praktiČno usposabljanje z delom na srednji …(anica justinek et.al., 2007, str. 11). zaposlena sem...

Magistrsko delo

Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih

sistemov

PRAKTIČNO USPOSABLJANJE Z DELOM NA

SREDNJI ZDRAVSTVENI ŠOLI CELJE

Mentor: red. prof. dr. EVA JEREB Kandidatka: Nataša Krajnc Zakrajšek

Kranj, december 2012

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem mentorici dr. Evi Jereb za pomoč, nasvete in vodenje skozi nastajanje

magistrskega dela.

Posebna zahvala je namenjena mojemu možu, sinu in staršem, ki so me bodrili skozi ves

študij. Zahvala sestri Mojci in bratu Tomažu, s katerima smo skupaj študirali in si v dobrih in

slabih trenutkih študija stali ob strani ter si namenili vzpodbudne besede in premagovali ovire.

POVZETEK

V prvem delu magistrskega dela je predstavljeno izobraževanje in usposabljanje. Teoretično

smo opredelili, kaj je učenje, izobraževanje, usposabljanje ter praktično usposabljanje.

Zanimalo nas je tudi, kako je zasnovano poklicno in strokovno izobraževanje v Sloveniji,

kakšen je razvoj ideje in kako poteka bolonjska reforma pri nas. Vsi smo del izobraževalnega

sistema, zato smo slikovno ponazorili zgradbo vzgoje in izobraževanja v Sloveniji. Opredelili

smo se na srednješolsko izobraževanje, saj izvajamo to obliko izobraževanja na Srednji

zdravstveni šoli. Predstavili smo tudi Srednjo zdravstveno šolo Celje, kadrovsko strukturo in

potek Praktičnega usposabljanja z delom.

V drugem delu pa smo na Srednji zdravstveni šoli Celje izvedli anketo med dijaki, ki so že

bili vključeni v Praktično usposabljanje z delom. Na podlagi dobljenih rezultatov smo potrdili

oziroma ovrgli postavljene hipoteze in ugotovili, katere so prednosti in slabosti Praktičnega

usposabljanja z delom. Izdelali smo tudi obrazce, ki so predstavljeni vsebinsko kot tudi

slikovno.

V zaključnem delu smo podali ugotovitve in predloge, ki so vsekakor zanimivi za dijake, šolo

in delodajalce. Dobro sodelovanje med vsemi je pogoj za dobro opravljeno Praktično

usposabljanje z delom, ki pa je po mojem mnenju pri nas ustrezno.

KLJUČNE BESEDE:

izobraževanje,

usposabljanje,

Srednja zdravstvena šola Celje,

Praktično usposabljanje z delom.

ABSTRACT

In the first part of the thesis education and training are presented. We defined theoretically

what learning, education, training and practical training are. We were also interested in how

vocational and professional education in Slovenia are planned, how ideas are developed and

in the progress of the Bologna reform in our country. We are all part of the education system

so we illustrated the visual structure of education in Slovenia. We have defined at secondary

education because this way of education is performed in Medical school Celje. We have also

presented the Medical school Celje, staffing and the course of Practical training with work.

In the second part we carried out the questionnaire among the students who had already been

included in Practical training with work. Based on the results, we confirmed or refuted

hypotheses, determined the advantages and disadvantages of Practical training with work. We

have also forms which are presented as a content and visual.

In the final part, we gave conclusions and suggestions which are certainly interested for

students, school and employers. Good cooperation among all is the condition for well-done

Practical training with work which is, in my opinion, in our case appropriate.

KEYWORDS:

• education,

• training,

• Medical school Celje,

• Practical work with training.

KAZALO

1 UVOD ..................................................................................................................................... 1

2 IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE ..................................................................... 2

2.1 UČENJE ............................................................................................................................... 2

2.2 IZOBRAŽEVANJE ............................................................................................................. 3

2.3 USPOSABLJANJE .............................................................................................................. 4

2.4 PRAKTIČNO USPOSABLJANJE ...................................................................................... 5

2.5 POMEN IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA........................................................ 5

2.6 POKLICNO IN STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE V EVROPI IN SLOVENIJI ............ 6

2.6.1 RAZVOJ IDEJE ................................................................................................................... 8

2.6.2 BOLONJSKA REFORMA .................................................................................................. 8

2.6.3 IZOBRAŽEVALNI SISTEM V SLOVENIJI ...................................................................... 9

2.7 SREDNJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE .......................................................................... 11

3 SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA CELJE ................................................................... 13

3.1 ZGODOVINA .................................................................................................................... 15

3.2 PROGRAM BOLNIČAR - NEGOVALEC NA SZŠ CELJE ............................................ 17

3.3 PROGRAM ZDRAVSTVENA NEGA NA SZŠ CELJE .................................................. 17

3.4 PROGRAM KOZMETIČNI TEHNIK NA SZŠ CELJE ................................................... 18

3.5 OSNOVNI PODATKI ....................................................................................................... 19

3.5.1 ZAPOSLENI ....................................................................................................................... 19

3.5.2 DIJAKI .............................................................................................................................. 20

3.6 KADROVSKA IN IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST ................................................... 21

4 ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA PRAKTIČNEGA USPOSABLJANJA Z

DELOM NA SREDNJI ZDRAVSTVENI ŠOLI CELJE ................................................... 23

4.1 IZOBRAŽEVANJE ZA MENTORJE ............................................................................... 24

4.2 DOKUMENTACIJA ......................................................................................................... 24

5 RAZISKAVA MNENJ DIJAKOV O PRAKTIČNEM USPOSABLJANJU Z DELOM

.................................................................................................................................................. 25

5.1 OPIS PROBLEMA ............................................................................................................ 25

5.2 CILJI IN NAMEN .............................................................................................................. 25

5.2.1 HIPOTEZE ......................................................................................................................... 25

5.3 METODA DELA .............................................................................................................. 26

5.4 ANALIZA REZULTATOV ............................................................................................... 27

5.5 TEST HIPOTEZ ................................................................................................................. 40

5.6 UGOTOVITVE IN PREDLOGI ........................................................................................ 41

6 PREDLOGI OBRAZCEV NA SREDNJI ZDRAVSTVENI ŠOLI CELJE .................. 43

6.1 POGODBA ......................................................................................................................... 43

6.2 ANEKS .............................................................................................................................. 44

6.3 NAPOTNICA ..................................................................................................................... 45

6.4 OCENJEVALNI LIST ...................................................................................................... 46

7 ZAKLJUČEK ...................................................................................................................... 47

8 LITERATURA IN VIRI ..................................................................................................... 49

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Kranj Magistrsko delo

Nataša Krajnc Zakrajšek: Praktično usposabljanje z delom na Srednji zdravstveni šoli Celje stran 1

1 UVOD

Gospodarsko in šolsko bolj razvite države so spoznale, da kakovostnega poklicnega

izobraževanja ni mogoče organizirati brez soudeležbe in soodgovornosti delodajalcev ter

njihovih združenj. Za poklicno in strokovno izobraževanje je bistveno razvito socialno

partnerstvo. Povezovanje izobraževanja in dela ter skupna odgovornost pri izvedbi

izobraževalnih programov je pri nas eden temeljnih ciljev prenove izobraževalnih programov

po novih Izhodiščih iz leta 2001. Izhodišča je podprl tudi Zakon o poklicnem in strokovnem

izobraževanju (Ur. l. RS, št.79/06).

Socialno partnerstvo je temeljni pogoj za načrtovanje izobraževanja, pripravo izobraževalnih

programov in izvajanje praktičnega izobraževanja v podjetjih. Z namenom, da bi laže

razumeli in razlikovali različne ravni izobraževanja, katerih pomemben del je tudi praktično

izobraževanje v delovnem procesu, uporabljamo v nadaljevanju izraz praktično izobraževanje

kot nadpomenko, ki zajema praktični pouk v šoli, praktično usposabljanje z delom dijakov pri

delodajalcih in praktično izobraževanje študentov višjih strokovnih šol pri delodajalcih. Izraz

praktično usposabljanje z delom (PUD) uporabljamo torej samo za tisti del praktičnega

izobraževanja, ki ga opravljajo dijaki srednjih šol pri delodajalcih (Anica Justinek et.al., 2007,

str. 11).

Zaposlena sem na Srednji zdravstveni šoli Celje. Moje delo je poučevanje praktičnega pouka

in strokovno-teoretičnih premetov. Zadnje leto pa se ukvarjam tudi z organizacijo Praktičnega

usposabljanja z delom. V okviru izobraževanja po bolonjskem sistemu je pogoj za uspešno

končan letnik opravljeno Praktično usposabljanje z delom, ki ga dijaki opravljajo pri različnih

delodajalcih, s katerimi ima šola sklenjene pogodbe. Vso potrebno dokumentacijo smo morali

izdelati sami, za pripravo le-te pa tudi ni bilo točno podanih navodil. Dokumentacija se še

dopolnjuje zaradi zagotavljanja ustreznosti, ki je pogoj za uveljavljanje sredstev na Javnem

razpisu, ki so namenjena za plačilo dijakom in mentorjem.

Menim, da je bila uvedba Praktičnega usposabljanja z delom prenagljena, brez natančnih

navodil. Ni bilo izdelanih obrazcev za izvedbo samega izobraževanja. Ključni pogoj za

uspešno izvajanje Praktičnega usposabljanja z delom je temeljita izdelava obrazcev; pogodba,

napotnica, ocenjevalni list, aneksi k pogodbi, dnevniki. Prav tako ne smemo pozabiti na dobro

sodelovanje z delodajalci.

Namen magistrskega dela je predstavitev Praktičnega usposablja z delom na Srednji

zdravstveni šoli Celje, ki je pogoj za uspešno opravljen letnik vseh izobraževalnih programov,

ki jih poučujemo na naši šoli.

Cilj magistrskega dela je opredelitev izobraževanja in usposabljanja, predstavitev poklicnega

in strokovnega izobraževanja. Predstavili bomo naše programe, ki jih izvajamo na šoli:

program zdravstvena nega, program bolničar – negovalec in program kozmetični tehnik. Na

splošno bomo predstavili Praktično usposabljanje z delom, da pa je le-to kvalitetno in dobro

izvedeno, so potrebni obrazci, ki jih bomo izdelali in prikazali v magistrskem delu.



2 IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE

Možina et al. menijo (1998, str. 177), da je izobraževanje dolgotrajen in načrten proces

razvijanja posameznikovih znanj, sposobnosti in navad, ki mu omogočajo vključitev v

družbeno življenje in delo ter oblikovanje znanstvenega pogleda na svet. Izobraževanje vpliva

na posameznikov intelektualni razvoj, pomaga odkrivati še neznane talente in zmožnosti ter

izboljšuje njegovo delovanje in razmišljanje (Vukovič, Miglič 2006).

V Wikipediji (http://sl.wikipedia.org/wiki/Izobra%C5%BEevanje) lahko zasledimo, da je

pojem »izobraževanje« slovenski izraz za dejavnost, ki razširi znanje, tako kognitivno kot

konativno, obenem je tudi dejavnost obvladovanja veščin. Običajno mislimo ob izobraževanju

na dejavnost povečevanja znanja kot na tradicionalno šolsko obliko poučevanja učitelja, kjer

se odvija izobraževanje otrok in mladostnikov. Od uveljavitve paradigme vseživljenjskega

izobraževanja se izobraževanje pojmuje kot osnovna dejavnost pridobivanja znanja.

Izobraževanje se lahko odvija kot samo izobraževanje, kot formalno ali neformalno

izobraževanje, kot izobraževanje otrok, mladostnikov in odraslih. Tradicionalna, šolska,

formalna oziroma frontalna oblika izobraževanja zajema poučevanje učitelja in učenje učenca,

pri čemer je vedno rezultat novo znanje, akademsko, razvitost sposobnosti oziroma

obvladovanje veščin. Izobraževanje se vedno pojavlja skupaj z vzgojo, pri čemer dosega tudi

manj otipljive, a celo pomembnejše cilje: dobro presojo, pravičnost in modrost. Z

izobraževanjem se najpogosteje, čeprav ne izključno, ukvarjajo različne šole. Izobraževanje

lahko označimo tudi kot organizirano dejavnost družbe, ki jo v formalnih oblikah izvajajo

javne ali privatne šole, vrtci in druge izobraževalne institucije. Običajno se zaključi v naprej

določenem času, zaključek izobraževanja pa pomeni doseganje izobraževalnega standarda, ki

ga posameznik lahko izkazuje s potrdilom.

Vzgoja in izobraževanje je vseživljenjski proces, ki zajema predšolske in šolske otroke,

mladostnike ter odrasle ljudi različnih starosti. Cilj izobraževanja je zagotoviti mladim ljudem

in odraslim podlago za razumevanje tradicij in idej, ki vplivajo na družbo, v kateri živijo,

njihovo kulturo in druge kulture ter naravne zakone ter da bi si pridobili naravne in druge

spretnosti, ki so potrebne za sporazumevanje (Potokar, 2003, str. 195).

2.1 UČENJE

Učenje je temeljna človekova dejavnost. Človek se dejansko uči vse življenje. Rečnik (1999a:

35) dodaja, da je učenje bistven proces oblikovanja in razvoja človekove osebnosti, zato ga

psihologija opredeljuje kot »proces spreminjanja posameznika pod vplivom individualnih

izkušenj z razmeroma trajnim učinkom« (Slivar, 1999, str. 25).

Mumford (1995, str. 3) pravi, da govorimo o uspešnem učenju, ko ljudje pokažejo, da vedo

(dejstva, spoznanja) ali znajo narediti nekaj, česar prej niso (sposobnost).

Učenje je v naši predstavi lahko običajno zelo ozko vezano na šolsko učenje ob knjigi, kot

prikazuje slika 1. Največkrat si predstavljamo sedenje ob knjigi ali zvezku, spremljajoča

čustva pa so napor, nelagodje, dolgčas, včasih tudi strah. Sam pojem učenja pogosto

povezujemo z negativnimi čustvi. Asociacije na besedo učenje med učenci so odkrile dokaj

negativno čustveno obarvanost tega pojma.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Izobra%C5%BEevanje

http://sl.wikipedia.org/wiki/Znanje

http://sl.wikipedia.org/wiki/Pouk

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ve%C5%A1%C4%8Dina&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Presoja&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Modrost&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%A0ola



Slika 1: Deklica med učenjem, povzeto 1. 9. 2012

(http://www.hrabritelefon.hr/hr/stranica/105/los-skolski-uspjeh-djeteta)

Učenje je kompleksen pojav, ki je kljub obsežnemu preučevanju še vedno dokaj neraziskan.

Jelenc (1996, str. 10) pravi, da je učenje »vsaka dejavnost, namerna in nenamerna ali

naključna, s katero posameznik spreminja samega sebe. Pri tem vplivajo nanj kulturno okolje,

dejavnosti, ki jih sprejema ali se jih udeležuje, ali pa njegova načrtna dejavnost, da vire učenja

iz okolja tako ali drugače strukturira in jih prilagodi svojim potrebam«.

2.2 IZOBRAŽEVANJE

»Izobraževanje je dolgotrajen in načrten proces razvijanja posameznikovega znanja,

sposobnosti in navad, ki mu omogočajo vključitev v družbo in delo« (Jereb, 1998, str. 177).

Pomaga odkrivati posameznikove potencialne zmožnosti za boljše delovanje in razmišljanje.

Močno vpliva na intelektualni razvoj.

Izobraževanje delimo na dva segmenta, na splošno in strokovno. Jereb (1998) navaja, da

govorimo s splošnem izobraževanju takrat, kadar je temeljni cilj procesa pridobivanje znanja

in sposobnosti, nujnih za življenje, strokovno izobraževanje pa je namenjeno pridobitvi

poklica, pri čemer posameznik v izobraževalnem procesu pridobiva znanje, spretnosti in

navade, ki so nujni za opravljanje konkretnega poklica. Strokovno izobraževanje je torej

načrten proces razvijanja posameznikovega znanja, spretnosti in navad ter pridobivanja

delovnih izkušenj za strokovno izvajanje poklica. Ker je povezano z določeno dejavnostjo, je

označeno s področjem, ki ga zajema (npr. tehnično, družboslovno). Obe izobraževanji se

prepletata, še posebej je na višjih ravneh meje med njima težko opredeliti.

Namen izobraževanja je omogočiti, da mladi in odrasli razvijejo razumevanje tradicij in idej,

ki vplivajo na družbo, v kateri živijo, in prispevajo k njenemu razvoju. Vključuje spoznavanje

kulture in naravnih zakonov ter pridobivanje jezikovnih in drugih spretnosti, ki so temeljne za

učenje, osebnostni razvoj, ustvarjalnost in medsebojno sporazumevanje (Glossary of Training

Terms, 1981).

V sodobni družbi je – tudi zaradi hitrosti njenega spreminjanja – temeljnega pomena, da vsak

posameznik pridobi kakovostno splošno izobrazbo in kakovostno znanje. Zato bo kakovostno

in široko znanje, ki ga preko ciljev in standardov znanja opredeljujejo kurikulum oziroma

učni načrti na različnih ravneh vzgojno-izobraževalnega sistema, tudi v prihodnje moralo

ostati tesno povezano s kompleksnim in prepletenim sistemom ciljev, standardov in vsebin



(http://pefprints.pef.uni-lj.si/1196/1/pp_11-62.pdf). Kakovost znanja zagotavlja vzgojno-

izobraževalni sistem za vse tudi tako, da je načrtovanje, posredovanje in ocenjevanje znanja

zasnovano na različnih taksonomskih ravneh in v skladu s taksonomijami, ki so ustrezne za

posamezna predmetna področja, da pozornost posvečamo

tako procesu kot rezultatu, razvijanju učnih navad, različnih spretnosti in ustvarjalnosti (Bela

knjiga, 2011).

Ljudje se že danes soočajo z zmanjšanjem števila delovnih mest, saj industrijska družba

svojih težav namreč ne zmore reševati. Informacijska družba pa nam lahko ponuja nove

dejavnosti, delovna mesta, delo na daljavo, načine, kako se lahko posameznik samostojno

vključuje v širšo organizacijo in sodeluje pri razvoju širše družbe (Jereb E., Potokar F., 2003).

