12PRAVIČNO JUTRO KUPI DOBRO STVAR,

NAREDI DOBRO DELO,BODI DOBRE VOLJE

PRAVIČNA KAVA PETJA MONTANEZPRAVIČNI ZAJTRKKava zaposluje na milijone ljudi. Ima svojo zgodovino, je del problema onasnaže- vanja in zelo pomembna surovina v pravični trgovini. strani 2–5

Katere izdelke lahko uporabljamo vsako jutro, če želimo, da bi naš zajtrk sestavljalo kar največ izdelkov pravične trgovine? stran 6

Art direktorica Petja Montanez priporoča prav posebni izdelek iz pravične trgovine: YANUMI 100% ORGANIC KARITE. Kaj jo je prepričalo? stran 7

Intervju s pobudnico, soustanoviteljico in prvo vodjo trgovine 3MUHE- Marjano Dermelj. Od kod je prišla ideja in kakšni so bili začetki? strani 8–9

NITI KAFULIJABESEDILO: Polona Vida Čeligoj in Mateja AdamičFOTO: Osebni arhiv

Kafuli je majhna nevladna organizacija, ki deluje v 21. okrožju v Bobo Dioulassu v Burkini Faso. Kafuli v jeziku Dioula pomeni združevanje in prav to Kafuli tudi počne. Pod svojim okriljem združuje lokalne otroke in mladostnike, koordinira projekt botrstva otrok, združuje in izobražuje proizvajalce in proizvajalke različnih izdelkov domače obrti ali umetniških izdelkov, ki so vključeni v sistem pravične trgovine. Prav tukaj se lahko v družbi domačinov naučite raznih spretnosti in spoznate, s kakšnimi težavami vse se srečujejo lokalni proizvajalci “belega zlata” - bombaža, se naučite skuhati riž z odlično arašidovo omako, ali pa si pod budnim očesom spretnih umetnikov izdelate čisto svojo ogrlico. V Kafuliju lahko najdete tudi čisto pravo “zatočišče” v tradicionalni hišici in pod senco košate mimoze uživate v zvokih okolice, poslušate barantanje s tržnice, vrvež otrok pred knjižnico, zvok statev tkalk Kafulija.Kafuli je eno samo veselje, so sklede polne smeha in je varna hiša, ki stoji na temeljih trdega in zvestega dela; nekaj takšnega, kot je društvo za človekove pravice in človeku prijazne dejavnosti HUMANITAS, ki je tudi partner Kafulija.

ZGODBA ENE BLAZINEKo se tukaj, tako daleč od Boboja nasloniš na blazino, ki je

stkana pod rokami ene izmed tamkajšnjih žensk, se sploh ne zavedaš, kako si eni izmed njih mogoče pomagal spremeniti življenje. Na boljše. Če si človek, ki rad zjutraj povleče svoj spanec, te v Kafuliju zagotovo čaka prav posebna budilka. Že prav pošteno zjutraj začne po dvorišču odmevati. Zvok statev in smeh žensk, ki tkejo te čudovite niti v še lepše celote. S prodajo tkanine lahko plačajo šolnino svojim otrokom, lahko kupijo zdravila za malarijo, ki tako pogosto mlati naokrog. Ni jim lahko. Revščina je. Veliko je je. Prav zato je zanje Kafuli tista luč upanja in podporni steber za boljše, lažje življenje. In vedrina, ki jo izžarevajo. Nepopisen vir energije. Jutranji rituali s pozdravljanjem, smejanje našim nerodnostim, dolgi pogovori z rokami, ki povejo včasih več kot vse besede, ali pa samo nemo sedenje v bližini. Pot ene blazine se začne že malce bolj na jugu, nekje proti Banfori, kjer se še nekaj kmetov trudi in prideluje organski bombaž. Ko pridejo te dragocene niti do žensk, jih te pobarvajo z naravnimi barvili in začne se priprava statev. Vse ročno. Za pripravo niti ženske na dvorišču prehodijo tudi po par kilometrov, koliko majhnih vozlov je potrebnih, pa človek še prešteti ne more. Ob gledanju v vse te drobne niti človek hitro dobi občutek vrtoglavice, te ženske pa trezno prepletajo prste skozi reže in vozlajo. Brez slabe volje. (nadaljevanje na str. 10)

Zmaga resnice v kulturnem, humanizma v gospodarskem, pravičnosti v socialnem življenju bo največji triumf sodobnega človeštva. Na Srečka Kosovela nas je spomnila Janja, prostovoljka

Ureditev trgovinskih odnosov se je izmaknila zdravi logiki: nič več ni tako smiselna, kot je bila takrat, ko je nekdo pridelal presežek nečesa, drugi znal narediti nekaj posebnega, tretji je s potovanjem prenašal dobrine do kupcev, zdaj trgovino zaznamujejo grde besede, kot so izkoriščanje, trpljenje, zastrupljanje ljudi in narave. Nepopisen privilegij je, da si zaradi obstoja pravične trgovine zdaj ne le mirne vesti, ampak tudi z zavedanjem, da sem mogoče celo naredila nekaj dobrega za sočloveka in naravo, lahko privoščim slastne in kakovostne dobrote za v usta in estetske stvari za dušo - za povrh pa sem kot dobrovoljka deležna še prijetne družbe srčnih ljudi. Simona, prostovoljka

Za prostovoljno delo pri 3MUHAH sem slišala povsem slučajno, v času, ko sem tudi sama razmišljala o tem, da bi začela delati kot prostovoljka. Sam koncept pravične trgovine sem poznala že od prej in sem ga tudi podpirala. Rekla sem si: Zakaj pa ne?! In res mi ni žal. Zdaj, ko delam v 3MUHAH, sem še bistveno bolj poučena o ozadju konvencionalne mednarodne trgovine, in super se mi zdi, da tudi jaz po svojih močeh pomagam osveščati ljudi. Zdi se mi, da smo Slovenke in Slovenci veliko preveč pesimistični, preveč se osredotočamo na to, česa nimamo,

“Nepopisen privilegij je, da si zaradi obstoja pravične trgovine zdaj ne le mirne vesti, ampak tudi z zavedanjem, da sem mogoče celo naredila nekaj dobrega za sočloveka in naravo, lahko privoščim slastne in kakovostne dobrote za v usta in estetske stvari za dušo.

“Slovenke in Slovenci veliko preveč pesimistični, preveč se osredotočamo na to, česa nimamo, kako je drugje bolje, obenem pa se ne zavedamo, da kljub vsem pomanjkljivostim živimo v priviligiranem delu sveta.

kako je drugje bolje, obenem pa se ne zavedamo, da kljub vsem pomanjkljivostim živimo v priviligiranem delu sveta. Poleg tega pa se mi enostavno zdi fino delati v trgovini, kjer sem obkrožena s samimi lepimi in uporabnimi predmeti. Tudi naše stranke so večinoma zelo pozitivni ljudje – če ekipe prostovoljk in prostovoljcev, ki delamo v 3MUHAH, niti ne omenjam. Res sem zelo vesela, da mi je kot prostovoljki v 3MUHAH uspelo združiti prijetno s koristnim. Katarina, prostovoljka

Pravična trgovina 3MUHE je posebna trgovina. Do energije nekaterih izdelkov, ki jih lahko najdemo v trgovini, njenem siceršnjem zagovarjanju pravičnega plačila ustvarjalcem ter vprašanja, kje so bili izdelki narejeni in kje bodo pristali, težko ostanemo ravnodušni. Takšno samoizpraševanje je v sodobnem svetu samoumevnosti vzpodbudno. Med izdelki iz recikliranih ali predelanih materialov se v trgovini prodaja tudi izdelke posebnih vrednosti. Unikatni izdelki izstopajo s svojo preprostostjo in edinstvenostjo. Presegajo meje povprečnega izdelka trgovinskih polic in s svojo podobo ter energijo dodajo prostoru umetniško vrednost. Takšne izdelke je, kadar so postavljeni v prostoru, težje prezreti. Pogosto je njihova vrednost tudi praktične narave, torej jih uporabljamo v določen človeku koristen namen. V slednjem trgovina 3MUHE stremi v prihodnost, ki je povezana s trajnostnim in pravičnim razmišljanjem, ki si ga želimo tudi v naši ožji družbi, v odnosih med potrošnikom, posrednikom in proizvajalcem.Miro, prostovoljec

oktober - november 2012, letnik 1/številka 1 Cena: brezplačno Založila: 3MUHE, pravična trgovina, info@odjuga.si, 01 42 10 715 Glavna in odgovorna urednica: Živa Lopatič Zasnova in oblikovanje: Nina Čavž Lektura: Renske Svetlin Tiskana naklada: 50 izvodov – ©2012 Odjuga, z. b. o. Vse pravice pridržane. Ponatis ali reprodukcija, objavljanje in povzemanje celote ali delov prispevkov, objavljenih v časopisu Pravično jutro, 3MUHE, je dovoljeno.

NAŠI ZAČETKIProstovoljke in Prostovoljci o 3MUHAH

2 11

PRAVIČNA KAVAINTERVJU: Živa Lopatič

Pitje kave je obred. Skoraj vsi jo pijemo. Kava zaposluje na milijone ljudi. Ima svojo zgodovino, je del problema onesnaževanja in zelo pomembna surovina v pravični trgovini. Kljub temu pa se vedno bolj zavedamo dejstva, da o kavi ne vemo skoraj nič. O pravični trgovini, kavi in dobrem napitku iz kavnih zrn sem se na Mušjem zajtrku junija 2012 pogovarjala z Renejem Sušo in Tinetom Čoklom, ki sta nam odkrila veliko zanimivosti o ”črnem zlatu” in ”čarobnem napoju”.

Rene Suša se že več let ukvarja s preučevanjem in raziskovanjem pravične trgovine, vodi delavnice o pravični trgovini in sodeluje pri promociji, delovanju in razvoju pravične trgovine v Sloveniji, tudi trgovine 3MUHE.

Tine Čokl se je posvetil preučevanju kave, njene zgodovine, njenih lastnosti ter priprave. Ima tudi svoj lokal, Café Čokl, kjer pripravlja odlično kavo. Je eden tistih, ki se trudi, da bi tudi Slovenke in Slovenci pili dobro kavo.

Kako zgleda pravična trgovina na primeru kave?

S kavo se je pravična trgovina pravzaprav začela, saj je kava za nafto druga surovina po vrednosti trgovanja. Proizvajalci in proizvajalke kave pa so iz držav, ki se soočajo z največjimi gospodarskimi težavami in vključujejo najbolj marginalizirane skupine. Kava namreč raste tudi na majhnih družinskih posestvih, ki nimajo svojih sredstev (kamiona, znanja), da bi pridelano surovino pripeljali do končnega kupca. Zato se vmešajo posredniki, kupci, ki kavo od proizvajalcev zberejo in jo preprodajo naprej. V številnih državah je razpršena množica proizvajalcev na majhnih posestvih in malo kupcev. Hkrati pa se cena kave oblikuje na borzi, zato se odkupna cena za kavo ves čas spreminja, dolgoročno pa ves čas pada. Pravična trgovina rešuje oba velika problema, odpravlja vse posrednike in odkupuje neposredno od proizvajalcev oz. kooperativ pravične trgovine, kjer so člani enakopravni – ni odnosa lastnik in

zaposleni. Poleg tega ščiti pred borznimi nihanji: plačuje vsaj minimalno določeno ceno in nikoli pod to ceno; če pa je cena na borzi višja od minimuma, pa pravična trgovina plačuje to višjo ceno.

Kakšen delež ima kava v pravični trgovini?

Ne več kot četrtino. Največji kupec pravičnotrgovinske kave je Starbucks. Kako to?

Starbucks je bil deležen kritike s strani nevladnih organizacij, da porabi ogromne količine surovine, njihovi dobavitelji pa od tega dobijo zelo malo. Zato se je odločil, da odkupuje izključno pravičnotrgovinsko kavo; v tem smislu je največje tovrstno podjetje na svetu. Odkar so s tem začeli, se je prodaja pravičnotrgovinske kave v svetu podvojila. Moti pa to, da so razliko v ceni v celoti prevalili na potrošnika z močno multipliciranim faktorjem: cena kave za 250-gramsko vrečko je 7,35

EUR. Ni pa nobenega razloga, da bi pravičnotrgovinska kava stala toliko. Starbucks je sicer ”fair”, ampak ne do potrošnika.Postavlja se tudi vprašanje, kakšen učinek je imela ta odločitev Starbucksa na zavedanje o pravični trgovini. Znotraj pravične trgovine namreč obstajata dve struji: prva, ki podpira sodelovanje z večjimi podjetji, in druga, ki temu absolutno nasprotuje z razlogom, da podjetja izrabljajo znamko pravične trgovine za lastno promocijo. Tudi nekatere uporabnike pravičnotrgovinskih izdelkov odbija dejstvo, da lahko velika podjetja prodajajo pravičnotrgovinske izdelke. V zadnjem času so tudi slovenski trgovci v svoj asortiment vključili izdelke pravične trgovine.

