu z nacionalno prakso se lahko prosilcu najprej omogoi, da popravi ali pojasni podatke, ki so bili organom e dani, na primer ob vloitvi pronje. Omogoi se mu tudi, da razloge za pronjo pojasni z lastnimi besedami, v svojem ritmu in brez prekinitev med prostim pripovedovanjem. Po prostem pripovedovanju lahko uradnik, ki vodi zadevo, postavi podrobneja vpraanja o razlinih elementih pronje.

2.4.3 Informacije o odmorih [nazaj]

Uradnik, ki vodi zadevo, mora prosilca obvestiti o odmorih in monosti, da sporoi, e potrebuje odmor.

2.4.4 Informacije o zaupnosti [nazaj]

(len 15(2) in len 48 direktive o azilnih postopkih (prenovitev))Pomembno je poudariti, kaj zaupnost dejansko pomeni. tevilni prosilci prihajajo iz drav, v katerih se ne domneva, da drava varuje zasebnost svojih dravljanov. Zato morda nekateri teko razumejo pojem zaupnost. Uradnik, ki vodi zadevo, si mora tudi zapomniti, da ima lahko prosilec dobre razloge za to, da okleva z razkritjem informacij, e meni, da razgovor ni zaupen. Prosilec se morda boji, da mu bodo drugi kodovali, lahko se boji za ivljenje in varnost druinskih lanov in prijateljev.

2.4.5 Informacije o obveznostih prosilca/dolnosti sodelovanja [nazaj]

(lena 4 in 5 direktive o azilnih postopkih (prenovitev))Uradnik, ki vodi zadevo, mora pojasniti, zakaj je zagotovitev vseh pomembnih in tonih informacij koristna za dobro odloitev. ko opozori na dolnost, da je treba govoriti resnico, lahko poudari dejstvo, da se to pojasni vsem. S tem preprei, da bi bil razumljen, kot da namiguje, da namerava prosilec lagati. Pomembno je tudi opozoriti, da ima lahko navajanje neresninih informacij negativne posledice samo, e prosilec to stori namerno.

Uradnik, ki vodi zadevo, mora prosilca tudi pouiti, da ne sme poskuati odgovoriti z ugibanjem, e ne ve odgo-vora na vpraanje, ampak mora to preprosto povedati.

rAZDElEk 2: ZAETEk rAZgOVOrA PrAkTini VODnik UrADA EASO: OSEbni rAZgOVOr9

2.4.6 Po potrebi informacije o snemanju razgovora [nazaj]

Po potrebi mora uradnik, ki vodi zadevo, zagotoviti informacije o snemanju razgovora in zaprositi za soglasje, e je to potrebno glede na nacionalne smernice. Prav tako mora prosilcu pojasniti, kaj se bo dejansko zgodilo s posnetkom in kako dolgo se bo hranil (vkljuno z upotevanjem zakonodaje o varstvu zasebnosti, e je potrebno).

2.4.7 Informacije o pisnem zapisniku [nazaj]

Uradnik, ki vodi zadevo, mora prosilcu pojasniti tudi, kaj se bo dejansko zgodilo s pisnim zapisnikom, in monosti, da poda pripombe in/ali pojasni morebitne napake ali napane razlage v njem.

10PrAkTini VODnik UrADA EASO: OSEbni rAZgOVOr rAZDElEk 3: VODEnJE rAZgOVOrA

Razdelek 3: Vodenje razgovora

nain, kako uradnik vodi razgovor, pomembno vpliva na splono kakovost in koliino informacij, ki jih zbere. To vkljuuje njegov odnos ter njegovo verbalno in neverbalno komunikacijo (tehnike razgovora).

3.1 Odnos [nazaj]

3.1.1 Nevtralnost [nazaj]

Uradnik, ki vodi zadevo, mora biti nevtralen. Poskusiti mora biti im bolj objektiven in nazoren. Druge zadeve ali njegova osebna preprianja in mnenja ne smejo vplivati nanj.

3.1.2 Neobsojajo odnos [nazaj]

Uradnik, ki vodi zadevo, mora med razgovorom uporabljati primeren ton glasu in pokazati neobsojajo odnos ter ohraniti nepristranski in zvedav pristop in odziv na izjave prosilca, tudi e na primer nakazujejo na nedoslednosti, ponarejene dokumente ali dejanja, ki lahko privedejo do izkljuitve.

3.1.3 Izogibajte se nesporazumom zaradi kulturno pogojenih domnev, vrednot ali priakovanj [nazaj]

Pomembno je poznavanje kulture prosilca. Vendar se mora uradnik, ki vodi zadevo, zavedati nevarnosti stereoti-pov in imeti pred omi, da je prosilec najprej in predvsem posameznik. Zaradi opredelitve osebe samo na podlagi kulturnih tradicij je lahko slep za prosilevo osebno zgodbo.

Uradnik, ki vodi zadevo, ne sme domnevati, da vsi razumejo stvari tako, kot jih on, ali da je njegovo razumevanje edino pravilno. Poleg tega mora razumeti, kako njegovo kulturno ozadje vpliva na njegovo razlago pomembnih dejstev.

Potrebna sta samozavedanje in samorefleksija, da prepoznamo svoje vedenje, verbalno in neverbalno komunika-cijo ter se odloimo, kako jih bomo prilagodili. e zanemarimo te vidike, lahko izniimo odprtost in zaupnost na razgovoru ter negativno vplivamo na njegov rezultat.

3.2 Obvladujte okoliine razgovora [nazaj]

3.2.1 Obvladujte dialog [nazaj]

Uradnik, ki vodi zadevo, je odgovoren, da prosilca usmerja k temu, da se njegova pronja za mednarodno zaito v celoti razie. Pri tem si lahko pomaga z nartom zadeve (na podlagi logine, kronoloke ali tematske zgradbe), pomembno pa je tudi, da ostane prilagodljiv.

3.2.2 Obvladujte tolmaa [nazaj]

(len 15(3)(c) direktive o azilnih postopkih (prenovitev))Tolma je nujen za premostitev jezikovne vrzeli med prosilcem in uradnikom, ki vodi zadevo. e je mogoe, je dobro, da tolmaa pred razgovorom na hitro seznanite z zadevo, zlasti v primerih, ko je morda potrebna e posebna obzirnost.

rAZDElEk 3: VODEnJE rAZgOVOrA PrAkTini VODnik UrADA EASO: OSEbni rAZgOVOr11

Pomembno je, da ga seznanite z njegovo odgovornostjo in vlogo med razgovorom ter mu zagotovite primerno mesto v prostoru za razgovor (na koncu mize, kjer je enako oddaljen od uradnika, ki vodi zadevo, in prosilca).

Pri delu s tolmaem mora uradnik, ki vodi zadevo, poskuati govoriti poasi in jasno ter s pogostimi premori, da lahko tolma prevede kratke odseke, zlasti ob podrobnih ali zapletenih pojasnilih. Pomembno je, da prosilca nagovarja neposredno (v prvi osebi) in ne prek tolmaa, tako da bi se na prosilca skliceval v tretji osebi.

Potrditi mora, da je izbrani tolma sposoben pravilno in nepristransko prevesti prosilevo pripoved. Tolma ne sme biti v nikakrni povezavi s prosilcem. Tolmai morajo uradnika, ki vodi zadevo, vedno na zaetku razgovora opozoriti, e so povezani s prosilcem, in pojasniti, kakna je ta povezava. glede na vrsto povezave je vasih treba imenovati drugega tolmaa.

Tolma ne sme izraati mnenja ali ponujati nasvetov uradniku, ki vodi zadevo, ali prosilcu. kljub temu je vasih potrebna kontekstualna razlaga tolmaa, e na primer ciljni jezik nima ustrezne besede. V teh primerih je lahko nujno, da tolma na to opozori.

