Nagrade Prešernovega skladaRosana Hribar, Gregor Luštek,sodobr?£ plesalcam Ce je ples poklic, zahteva večinski deležživljenja. Telo ni v funkciji le, kadar delaš.

Začela sta kot plesalca, ki stapostala par. Njun prvi duet se jezgodil v predstavi Matjaža FaričaPosvetitev pomladi leta 1996 naodru Cankarjevega doma. Leta2003, po petih letih intimnegarazmerja, je nastal njun prvi sa-mostojni duet, drugi pa leta 2006z naslovom 8 let, s katerim staosvojila prvo nagrado na beograj-skem mednarodnem tekmova-nju. Nato sta se odločila, da bostaplesne duete pripravila vsaki dveleti in v naslovu zapisala dolžinoustvarjalnega in partnerskegarazmerja.

Z duetom 10 let sta se vrnilaz gostovanj s kupom nagrad: namednarodnem tekmovanju za ko-reografe v Hannovru sta prejeladrugo nagrado žirije in nagradokritike, na mednarodnem koreo-grafskem tekmovanju v Ludwigs-hafnu drugo nagrado. Sledil jeDuet 012 z nagrado za najboljšopredstavo slovenske bienalneplesne platforme Gibanica inZupančičevo nagrado, vseevrop-ska plesna mreža Aerovvaves pa joje med 582 plesnimi predstavamiuvrstila med dvajset najboljših vEvropi.

Leta 2013 je nastal duet, ki nosištevilko 14. Začne in konča se sstrastnim argentinskim tangom,v zvočnem loopu komada Poruna cabeza, vmes pa se potopita vtišino, v kateri se odvijejo vse potiin stranpoti odnosa, od tenzij domiline, od konfliktov do harmoni-je, nežnosti in grobosti, skozi vir-tuozni ples in elementarno sožitjedveh teles. »Tango je kliše za strastin čustva. In hotela sva nekaj klišej-skega. V plesu sva iskala strast, kijo hočeš plesati, dokler ne umreš,«je pojasnila Rosana. »Tango seosredotoča na odnos. Ta strast, ta

ples je zgoščen na dve osebi. Niokolice. Ni motenj ... Popolnoma sipovezan,« je dodal Gregor.

Oba sta rojena leta 1973 v No-vem mestu, od koder prihaja tudisloviti slovenski plesni in koreo-

• graf ski par Pie in Pina Mlakarja,ki sta neločljivo delovala 73 letin skupaj koreografirala petdesetbaletov. Po perfekciji umetni-škega izraza veljata za njunadediča. »Nad Mlakarjema sva senavdušila (pre)pozno,« pojasnjujeRosana. Pino si je ogledal njunprvi duet Edino ime rože je Ana, kista ga odplesala v Novem mestuleta 2003. Bil jima je naklonjen,le liričnosti jima je po njegovemmanjkalo.

»A liričnosti si midva, takrat resmlada in nadobudna, nisva nitiželela,« pravi Rosana. »Zdaj, v zrelidobi, je zgodba povsem drugačna.To, kar sva midva odkrivala vplesu danes, sta Mlakarja plesalaže leta 1939. S tem ne mislim nagibalno formo, temveč na esencoplesa. Tako je zorela ideja, da se

z njima soočiva po svoje. To svastorila v predstavi Korak v dvoje poPii in Pinu.« Premiero je doživelaleta 2012.

Duet, ki nosi številko 16, sta vPlesnem teatru Ljubljana, njunemdomicilnem gledališču, odple-sala letos januarja. »Kako visokose bodo te številke povzpele, jeodvisno predvsem od najinegazdravja in moči,« pravi Rosana.Nedavno sta vstopila v štiride-seta leta, ko so telesa plesalcevže zaznamovana s poškodbami,slabo regeneracijo in utrujenostjo.»Kondicija ni problem, to imaš šepri šestdesetih in več,« pojasnjujeRosana. »Najtežje se je sprijazniti

z dejstvom, da nekaterih elemen-tov ne moreš (ne smeš) več izvaja-ti. A tudi v tem je nekaj dobrega,saj tako odkrivaš druge kvalitetein nivoje izražanja, ki niso nujnoslabši samo zato, ker jim manjkaakrobatska nota.«MAJA MEGLA

_^_^_^_^_^_HH__^_^_HI^9P«_Eh_^_^_^_

\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\W:^mjm^m^mW. jFj^_HB_^_^_^_H/^^__^__^__i__^_^_^_^_^_^_^B * a t'^^_^__^_B -iH' "2_^_________l___________________R^ iLW ________________________________■_^_^_^_^_^_Hf J__^_H_^ k_______________________________!