Druge slabosti pravične trgovine?

Pravična trgovina obstaja že 50 let, vendar po obsegu predstavlja le 0,01% svetovne trgovine. V Evropi se sicer proda za več kot dve milijardi izdelkov

Uporabniki izdelkov pravične trgovine o 3MUHaHPravično trgovino v vsako slovensko vas! Marko, Koper

Trgovina 3MUHE stremi k prihodnosti, ki je povezana s trajnostnim razvojem ter pravičnostjo, ki si jo želimo tudi v naši ožji družbi. O predmetu, ki ga kupim v pravični trgovini, informacije poiščem tudi po internetu, o kulturi, ljudeh, deželi, iz katere izvira. Predmeti iz 3MUH delujejo na nas in nam pridajo kulturno vrednost, ki jo vsebujejo. Najpomembneje pa se mi zdi, da so bili ljudje, ki so te predmete naredili, cenjeni, njihovo znanje, in da so bili za svoje delo pravično plačani. Stane, Vrhnika

Punčke za manj skrbi” si dajejo vnuki pod blazino in ne zaspijo, če je nimajo. Vsak dan mi povejo, kaj so sanjali, če so bile sanje težke in me prosijo še za enega možička.Marija, Novo mesto

Živimo v svetu, kjer sta nam izvor in način izdelave predmetov velikokrat neznana, to, kdo jih je naredil, kje in zakaj so izdelani prav tako, kakor so. S tem, ko kupujemo te predmete, hkrati kupujemo tudi zgodbe, povezane z njimi, obenem pa prevzemamo odgovornost za vzroke in posledice, povezane z njimi. Prav zato je pravična trgovina tako pomembna, ker nam ne omogoči le informacij, ki so v običajni trgovini prikrite, ampak nas uči tudi kulture, da v potrošniškem svetu previdneje, predvsem pa bolj ozaveščeni posegamo po predmetih na policah veleblagovnic. Vodi nas v pravičnejšo potrošnjo, katere člen lahko postanemo. V 3MUHAH sem pred leti kupila lesen stolček. Izdelan je iz meni neznanega trdnega, a lahkega lesa ter oblikovan tako, da si ga lahko oprtaš na rame in se sprehodiš z njim po Stari Ljubljani. Stolček sem podarila očetu, ki na njem sedi, medtem ko peče kaj na kaminu v dnevni sobi, in to že več kot 5 let. Stolček je nemalokrat tudi tema pogovora, ko pridejo na obisk prijatelji, saj je drugačen od stolčkov na prodaj v drugih prodajalnah in tako sproža nadaljevanje svoje pravične zgodbe. Všeč so mi predmeti, ki vznikajo pogovore – kot vselej uspe temu stolčku iz pravične trgovine 3MUHE. Ana, Ljubljana

V trgovinico pridem z mojo teto, ki tukaj pomaga kot prostovoljka in sem potem z njo. Trgovina ima veliko izdelkov, ki so lepi, zanimivi, uporabni. To vem, ker sem prebrala zgodbe o izdelkih. Vsak izdelek jo ima.Klara, 10 let, Dragomer

Zakaj Pravični zajtrk? Tudi Duša je včasih lačna. Tine, Ljubljana Vsi radi potujemo, eni kar naprej letajo z letalom sem pa tja. Tudi jaz se vsako leto odpravim v kakšno zanimivo deželo. Letos sem bila na Šri Lanki, lani v Peruju. Med letom pa potujem na drugačen način. Ogledam si kakšno zanimivo razstavo, grem na koncert, plesno predstavo, gledališki dogodek ali pa obiščem 3MUHE v Stari Ljubljani. Predmeti iz pravične trgovine s svojimi zgodbami, ki jih vsebujejo, me teleportirajo drugam. Erika, Gorica

“Živimo v svetu, kjer sta nam izvor in način izdelave predmetov velikokrat neznana, to, kdo jih je naredil, kje in zakaj so izdelani prav tako, kakor so. S tem, ko kupujemo te predmete, hkrati kupujemo tudi zgodbe, povezane z njimi, obenem pa prevzemamo odgovornost za vzroke in posledice, povezane z njimi.

Zelo rada se ustavim v 3MUHAH in kupim kaj za priboljšek. Kava iz pravične trgovine, ki je pri nas v kulturi obdarovanja, večkrat razveseli katero od mojih prijateljic, ko pridem na obisk. Pijemo kavo in se pogovarjamo, med nami zakrožijo zgodbe in izrinejo vsakdanje skrbi in probleme. Čokolade pa se najbolj razveselijo otroci, seveda. Sanja, Ljubljana

Že vsa leta tu kupujem, ko pridem v Ljubljano. Kadar sem v Trstu, grem pa tja v pravično trgovino. Izdelki so mi všeč, ker čutim ljubezen in toplino, s katero so narejeni, zato so posebni. Prav ta kava in ta sladkor sta posebna, tako čutim. Lučka, Sežana

Ko sem se preselila v center mesta ob reki in opremljala novo stanovanje, sem bila v 3MUHAH tako rekoč vsak teden. Nakupila sem stvari za dom npr. skodelice, krožnik, en tak dražljiv obešalnik. Tudi stvari zase in za svoje bližnje rada kupujem tu. Najbolj so mi všeč zanimiva glasbila, katerih zvoki so res posebni, za lišp pa tuareški nakit, svileni šali ter torbice. Ti predmeti so res fini, topli, sporočajo nekaj imenitnega in občutek imam, da so jih izdelali fini, topli ljudje priljudnega značaja, živeči v skupnostih tam nekje na drugem koncu sveta. Ko tak predmet uporabim, se mi zdi, da se povežem z močjo skupnosti in ohranjanja spoštovanja. Ja, pravična trgovina mi pomeni spoštovanje, to uči, to daje, to ohranja – spoštovanje. Renske, Ljubljana

10 3

pravične trgovine, vendar hitrejšo rast onemogoča zelo ozek nabor izdelkov. V okviru pravične trgovine namreč ni mogoče kupiti izdelkov za vsakdanjo rabo, na primer nogavic, spodnjega perila. To se v zadnjih letih sicer spreminja, pa vendar počasneje kot napreduje ”navadna” trgovina. Ne morete na primer kupiti računalnika iz pravične trgovine. Najbolj kompleksni izdelki pravične trgovine so na primer piškoti, ki imajo 15 sestavin. Pa tudi čokolada je tak primer. Vse sestavine čokolade so narejen v sistemu pravične trgovine, vendar pa je čokolada narejena v Švici. Zakaj? Po eni strani zaradi tehnologije in okusa, po drugi pa zaradi tega, ker je evropski trg zaščiten s carinami na visoko predelane izdelke (več kot 35% dajatve). To so v enem primeru rešili tako, da je kooperativa iz Gane, ki prideluje kakav, s partnerjem iz Velike Britanije odprla tovarno v Veliki Britaniji. Takega sodelovanja bi moralo biti po mojem mnenju več.

V veliko primerih pravična trgovina izhaja iz nevladnih organizacij, kar pa v poslovnem svetu ni dobro. Pravična trgovina je trgovina in to zahteva ustrezno kvalificirane ljudi. To seveda ne velja za vse organizacije, vendar bi se dalo pri večini, tudi velikih, to precej bolj profesionalizirati.

Koliko izdekov pravične trgovine se izmenja v mednarodni trgovini danes in koliko ljudi je vključenih v pravično trgovino?

Seznanjenost s sistemom pravične trgovine narašča, leta 2011 so potrošniki kupili za 4,9 milijarde evrov izdelkov pravične trgovine, kar pomeni 12 % več kot leta 2010. Izdelki pravične trgovine so prisotni v več kot 120 državah sveta. V pravičnotrgovinski sistem je vključenih več kot 1,2 milijona proizvajalcev v več kot 66 državah. Združujejo se v 991 pravičnotrgovinskih organizacij. Samo v Veliki Britaniji, kjer je sistem pravične trgovine najbolj prisoten, je več kot 500 pravičnotrgovinskih mest, 118 pravičnotrgovinskih univerz, več kot

6000 pravično trgovinskih cerkva in 4000 pravičnotrgovinskih šol.

Od kod prihaja kava? Legenda pravi pravi, da je kavo odkril kozji pastir Khaldi okoli leta 850 v zgornjem Egiptu. Ko se neke noči koze niso vrnile s paše, jih je šel Khaldi iskat. Koze je našel plešoče okoli grma z rdečimi jagodami. Ker je bil Khaldi radoveden, je še sam poskusil par zrn. O skrivnostnih zrnih se je pogovoril z menihi, ki so iz njih pripravili napitek. Tako se je rodil obred pitja kave, kot ga poznamo danes. Kaj pa je res?

Lepa zgodba, to je največkrat pripovedovana zgodba. Dejansko rastlina kavovec izvira iz tega okolja. Rastlina vsebuje kofein, ki je naravni insekticid, ki preprečuje, da bi se rastlina masovno zaužila in je lahko strupena za živali, ki ne prenesejo vnosa kofeina v organizem. Ljudje iz Afriškega roga so uživali napitke, pripravljene iz listov kavovca. To področje je blizu Jemnu, od koder so prišli islamski mistiki, sufiji, širit svojo vero in tu so se srečali z običajem uživanja kave. Surovino so poimenovali arabsko vino oz. “kahve”. Koran sicer prepoveduje uživanje vina, kave izrecno pa ne, saj je bila za tiste čase noviteta.

Kljub temu so nekateri islamski misleci zaradi poimenovanja “kahve” želeli prepovedati uživanje tega napitka. Znašli so se tako, da so pri poimenovanju za kavo zamenjali črko, tako je “kahve” postalo “kihve”.Druga razlaga pa je, da ime kava izhaja iz imena nekdanje kavorodne province na SZ Etiopije, imenovane kafa. Kako je kava prišla v Evropo? In kako je postala tako priljubljena?

Avstrijci so se s kavo prvič srečali v 16. stoletju, po turškem obleganju Dunaja. Zaradi nenadnih ohladitev in snežnih padavin se je turška vojska odločila za umik proti jugu in pri tem je za seboj pustila velike količine kave. Dišeča rjava zrna so bila Dunajčanom sicer všeč, toda preprosta črna kava je bila za njih preveč »barbarska«; preveč je spominjala na hordo, ki je še do nedavnega razbijala po mestnih vratih. Zato so uživanje kave tekom stoletja povzdignili na višji nivo: pojavili so se saloni, imenovani kavarne s prefinjenim pohištvom, z odlično strežbo bogatih napitkov. Avstrijci so pri pripravi napitkov ubrali svojo pot in to je opazno še danes. V Celovcu ni nujno, da boste dobili ob naročilu “Kaffe”, dobili na mizo espresso - obstaja velika verjetnost,

Novi prostovoljci in prostovoljke vseh starosti in kakršnekoli izobrazbe so k nam vselej dobrodošli!

Razvoj pravične trgovine v Sloveniji in nove priložnosti

Razvoj pravične trgovine v Sloveniji poteka počasneje, kakor sem se nadejal. V moji rodni Veliki Britaniji se je pravična trgovina razvila zaradi gibanja “pravična mesta”, ki pomeni promocijo velikih razvojnih organizacij, kot sta na primer Oxfam in anglikanska cerkev ter, najpomembneje, verig supermarketov, kot so na primer Sainsbury’s, Tesco ali Marks & Spencer. Še vedno upamo, da se bodo po Sloveniji odprle nove prodajne enote pravične trgovine, in sicer v obliki franšiz.

Pravičnotrgovinski izdelki na policah supermarketov

Številna velika trgovska podjetja so se odločila, da celotne linije izdelkov – kot so na primer banane, sladkor, kava, čaj, tekstilni izdelki iz bombaža – spremenijo v linije pravične trgovine in da te izdelke ponudijo po ceni, ki se ne razlikuje od cen ‘navadnih’ izdelkov. Po zadnjih podatkih organizacije Fairtrade Foundation iz Velike Britanije, države, v kateri se proda največ pravičnotrgovinskih izdelkov, se je prodaja pravičnotrgovinskih izdelkov leta 2011 zvečala za 12 % v primerjavi s prejšnjim letom – kljub krizi. V Sloveniji zaenkrat še nobeno od velikih trgovskih podjetij ni prevzelo britanskega modela dobavljanja izdelkov iz pravične

trgovine, čeprav se je to svetovno gibanje v tem prostoru že prijelo: vsi večji trgovci ponujajo nekatere pravičnotrgovinske izdelke in v nekaj gostinskih lokalih v Ljubljani je mogoče uživati kavo iz pravične trgovine, na primer TOZD in Čokl. A kljub temu bo v to smer treba narediti še veliko.