Uradnik, ki vodi zadevo, mora tolmaa spremljati pri delu ter zagotoviti, da ravna nevtralno in nepristransko. e ima pomisleke glede sposobnosti ali vedenja tolmaa, je treba to reiti v skladu z nacionalnimi postopki (na pri-mer tako, da se o tem pomeni z vijimi uradniki), razgovor pa je morda treba prekiniti in ga znova zaeti z drugim tolmaem.

Med razgovorom je treba upotevati stanje prosilca in tolmaa ter odobriti redne odmore.

3.3 Prosto pripovedovanje [nazaj]

3.3.1 Uvedite prosto pripovedovanje [nazaj]

Cilj prostega pripovedovanja je pridobiti im ve zanesljivih in natannih informacij, ki jih dobite tako, da prosilcu omogoite neprekinjeno osebno pripoved o razlogih, zaradi katerih je zaprosil za zaito. Uradnik, ki vodi zadevo, mora prosilca pozvati, naj z lastnimi besedami pojasni razloge za pronjo. S prostim pripovedovanjem bo vei-noma dobil veliko natannih informacij in podrobnosti, ki jih je mogoe podrobneje raziskati pozneje med razgo-vorom. namesto da prekinja prosto pripovedovanje, naj si raje dela zapiske o temah, h katerim se mora vrniti po koncu prostega pripovedovanja.

Prosilca mora opozoriti, naj navede im ve podrobnosti, ki se jih spomni v zvezi z imeni, kraji, dogodki itd. in bi bile lahko koristne/pomembne za pronjo. Vendar se mora zavedati omejitev spomina in imeti razumna pria-kovanja glede koliine in kakovosti informacij, ki jih prosilec lahko priklie v zvezi z materialnimi dejstvi. Procesi spominjanja so individualni, nanje pa vplivajo tevilni dejavniki, vkljuno s starostjo, kulturo in ozadjem prosilca, ter zlasti posledice travmatinih izkuenj.

3.3.2 Prosilca spodbujajte z aktivnim posluanjem [nazaj]

Aktivno posluanje je bistveno, da prosilca spodbudite k podrobnemu in doslednemu pripovedovanju.

Uradnik, ki vodi zadevo, mora neverbalno in verbalno pozornost usmeriti k prosilcu ter biti pozoren, kako bi si lahko neverbalne znake razlagal prosilec, da izbolja komunikacijske veine in pomaga prepreiti nesporazume.

Zavedati se mora, da z zelo kratkimi nevtralnimi izjavami, kot so: Mhm, razumem, Vredu, potrjuje, da pro-silca med razgovorom vseskozi poslua. Take izjave prosilca spodbudijo k nadaljevanju pripovedi ter pripomorejo k ohranitvi in raziritvi pripovedovanja.

S kratkimi ponovitvami delov prosilevega pripovedovanja lahko prosilcu pomagamo pri spominjanju in se ne oddaljujemo od bistva razgovora, ne da bi prosilca prekinjali. Uradnik, ki vodi zadevo, lahko prosilcu pomaga, da

12PrAkTini VODnik UrADA EASO: OSEbni rAZgOVOr rAZDElEk 3: VODEnJE rAZgOVOrA

se spomni dogodkov in podrobnosti, tudi z razlinimi spominskimi tehnikami. Pri tem sta lahko pomembna postav-ljanje vpraanj, povezanih z dojemanjem doloenega dogodka z razlinimi utili, ali uporaba sedanjika.

nekateri prosilci imajo teave s prostim pripovedovanjem. Uradnik, ki vodi zadevo, mora v takem primeru posku-siti prevzeti dejavnejo vlogo in postavljati bolj usmerjena vpraanja, zapomniti pa si mora tudi, da e naprej predstavi vsako temo in novo temo vedno zane s postavljanjem odprtih vpraanj.

Prosilcu mora dati dovolj asa, da se zbere in spomni, ter mu pustiti nadzor nad tem, koliko informacij je priprav-ljen razkriti, zlasti e pripoveduje o travmatinem ali kako drugae obutljivem dogodku.

e se prosilec med prostim pripovedovanjem oddalji od pomembnih informacij, mora uradnik, ki vodi zadevo, poskusiti obzirno speljati pripoved nazaj v eleni okvir. naravne premore med pripovedovanjem lahko na primer izkoristi za to, da razie, ali je prosilec ta vpraanja nael z razlogom in ali so po njegovem mnenju pomembna za pronjo. nato se lahko vrne na pomembno temo in prosi prosilca, naj nadaljuje od tam. Uradnik, ki vodi zadevo, mora biti dovolj pazljiv, da se ne vmea prezgodaj, temve da prosilcu as, da sam nadaljuje pripovedovanje.

3.4 Preverjanje izjav [nazaj]

Uradnik, ki vodi zadevo, mora prepoznati in podrobneje prouiti bistvene dele prosilevega pripovedovanja. naenkrat mora prouevati eno temo. Prepoznati mora glavne teme (bistvo pronje) in nadaljevati proueva-nje podtem glavne teme, da ustvari kontekstualno skladnost, tok pogovora. Tako prosilcu pomaga, da poda podrobno pripoved o doloenem dogodku. To je dober nain za strukturiranje razgovora in zagotovitev, da so obravnavani vsi pomembni deli. Pomembno je, da uradnik, ki vodi zadevo, vedno ostane prilagodljiv in razie nove informacije, ki jih navede prosilec.

3.4.1 Oznaevanje [nazaj]

Uradnik, ki vodi zadevo, mora vedno predstaviti okvir teme, preden nadaljuje z odprtimi in bolj usmerjenimi vpra-anji. Predstavitev ciljne teme prosilcu pomaga, da se dri prave smeri, uradniku, ki vodi zadevo, pa omogoa, da obdri rdeo nit razgovora in dobi pomembne informacije, ne da bi postavil preve vpraanj.

3.4.2 Potrdite razumevanje [nazaj]

Uradnik, ki vodi zadevo, mora med razgovorom izkoristiti prilonost, da pojasni razumevanje in prosi za potrditev kljunih izjav. Parafrazira lahko na primer odgovore prosilca v zvezi s kljunimi elementi njegove pronje in zaprosi za potrditev, da ga je pravilno razumel.

3.5 Tehnike razgovora in vrste vpraanj [nazaj]

3.5.1 Vpraanja naj bodo preprosta [nazaj]

Uporabljena jezikovna raven in nain, kako uradnik, ki vodi zadevo, postavlja vpraanja, lahko vodita do vejih nesporazumov in napanega sklepanja. Vpraanja, postavljena med razgovorom, morajo biti jasna, im prepros-teja ter prilagojena prosilevi starosti in stopnji izobrazbe. izbirnim vpraanjem se je treba izogibati.

3.5.2 Uporabljajte odprta vpraanja [nazaj]

Uradnik, ki vodi zadevo, mora uporabljati odprta vpraanja, s katerimi prosilca prosi za opis dogodka ali primera oziroma za njegovo vedenje, mnenje ali obutke. Tako prosilca spodbudi, naj navede im ve informacij. Odprta vpraanja se obiajno zanejo s kako, zakaj ali povejte mi, razloite mi, prosim, opiite itd.

rAZDElEk 3: VODEnJE rAZgOVOrA PrAkTini VODnik UrADA EASO: OSEbni rAZgOVOr13

3.5.3 Zaprta vpraanja uporabljajte ustrezno [nazaj]

eprav bo uradnik, ki vodi zadevo, uporabljal veinoma odprta vpraanja, lahko z zaprtimi vpraanji preveri svoje razumevanje prosilevega pripovedovanja ali dobi tono doloene informacije.