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Delo 07.02.2015

SobotaDržava: Slovenija

Doseg: 157.000

Stran: 18

Površina: 1.619 cm2 1 / 7

Marko Jakše,slikar''

m Načrtovanje ubija spontanost in»nevednost«, ki sta srž ustvarjalne svobode.

Marko Jakše je eden naših najboljizrazitih, prepoznavnih, avten-tičnih in eruptivnih figurativnihslikarjev. Najprej smo ga vprašali,kako bo sprejel to tradicionalnopriznanje iz rok kulturnega esta-blišmenta. »Nočem, da bi zveneloarogantno in nehvaležno, ampakpriznati moram, da sem gledetega povsem prazen, neprizadet.Mojega bistva, notranjosti, se vseto niti malo ne dotika. Kaj pa kričiali šepeče moj ego, no, za to se ženekaj časa ne menim več.«

V zadnjih dveh letih je vsak dantrdo delal, čopiča ni niti za en danizpustil iz rok. Čeprav je tudi res,da je Jakše izredno produktivenavtor že od začetkov. Lani je zaradipreobilice dela zbolel in sam pravi,da je očitno pretiraval. Zdaj moraveč počivati, se odrekati delu intube s slikarskimi barvami leovohava.

Ocenjevalci Jakšetovega delaradi zapišejo, da »v svojem razsi-pavanju in popolnem prekrivanjurobov življenja in umetnosti kršivsa pravila in ustaljene vzorce«.Drži, da živi »prek roba«? Zakaj?Sebe ni nikdar tako doživljal. Prejnasprotno! Ni ljubitelj ekstremov.Jasno, da se še vedno rad vrže v ka-kšno reko, potok ali jezero pozimiin še vedno rad hodi bos po snegu,ampak tega ne jemlje kot ekstre-mizem, bolj kot izraz ljubezni donarave, elementov in življenja.Zanima ga »optimalna sredina«,sredina z večjimi ušesi kot usti,ki nima nič opraviti s stereotipi,komodileto, politiko. Živi sicer resnad Robom (nad vasjo Rob, kjer seje rodil njegov ded), »prek roba« panikakor. Trenirati, kako živeti inpreživeti z manj, je vedno videl alisprejemal kot zanimiv hobi. Želisi širiti sredico, prepričan, da so»ljudje že same skorje postali«.

Svojo umetnost tudi živi. »Vse,kar slikar počne, počasi postaja

slikanje,« je nekoč zapisal. Dolg-časa ne pozna ali, natančneje, nipoznal. Do lani. Od takrat je vseprecej drugače ... No, morda pakončno spoznava ta dolgčas, a muni dolgčas. Temu raje reče novzačetek. Začetek česa, pa še ne vein niti noče vedeti.

Le kaj raziskuje nad Robom? Kajnačrtuje? Po novem ničesar, nitiza dan vnaprej, če je le mogoče.Obožuje prazno glavo. Idiot inžival sta njegova intimna prijate-lja. Prepoveduje si tudi misliti naljudi, ki jih trenutno ni ob njem.Če se zaloti, da na koga misli -tudi če v dobrem -, se takoj okara:»A spet opravljaš?!« Načrtovanjanikoli ni maral, ker je ubijalospontanost in s tem »nevednost«,ki sta srž ustvarjalne svobode. Obtem dodaja, da je vedno popolno-ma nedosleden, površen, kam-panjski, nediscipliniran, nevzgo-jen in še kaj.