Mihaličeva (2006, str. 20) pravi, da je znanje, poleg ljudi in tehnologije, postalo odločilni

generator sprememb v današnjem svetu. Znanje je edini resnično neizčrpen ekonomski faktor

in predstavlja tako imenovano nevidno bogastvo vsakega naroda. Postalo je najbolj iskano

tržno blago, investiranje v človeški kapital in v znanje pa je postalo najpomembnejša naložba.

Znanje je namreč ključna oblika sodobnega kapitala, ki predstavlja najmočnejše orožje v boju

za konkurenčno, celo trajno konkurenčno prednost tako posameznikov, podjetij in tudi držav.

Na izobraževanje lahko gledamo kot na naložbo in kot na porabo, kar je posledica dvojne

funkcije izobraževanja v družbenem razvoju: ekonomske in neekonomske. Vplive

izobraževanja lahko proučujemo z vidika posameznika ali z vidika družbe.

Pravičnost v izobraževanju, ki je bistven element družbene pravičnosti, je tesno povezana z

enakostjo. Vsi državljani v sodobnih družbah moramo imeli enake možnosti za uspeh v

življenju, vendar je vse odvisno od vsakega posameznika koliko truda bo vložil v svoj uspeh.

Pojmovanje socialne pravičnosti kot enake možnosti torej dopušča neenakost dosežkov

posameznikov, vendar le, če imajo vsi enake možnosti, da jih dosežejo, in je ta neenakost

dosežkov posameznikov posledica njihovih svobodnih izbir, sposobnosti, vloženega truda in

sprejetih tveganj. Ker je enakost možnosti, ki jih ima nekdo v družbi, močno odvisna od

njegovih možnosti za izobraževanje, mora država, ki si prizadeva za pravično družbo, z

različnimi ukrepi (izvajanje politike pozitivne diskriminacije za otroke iz socialno in kulturno

deprivilegiranih okolij; zagotavljanje vsakomur enakega obsega brezplačnega izobraževanja;

omogočanje individualizacije šolskega sistema in pouka, ki nudi vsakemu učencu optimalne

možnosti za pridobitev kakovostne izobrazbe in formiranje v avtonomnega posameznika;

inkluzije otrok s posebnimi potrebami v primerih, ko je to zanje koristneje, kot bi bilo, če bi

se šolali v posebnih šolah itd.) najprej vsakomur zagotoviti enake izobraževalne možnosti

(Bela knjiga, 2011, str. 14).

2.3 USPOSABLJANJE

Usposabljanje se velikokrat navezuje na strokovno izobraževanje in skupaj z njim vodi k

celostni poklicni usposobljenosti. Težišče usposabljanja je na pridobivanju praktičnih znanj,

spretnosti in navad, potrebnih za določeno delo ter na razvijanju ustreznih poklicnih

sposobnosti in veščin.

Usposabljanje je povezano in pogojeno z vzgojo in izobraževanjem ter se nadaljuje v

nenehnem strokovnem in poklicnem izpopolnjevanju.

Možina et al. menijo (1998, str. 178), da s pojmom usposabljanje oziroma strokovno

usposabljanje označujemo proces razvijanja tistih človekovih sposobnosti, ki jih posameznik

potrebuje pri opravljanju nekega konkretnega dela v okviru določene dejavnosti. Posameznik

si torej razvije znanje, sposobnosti in spretnosti za neko delo. Usposabljanje je sestavljeno iz

http://pefprints.pef.uni-lj.si/1196/1/pp_11-62.pdf



načrtovanih programov, ki so namenjeni povečanju uspešnosti posameznikov, skupin ali

organizacijskih ravni. Ker je večina strokovnih izobraževalnih programov namenjena več

delovnim situacijam hkrati, in ne le enemu delu v konkretnem delovnem procesu, je

strokovno usposabljanje nujno nadaljevanje procesa poklicnega izobraževanja (Jereb, 1998).

Je načrtovana in sistematična sprememba vedenja (Ferjan, 1999, str. 10), ki se zgodi na

podlagi spremljanja učnih primerov, programov in upoštevanja napotkov.

2.4 PRAKTIČNO USPOSABLJANJE

V procesu bolonjske prenove študijskih programov zavzema praktično usposabljanje

pomemben del pridobivanja in razvijanja specifičnih strokovnih kompetenc, ki so usmerjene

predvsem na večjo zaposljivost dijakov. Trg dela se bistveno hitreje spreminja in dobiva nove

dimenzije. Zato so dijaki po končanem izobraževanju soočeni z veliko izzivi v drugačnem

okolju: teče z drugačno dinamiko, pogosto sloni na skupinskem delu ob znatno bolj zapleteni

tehnologiji, pa še pričakovanja glede delovnih rezultatov se pojavijo dokaj kmalu. Praktično

usposabljanje je bilo že doslej v izobraževanju učiteljev, zdravstvenih kadrov in nekaterih

drugih poklicev obvezen sestavni del, z uvajanjem Bolonjske reforme pa se širi na vse stroke

in stopnje izobraževanja. Pripravljanje, izvajanje in spremljanje praktičnega usposabljanja

vedno znova poraja številna vprašanja, kot na primer, kakšno naj bo, koliko časa naj traja, v

katerem letniku naj se začne, kdo naj ga izvaja, kako naj se spremlja, na kakšen način naj se

ocenjuje, kdo so dobri mentorji in kaj je dobra praksa.

Učenje na delovnem mestu, kamor uvrščamo praktično usposabljanje, je ena od številnih

aktivnih oblik študijskega dela. Praktično usposabljanje pa ni oblika aktivnega dela, ki bi bila

primerna le za visokošolske izobraževalne programe in regulirane programe, kar je značilnost

slovenskih programov, temveč se v svetu vse bolj uveljavlja kot ena ključnih aktivnih oblik

študijskega dela na vseh ravneh izobraževanja, predvsem zato, ker je osnova vse življenjskega

učenja. Dobro razvite akademske discipline so zaradi svoje poudarjene monodisciplinarnosti

slabo prilagojene potrebam vse življenjskega učenja posameznikov oz. organizacij, praktično

usposabljanje pa zagotavlja interdisciplinarnost in je tako znatno bolj ustrezno vse-

življenjskemu izobraževanju. Tako na delovnem mestu razvijajo in utrjujejo vrsto

instrumentalnih kompetenc, kot so metodološke kompetence (sposobnost organiziranja

delovnega časa, reševanje realnih problemov, uporaba znanja v praksi itd.), sposobnost ustne

in pisne komunikacije, lahko tudi v tujem jeziku, v primeru, da je organizirana praksa v tujini

in preverjanje tehnične usposobljenosti, tam, kjer je to pomembno. Praktično usposabljanje je

tudi zelo primerna oblika aktivnega učenja za nadgrajevanje med osebnostnih kompetenc, kot

so kritičnost, samokritičnost, delo v skupini, etičnost itd. (http://www.uni-

lj.si/files/ULJ/userfiles/ulj/studij_na_univerzi/dodiplomski_studij/SmernicePrakticnoUsposab

ljanje.pdf).

2.5 POMEN IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA

Zagotavljanje kakovostnega vzgojno-izobraževalnega dela v institucijah predšolske vzgoje,

osnovnošolskega izobraževanja, gimnazijskega ter poklicnega in srednjega strokovnega

izobraževanja ter izobraževanja odraslih:

• s kakovostno usposobljenimi strokovnimi delavci v vzgoji in izobraževanju,

• z ustreznimi prostorskimi pogoji,

• z ustreznimi finančnimi vlaganji,

• z zagotavljanjem avtonomije vzgojno-izobraževalnih institucij,

• z zagotavljanjem strokovne avtonomije strokovnih delavcev v vzgoji in

izobraževanju,



• z upoštevanjem sodobnih spoznanj o vzgoji in izobraževanju (poučevanju in

učenju),

• z zagotavljanjem pluralnosti in enakovrednosti vseh znanstvenih disciplin in

• z dopolnjevanjem mreže javnih vzgojno-izobraževalnih institucij z zasebnimi na

vseh ravneh vzgojno-izobraževalnega sistema.

Doseganje kakovostne splošne izobrazbe, široke razgledanosti, poklicne usposobljenosti in

znanja, ki je primerljivo z znanjem v državah, ki dosegajo najvišje rezultate na mednarodnih

tekmovanjih (Bela knjiga, 2011, str. 16).

Uspešnost vsake organizacije je odvisna od strokovno izobraženega in usposobljenega kadra.

Torej je pomembna naloga vsake organizacije, da nameni izobraževanju zaposlenih veliko

pozornosti. Celovit pristop k izobraževanju zaposlenih vključuje jasen odgovor na vprašanje,

zakaj vlagati v izobraževanje, definira cilje izobraževanj in primerno izbiro kandidatov ter

sistematično načrtuje in ocenjuje tako rezultate kot tudi učinkovitost izvedenih oblik šolanja.

Uvajanje sistematičnega načrtovanja izobraževanja omogoča pridobitev strateško

pomembnega znanja, učinkovitejše delo in uspešno doseganje ciljev, podpira osebni razvoj

posameznika, dolgoročno vpliva na zavzetost zaposlenih ter veča pripadnost organizaciji, to

pa pripomore k manjši fluktuaciji strokovnjakov (http://www.cek.ef.uni-

lj.si/u_diplome/drevensek2792.pdf).

Jerebova in Rajkovič (2000, str. 622) navajata: Enega izmed glavnih motivatorjev za

izobraževanje predstavljajo nagrade. Podjetja svoje zaposlene nagrajujejo z ozirom na njihov

prispevek, zmožnost in tržno ceno. Sistem nagrajevanja vključuje finančne (plača,

stimulacija) in nefinančne nagrade (priznanja, pohvale, osebni razvoj, dosežki).

Tako izobraževanje kot usposabljanje potekata v določenih okoliščinah. Potrebne so torej

okoliščine, razmere, v katerih se posameznik nauči odzvati se. Posameznik pridobi zahtevano

znanje, ki mu ob samozavestni uporabi pomaga prebroditi nove razmere in težave. Uspešnost

prenosa naučenega v nove razmere je poleg zaupanja v sposobnosti vir posameznikove

samozavesti, ki je dodatni rezultat učenja in spodbuja nadaljnji razvoj. Izobraževanje in

usposabljanje sta torej namenjena pospeševanju in usmerjanju učenja in pomoči pri doseganju

ciljev, kar daje usposobljeni osebi samozavest za uporabo naučenega. Izobraževanje in

usposabljanje sta trajna, nepretrgana procesa, kar velja za posameznika in organizacijo. Ne

smemo pozabiti, da bo le ustrezno izobražen in usposobljen zaposleni lahko pri svojem delu

uspešen in koristen za celotno organizacijo (Možina, članek na www.delavska-

participacija.com/clanki/ID000504.doc).

2.6 POKLICNO IN STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE V EVROPI IN SLOVENIJI

Današnje srednje poklicno in strokovno izobraževanje je bilo zasnovano na ciljih Bele knjige

iz leta 1995 (Bela knjiga, 2011, str. 5). Iz evalvacije programskih rešitev je razvidno, da se

mnoga načela iz Bele knjige niso uresničila, oziroma so programske rešitve sledile starim, že

uveljavljenim vzorcem (npr. delitev vsebinskih sklopov, tradicionalna delitev izobraževalnih

programov). Na podlagi evalvacij in izhodišč je bila v letih 2007/08 izvedena celovita

prenova izobraževalnih programov, ki je prinesla pomembne spremembe (npr. poudarek na

praktičnem usposabljanjem z delom) in upoštevanje načel vseživljenjskega izobraževanja. Iz

analize obstoječega stanja je razvidno, da slovenski izobraževalni sistem ne zaostaja za

drugimi državami EU, se pa v določenih segmentih od njih razlikuje. Trend poklicnega

izobraževanja je v vertikalni povezanosti srednjega in višjega strokovnega izobraževanja z



okrepljenim poukom temeljnega strokovno-teoretičnega predmeta. Poudarjena je osrednja

vloga učenca in pomen različnih vrst učenja.

Na osnovi Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (2006) se je pripravil sodobno

modularno zasnovan izobraževalni program nižjega, srednjega poklicnega ter srednjega in

višjega strokovnega izobraževanja. Potrebne spremembe šolskega programa so nastale zaradi

lažje primerljivosti Slovenije z Evropo. Prenovil se je tudi program srednjega strokovnega

izobraževanja s področja zdravstvene nege, ki omogoča vpis učencev za pridobitev poklica

srednja medicinska sestra/srednji zdravstvenik.

Vključitev Slovenije v Evropsko unijo in sprejetje filozofije vseživljenjskega učenja

(Memorandum o vseživljenjskem učenju, 2000, Strategija vseživljenjskega učenja, 2007) sta

procesa, ki sta zahtevala ponovno presojo primernosti izobraževalnih programov. V Evropi se

je zaradi ohranjanja in povečevanja konkurenčnosti začel proces spreminjanja izobraževalnih

sistemov (Bevc, 1994, str. 95). Bolonjski proces je sprožil prenovo visokega šolstva, ki pa ne

vključuje vse populacije.

Tesno povezovanje izobraževanja in dela je med članicami Evropske unije ena izmed

pomembnejših možnosti za zaposlovanje mladih. V evropskem prostoru obstajajo trije

različni modeli povezovanja dela in izobraževanja:

na šolo vezan sistem poklicnega izobraževanja, kot ga pozna, na primer, Francija,

dualni sistem (vajeniški), ki obsega obvezno šolsko izobraževanje; poznajo ga

germanske dežele, zdaj pa ponovno vse bolj tudi druge srednjeevropske,

anglosaksonske dežele (vključno z ZDA), kjer je sistem poklicnega izobraževanja

vezan pretežno na strokovna združenja, ne pa na šolski sistem.

V veliki večini držav članic Evropske unije predstavlja vajeništvo alternativo šolskemu

oziroma po šolanemu poklicnemu izobraževanju; razen v Avstriji in Nemčiji, kjer dualni

sistem v precejšnjem delu gospodarskih panog edini omogoča pridobiti poklicno izobrazbo.

Po nemškem dualnem sistemu se zgledujejo tudi druge države Evropske unije, vendar ga ne

kopirajo, ker upoštevajo svoj obstoječi šolski sistem, tradicijo poklicnega izobraževanja ter

pripravljenost in sposobnost gospodarstva, da prevzame del izobraževalnih nalog. Dualni

sistem v Nemčiji predstavlja jedro celotnega sistema poklicnega izobraževanja in je

uveljavljen skupaj s socialnim partnerstvom oziroma prav zaradi dobrega socialnega

partnerstva. Pravo nasprotje Nemčiji predstavljajo države, v katerih vajeništvo sploh ne spada

v pristojnost države ali pa ni umeščeno v sklop pristojnosti šolskega ministrstva, temveč

ministrstva za delo (Velika Britanija, Italija, Francija). Čeprav je tehnično-tehnološki razvoj

in z njim povezane potrebe dela med posameznimi državami mogoče primerjati in bi zato

sklepali, da je tudi poklicna priprava na delo sorodna glede na doseženo stopnjo razvoja, pa

lahko na podlagi mednarodnih primerjav in analiz ugotovimo, da bi v Evropski uniji le težko

našli enovit model ali takšne rešitve v sistemih poklicnega izobraževanja, ki bi imele skupne

značilnosti. V Švici, kjer se odgovornost za poklicno izobraževanje bolj ali manj enakovredno

porazdeli med šolo, podjetje in izobraževalne centre, ki so organizirani na medpodjetniški

ravni, se je za praktično usposabljanje uveljavil izraz »trialni« sistem (Anica Justinek et.al.,

2007, str. 21).



2.6.1 RAZVOJ IDEJE

V Sloveniji je bila leta 1996 sprejeta šolska zakonodaja, ki je – prvič v novi državi in na

podlagi konceptov, zapisanih v Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji

(1995) – prinesla celovito ureditev na vseh ravneh šolskega sistema. Rešitve so bile uvedene v

šolski sistem in precej jih je bilo od tedaj že spremenjenih, tako da je po desetletju in pol

nastopil čas za sistematičen strokovni premislek o strukturi in delovanju slovenskega sistema

vzgoje in izobraževanja ter za iskanje rešitev, ki bodo v prihodnje zagotavljale kakovost

delovanja šolskega sistema. Nacionalna strokovna skupina je v maju in juniju 2009 imenovala

dvanajst področnih strokovnih skupin (za načela, vrtce, osnovno šolo, gimnazije, poklicno in

strokovno izobraževanje, izobraževanje odraslih, izobraževanje otrok s posebnimi potrebami,

jezik v izobraževanju, izobraževanje pedagoških delavcev in njihov profesionalni razvoj,

šolstvo, narodnosti, zasebno šolstvo, financiranje in regionalizacijo, naknadno pa še posebno

skupino za glasbeno šolstvo), ki so jih prav tako sestavljali strokovnjakinje in strokovnjaki

posameznih področij. Rešitve, ki so jih oblikovale področne strokovne skupine in ki so bile

potrjene na Nacionalni strokovni skupini, prikazujemo ločeno po poglavjih. Dokumenti z

analizami in rešitvami, ki so nastali po posameznih področjih, so bili obsežni; za potrebe

končnega besedila smo jih skrajšali, saj je bil naš cilj kratko in jedrnato prikazati rešitve in

argumente zanje (Bela knjiga, Janez Krek, 2011, str. 5).

2.6.2 BOLONJSKA REFORMA

Bolonjski proces je proces reforme visokega šolstva. Zaključil se s podpisom Bolonjske

deklaracije, začel pa z Magno Charto Universitatum evropskih univerz ter nadaljeval s

Sorbonsko in Lizbonsko deklaracijo. Bolonjska deklaracija je dobila ime po kraju srečanja

ministrov. Med njimi je bila tudi Slovenija. Dokument je postal temelj bolonjske deklaracije,

ki jo je 19. junija 1999 podpisalo 29 evropskih ministrov (Lipužič, 1996, str. 31). V tem času

se je Evropa soočala s skupnimi problemi, ki so vplivali na razvoj izobraževanja: upadanje

števila rojstev, staranje prebivalstva, državno varčevanje in omejevanje javnih izdatkov za

izobraževanje, brezposelnost učiteljev, previsok osip mladih v šolah (problem vrednotenja

znanja in motivacije), neprimerni učni načrti (preobsežni in s premalo praktičnih znanj),

izginjanje nekaterih tradicionalnih poklicev zaradi tehničnega napredka in novih tehnologij

(mladi se izobražujejo za »izumrle« poklice, zato ne dobijo zaposlitve, za prosta delovna

mesta pa nimajo potrebnega znanja), neenako vrednotenje splošnega in poklicnega

izobraževanja in še nekateri drugi.