Kako lahko podprem pravično trgovino v Sloveniji?

Pravično trgovino v Sloveniji lahko podpremo na več načinov, kupovanje izdelkov pravične trgovine je gotovo eden od učinkovitih. Premalo pa se zavedamo, da tudi s tem, ko povprašujemo po pravičnotrgovinskih izdelkih v trgovinah, kavarnah, v hotelih in restavracijah, v butikih ali lepotnih salonih lahko veliko prispevamo, saj imamo moč vplivati oziroma sooblikovati ponudbo. Povprašujmo torej po izdelkih pravične trgovine kjerkoli in kadarkoli se nam zdi, da bi jih potrebovali, ter vzpodbujajmo tudi lokalne in državne oblasti k zelenemu in pravičnemu javnemu naročanju.

(nadaljevanje Niti Kafulija)

Ko so enkrat statve pripravljene, steče delo naprej precej hitro. In ko je končano, si ponosno razkažejo svoje izdelke, pokomentirajo, delijo nasvete in seveda skušajo to čimbolje prodati. Tako. Z izbrano tkanino se odpravimo do enega izmed Kafulijevih šiviljcev. Trenutno so pri delu trije, vsi mojstri strojev na nožni pogon, natančni in vešči svojega posla.

Moussa ima svojo šivalnico v živahni ulici blizu glavne tržnice. Z večnim nasmehom in prijaznostjo se natančno loti vsakega podviga. In ta njegova mirnost ... Neverjetno je, da človek ob tako prometni ulici ohrani tolikšno mero mirnosti. Njegovi šivi so drobni in natančni. Izdelke vedno popolno zaključi in jim tako doda še svoj pečat. Blazina je izdelana in čaka jo še dolga pot do nas. Ko odštejemo tistih nekaj evrov zanjo, položimo glavo nanjo, vemo, da nas nežno objema kup zgodb prijaznih ljudi in da bo morda prav ta dan nekaj posebnega.

UTRINKI TEGA POLETJAV enem mesecu se lahko naplete veliko zgodbe, saj je bilo to poletje v Kafuliju živahno. Vsak dan je brbotalo po dvorišču. Odvijali so se razni tečaji za mladostnike, potekala so srečanja za otroke, na čisto pravem Expu so se zbrali skoraj vsi Kafulijevi obrtniki in obrtnice ter predstavili svoje izdelke. Tkalke so

tkale, v loncih se je grela naravna barva, bogolani so se sušili po celem dvorišču in tako kot vedno, se je daleč naokrog nalezljivo razlegal smeh. Smeh veselja in dobre volje. Smeh enih in drugih. Kafulijeva poletja so bogata tako kot deževno obdobje z dežjem. In, za vsakim dežjem posije sonce.

4 9

da vam bodo prinesli kavo z mlekom ali kapučino, kar priča o tem, kako samoumevno je v avstrijski kulturi mleko v kavi. Ker so bili vedno nekoliko zadržani do črnih kav, se to še danes pozna pri njihovih pražarskih veščinah. Pri Italijanih je navada uživanja kave precej drugačna in Slovenci jo razumemo kot edino pravo: razlog je v njihovi kulturi pitja kave, v kateri v ospredje ni postavljen ambient in ostalo okrasje okrog skodelice, temveč zgolj in samo kava.

“S kavo se je pravična trgovina pravzaprav začela, saj je kava za nafto druga surovina po vrednosti trgovanja. Proizvajalci kave pa so iz držav, ki se soočajo z največjimi gospodarskimi težavami in vključujejo najbolj marginalizirane skupine.

Kavo se pretežno naroča in pije pri šanku, kar pomeni, da jo pripravijo pred njihovimi očmi, predvsem pa jim jo postrežejo takoj po pripravi, saj espresso z ohlajanjem spreminja okus. Odjemalci so bistveno bolj kritični in utegnejo brez zadrege zavrniti slab napitek. To se pri nas ne zgodi pogostokrat, ker preveč zaupamo avtoriteti šanka. Zato sem se podal na svojo pot, saj skušam spreminjati navado uživanja kave, pri kateri zahtevaš več informacij o kavi, njenem poreklu, načinu pridelave, praženju in nenazadnje pripravi kave. Zakaj o kavi, ki jo pijemo vsak dan, tako malo vemo?

Zato ker je zelo težko pridobiti kakršnekoli informacije o vsebini kavnih embalaž. Tem najraje rečem »molčeče vrečke«, ker dejansko o vsebini, ki jo skrivajo, nič ne povejo. Na njih ne morete prebrati ničesar o zastopanosti zrn posameznih kavnih vrst, o načinu kultiviranja rastline, o načinu predelave nabranih plodov

ali vsaj iz katere države pridelovalke prihajajo zrna. Nič ne izveste o praženju in karakteristikah kasnejših napitkov ipd. Skratka, popolnoma zaupate avtoriteti embalaže in ji dovolite, da vas nagovori zgolj z izmišljenim tržnim imenom, ki največkrat nima dosti veze z bistvom kave. Pravzaprav sodobnim kavnim produktom in njihovim kreatorjem ne moremo kaj dosti zameriti, saj se je seme te anonimnosti zasadilo že v 15. stoletju, v Jemnu, kjer so prvič začeli s kultivacijo kavovcev z namenom pridobivanja njihovih plodov. Kavo so razpošiljali v druge dežele preko pristanišča Mocha (arab. al Mukha/al Makha). To je bilo hkrati tudi tržno ime, ki je označevalo poreklo kave. Se pravi, da se ni govorilo o vrstah kavovcev ter o kakovosti zrn, temveč zgolj o Mocha1, Mocha2, Mocha3 itd. Kupec je pavšalno kupoval jemenski pridelek in to je takrat zadoščalo. Želim si, da bi bilo danes drugače. Da bi se kupec vendarle lahko s pomočjo embalaže že ob samem nakupu seznanil z raznolikostjo kavnih zrn.

Se pravi, da je imel Jemen že takoj na začetku trgovanja s kavo monopolni položaj?

Drži. Jemen je bil prvi, ki je načrtno kultiviral kavovec z namenom pridobivanja njegovih plodov oziroma zrn, ki jih je potem ponudil v nakup. Trgovalo se je zgolj s praženimi zrni. To je bil zaščitni mehanizem, saj kupec ni mogel vgojiti svoje rastline in samostojno pridobivati kavnih plodov. Praženo zrno je namreč »šlo skozi ogenj in izgubilo kalilno moč«.Že v davnem 16. stoletju je trgovina s kavo cvetela in ves dobiček je ostal v Osmanskem cesarstvu. Zato so si kolonialne sile prizadevale vzpostaviti lastne plantaže. Dogodki, ki so sledili, so

še najbolj spominjali na kakšno kriminalno zgodbo iz napetega romana: po Arabiji so se namreč potikali razni vohljači, ki so skušali zbrati čim več podatkov o načinu negovanja rastline in poznejše obdelave plodov. Še najbolj pa so si prizadevali dobiti v roke lastne sadike. Slednje je bilo samo še vprašanje časa, in ko se je to zgodilo, so kavovce sprva zasadili na domačih tleh, toda klima subtropski rastlini ni bila po godu. Ko so proučili pogoje za rast, so sistematično vzpostavili lastne nasade v svojih kolinijah. Portugalske plantaže kavovcev in sladkornega trsa v Brazliji so zasužnjile več kot sedem milijonov ljudi, afriških domorodcev, ki so jih nasilno odtrgali od domovine in prisili v nov način življenja v tujem okolju. Prav tako kot kavo!

Je pomembno od kod kava prihaja? Kako jo pridelujejo in pripravljajo?

Zelo pomembno! Povprečen pivec kave je, kot temu jaz rad rečem, »kavno nepismen«. Razlog za to vidim predvsem v tem, da premalo govorimo o kavi in preveč o znamkah. Izmišljeno tržno ime enostavno ne more nadomestiti sporočila, ki nam ga kava želi povedati. Vsakodnevno puhlo praznenje skodelic kave je samo še v pomoč temu, da ne slavimo stvaritve narave in truda pridelovalcev in nadalje veščin pražarja, temveč naivno sledimo blagovnim znamkam, ki plasirajo uniformni kavni okus, izdelek kavnih mešanic. Slovenci smo zelo naklonjeni italijanskim znamkam. Te so rezultat mešanja dveh najpogostejših komercialnih vrst: arabike (coffea arabica) in robuste (coffea canephora), v različnih razmerjih. Kar se severne Italije tiče, so razmerja odstotkovno gledano bolj v korist arabiki, medtem ko jug prisega na mešanice,

izdelkov oziroma pridelovalci ter pridelovalkami hrane iz tako imenovanih držav v razvoju, saj tam ni vzpostavljenega trga, v katerem bi ti lahko izdelali svoje izdelke ročne in umetnostne obrti oziroma vključili pridelano hrano vanj. Tu, v Sloveniji obstajajo določeni vzvodi in načini, da izdelovalci in izdelovalke ter pridelovalci in pridelovalke svoje izdelke in živila lahko ponudijo na trgu, čeprav ne trdim, da je to vselej lahko. V 3MUHah smo se pri prehranskih izdelkih dosledno držali načela, da so bili vsi ne le iz sistema pravične trgovine, temveč tudi ekološki. Poleg tega v trgovini nismo ponujali živil, ki jih lahko pridelajo slovenski pridelovalci in pridelovalke hrane oziroma izdelovalci in izdelovalke prehranskih izdelkov, saj nismo želeli konkurirati našim kmeticam in kmetom ter ker smo že takrat, leta 2004 menili, da je lokalna preskrba s hrano izjemno pomembna.Pravična trgovina emancipira proizvajalce in proizvajalke, saj jih iz »pasivnih prejemnikov in prejemnic donacij bogatih« pretvori v aktivne deležnike in deležnice izboljševanja svoje lastne eksistence in kakovosti bivanja celotne lokalne skupnosti, v kateri živijo in delujejo. Hoteli smo prodajati kakovost izdelkov, zato ima trgovina 3MUHE tak slogan: kupi dobro stvar, naredi dobro delo in bodi dobre volje.

Kako pa vidite pomen pravične trgovine danes, leta 2012?

Kriza je dokaz, da pravično trgovino še vedno potrebujemo oziroma jo potrebujemo še bolj kot prej. Kakor rečeno, prodaja prehranskih izdelkov raste, kar je izjemno spodbudno. Recimo na Nizozemskem, kjer deluje najstarejši trg z izdelki pravične trgovine v Evropi, je prodaja v letu 2011 narasla kar za 24 % glede na leto 2010. V sistemu pravične trgovine je veliko prostora za inovativnost, saj je mogoče tradicionalne načine izdelave izdelkov kombinirati s sodobnim znanjem (know-how), ki lahko dvigne kakovost izdelkov. Seveda pa je to zahtevna naloga.

Kaj razumeš kot »fair trade« ali pravičnotrgovinski »design« oziroma pravičnotrgovinsko oblikovanje?

To je oblikovanje, ki poleg estetskega vidika upošteva tudi

okoljske in etične elemente. Za izdelke iz sistema pravične trgovine je po mojem izziv v tem, da se iz segmenta izdelave izdelkov ročne in umetnostne obrti vsaj deloma preusmeri v izdelavo izdelkov za vsakodnevno rabo, ki jih potrebujemo pogosteje. Opaziti je namreč, da se na trgih, kjer je pravična trgovina prisotna že dlje časa, razmerje med prodajo izdelkov ročne in umetnostne obrti ter prehranskih izdelkov začne z leti pomikati v smeri povečevanja prodaje prehranskih izdelkov.

David Limon, predsednik društva Humanitas in dolgoletni prostovoljec v trgovini 3MUHE ter predsednik pravičnotrgovinske zadruge Odjuga.

Če povprašujemo po izdelkih pravične trgovine, imamo moč sooblikovati ponudbo teh izdelkov na trgu.

Vsak ročno narejen pravičnotrgovinski predmet v 3MUHAH je h kupki oziroma h kupcu pospremljen tudi z zgodbo.