Marko Jakše se je rodil leta 1959v Ljubljani. Leta 1987 je končalljubljansko Akademijo za likovnoumetnost, od takrat živi kot svo-bodni umetnik. Razstavljal je naštevilnih samostojnih in skupin-skih razstavah doma in v tujini,

za svoje delo je prejel več doma-čih in mednarodnih priznanj innagrad. Nagrado Prešernovegasklada je med drugim prejel tudiza razstavo Rožnati dim, ki je bilamaja 2013 na Gospodarskemrazstavišču. Delov kritik Vladi-mir P. Štefanec je med drugimzapisal, daje »Jakše ustvaril pravoslikarsko katedralo, v kateri je zmotivno nasičenimi slikami slavilvsakršno nepravovernost«. Neka-tere Jakšetove slike po njegovemmnenju na prvi pogled spomnijona nadrealizem, a v resnici ne greza to, ampak za globoko pomen-ske konstrukcije, kompilacije inprelive vsebin.JELKA ŠUTEJ ADAMIČ

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Delo 07.02.2015

SobotaDržava: Slovenija

Doseg: 157.000

Stran: 18

Površina: 1.619 cm2 2 / 7

Jure Pukl,Jazzist

§§ Ljubim raznolikost glasbene umetnosti.Nekaj me navdihne danes, jutri kaj drugega.

Sestintridesetletnega mednaro-dno delujočega jazzista, ki trenu-tno živi v New Yorku, je kritik vGuardianu označil za »vzhajajočozvezdo nove kreativne genera-cije, ki glasbo energično pelje vdrugo stoletje«. New York je zanjmesto z veliko začetnico, kajti vse,kar se dogaja okoli jazza, se tamzačne. »Dosti najboljših glasbeni-kov živi prav tu. Vsakodnevno sipostavljen pred različna soočenja,glasbena in neglasbena. Če sem seodločil živeti za to glasbo, hočembiti v okolju, ki me v tem smislunajbolj inspirira in motivira.«

Januarja je izdal svoj novi,sedmi album za priznano založboFresh Sound New Talent iz Barce-lone. Založba mu je ponudila dolo-čena sredstva, s katerimi je lahkoplačal glasbenike, studio in drugestroške. »To se danes v jazzu nezgodi prav dostikrat,« je pojasnil.Na albumu je devet skladb. Obosnovni zasedbi (kitara, klavir, basin tolkala) sta sodelovala še gosta,mlada vzhajajoča zvezda na sa-ksofonu Melissa Aldana, ki je bilalani na slovitem mednarodnemjazzovskem tekmovanju Thelonio-us Monk prva ženska zmagovalkana saksofonu, in odličen vokalistSachal Vasandani, ki poje v eni odskladb. »Ustvarjanje te plošče jebilo lahko kot pero,« je dodal, »sajsmo z glasbeniki takoj po prvemnastopu leta 2013 začutili energijo,ki nam je dopuščala brezpogojnomuziciranje.«

In muziciranja je pri njem vobilju. Kadar ne potuje in ni naturnejah, začne dan z vajo. »Neka-ko se trudim z inštrumentom du-hovno povezati, čeprav se mogočesliši ezoterično,« se smeji. »Ko sezjutraj dobro ogreješ in odigraš'dolge tone', je dan bistveno boljši.

Vadim dve do sest ur dnevno,vsak dan, skoraj nimam praznikovali počitnic« Ob tem ima še kupskupinskih vaj. Dokaj redno igra spribližno desetimi zasedbami. Kerpa v jazzu velja, da so sodelovanjadokaj' spontana, ob njih rednomuzicira vsaj še s petimi zasedba-mi, pri drugih sodeluje kot gost,zvečer pa odide na koncert ali jamsession.

Glasbeno pot je začel na nižjiglasbeni šoli v Velenju s klarine-tom, ki ga je zamenjal za saksofon,odšel na višjo glasbeno šolo vMaribor in od tam študirat naDunaj. Sprva je ubral klasično izo-brazbo, nato pa ga je potegnil jazz.Najprej se je za eno leto vpisal naštudij jazza na Dunaju, a mu šolani ustrezala. Izvedel je za boljšo vHaagu (Kraljevi konservatorij) inse tam prijavil, sočasno pa je napodlagi posnetkov prejel še po-vabilo iz bostonske šole Berklee.PO polletnem študiju v Haagu jejanuarja 2002 pripravil kovčke inodšel v ZDA.