Z deklaracijo so si države podpisnice zastavile skupen cilj, ob hkratnem polnem upoštevanju

in spoštovanju različnosti nacionalnih sistemov izobraževanja in univerzitetne avtonomije, in

sicer z medsebojnim sodelovanjem izgraditi odprt in konkurenčen evropski visokošolski

prostor do leta 2010, ki bo evropskim študentom in diplomantom omogočal prosto gibanje in

zaposljivost, obenem pa bo privlačen tudi za neevropske študente.

V Sloveniji in Evropi poteka t. i. bolonjska reforma, oziroma prenova študijskih programov,

ki je opredeljena v bolonjski deklaraciji in nekaterih drugih dokumentih. Ta opredeljuje, da

terciarno izobraževanje (tj izobraževanje po srednji šoli) poteka na treh stopnjah in za vsako

stopnjo določa njene značilnosti, kvalifikacije, ki si jih posameznik pridobi in število t. i.

kreditnih točk za vsako stopnjo. Za 1. bolonjsko stopnjo predvideva 3 ali 4-letne programe, ki

obsegajo od 180 do 240 kreditnih točk. Posamezni letnik študijskega programa obsega 60

kreditnih točk. Za 2. bolonjsko stopnjo predvideva 1 ali 2-letne programe, odvisno od trajanja



ustreznega programa 1. stopnje, tako, da 1. in 2. stopnja obsegata skupaj 5 let

(http://www.cvzu-posavje.si/index.php?a=bolonjski).

2.6.3 IZOBRAŽEVALNI SISTEM V SLOVENIJI

V izobraževalni sitem v Sloveniji se vključujejo člani skoraj vsake slovenske družine, ki jo

sestavljajo otroci, ki obiskujejo vrtec ali šolo na katerikoli stopnji, in odrasli, ki se strokovno

izobražujejo ali usposabljajo za življenje in delo. V Republiki Sloveniji je sistem vzgoje in

izobraževanja organiziran v glavnem kot javna služba, v kateri javni in zasebni zavodi ter

zasebniki s koncesijo izvajajo javno veljavne programe. Z zakonom je določeno, da je javna

šola laična, šolski prostor pa avtonomen; v javni šoli je prepovedana politična in

konfesionalna dejavnost. Ustava Republike Slovenije določa, da je izobraževanje svobodno

ter da so državne visokošolske institucije avtonomne.

Učni jezik je slovenski, italijanska in madžarska narodna skupnost imata pravico do vzgoje in

izobraževanja v svojem jeziku. Ustava varuje tudi položaj in zagotavlja posebne pravice

romski skupnosti, ki živi v Sloveniji. Otroci priseljencev imajo pravico do osnovnošolskega

izobraževanja pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije.

V zadnjem desetletju so bile prioritete na področju vzgoje in izobraževanja usmerjene na dvig

izobrazbene ravni prebivalstva ter zagotavljanje enakih možnosti za vse državljane Slovenije,

ne glede na rojstvo, kulturno ali jezikovno poreklo, zdravstveno stanje, družbeni položaj, spol

ali katerokoli drugo osebno okoliščino.

Na področjih predšolske vzgoje, obveznega osnovnega šolstva, osnovnega glasbenega

izobraževanja, srednjega in višjega šolstva, izobraževanja odraslih ter visokega šolstva

opravlja naloge Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Država ima pri

upravljanju javnih zavodov več vlog: je regulator, ustanovitelj, glavni financer in nadzornik.

Vzgojo in izobraževanje imamo razdeljeno na več ravni, kar prikazuje slika 2:

Predšolska vzgoja zajema varstvo ter vzgojo in izobraževanje otrok in ni obvezna. V

vrtec se lahko vpišejo otroci od prvega leta starosti do vstopa v šolo. Javne vrtce

ustanavljajo in financirajo občine.

Obvezno osnovnošolsko izobraževanje je v Sloveniji organizirano kot enotna

devetletna osnovna šola, v katero so vključeni učenci od šestega do petnajstega leta

starosti. Ustanoviteljice javnih osnovnih šol so občine. Osnovno šolstvo se financira iz

občinskega in državnega proračuna.

Srednješolsko izobraževanje traja od 2 do 5 let. Izobraževalni programi so poklicni,

strokovni in gimnazijski (splošni). Sistem srednjega šolstva je centraliziran; o

ustanavljanju in financiranju šol, sprejemanju in razmeščanju izobraževalnih

programov se odloča na nacionalni ravni.

V terciarno izobraževanje spadata višješolsko izobraževanje in visokošolski študij.

Višješolski programi trajajo dve leti in so poklicno naravnani.

http://www.mss.gov.si/si/

https://webgate.ec.europa.eu/fpfis/mwikis/eurydice/index.php/Slovenija:Pred%C5%A1olska_vzgoja_in_varstvo

https://webgate.ec.europa.eu/fpfis/mwikis/eurydice/index.php/Slovenija:Osnovno%C5%A1olsko_izobra%C5%BEevanje

https://webgate.ec.europa.eu/fpfis/mwikis/eurydice/index.php/Slovenija:Srednje%C5%A1olsko_izobra%C5%BEevanje

https://webgate.ec.europa.eu/fpfis/mwikis/eurydice/index.php/Slovenija:Vi%C5%A1je_%C5%A1olstvo_in_visoko_%C5%A1olstvo



Slika 2: Zgradba vzgoje in izobraževanja, povzeto 10. 9. 2012 ( http://www.gea-

college.si/center-visjih-sol/bolonjski-sistem-studija/bolonjske-stopnje-izobrazbe/)

Za izobraževanje odraslih je značilna velika programska in institucionalna pestrost. Vzgojo in

izobraževanje otrok s posebnimi potrebami izvajajo vrtci in šole (inkluzivno, integrirano ali v

ločenih oddelkih) ter posebni zavodi. Slovenija ima razvit sistem osnovnega glasbenega in

baletnega izobraževanja, ki daje otrokom in mladostnikom možnost, da hkrati ob

osnovnošolskem izobraževanju razvijajo tudi svojo glasbeno nadarjenost.

http://www.gea-college.si/center-visjih-sol/bolonjski-sistem-studija/bolonjske-stopnje-izobrazbe/


https://webgate.ec.europa.eu/fpfis/mwikis/eurydice/index.php/Slovenija:Izobra%C5%BEevanje_in_usposabljanje_odraslih

https://webgate.ec.europa.eu/fpfis/mwikis/eurydice/index.php/Slovenija:Svetovanje_in_usmerjanje_v_vzgoji_in_izobra%C5%BEevanju

https://webgate.ec.europa.eu/fpfis/mwikis/eurydice/index.php/Slovenija:Svetovanje_in_usmerjanje_v_vzgoji_in_izobra%C5%BEevanju

http://www.mss.gov.si/si/solstvo/glasbeno_izobrazevanje/

http://www.mss.gov.si/si/solstvo/glasbeno_izobrazevanje/



Šole so v Sloveniji javne in omogočajo izobraževanje vsem državljanom. Zasebne šole lahko

sprejemajo svoje izobraževalne programe, po katerih je mogoče pridobiti javno veljavno

izobrazbo, če pristojni strokovni svet ugotovi, da je njihov standard primerljiv z javno

veljavnimi programi, ki jih sprejema minister (Zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja,

2007).

2.7 SREDNJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE

Povzeto iz spletne strani:

https://webgate.ec.europa.eu/fpfis/mwikis/eurydice/index.php/Slovenija:Srednje%C5%A1ols

ko_izobra%C5%BEevanje, 7.9.2012.

Po obveznem devetletnemu osnovnošolskem izobraževanju sledi srednješolsko izobraževanje.

Traja od 2 do 5 let, vanj vstopajo generacije otrok, stare praviloma 15 let.

Poglavitni cilji srednješolskega izobraževanja v Sloveniji so:

omogočiti splošno izobrazbo in pridobitev poklica vsemu prebivalstvu,

omogočiti čim večjemu deležu prebivalstva čim višje ravni ustvarjalnosti,

omogočiti čim večjemu deležu prebivalstva čim višjo raven izobrazbe ter

omogočiti tudi vključevanje v procese evropskega povezovanja.

Srednješolsko izobraževanje se deli v splošno izobraževanje, v katerega spadajo različni tipi

gimnazij in maturitetni tečaj, ter poklicno in strokovno izobraževanje.

Splošno izobraževanje je namenjeno pripravi za nadaljevanje šolanja na univerzah.

Poklicno in strokovno izobraževanje je namenjeno pridobitvi poklica za vstop na trg

dela, pa tudi za nadaljevanje šolanja v programih terciarnega izobraževanja.

Srednješolsko izobraževanje izvajajo srednje šole; te so lahko specializirane samo za eno

vrsto izobraževanja (na primer, gimnazije), lahko pa izvajajo več vrst programov. Tako

imamo enovite organizacije, zaradi programske razvejanosti in velikosti pa so lahko

organizirane kot šolski centri z več enotami.

Sistem srednjega šolstva je centraliziran; o ustanavljanju in financiranju šol, sprejemanju in

razmeščanju izobraževalnih programov se odloča na nacionalni ravni. Šole in učitelji pa so

avtonomni pri konkretizaciji učnih vsebin, izbiri metod poučevanja, kadrovanju in urejanju

delovnih razmerij ter vpisu novincev.

Srednješolsko izobraževanje ureja več zakonov:

Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ureja pogoje za

opravljanje izobraževalne dejavnosti in določa način upravljanja in financiranja.

Zakon o gimnazijah ureja izobraževanje v splošnih in strokovnih gimnazijah, ki

omogoča po opravljeni splošni maturi nadaljevanje šolanja na univerzah.

Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju ureja izobraževanje za pridobitev

nižje in srednje poklicne izobrazbe, srednje strokovne izobrazbe ter izpopolnjevanje in

usposabljanje.



http://www.dz-rs.si/index.php?id=101&unid=UPB%7CEAE4C55167225265C125761D002DFF06&showdoc=1

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200679&stevilka=3449




Zakon o maturi ureja zaključek izobraževanja v srednjem splošnem in srednjem

strokovnem izobraževanju - določa vsebino splošne mature in poklicne mature,

sestavo in pristojnosti maturitetnih organov ter postopek in način opravljanja mature.

Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami ureja usmerjanje otrok in

mladostnikov s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami v izobraževalni proces

ter določa načine in oblike izvajanja vzgoje in izobraževanja.

Zakon o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju

vzgoje in izobraževanja ureja uresničevanje posebnih pravic obeh avtohtonih

narodnostnih skupnostih, italijanske in madžarske.

Zakon o šolski prehrani ureja organizacijo in subvencioniranje šolske prehrane.

Poklicno in strokovno izobraževanje je najbolj razčlenjen del izobraževalnega sistema.

Omogoča pridobitev:

nižje poklicne izobrazbe (praviloma dve leti in pol izobraževanja),

srednje poklicne izobrazbe (praviloma triletno izobraževanje v šoli ali v dualnem

sistemu, kjer se izmenjuje izobraževanje v šoli in pri delodajalcu),

srednje strokovne izobrazbe (štiriletno izobraževanje ali dveletno izobraževanje po

končanem triletnem ali enoletni poklicni tečaj po končani gimnaziji).

Senge (1990) pravi »Učeče se organizacije so tiste, v katerih ljudje nenehno izboljšujejo

sposobnosti za doseganje rezultatov, ki si jih resnično želijo, gojijo nove in raztegljive (bolj

elastične, ekspanzivne) načine (vzorce) mišljenja, so svobodni v skupnih prizadevanjih in se

nenehno učijo, kako se učiti skupaj. Taka organizacija ima željo oziroma potrebo po

povečanju sposobnosti učenja.«








3 SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA CELJE

Srednja zdravstvena šola Celje je javni zavod, katerega ustanovitelj je Republika Slovenija.

Deluje na področju vzgoje in izobraževanja. Slika 3 prikazuje Srednjo zdravstveno šolo Celje.

Slika 3: Srednja zdravstvena šola Celje, povzeto 16. 9. 2012

(http://www.radio1.si/strani/Reg_Novice.aspx?RN=2446&RNews=5)

Povzeto na spletni strani Srednje zdravstvene šole Celje, 16. 9. 2012,

http://www.szsce.si/sola/o-soli/

Poslanstvo

Naše poslanstvo je uresničevati poklicne in osebne cilje udeležencev vseh izobraževalnih

programov s posredovanjem kakovostnega teoretičnega in praktičnega znanja ter s

spodbujanjem strpnega, humanega in odgovornega odnosa do sočloveka.

Vizija

Zaposleni na Srednji zdravstveni šoli Celje bomo tudi v bodoče kot izvajalec izobraževanja s

področja zdravstva, socialnega skrbstva in kozmetike nastopali kot zanesljiv in odgovoren

partner tako udeležencem izobraževanja kot delodajalcem.

Z ustvarjalnim in kakovostnim delom bomo omogočili nadaljnji razvoj zavoda in skrbeli za

profesionalni razvoj vseh zaposlenih.

Vrednote

Skupaj z dijaki in starši si prizadevamo za doseganje in uresničevanje vrednot:

Strokovnost – skrbimo za stalen profesionalni razvoj, spremljamo in vpeljujemo nove

pristope poučevanja ter novo tehnologijo.

Odgovornost – zavedamo se soodgovornosti za doseganje ciljev udeležencev

izobraževanja, zato premišljeno načrtujemo in kakovostno izvajamo celoten

izobraževalni proces.



Spoštovanje – razvijamo spoštljiv odnos do soljudi.

Sodelovanje – spodbujamo sodelovanje ter odprto komunikacijo med zaposlenimi,

dijaki, starši in zunanjimi uporabniki.

Ustvarjalnost – spodbujamo kreativno mišljenje in iščemo različne poti za reševanje

problemov.

Varovanje zdravja in okolja – zavedamo se pomena zdravja in čistega okolja kot

temeljnih dobrin ter skrbimo za zdrav način življenja.

Sočutje – spodbujamo vljuden, prijazen in razumevajoč odnos do ljudi ter razvijamo

socialni čut (občutljivost za tiste, ki potrebujejo pomoč).

Delovno področje

Izobraževanje mladine

srednješolsko poklicno in strokovno izobraževanje:

srednješolsko poklicno izobraževanje – program bolničar negovalec – triletni

program;

srednješolsko strokovno izobraževanje – program: zdravstvena nega za poklic

srednja medicinska sestra/srednji zdravstvenik;

srednješolsko strokovno izobraževanje – program: tehnik zdravstvene nege;

dvoletno poklicno-tehniško izobraževanje pti – program: zdravstvena nega za

poklic srednja medicinska sestra/srednjih zdravstvenik;

srednješolsko strokovno izobraževanje – program kozmetični tehnik;

dejavnost knjižnice;

izdaja javnih listin: spričevalo po zaključnih letnikih, spričevalo o poklicni maturi,

spričevalo o zaključnem izpitu.

Izredno izobraževanje

srednješolsko poklicno in strokovno izobraževanje:

srednješolsko poklicno izobraževanje – program bolničar negovalec – triletni

program;

srednješolsko strokovno izobraževanje – program: zdravstvena nega za poklic

srednja medicinska sestra/srednji zdravstvenik;

srednješolsko strokovno izobraževanje – program: tehnik zdravstvene nege;

dvoletno poklicno-tehniško izobraževanje pti– program zdravstvena nega za

poklic srednja medicinska sestra/srednjih zdravstvenik;

dvoletno poklicno tehniško izobraževanje pti – program tehnik zdravstvene nege;

srednješolsko strokovno izobraževanje – program kozmetični tehnik;

tečaji in usposabljanja:

maser / maserka;

pediker / pedikerka;

vizažist / vizažistka;

maniker / manikerka;

nacionalne poklicne kvalifikacije: maser / maserka, pediker / pedikerka, vizažist /

vizažistka, maniker / manikerka, socialni oskrbovanec / socialna oskrbovanka;

izdaja javnih listin: spričevalo po zaključnih letnikih, spričevalo o poklicni maturi,

spričevalo o zaključnem izpitu, indeks, certifikat NPK.



3.1 ZGODOVINA

Hiter razvoj celjske bolnišnice in zdravstva po drugi svetovni vojni je zahteval vedno več

zdravnikov, medicinskih sester, bolničark in strežnic. Ko so bolnišnico zapustile redovnice, so

se pojavile kadrovske težave, ki so jih skušali rešiti s posebnimi tečaji, s katerimi so strežnice

usposobili za bolničarke. Ustanovili so enoletno šolo za otroške negovalke, ki se je čez tri leta

preselila v Ljubljano. Ker šoli za medicinske sestre v Ljubljani in Mariboru nista zadostovali,

celjska bolnišnica pa je že dobila vse značilnosti razvite bolnišnice, so nastopili pogoji, da

tudi v Celju ustanovijo srednjo šolo za izobraževanje medicinskih sester. V načrte svojih

gradenj je bolnišnica vključila tudi izgradnjo prostorov, v katerih naj bi bila šola in internat,

posebna sredstva za to gradnjo pa je prispevalo Ministrstvo za šolstvo.

Slika 4: Prve medicinske sestre, povzeto 10. 9. 2012 (http://www.szsce.si/sola/o-

soli/zgodovina/)

Tako je v letu 1954 začela delati šola za medicinske sestre. V prvi letnik se je vpisalo 52

dijakinj. Šola je bila internatskega tipa in jo je od ustanovitve vodila višja medicinska sestra,

gospa Stanislava Škrabec. Svoje znanje je vestno prenašala na svoje dijakinje, ki jih prikazuje

slika 4. Pri tem je vseskozi poudarjala, da so poleg znanja pri delu medicinske sestre

pomembne tudi pridne roke in dobro srce. Namen šole je bil usposabljati dijakinje za nego

bolnikov, pomoč zdravnikom, vodstvo manjših oddelkov in delo v dispanzerjih. Šolanje je

trajalo štiri leta, vpis pa je bil vsako drugo leto. V prvi generaciji je diplomiralo 38 dijakinj.