Kupcem in kupkam predmetov v 3MUHAH pravična trgovina ne daje le zadovoljstva, dobre volje, ker so kupili dobro stvar in naredili dobro delo, marveč nam omogoča tudi vpogled v kulturo, identiteto in življenjske pogoje izdelovalk in izdelovalcev teh predmetov, saj je njihovi izvoru mogoče slediti vse do začetka.

V pravični trgovini 3MUHE delajo prostovoljke in prostovoljci

Poleg poslovodkinje, ki edina prejema nekaj denarja v plačilo za svoje vodstveniško delo, ki se razteza tudi v prostovoljski del, so vsi, ki delajo v trgovini 3MUHE, prostovoljci oziroma prostovoljke. Za svoje delo niso plačani drugače kakor z dobro voljo, ki jo prinaša pripadnost 3MUHAM. Tudi sam kot predsednik društva Humanitas in pravičnotrgovinske zadruge Odjuga delam prostovoljno in za to ne prejemam plače.

predSednik odJUge o pravični trgovini v SloveniJi

8 5

Marjana Dermelj, pobudnica, ustanoviteljica in prva vodja trgovine 3MUHE

INTERVJU: Anuška Videtič

Od kod je prišla ideja, da se ustanovi pravično trgovino v Sloveniji? Kako so nastale 3MUHE? Začetek naše zgodbe sega v leto 2002, ko je Eva Marn, ustanoviteljica društva Humanitas, iz Burkine Faso prinesla nekaj afriških predmetov, izdelanih na tradicionalen način v tamkajšnji lokalni skupnosti, da bi se prodali brez posredništva – z namenom, da se tako podpre lokalne izdelovalke in izdelovalce v njihovem delovanju oziroma se izboljša njihov finančni položaj. To je bila ideja. Prva prodajna razstava je bila v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, in tako je nastal zametek trgovine 3MUHE.

Društvo Humanitas je nato v Burkini Faso organiziralo skupino lokalnih izdelovalk in izdelovalcev, ki so poleg tekstilij izdelovali tudi nakit ter bronaste predmete; ta organizacija sedaj deluje pod imenom Kafuli. Usposabljanje članov oziroma članic društva Humanitas na eni strani ter burkinafaške lokalne skupnosti na drugi je torej obrodilo sadove.

Potem smo v ljubljanskem Cankarjevem domu leta 2004 v okviru festivala kulture Zahodne Afrike postavili prodajno stojnico z izdelki afriške skupnosti. Prodaja teh čudovitih predmetov je bila zelo uspešna in je seveda odrazila navdušenje ljudi v Ljubljani nad takšno ponudbo. Vzdušje »To je treba peljati naprej!« je bilo v tistem ozračju torej povsem logično. Prostor v Stari Ljubljani, kjer je sedaj trgovina 3MUHE, sem si ogledovala v vsakdanjih mimohodih na poti domov, kar 2 leti je bil prazen in sem si govorila: “Ta trgovina bo naša.” Potem so se leta 2004 stvari zgodile kar same od sebe, tako rekoč, pot se je odpirala: najprej smo s prijavo na razpis dobili omenjeni prostor in našla nas je zadruga EZA iz Avstrije, ki

uvaža blago pravične trgovine, in to je bilo to. Delovanje vzpostavitve 3MUH nas je osrečevalo, bili smo polni energije, noben zaplet nas ni ustavil in tudi veliko dela nam ni vzelo volje. Bistven pa je bil angažma vseh prostovoljk in prostovoljcev, ki so sodelovali: brez njih in njihove dobre volje 3MUH ne bi bilo.

Se morda spomnite, kakšni so bili odzivi, ko ste odprli to posebno novo trgovino v mestu? So vas ljudje sprejeli?

Odzive bi morda lahko združili v tri skupine: tisti, ki so nas podpirali; tisti, ki v vsem vidijo “nateg”; ter kritiki, ki jih je motilo, da v trgovini nismo prodajali slovenskih izdelkov. Vendar pa je seveda bistvo pravične trgovine v tem, da omogočiš dostop do trga izdelkom iz neevropskih držav. Določene skupnosti so recimo pri pridelavi hrane deprivilegirane, ker njihove države niso dovolj bogate, da bi si lahko privoščile subvencioniranje kmetijstva, kakor je v večini držav tako imenovanega razvitega sveta. In zato ti pridelovalci in pridelovalke hrane niso konkurenčni. Take in drugačne anomalije v sistemu mednarodne trgovine so razlog, da pravično trgovino sploh potrebujemo.

Leta 2007 je z nami stik navezalo podjetje Mercator, ki zdaj v nekaterih svojih enotah prodaja tudi izdelke pravične trgovine iz 3MUH. Morda je škoda, da vodilni v Mercatorju niso še bolj prepoznali potenciala, ki ga ponuja ta tržna niša: prodaja prehranskih izdelkov iz sistema pravične trgovine je namreč v letu 2011 spet narasla, za 12 %, in je znašala skoraj 5 milijard EUR.

Zakaj so v pravično trgovino vključeni samo izdelki iz tako imenovanih držav v razvoju?

Kot sem omenila že prej, je osnovno poslanstvo pravične trgovine prav delo z deprivilegiranimi izdelovalci in izdelovalkami

v katerih prevladuje robusta. Robusta poskrbi za temnejšo noto v napitku, preglasi sveže, sadne, kiselkaste vtise, ki so značilni za arabike, in poudari čokoladne tone, ki niso prvenstvena odlika kavnih napitkov. Če bi imeli priložnost okušati posamične vrste iz različnih delov sveta oziroma iz različnih pogojev rasti, potem bi hitro opazili, da je raznolikost okusov zelo velika.

“Povprečen pivec kave je, kot temu jaz rad rečem, »kavno nepismen«. Razlog za to vidim predvsem v tem, da premalo govorimo o kavi in preveč o znamkah.

Predvsem pa bi končno zaznali sporočilo, ki nam ga želi kava izpovedati: da je dar narave, rezultat okoliščin in izdelek skrbnih rok pridelovalcev - ne zgolj surovina za trgovanje na borzi, kakor tudi ne le ena od ustreznih kratkoročnih

naložb finančnih organizacij, predvsem pa to, da ni samoumevna. Kako doma narediš dobro kavo?

Kupiš mleto kavo, po možnosti ne v vakuumski embalaži. Pomembni so ventili, plastičen krogec, ki enosmerno dopušča odzračevanje presežkom plinov, saj se kava ves čas razvija in prilagaja. Maščobe, ki so nosilke okusa, lahko oksidirajo in to pomeni, da kava lahko postane žarka. Zato je potrebno kavo čim prej zaužiti. Pri kavi v vakuumski embalaži pa je živilo stabilizirano z odstranitvijo vseh odvečnih plinov, a obenem tudi ključnih arom. Arabike so zanimive za pripravo na turški ali domači način. Domačo kavo skuhamo, sladkor damo v skodelico in ga prelijemo z vročo kavo. Voda po tem, ko ji dodate kavo, ne sme več zabrbotati. Za delikatne arabike pa je bolje, da damo kavo v mrzlo vodo in jo kuhamo do mere, ko kava začenja naraščati, nikakor pa ne sme zabrbotati. Ljudje zelo subtilno doživljamo kavo, pa vendar nas ves čas spremlja občutek nedorečenosti. Nekdo kuha kavo vsak dan, pa še zmeraj izkoristi priložnost in

vpraša, kako se pripravi dobra kava.

Kaj pa dobra kava zunaj? Je dražja kava boljša kava?

Nabavna cena kave, ki jo kuhamo pri nas, v kavarni Čokl, je nižja za 30 % v primerjavi s kavami tržnih blagovnih znamk, ki jih uporabljajo drugi gostinci. Ker ne uporabljam kav tržnih blagovnih znamk, lahko kavo, surovino, izbiram sam. Moj namen ni, da boljše prodajam dražje, ampak da sledim svojemu cilju, ki je izboljšati kulturo pitja kave med Slovenci. Veliko časa posvetim izbiri surovine, informiranju o tem, kdaj je bila pražena, mletju kave tik pred pripravo in sami pripravi kave. Usedite se za šank in poglejte, kdo vam pripravlja kavo in kakšen je ta način.

RAZPIS – SI UPATE SPREMINJATI SVET?

Sestavite si svoj pravični obrok!

S svojim delovanjem lahko vsakdo pomembno prispeva k uspehu pravične trgovine, zato pred vas postavljamo izziv, za katerega upamo, da ga boste dobro sprejeli. Zamislite si svoj najljubši obrok in vanj vključite čim več sestavin, ki prihajajo iz sistema pravične trgovine: npr. riž, testenine, začimbe, čokolada. Napišite jedilnik oz. recepte za jedi, ki bi jih pripravili, ter nam ga pošljitepo elektronski pošti na naslov info@odjuga.si do 5. januarja 2013.

Med vsemi prispelimi predlogi pravičnotrgovinskih obrokov bomo izbrali tri najboljše po mnenju komisije, ki bo sestavljena iz sodelavcev in podpornikov pravične trgovine. Izbrane predloge treh pravičnih obrokov bomo objavili na naši spletni strani www.3muhe.si in na načih družbenih omrežjih, za nagrado pa boste prejeli vse pravično trgovinske sestavine, ki jih potrebujete za pripra- vo vašega pravično trgovinskega obroka.

naj se snovanje pravičnih obrokov prične.

naši začetki - bili SMo novi, Sveži, polni energiJe

6 7

Meni pravičnega zaJtrka

In kako svojo izbiro utemeljuje Petja?

Preprosto sem navdušena nad izdelkom zaradi njegove široke uporabnosti ter spektra delovanja. Uporabljamo ga namreč vsi člani moje družine. Skratka, ni stranskih učinkov, kar dokazuje učinkovitost in hkrati naravnost masla. Izkušnje s sintetično narejenimi kremami so bile zvečine slabe. Poleg delovanja in 100% naravnih sestavin me navdušuje tudi koncept nesebične vzajemne izmenjave dobrin ter spodbujanja pravičnega trgovanja, kar je tudi glavno vodilo pravične trgovine.Potrošništva ne podpiram v smeri nečimrnosti, le za dobrobit posameznika, korporacij, dobička, in sem vselej na strani filozofij pravične izmenjave. V tem primeru moj nakup izdelka neposredno olajša življenje tistega, ki proizvaja dobrino, saj v vmesni fazi ni verige posrednikov z oderuškimi maržami.Všeč mi je preprosta in nevpadljiva embalaža, etno navdahnjena, katere vizualno in vsebinsko sporočilo podaja le to, kar je potrebno: funkcionalnost, namen, sestavine – in ne zavaja! Prav tako je vonj masla izrazit in je za prave eko-natur - avanturiste, ki znajo ceniti dobre stvari.

Kateri izdeleK iz pravične trgovine priporoča petja Montanez?

Petja Montanez je art direktorica na oglaševalski agenciji Publicis. Prosili smo jo, naj si izbere svoj pravičnotrgovinski izdelek. Izbrala je YANUMI 100% ORGANIC KARITE.

Meni pravičnega zajtrka je v celoti sestavljen iz izdelkov, ki jih proizvajajo proizvajalci in proizvajalke, vključeni v sistem pravične trgovine. Na naši mizi tako lahko najdemo:

• KaKav Carino – Dominikanska republika & Peru • Kavo AbessA – Etiopija• Muesli esotiCo – kakav iz Dominikanske republike, sladkor iz Kostarike, kvinoja iz Bolivije in mango iz Burkine Faso

• sladKor Cubitos – Paragvaj• Kava organiCo, brezkofeinska – Mehika• ČoKolada Carino s pomarančo – Filipini, Paragvaj, Dominikanska republika, Peru• PiŠKoti – Filipini, Tajska• CiMet – Šrilanka• KlinČKi – Šrilanka• KeraMiKa in PogrinjeK – Vietnam• lesene PosodiCe – Kenija.

FOTO: Polona Avanzo “Poleg delovanja in 100% naravnih sestavin, pa me navdušuje tudi koncept neseb ične vza jemne izmenjave dobrin ter spodbujanja pravičnega trgovanja.

Pomen zajtrka je neprecenljiv. Pri pripravi in uživanju na nas močno vplivajo prostor, vonjave, barve ter seveda naše sestavine in pribor. Redko pa se v nas porodi vprašanje, ali imajo naš zajtrk in naše navade pozitiven vpliv na bližnje in daljno okolje? Z mislijo nase, na ljudi, okolje in prihodnost lahko prav vsak, vsak dan posebej, povzroči pomembne spremembe.

Že majhna spremembna naših navad, kot je npr. izbira pravične kave ali pravične skodelice, ki jo uporabljamo vsako jutro, vpliva na to, da bo nekdo na drugem koncu našega sveta živel lažje.

