Predlogi rešitev v spremembah zasnove

sistema izobraževanja odraslih v Beli knjigi

Področna strokovna skupina za izobraževanje odraslih

Predstavitev na MŠŠ, 6. julij 2010

Glavne značilnosti razvoja IO

• Ponudba se prilagaja povpraševanju in ne sledi dejanskim potrebam različnih skupin

• Daleč prevladuje ponudba za poklicno delo in za potrebe trga dela ter karierni razvoj

• Prestrukturiranje mreže izvajalcev v korist zasebnih izvajalcev• Uvedba kvazi tržnega načela• Ponudbo za težje dosegljive ciljne skupine (slabše izobraženi

starejši, migranti, osipniki, slabše izobraženi brezposelni) pomembno določa obseg razpoložljivih javnih sredstev

• Ohranjanje velikih regionalnih razlik v ponudbi izobraževanja odraslih

Vključenost odraslih v izobraževanje

• Dokaj velik porast udeležbe odraslih v izobraževanju v zadnjih 10 letih, vendar ob ohranjanju enakih vzorcev udeležbe

• Daleč prevladuje udeležba v izobraževanju za potrebe zaposlitve, poklica, kariere; približno četrtina za osebne potrebe in prosti čas

• Čas in denar ostajata glavni oviri pri vključevanju odraslih v izobraževanje

• Posamezniki in delodajalci so glavni nosilci stroškov v IO, država je na tretjem mestu, sofinancira predvsem izobraževanje brezposelnih

• Delodajalci podpirajo predvsem neformalno izobraževanje, stroški formalnega izobraževanja so največkrat v breme posameznikov

• Slaba kakovost znanja odraslih (IALS 1998)

Vključenost odraslih v starosti 25-64 let v formalno ali neformalno izobraževanje, 2007, v %

(Vir: Eurostat, Anketa o izobraževanju odraslih.)

Udeležba po izobrazbeni strukturi, 2007

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

Skupaj Nizka Srednja Terciarna

Udeležba odraslih (25-64 let) v izobraževanju po izobrazbi (nizka = ISCED 0-2), visoka (ISCED 5-6), 2007

Vir: Anketa o IO, Progress, Report 2009:83

Udeležba v formalnem in neformalnem izobraževanju, 2007, starostni razredi

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

25-64 let 25-34 let 35 -54 let 55 - 64 let

Vir: EUROSTAT; Anketa o delovni sili

Kakovost znanja manj izobraženih

Manj izobraženi odrasli na 3. in 4.,5. ravni dokumentacijske pismenostiManj izobraženi odrasli na 3. in 4.,5. ravni dokumentacijske pismenosti

Vir: Raziskava Pismenost odraslih in udeležba v izobraževanju, 1998

ČileSLOVENIJAMadžarskaPortugalska

PoljskaZDA

Švica (fr.)IrskaŠvica (nem.)

KanadaN. Zelandija

Švica (it.)V. BritanijaAustralija

FinskaBelgija

NizozemskaNorveška

DanskaČeška

NemčijaŠvedska

0 20 40 60 80 100

Predlogi

•Stopnja vključenosti v izobraževanje odraslih se zvišuje predvsem z zviševanjem vključevanja podzastopanih skupin

Dolgoročno država ustvari brezplačne možnosti za manj izobražene odrasle za doseganje izobrazbe na ravni 4-letne srednje šole

Kratkoročno/srednjeročno •Zagotovi javna finančna sredstva za:

-Posodabljanje in razvoj novih programov za te skupine • Zagotovi brezplačno

- vključevanje v formalno in neformalno izobraževanje - svetovanje pred in med izobraževanjem - vrednotenje že pridobljenega znanja in spretnosti

•Razvoj drugih ukrepov za spodbujanje vključevanja na ravni izvajalcev (motivacijski programi)

Sistem financiranja

•Neustrezna zakonska ureditev financiranja izobraževanja odraslih •Obstoječi instrumenti za razmeščanje ne omogočajo stabilnega financiranja niti tistega izobraževanja, ki je določeno kot javni interes•Vsi izvajalci, javni in zasebni, ki izpolnjujejo formalne zahteve, pod enakimi pogoji pridobivajo javna sredstva na razpisih• Veljavni postopki pri pridobivanju javnih sredstev ne zagotavljajo njihovega učinkovitega koriščenja•Razmeščanje je v škodo izobraževanja za osebne in splošne potrebe