S šolskim letom 1959/60 se je šola preimenovala v Šolo za zdravstvene delavce. Vpisala je

tudi dva oddelka za odrasle, internat pa se je preimenoval v Dom za zdravstvene delavce.

Vedno večje zanimanje za šolo je privedlo do tega, da so začeli vpisovati novinke vsako leto.

Zaradi povečanega vpisa in vse večjih potreb bolnišnice po prostorih so leta 1971 ukinili

internat, kar je za šolo, posebno v vzgojnem pomenu, pomenilo hud udarec. S smrtjo

Stanislave Škrabec, ravnateljice in glavne gonilne sile šole, je prišlo leta 1971 do temeljnih

kadrovskih in organizacijskih sprememb. Za eno leto je ravnateljevanje prevzel prof. Jože

Rotar, leta 1972 pa je postal ravnatelj prof. Franc Puncer. Iz zdravstvene šole, ki je bila

izredno zaprtega tipa v smislu pravic dijakov, je želel narediti odprto, pedagoško sprejemljivo

šolo. Pričeli so z liberalizacijo šole. Sodelavci šole so bili do takrat skoraj vsi honorarni.

Strokovne predmete so poučevali zdravniki.

http://www.szsce.si/sola/o-soli/zgodovina/




V šoli so zaposlili nekaj stalnih pedagoških delavcev, razširili pa so tudi vpis. V šolskem letu

1973/74 je šola vpisala dve paralelki prvega letnika.

Povečan vpis na šolo je bil del normalnega razvoja šole, prostorska stiska pa se je iz leta v leto

povečevala, o čemer govore podatki: v šolskem letu 1973/74 je imela šola pet oddelkov in

osem stalnih učiteljev, leta 1974/75 šest oddelkov in že deset učiteljev, leta 1976/77 osem

oddelkov in šestnajst redno zaposlenih delavcev in tako naprej, dokler šola z uvedbo

usmerjenega izobraževanja ni dosegla šestnajst oddelkov in imela osemindvajset rednih

delavcev ter več honorarnih predavateljev za strokovne predmete.

Leta 1976 je bil v Trbovljah ustanovljen dislocirani oddelek na prošnjo tamkajšnje bolnišnice.

Z uvedbo usmerjenega izobraževanja je šola torej razširila vpis na štiri oddelke prvega

letnika, da bi tako zagotovila šolanje dijakom, ki so nameravali nadaljevati študij, in dijakom,

ki so se po šolanju nameravali zaposliti.

Z usmerjenim izobraževanjem smo dobili program zdravstveni tehnik, v katerem se je zelo

povečal obseg splošnoizobraževalnih predmetov, diplomanti pa so dobili naziv zdravstveni

tehnik. Hkrati smo dobili tudi dveletni program bolničar za dijake, ki štiriletnega programa

niso zmogli. Takšno diferencirano izobraževanje je trajalo štiri leta, po prenovi reforme pa je

bil ukinjen program bolničar kot redni program za mladino, izvajali pa smo ga kot

izobraževalni program za odrasle do avgusta 2000.

Tudi program zdravstveni tehnik je v letu 1989 doživel nekaj popravkov predvsem zaradi

prihajajočih družbenih sprememb. Ravnatelj g. Puncer se je leta 1989 delno upokojil zaradi

zdravstvenih težav. Del njegovih nalog je prevzela prof. Marija Marolt, ki je leta 1991 postala

ravnateljica šole.

Dijaki, ki so se v šolskem letu 1998/99 vpisali v prvi letnik programa zdravstveni tehnik, so

zaključili šolanje s poklicno maturo kot prva generacija, in sicer v juniju 2002, program pa je

bil konvertiran.

Program zdravstveni tehnik se je po prenovi preimenoval v program tehnik zdravstvene nege,

izvajati pa smo ga začeli v šolskem letu 1999/2000.

V letu 1999/2000 smo začeli z izobraževanjem po novem triletnem poklicnem programu

bolničar-negovalec. V šolskem letu 2002/2003 smo pridobili tudi program tehnik zdravstvene

nege – poklicno-tehnično izobraževanje, ki traja dve leti. Dijaki dobijo po zaključku šolanja

naziv tehnik zdravstvene nege (3+2).

Čas selitve in prvi mesec v novi šoli je bil za vse nas izjemno naporen in težak, hkrati pa smo

bili veseli, da se nam je izpolnila velika želja - dobili smo novo šolo. Slavnostna otvoritev

šole je bila v petek, dne 14. 10. 2005 ob 14. 30 v novi telovadnici.

Program tehnik zdravstvene nege se je preimenoval v program zdravstvena nega, poklic po

zaključku šole se ponovno imenuje srednja medicinska sestra, moški spol pa srednji

zdravstvenik (http://www.szsce.si/sola/o-soli/zgodovina/, 10. 9. 2012).




3.2 PROGRAM BOLNIČAR - NEGOVALEC NA SZŠ CELJE

Naziv poklicne izobrazbe: bolničar – negovalec/bolničarka – negovalka.

Program traja tri leta – srednje poklicno izobraževanje. V izobraževanje se lahko vključi, kdor

je uspešno zaključil osnovnošolsko izobraževanje in je njegovo zdravstveno stanje primerno

za ta poklic. V primeru omejitve vpisa veljajo splošne določbe o omejitvi vpisa.

Bolničar-negovalec se usposobi za vrsto del, ki jih potrebujejo ljudje v vseh življenjskih

obdobjih, še zlasti pa starejši, bolni ter osebe s posebnimi potrebami. Bolničar-negovalec

sodeluje pri izvajanju zdravstvene nege in oskrbe varovancev, pomaga pri njihovem

hranjenju, vzdrževanju osebne higiene, oblačenju in slačenju, pomaga pri uporabi in

vzdrževanju ortopedskih pripomočkov, izvaja gospodinjska opravila, sodeluje pri transportu

perila, hrane, oskrbovancev … V programu se dijaki usposobijo za nudenje pomoči

stanovalcem in varovancem v splošnih in posebnih socialno–varstvenih zavodih, za pomoč na

domu ter za transportna dela (Informativni bilten SZŠC, 2011). Slika 5 prikazuje dijakinjo, ki

se je izobraževala za poklic bolničarke-negovalke.

Slika 5: Bolničarka – negovalka, povzeto 10. 9. 2012 (http://www.szsce.si/aktivnosti-na-

soli/sodelovanje-z-okoljem/album/vsebina/2011/325/)

Program se zaključi z zaključnim izpitom, ki obsega:

1. slovenski jezik (pisni in ustni del)

2. zaključno delo

3.3 PROGRAM ZDRAVSTVENA NEGA NA SZŠ CELJE

Naziv poklicne izobrazbe: srednja medicinska sestra / srednji zdravstvenik

Izobraževanje traja štiri leta – srednje strokovno izobraževanje. Pogoj za vključitev v program

je uspešno končana osnovna šola ter ustrezno zdravstveno stanje za opravljanje del in nalog v

stroki. V primeru omejitve vpisa veljajo splošne določbe o omejitvi vpisa.

Glede na specifične zahteve poklica zagotavlja program teoretična, strokovna in praktična

znanja, na podlagi katerih lahko dijaki po končanem izobraževanju in usposabljanju v času

pripravništva začnejo opravljati dela in naloge srednje medicinske sestre/srednjega

zdravstvenika. Dijaki se zato v času izobraževanja navajajo na sistematično, strokovno

utemeljeno delo v okviru zdravstvenega varstva, predvsem pri vzdrževanju fizičnega okolja,

zdravstveni negi in prehrani bolnikov. Sodelujejo pri diagnostičnih in terapevtskih posegih,



pri medikamentoznem zdravljenju, opazovanju, merjenju in poročanju o zdravstvenem stanju

bolnika ter pri zdravstveno-vzgojnem delu. Poudarek izobraževanja je na moralno-etični

odgovornosti zdravstvenega delavca do dela (Povzeto; http://www.szsce.si/izobrazevanje-

mladine/programi/zdravstvena-nega-4/, 7.9.2012). Slika 6 prikazuje dijakinjo, ki se izobražuje

za srednjo medicinsko sestro.

Slika 6: Srednja medicinska sestra: povzeto 12. 9. 2012 (http://www.szsce.si/aktivnosti-na-


Program se zaključi s poklicno maturo, ki obsega predmete, in sicer:

1. slovenščina (pisni in ustni del)

2. zdravstvena nega (pisni in ustni del)

3. matematika ali tuji jezik (pisni in ustni del)

4. storitev z zagovorom

3.4 PROGRAM KOZMETIČNI TEHNIK NA SZŠ CELJE

Naziv poklicne izobrazbe: kozmetični tehnik, kozmetična tehnica

Izobraževanje traja štiri leta – srednje strokovno izobraževanje. Pogoj za vključitev je uspešno

končana osnovna šola. Dijaki se v času izobraževanja navajajo na sistematično, strokovno

utemeljeno delo ter pridobijo strokovno–teoretično znanje in praktične spretnosti, potrebne za

samostojno opravljanje dela v kozmetični stroki.

Kozmetični tehnik mora biti urejena oseba s posluhom za estetiko in sočloveka. Dijaki se v

času izobraževanja nahajajo na sistematično, strokovno utemeljeno delo ter pridobijo

strokovno-teoretično znanje in praktične spretnosti, potrebne za samostojno opravljanje dela v

kozmetični stroki. Naučijo se negovanja vseh tipov kože, kozmetične nege obraza in telesa,

izvajanja masaže, manikire in pedikure, postopkov ličenja in poslikave ter uporabe sodobnih

kozmetičnih aparatur (Informativni bilten SZŠC, 2011). Slika 7 prikazuje dijakinjo, ki se

izobražuje za kozmetično tehnico.

http://www.szsce.si/izobrazevanje-mladine/programi/zdravstvena-nega-4/




Slika 7: Kozmetična tehnica; povzeto 12. 9. 2012 (http://www.szsce.si/aktivnosti-na-


Program kozmetični tehnik se zaključi s poklicno maturo, ki obsega naslednje predmete:

1. slovenščina (pisni in ustni del)

2. kozmetika (pisni in ustni del)

3. matematika ali tuji jezik (pisni in ustni del)

4. storitev z zagovorom

3.5 OSNOVNI PODATKI

Srednja zdravstvena šola Celje ima sedež na Ipavčevi ulici 10, Celje. Šola je javni zavod,

katerega ustanovitelj je Republika Slovenija. Organi šole – Svet šole ima 13 članov, v njem so

zastopani delavci šole, ustanoviteljica, mesto Celje ter predstavniki staršev in dijakov.

3.5.1 ZAPOSLENI

Šola ima ravnateljico in dve podravnateljici. Na dan 1. 9. 2011 so podatki kadrovske strukture

naslednji in so grafično prikazani na grafu 1:

učiteljski zbor - 65 učiteljev, ki poučujejo različna področja,

šolska svetovalna služba – 3 svetovalne delavke,

šolska knjižnica – 2 knjižničarki,

laboratorij – 2 laborantki,

zunanji sodelavci – 5 predavateljev,

sodelavci iz drugih šol – 7 učiteljev,

administrativni delavci – 4,

tehnični delavci – 8.



Graf 1: Grafični prikaz zaposlenih na dan 1. 9. 2011

3.5.2 DIJAKI

S pričetkom novega šolskega leta je bilo vpisanih 1014 dijakov in dijakinj v 34 oddelkov. Na

šoli izobražujemo dijake v dvajsetih oddelkih programa zdravstvena nega, v petih oddelkih

programa kozmetični tehnik, v sedmih oddelkih programa bolničar-negovalec in dva oddelka

programa zdravstvena nega - PTI (Informativni bilten SZŠC, 2012). V tabeli 1 vidimo, da je

največ dijakov vpisanih v program zdravstvena nega, in sicer 614. Sledi program bolničar –

negovalec s 193 dijaki, kozmetični tehnik s 154 dijaki. Na koncu pa je poklicno-tehniško

izobraževanje s 53 dijaki.

PROGRAM Število dijakov

zdravstvena nega 614

kozmetični tehnik 154

bolničar-negovalec 193

zdravstvena nega - PTI 53

SKUPAJ 1014

Tabela 1: Prikaz dijakov po programih na dan 1.9.2011, SZŠ Celje 2011

Na grafu 2 vidimo grafični prikaz dijakov po programih, vključno z izraženimi odstotki.



Graf 2: Grafični prikaz dijakov po programih na dan 1. 9. 2011

3.6 KADROVSKA IN IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST

Kadrovska dejavnost je v sklopu tajništva in ravnateljstva. Sedanjo organiziranost

kadrovskega področja ocenjujemo kot ustrezno, saj delo na kadrovskem področju opravlja

poslovna sekretarka v sodelovanju z ravnateljico.

Kadrovska služba pokriva naslednja področja:

kadrovanje;

inventure;

varstvo pri delu;

delovna razmerja;

razvoj in izobraževanje kadrov;

zdravstveno varstvo;

informiranje zaposlenih;

sistematizacijo dela.

Poročila zajemajo vse podatke o gibanju števila zaposlenih, o strokovnem izpopolnjevanju,

pripravništvu, mentorstvu, strokovnih izpitih, napredovanju, prezaposlovanju zaposlenih in

vpisu dijakov v razpisane programe.

Kadrovsko izobraževalni plani:

plan potreb po kadrih;

plan razvoja kadrov;

plan izobraževanja kadrov.

Vseskozi se vodi pregled nad kadrovsko strukturo, vodi se tudi evidenca vpisanih dijakov, ki

odloča o številu zaposlenih. Pri povečanem vpisu se dvigne meja zaposlovanja. Glede na to,

da se formirajo novi programi, je potrebno tudi dodatno zaposliti ustrezne vrste strokovnjakov

za poučevanje posameznih vsebin. Spremembe o kadrovskem gibanju se spremljajo skozi vse



leto, še večji poudarek pa je ob začetku in ob koncu šolskega leta. Napredovanja zaposlenih se

vodijo sprotno in omogoča se izobraževanje na področju, kjer zaposleni še nimajo dovolj točk

za napredovanje. V zadnjem času je poudarek na licenčnih točkah.

Izobraževalna dejavnost na SZŠ Celje je organizirana interno in eksterno. Zaposleni imajo

velike potrebe po izobraževanju, saj morajo biti seznanjeni z vsemi novostmi v zdravstvu, da

lahko vse svoje znanje prenašajo na dijake oz. kandidate, ki so vpisani na šolo.

Prisotne so naslednje oblike izobraževanja:

krajše predavanja;

seminarji, delavnice;

strokovna posvetovanja;

kongresi in konference.

Sredstva so razporejena med kandidate glede na potrebe, ki jih ima vsak posameznik po

izobraževanju. Vsak ima v svoji kolektivni pogodbi navedeno, koliko izobraževanj mu

pripada. E–izobraževanja se ne poslužujemo. Motivacija zaposlenih za izobraževanje je

velika. Tu so izpostavljeni predvsem zdravstveni delavci, ki imajo veljavno licenco. Licenca

jih zavezuje, da morajo v sedemletnem obdobju zbrati določeno število točk, da licenco

obdržijo. Poslušati je potrebno izobraževanja iz različnih tem, kot to predpisujejo pravila.

Zaposleni dajejo sami pobudo za izobraževanje, včasih pa se zgodi, da tudi nadrejeni vidijo

zanimivo izobraževanje za točno določenega posameznika in se z njim dogovorijo glede

prijave in udeležbe na izobraževanju.

Nad specialnimi znanji, ki so si jih zaposleni pridobili, imajo pogled. Interna izobraževanja se

ne preverjajo. V kolikor pa se zaposleni udeležijo eksternih izobraževanj – delavnice,

seminarji, kongresi je zaželeno pridobiti povratne informacije in mnenja glede zadovoljstva z

izobraževanjem. Kot se je pokazalo v praksi, se eksterna izobraževanja predstavijo na aktivih

sodelavcem ali pa na roditeljskih sestankih staršem.

Formalno izobraževanje ob delu je odvisno od vsakega posameznika in se ne vodi, če to ni

želja vsakega posameznika. Velikokrat prinesejo zaposleni potrdila po zaključku formalnega

izobraževanja, da se vložijo v osebne mape.



4 ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA PRAKTIČNEGA

USPOSABLJANJA Z DELOM NA SREDNJI ZDRAVSTVENI ŠOLI

CELJE

Praktično usposabljanje z delom je ena od oblik praktičnega izobraževanja (povezovanja

teorije in prakse), v katero se vključujejo dijaki z namenom, da si pridobijo praktične izkušnje

in da uporabijo v šoli pridobljeno znanje v konkretnih delovnih situacijah. Praktično

usposabljanje z delom je potrebno razvijati zaradi dokončne poklicne socializacije dijakov, ki

pa pri delodajalcu ne more potekati na enak način, kot poteka v šoli. Delodajalce je potrebno

spodbujati k usposabljanju mentorjev za delo z dijaki (Bela knjiga, 2011, str. 259 -260).

Praktično usposabljanje z delom je sestavni in obvezni del v prenovljenih programih

srednjega strokovnega, srednjega poklicnega in srednjega poklicno–tehničnega izobraževanja

(srednja medicinska sestra/zdravstvenik, kozmetični tehnik in bolničar–negovalec). Praktično

izobraževanje v poklicnem in strokovnem izobraževanju se izvaja na dva načina: kot praktični

pouk in kot praktično usposabljanje z delom (Justinek, 2011). Na Srednji zdravstveni šoli

Celje ga izvajamo četrto leto. Izvaja se pri delodajalcih, s katerimi ima šola sklenjene

pogodbe. Delodajalec mora izpolnjevati pogoje za opravljanje Praktičnega usposablja z

delom, kjer lahko dijaki v delovnem procesu dopolnjujejo in nagrajujejo svoja znanja in

spretnosti. Dijake in delodajalce povezujejo in zavezujejo učne pogodbe. Priprava in prav

tako izvedba Praktičnega usposabljanja z delom zahteva pripravo obrazcev in razporeditev

dijakov pri delodajalcih. Vsakega dijaka obravnavamo individualno. Skušamo mu omogočiti

tudi opravljanje Praktičnega usposabljanja z delom v bližini njegovega kraja. Organizatorke

Praktičnega usposabljanja z delom smo morale izdelati pogodbe, anekse, napotnice,

ocenjevalne liste za pregledno delo in evalvacije opravljenega dela. Obrazcev ni bilo na voljo,

zato smo jih izdelale same. Pripraviti pa je potrebno tudi natančna navodila za opravljanje

Praktičnega usposabljanja z delom in seznaniti dijake z njihovimi dolžnostmi. Pogoj za

zaključen letnik je opravljeno Praktično usposabljanje z delom, oddan dnevnik in poročilo

mentorja, ki mora biti pozitivno. Dnevniki in navodila so objavljena na spletni strani šole po

posameznih programih. Praktično usposabljanje z delom je predmet, ki je enakovreden

drugim predmetom v šoli, zato je pogoj za napredovanje v višji letnik.