6 7

Meni pravičnega zaJtrka

In kako svojo izbiro utemeljuje Petja?

Preprosto sem navdušena nad izdelkom zaradi njegove široke uporabnosti ter spektra delovanja. Uporabljamo ga namreč vsi člani moje družine. Skratka, ni stranskih učinkov, kar dokazuje učinkovitost in hkrati naravnost masla. Izkušnje s sintetično narejenimi kremami so bile zvečine slabe. Poleg delovanja in 100% naravnih sestavin me navdušuje tudi koncept nesebične vzajemne izmenjave dobrin ter spodbujanja pravičnega trgovanja, kar je tudi glavno vodilo pravične trgovine.Potrošništva ne podpiram v smeri nečimrnosti, le za dobrobit posameznika, korporacij, dobička, in sem vselej na strani filozofij pravične izmenjave. V tem primeru moj nakup izdelka neposredno olajša življenje tistega, ki proizvaja dobrino, saj v vmesni fazi ni verige posrednikov z oderuškimi maržami.Všeč mi je preprosta in nevpadljiva embalaža, etno navdahnjena, katere vizualno in vsebinsko sporočilo podaja le to, kar je potrebno: funkcionalnost, namen, sestavine – in ne zavaja! Prav tako je vonj masla izrazit in je za prave eko-natur - avanturiste, ki znajo ceniti dobre stvari.

Kateri izdeleK iz pravične trgovine priporoča petja Montanez?

Petja Montanez je art direktorica na oglaševalski agenciji Publicis. Prosili smo jo, naj si izbere svoj pravičnotrgovinski izdelek. Izbrala je YANUMI 100% ORGANIC KARITE.

Meni pravičnega zajtrka je v celoti sestavljen iz izdelkov, ki jih proizvajajo proizvajalci in proizvajalke, vključeni v sistem pravične trgovine. Na naši mizi tako lahko najdemo:

• KaKav Carino – Dominikanska republika & Peru • Kavo AbessA – Etiopija• Muesli esotiCo – kakav iz Dominikanske republike, sladkor iz Kostarike, kvinoja iz Bolivije in mango iz Burkine Faso

• sladKor Cubitos – Paragvaj• Kava organiCo, brezkofeinska – Mehika• ČoKolada Carino s pomarančo – Filipini, Paragvaj, Dominikanska republika, Peru• PiŠKoti – Filipini, Tajska• CiMet – Šrilanka• KlinČKi – Šrilanka• KeraMiKa in PogrinjeK – Vietnam• lesene PosodiCe – Kenija.

FOTO: Polona Avanzo “Poleg delovanja in 100% naravnih sestavin, pa me navdušuje tudi koncept neseb ične vza jemne izmenjave dobrin ter spodbujanja pravičnega trgovanja.

Pomen zajtrka je neprecenljiv. Pri pripravi in uživanju na nas močno vplivajo prostor, vonjave, barve ter seveda naše sestavine in pribor. Redko pa se v nas porodi vprašanje, ali imajo naš zajtrk in naše navade pozitiven vpliv na bližnje in daljno okolje? Z mislijo nase, na ljudi, okolje in prihodnost lahko prav vsak, vsak dan posebej, povzroči pomembne spremembe.

Že majhna spremembna naših navad, kot je npr. izbira pravične kave ali pravične skodelice, ki jo uporabljamo vsako jutro, vpliva na to, da bo nekdo na drugem koncu našega sveta živel lažje.

8 5

Marjana Dermelj, pobudnica, ustanoviteljica in prva vodja trgovine 3MUHE

INTERVJU: Anuška Videtič

Od kod je prišla ideja, da se ustanovi pravično trgovino v Sloveniji? Kako so nastale 3MUHE? Začetek naše zgodbe sega v leto 2002, ko je Eva Marn, ustanoviteljica društva Humanitas, iz Burkine Faso prinesla nekaj afriških predmetov, izdelanih na tradicionalen način v tamkajšnji lokalni skupnosti, da bi se prodali brez posredništva – z namenom, da se tako podpre lokalne izdelovalke in izdelovalce v njihovem delovanju oziroma se izboljša njihov finančni položaj. To je bila ideja. Prva prodajna razstava je bila v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, in tako je nastal zametek trgovine 3MUHE.

Društvo Humanitas je nato v Burkini Faso organiziralo skupino lokalnih izdelovalk in izdelovalcev, ki so poleg tekstilij izdelovali tudi nakit ter bronaste predmete; ta organizacija sedaj deluje pod imenom Kafuli. Usposabljanje članov oziroma članic društva Humanitas na eni strani ter burkinafaške lokalne skupnosti na drugi je torej obrodilo sadove.

Potem smo v ljubljanskem Cankarjevem domu leta 2004 v okviru festivala kulture Zahodne Afrike postavili prodajno stojnico z izdelki afriške skupnosti. Prodaja teh čudovitih predmetov je bila zelo uspešna in je seveda odrazila navdušenje ljudi v Ljubljani nad takšno ponudbo. Vzdušje »To je treba peljati naprej!« je bilo v tistem ozračju torej povsem logično. Prostor v Stari Ljubljani, kjer je sedaj trgovina 3MUHE, sem si ogledovala v vsakdanjih mimohodih na poti domov, kar 2 leti je bil prazen in sem si govorila: “Ta trgovina bo naša.” Potem so se leta 2004 stvari zgodile kar same od sebe, tako rekoč, pot se je odpirala: najprej smo s prijavo na razpis dobili omenjeni prostor in našla nas je zadruga EZA iz Avstrije, ki

uvaža blago pravične trgovine, in to je bilo to. Delovanje vzpostavitve 3MUH nas je osrečevalo, bili smo polni energije, noben zaplet nas ni ustavil in tudi veliko dela nam ni vzelo volje. Bistven pa je bil angažma vseh prostovoljk in prostovoljcev, ki so sodelovali: brez njih in njihove dobre volje 3MUH ne bi bilo.

Se morda spomnite, kakšni so bili odzivi, ko ste odprli to posebno novo trgovino v mestu? So vas ljudje sprejeli?

Odzive bi morda lahko združili v tri skupine: tisti, ki so nas podpirali; tisti, ki v vsem vidijo “nateg”; ter kritiki, ki jih je motilo, da v trgovini nismo prodajali slovenskih izdelkov. Vendar pa je seveda bistvo pravične trgovine v tem, da omogočiš dostop do trga izdelkom iz neevropskih držav. Določene skupnosti so recimo pri pridelavi hrane deprivilegirane, ker njihove države niso dovolj bogate, da bi si lahko privoščile subvencioniranje kmetijstva, kakor je v večini držav tako imenovanega razvitega sveta. In zato ti pridelovalci in pridelovalke hrane niso konkurenčni. Take in drugačne anomalije v sistemu mednarodne trgovine so razlog, da pravično trgovino sploh potrebujemo.

Leta 2007 je z nami stik navezalo podjetje Mercator, ki zdaj v nekaterih svojih enotah prodaja tudi izdelke pravične trgovine iz 3MUH. Morda je škoda, da vodilni v Mercatorju niso še bolj prepoznali potenciala, ki ga ponuja ta tržna niša: prodaja prehranskih izdelkov iz sistema pravične trgovine je namreč v letu 2011 spet narasla, za 12 %, in je znašala skoraj 5 milijard EUR.

Zakaj so v pravično trgovino vključeni samo izdelki iz tako imenovanih držav v razvoju?

Kot sem omenila že prej, je osnovno poslanstvo pravične trgovine prav delo z deprivilegiranimi izdelovalci in izdelovalkami

v katerih prevladuje robusta. Robusta poskrbi za temnejšo noto v napitku, preglasi sveže, sadne, kiselkaste vtise, ki so značilni za arabike, in poudari čokoladne tone, ki niso prvenstvena odlika kavnih napitkov. Če bi imeli priložnost okušati posamične vrste iz različnih delov sveta oziroma iz različnih pogojev rasti, potem bi hitro opazili, da je raznolikost okusov zelo velika.

“Povprečen pivec kave je, kot temu jaz rad rečem, »kavno nepismen«. Razlog za to vidim predvsem v tem, da premalo govorimo o kavi in preveč o znamkah.

Predvsem pa bi končno zaznali sporočilo, ki nam ga želi kava izpovedati: da je dar narave, rezultat okoliščin in izdelek skrbnih rok pridelovalcev - ne zgolj surovina za trgovanje na borzi, kakor tudi ne le ena od ustreznih kratkoročnih

naložb finančnih organizacij, predvsem pa to, da ni samoumevna. Kako doma narediš dobro kavo?

Kupiš mleto kavo, po možnosti ne v vakuumski embalaži. Pomembni so ventili, plastičen krogec, ki enosmerno dopušča odzračevanje presežkom plinov, saj se kava ves čas razvija in prilagaja. Maščobe, ki so nosilke okusa, lahko oksidirajo in to pomeni, da kava lahko postane žarka. Zato je potrebno kavo čim prej zaužiti. Pri kavi v vakuumski embalaži pa je živilo stabilizirano z odstranitvijo vseh odvečnih plinov, a obenem tudi ključnih arom. Arabike so zanimive za pripravo na turški ali domači način. Domačo kavo skuhamo, sladkor damo v skodelico in ga prelijemo z vročo kavo. Voda po tem, ko ji dodate kavo, ne sme več zabrbotati. Za delikatne arabike pa je bolje, da damo kavo v mrzlo vodo in jo kuhamo do mere, ko kava začenja naraščati, nikakor pa ne sme zabrbotati. Ljudje zelo subtilno doživljamo kavo, pa vendar nas ves čas spremlja občutek nedorečenosti. Nekdo kuha kavo vsak dan, pa še zmeraj izkoristi priložnost in

vpraša, kako se pripravi dobra kava.

Kaj pa dobra kava zunaj? Je dražja kava boljša kava?

Nabavna cena kave, ki jo kuhamo pri nas, v kavarni Čokl, je nižja za 30 % v primerjavi s kavami tržnih blagovnih znamk, ki jih uporabljajo drugi gostinci. Ker ne uporabljam kav tržnih blagovnih znamk, lahko kavo, surovino, izbiram sam. Moj namen ni, da boljše prodajam dražje, ampak da sledim svojemu cilju, ki je izboljšati kulturo pitja kave med Slovenci. Veliko časa posvetim izbiri surovine, informiranju o tem, kdaj je bila pražena, mletju kave tik pred pripravo in sami pripravi kave. Usedite se za šank in poglejte, kdo vam pripravlja kavo in kakšen je ta način.

RAZPIS – SI UPATE SPREMINJATI SVET?

Sestavite si svoj pravični obrok!

S svojim delovanjem lahko vsakdo pomembno prispeva k uspehu pravične trgovine, zato pred vas postavljamo izziv, za katerega upamo, da ga boste dobro sprejeli. Zamislite si svoj najljubši obrok in vanj vključite čim več sestavin, ki prihajajo iz sistema pravične trgovine: npr. riž, testenine, začimbe, čokolada. Napišite jedilnik oz. recepte za jedi, ki bi jih pripravili, ter nam ga pošljitepo elektronski pošti na naslov info@odjuga.si do 5. januarja 2013.

Med vsemi prispelimi predlogi pravičnotrgovinskih obrokov bomo izbrali tri najboljše po mnenju komisije, ki bo sestavljena iz sodelavcev in podpornikov pravične trgovine. Izbrane predloge treh pravičnih obrokov bomo objavili na naši spletni strani www.3muhe.si in na načih družbenih omrežjih, za nagrado pa boste prejeli vse pravično trgovinske sestavine, ki jih potrebujete za pripra- vo vašega pravično trgovinskega obroka.

naj se snovanje pravičnih obrokov prične.

naši začetki - bili SMo novi, Sveži, polni energiJe

4 9

da vam bodo prinesli kavo z mlekom ali kapučino, kar priča o tem, kako samoumevno je v avstrijski kulturi mleko v kavi. Ker so bili vedno nekoliko zadržani do črnih kav, se to še danes pozna pri njihovih pražarskih veščinah. Pri Italijanih je navada uživanja kave precej drugačna in Slovenci jo razumemo kot edino pravo: razlog je v njihovi kulturi pitja kave, v kateri v ospredje ni postavljen ambient in ostalo okrasje okrog skodelice, temveč zgolj in samo kava.

“S kavo se je pravična trgovina pravzaprav začela, saj je kava za nafto druga surovina po vrednosti trgovanja. Proizvajalci kave pa so iz držav, ki se soočajo z največjimi gospodarskimi težavami in vključujejo najbolj marginalizirane skupine.