Vendar mora biti pazljiv, saj lahko neumestno zaprto vpraanje ali pretirana uporaba takih vpraanj zmoti pogo-vor. Priporoljivo se jim je torej izogibati, e pogovor ali prosto pripovedovanje lepo tee. e se zaporedoma pos-tavijo preve zaprta vpraanja, lahko prosilec dobi obutek, da gre za policijsko zaslievanje, namesto da bi imel monost do potankosti pojasniti svojo pronjo.

3.5.4 Uporabljajte pojasnjujoa in refleksivna vpraanja [nazaj]

Pomembna so, e mora uradnik, ki vodi zadevo, iz prosilca izvabiti natanen opis dejanskega dogodka.

3.5.5 Primerna vpraanja postavljajte korektno in pravino [nazaj]

Uradnik, ki vodi zadevo, mora vpraanja vedno postavljati primerno, pravino in nesugestivno. S sugestivnimi vpraanji lahko prosilca napeljujemo na eleni ali priakovani odgovor ali mu dajemo napaen vtis o tem, kakna bi morala biti vsebina odgovora.

3.5.6 Vpraanja postavljajte v skladu s prosilevo zmonostjo in stopnjo izobrazbe [nazaj]

Uradnik, ki vodi zadevo, mora vpraanja postavljati v skladu s prosilevo zmonostjo in stopnjo izobrazbe. Vedno mora najprej preveriti stopnjo izobrazbe ali prosilevo zmonost dojemanja nekaterih pojmov, da preprei vrzel v komunikaciji zaradi preve preprostega ali pretekega in prezapletenega jezika. kadar je mogoe, mora pri spra-evanju uporabljati prosileve besede in stavke.

3.6 Prilonost za razjasnitev nedoslednosti [nazaj]

(len 16 direktive o azilnih postopkih (prenovitev))Prosilcu je treba omogoiti, da pronjo predstavi im bolj celovito. To vkljuuje monost, da pojasni elemente, ki morda manjkajo, in/ali morebitne nedoslednosti ali protislovja v svojih izjavah ter morebitna neskladja z informa-cijami iz drugih virov.

Uradnik, ki vodi zadevo, mora prosilcu tudi omogoiti, da pojasni morebitna neskladja in protislovja z informaci-jami o dravi izvora in znanimi dejstvi.

V skladu z nacionalno prakso lahko prosilcu tudi omogoi, da pojasni morebitne nedoslednosti glede na prianja druinskih lanov ali pri.

Temeljno naelo pravinosti pomeni, da ima prosilec dostop do istih informacij kot odloevalec, da lahko te infor-macije po potrebi prereka in/ali je pripravljen, da obravnava informacije, ki bi lahko ovrgle verodostojnost nje-gove pronje. Zagotoviti mu je treba informacije o dravi izvora, zaradi katerih bi se lahko odloevalec nagibal k negativni oceni verodostojnosti, da se lahko odzove nanje.

14PrAkTini VODnik UrADA EASO: OSEbni rAZgOVOr rAZDElEk 4: VSEbinA PrOnJE

Razdelek 4: Vsebina pronje

Da bi uradnik, ki vodi zadevo, opravil dober razgovor, mora obravnavati vsa vpraanja, ki so pomembna za pronjo, s poudarkom na materialnih dejstvih. Tehnik razgovora ni mogoe presojati loeno, ne da bi vedeli, kaj naj bi se obravnavalo. Pravzaprav je namen tehnik razgovora in vedenj, povzetih v tem praktinem vodniku urada EASO, uradniku, ki vodi zadevo, omogoiti, da korektno in uinkovito zbere natanne in zanesljive informacije o razlogih, zaradi katerih je prosilec zaprosil za zaito.

naslednje toke ne napeljujejo na to, kako naj uradnik, ki vodi zadevo, postavlja ali oblikuje vpraanja, temve so bolj zbir vpraanj, ki jih bo morda treba prouiti glede na posebne okoliine pronje, da se omogoi pozneja presoja. Seveda nekaterih vpraanj, ki so navedena spodaj, ne bo treba obravnavati v vseh zadevah; tukaj so nave-dena samo kot opomnik in smernice, e bi bilo to potrebno zaradi vsebine pronje in/ali nacionalne zakonodaje ali prakse.

Uradnik, ki vodi zadevo, se mora zavedati, da imajo organi in prosilec deljeno dolnost, da ugotovijo dejstva v zvezi s pronjo. To zlasti pomeni, da mora biti uradnik, ki vodi zadevo, med razgovorom (a) seznanjen z ustreznimi informacijami o dravi izvora, ki lahko pomagajo razumeti prosilev poloaj in potrdijo ali pokaejo neskladnosti z deli njegovih izjav (glej tudi podrazdelek Poiite ustrezne informacije o dravi izvora); (b) pomagati prosilcu, da celovito predstavi svojo zgodbo, tako da mu ustrezno postavi ustrezna vpraanja; (c) omogoiti prosilcu, da pojasni morebitne nedoslednosti (glej tudi podrazdelek Prilonost za razjasnitev nedoslednosti).

4.1 Zberite informacije o preteklem preganjanju ali resni kodi [nazaj]

(len 4 direktive o pogojih)

4.1.1 Kaj se je zgodilo? [nazaj]

(im bolj) podroben opis dogodkov je nujen za oceno resnosti prosilevih preteklih izkuenj (glej len 9(1)(a) in 9(2) ter len 15 direktive o pogojih). Tudi akumulacija razlinih ukrepov lahko pomeni preganjanje (glej len 9(1)(b) direktive o pogojih). Uradnik, ki vodi zadevo, mora biti zato pripravljen, da povpraa ali poslua o manj pomemb-nih dejstvih/gronjah, katerih akumulacija lahko pomeni preganjanje ali resno kodo.

Poleg tega si mora zapomniti, da neobstoj dokazov o preteklem preganjanju/resni kodi v preteklosti ne pomeni, da ni prihodnjega tveganja.

4.1.2 Kdo je/so rtev(-ve) preganjanja/resne kode? [nazaj]

Obiajno je rtev kar prosilec sam. lahko pa se prosilec boji, ker so druge osebe s podobnimi lastnostmi (razlogi iz enevske konvencije; druinski lani; kraj prebivanja itd.) bile preganjane/utrpele resno kodo.

Vasih se lahko zgodi, da se ne boji prosilec sam, temve je zastopnik vzdrevanega mladoletnega otroka ali nemone odrasle osebe, v imenu katere mora pojasniti dejstva (npr. otrok enskega spola, ki mu grozi pohabljanje enskih spolovil).

Profil in ozadje prosilca/rtve (starost, narodnost, izobrazba, veroizpoved, spol, kraj prebivanja itd.) sta lahko sama po sebi materialno dejstvo, na podlagi katerega je treba priznati mednarodno zaito. Pomembna sta tudi za ugotavljanje njegovega poloaja v drubi njegove drave izvora in lahko vplivata na poznejo oceno verodostoj-nosti (glej len 4(2) in 4(3)(c) direktive o pogojih).

rAZDElEk 4: VSEbinA PrOnJE PrAkTini VODnik UrADA EASO: OSEbni rAZgOVOr15

4.1.3 Kdo je povzroil preganjanje/resno kodo? [nazaj]

Povzroitelji preganjanja/resne kode so lahko dravni ali nedravni subjekti ali oboji (glej len 6 direktive o pogo-jih). Doloitev, kdo je/so navedeni povzroitelj(i) v posamezni zadevi, je pomembna tudi za poznejo presojo, ali je na voljo subjekt zaite (v smislu lena 7 direktive o pogojih) oziroma ali je mogoe razmisliti o notranji zaiti v skladu s lenom 8 direktive o pogojih.