Struktura sredstev v ReNPIO 2005-2010 in v LPIO po namenu,v % (Vir: ReNPIO 2004-2010; Letni programi izobraževanja odraslih 2005-2010)

  20052006 2007

2008 20092010

  ReNPIO LPIO*ReNPI

O LPIO ReNPIO LPIO ReNPIO LPIO ReNPIO LPIO ReNPIO LPIO

Skupaj 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100

Splošno IO 30,7 21,6 28,7 23,6 27 18 25,7 15,8 24,7 20,2 24 23,3

Izobraževanje za dvig izobrazbene ravni 41,9 40,6 39,4 42,8 38,9 39,5 38,2 27,8 38,1 23,9 38,5 17

Izobraževanje in usposabljanje za potrebe dela 11,3 24,7 15,8 21,1 18 32,9 19,9 39,3 20,9 40,6 21,1 47,8

Razvoj in dejavnosti potrebne za IO 16,1 13,2 16,1 12,5 16,1 9,6 16,2 17 16,2 15,3 16,4 11,9

* Opomba: prikazana so načrtovana sredstva;

Predlogi ukrepov

•Povečati javne vire za financiranje izobraževanja odraslih, znotraj teh pa delež, ki je namenjen za splošno neformalno izobraževanje

•Za dodeljevanje javnih sredstev za uresničevanje zakonsko določenih pravic se uporabi instrument razmestitev

•Uzakoniti davčne olajšave za delodajalce in posameznike, ki vlagajo v svoje izobraževanje

•Uzakoniti finančno odgovornost občin in regij za uresničevanje nacionalnih in regionalnih/občinskih ciljev IO

•Zagotoviti večjo koordinacijo financiranja izobraževanja odraslih v pristojnosti različnih vladnih resorjev zaradi doseganja večje učinkovitosti

•Obseg sredstev se določa na podlagi zakonsko opredeljenih pravic odraslih do izobraževanja in NPIO

Formalno izobraževanje

Stopnja vključenost relativno stabilna – 7-8%; narašča vključevanje v terciarno izobraževanje, zmanjšuje v sekundarno izobraževanje, zelo nizka udeležba v OŠ

•Razviti standard osnovne šole za odrasle in ga integrirati v programe usposabljanja za trg dela •Uveljavljati splošno izobraževalni modul za odrasle – SIMO in ga povezati s sistemom NPK in formalnega poklicnega izobraževanja•Spodbuditi uvajanje motivacijskih programov in aktivnosti za večje vključevanje ter za podporo v procesu izobraževanja

Gibanje udeležencev osnovne šole za odrasle

Šolsko leto

Število % glede na š. l. 2000/01

2000/01 2.153 100

2002/03 2.272 105,5

2003/04 2.163 100,5

2004/05 2.127 98,8

2005/06 1.562 72,5

2006/07 1.495 69,4

2007/08 1.480 68,7 Vir: SURS.

Število odraslih v srednješolskem izobraževanju po nosilcih stroškov, 2000/01 - 2007/08

Vir: SURS.

Neformalno splošno izobraževanje

Nizka stopnja vključenosti v neformalno splošno izobraževanje, tudi nizka realizacija sredstev v LPIO

•Kot javni interes se opredeli neformalno izobraževanje za trajnostni razvoj, izboljševanje temeljnih spretnosti, računalniške pismenosti, kulture, zdravja, nacionalne identitete, usposabljanja za aktivno državljanstvo, razvoj interkulturnih kompetenc, socialnih kompetenc, medgeneracijsko učenje•Zagotovi se financiranje navedenih programov iz nacionalnih sredstev z razmestitvijo•Udeležba v naštetih programih je brezplačna za ranljive skupine (uvedba vavčerja)•Popularizacija programov

Ranljive ciljne skupine

Kot ranljive ciljne skupine, ki se obravnavajo prednostno, se določijo mlajši odrasli - osipniki, srednje in starejše generacije (39 let +) z manj kot 4- letno srednjo šolo, brezposelni, migranti, etnične skupine, odrasli s posebnimi potrebami

Za te skupine se zagotovi izobraževanje za razvijanje temeljnih in ključnih kompetenc, ki se v celoti financirajo iz javnih sredstev

Za spodbujanje pridobivanja teh spretnosti in kompetenc se zagotovi njihova čim večja integriranost v programe za trg dela