Vsa dokumentacija mora biti pripravljena natančno in pregledno. Pogodbe in aneksi, ki jih

skleneta šola in delodajalec, se podpišejo pred pričetkom novega šolskega leta. Napotnice in

ocenjevalni listi pa se pošiljajo sprotno delodajalcem glede na razpisan termin, kdaj se prične

opravljati Praktično usposabljanje z delom. Vsi obrazci so pogoj kot priloga za sodelovanje na

Javnem razpisu (http://www.sklad-kadri.si/si/razpisi-in-objave/razpis/n/javni-razpis-za

sofinanciranje-prakticnega-usposabljanja-z-delom-20112012-133-jr-pud-20112012/), ki ga

vsako leto razpiše Republika Slovenija, Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in

šport pod Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije.

Tako kot je pomembna dokumentacija, je pomembno sodelovanje z delodajalci, ki imajo v

svojih učnih bazah usposobljene mentorje, s katerimi smo v stiku, v kolikor se pojavijo težave

z dijakom. Mentorji se enkrat letno tudi izobražujejo na Srednji zdravstveni šoli Celje.

http://www.sklad-kadri.si/si/razpisi-in-objave/razpis/n/javni-razpis-za%20sofinanciranje-prakticnega-usposabljanja-z-delom-20112012-133-jr-pud-20112012/

http://www.sklad-kadri.si/si/razpisi-in-objave/razpis/n/javni-razpis-za%20sofinanciranje-prakticnega-usposabljanja-z-delom-20112012-133-jr-pud-20112012/



Seznanimo jih z novostmi, spremembami, opozorimo na posebnosti in predstavimo pomen

ocenjevanja dijaka pri samem delu.

V šolskem letu 2011/12 smo v Praktično usposabljanje z delom imeli vključenih 556 dijakov.

4.1 IZOBRAŽEVANJE ZA MENTORJE

Hitre spremembe v gospodarstvu, novi organizacijski prijemi ter pojav novih poklicev

zahtevajo hitre odzive izobraževalnega sistema in institucij, ki so vključene v izobraževanje.

Prav tako se morajo delodajalci kar najhitreje prilagajati tržišču in gospodarskim tokovom in

temu primerno načrtovati tudi svoje kadrovanje. Potrebe po poklicno kompetentnih kadrih, ki

imajo primerna poklicna znanja in sposobnosti za uspešno delo v posamezni panogi oziroma

stroki, so vse večje. Modularno zasnovani izobraževalni programi in praktično usposabljanje z

delom odpirajo dijakom velike možnosti za zaposlitev, delodajalcem pa pristojnosti, da

vplivajo na izobraževalni proces in prenos znanja na mlade. Prav poklicne kompetence, ki jih

dijaki pridobijo na praktičnem usposabljanju z delom, jim dajejo odločilne prednosti na trgu

dela (Korunkovski, 2011).

Mentor oziroma izobraževalec pri delodajalcu mora imeti praviloma enako izobrazbo za

opravljanje poklica, kot je tista, za katero se izobražuje dijak (Justinek, 2011).

»Izraz mentor je bil uporabljen že v grški mitologiji, ko je Odisej v času svoje odsotnosti

zaupal sina zaupnemu in modremu prijatelju – Mentorju, ki je bil mlademu Telemahu

svetovalec. Poleg tega je imel vlogo skrbnika, varuha in človeka, ki mu je bil v oporo.« (Ellis,

1993, v Mihelič Zajec in Ramšak Pajk, 2006, str. 9.)

Mentorstvo ima v pedagoškem prostoru dolgo tradicijo. »Mentor je oseba, ki po eni strani

spodbuja, daje naloge, postavlja svojega varovanca pred nove izzive, mu organizira možnosti

za pridobivanje izkušenj, po drugi strani pa pomaga, olajša delo in učenje, ga varuje pred

prehudimi napakami in drugimi posledicami neizkušenosti.« (Bizjak, Valenčič Zuljan, 2007a:

125.) Short (2002, v Mihelič Zajec in Ramšak Pajk, 2006), Rosser in sod. (2004, prav tam)

navajajo, da pomeni mentorstvo vodenje s strani osebe, ki je zaupanja vredna, modra,

izkušena in si prizadeva za razvoj posameznikovih potencialov. Formalno obliko mentorstva,

značilno za dvojico mentor – dijak, pojmujemo tudi kot strategijo učenja.

Izobraževanje za mentorje poteka vsako leto v mesecu septembru na Srednji zdravstveni šoli

Celje in se ovrednoti z licenčnimi točkami, ki so pogoj za podaljšanje licence v zdravstveni

negi.

4.2 DOKUMENTACIJA

Sodelovanje med šolo in delodajalci ne more biti sklenjeno kot dogovor, temveč so potrebni

obrazci, ki zavezujejo obe strani k sodelovanju in h kvalitetnemu opravljanju dela.

Izobraževanje v šoli in pri delodajalcu mora biti enakovredno. Pred pričetkom opravljanja

Praktičnega usposabljanja z delom mora delodajalec izpolnjevati materialne kot tudi

izobraževalne pogoje. Za izvajanje praktičnega usposabljanja z delom v obratovalnici ali

podjetju mora biti delovno (učno) mesto opremljeno v skladu z zahtevami posameznega

izobraževalnega programa. Oprema mora zadostiti minimalnim pogojem, ki zagotavljajo

doseganje zadovoljive kakovosti izdelkov in storitev ter realizacijo ciljev praktičnega

usposabljanja z delom za posamezni poklic. Zagotovljeno mora biti varstvo pri delu.



5 RAZISKAVA MNENJ DIJAKOV O PRAKTIČNEM USPOSABLJANJU

Z DELOM

5.1 OPIS PROBLEMA

Zaposlena sem na Srednji zdravstveni šoli Celje. Moje delo je poučevanje praktičnega pouka

in strokovno-teoretičnih premetov. Zadnje leto se ukvarjam tudi z organizacijo Praktičnega

usposabljanja z delom. V okviru izobraževanja po bolonjskem sistemu je pogoj za uspešno

končan letnik opravljeno Praktično usposabljanje z delom, ki ga dijaki opravljajo pri različnih

delodajalcih, s katerimi ima šola sklenjene pogodbe. Vso potrebno dokumentacijo smo morali

izdelati sami, za pripravo le-te ni bilo točno podanih navodil. Na voljo smo imeli samo

približno izdelane obrazce. Dokumentacija se še dopolnjuje zaradi zagotavljanja ustreznosti,

ki je pogoj za uveljavljanje sredstev na Javnem razpisu, ki so namenjena za plačilo dijakom in

mentorjem.

Menim, da je bila uvedba Praktičnega usposabljanja z delom prenagljena, brez natančnih

navodil. Ni bilo izdelanih obrazcev za izvedbo izobraževanja. Ključni pogoj za uspešno

izvajanje Praktičnega usposabljanja z delom je temeljita izdelava obrazcev; pogodba,

napotnica, ocenjevalni list, aneksi k pogodbi, dnevniki, pri tem ne smemo pa pozabiti na

dobro sodelovanje z delodajalci. Poudariti je potrebno, da so dijaki navdušeni nad uvedbo

Praktičnega usposablja z delom in jim je takšna oblika izobraževanja zanimiva.

5.2 CILJI IN NAMEN

Cilj naše raziskave je skozi raziskavo poskušati odgovoriti na naslednja vprašanja:

- Ali so dijaki z uvedbo Praktičnega usposabljanja z delom zadovoljni?

- Ali so bili pred pričetkom Praktičnega usposabljanja z delom informirani z

njegovim potekom?

- Ali vedo, da je Praktično usposabljanje z delom pogoj, da opravijo letnik?

- Ali jim je predpisana dokumentacija razumljiva?

- Se jim zdi število predpisanih ur premajhno?

- So mnenja, da ima Praktično usposabljanje z delom več prednosti kot slabosti?

- Ali je Praktično usposabljanje z delom zanje koristno?

- Je sodelovanje med šolo in delodajalci dobro?

- Ali imajo možnost Praktično usposabljanje z delom opravljati v svojem kraju oz.

njegovi bližini?

Dijaki so imeli možnost navesti prednosti in slabosti oz. slabo izkušnjo s Praktičnim

usposabljanjem z delom.

Namen raziskovalnega dela je prikazati obrazce, ki smo jih izdelale organizatorice

Praktičnega usposabljanja z delom na Srednji zdravstveni šoli Celje.

5.2.1 HIPOTEZE

V nadaljevanju bodo predstavljene hipoteze, ki smo si jih zastavili pred pričetkom izvajanja

ankete.

HIPOTEZA 1: Ni razlik med dijaki vseh programov na Srednji zdravstveni šoli Celje glede

mnenja o informiranosti o Praktičnem usposabljanju z delom.


mnenja o razumljivosti predpisane dokumentacije.



HIPOTEZA 3: Ni razlik med dekleti in fanti o trditvi, da je Praktično usposabljanje z delom

zanje koristno.

5.3 METODA DELA

Pri izdelavi magistrskega dela smo uporabili deskriptivno metodo s študijem literature. V

drugem praktičnem delu magistrske naloge je kot instrument raziskovanja uporabljena anketa.

Ankete so bile razdeljene med dijake Srednje zdravstvene šole Celje, ki so bili vključeni v

Praktično usposabljanje z delom v šolskem letu 2011/20012. Anketo so izpolnjevali v mesecu

juniju 2012. Sestavljena je bila v obliki vprašalnika (uporabili smo Likertovo pet stopenjsko

lestvico in dve vprašanji odprtega tipa).

Vzorec so predstavljali naključno izbrani dijaki Srednje zdravstvene šole Celje vseh

programov. Anketiranih je bilo 150 dijakov.

Za obdelavo podatkov, pridobljenih z metodo anketnega vprašalnika, smo za statistično

obdelavo uporabili SPSS – Program za statistično obdelavo podatkov.

Rezultati ankete in testi hipotez so v magistrski nalogi prikazani s pomočjo tabel in

histogramov.

Podatke, ki smo jih zbrali z anketnimi vprašalniki, smo vnesli v elektronsko bazo podatkov v

Excelu in jo nato uvozili v program SPSS 17.0. Za vsa vprašanja smo prikazali osnovno

frekvenčno analizo. Tam, kjer smo uporabili ordinalno mersko lestvico, smo izračunali tudi

opisne statistike (minimum, maksimum, aritmetično sredino in standardni odklon).

Hipoteze smo analizirali z enosmerno analizo variance in s T-testom. Prva analiza se

uporablja za testiranje povprečnih vrednosti v več skupinah, druga pa v dveh skupinah.

Domnevi glede povprečij, ki ju testiramo z uporabo enosmerne analize variance:

H0: Povprečja odvisne spremenljivke v skupinah so na populaciji enaka (spremenljivki nista

statistično značilno povezani).

H1: V vsaj dveh skupinah povprečji odvisne spremenljivke na populaciji nista enaki

(spremenljivki sta statistično značilno povezani).

Domnevi preverimo s pomočjo F statistike (in njene stopnje značilnosti). V tabelah z rezultati

so prikazani rezultati, in sicer povprečne vrednosti in standardne deviacije ter podatki o testni

statistiki F in njeni stopnji značilnosti. Kjer je stopnja značilnosti nižja oz. enaka 0,05, lahko

ovržemo ničelno hipotezo in potrdimo osnovno hipotezo o razlikah aritmetičnih sredin glede

neodvisno spremenljivko. Te razlike v ocenah trditev so torej statistično značilne in jih lahko

z zadostno verjetnostjo posplošimo na populacijo.

Domnevi glede povprečij, ki ju preverjamo s T-testom:

H0: Povprečne vrednosti odvisne spremenljivke v skupinah sta na populaciji enaki

(spremenljivki nista statistično značilno povezani).

H1: Povprečne vrednosti odvisne spremenljivke v skupinah sta na populaciji različni

(spremenljivki sta statistično značilno povezani)..

Domnevi preverimo s pomočjo t statistike (in njene stopnje značilnosti). V tabeli z rezultati so

prikazani rezultati, in sicer povprečne vrednosti in standardne deviacije ter podatki o testni



statistiki t in njeni stopnji značilnosti. Kjer je stopnja značilnosti nižja oz. enaka 0,05, lahko

ovržemo ničelno hipotezo in potrdimo osnovno hipotezo o razlikah aritmetičnih sredin glede

neodvisno spremenljivko. Z drugimi besedami povedano za te razlike v ocenah trditev so

statistično značilne in jih lahko z zadostno verjetnostjo posplošimo na populacijo.

5.4 ANALIZA REZULTATOV

O vzorcu

V tabeli 2 je prikazana struktura anketirancev po spolu. V vzorec smo zajeli 118 žensk in 32

moških, kar grafično prikazuje graf 3.

f f (%)

spol

ženski 118 78,7

moški 32 21,3

skupaj 150 100,0

Tabela 2: Prikaz strukture anketirancev po spolu

Graf 3: Prikaz strukture anketirancev po spolu

Kot je razvidno iz tabele 3 in grafa 4, je 33 anketiranih iz smeri oz. programa

bolničar/negovalec, 66 jih je iz programa zdravstveni tehnik in 51 iz programa kozmetični

tehnik.

f f (%)

program

bolničar/negovalec 33 22,0

zdravstveni tehnik 66 44,0

kozmetični tehnik 51 34,0

skupaj 150 100,0

Tabela 3: Prikaz strukture anketirancev glede na program



Graf 4: Prikaz strukture anketirancev glede na program

Univariatna analiza

V tabeli 4 lahko razberemo, da se anketiranci v glavnem strinjajo s trditvijo, da so zadovoljni

z uvedbo PUD-a v izobraževalni program. 46,0 % se jih s tem absolutno strinja, 36,0 % se jih

s tem strinja, 12,7 % se s trditvijo ni niti strinjala, niti ne strinjala. 1 anketiranec se s trditvijo

ni strinjal, 6 pa se jih absolutno ni strinjalo, tako da znaša skupni odstotek anketiranih, ki se s

trditvijo niso strinjali, 4,7 %.

f f (%)

Z uvedbo PUD-a v

izobraževalni program smo

zadovoljni.

se absolutno ne strinjam 6 4,0

se ne strinjam 1 0,7

niti se ne strinjam niti se strinjam 19 12,7

se strinjam 54 36,0

se absolutno strinjam 69 46,0

brez odgovora 1 0,7

skupaj 150 100,0

Tabela 4: Prikaz strukture odgovorov glede zadovoljstva z uvedbo PUD-a v izobraževalni

program

V tabeli 5 so prikazane še osnovne opisne statistike glede zadovoljstva z uvedbo PUD-a v

izobraževalni program. Povprečna ocena na 5-stopenjski lestvici, kjer je 1 pomenilo se

absolutno ne strinjam in 5 se absolutno strinjam znaša, 4,20. Graf 5 prikazuje tudi grafični

prikaz glede zadovoljstva z uvedbo PUD-a v izobraževalni program.

n minimum maksimum

povprečna

ocena

standardni

odklon

Z uvedbo PUD-a v izobraževalni program smo

zadovoljni. 149 1 5 4,20 0,972

Tabela 5: Prikaz osnovnih opisnih statistik glede zadovoljstva z uvedbo PUD-a v

izobraževalni program



4,00,7

12,7

36,0

46,0

0,71

2

3

4

5

0

10

20

30

40

50

60

se absolutno

ne

strinjam

se ne strinjam

niti se ne strinjam,

niti se

strinjam

se strinjam se absolutno strinjam

brez odgovora

po

vpre

čna

oce

na

od

govo

ri v

%

Graf 5: Prikaz strukture odgovorov glede zadovoljstva z uvedbo PUD-a v izobraževalni

program s povprečno oceno

V tabeli 6 glede ustreznosti informiranja o poteku PUD-a pred njegovim pričetkom

zabeležimo večinoma pritrdilne odgovore. 36,7% vprašanih se s trditvijo strinja, 46,7 % ali 70

anketiranih pa se jih s tem absolutno strinja. Preostalih je razmeroma malo, 13,3 % se s

trditvijo ni niti strinjala niti ne strinjala, dva anketirana ali 1,3% se absolutno ne strinja in trije

anketirani ali 2% se ne strinja.

f f (%)

Pred pričetkom PUD-a smo

bili informirani z njegovim

potekom.




se strinjam 55 36,7


skupaj 150 100,0

Tabela 6: Prikaz strukture odgovorov glede informiranosti o poteku PUD-a

V tabeli 7 vidimo povprečno oceno na 5-stopenjski lestvici, kjer je 1 pomenilo se absolutno

ne strinjam in 5 se absolutno strinjam. Povprečna ocena znaša 4,25, kar pomeni, da se

anketiranci s trditvijo v povprečju strinjajo. Rezultat tudi nazorno prikazuje graf 6.

n minimum maksimum

povprečna

ocena

standardni

odklon

Pred pričetkom PUD-a smo bili informirani z

njegovim potekom. 150 1 5 4,25 0,861

Tabela 7: Prikaz osnovnih opisnih statistik glede informiranosti o poteku PUD-a



1,3 2,0

13,3

36,7

46,7

1

2

3

4

5

0

10

20

30

40

50

60

se absolutno ne strinjam

se ne strinjam

niti se ne strinjam, niti se strinjam


po

vpre

čna

oce

na

od

govo

ri v

%

Graf 6: Prikaz strukture odgovorov glede informiranosti o poteku PUD-a s povprečno oceno

Tabela 8 prikazuje, da se 74% oziroma 111 anketiranih absolutno strinjala s trditvijo, da je

PUD pogoj, da opravijo letnik, sledi jim 20% ali 30 anketiranih, da se s trditvijo strinjajo, niti

se ne strinjajo niti se strinjajo, je mnenja 6 dijakov ali 4%, ne strinja se nihče in trije dijaki ali

2% se absolutno ne strinjajo.

f f (%)

PUD je pogoj, da je opravljen

letnik.




se strinjam 30 20,0


skupaj 150 100,0

Tabela 8: Prikaz strukture odgovorov glede tega ali je PUD pogoj za opravljen letnik

Povprečna ocena strinjanja s trditvijo o pogoju, da je letnik opravljen, je prikazana v tabeli 9

ter grafično na grafu 7 in je zelo visoka, saj znaša 4,64. Povzamemo lahko, da se dijaki res

dobro zavedajo, da je PUD pogoj, da opravijo letnik.

n minimum maksimum

povprečna

ocena

standardni

odklon

PUD je pogoj, da je opravljen letnik. 150 1 5 4,64 0,744

Tabela 9: Prikaz osnovnih opisnih statistik glede tega, ali je PUD pogoj, da je letnik

opravljen.