4.1.4 Kdaj se je dogodek zgodil? [nazaj]

Datumi in kronoloki mejniki so koristni za zagotovitev ozadja, preverjanje skladnosti z informacijami, ki jih je predhodno predloil prosilec, in preverjanje njegove pripovedi glede na druge informacije, kot so informacije o dravi izvora, podatkovne zbirke (Eurodac, ViS itd.), itd.

koristni so med drugim za presojo vzrone zveze med preteklimi dogodki in pobegom iz drave izvora. Vendar uradnik, ki vodi zadevo, ne sme pozabiti, da lahko prosileve osebne okoliine, na primer kulturno ozadje, trav-matina izkunja ali drugi dejavniki, vplivajo na to, kako si je prosilec sposoben zapomniti datume.

4.1.5 Kje se je dogodek zgodil? [nazaj]

kraji (imena) in orientacijske toke so koristni za zagotovitev ozadja in preverjanje glede na informacije o dravi izvora.

4.1.6 Zakaj se dogodek zgodil? [nazaj]

Uradnik, ki vodi zadevo, mora prosilcu omogoiti, da pove svoje mnenje o tem, zakaj je bil sam ali drugi (ali bo/bodo verjetno postal(-i)) rtev(-ve) preganjanja/resne kode. Hkrati ne sme pozabiti, da prosilec morda ne ve, kaj je vodilo povzroitelje preganjanja, in/ali ni zmoen uporabljati pravne terminologije.

razlog je za uradnika, ki vodi zadevo, nujen, da vzpostavi povezavo z razlogi za mednarodno zaito, zlasti za priznanje statusa begunca.

4.1.7 Kateri so predloeni dokumenti in dokazi (kjer je primerno)? [nazaj]

Pronja za pojasnitev predloenih dokumentov in dokazov je sestavni del razgovora (glej len 4(2) direktive o pogojih).

Pomembni vidiki so lahko: Za kaken namen je bil dokument predloen? kakna je njegova narava/vsebina (e ni preveden)? na katero dejstvo/dogodek se nanaa? kaj utemeljuje/dokazuje? Od kod izvira? kdaj ga je prosilec dobil? kako ga je prosilec dobil?

e se za dokumente v zvezi z nekaterimi elementi lahko domneva, da obstajajo, vendar niso bili predloeni, mora uradnik, ki vodi zadevo, podrobneje prouiti razloge za nepredloitev, ne da bi to vplivalo na rezultat pozneje presoje.


4.2 Povpraajte o strahu pred preganjanjem ali resno kodo [nazaj]

4.2.1 Kaj bi se po mnenju prosilca zgodilo ob vrnitvi? [nazaj]

Prihodnje tveganje preganjanja/resne kode je kljuno vpraanje za ugotovitev potreb po mednarodni zaiti; prosilcu je treba omogoiti, da izrazi, esa se boji saj je prav to razlog za njegovo pronjo.

4.2.2 Zakaj prosilec misli, da se bo to zgodilo? [nazaj]

Uradnik, ki vodi zadevo, se mora med razgovorom s prosilcem zavedati, da lahko preteklo preganjanje/resna koda kae na prihodnje tveganje ponovitve podobnega preganjanja/resne kode (glej len 4(4) direktive o pogo-jih). Po drugi strani pa neobstoj preteklega preganjanja/resne kode ne pomeni, da ni prihodnjega tveganja (glej tudi potrebe po mednarodni zaiti, ki se pojavijo na kraju samem, len 5 direktive o pogojih).

razlogi so lahko drugani kot pri preteklem preganjanju/resni kodi, e se je poloaj posameznika ali v dravi izvora spremenil.

4.2.3 igavega preganjanja/povzroitve resne kode se prosilec boji ob morebitni vrnitvi v dravo izvora? [nazaj]

Povzroitelji preganjanja so lahko drugi kot pri preteklem preganjanju/resni kodi, e se je poloaj posameznika ali v dravi izvora spremenil.

Prouitev tega vpraanja je nujna, zlasti e ni bilo preteklega preganjanja/resne kode.

4.3 Prouite razloge za preganjanje [nazaj]

(len 10 direktive o pogojih, len 1(A)(2) enevske konvencije)

4.3.1 Nartujte dodatna vpraanja glede dejanskih ali pripisanih znailnosti prosilca [nazaj]

e je prosilec navedel premalo podatkov v odgovor na vpraanje Zakaj se je to zgodilo?, je e vedno treba pro-uiti, ali obstaja razlog za preganjanje v skladu s lenom 10 direktive o pogojih.

e je pojasnil, zakaj je bil ali bi bil preganjan, so morda potrebna dodatna vpraanja za ugotovitev, da ima dejansko ali po mnenju povzroitelja preganjanja znailnosti, ki so razlog za domnevno preganjanje.

V nekaterih dravah lanicah se lahko znailnosti, ki niso izrecno navedene v enevski konvenciji iz leta 1951 ali lenu 10 direktive o pogojih, tejejo za samostojne razloge za priznanje statusa begunca v skladu z nacionalno zakonodajo (npr. spol, borec za svobodo, prejnji status begunca, ki ga je priznal UnHCr ali druga drava pogod-benica enevske konvencije).

e obstaja tak dodatni razlog v skladu z vao zakonodajo, ga lahko najdete tukaj: [vstavi sklic na nacionalno zakonodajo].

4.3.2 Nekatera vpraanja bo morda treba obravnavati po uradni dolnosti [nazaj]

nekatera vpraanja bo morda potrebno obravnavati po uradni dolnosti, e jih prosilec ne navede sam (npr. pohab-ljanje enskih spolovil pri prosilkah iz nekaterih drav izvora).


e v vai dravi v zvezi s tem obstajajo zakonodaja ali posebne smernice, jih lahko najdete tukaj: [vstavi sklic na nacionalno zakonodajo/smernice].

4.4 Prouite razloge za subsidiarno zaito [nazaj]

(len 15 direktive o pogojih)e se strah pred resno kodo nanaa na smrtno kazen ali usmrtitev (glej len 15(a) direktive o pogojih) ali muenje ali nehumano ali ponievalno ravnanje (glej len 15(b) direktive o pogojih), so morale biti potrebne informacije zagotovljene e na podlagi predhodno postavljenih vpraanj iz podrazdelkov 4.1 in 4.2. e pa je razlog za tveganje resne kode samovoljno nasilje v primerih mednarodnega ali notranjega oboroenega spopada, so morda potrebna dodatna vpraanja (glej len 15(c) direktive o pogojih).

e so v zvezi s prenosom lena 15(c) direktive o pogojih v vai dravi kakne posebnosti, lahko besedilo najdete tukaj: [vstavite sklice na zadevne zakonske dolobe vae drave].

4.4.1 Nekatera vpraanja bo morda treba obravnavati po uradni dolnosti [nazaj]

nekatera vpraanja bo morda potrebno obravnavati po uradni dolnosti, e jih prosilec ne navede sam (npr. pri prosilkah iz nekaterih drav izvora, obstoj/neobstoj sorodnika (mokega spola) ali druinske/klanovske/plemen-ske mree ali znancev, ki bi lahko zagotovili zaito in/ali preivljanje v skladu z lokalnimi obiaji).

e v vai dravi obstajajo posebne zakonske dolobe ali ustrezne smernice, jih boste nali tukaj: [vstavite sklic na zadevne zakonske dolobe ali smernice vae drave].