Izvajalci izobraževanja – regionalna dostopnost, 2007/2008

Predlogi rešitev

• Zakonska opredelitev javne mreže in njenega stabilnega ter zadostnega financiranja

• Javno mrežo tvorijo:– LU kot javne organizacije za izvajanje IO– Šole z enotami za izobraževanje odraslih – Koncesionarji

Temeljni kriteriji za opredelitev javne mreže IO

• Ustrezna programska zasnovanost (vsaj 50% ponudbe

programi, ki predstavljajo javni interes) • Vključevanje izobraževalno prikrajšanih skupin

• Zagotavljanje razvojnih in podpornih dejavnosti (svetovanje, vrednotenje, zagotavljanje in spremljanje kakovosti, promocija, razvojno-raziskovalna, informacijska

dejavnost) • Izpolnjevanje kadrovskih in materialnih pogojev,

določenih z zakonodajo, s posameznimi programi ter z drugimi dokumenti (normativi in standardi, metodologije)

Odpravljanje regionalnih neenakosti

• Upoštevanje načela pravičnosti pred načelom učinkovitosti in racionalnosti pri razmestitvi javne mreže izvajalcev

• Poleg osnovnega kriterija dogovorjenega števila prebivalcev se upoštevajo: – gospodarska razvitost oz. nerazvitost– število brezposelnih – število odraslih brez temeljne izobrazbe – starostna struktura– število priseljenih – kulturne in druge posebnosti okolja

Sistem upravljanja

•Centralizirano upravljanje na državni ravni

•Ni sistemskih struktur za večje vključevanje različnih akterjev ter lokalne ravni v oblikovanje in razvoj sistema in v načrtovanje in izvajanje politike

•Šibek vpliv strokovnega sveta za izobraževanje odraslih

•Šibka povezanost in koordiniranost med različnimi vladnimi resorji ter podrejen položaj

•Ni izdelanih nacionalnih kazalnikov merjenja kakovosti in učinkovitosti sistema IO

•Neenakopraven položaj izobraževanja odraslih glede na izobraževanje otrok in mladine

Predlogi rešitev

•Z izobraževalno ali drugo pristojno zakonodajo se določi večje vključevanje lokalnih ravni v upravljanje izobraževanja odraslih:

- IO se določi kot izvirno pristojnost regij in oblikujejo posebne upravne strukture - Občina ali regija dobi z zakonom določeno vlogo pri načrtovanju in uresničevanju politike IO na nacionalni, regionalni in lokalni ravni

•Zakonsko se določijo: - pravice odraslih do izobraževanja - sistem financiranja in upravljanja - javna mreža izvajalcev in programov- kadri- osnovne podporne dejavnosti (svetovanje, vrednotenje, razvojno -raziskovalna dejavnost, info sistem, temeljni nacionalni kazalniki učinkovitosti in kakovosti sistema)

•Okrepi se strokovna in posvetovalna dimenzija dela strokovnega sveta za izobraževanje odraslih (povečati zastopanost uglednih strokovnjakov

•Vzpostavijo se sistemske strukture za intenzivnejše medministrsko sodelovanje pri razvijanju sistema izobraževanja odraslih in pri načrtovanju in izvajanju politike

•Razvijejo in uzakonijo se nacionalni kazalniki učinkovitosti in kakovosti sistema IO

•Izobraževanje odraslih se enakopravno in enakovredno upošteva pri izvajanju nacionalnega raziskovalnega programa in CRP

•Okrepi se socialno partnerstvo pri načrtovanju in izvajanju politike IO

Profesionalni razvoj osebja v IO

• Sistemsko urediti zaposlitveni status in zagotavljati možnosti za karierni razvoj osebja

• začeti ustvarjati pogoje za zagotavljanje polne zaposlitve s kombinacijo delnih zaposlitev pri več delodajalcih

• Osebju v formalnem izobraževanju, ki to dejavnost izvaja pri mladini in odraslih v isti izobraževalni organizaciji, zagotoviti možnost, da se to šteje kot redna delovno obveznost

• Pri matičnih visokošolskih/univerzitetnih ustanovah se uvedejo daljši (3-6 mesecev) programi izpopolnjevanja in specializacij za posamezne segmente dela v izobraževanju odraslih

• Program pedagoško-andragoške izobrazbe se ovrednoti s kreditnimi točkami