2,0 0,04,0

20,0

74,0

1

2

3

4

5

0

20

40

60

80


se ne strinjam



po

vpre

čna

oce

na

od

govo

ri v

%

Graf 7: Prikaz strukture odgovorov glede tega, ali je PUD pogoj, da je za opravljen letnik

s povprečno oceno

Glede mnenj anketirancev je razumljivost predpisane dokumentacije za PUD ustrezna. Tabela

10 prikazuje, da se 42,7 % s trditvijo strinja, 36,0 % anketiranih pa absolutno strinja, 28

anketiranih ali 18,7% pa je izbrala srednji odgovor in se torej s tem niti ne strinja niti strinja.

Ne strinjajo se trije anketirani, en anketiran pa se absolutno ne strinja in se mu dokumentacija

ne zdi razumljiva.

f f (%)

Predpisana dokumentacija za

PUD je razumljiva.




se strinjam 64 42,7


skupaj 150 100,0

Tabela 10: Prikaz strukture odgovorov glede razumljivosti dokumentacije za PUD

Tabela 11 in graf 8 prikazujeta povprečno oceno na 5-stopenjski lestvici strinjanja, ki znaša

4,11, kar pomeni, da se anketiranci s trditvijo v povprečju strinjajo.

n minimum maksimum

povprečna

ocena

standardni

odklon

Predpisana dokumentacija za PUD je razumljiva. 150 1 5 4,11 0,824

Tabela 11: Prikaz osnovnih opisnih statistik glede razumljivosti dokumentacije za PUD



0,7 2,0

18,7

42,7

36,0

1

2

3

4

5

0

10

20

30

40

50

60


se ne strinjam



po

vpre

čna

oce

na

od

govo

ri v

%

Graf 8: Prikaz strukture odgovorov glede razumljivosti dokumentacije za PUD s povprečno

oceno

Mnenja o količini ur PUD-a so bolj porazdeljena. Tabela 12 nam pokaže naslednje rezultate,

in sicer da se s trditvijo strinja 23,3 % ali 35 anketiranih in popolnoma strinja 33,3 % ali 50

anketiranih, 16,7 % ali 25 anketiranih jih je izbralo odgovor niti-niti. Ostali menijo, da ur

PUD-a ni premalo (13,3 % se jih s trditvijo ne strinja in 13,3 % se jih absolutno ne strinja).

f f (%)

V enem letniku je premalo

predpisanih ur PUD-a.




se strinjam 35 23,3


skupaj 150 100,0

Tabela 12: Prikaz strukture odgovorov glede količine ur PUD-a v letniku

Iz rezultatov v tabeli 12, ki so bili precej porazdeljeni, lahko vidimo v tabeli 13 in grafu 9, da

povprečna ocena na 5-stopenjski lestvici znaša 3,50. To nam pove, da se anketiranci s trditvijo

glede količine ur PUD-a v letniku niti ne strinjajo niti se strinjajo oziroma se strinjajo.

n minimum maksimum

povprečna

ocena

standardni

odklon

V enem letniku je premalo predpisanih ur PUD-a. 150 1 5 3,50 1,413

Tabela 13: Prikaz osnovnih opisnih statistik glede količine ur PUD-a v letniku



13,3 13,316,7

23,3

33,3

1

2

3

4

5

0

10

20

30

40

50

60


se ne strinjam



po

vpre

čna

oce

na

od

govo

ri v

%

Graf 9: Prikaz strukture odgovorov glede količine ur PUD-a v letniku s povprečno oceno

Zanimalo nas je tudi, ali se anketiranci strinjajo s trditvijo, da ima PUD več prednosti kot

slabosti. Tabela 14 prikazuje, da se absolutno strinja 66 anketiranih ali 44%, sledijo jim

anketirani, ki so mnenja, da se strinjajo, to je 32% ali 48 anketiranih. Neodločenih je 13,3 %

ali 20 anketiranih, 9 se jih ne strinja in 7 anketiranih se jih absolutno ne strinja.

f f (%)

PUD ima več prednosti kot

slabosti.




se strinjam 48 32,0


skupaj 150 100,0

Tabela 14: Prikaz strukture odgovorov glede prednosti in slabosti PUD-a

Povprečna ocena na 5-stopenjski lestvici v tabeli 15, kjer je 1 pomenilo se absolutno ne

strinjam in 5 se absolutno strinjam znaša, 4,05, kar pomeni da se anketiranci s trditvijo v

povprečju strinjajo. Graf 10 prikazuje strukturo dobljenih rezultatov.

n minimum maksimum

povprečna

ocena

standardni

odklon

PUD ima več prednosti kot slabosti. 150 1 5 4,05 1,113

Tabela 15: Prikaz osnovnih opisnih statistik glede prednosti in slabosti PUD-a



4,7 6,0

13,3

32,0

44,0

1

2

3

4

5

0

10

20

30

40

50

60


se ne strinjam



po

vpre

čna

oce

na

od

govo

ri v

%

Graf 10: Prikaz strukture odgovorov glede prednosti in slabosti PUD-a s povprečno oceno

Pri trditvi glede koristnosti PUD-a se večina 68,7% ali 103 anketirani absolutno strinja s to

trditvijo, 22,0 % ali 33 anketiranih pa se s tem strinja. Tabela 16 prikazuje tudi nizke odstotke

anketiranih, ki se z navedeno trditvijo niti se ne strinjajo niti se strinjajo v 6,7%, ne strinja se

2,7%, absolutno pa se ne strinja nihče.

f f (%)

Uvedba PUD-a je za nas

koristna.




se strinjam 33 22,0


skupaj 150 100,0

Tabela 16: Prikaz strukture odgovorov glede koristnosti PUD-a

Že osnovna porazdelitev oz. struktura odgovorov nakazuje v tabeli 17 visoko povprečno

oceno, ki je med ocenama 4 in 5 in znaša 4,57. To pomeni, da med anketiranci prevladuje

mnenje o koristnosti programa PUD. Visok rezultat prikazuje tudi graf 11.

n minimum maksimum

povprečna

ocena

standardni

odklon

Uvedba PUD-a je za nas koristna. 150 2 5 4,57 0,737

Tabela 17: Prikaz osnovnih opisnih statistik glede koristnosti PUD-a



0,0 2,76,7

22,0

68,7

1

2

3

4

5

0

20

40

60

80

se absolutno

ne strinjam

se ne strinjam



po

vpre

čna

oce

na

od

govo

ri v

%

Graf 11: Prikaz strukture odgovorov glede koristnosti PUD-a s povprečno oceno

Tabela 18 prikazuje rezultate glede trditve o sodelovanju med šolo in delodajalci. Skupno je

skoraj tri četrtine vprašanih prepričanih, da je sodelovanje med šolo in delodajalci dobro, s

trditvijo se strinja 36,7 % ali 55 anketiranih in popolnoma strinja enak odstotek 36,7%,

odgovor niti-niti je izbralo 30 anketiranih, kar pomeni 20% anketirancev. Slabega mnenja je 6

anketiranih, ki se ne strinjajo in 4 anketirani, ki se absolutno ne strinjajo.

f f (%)

Sodelovanje med šolo in

delodajalci je dobro.




se strinjam 55 36,7


skupaj 150 100,0

Tabela 18: Prikaz strukture odgovorov glede sodelovanja med šolo in delodajalci

Tabela 19 in graf 12 prikazujeta povprečno oceno na 5-stopenjski lestvici, kjer je 1 pomenilo

se absolutno ne strinjam in 5 se absolutno strinjam, znaša 4,01, kar pomeni, da se anketiranci

s trditvijo v povprečju strinjajo.

n minimum maksimum

povprečna

ocena

standardni

odklon

Sodelovanje med šolo in delodajalci je dobro. 150 1 5 4,01 0,986

Tabela 19: Prikaz osnovnih opisnih statistik glede sodelovanja med šolo in delodajalci



0,74,0

10,0

24,7

60,7

1

2

3

4

5

0

20

40

60

80


se ne strinjam



po

vpre

čna

oce

na

od

govo

ri v

%

Graf 12: Prikaz strukture odgovorov glede sodelovanja med šolo in delodajalci s povprečno

oceno

Kot zadnjo trditev smo si želeli odgovoriti na vprašanje glede mnenja anketirancev, ali je

dostopnost PUD-a v domačem kraju oz. v bližini ustrezna. Tabela 20 prikazuje, da se 91

anketiranih ali 60,7% absolutno strinja, 37 anketiranih ali 24,7% se strinja z opravljanjem

Pud-a v bližini svojega doma. 10,0 % ali 15 anketiranih je izbrala srednji odgovor in se torej s

tem niti ne strinjajo, niti strinjajo. Le 6 anketiranih se ne strinja in en anketirani se absolutno

ne strinja.

f f (%)

PUD lahko opravljamo v

svojem kraju oz. bližini

doma.




se strinjam 37 24,7


skupaj 150 100,0

Tabela 20: Prikaz strukture odgovorov glede kraja opravljanja PUD-a

Tabela 21 prikazuje visoko povprečno oceno, nahaja se med ocenama 4 in 5 in znaša 4,41. To

pomeni, da med anketiranci prevladuje mnenje o dostopnosti PUD-a glede na lokacijo. Na

podlagi dobljenih rezultatov menimo, da smo večini omogočili opravljanje PUD-a v bližini

svojega doma. Rezultat je prikazan tudi grafično na grafu 13.

n minimum maksimum

povprečna

ocena

standardni

odklon

PUD lahko opravljamo v svojem kraju oz.

bližini doma. 150 1 5 4,41 0,875

Tabela 21: Prikaz osnovnih opisnih statistik glede kraja opravljanja PUD-a



0,74,0

10,0

24,7

60,7

1

2

3

4

5

0

20

40

60

80


se ne strinjam



po

vpre

čna

oce

na

od

govo

ri v

%

Graf 13: Prikaz strukture odgovorov glede kraja opravljanja PUD-a s povprečno oceno

V spodnjem grafičnem prikazu na grafu 14 smo prikazali še primerjavo med doseženimi

povprečnimi ocenami. Anketiranci se v povprečju najbolj strinjajo s trditvama, da je PUD

pogoj za opravljen letnik (ocena 4,64) in da je sodelovanje med šolo in delodajalci dobro

(ocena 4,57). Najnižje strinjanje zabeležimo pri trditvi, da je v enem letniku premalo

predpisanih ur PUD-a (ocena 3,50). Ostale povprečne ocene so na enaki ravni in blizu ocene

4.

Graf 14: Primerjalni prikaz povprečnih ocen za vse ocenjevane dejavnike



Anketa je vsebovala dve vprašanji odprtega tipa. Zanimalo nas je, katere so prednosti oziroma

dobre stvari, ki jih dijaki vidijo pri izvajanju Praktičnega usposabljanja z delom. Vsi dijaki so

napisali svoja mnenja, ki pa so se pri veliki večini ponavljala. Kot dobre stvari so navedli:

KOZMETIČNI TEHNIK:

- sodelovanje s timom,

- poznavanje novih tehnik dela, naprav, izdelkov,

- pridobivanje izkušenj,

- neposredno delo z ljudmi,

- samostojno delo,

- naučiti se komunicirati z ljudmi.

BOLNIČAR/NEGOVALEC:

- pridobivanje izkušenj, delovnih navad,

- odpiranje možnosti za zaposlitev,


- utrjevanje teoretičnega in praktičnega znanja,

- dober odnos z oskrbovanci,

- način dela,

- privajanje na samostojnost,

- pridobitev delovne discipline,

- realna slika našega dela,

- opravljanje dela v bližini doma.

ZDRAVSTVENA NEGA:

- seznanitev z našim delom,

- komunikacija s pacienti in osebjem,

- prisotnost pri specialnih preiskavah,

- pridobitev novih izkušenj,


- drugačen način dela,

- podrobnejša seznanitev z diagnozami,

- bližina doma,

- samostojnost pri opravljanju dela,

- možnost zaposlitve,

- zavedanje odgovornosti,

- sproščenost pri delu – brez profesorjev,

- pridobivanje spretnosti,

- izguba strahu,

- strnjen potek dela brez pouka v šoli,

- seznanitev z drugimi zdravstvenimi ustanovami.



Zadnje vprašanje, ki je bilo tudi odprtega tipa, je dijakom dalo možnost, da navedejo slabe

stvari Praktičnega usposabljanja z delom oziroma navedejo slabe izkušnje, s katerimi so se

soočili pri izvajanju Praktičnega usposabljanja z delom:

KOZMETIČNI TEHNIK:

- slab odnos delodajalca, mentorja,

- preveč čiščenja – premalo praktičnega dela,

- premalo jasna navodila,

- oddaljenost od doma,

- lokacija salona,

- težavne stranke,

- zahtevanje izvajanja dela, ki ga še nismo osvojili,

- popolnoma samostojno delo – sam v salonu,

- premalo predpisanih ur,

- »podtikanje« napak.

BOLNIČAR/NEGOVALEC:

- zgodnja ura začetka dela,

- preveč predpisanih ur, slab odnos do dijakov – »izkoriščanje«,

- občutek manjvrednosti,

- različno dolgi delovni čas od delodajalca do delodajalca,

- spori med zaposlenimi,

- nespoštljiv odnos zaposlenih do oskrbovancev,

- premalo nadzora s strani šole,

- pomanjkanje kadra.

ZDRAVSTVENA NEGA:

- nesramnost osebja, mentorjev,

- premalo predpisanih ur,

- zgodnje vstajanje,

- izkoriščanje, poniževanje,

- površno izvedene negovalne intervencije,

- premalo delovnih oblek,

- neupoštevanje standardov zaposlenih.



5.5 TEST HIPOTEZ


mnenja o informiranosti o Praktičnem usposabljanju z delom.

n

povprečna

ocena

standardni

odklon

F statistika;

signifikanca

Pred pričetkom PUD-a smo

bili informirani z njegovim

potekom.

Bolničar-negovalec 33 4,36 0,742

0,660;

0,518

zdravstveni tehnik 66 4,17 0,815

kozmetični tehnik 51 4,29 0,986

skupaj 150 4,25 0,861

Tabela 22: Rezultati primerjave povprečnih ocen informiranosti glede na progam z

enosmerno analizo variance (Oneway Anova)

Z analizo variance (Oneway Anova) smo testirali prvo hipotezo, in sicer nas je zanimalo, ali

zaznamo statistično značilne razlike v mnenju o informiranosti o PUD-u glede na različne

smeri oz. programe dijakov.

Skupna povprečna ocena na celotnem vzorcu anketirancev znaša 4,25. Dijaki iz programa

bolničar-negovalec se v povprečju nekoliko bolj strinjajo z ocenjevano trditvijo o

informiranosti (ocena znaša 4,36), dijaki iz programa zdravstveni tehnik pa manj (ocena znaša

4,17). Povprečna ocena kozmetičnih tehnikov ne odstopa bistveno od povprečne ocene na

celotnem vzorcu (ocena znaša 4,29).

Glede na program torej zaznamo določene razlike pri informiranosti dijakov o Praktičnem

usposabljanju z delom pred samim pričetkom (F=0,660; sig=0,518), vendar pa je vrednost

signifikance pri enosmerni analizi variance previsoka, da bi lahko te razlike z zadostno

statistično verjetnostjo posplošili na celotno populacijo. Hipotezo 1, s katero smo

predvidevali, da med dijaki vseh programov ni razlik glede mnenja o informiranosti o

PUD-u, lahko potrdimo.


mnenja o razumljivosti predpisane dokumentacije.

n

povprečna

ocena

standardni

odklon

F statistika;

signifikanca

Predpisana dokumentacija za

PUD je razumljiva.

Bolničar-negovalec 33 3,76 0,902

4,146;

0,018

zdravstveni tehnik 66 4,20 0,728

kozmetični tehnik 51 4,24 0,839

skupaj 150 4,11 0,824

Tabela 23: Rezultati primerjave povprečnih ocen razumljivosti predpisane dokumentacije

glede na progam z enosmerno analizo variance (Oneway Anova)

Tudi drugo hipotezo smo testirali z enosmerno analizo variance, saj nas je zanimalo, ali

zaznamo statistično značilne razlike v mnenju o razumljivosti predpisane dokumentacije

glede na različne smeri oz. programe dijakov.



Tabela št. 23 prikazuje, da je skupna povprečna ocena na celotnem vzorcu anketirancev nekaj

nad oceno 4 (in znaša 4,11). Pri dveh skupinah dijakov zaznamo nekoliko nadpovprečno

strinjanje s trditvijo, v skupini zdravstvenih tehnikov znaša ocena 4,20, v skupini kozmetičnih

tehnikov pa 4,24. Povprečna ocena bolničarjev-negovalcev pa je opazno nižja od skupnega

povprečja in znaša 3,76.

Glede na program dijakov smo zaznali določene razlike v oceni razumljivosti predpisane

dokumentacije za PUD (F=4,146; sig=0,018). Signifikanca je nižja od priporočene meje, zato

lahko ovržemo ničelno hipotezo in potrdimo eksperimentalno hipotezo, kar pomeni, da lahko

te razlike z zadostno statistično verjetnostjo posplošimo na celotno raziskovano populacijo.