4.5 Po potrebi prouite druge oblike zaite [nazaj]

V nekaterih dravah je lahko za izdajo dovoljenja za prebivanje iz razlogov, ki niso povezani z mednarodno zaito (lovekoljubni, soutni ali zdravstveni razlogi itd.), pristojen organ odloanja. glej v razdelku 1 zgoraj podrazdelek Opredelite pomembna vpraanja zaite, ki ni mednarodna.

e v vai dravi obstajajo posebne zakonske dolobe ali ustrezne smernice, jih boste nali tukaj: [vstavite sklic na zadevne zakonske dolobe ali smernice vae drave].

4.6 Pozanimajte se o zaiti, ki je na voljo v dravi izvora [nazaj]

(len 6(c) in len 7 direktive o pogojih)

4.6.1 Ali je prosilec poskusil zaprositi za zaito ustrezne organe/subjekte? [nazaj]

Ta nain spraevanja obiajno ni ustrezen, e je povzroitelj preganjanja ali resne kode drava.

kljub temu je lahko v nekaterih dravah iz informacij o dravi izvora razvidno, da bi bila lahko zaita/sodno varstvo neodvisnega sodstva ali drugega organa uinkovita in dostopna (glej len 7 direktive o pogojih).


Ta vidik je treba nujno prouiti, e je povzroitelj preganjanja/resne kode nedravni subjekt (glej len 6(c) direk-tive o pogojih).

nasprotno pa ni pomemben, e subjekt zaite ni na voljo.

4.6.2 e je odgovor pritrdilen, katere organe/subjekte zaite je zaprosil in kaken je bil rezultat? [nazaj]

Med razgovorom je morda treba prouiti, ali subjekt zaite ni sposoben ali pripravljen ukrepati in ali je njegova nepripravljenost ukrepati temeljila na razlogih iz konvencije (glej len 6(c) direktive o pogojih).

4.6.3 e je odgovor negativen, zakaj ne? [nazaj]

e prosilec ni poskual poiskati zaite v svoji dravi izvora, mu mora uradnik, ki vodi zadevo, omogoiti, da pojasni, zakaj ne, na primer: iskanje zaite mu je bilo prepreeno; meni, da to ne bi imelo smisla.

4.7 e je primerno, povpraajte o monosti notranje zaite [nazaj]

(len 8 direktive o pogojih)

4.7.1 Ali je v dravi izvora prosilca na voljo varno zatoie? [nazaj]

V zvezi s tem delom razgovora se zavedajte, da dokazno breme glede razpololjivosti zaite nosi organ odloanja.

4.7.2 Ali je pravno in praktino dostopno in ali je razumno priakovati, da se bo prosilec nastanil tam? [nazaj]

Uradnik, ki vodi zadevo, bo moral preveriti, ali lahko prosilec: varno odpotuje v zadevni del drave; zakonito odpotuje in dobi dovoljenje za vstop v zadevni del drave in ali je mogoe upravieno priakovati, da se bo tam nastanil ter bo zaiten pred preganjanjem in resno kodo.

4.8 Po potrebi se pozanimajte o veljavnih razlogih za izkljuitev [nazaj]

(lena 12 in 17 direktive o pogojih na podlagi lena 1(D), (E) in (F) enevske konvencije iz leta 1951)glede na znake bo uradnik, ki vodi zadevo, med razgovorom morda moral prouiti vpraanja, pomembna za izkljuitev.

4.8.1 len 1(D) in (E) enevske konvencije iz leta 1951 [nazaj]

Za prosilce palestinskega rodu: Ali prosilec uiva zaito ali pomo organov ali uradov Zdruenih narodov poleg UnHCr (glej len 12(1)(a) direktive o pogojih na podlagi lena 1(D) enevske konvencije)? e je pomo prenehala, mora uradnik, ki vodi zadevo, postaviti ustrezna vpraanja, da ugotovi, ali se je to zgodilo iz razlogov, nad katerimi


nima nadzora in ki niso odvisni od njegove volje (sodba Sodia z dne 19. decembra 2012 v zadevi C-364/11 Abed El karem El kott in drugi).

Ali ima prosilec v dravi uradnika, ki vodi zadevo (ali drugi dravi, v kateri je pridobil prebivalie), pravice in dol-nosti, ki izhajajo iz dravljanstva te drave, ali njim enakovredne pravice in dolnosti (glej len 12(1)(b) direktive o pogojih na podlagi lena 1(E) enevske konvencije)?

4.8.2 len 1(F) enevske konvencije iz leta 1951 [nazaj]

(a) Ali je prosilec navedel dejanja, ki jih je storil in bi lahko povzroila izkljuitev (za dejanja, ki povzroijo izkljuitev, glej len 12(2) in len 17(1) direktive o pogojih na podlagi lena 1(F) enevske konvencije)?

V takem primeru mora uradnik, ki vodi zadevo: prosilca pozvati, naj potrdi svojo izjavo; prosilca obvestiti, da bo lahko zaradi dejanj, ki jih navaja, izgubil pravico do mednarodne zaite; prouiti morebitne olajevalne okoliine.

V vai dravi morda velja posebna ureditev v zvezi s preverjanjem razlogov za izkljuitev, kot so posebni uradniki za vodenje zadeve, potreba po posebnem razgovoru itd. Svoje nacionalne postopke preverite tukaj [vstavi sklic na zadevne smernice].

(b) Ali iz informacij o dravi izvora ali prianj izhaja, da je organizacija, ki ji pripada prosilec (npr. policija, vojska, milica, gverila, teroristina skupina, mafija ...), storila dejanja, ki bi lahko privedla do izkljuitve?

V takem primeru mora uradnik, ki vodi zadevo, pridobiti naslednje informacije v zvezi s poloajem in/ali vlogo prosilca v organizaciji: Ali je prosilec vedel za kazniva dejanja? kako je bil osebno vpleten? Ali je taka kazniva dejanja naroil, sproil, storil ali zavestno omogoil? Mogoe dodatne okoliine: trajanje sodelovanja v organizaciji, hierarhini poloaj, naloge, posledice dejanj

itd.? Jih je takrat odobraval/jim nasprotoval? Jih odobrava/jim nasprotuje zdaj? Mogoe olajevalne okoliine: duevno stanje, prisila, samoobramba itd.

(c) Ali je bil prosilec obtoen/obsojen za huda (nepolitina) kazniva dejanja, storjena zunaj drave pribealia pred sprejemom v navedeno dravo, oziroma ali informacije o dravi izvora/zunanje informacije/obveevalni podatki kaejo, da je storil tako kaznivo dejanje?

V zvezi s tem delom razgovora se mora uradnik, ki vodi zadevo, zavedati, da dokazno breme glede pogojev za izkljuitev nosi organ odloanja.

V takem primeru mora uradnik, ki vodi zadevo, vpraati o naslednjih vidikih: katero kaznivo dejanje je bilo storjeno? e je primerno, zakaj je obtoba po mnenju prosilca pretveza za preganjanje/resno kodo? e je primerno, zakaj pogoji za poteno sojenje po mnenju prosilca niso bili ali ne bodo izpolnjeni? katera kazen se lahko naloi? Ali je predvidena smrtna kazen? kakne so razmere v zaporih v dravi?

Tudi nepolitina kazniva dejanja, ki so bila v tretji dravi storjena pred sprejemom v dravo uradnika, ki vodi zadevo, lahko privedejo do izkljuitve. V takih primerih bo moral uradnik, ki vodi zadevo, prouiti posledice za poloaj prosilca v njegovi dravi izvora.