Avtorski prvenec 77ie Wizardje izdal leta 2003 z zasedbo Virusin do danes nanizal sedem plošč.Njegovi glasbeni viri so mnogo-teri. »Ker se je moja glasbena potzačela s klarinetom v glasbenišoli, nadaljevala v pihalnemorkestru, s samoučenjem kitarein igranjem bolj rockovske glasbe[sodeloval je na albumih dvehslovenskih skupin, z Res Nulliusin Big Foot Mamo], prestopom nasaksofon in iz klasike v jazz, semglasbeno dokaj odprt. Ljubimraznolikost te umetnosti. Nekajme navdihne danes, jutri spet kajdrugega. Trenutno imam krizos poslušanjem jazza, ne prene-sem ga prav dosti, ampak - nerazumite me narobe - igram gavsak dan. Trenutno se ukvarjam spreprostimi harmonskimi pristo-pi, melodijami, ki se harmonskorazrešijo v tonalnost, spoznavamsebe in to, kar sem.«MAJA MEGLA

_^^^^^^^HRh_: "^Bypr' K' 1k _™F -"«7- * *

■___________________________________. ___. _■__* ______a_M___

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Delo 07.02.2015

SobotaDržava: Slovenija

Doseg: 157.000

Stran: 18

Površina: 1.619 cm2 3 / 7

Marjan Strojan,prevajalec in pesnik

6§ Namučil sem se samo na koncu, a tega ni bilkriv Chaucer, ampak bolezen, ki meje dohitela.

Marjana Strojana (1949) imajo na-grade rade: dobil je dve Sovretovi(za prevod staroangleškega epaBeovvulf in Miltonovega biblič-nega epa Izgubljeni raj), Veroni-kino nagrado za pesniško zbirkoParniki v dežju, viktorja za radijskooddajo Gremo v kino. NagradoPrešernovega sklada prejme zanov, popolnejši prevod Chaucer-jevih Canterburyjskih povesti. Kerse stvari loteva tako zagnano invztrajno (Miltonov Izgubljeni raj jedenimo prevajal kar petindvajsetlet), so mu nadeli naziv »pohodnikk dovršenosti«. V njegov delokrogsta poleg pisanja in pesnjenja sodi-la tudi novinarska in uredniškaslužba na nacionalnem radiu terpredsedovanje slovenskemu Penu.

Canterburyjske povesti Geof-frevja Chaucerja (1343?-1400),klasika poznosrednjeveške angle-ške književnosti, sodijo medStrojanove osrednje prevajalskepodvige. Njegov prvi knjižniprevod tega dela je izšel leta 1974

z naslovom Iz Canterburyjskihzgodb, skoraj popoln prevodpa leta 2012 z naslovom Can-terburyjske povesti (Cankarjevazaložba). Gre za fragmentiranozbirko 24 povesti v verzih indveh daljših proznih vstavkov,ki si jih pripoveduje skupinabožjepotnikov.

Romarji gredo na nadškofovgrob iz Londona v Canterburvin nazaj, na poti pa preganjajodolgčas z zgodbami. V druščiniso predstavniki različnih slojevangleške družbe in različnihpoklicev: vitez, mlinar, pravnik,učenjak, zdravnik, celo Chaucersam, teme, ki jih obdelujejo, paso ljubezen, ženske, zakonsketegobe, pohlep, morilski nagonin podobno. Zgodbe so zapisane

v kramljajočem tonu, polne soironije, humorja, erotike in druž-bene kritike ter odlično portre-tirajo čas, ko se je svet korenitospreminjal.