Hipotezo 2, s katero smo predvidevali, da med dijaki vseh programov ni razlik glede

mnenja o razumljivosti dokumentacije za PUD, ne moremo potrditi.

HIPOTEZA 3: Ni razlik med dekleti in fanti o trditvi, da je Praktično usposabljanje z delom

zanje koristno.

n

povprečna

ocena

standardni

odklon

t statistika;

signifikanca

Uvedba PUD-a je za nas

koristna.

ženski 118 4,62 0,739 1,670;

0,097 moški 32 4,38 0,707

skupaj 150 4,57 0,737

Tabela 24: Rezultati primerjave med dijakinjami in dijaki o koristnosti PUD-a (T-test)

Zadnjo hipotezo smo testirali s pomočjo T-testa, saj smo preverjali, ali obstaja statistično

značilna razlika v povprečnih vrednostih v dveh skupinah; pri ženskah in moških.

Primerjava povprečnih ocen v tabeli 24 glede strinjanja s hipotezo med skupinama pokaže, da

se moški v povprečju bolj strinjajo s trditvijo o koristnosti PUD-a kot ženske. Povprečna

ocena v skupini žensk je bližje oceni 5 (in znaša 4,62), v skupini žensk pa je bližje oceni 4 (in

znaša 4,38).

Rezultati T-testa (t=1,670; sig=0,097) oz. vrednost signifikance, ki je nad priporočeno mejo

0,05 nam torej ne omogoča, da bi o razlikah med skupinama govorili kot o statistično

pomembnih oz. statistično značilnih, zato hipotezo 3 lahko potrdimo. Predvidevali smo

namreč, da pri trditvi o koristnosti praktičnega usposabljanja z delom ne bomo zaznali razlik

pri spolu, kar tudi drži.

5.6 UGOTOVITVE IN PREDLOGI

Izvedena anketa nam je prikazala, kakšen je pogled in mnenje dijakov na Srednji zdravstveni

šoli Celje glede Praktičnega usposabljanja z delom. Anketiranih je bilo 150 dijakov.

Z uvedbo Praktičnega usposabljanja z delom se strinja večina dijakov, le 12,7% dijakov

(tabela 4) se s trditvijo niti ne strinja niti strinja. Ne strinja se en dijak, absolutno se pa ne

strinja šest dijakov. Povprečna ocena znaša 4,2 in lahko sklepamo, da so dijaki res zadovoljni.

Naša naloga je dijake pravočasno seznaniti, tudi že pred vpisom, s potekom opravljanja

Praktičnega usposabljanja z delom. Rezultati so nam pokazali, da to res drži, saj znaša

povprečna ocena 4,25.

Veseli smo tudi rezultata, da se dijaki zavedajo, da morajo opraviti Praktično usposabljanje z

delom, saj v nasprotnem primeru nimajo opravljenega letnika, v katerega so vpisani. Le dva



odstotka dijakov se absolutno ne strinja s tem. Naš predlog je, da bi se z temi dijaki pogovorili

in skušali ugotoviti zakaj se jim to ne zdi potrebno.

Dokumentacija dijake spremlja skozi celotno izobraževanje, prav tako pa bo pri njihovem

delu, ko ga bodo opravljali v življenju. Dijaki, ki predstavljajo 18,7%, se ne strinjajo z

razumljivostjo predpisane dokumentacije. Takšnim dijakom verjetno dokumentacija

predstavlja neko breme in obveznost. Primerjali smo dokumentacijo pri dijakih, ki so javno

izrazili, da jim dokumentacija ni razumljiva in ugotovili, da imajo ravno ti dijaki težave s

pisanjem le-te že pri samem praktičnem pouku v šoli in je nekako ne želijo razumeti, češ da to

ni pomembno.

Naša šola ni kompetentna, da bi se sama odločila, koliko ur Praktičnega usposabljanja z

delom bi naj bilo predpisanih za posamezen program v določenem letniku. Dijaki se glede

tega ne morejo odločiti, povprečna ocena znaša 3,5. V programu bolničar-negovalec je skupaj

več predpisanih ur za PUD kot v programih zdravstvena nega in kozmetični tehnik. Dijaki teh

dveh programov so velikokrat menili, da je predpisanih ur premalo, dijaki programa bolničar-

negovalec pa bi si želeli manj ur. Naš predlog bi bil, da se pri tem programu ure razdelijo na

12 tednov v drugem letniku in 12 tednov v tretjem letniku, ne kot je sedaj 7 tednov v drugem

in 17 tednov v tretjem, tj zaključnem letniku, ko imajo dijaki še zaključni izpit.

Vprašanje, ali ima Praktično usposabljanje z delom več prednosti kot slabosti, je pokazalo, da

se dijaki v veliki večini strinjajo s tem, povprečna ocena znaša 4,05. Na to vprašanje smo

dobili dejansko potrditev tudi z odprtim tipom vprašanj, ker so dijaki navedli več prednosti

kot slabosti. Ker so dijaki navedli dobre lastnosti, lahko sklepamo, da se zavedajo, da je

Praktično usposabljanje z delom zanje koristno.

Dijaki nimajo dejanskega pregleda v to, koliko sodelujeta šola in delodajalec, temveč so kljub

temu odgovorili, da je sodelovanje dobro. Šola dobro sodeluje z delodajalci, vendar je

premalo dejanskih obhodov pri delodajalcih zaradi oddaljenosti oziroma razpršenosti po

velikem območju. Vsi dijaki bi si želeli, da jih obišče šolski koordinator in sliši mnenje

mentorja. Vse delodajalce se vsaj dvakrat letno obišče, priporočljivo pa bi bilo enkrat

mesečno. V kolikor so prisotne težave, bi se pristojni za PUD v šoli morali takoj srečati z

delodajalcem.

Med slabimi izkušnjami smo zasledili odgovor, da dijaki niso zadovoljni z oddaljenostjo od

doma do delodajalca. Takšnih je samo 10%. Čeprav imamo veliko delodajalcev, na žalost ni

mogoče omogočiti vsem dijakov opravljanja Praktičnega usposabljanja z delom v domačem

kraju. Pojavijo se težave takrat, ko je iz nekega kraja več dijakov in jih je potrebno porazdeliti

tudi drugam. Vsekakor pa upoštevamo, da se naslednje leto dijaki zamenjajo.

Na vse odgovore smo dobili visoke povprečne ocene, ki se gibljejo blizu ocene 4. Najvišja je

4,64, praktično usposabljanje z delom je pogoj za opravljen letnik; najnižja pa 3,5, v enem

letniku je premalo predpisanih ur Praktičnega usposabljanja z delom.

Dijaki so imeli možnost izraziti lastno mnenje glede dobrih in slabih lastnostih Praktičnega

usposabljanja z delom. Veseli smo, da je dobrih lastnosti več, naša naloga pa je zmanjšati

število slabih lastnosti oziroma jih odpraviti. To nam bo uspelo s pogovori z dijaki, prav tako

pa bi bilo zanimivo delodajalcem prikazati rezultate ankete in jim na ta način predstaviti, kaj

poteka narobe. Slaba lastnost, ki se tiče šole, je premalo predpisanih ur, ki pa jih žal ne

moremo rešiti sami.

Na podlagi ankete sta dve hipotezi potrjeni, druga hipoteza pa je zavrnjena.



6 PREDLOGI OBRAZCEV NA SREDNJI ZDRAVSTVENI ŠOLI CELJE

Za dijake morajo biti sklenjeni oziroma podpisani naslednji obrazci:

- individualna ali kolektivna učna pogodba,

- aneks,

- napotnica za posameznega dijaka,

- evalvacijski oz. ocenjevalni list.

Za opravljanje Praktičnega usposablja z delom ni bilo predpisanih obrazcev, temveč so bili

navedeni samo okvirni primeri, kako naj bodo obrazci sestavljeni. Primeri so bili navedeni v

prilogi k vodniku, ki jih je zbrala gospa Anica Justinek. Izšel je tudi Vodnik za organizatorje,

mentorje in dijake. Vsaka šola pa je morala sama izdelati obrazce, ki vsebujejo vse potrebne

podatke za pravilno vodenje Praktičnega usposabljanja z delom.

V nadaljevanju bomo predstavili primere obrazcev, izdelane na naši šoli. Vsekakor pa imajo

tudi delodajalci pomembno vlogo pri sklepanju pogodb, saj mora zadostiti obema

podpisnikoma. Vsi obrazci morajo biti podpisani s strani odgovornih oseb, kot prikazuje slika

8.

Slika 8: Lastnoročni podpis: povzeto 15. 10. 2012

(http://www.bibaleze.si/clanek/starsi/dojencek-in-njegovi-osebni-dokumenti.html)

6.1 POGODBA

Na podlagi 33. člena Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št.

79/06) skleneta šola in delodajalec kolektivno učno pogodbo. Pogodba mora vsebovati vse

člene, ki zavezujejo tako šolo, dijaka in tudi delodajalca za izvajanje Praktičnega

usposabljanja z delom skladno z izobraževalnim programom. Pogodba mora biti sklenjena

pred pričetkom šolskega leta za tekoče šolsko leto, podpisana s strani odgovornih oseb, imeti

mora žig. Vsaka stran dobi eno pogodbo. Pri nekaterih dijakih se sklenejo individualne

kolektivne pogodbe in veljajo samo za določenega dijaka.

Slika 9 prikazuje primer prvih strani izdelane kolektivne pogodbe na Srednji zdravstveni šoli

Celje.

http://www.bibaleze.si/clanek/starsi/dojencek-in-njegovi-osebni-dokumenti.html



Slika 9: Učna pogodba (Krajnc & Podlesnik, SZŠ Celje 2011)

6.2 ANEKS

V kolikor je sklenjena kolektivna učna pogodba, je potrebno kot prilogo dodati aneks, ki

vsebuje seznam dijakov, njihove naslove, davčno številko, emšo, letnik, ki ga obiskujejo ter

terminski načrt z obsegom ur, ki jih morajo opraviti. Aneks podpišeta in opremita z žigom oba

podpisnika pogodbe in vsak dobi svoj izvod. Primer aneksa je prikazan na sliki 10.

Slika 10: Aneks (Krajnc & Podlesnik, SZŠ Celje 2011)



6.3 NAPOTNICA

Pred odhodom dijaka na Praktično usposabljanje z delom pošlje šola delodajalcem napotnico

za vsakega dijaka, ki bo opravljal obvezno izobraževanje pri njih. Na sliki 11 je primer

napotnice. Napotnica mora vsebovati podatke o dijaku, izobraževalni program, polni naslov

delodajalca, predvideno število ur in termin opravljanja Praktičnega usposabljanja z delom.

Prvi del napotnice izpolni šola, spodnji del pa potrdi delodajalec po opravljenih obveznostih

dijaka. Potrjena napotnica pomeni za šolo opravljene obveznosti za posameznega dijaka.

Slika 11: Napotnica za praktično usposabljanje z delom pri delodajalcu (Krajnc & Podlesnik,

SZŠ Celje 2011)



6.4 OCENJEVALNI LIST

Hrbtna stran napotnice je ocenjevalni list oziroma evalvacijski list uspešnosti dijaka na

Praktičnem usposabljanju z delom. Pripisano je tudi poročilo o prisotnosti, da se šolo seznani

tudi z vestnim obiskovanjem obveznega izobraževanja. Ocenjevalni list izpolni mentor, ki po

predpisanih postavkah s točkami oceni delo dijaka. Dijak mora zbrati najmanj 13 točk

oziroma več, da opravi Praktično usposabljanje z delom. Z izpolnjeno napotnico in

ocenjevalnim listom dobi šola povratne informacije, kako je dijak opravljal svoje delo.

Mentor ima tudi možnost zapisa svojega mnenja o dijaku. Primer ocenjevalnega lista je na

sliki 12.

Slika 12: Ocenjevalni list (Krajnc & Podlesnik, SZŠ Celje 2011)



7 ZAKLJUČEK

Izobraževati se ali razširjati znanje je delo na samemu sebi oziroma razvijanje sposobnosti in

obvladovanje veščin. Za lažje obvladanje veščin pa je potrebno tudi usposabljanje. Cilj

magistrskega dela je bil opredeliti izobraževanje in usposabljanje ter predstavitev poklicnega

in strokovnega izobraževanja na splošno. V nadaljevanju sledi podrobnejša predstavitev

programov, ki se izvajajo na Srednji zdravstveni šoli Celje, sledi tudi predstavitev izvajanja

Praktičnega usposabljanja z delom.

Izobraževanje in usposabljanje sta med seboj povezana in se neprestano prepletata. Strokovno

izobraženi in usposobljeni kadri so kot temelj in dejavnik razvoja organizacije. Poklicno in

strokovno izobraževanje v Sloveniji ne zaostaja za drugimi državami članicami Evropske

unije, vendar pa lahko rečemo, da se v določenih segmentih tudi razlikuje. Celovita

sprememba šolskega sistema se je v Sloveniji izvedla leta 1996, ko je bila sprejeta šolska

zakonodaja. Ne smemo pa pozabiti na bolonjsko reformo oziroma prenovo študijskih

programov, ki opredeljuje terciarno izobraževanje. V Sloveniji sta vzgoja in izobraževanje

razdeljena na več ravni, in sicer od predšolske vzgoje ter osnovnošolskega, srednješolskega

in terciarnega izobraževanja.

Že samo ime Srednja zdravstvena šola Celje nam pove, da smo tretja raven vzgoje in

izobraževanja. Naša naloga je izobraževati dijake za pridobitev poklica ali pa jim dati osnovo

za nadaljevanje šolanja v programih terciarnega izobraževanja. Srednješolsko izobraževanje

ureja več zakonov, ki so potrebni za izvedbo izobraževanja. Na Srednji zdravstveni šoli Celje

redno izvajamo tri programe: Bolničar-negovalec, zdravstvena nega in kozmetični tehnik.

Naše delovno področje je izobraževanje mladine, izvajamo pa tudi izredno izobraževanje.

Zgodovina šole se je pričela leta 1954 z majhnim številom dijakinj, danes pa je udeležencev

rednega izobraževanja nad tisoč. V nalogi smo predstavili tudi osnovne podatke ter kadrovsko

in izobraževalno dejavnost Srednje zdravstvene šole Celje.

V okviru izobraževanja se izvaja tudi Praktično usposabljanje z delom, ki je ena izmed oblik

praktičnega izobraževanja, je povezava med teorijo in prakso. Izvaja se pri delodajalcih, ki

izpolnjujejo pogoje in imajo s šolo sklenjene pogodbe. S strani šole je poskrbljeno tudi za

mentorje – izobraževalce pri delodajalcih, ki morajo imeti praviloma enako ali višjo

izobrazbo, kot je tista, za katero se izobražuje dijak. Sodelovanje med šolo in delodajalci je

povezano tudi z uradnimi dokumenti, ki so izdelani v skladu s predpisi in jih izdela

organizator Praktičnega usposabljanja z delom. Pogodba in aneks se podpišeta na začetku

šolskega leta in veljata za tekoče šolsko leto, napotnica in ocenjevalni list pa se za

posameznega dijaka pošljeta pred terminom, ki je predpisan za opravljanje Praktičnega

usposabljanja z delom. Urejena dokumentacija je tudi pogoj za uveljavljanje sredstev na

javnem razpisu, ki ga vsako leto razpiše Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in

šport.



V drugem delu magistrskega dela je sledila raziskava, v kateri so zajeti odgovori na vprašanja,

ki smo si jih zastavili pred izvajanjem ankete. Poudariti je potrebno, da so dijaki zadovoljni z

uvedbo Praktičnega usposabljanja z delom, čeprav se pojavijo tudi kakšne slabe izkušnje pri

samem izvajanju. Pri tem pa ne smemo pozabiti na različne programe v katere so dijaki

vpisani in na njihove osebne lastnosti. Nekateri imajo tudi težave s prilagajanjem v novem

okolju in na drugačne tehnike izvajanja dela, kot so bili naučeni v šoli.

Raziskava je bila izvedena med 150 dijaki treh različnih programov in na zastavljene hipoteze

smo dve hipotezi lahko potrdili, le hipoteza o razumljivosti predpisane dokumentacije je bila

zavrnjena. Naša domneva je, da bi bil lahko vzrok za zavrnjeno hipotezo v tem, ker ima vsak

program svojo dokumentacijo. Dijaki v programih bolničar-negovalec in zdravstvena nega

imajo dostop do dokumentacije tudi preko spletne strani. Povprečna ocena, ki je opazno nižja

od skupnega povprečja, se je pojavila v programu bolničar-negovalec. Omenjeni program je

triletni program in dijaki, vpisani v ta program, imajo tudi nižji osnovnošolski uspeh,

posledično težje razumejo navodila in predpise za izpolnjevanje dokumentacije. Vsekakor pa

je njihova dokumentacija obširnejša zaradi večjega obsega opravljanja predpisanih ur

Praktičnega usposablja z delom in manjšega števila ur praktičnega pouka na šoli. Vsekakor pa

bo zanimivo podati rezultate ankete delodajalcem in mentorjem na izobraževanju za mentorje,

ki bo ponovno organizirano na šoli, predvsem jim bodo zanimivi odgovori na vprašanja

odprtega tipa.

Praktično usposabljanje z delom je sodelovanje treh subjektov, šole, dijaka in delodajalca.

Brez sodelovanja ne bo uspešnega dela in uspešno dokončane izobrazbe, za katero se je dijak

izobraževal. Pridobljeno znanje je neizčrpen ekonomski faktor in predstavlja tako imenovano

nevidno bogastvo vsakega posameznika. Na izobraževanje moramo gledati kot naložbo v

samega sebe, čeprav so leta srednješolskega izobraževanja zelo lepa in vihrava in se takrat

marsikdo ne zaveda, da so učiteljeve in mentorjeve besede tiste, ki se jih bodo zavedali šele

čez nekaj let, ko bodo opravljali svoj poklic povsem odgovorno.