(d) Kjer je primerno, ali prosilec predstavlja nevarnost za skupnost/dravo lanico? (len 14(5) in len 17(1)(d) direktive o pogojih)

Uradnik, ki vodi zadevo, bo morda moral te razloge dodatno prouiti v zvezi z izkljuitvijo iz subsidiarne zaite. V zvezi s tem glej nacionalno zakonodajo in morebitne smernice.

(e) Nevraanje v primeru izkljuitve

e pristojnost organa odloanja ni omejena na upravienost do statusa begunca ali subsidiarne zaite in e se izkljuitev zdi verjetna, bo moral uradnik, ki vodi zadevo e tako zahteva zadeva in e odgovori prosilca na zgodnejih stopnjah razgovora niso zagotovili dovolj informacij, kar je malo verjetno , morda postaviti ustrezna vpraanja, da se pozneje presodi, ali bi se z vrnitvijo prosilca v dravo izvora krile mednarodne obveznosti na podlagi listin o lovekovih pravicah, zlasti lena 3 Evropske konvencije o lovekovih pravicah in lena 3 konvencije proti muenju.

rAZDElEk 5: ZAklJUEk rAZgOVOrA PrAkTini VODnik UrADA EASO: OSEbni rAZgOVOr21

Razdelek 5: Zakljuek razgovora

ko je prosilec pojasnil razloge za svojo pronjo in je uradnik, ki vodi zadevo, postavil vsa pomembna in nujna vpra-anja, je as za zakljuni del razgovora. V njem se predvsem preveri, ali so bile vse informacije, ki so pomembne za pronjo, primerno raziskane. Zagotovi se tudi, da ima prosilec vse potrebne informacije, preden odide z razgovora.

5.1 Prepriajte se, da so bili med razgovorom obravnavani vsi pomembni vidiki pronje [nazaj]

Uradnik, ki vodi zadevo, mora med razgovorom o vsebini pronje za mednarodno zaito zagotoviti, da se prosilcu ustrezno omogoi predstavitev elementov, potrebnih za utemeljitev pronje.

5.1.1 Povzemite vse razloge, navedene za pronjo za zaito, in vpraajte prosilca, ali je povzetek pravilen [nazaj]

V skladu z nacionalno prakso je lahko nujno, da uradnik, ki vodi zadevo, povzame bistvo prosilevega prianja. eprav je to zamudno, je dober nain za zagotovitev, da je uradnik, ki vodi zadevo, v pisnem zapisniku obravnaval glavne razloge, ki jih je navedel prosilec.

5.1.2 Vpraajte prosilca, ali bi rad dodal e druge informacije [nazaj]

Pomembno je, da se prepriate, ali ste med razgovorom obravnavali vse. Prosilcu je treba korektno omogoiti, da predstavi elemente, potrebne za utemeljitev pronje. ko prosilca vpraate, ali bi rad e kaj dodal, dobi tudi obutek, da se z njim ravna poteno in se ga poslua.

e ima prosilec e kaj dodati, mora uradnik, ki vodi zadevo, ostati odprt in prilagodljiv. Pomembno je, da poslua in nadalje proui vse nove teme, ki so pomembne za pronjo.

lahko izve tudi za obstoj dokumentov ali drugih dokazov, ki jih ima prosilec. Prosilcu je treba sporoiti, kako jih je mogoe/treba predloiti organu.

5.2 Ponovno preverite, ali se tolma in prosilec razumeta [nazaj]

(lena 12 in 15 direktive o azilnih postopkih (prenovitev))Ob koncu razgovora mora uradnik, ki vodi zadevo, prosilca e enkrat vpraati, ali ima kakne pomisleke glede tolmaa/tolmaenja med razgovorom.

Pomembno je, da se ob zakljuku razgovora potrdi, da sta se prosilec in tolma med celotnim razgovorom razu-mela. V skladu z ustaljeno prakso v nekaterih dravah lanicah uradnik, ki vodi zadevo, tudi tolmaa vpraa, ali je prosilca razumel med celotnim razgovorom.

5.3 e je primerno, ponudite drugim prilonost, da uveljavijo svoje pravice [nazaj]

(len 23 direktive o azilnih postopkih (prenovitev))

e je v skladu z nacionalnimi predpisi in prakso na razgovoru navzo prosilev pravni svetovalec, mu je treba omo-goiti, da ob koncu razgovora poda pripombe ali prosilcu postavi vpraanja, ki so pomembna za zadevo.

22PrAkTini VODnik UrADA EASO: OSEbni rAZgOVOr rAZDElEk 5: ZAklJUEk rAZgOVOrA

Odvisno od nacionalne zakonodaje in postopkov se lahko tudi drugim osebam, ki se udeleijo razgovora, kot so skrbniki ali odrasli, ki spremljajo prosilca, ponudi prilonost, da spregovorijo.

e v vai dravi v zvezi s pravicami razlinih udeleencev med razgovorom obstajajo posebne smernice, jih lahko najdete tukaj: [vstavi sklic na nacionalno zakonodajo/smernice].

5.4 Prosilca obvestite o nadaljnjih korakih v postopku [nazaj]

5.4.1 Kdaj priblino bo sprejeta odloba? [nazaj]

e prosilec ne ve, kdaj lahko priakuje odlobo, je to lahko zanj zelo stresno. V veini primerov prosilcu morda ne bo mogoe sporoiti tonega datuma sprejetja odlobe, vendar mora uradnik, ki vodi zadevo, do konca razgovora prosilcu sporoiti vsaj okviren rok, v katerem bo odloba sprejeta.

5.4.2 Kako bo prosilec obveen o odlobi? [nazaj]

Uradnik, ki vodi zadevo, mora prosilca obvestiti, kako bo obveen o reitvi pronje. bo odloba na primer poslana prek pravnega svetovalca ali uradnika, ki vodi zadevo? Ali bo sporoilo pisno in/ali ustno itd.?

5.4.3 Po potrebi, kdo bo sprejel odlobo? [nazaj]

Pri tem ni miljeno, da se prosilcu sporoi ime doloenega odloevalca. lahko pa se teje za dobro prakso, e je prosilec obveen na primer o tem, kateri urad bo sprejel odlobo in na kateri stopnji.

5.4.4 Pravica do pritobe v primeru zavrnitve pronje [nazaj]

Prosilec mora biti obveen o pravici do pritobe, e se pronja zavrne. kdaj in kje je treba vloiti pritobo? kateri organ bo prouil pritobo? Ali bo prosilcu pomagal njegov pravni svetovalec itd.

Uradnik, ki vodi zadevo, mora upotevati, da lahko obveanje o pravici do pritobe prosilcu povzroi stres in pri njem ustvari vtis, da so organi e sprejeli (negativno) odlobo o zadevi. Poudariti mora, da odloba e ni bila spre-jeta in da se o tem poui vsakega prosilca.

5.4.5 e je odgovor pozitiven: dokumentacija, zdruitev druine, pravica do dela itd. [nazaj]

Odvisno od nacionalne prakse lahko uradnik, ki vodi zadevo, prosilca obvesti o posledicah odobrene pronje. kaj naj prosilec na primer stori, e ima druinske lane v tretji dravi in bi se rad ponovno zdruil z njimi itd. kot v primeru informacij o monosti pritobe zoper negativne odlobe mora uradnik, ki vodi zadevo, paziti, da poudari, da odloba e ni bila sprejeta.