In kako se je Strojan »zapletel«s Chaucerjem? »Začelo se je ponaključju. V gimnaziji sem dobil vroke prevod Canterburyjskih povestiNevilla Coghilla, ki me je navdušilza tega pesnika. Zanimalo me je,kako se to sliši v izvirniku, in semkupil Skeatovo izdajo. Seveda paje trajalo kar nekaj časa, da sem seprivadil jezika izvirnika in naučilosnov obrti - slednje seje zgodilopod budnim očesom Janeza Me-narta in Uroša Kraigherja, ki je leta1974 v Kondorju izdal moje prveprevode Chaucerja.«

O mukah in radostih prevaja-nja Chaucerja Strojan odgovarjatakole: »Kakšnih posebnih težavse ne spomnim, je pa vsak začetektežak. Cisto zares namučil sem sesamo na koncu, a tega ni bil krivChaucer, ampak bolezen, ki meje dohitela pri opombah. Knjiga

je izšla z majhno zamudo in tudikorektur nisem dokončal, ker semmoral na operacijo. Vse drugo mi jebilo v čisto veselje.«

V svojem zapisu ob prevoduChaucerjevih Canterburyjskihpovesti je Boris A. Novak v DelovihKnjiževnih listih zapisal, dajeena glavnih odlik Strojanovegaprevajanja poleg drugega tudi to,da pusti avtorju spregovoriti in gane zasenči, saj se sam drži bolj vozadju.

V Strojanovem pesniškemopusu, ki je tudi pomemben delnjegovega ustvarjanja, je šestpesniških zbirk. Tina Kozin jezapisala, da je Strojan »pesnik,ki smo ga najbolj surovo razklalina 'melanholičnega lirika ineruditivnega epika'«, z izvirnimpesniškim opusom pa izrisuje po-dobo specifičnega, razgledanegaavtorja s prefinjenim občutkomza humor in ironijo.VALENTINA PLAHUTA SlMČIČ

flKJf^v^r*wWBMBBB^B^B^B^B^B^B^B^B^B^BB« fjt . ? ji**-*- A ■^SBnmMmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmfFi* »£& —'- .:: -f9p™f -,''iiflJB__Bl_______________________l_r:m^__HPI^B____________________i'^^^^[^»fl__l_^_^_^_^_^_^_^__i

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Delo 07.02.2015

SobotaDržava: Slovenija

Doseg: 157.000

Stran: 18

Površina: 1.619 cm2 4 / 7

Pia Žemljic,igralka

66 Sem se kar nagarala na tej poti raziskova-nja vedno novih vzgibov, v vlogah in v sebi.

Zadnji dve leti smo jo na odru infilmu videli kot Ono v Zapiranjuljubezni (Mini teater), hladno, kaf-kovsko Vodjo na delovnem mestu vpredstavi Krči (SLG Celje), uspešnopisateljico Nathalie Oppenheim vpredstavi Kako poveš, kar si odigral(SLG Celje), Jasno v filmu Panika(RTV Slovenija). Kritiki so njenoigro opisali kot »antologijsko ...Stopa po terenu, ki zahteva registrevelike tragedije ... Njena pojavnosttransformira zakonske prizore,ki spominjajo na Bergmana ...Sijajna v vseh legah, naj bo topomenljivost bežnih gest ali silovitidramatični monologi ...« Zemlji-čeva skromno doda: »Sem se karnagarala na tej poti raziskovanja inodkrivanja vedno novih vzgibov, vvlogah in v sebi.«' Neverjetno ise bere njena bio-grafija. Leta 2013 je bila Severjevanagrajenka, leta 2012 žlahtnakomedijantka, 2010. je dobila na-grado na Borštnikovem srečanju,leto prej je bila Večerova igralkaleta ... In zdaj Prešeren! Se splohda še kaj več? »Skupek energij vekipi odloča o končnem rezultatu.Pri mojem ustvarjanju je ključ-no, s kom delam, šele nato, kajin kje. Gre za umeščanje mojegarazumevanja v skupno formo, vpredstavo, film. Pri oblikovanjuvloge se individualno prepleta skolektivnim, intuicija z racionalnorazčlembo, besede s telesom, glass tišino. In potem to namestimv posodo, ki ima moje telo, mojobraz in glas.«