Kavo se pretežno naroča in pije pri šanku, kar pomeni, da jo pripravijo pred njihovimi očmi, predvsem pa jim jo postrežejo takoj po pripravi, saj espresso z ohlajanjem spreminja okus. Odjemalci so bistveno bolj kritični in utegnejo brez zadrege zavrniti slab napitek. To se pri nas ne zgodi pogostokrat, ker preveč zaupamo avtoriteti šanka. Zato sem se podal na svojo pot, saj skušam spreminjati navado uživanja kave, pri kateri zahtevaš več informacij o kavi, njenem poreklu, načinu pridelave, praženju in nenazadnje pripravi kave. Zakaj o kavi, ki jo pijemo vsak dan, tako malo vemo?

Zato ker je zelo težko pridobiti kakršnekoli informacije o vsebini kavnih embalaž. Tem najraje rečem »molčeče vrečke«, ker dejansko o vsebini, ki jo skrivajo, nič ne povejo. Na njih ne morete prebrati ničesar o zastopanosti zrn posameznih kavnih vrst, o načinu kultiviranja rastline, o načinu predelave nabranih plodov

ali vsaj iz katere države pridelovalke prihajajo zrna. Nič ne izveste o praženju in karakteristikah kasnejših napitkov ipd. Skratka, popolnoma zaupate avtoriteti embalaže in ji dovolite, da vas nagovori zgolj z izmišljenim tržnim imenom, ki največkrat nima dosti veze z bistvom kave. Pravzaprav sodobnim kavnim produktom in njihovim kreatorjem ne moremo kaj dosti zameriti, saj se je seme te anonimnosti zasadilo že v 15. stoletju, v Jemnu, kjer so prvič začeli s kultivacijo kavovcev z namenom pridobivanja njihovih plodov. Kavo so razpošiljali v druge dežele preko pristanišča Mocha (arab. al Mukha/al Makha). To je bilo hkrati tudi tržno ime, ki je označevalo poreklo kave. Se pravi, da se ni govorilo o vrstah kavovcev ter o kakovosti zrn, temveč zgolj o Mocha1, Mocha2, Mocha3 itd. Kupec je pavšalno kupoval jemenski pridelek in to je takrat zadoščalo. Želim si, da bi bilo danes drugače. Da bi se kupec vendarle lahko s pomočjo embalaže že ob samem nakupu seznanil z raznolikostjo kavnih zrn.

Se pravi, da je imel Jemen že takoj na začetku trgovanja s kavo monopolni položaj?

Drži. Jemen je bil prvi, ki je načrtno kultiviral kavovec z namenom pridobivanja njegovih plodov oziroma zrn, ki jih je potem ponudil v nakup. Trgovalo se je zgolj s praženimi zrni. To je bil zaščitni mehanizem, saj kupec ni mogel vgojiti svoje rastline in samostojno pridobivati kavnih plodov. Praženo zrno je namreč »šlo skozi ogenj in izgubilo kalilno moč«.Že v davnem 16. stoletju je trgovina s kavo cvetela in ves dobiček je ostal v Osmanskem cesarstvu. Zato so si kolonialne sile prizadevale vzpostaviti lastne plantaže. Dogodki, ki so sledili, so

še najbolj spominjali na kakšno kriminalno zgodbo iz napetega romana: po Arabiji so se namreč potikali razni vohljači, ki so skušali zbrati čim več podatkov o načinu negovanja rastline in poznejše obdelave plodov. Še najbolj pa so si prizadevali dobiti v roke lastne sadike. Slednje je bilo samo še vprašanje časa, in ko se je to zgodilo, so kavovce sprva zasadili na domačih tleh, toda klima subtropski rastlini ni bila po godu. Ko so proučili pogoje za rast, so sistematično vzpostavili lastne nasade v svojih kolinijah. Portugalske plantaže kavovcev in sladkornega trsa v Brazliji so zasužnjile več kot sedem milijonov ljudi, afriških domorodcev, ki so jih nasilno odtrgali od domovine in prisili v nov način življenja v tujem okolju. Prav tako kot kavo!

Je pomembno od kod kava prihaja? Kako jo pridelujejo in pripravljajo?

Zelo pomembno! Povprečen pivec kave je, kot temu jaz rad rečem, »kavno nepismen«. Razlog za to vidim predvsem v tem, da premalo govorimo o kavi in preveč o znamkah. Izmišljeno tržno ime enostavno ne more nadomestiti sporočila, ki nam ga kava želi povedati. Vsakodnevno puhlo praznenje skodelic kave je samo še v pomoč temu, da ne slavimo stvaritve narave in truda pridelovalcev in nadalje veščin pražarja, temveč naivno sledimo blagovnim znamkam, ki plasirajo uniformni kavni okus, izdelek kavnih mešanic. Slovenci smo zelo naklonjeni italijanskim znamkam. Te so rezultat mešanja dveh najpogostejših komercialnih vrst: arabike (coffea arabica) in robuste (coffea canephora), v različnih razmerjih. Kar se severne Italije tiče, so razmerja odstotkovno gledano bolj v korist arabiki, medtem ko jug prisega na mešanice,

izdelkov oziroma pridelovalci ter pridelovalkami hrane iz tako imenovanih držav v razvoju, saj tam ni vzpostavljenega trga, v katerem bi ti lahko izdelali svoje izdelke ročne in umetnostne obrti oziroma vključili pridelano hrano vanj. Tu, v Sloveniji obstajajo določeni vzvodi in načini, da izdelovalci in izdelovalke ter pridelovalci in pridelovalke svoje izdelke in živila lahko ponudijo na trgu, čeprav ne trdim, da je to vselej lahko. V 3MUHah smo se pri prehranskih izdelkih dosledno držali načela, da so bili vsi ne le iz sistema pravične trgovine, temveč tudi ekološki. Poleg tega v trgovini nismo ponujali živil, ki jih lahko pridelajo slovenski pridelovalci in pridelovalke hrane oziroma izdelovalci in izdelovalke prehranskih izdelkov, saj nismo želeli konkurirati našim kmeticam in kmetom ter ker smo že takrat, leta 2004 menili, da je lokalna preskrba s hrano izjemno pomembna.Pravična trgovina emancipira proizvajalce in proizvajalke, saj jih iz »pasivnih prejemnikov in prejemnic donacij bogatih« pretvori v aktivne deležnike in deležnice izboljševanja svoje lastne eksistence in kakovosti bivanja celotne lokalne skupnosti, v kateri živijo in delujejo. Hoteli smo prodajati kakovost izdelkov, zato ima trgovina 3MUHE tak slogan: kupi dobro stvar, naredi dobro delo in bodi dobre volje.

Kako pa vidite pomen pravične trgovine danes, leta 2012?

Kriza je dokaz, da pravično trgovino še vedno potrebujemo oziroma jo potrebujemo še bolj kot prej. Kakor rečeno, prodaja prehranskih izdelkov raste, kar je izjemno spodbudno. Recimo na Nizozemskem, kjer deluje najstarejši trg z izdelki pravične trgovine v Evropi, je prodaja v letu 2011 narasla kar za 24 % glede na leto 2010. V sistemu pravične trgovine je veliko prostora za inovativnost, saj je mogoče tradicionalne načine izdelave izdelkov kombinirati s sodobnim znanjem (know-how), ki lahko dvigne kakovost izdelkov. Seveda pa je to zahtevna naloga.

Kaj razumeš kot »fair trade« ali pravičnotrgovinski »design« oziroma pravičnotrgovinsko oblikovanje?

To je oblikovanje, ki poleg estetskega vidika upošteva tudi

okoljske in etične elemente. Za izdelke iz sistema pravične trgovine je po mojem izziv v tem, da se iz segmenta izdelave izdelkov ročne in umetnostne obrti vsaj deloma preusmeri v izdelavo izdelkov za vsakodnevno rabo, ki jih potrebujemo pogosteje. Opaziti je namreč, da se na trgih, kjer je pravična trgovina prisotna že dlje časa, razmerje med prodajo izdelkov ročne in umetnostne obrti ter prehranskih izdelkov začne z leti pomikati v smeri povečevanja prodaje prehranskih izdelkov.

David Limon, predsednik društva Humanitas in dolgoletni prostovoljec v trgovini 3MUHE ter predsednik pravičnotrgovinske zadruge Odjuga.

Če povprašujemo po izdelkih pravične trgovine, imamo moč sooblikovati ponudbo teh izdelkov na trgu.

Vsak ročno narejen pravičnotrgovinski predmet v 3MUHAH je h kupki oziroma h kupcu pospremljen tudi z zgodbo.

Kupcem in kupkam predmetov v 3MUHAH pravična trgovina ne daje le zadovoljstva, dobre volje, ker so kupili dobro stvar in naredili dobro delo, marveč nam omogoča tudi vpogled v kulturo, identiteto in življenjske pogoje izdelovalk in izdelovalcev teh predmetov, saj je njihovi izvoru mogoče slediti vse do začetka.

V pravični trgovini 3MUHE delajo prostovoljke in prostovoljci

Poleg poslovodkinje, ki edina prejema nekaj denarja v plačilo za svoje vodstveniško delo, ki se razteza tudi v prostovoljski del, so vsi, ki delajo v trgovini 3MUHE, prostovoljci oziroma prostovoljke. Za svoje delo niso plačani drugače kakor z dobro voljo, ki jo prinaša pripadnost 3MUHAM. Tudi sam kot predsednik društva Humanitas in pravičnotrgovinske zadruge Odjuga delam prostovoljno in za to ne prejemam plače.

predSednik odJUge o pravični trgovini v SloveniJi

10 3

pravične trgovine, vendar hitrejšo rast onemogoča zelo ozek nabor izdelkov. V okviru pravične trgovine namreč ni mogoče kupiti izdelkov za vsakdanjo rabo, na primer nogavic, spodnjega perila. To se v zadnjih letih sicer spreminja, pa vendar počasneje kot napreduje ”navadna” trgovina. Ne morete na primer kupiti računalnika iz pravične trgovine. Najbolj kompleksni izdelki pravične trgovine so na primer piškoti, ki imajo 15 sestavin. Pa tudi čokolada je tak primer. Vse sestavine čokolade so narejen v sistemu pravične trgovine, vendar pa je čokolada narejena v Švici. Zakaj? Po eni strani zaradi tehnologije in okusa, po drugi pa zaradi tega, ker je evropski trg zaščiten s carinami na visoko predelane izdelke (več kot 35% dajatve). To so v enem primeru rešili tako, da je kooperativa iz Gane, ki prideluje kakav, s partnerjem iz Velike Britanije odprla tovarno v Veliki Britaniji. Takega sodelovanja bi moralo biti po mojem mnenju več.

V veliko primerih pravična trgovina izhaja iz nevladnih organizacij, kar pa v poslovnem svetu ni dobro. Pravična trgovina je trgovina in to zahteva ustrezno kvalificirane ljudi. To seveda ne velja za vse organizacije, vendar bi se dalo pri večini, tudi velikih, to precej bolj profesionalizirati.

Koliko izdekov pravične trgovine se izmenja v mednarodni trgovini danes in koliko ljudi je vključenih v pravično trgovino?

Seznanjenost s sistemom pravične trgovine narašča, leta 2011 so potrošniki kupili za 4,9 milijarde evrov izdelkov pravične trgovine, kar pomeni 12 % več kot leta 2010. Izdelki pravične trgovine so prisotni v več kot 120 državah sveta. V pravičnotrgovinski sistem je vključenih več kot 1,2 milijona proizvajalcev v več kot 66 državah. Združujejo se v 991 pravičnotrgovinskih organizacij. Samo v Veliki Britaniji, kjer je sistem pravične trgovine najbolj prisoten, je več kot 500 pravičnotrgovinskih mest, 118 pravičnotrgovinskih univerz, več kot

6000 pravično trgovinskih cerkva in 4000 pravičnotrgovinskih šol.

Od kod prihaja kava? Legenda pravi pravi, da je kavo odkril kozji pastir Khaldi okoli leta 850 v zgornjem Egiptu. Ko se neke noči koze niso vrnile s paše, jih je šel Khaldi iskat. Koze je našel plešoče okoli grma z rdečimi jagodami. Ker je bil Khaldi radoveden, je še sam poskusil par zrn. O skrivnostnih zrnih se je pogovoril z menihi, ki so iz njih pripravili napitek. Tako se je rodil obred pitja kave, kot ga poznamo danes. Kaj pa je res?