5.4.6 Po potrebi pravice in ugodnosti med akanjem na odlobo [nazaj]

V nekaterih dravah lanicah se informacije o pravicah in ugodnostih prosilca med akanjem na odlobo zagoto-vijo e na zgodnji stopnji postopka. e pa prosilec teh informacij e ni prejel, je primerno, da mu jih uradnik, ki vodi zadevo, pove ob koncu razgovora.

rAZDElEk 5: ZAklJUEk rAZgOVOrA PrAkTini VODnik UrADA EASO: OSEbni rAZgOVOr23

5.5 e je na tej stopnji to primerno, prosilcu omogoite, da poda pripombe k zapisniku o razgovoru [nazaj]

(len 17 direktive o azilnih postopkih (prenovitev))Prosilcu se omogoi, da poda pripombe in/ali ustno in/ali pisno pojasni morebitne napane prevode, nespo-razume ali izpuste v zapisniku ali prepisu ob koncu osebnega razgovora ali v predpisanem roku, preden organ odloanja sprejme odlobo. Pomembno je, da je prosilec v celoti seznanjen z vsebino zapisnika ali vsebinskimi elementi prepisa, po potrebi ob pomoi tolmaa.

Odvisno od nacionalnih postopkov in prakse mora uradnik, ki vodi zadevo, to omogoiti ob koncu osebnega raz-govora in prosilca prositi za potrditev, da vsebina zapisnika ali prepisa ustrezno izkazuje vsebino razgovora. e prosilec noe potrditi vsebine prepisa, se razlog za zavrnitev evidentira.

e so o postopkih v vai dravi na voljo dodatne praktine informacije, jih lahko najdete tukaj: [vstavi sklic na zakonske dolobe/smernice].

5.6 Prosilcu omogoite, da postavi vpraanja [nazaj]

Uradnik, ki vodi zadevo, mora ob koncu razgovora prosilca vpraati, ali ima kakno vpraanje. Po potrebi je treba prosilca napotiti na ustrezno osebo/organizacijo.

5.7 Dejavnosti po razgovoru: razmislite o razgovoru [nazaj]

5.7.1 Ocena razgovora [nazaj]

eprav je razgovor konan, pa je morda treba nekatera vpraanja kljub temu dodatno prouiti. najpomembneje vpraanje, o katerem mora razmisliti uradnik, ki vodi zadevo, je, ali so bili vsi pomembni elementi im podrobneje proueni oziroma ali obstajajo dodatne informacije, ki jih je treba zbrati, da bo mogoe odloiti o pronji. Tak razmislek o zadevi mora slediti kmalu po razgovoru, ko ima uradnik, ki vodi zadevo, v glavi e vse informacije, tako da ne izgublja asa s ponovno seznanitvijo z zadevo.

Po razgovoru si je pomembno tudi vzeti as za razmislek in samoanalizo. Uradnik, ki vodi zadevo, mora razmisliti o tem, kako je razgovor doivljal prosilec. Ali je uradnik, ki vodi zadevo, pokazal spotovanje in empatijo, tako da je uporabil pravilen profesionalni odnos itd.

5.7.2 Samoocena in razmislek [nazaj]

Uradnik, ki vodi zadevo, lahko ta praktini vodnik uporabi tudi za to, da oceni, kako je vodil razgovor, in opredeli podroja, na katerih bi lahko svoje delo izboljal.

razmisliti mora tudi o tem, kako je sam doivljal razgovor, zlasti e so se obravnavali travmatini ali obutljivi dogodki. Da bi ohranil profesionalen odnos in bil uinkovit pri svojem delu, mora svoje potrebe redno preverjati in upotevati.

24PrAkTini VODnik UrADA EASO: OSEbni rAZgOVOr

Pravne listine in nacionalni skliciMednarodne listine enevska konvencija iz leta 1951 in newyorki protokol o statusu beguncev iz leta 1967

Evropska konvencija o lovekovih pravicah

konvencija proti muenju in drugim oblikam okrutnega, nelovekega ali poniujoega rav-nanja ali kaznovanja

Listine Evropske unije

Direktiva o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati dravljani tretjih drav ali osebe brez drav-ljanstva (prenovitev)

Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati dravljani tretjih drav ali osebe brez dravljanstva, da so upravieni do mednarodne zaite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravienih do subsidiarne zaite, in glede vsebine te zaite (prenovitev)

Direktiva o azilnih postopkih (prenovitev) (DAP)Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaite (prenovitev)

Direktiva o boju proti trgovini z ljudmiDirektiva 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o prepreevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaiti njenih rtev in o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/629/PnZ

Sodna praksa Sodia Evropske unije Sodie Evropske unije, zadeva El kott in drugi, C-364/11 (sodba Sodia (veliki senat))

Nacionalne pravne listine in smernice

Nacionalne pravne listine

Nacionalne smernice
http://www.refworld.org/docid/3be01b964.htmlhttp://www.echr.coe.int/pages/home.aspx?p=basictextshttp://www.refworld.org/docid/3ae6b3a94.htmlhttp://www.refworld.org/docid/3ae6b3a94.htmlhttp://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?qid=1422980659651&uri=CELEX%3A32011L0095http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?qid=1422980659651&uri=CELEX%3A32011L0095http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?qid=1422980659651&uri=CELEX%3A32011L0095http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?qid=1422980659651&uri=CELEX%3A32011L0095http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A32013L0032http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A32013L0032http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?qid=1422980723910&uri=CELEX%3A32011L0036http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?qid=1422980723910&uri=CELEX%3A32011L0036http://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?pro=&lgrec=en&nat=or&oqp=&dates=&lg=&language=sl&jur=C%2CT%2CF&cit=none%252CC%252CCJ%252CR%252C2008E%252C%252C%252C%252C%252C%252C%252C%252C%252C%252Ctrue%252Cfalse%252Cfalse&num=C-364%252F11&td=%3BALL&pcs=Oor&avg=&page=1&mat=or&jge=&for=&cid=337429

KAKO DO PUBLIKACIJ EVROPSKE UNIJE

Brezplane publikacije: en izvod:

na spletni strani EU Bookshop (http://bookshop.europa.eu);

ve kot en izvod ter plakati in zemljevidi: pri predstavnitvih Evropske unije (http://ec.europa.eu/represent_sl.htm), pri delegacijah v dravah, ki niso lanice EU (http://eeas.europa.eu/delegations/index_sl.htm), pri slubi Europe Direct (http://europa.eu/europedirect/index_sl.htm) ali s klicem na telefonsko tevilko 00 800 6 7 8 9 10 11 (brezplana tevilka za celotno EU) (*).(*) Informacije so brezplane, kakor tudi veina klicev (nekateri operaterji, telefonske govorilnice ali hoteli lahko klic

zaraunajo).

Publikacije, ki so naprodaj: na spletni strani EU Bookshop (http://bookshop.europa.eu).
http://bookshop.europa.euhttp://ec.europa.eu/represent_sl.htmhttp://eeas.europa.eu/delegations/index_sl.htmhttp://europa.eu/europedirect/index_sl.htmhttp://europa.eu.int/citizensrights/signpost/about/index_en.htm#note1#note1http://bookshop.europa.eu