V Zapiranju ljubezni, eni najboljodmevnih predstav zadnjega časa,gre za izrazito odzivanje na igral-skega partnerja - v tem primeru jebil na drugi dramski strani njen ži-vljenjski sopotnik Marko Mandič.Drama o začetku konca, konče-vanju, razčiščevanju vsega, kar jebilo, hkratnem zapiranju in odpi-ranju odnosa med partnerjema je

bila gotovo največja in morda tudinajtežja vloga v njenem igralskemživljenju. Gre za stoodstotno igro,sama sta na odru, vsak ima skorajenourni monolog, ni skrivalnic,pomagal, ni blefa, ni žarometov.Režiser Ivica Buljan je vztrajal, dajo opravita brez stranpoti. »Vse tonama odpira neskončno možnostiin hkrati večjo odgovornost. Ne lezaradi teme, o kateri osebi krutorazpredata, monologa in koncen-triranega odzivanja, tudi z vidikastrukture besedila, jezika, ki pre-haja od banalnega, pritlehnega doprav pesniško visokega. To je bilzame izjemen igralski zalogaj.«

Pia Žemljic bo letos dopolnilaštirideset let, prihaja iz SlovenjGradca, že v najstniških letih se jepodala v voditeljsko-igralske vode,za različne vloge v diplomskipredstavi na AGRFT pa je prejelaštudentsko Prešernovo nagrado.Takoj po študiju se je zaposlila vDrami SNG Maribor, bila nekajčasa svobodna ustvarjalka, od leta2010 pa je članica celjskega gleda-lišča. Številni kritiki in občinstvojo doživljajo kot igralko brez meja,neverjetno naravno in sposobnovelikih preobrazb. Sama pravi,

da se z vlogami uči tudi o sebi ino svetu, najbolj prav takrat, ko sovloge njeno popolno nasprotje.

In da se ob vseh gledaliških vlo-gah ne bi pozabilo na film Panika,v katerem igra sicer stransko, a nenepomembne vloge. Naravnostobožuje snemanja, Jasna v Panikipa je bila izziv, pri katerem se jepustila voditi viziji svoje sestre,režiserke Barbare Žemljic. Strinjase, da je film dokončana zgodba,medtem ko je teater tisto, kartraja ... »Oder je odzivnejši inimaš možnost razvijati vlogo vnajmanjših podrobnostih še dolgopo premieri. Ko pa je film enkratposnet, ni več popravnega izpita.«Tanja Jaklič

- fc-* £&^___________■■:-**■'.- mM-, t 4"- : -?.

______________■

■ $ ■-■*-: • -f *v '-_______________

''SŽl : .'* f -*.^-~ -'-^______________fc-■'■'"'■^S?P"' **'*'.,&•'•:■, ■ *;- -'.^^EfK ' "''■■■ - |r ŠM^^L^BgL^L^L^BLl '

'*-__________F i___H_______________________i

7&-&S- :| b__7> 3BH_L»I< ---v'-■ - 1 • 1l___________k ' { "-'

—iB—^B—r^^* 1 ■

.i___________^ ~m9BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBj&£'"■■"& J9bWl ' Jl___________ni_: "'t!--!^ . '$■[ j^^H_9ri_______________p^ '

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Delo 07.02.2015

SobotaDržava: Slovenija

Doseg: 157.000

Stran: 18

Površina: 1.619 cm2 5 / 7

Vito Žuraj,skladatelj

t* Pisanje skladb po naročilu je v Nemčijiposel, pri nas pa nekakšen umetniški luksuz.

Vito Žuraj (1979) je leta 2002diplomiral iz kompozicije inglasbene teorije pri MarkuMihevcu na Akademiji za glasbov Ljubljani. V instrumentalni inelektroakustični kompoziciji seje izpopolnjeval v Dresdnu naVisoki šoli za glasbo Carl Mariavon Weber, zatem še v Karlsru-heju na tamkajšnji Visoki šoli zaglasbo. Lansko leto je preživelkot štipendist nemške akademijeVilla Massimo. Gre za eno izmednajprestižnejših celoletnihevropskih umetniških rezidenc.