Lepa zgodba, to je največkrat pripovedovana zgodba. Dejansko rastlina kavovec izvira iz tega okolja. Rastlina vsebuje kofein, ki je naravni insekticid, ki preprečuje, da bi se rastlina masovno zaužila in je lahko strupena za živali, ki ne prenesejo vnosa kofeina v organizem. Ljudje iz Afriškega roga so uživali napitke, pripravljene iz listov kavovca. To področje je blizu Jemnu, od koder so prišli islamski mistiki, sufiji, širit svojo vero in tu so se srečali z običajem uživanja kave. Surovino so poimenovali arabsko vino oz. “kahve”. Koran sicer prepoveduje uživanje vina, kave izrecno pa ne, saj je bila za tiste čase noviteta.

Kljub temu so nekateri islamski misleci zaradi poimenovanja “kahve” želeli prepovedati uživanje tega napitka. Znašli so se tako, da so pri poimenovanju za kavo zamenjali črko, tako je “kahve” postalo “kihve”.Druga razlaga pa je, da ime kava izhaja iz imena nekdanje kavorodne province na SZ Etiopije, imenovane kafa. Kako je kava prišla v Evropo? In kako je postala tako priljubljena?

Avstrijci so se s kavo prvič srečali v 16. stoletju, po turškem obleganju Dunaja. Zaradi nenadnih ohladitev in snežnih padavin se je turška vojska odločila za umik proti jugu in pri tem je za seboj pustila velike količine kave. Dišeča rjava zrna so bila Dunajčanom sicer všeč, toda preprosta črna kava je bila za njih preveč »barbarska«; preveč je spominjala na hordo, ki je še do nedavnega razbijala po mestnih vratih. Zato so uživanje kave tekom stoletja povzdignili na višji nivo: pojavili so se saloni, imenovani kavarne s prefinjenim pohištvom, z odlično strežbo bogatih napitkov. Avstrijci so pri pripravi napitkov ubrali svojo pot in to je opazno še danes. V Celovcu ni nujno, da boste dobili ob naročilu “Kaffe”, dobili na mizo espresso - obstaja velika verjetnost,

Novi prostovoljci in prostovoljke vseh starosti in kakršnekoli izobrazbe so k nam vselej dobrodošli!

Razvoj pravične trgovine v Sloveniji in nove priložnosti

Razvoj pravične trgovine v Sloveniji poteka počasneje, kakor sem se nadejal. V moji rodni Veliki Britaniji se je pravična trgovina razvila zaradi gibanja “pravična mesta”, ki pomeni promocijo velikih razvojnih organizacij, kot sta na primer Oxfam in anglikanska cerkev ter, najpomembneje, verig supermarketov, kot so na primer Sainsbury’s, Tesco ali Marks & Spencer. Še vedno upamo, da se bodo po Sloveniji odprle nove prodajne enote pravične trgovine, in sicer v obliki franšiz.

Pravičnotrgovinski izdelki na policah supermarketov

Številna velika trgovska podjetja so se odločila, da celotne linije izdelkov – kot so na primer banane, sladkor, kava, čaj, tekstilni izdelki iz bombaža – spremenijo v linije pravične trgovine in da te izdelke ponudijo po ceni, ki se ne razlikuje od cen ‘navadnih’ izdelkov. Po zadnjih podatkih organizacije Fairtrade Foundation iz Velike Britanije, države, v kateri se proda največ pravičnotrgovinskih izdelkov, se je prodaja pravičnotrgovinskih izdelkov leta 2011 zvečala za 12 % v primerjavi s prejšnjim letom – kljub krizi. V Sloveniji zaenkrat še nobeno od velikih trgovskih podjetij ni prevzelo britanskega modela dobavljanja izdelkov iz pravične

trgovine, čeprav se je to svetovno gibanje v tem prostoru že prijelo: vsi večji trgovci ponujajo nekatere pravičnotrgovinske izdelke in v nekaj gostinskih lokalih v Ljubljani je mogoče uživati kavo iz pravične trgovine, na primer TOZD in Čokl. A kljub temu bo v to smer treba narediti še veliko.

Kako lahko podprem pravično trgovino v Sloveniji?

Pravično trgovino v Sloveniji lahko podpremo na več načinov, kupovanje izdelkov pravične trgovine je gotovo eden od učinkovitih. Premalo pa se zavedamo, da tudi s tem, ko povprašujemo po pravičnotrgovinskih izdelkih v trgovinah, kavarnah, v hotelih in restavracijah, v butikih ali lepotnih salonih lahko veliko prispevamo, saj imamo moč vplivati oziroma sooblikovati ponudbo. Povprašujmo torej po izdelkih pravične trgovine kjerkoli in kadarkoli se nam zdi, da bi jih potrebovali, ter vzpodbujajmo tudi lokalne in državne oblasti k zelenemu in pravičnemu javnemu naročanju.

(nadaljevanje Niti Kafulija)

Ko so enkrat statve pripravljene, steče delo naprej precej hitro. In ko je končano, si ponosno razkažejo svoje izdelke, pokomentirajo, delijo nasvete in seveda skušajo to čimbolje prodati. Tako. Z izbrano tkanino se odpravimo do enega izmed Kafulijevih šiviljcev. Trenutno so pri delu trije, vsi mojstri strojev na nožni pogon, natančni in vešči svojega posla.

Moussa ima svojo šivalnico v živahni ulici blizu glavne tržnice. Z večnim nasmehom in prijaznostjo se natančno loti vsakega podviga. In ta njegova mirnost ... Neverjetno je, da človek ob tako prometni ulici ohrani tolikšno mero mirnosti. Njegovi šivi so drobni in natančni. Izdelke vedno popolno zaključi in jim tako doda še svoj pečat. Blazina je izdelana in čaka jo še dolga pot do nas. Ko odštejemo tistih nekaj evrov zanjo, položimo glavo nanjo, vemo, da nas nežno objema kup zgodb prijaznih ljudi in da bo morda prav ta dan nekaj posebnega.

UTRINKI TEGA POLETJAV enem mesecu se lahko naplete veliko zgodbe, saj je bilo to poletje v Kafuliju živahno. Vsak dan je brbotalo po dvorišču. Odvijali so se razni tečaji za mladostnike, potekala so srečanja za otroke, na čisto pravem Expu so se zbrali skoraj vsi Kafulijevi obrtniki in obrtnice ter predstavili svoje izdelke. Tkalke so

tkale, v loncih se je grela naravna barva, bogolani so se sušili po celem dvorišču in tako kot vedno, se je daleč naokrog nalezljivo razlegal smeh. Smeh veselja in dobre volje. Smeh enih in drugih. Kafulijeva poletja so bogata tako kot deževno obdobje z dežjem. In, za vsakim dežjem posije sonce.

2 11

PRAVIČNA KAVAINTERVJU: Živa Lopatič

Pitje kave je obred. Skoraj vsi jo pijemo. Kava zaposluje na milijone ljudi. Ima svojo zgodovino, je del problema onesnaževanja in zelo pomembna surovina v pravični trgovini. Kljub temu pa se vedno bolj zavedamo dejstva, da o kavi ne vemo skoraj nič. O pravični trgovini, kavi in dobrem napitku iz kavnih zrn sem se na Mušjem zajtrku junija 2012 pogovarjala z Renejem Sušo in Tinetom Čoklom, ki sta nam odkrila veliko zanimivosti o ”črnem zlatu” in ”čarobnem napoju”.

Rene Suša se že več let ukvarja s preučevanjem in raziskovanjem pravične trgovine, vodi delavnice o pravični trgovini in sodeluje pri promociji, delovanju in razvoju pravične trgovine v Sloveniji, tudi trgovine 3MUHE.

Tine Čokl se je posvetil preučevanju kave, njene zgodovine, njenih lastnosti ter priprave. Ima tudi svoj lokal, Café Čokl, kjer pripravlja odlično kavo. Je eden tistih, ki se trudi, da bi tudi Slovenke in Slovenci pili dobro kavo.

Kako zgleda pravična trgovina na primeru kave?

S kavo se je pravična trgovina pravzaprav začela, saj je kava za nafto druga surovina po vrednosti trgovanja. Proizvajalci in proizvajalke kave pa so iz držav, ki se soočajo z največjimi gospodarskimi težavami in vključujejo najbolj marginalizirane skupine. Kava namreč raste tudi na majhnih družinskih posestvih, ki nimajo svojih sredstev (kamiona, znanja), da bi pridelano surovino pripeljali do končnega kupca. Zato se vmešajo posredniki, kupci, ki kavo od proizvajalcev zberejo in jo preprodajo naprej. V številnih državah je razpršena množica proizvajalcev na majhnih posestvih in malo kupcev. Hkrati pa se cena kave oblikuje na borzi, zato se odkupna cena za kavo ves čas spreminja, dolgoročno pa ves čas pada. Pravična trgovina rešuje oba velika problema, odpravlja vse posrednike in odkupuje neposredno od proizvajalcev oz. kooperativ pravične trgovine, kjer so člani enakopravni – ni odnosa lastnik in

zaposleni. Poleg tega ščiti pred borznimi nihanji: plačuje vsaj minimalno določeno ceno in nikoli pod to ceno; če pa je cena na borzi višja od minimuma, pa pravična trgovina plačuje to višjo ceno.

Kakšen delež ima kava v pravični trgovini?

Ne več kot četrtino. Največji kupec pravičnotrgovinske kave je Starbucks. Kako to?

Starbucks je bil deležen kritike s strani nevladnih organizacij, da porabi ogromne količine surovine, njihovi dobavitelji pa od tega dobijo zelo malo. Zato se je odločil, da odkupuje izključno pravičnotrgovinsko kavo; v tem smislu je največje tovrstno podjetje na svetu. Odkar so s tem začeli, se je prodaja pravičnotrgovinske kave v svetu podvojila. Moti pa to, da so razliko v ceni v celoti prevalili na potrošnika z močno multipliciranim faktorjem: cena kave za 250-gramsko vrečko je 7,35

EUR. Ni pa nobenega razloga, da bi pravičnotrgovinska kava stala toliko. Starbucks je sicer ”fair”, ampak ne do potrošnika.Postavlja se tudi vprašanje, kakšen učinek je imela ta odločitev Starbucksa na zavedanje o pravični trgovini. Znotraj pravične trgovine namreč obstajata dve struji: prva, ki podpira sodelovanje z večjimi podjetji, in druga, ki temu absolutno nasprotuje z razlogom, da podjetja izrabljajo znamko pravične trgovine za lastno promocijo. Tudi nekatere uporabnike pravičnotrgovinskih izdelkov odbija dejstvo, da lahko velika podjetja prodajajo pravičnotrgovinske izdelke. V zadnjem času so tudi slovenski trgovci v svoj asortiment vključili izdelke pravične trgovine.

Druge slabosti pravične trgovine?

Pravična trgovina obstaja že 50 let, vendar po obsegu predstavlja le 0,01% svetovne trgovine. V Evropi se sicer proda za več kot dve milijardi izdelkov

Uporabniki izdelkov pravične trgovine o 3MUHaHPravično trgovino v vsako slovensko vas! Marko, Koper

Trgovina 3MUHE stremi k prihodnosti, ki je povezana s trajnostnim razvojem ter pravičnostjo, ki si jo želimo tudi v naši ožji družbi. O predmetu, ki ga kupim v pravični trgovini, informacije poiščem tudi po internetu, o kulturi, ljudeh, deželi, iz katere izvira. Predmeti iz 3MUH delujejo na nas in nam pridajo kulturno vrednost, ki jo vsebujejo. Najpomembneje pa se mi zdi, da so bili ljudje, ki so te predmete naredili, cenjeni, njihovo znanje, in da so bili za svoje delo pravično plačani. Stane, Vrhnika

Punčke za manj skrbi” si dajejo vnuki pod blazino in ne zaspijo, če je nimajo. Vsak dan mi povejo, kaj so sanjali, če so bile sanje težke in me prosijo še za enega možička.Marija, Novo mesto

Živimo v svetu, kjer sta nam izvor in način izdelave predmetov velikokrat neznana, to, kdo jih je naredil, kje in zakaj so izdelani prav tako, kakor so. S tem, ko kupujemo te predmete, hkrati kupujemo tudi zgodbe, povezane z njimi, obenem pa prevzemamo odgovornost za vzroke in posledice, povezane z njimi. Prav zato je pravična trgovina tako pomembna, ker nam ne omogoči le informacij, ki so v običajni trgovini prikrite, ampak nas uči tudi kulture, da v potrošniškem svetu previdneje, predvsem pa bolj ozaveščeni posegamo po predmetih na policah veleblagovnic. Vodi nas v pravičnejšo potrošnjo, katere člen lahko postanemo. V 3MUHAH sem pred leti kupila lesen stolček. Izdelan je iz meni neznanega trdnega, a lahkega lesa ter oblikovan tako, da si ga lahko oprtaš na rame in se sprehodiš z njim po Stari Ljubljani. Stolček sem podarila očetu, ki na njem sedi, medtem ko peče kaj na kaminu v dnevni sobi, in to že več kot 5 let. Stolček je nemalokrat tudi tema pogovora, ko pridejo na obisk prijatelji, saj je drugačen od stolčkov na prodaj v drugih prodajalnah in tako sproža nadaljevanje svoje pravične zgodbe. Všeč so mi predmeti, ki vznikajo pogovore – kot vselej uspe temu stolčku iz pravične trgovine 3MUHE. Ana, Ljubljana