bZ-04-14-990-Sl-n
UvodPraktini vodnik urada EASO: Kontrolniseznamza osebni razgovorPraktini vodnik urada EASO: Smernicezaosebni razgovorRazdelek1: Priprava1.1 Pomen priprave1.2 Seznanitev z zadevo1.2.1 Zberite informacije o posamezni zadevi(a) Preberite informacije, ki jih vsebuje spis o zadevi(b) Preverite razpololjive podatkovne zbirke1.2.2 Poiite ustrezne informacije o dravi izvora (COI)1.2.3 Ugotovite materialna dejstva1.2.4 Opredelite pomembna vpraanja, ki niso del mednarodno zaite1.2.5 Opredelite posebna procesna jamstva(a) Mladoletniki s spremstvom in brez spremstva(b) Invalidi(c) Stareji(d) Nosenice(e) Stari samohranilci z mladoletnimi otroki(f) rtve trgovine z ljudmi(g) Osebe z motnjami v duevnem zdravju(h) Osebe, ki so bile muene, posiljene ali podvrene drugim hudim oblikam psiholokega, fizinega ali spolnega nasilja1.2.6 Seznanite se z zadevnimi smernicami1.2.7 Miselno se pripravite1.2.8 Pripravite nart zadeve1.3 Praktine priprave1.3.1 Ustrezen uradnik in tolma1.3.2 Ureditev prostora in lokalni postopki1.3.3 Pomisleki glede varnostiRazdelek2: Zaetek razgovora2.1 Vzpostavite in ohranjajte zaupanje2.1.1 Pokaite profesionalen odnos2.1.2 Prosilca nagovarjajte neposredno2.1.3 Uporabljajte ustrezen ton glasu in telesno govorico2.2 Prepriajte se, da je prosilec pravi2.3 Pozdrav/uvod2.3.1 Prosilca pozdravite profesionalno in pojasnite vloge oseb v prostoru2.3.2 Preverite, ali se tolma in prosilec razumeta2.3.3 Prosilca povpraajte o posebnih potrebah2.3.4 Prosilca spodbudite, naj vas opozori na morebitne teave pri komunikaciji in/ali razumevanju2.4 Prosilcu zagotovite informacije2.4.1 Razlaga cilja razgovora2.4.2 Informacije o poteku in zgradbi razgovora2.4.3 Informacije o odmorih2.4.4 Informacije o zaupnosti2.4.5 Informacije o obveznostih prosilca/dolnosti sodelovanja2.4.6 Po potrebi informacije o snemanju razgovora2.4.7 Informacije o pisnem zapisnikuRazdelek3: Vodenje razgovora3.1 Odnos3.1.1 Nevtralnost3.1.2 Neobsojajo odnos3.1.3 Izogibajte se nesporazumom zaradi kulturno pogojenih domnev, vrednot ali priakovanj3.2 Obvladujte okoliine razgovora3.2.1 Obvladujte dialog3.2.2 Obvladujte tolmaa3.3 Prosto pripovedovanje3.3.1 Uvedite prosto pripovedovanje3.3.2 Prosilca spodbujajte z aktivnim posluanjem3.4 Preverjanje izjav3.4.1 Oznaevanje3.4.2 Potrdite razumevanje3.5 Tehnike razgovora in vrste vpraanj3.5.1 Vpraanja naj bodo preprosta3.5.2 Uporabljajte odprta vpraanja3.5.3 Zaprta vpraanja uporabljajte ustrezno3.5.4 Uporabljajte pojasnjujoa in refleksivna vpraanja3.5.5 Primerna vpraanja postavljajte korektno in pravino3.5.6 Vpraanja postavljajte v skladu s prosilevo zmonostjo in stopnjo izobrazbe3.6 Prilonost za razjasnitev nedoslednostiRazdelek4: Vsebina pronje4.1 Zberite informacije o preteklem preganjanju ali resni kodi4.1.1 Kaj se je zgodilo?4.1.2 Kdo je/so rtev(-ve) preganjanja/resne kode?4.1.3 Kdo je povzroil preganjanje/resno kodo?4.1.4 Kdaj se je dogodek zgodil?4.1.5 Kje se je dogodek zgodil?4.1.6 Zakaj se dogodek zgodil?4.1.7 Kateri so predloeni dokumenti in dokazi (kjer je primerno)?4.2 Povpraajte o strahu pred preganjanjem ali resno kodo4.2.1 Kaj bi se po mnenju prosilca zgodilo ob vrnitvi?4.2.2 Zakaj prosilec misli, da se bo to zgodilo?4.2.3 igavega preganjanja/povzroitve resne kode se prosilec boji ob morebitni vrnitvi v dravo izvora?4.3 Prouite razloge za preganjanje4.3.1 Nartujte dodatna vpraanja glede dejanskih ali pripisanih znailnosti prosilca4.3.2 Nekatera vpraanja bo morda treba obravnavati po uradni dolnosti4.4 Prouite razloge za subsidiarno zaito4.4.1 Nekatera vpraanja bo morda treba obravnavati po uradni dolnosti4.5 Po potrebi prouite druge oblike zaite4.6 Pozanimajte se o zaiti, ki je na voljo v dravi izvora4.6.1 Ali je prosilec poskusil zaprositi za zaito ustrezne organe/subjekte?4.6.2 e je odgovor pritrdilen, katere organe/subjekte zaite je zaprosil in kaken je bil rezultat?4.6.3 e je odgovor negativen, zakaj ne?4.7 e je primerno, povpraajte o monosti notranje zaite4.7.1 Ali je v dravi izvora prosilca na voljo varno zatoie?4.7.2 Ali je pravno in praktino dostopno in ali je razumno priakovati, da se bo prosilec nastanil tam?4.8 Po potrebi se pozanimajte o veljavnih razlogih za izkljuitev4.8.1 len1(D) in (E) enevske konvencije iz leta19514.8.2 len1(F) enevske konvencije iz leta1951(a) Ali je prosilec navedel dejanja, ki jih je storil in bi lahko povzroila izkljuitev (za dejanja, ki povzroijo izkljuitev, glej len12 in len17 direktive o pogojih na podlagi lena1(F) enevske konvencije)?(b) Ali iz informacij o dravi izvora ali prianj izhaja, da je organizacija, ki ji pripada prosilec (npr. policija, vojska, milica, gverila, teroristina skupina, mafija...), storila dejanja, ki bi lahko privedla do izkljuitve?(c) Ali je bil prosilec obtoen/obsojen za huda (nepolitina) kazniva dejanja, storjena zunaj drave pribealia pred sprejemom v navedeno dravo, oziroma ali informacije o dravi izvora/zunanje informacije/obveevalni podatki kaejo, da je storil tako(d) Kjer je primerno, ali prosilec predstavlja nevarnost za skupnost/dravo lanico? (len14 in len17(d) direktive o pogojih)(e) Nevraanje v primeru izkljuitveRazdelek5: Zakljuek razgovora5.1 Prepriajte se, da so bili med razgovorom obravnavani vsi pomembni vidiki pronje5.1.1 Povzemite vse razloge, navedene za pronjo za zaito, in vpraajte prosilca, ali je povzetek pravilen5.1.2 Vpraajte prosilca, ali bi rad dodal e druge informacije5.2 Ponovno preverite, ali se tolma in prosilec razumeta5.3 e je primerno, ponudite drugim prilonost, da uveljavijo svoje pravice5.4 Prosilca obvestite o nadaljnjih korakih v postopku5.4.1 Kdaj priblino bo sprejeta odloba?5.4.2 Kako bo prosilec obveen o odlobi?5.4.3 Po potrebi, kdo bo sprejel odlobo?5.4.4 Pravica do pritobe v primeru zavrnitve pronje5.4.5 e je odgovor pozitiven: dokumentacija, zdruitev druine, pravica do dela itd.5.4.6 Po potrebi pravice in ugodnosti med akanjem na odlobo5.5 e je na tej stopnji to primerno, prosilcu omogoite, da poda pripombe k zapisniku o razgovoru5.6 Prosilcu omogoite, da postavi vpraanja5.7 Dejavnosti po razgovoru: razmislite o razgovoru5.7.1 Ocena razgovora5.7.2 Samoocena in razmislekPravne listine in nacionalni skliciMednarodne listineListine Evropske unijeSodna praksa Sodia Evropske unijeNacionalne pravne listine in smerniceNacionalne pravne listineNacionalne smerniceText Field 11: [vstavi se sklic]Text Field 10: [vstavi se sklic]

praktični vodnik urada easo: osebni razgovor practical... · european asylum support office...

Documents