Žurajev skladateljski opusobsega solistično, komorno invokalno, a tudi simfonično inelektronsko glasbo. Njegovaorkestralna dela izvajajo od leta1999. V zadnjih petih letih se jezvrstilo veliko izvedb njegovihskladb v tujini. »Moje najbolj in-tenzivno ustvarjalno leto doslejje bilo 2013.,« nam je povedal.»Napisal sem opero Orlando.Das Schloss. Fundacija DeutscheBank nam je omogočila sode-lovanje z nemško operno hišoTheater Bielefeld; premiera jebila junija 2013. To je bil moj naj-obsežnejši projekt do zdaj, operaje napisana za dve glavni vlogi, .štiri stranske, zbor, elektronikoin orkester.«

Tega leta je nastal tudi troj-ček del za komorni orkester.Najobsežnejša od teh je skladbaUburall za sopran in komorniorkester. Gre za transformaci-jo tematike iz dramske igre okralju Ubuju. Skladbo je naročilEnsemble Modern ter jo izvedelv Frankfurtu in Kolnski filhar-moniji. Drugi del trilogije seimenuje Fired-up, nastal pa je zaznani dunajski ansambel Klan-gforum Wien. Tretji del njegove

trilogije nosi naslov Insideout terje nastal po naročilu znamenite-ga Salzburškega festivala.

Doslej je napisal, največskladb za Ensemble Modern izFrankfurta, ki je eden izmedosrednjih evropskih sestavov zainterpretacijo sodobne glasbe;sestav je doslej izvedel desetnjegovih kompozicij. Kot sadintenzivnega sodelovanja z njimije leta 2013 prejel prestižno skla-dateljsko nagrado mesta Stuttgartza skladbo Changeover, za katerobo prejel tudi nagrado Prešerno-vega sklada. Gre za kompozicijo,ki je napisana za veliko zasedbo115 izvajalcev. Zasedba se delina solistični ansambel, razpo-rejen v sedmih skupinah okoliobčinstva, ter veliki simfoničniorkester na odru.

Skladba Changeover bo doživelaslovensko praizvedbo 13. marca vGallusovi dvorani Cankarjevegadoma na odprtju Slovenskih glasbe-nih dnevov. Igrali bodo SimfonikiRTV in Ensemble Modern, ki je

tudi spodbudil nastanek skladbe.Leto 2013 je zaokrožila skladbaMatrbc za disk klavir in elektro-niko; skladba ni zapisana v oblikiklasične partiture, temveč jo naimprovizacijski način Žuraj izvajav živo.

Viru Žuraju je posebej pri srcuskladba Restrung za ansambel, kijo bo 10. marca na koncertnemabonmaju Predihano v CD prvičv Sloveniji izvedel prav EnsembleModern. »V to skladbo sem preto-pil največ svoje umetniške ener-gije,« nam je povedal. V Nemčijije mogoče živeti samo od naroČil,nam je zaupal, s komponiranjemse lahko preživljaš. Pisanje skladbpo naročilu je v Nemčiji posel,pri nas pa nekakšen umetniškiluksuz.

Nagrada mu pomeni velikočast, ker tako vidi, da so njegoviuspehi v tujini prepoznani tudi vSloveniji.Jelka Sutej Adamič

<*>'*T!___^_______________________________i

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Delo 07.02.2015

SobotaDržava: Slovenija

Doseg: 157.000

Stran: 18

Površina: 1.619 cm2 6 / 7

Državna proslavas podelitvijo Prešernovih nagrad bonocoj ob 20. uri v Gallusovi dvoraniCankarjevega doma.

Z naslovomSipanje svetlobe jo je pripravil režiserMatej Filipčič. Med nastopajočimi bodoigralci Ana Urbane, Jernej Gašperin,Aljaž Jovanovič in Gregor Gruden,Komorni godalni orkester Sloven-ske filharmonije, Slovenski tolkalniprojekt ...

Fotodokumentacija Dela,osebni arhivi. promo

Prešernove nagradeso najvišja priznanjaRepublike Slovenijeza dosežke v umetnosti.

Veliko nagradoprejmejo ustvarjalci, ki soz vrhunskimi umetniškimidosežki ali življenjskimopusom trajno obogatilislovensko kulturnozakladnico.

Nagrado skladaprejmejo ustvarjalciza pomembne umetniškedosežke, ki so bili predstavljenijavnost) v zadnjihdveh letih.

Vrednost velike nagradeje 21.000 evrov, nagradesklada pa 7000 evrov.

Fotodokumentacija Dela,osebni arhivi, promo

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Delo 07.02.2015

SobotaDržava: Slovenija

Doseg: 157.000

Stran: 18

Površina: 1.619 cm2 7 / 7