8 LITERATURA IN VIRI

LITERATURA

Bevc, M. (1994) Financiranje, učinkovitost in razvoj izobraževanja, Didakta,

Radovljica

Bizjak, C. in Valenčič Zuljan, M. (2007a), Mentorjeve kompetence, vloge in naloge v

procesu mentoriranja, Pedagoška fakulteta, Ljubljana

Ferjan, M. (1999) Organizacija izobraževanja, Založba moderna organizacija, Kranj

Glossary of Training Terms (1981) Manpower Services Commission. UK Department

of Employment, HMSO, London

Jelenc, S. (1996) ABC izobraževanje odraslih, Andragoški center Slovenije,

Ljubljana

Korunovski, M. (2011) MUNUS 2 – Praktično usposabljanje z delom, Vodnik za

mentorje, Šolski center, Ptuj

Jereb, E., Potokar F. (2003) Vpliv in vloga televizije na izobraževanje in usposabljanje

odraslih v 21. Stoletju, Moderna organizacija, Kranj

Jereb E., Rajkovič V. (2000) Uporaba ekspertnega sistema v procesu izbire kadrov,

Organizacija št. 9, Kranj

Jereb, J. (1998) Izobraževanje in usposabljanje kadrov. Management kadrovskih

virov, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana

Jereb, J. (1998) Teoretične osnove izobraževanja, Moderna organizacija, Kranj

Justinek, A.(2011) MUNUS 2 – Praktično usposabljanje z delom, Priloga k vodnikom,

Šolski center, Ptuj

Justinek, A. (2011) MUNUS 2 – Praktično usposabljanje z delom, Vodnik za dijake,

Šolski center, Ptuj

Justinek, A. (2011) MUNUS 2 – Praktično usposabljanje z delom, Vodnik za

organizatorje, Šolski center, Ptuj

Justinek, A. et.al. (2007) Povezovanje praktičnega izobraževanja v šoli in delovnem

procesu, Cicero, d. o. o., Ljubljana

Lipužič, B. (1996) Izobraževanje na razpotju: znanje za razvoj. Modrijan, Ljubljana

Memorandum o vseživljenjskem učenju (2000) Delovno gradivo, Komisija evropske

skupnosti, Bruselj

Mihalič, R. (2006) Management človeškega kapitala, Mihalič in Partner d.n.o., Škofja

Loka

Mihelič Zajec, A. in Ramšak Pajk, J. (2006) Značilnosti mentorstva v izobraževanju za

zdravstveno nego in babištvo, Obzornik zdravstvene nege, Ljubljana

Možina, S. et al.(1998) Management kadrovskih virov, Fakulteta za družbene vede,

Ljubljana

Mumford, A. (1995) Effective Learning, Institute of Personnel and Development,

London



Nacionalna strokovna skupina (2011) Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v RS,

Ministrstvo za šolstvo in šport, Ljubljana

Potokar, F. (2003) Analiza strategij izobraževanja odraslih posameznih držav

Evropske skupnosti in Slovenije. Zbornik 22. Mednarodne znanstvene konference o

razvoju organizacijskih ved, 1.knjiga, Fakulteta za organizacijske vede, Kranj

Rečnik, F. (1999a) Temeljni psiho-socialni dejavniki uspešnega učenja, Pedagoško-

andragoško usposabljanje: priročnik za usposabljanje mentorjev, Center za tehnološko

usposabljanja in ZRSŠ, Ljubljana

Senge, P. (1990) The Fifth Discipline: The Art and Practice of the Learnin

Organization, Doubleday, London

Slivar, B. (1999) Psihološke osnove, Pedagoško-andragoško usposabljanje: priročnik

za usposabljanje mentorjev, Center za tehnološko usposabljanja in ZRSŠ, Ljubljana

Srednja zdravstvena šola Celje (2011) Informativni bilten za interno uporabo, Grafika

Gracer d.o.o., Celje

Strategija vseživljenjskega učenja v Sloveniji (2007), Ministrstvo za šolstvo in šport

Republike Slovenije v sodelovanju z Javnim zavodom Pedagoški inštitutom, Ljubljana

Vukovič, G., Miglič G. (2006) Metode usposabljanja kadrov, Moderna organizacija v

okviru FOV Kranj, Kranj

Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju, 2006. Uradni list RS (Št.79/2006)

Zakon o financiranju vzgoje izobraževanju, 2007. Uradni list RS (Št.16/2007,

23.februar 2007

VIRI

Bela knjiga, dosegljivo na http://pefprints.pef.uni-lj.si/1196/1/pp_11-62.pdf

(pregledano 5.12.2012)

Bolničarka – negovalka, dosegljivo na http://www.szsce.si/aktivnosti-na-sol i/sode

lovanje-z-okoljem/album/vsebina/2011/325/ (pregledano 10.9.2012)

Center vseživljenjskega učenja Posavje, dosegljivo na http://www.cvzu-

posavje.si/index.php?a=bolonjski (pregledano 15.4.2012)

Deklica med učenjem, dosegljivo na http://www.hrabritelefon.hr/hr/stranica/105/los-

skolski-uspjeh-djeteta (pregledano 1. 9. 2012)

Izobraževanje, dosegljivo na http://sl.wikipedia.org/wiki/Izobra%C5%BEevanje

(pregledano 20. 8. 2012)

Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije, dosegljivo na

http://www.sklad-kadri.si/si/razpisi-in-objave/razpis/n/javni-razpis-zasofinanciranj e-

prakticnega-usposabljanja-z-delom-20112012-133-jr-pud-20112012/ (pregledano 24.

3. 2012)

Kozmetična tehnica, dosegljivo na http://www.szsce.si/aktivnosti-na-soli/sodelovanje-

z-okoljem/album/vsebina/2011/325/( pregledano 12. 9. 2012)

Podpis pogodbe, dosegljivo na http://www.bibaleze.si/clanek/starsi/dojencek-in-

njegovi-osebni-dokumenti.html (pregledano 15.10.2012)

Pomen izobraževanja in usposabljanja, dosegljivo na http://www.cek.ef.uni-

lj.si/u_diplome/drevensek2792.pdf (pregledano 17. 11. 2012)

http://pefprints.pef.uni-lj.si/1196/1/pp_11-62.pdf

http://www.szsce.si/aktivnosti-na-sol%20i/sode%20lovanje-z-okoljem/album/vsebina/2011/325/

http://www.szsce.si/aktivnosti-na-sol%20i/sode%20lovanje-z-okoljem/album/vsebina/2011/325/

http://www.cvzu-posavje.si/index.php?a=bolonjski

http://www.cvzu-posavje.si/index.php?a=bolonjski

http://www.hrabritelefon.hr/hr/stranica/105/los-skolski-uspjeh-djeteta

http://www.hrabritelefon.hr/hr/stranica/105/los-skolski-uspjeh-djeteta

http://sl.wikipedia.org/wiki/Izobra%C5%BEevanje

http://www.sklad-kadri.si/si/razpisi-in-objave/razpis/n/javni-razpis-zasofinanciranj%20e-prakticnega-usposabljanja-z-delom-20112012-133-jr-pud-20112012/

http://www.sklad-kadri.si/si/razpisi-in-objave/razpis/n/javni-razpis-zasofinanciranj%20e-prakticnega-usposabljanja-z-delom-20112012-133-jr-pud-20112012/



http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/drevensek2792.pdf

http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/drevensek2792.pdf



Praktično usposabljanje, dosegljivo na http://www.uni-

lj.si/files/ULJ/userfiles/ulj/studij_na_univerzi/dodiplomski_studij/SmernicePrakticnoU

sposabljanje.pdf (pregledano 17.11.2012)

Program zdravstvena nega, dosegljivo na http://www.szsce.si/izobrazevanje-

mladine/programi/zdravstvena-nega-4/ (pregledano 7.9.2012)

Prve medicinske sestre, http://www.szsce.si/sola/o-soli/zgodovina/ (pregledano 10. 9.

2012)

Srednja medicinska sestra, dosegljivo na http://www.szsce.si/aktivnosti-na

soli/sodelovanje-z-okoljem/album/vsebina/2011/325/ (pregledano 12.9.2012)

Srednja zdravstvena šola Celje, dosegljivo na http://www.radio1.si/strani/Reg_

Novice.aspx?RN=2446&RNews=5 (pregledano 16.9.2012)

Srednja zdravstvena šola Celje, dosegljivo na http://www.szsce.si/sola/o-soli/

(pregledano 16.9.2012)

Srednješolsko izobraževanje, dosegljivo na https://webgate.ec.europa.eu/fpfis/mwikis

/eurydice/index.php/Slovenija:Srednje%C5%A1olsko_izobra%C5%BEevanje

(pregledano 7.9.2012).

Učeča se organizacija, dosegljivo na www.delavska-participacija. com/clanki/ID00

0504.doc (pregledano 15. 10. 2012)

Zgodovina Srednje zdravstvene šole Celje, http://www.szsce.si/sola/o-soli/zgodovina/,

(pregledano 10. 9. 2012)

Zgradba vzgoje in izobraževanja, dosegljivo na http://www.gea-college.si/center-

visjih-sol/bolonjski-sistem-studija/bolonjske-stopnje-izobrazbe/ (pregledano 10. 9.

2012)

http://www.uni-lj.si/files/ULJ/userfiles/ulj/studij_na_univerzi/dodiplomski_studij/SmernicePrakticnoUsposabljanje.pdf






http://www.szsce.si/aktivnosti-na%20soli/sodelovanje-z-okoljem/album/vsebina/2011/325/

http://www.szsce.si/aktivnosti-na%20soli/sodelovanje-z-okoljem/album/vsebina/2011/325/

http://www.radio1.si/strani/Reg_%20Novice.aspx?RN=2446&RNews=5

http://www.radio1.si/strani/Reg_%20Novice.aspx?RN=2446&RNews=5

https://webgate.ec.europa.eu/fpfis/mwikis%20/eurydice/index.php/Slovenija:Srednje%C5%A1olsko_izobra%C5%BEevanje

https://webgate.ec.europa.eu/fpfis/mwikis%20/eurydice/index.php/Slovenija:Srednje%C5%A1olsko_izobra%C5%BEevanje




KAZALO SLIK, TABEL, GRAFOV

SLIKE

Slika 1: Deklica med učenjem, povzeto 1. 9. 2012 .................................................................... 3

Slika 2: Zgradba vzgoje in izobraževanja, povzeto 10. 9. 2012 ............................................... 10

Slika 3: Srednja zdravstvena šola Celje, povzeto 16. 9. 2012 .................................................. 13

Slika 4: Prve medicinske sestre, povzeto 10. 9. 2012 .............................................................. 15

Slika 5: Bolničarka-negovalka, povzeto 10. 9. 2012 ................................................................ 17

Slika 6: Srednja medicinska sestra,povzeto 12. 9. 2012 .......................................................... 18

Slika 7: Kozmetična tehtnica, povzeto 12. 9. 2012 .................................................................. 19

Slika 8: Lastnoročni podpis, povzeto 15. 10. 2012 .................................................................. 43

Slika 9: Učna pogodba (Krajnc & Podlesnik, SZŠ Celje 2011) ............................................... 44

Slika 10: Aneks (Krajnc & Podlesnik, SZŠ Celje 2011) .......................................................... 44

Slika 11: Napotnica za praktično usposabljanje z delom pri delodajalcu (Krajnc & Podlesnik,

SZŠ Celje 2011) ....................................................................................................................... 45

Slika 12: Ocenjevalni list (Krajnc & Podlesnik, SZŠ Celje 2011) ........................................... 46

TABELE

Tabela 1: Prikaz dijakov po programih na dan 1. 9. 2011, SZŠ Celje 2011 ............................ 20

Tabela 2: Prikaz strukture anketirancev po spolu .................................................................... 27

Tabela 3: Prikaz strukture anketirancev glede na program ...................................................... 27

Tabela 4: Prikaz strukture odgovorov glede zadovoljstva z uvedbo PUD-a v izobraževalni

program .................................................................................................................................... 28

Tabela 5: Prikaz osnovnih opisnih statistik glede zadovoljstva z uvedbo PUD-a v

izobraževalni program .............................................................................................................. 28

Tabela 6: Prikaz strukture odgovorov glede informiranosti o poteku PUD-a .......................... 29

Tabela 7: Prikaz osnovnih opisnih statistik glede informiranosti o poteku PUD-a ................. 29

Tabela 8: Prikaz strukture odgovorov glede tega, ali je PUD pogoj da je letnik opravljen ..... 30

Tabela 9: Prikaz osnovnih opisnih statistik glede tega, ali je PUD pogoj, da je letnik opravljen

.................................................................................................................................................. 30

Tabela 10: Prikaz strukture odgovorov glede razumljivosti dokumentacije za PUD .............. 31

Tabela 11: Prikaz osnovnih opisnih statistik glede razumljivosti dokumentacije za PUD ...... 31

Tabela 12: Prikaz strukture odgovorov glede količine ur PUD-a v letniku ............................. 32

Tabela 13: Prikaz osnovnih opisnih statistik glede količine ur PUD-a v letniku ..................... 32

Tabela 14: Prikaz strukture odgovorov glede prednosti in slabosti PUD-a ............................. 33

Tabela 15: Prikaz osnovnih opisnih statistik glede prednosti in slabosti PUD-a ..................... 33

Tabela 16: Prikaz strukture odgovorov glede koristnosti PUD-a ............................................ 34

Tabela 17: Prikaz osnovnih opisnih statistik glede koristnosti PUD-a .................................... 34

Tabela 18: Prikaz strukture odgovorov glede sodelovanja med šolo in delodajalci ................ 35

Tabela 19: Prikaz osnovnih opisnih statistik glede sodelovanja med šolo in delodajalci ........ 35

Tabela 20: Prikaz strukture odgovorov glede kraja opravljanja PUD-a .................................. 36

Tabela 21: Prikaz osnovnih opisnih statistik glede kraja opravljanja PUD-a .......................... 36

Tabela 22: Rezultati primerjave povprečnih ocen informiranosti glede na progam z enosmerno

analizo variance (Oneway Anova) ........................................................................................... 40

Tabela 23: Rezultati primerjave povprečnih ocen razumljivosti predpisane dokumentacije

glede na progam z enosmerno analizo variance (Oneway Anova) .......................................... 40

Tabela 24: Rezultati primerjave med dijakinjami in dijaki o koristnosti PUD-a (T-test) ........ 41

GRAFI

Graf 1: Grafični prikaz zaposlenih na dan 1. 9. 2011............................................................... 20

Graf 2: Grafični prikaz dijakov po programih na dan 1. 9. 2011 ............................................. 21

Graf 3: Prikaz strukture anketirancev po spolu ........................................................................ 27

Graf 4: Prikaz strukture anketirancev glede na program .......................................................... 28

Graf 5: Prikaz strukture odgovorov glede zadovoljstva z uvedbo PUD-a v izobraževalni

program s povprečno oceno ..................................................................................................... 29

Graf 6: Prikaz strukture odgovorov glede informiranosti o poteku PUD-a s povprečno oceno

.................................................................................................................................................. 30

Graf 7: Prikaz strukture odgovorov glede tega, ali je PUD pogoj, da je letnik opravljen ....... 31

s povprečno oceno .................................................................................................................... 31

Graf 8: Prikaz strukture odgovorov glede razumljivosti dokumentacije za PUD s povprečno

oceno ........................................................................................................................................ 32

Graf 9: Prikaz strukture odgovorov glede količine ur PUD-a v letniku s povprečno oceno .... 33

Graf 10: Prikaz strukture odgovorov glede prednosti in slabosti PUD-a s povprečno oceno .. 34

Graf 11: Prikaz strukture odgovorov glede koristnosti PUD-a s povprečno oceno ................. 35

Graf 12: Prikaz strukture odgovorov glede sodelovanja med šolo in delodajalci s povprečno

oceno ........................................................................................................................................ 36

Graf 13: Prikaz strukture odgovorov glede kraja opravljanja PUD-a s povprečno oceno ....... 37

Graf 14: Primerjalni prikaz povprečnih ocen za vse ocenjevane dejavnike............................. 37

PRILOGE

Priloga 1: Anketa

ANKETA DIJAKI

Spoštovani!

Sem učiteljica praktičnega pouka in strokovno-teoretičnih premetov na Srednji zdravstveni

šoli Celje. Pripravljam magistrsko nalogo z naslovom » Praktično usposabljanje z delom na

Srednji zdravstveni šoli Celje «.

Z Vašim sodelovanjem v anketi mi boste pomagali do relevantnih podatkov, zato vas vljudno

prosim, da odgovorite na zastavljena vprašanja. Zagotavljam Vam, da bodo vsi podatki,

pridobljeni s to anketo anonimni in uporabljeni izključno za potrebe magistrske naloge.

Za sodelovanje se vam iskreno zahvaljujem in vas lepo pozdravljam.

Nataša Krajnc Zakrajšek

1. Prosim, navedite spol:

a) ženski

b) moški

2. Vpisani ste v program;

a) bolničar / negovalec

b) zdravstvena nega

c) kozmetični tehnik

3. K spodnjim trditvam označite najustreznejšo oceno, ki se vam zdi primerna za

posamezno trditev;

1 –se absolutno ne strinjam, 2 – se ne strinjam, 3 – niti se ne strinjam, niti se strinjam,

4 – se strinjam, 5 –se absolutno strinjam.

PUD – Praktično usposabljanje z delom.

TRDITVE 1 2 3 4 5

Z uvedbo PUD-a v izobraževalni program smo

zadovoljni.

Pred pričetkom PUD-a smo bili informirani z

njegovim potekom.

PUD je pogoj, da je letnik opravljen.

Predpisana dokumentacija za PUD je razumljiva.

V enem letniku je premalo predpisanih ur PUD-a.

PUD ima več prednosti kot slabosti.

Uvedba PUD-a je za nas koristna.

Sodelovanje med šolo in delodajalci je dobro.

PUD lahko opravljamo v svojem kraju oz. bližini

doma.

4. Katere so prednosti oziroma dobre stvari, ki jih vidite pri opravljanju Praktičnega

usposabljanja z delom?

________________________________________________

________________________________________________

________________________________________________

________________________________________________

________________________________________________

5. Vsaka stvar ima slabosti. Ali lahko navedete tudi kakšno slabost oziroma slabo

izkušnjo, ki se vam je zgodila pri opravljanju Praktičnega usposabljanja z delom?

________________________________________________

________________________________________________

________________________________________________

________________________________________________

________________________________________________

praktiČno usposabljanje z delom na srednji …(anica justinek et.al., 2007, str. 11). zaposlena sem...

Documents