V trgovinico pridem z mojo teto, ki tukaj pomaga kot prostovoljka in sem potem z njo. Trgovina ima veliko izdelkov, ki so lepi, zanimivi, uporabni. To vem, ker sem prebrala zgodbe o izdelkih. Vsak izdelek jo ima.Klara, 10 let, Dragomer

Zakaj Pravični zajtrk? Tudi Duša je včasih lačna. Tine, Ljubljana Vsi radi potujemo, eni kar naprej letajo z letalom sem pa tja. Tudi jaz se vsako leto odpravim v kakšno zanimivo deželo. Letos sem bila na Šri Lanki, lani v Peruju. Med letom pa potujem na drugačen način. Ogledam si kakšno zanimivo razstavo, grem na koncert, plesno predstavo, gledališki dogodek ali pa obiščem 3MUHE v Stari Ljubljani. Predmeti iz pravične trgovine s svojimi zgodbami, ki jih vsebujejo, me teleportirajo drugam. Erika, Gorica

“Živimo v svetu, kjer sta nam izvor in način izdelave predmetov velikokrat neznana, to, kdo jih je naredil, kje in zakaj so izdelani prav tako, kakor so. S tem, ko kupujemo te predmete, hkrati kupujemo tudi zgodbe, povezane z njimi, obenem pa prevzemamo odgovornost za vzroke in posledice, povezane z njimi.

Zelo rada se ustavim v 3MUHAH in kupim kaj za priboljšek. Kava iz pravične trgovine, ki je pri nas v kulturi obdarovanja, večkrat razveseli katero od mojih prijateljic, ko pridem na obisk. Pijemo kavo in se pogovarjamo, med nami zakrožijo zgodbe in izrinejo vsakdanje skrbi in probleme. Čokolade pa se najbolj razveselijo otroci, seveda. Sanja, Ljubljana

Že vsa leta tu kupujem, ko pridem v Ljubljano. Kadar sem v Trstu, grem pa tja v pravično trgovino. Izdelki so mi všeč, ker čutim ljubezen in toplino, s katero so narejeni, zato so posebni. Prav ta kava in ta sladkor sta posebna, tako čutim. Lučka, Sežana

Ko sem se preselila v center mesta ob reki in opremljala novo stanovanje, sem bila v 3MUHAH tako rekoč vsak teden. Nakupila sem stvari za dom npr. skodelice, krožnik, en tak dražljiv obešalnik. Tudi stvari zase in za svoje bližnje rada kupujem tu. Najbolj so mi všeč zanimiva glasbila, katerih zvoki so res posebni, za lišp pa tuareški nakit, svileni šali ter torbice. Ti predmeti so res fini, topli, sporočajo nekaj imenitnega in občutek imam, da so jih izdelali fini, topli ljudje priljudnega značaja, živeči v skupnostih tam nekje na drugem koncu sveta. Ko tak predmet uporabim, se mi zdi, da se povežem z močjo skupnosti in ohranjanja spoštovanja. Ja, pravična trgovina mi pomeni spoštovanje, to uči, to daje, to ohranja – spoštovanje. Renske, Ljubljana

12PRAVIČNO JUTRO KUPI DOBRO STVAR,

NAREDI DOBRO DELO,BODI DOBRE VOLJE

PRAVIČNA KAVA PETJA MONTANEZPRAVIČNI ZAJTRKKava zaposluje na milijone ljudi. Ima svojo zgodovino, je del problema onasnaže- vanja in zelo pomembna surovina v pravični trgovini. strani 2–5

Katere izdelke lahko uporabljamo vsako jutro, če želimo, da bi naš zajtrk sestavljalo kar največ izdelkov pravične trgovine? stran 6

Art direktorica Petja Montanez priporoča prav posebni izdelek iz pravične trgovine: YANUMI 100% ORGANIC KARITE. Kaj jo je prepričalo? stran 7

Intervju s pobudnico, soustanoviteljico in prvo vodjo trgovine 3MUHE- Marjano Dermelj. Od kod je prišla ideja in kakšni so bili začetki? strani 8–9

NITI KAFULIJABESEDILO: Polona Vida Čeligoj in Mateja AdamičFOTO: Osebni arhiv

Kafuli je majhna nevladna organizacija, ki deluje v 21. okrožju v Bobo Dioulassu v Burkini Faso. Kafuli v jeziku Dioula pomeni združevanje in prav to Kafuli tudi počne. Pod svojim okriljem združuje lokalne otroke in mladostnike, koordinira projekt botrstva otrok, združuje in izobražuje proizvajalce in proizvajalke različnih izdelkov domače obrti ali umetniških izdelkov, ki so vključeni v sistem pravične trgovine. Prav tukaj se lahko v družbi domačinov naučite raznih spretnosti in spoznate, s kakšnimi težavami vse se srečujejo lokalni proizvajalci “belega zlata” - bombaža, se naučite skuhati riž z odlično arašidovo omako, ali pa si pod budnim očesom spretnih umetnikov izdelate čisto svojo ogrlico. V Kafuliju lahko najdete tudi čisto pravo “zatočišče” v tradicionalni hišici in pod senco košate mimoze uživate v zvokih okolice, poslušate barantanje s tržnice, vrvež otrok pred knjižnico, zvok statev tkalk Kafulija.Kafuli je eno samo veselje, so sklede polne smeha in je varna hiša, ki stoji na temeljih trdega in zvestega dela; nekaj takšnega, kot je društvo za človekove pravice in človeku prijazne dejavnosti HUMANITAS, ki je tudi partner Kafulija.

ZGODBA ENE BLAZINEKo se tukaj, tako daleč od Boboja nasloniš na blazino, ki je

stkana pod rokami ene izmed tamkajšnjih žensk, se sploh ne zavedaš, kako si eni izmed njih mogoče pomagal spremeniti življenje. Na boljše. Če si človek, ki rad zjutraj povleče svoj spanec, te v Kafuliju zagotovo čaka prav posebna budilka. Že prav pošteno zjutraj začne po dvorišču odmevati. Zvok statev in smeh žensk, ki tkejo te čudovite niti v še lepše celote. S prodajo tkanine lahko plačajo šolnino svojim otrokom, lahko kupijo zdravila za malarijo, ki tako pogosto mlati naokrog. Ni jim lahko. Revščina je. Veliko je je. Prav zato je zanje Kafuli tista luč upanja in podporni steber za boljše, lažje življenje. In vedrina, ki jo izžarevajo. Nepopisen vir energije. Jutranji rituali s pozdravljanjem, smejanje našim nerodnostim, dolgi pogovori z rokami, ki povejo včasih več kot vse besede, ali pa samo nemo sedenje v bližini. Pot ene blazine se začne že malce bolj na jugu, nekje proti Banfori, kjer se še nekaj kmetov trudi in prideluje organski bombaž. Ko pridejo te dragocene niti do žensk, jih te pobarvajo z naravnimi barvili in začne se priprava statev. Vse ročno. Za pripravo niti ženske na dvorišču prehodijo tudi po par kilometrov, koliko majhnih vozlov je potrebnih, pa človek še prešteti ne more. Ob gledanju v vse te drobne niti človek hitro dobi občutek vrtoglavice, te ženske pa trezno prepletajo prste skozi reže in vozlajo. Brez slabe volje. (nadaljevanje na str. 10)

Zmaga resnice v kulturnem, humanizma v gospodarskem, pravičnosti v socialnem življenju bo največji triumf sodobnega človeštva. Na Srečka Kosovela nas je spomnila Janja, prostovoljka

Ureditev trgovinskih odnosov se je izmaknila zdravi logiki: nič več ni tako smiselna, kot je bila takrat, ko je nekdo pridelal presežek nečesa, drugi znal narediti nekaj posebnega, tretji je s potovanjem prenašal dobrine do kupcev, zdaj trgovino zaznamujejo grde besede, kot so izkoriščanje, trpljenje, zastrupljanje ljudi in narave. Nepopisen privilegij je, da si zaradi obstoja pravične trgovine zdaj ne le mirne vesti, ampak tudi z zavedanjem, da sem mogoče celo naredila nekaj dobrega za sočloveka in naravo, lahko privoščim slastne in kakovostne dobrote za v usta in estetske stvari za dušo - za povrh pa sem kot dobrovoljka deležna še prijetne družbe srčnih ljudi. Simona, prostovoljka

Za prostovoljno delo pri 3MUHAH sem slišala povsem slučajno, v času, ko sem tudi sama razmišljala o tem, da bi začela delati kot prostovoljka. Sam koncept pravične trgovine sem poznala že od prej in sem ga tudi podpirala. Rekla sem si: Zakaj pa ne?! In res mi ni žal. Zdaj, ko delam v 3MUHAH, sem še bistveno bolj poučena o ozadju konvencionalne mednarodne trgovine, in super se mi zdi, da tudi jaz po svojih močeh pomagam osveščati ljudi. Zdi se mi, da smo Slovenke in Slovenci veliko preveč pesimistični, preveč se osredotočamo na to, česa nimamo,

“Nepopisen privilegij je, da si zaradi obstoja pravične trgovine zdaj ne le mirne vesti, ampak tudi z zavedanjem, da sem mogoče celo naredila nekaj dobrega za sočloveka in naravo, lahko privoščim slastne in kakovostne dobrote za v usta in estetske stvari za dušo.

“Slovenke in Slovenci veliko preveč pesimistični, preveč se osredotočamo na to, česa nimamo, kako je drugje bolje, obenem pa se ne zavedamo, da kljub vsem pomanjkljivostim živimo v priviligiranem delu sveta.

kako je drugje bolje, obenem pa se ne zavedamo, da kljub vsem pomanjkljivostim živimo v priviligiranem delu sveta. Poleg tega pa se mi enostavno zdi fino delati v trgovini, kjer sem obkrožena s samimi lepimi in uporabnimi predmeti. Tudi naše stranke so večinoma zelo pozitivni ljudje – če ekipe prostovoljk in prostovoljcev, ki delamo v 3MUHAH, niti ne omenjam. Res sem zelo vesela, da mi je kot prostovoljki v 3MUHAH uspelo združiti prijetno s koristnim. Katarina, prostovoljka

Pravična trgovina 3MUHE je posebna trgovina. Do energije nekaterih izdelkov, ki jih lahko najdemo v trgovini, njenem siceršnjem zagovarjanju pravičnega plačila ustvarjalcem ter vprašanja, kje so bili izdelki narejeni in kje bodo pristali, težko ostanemo ravnodušni. Takšno samoizpraševanje je v sodobnem svetu samoumevnosti vzpodbudno. Med izdelki iz recikliranih ali predelanih materialov se v trgovini prodaja tudi izdelke posebnih vrednosti. Unikatni izdelki izstopajo s svojo preprostostjo in edinstvenostjo. Presegajo meje povprečnega izdelka trgovinskih polic in s svojo podobo ter energijo dodajo prostoru umetniško vrednost. Takšne izdelke je, kadar so postavljeni v prostoru, težje prezreti. Pogosto je njihova vrednost tudi praktične narave, torej jih uporabljamo v določen človeku koristen namen. V slednjem trgovina 3MUHE stremi v prihodnost, ki je povezana s trajnostnim in pravičnim razmišljanjem, ki si ga želimo tudi v naši ožji družbi, v odnosih med potrošnikom, posrednikom in proizvajalcem.Miro, prostovoljec

oktober - november 2012, letnik 1/številka 1 Cena: brezplačno Založila: 3MUHE, pravična trgovina, info@odjuga.si, 01 42 10 715 Glavna in odgovorna urednica: Živa Lopatič Zasnova in oblikovanje: Nina Čavž Lektura: Renske Svetlin Tiskana naklada: 50 izvodov – ©2012 Odjuga, z. b. o. Vse pravice pridržane. Ponatis ali reprodukcija, objavljanje in povzemanje celote ali delov prispevkov, objavljenih v časopisu Pravično jutro, 3MUHE, je dovoljeno.

NAŠI ZAČETKIProstovoljke in Prostovoljci o 3MUHAH