PREGLED DEJAVNOSTI PEDAGOŠKEGA INŠTITUTA

• Dejavnosti v povezavi z ARRS– Programska skupina PI– Programska skupina na Filozofski fakulteti– Infrastrukturni program– Temeljni in aplikativni projekti– Projekti EU– Projekti CRP– Monografije

• Dejavnosti v povezavi z MŠŠ– Mednarodne evalvacijske študije (vir ESS in drugi)– Projekti Evropskih socialnih skladov– Program Izobraževanje in usposabljanje 2010

(konference, posveti,...) – Dejavnosti centra Korak za korakom– Letna pogodba o dejavnostih PI za MŠŠ: podpora

Svetu za evalvacijo, konference, – posodobitveni programi

MEDNARODNE EVALVACIJSKE ŠTUDIJE

• I. Raziskave pod okriljem OECD

• II. Raziskave pod okriljem IEA – Mednarodna zveza za evalvacijo izobraževalnih dosežkov

• III. Raziskave pod okriljem Evropske komisije

• PISA - Program mednarodne primerjave dosežkov učencev (Programme for International Student Assessment)

• Merjenje ‘pripravljenosti na življenje’ oz. kompetenc

• 2000 (B+m+n), 2003 (b+M+n), 2006 (SLO) (b+m+N), 2009 (SLO) (B+m+n), 2012 (SLO) (b+M+n), ...

• približno 60 držav (za članice OECD obvezen)• Ciljna populacija: 15-letniki v izobraževalnem

sistemu, v Sloveniji praviloma 1. letnik srednjega izobraževanja

PISA 2006

povprečje OECD

Stolpiči segajo od 5. do 95. kvantila dosežkov

Države so razvrščene po padajočih povprečnih dosežkih Povprečni dosežek pri naravoslovju

Vir: OECD PISA 2006, Tabela 2.1a. 95% interval zaupanja okrog povprečnega dosežka

200

250

300

350

400

450

500

550

600

650

700

750

Fins

kaH

ongk

ong

Kan

ada

Kit

ajsk

i Ta

jpej

Esto

nija

Japo

nska

Nov

a Ze

land

ija

Avs

tral

ija

Niz

ozem

ska

Liec

hten

stei

nKor

eja

Slov

enij

aN

emči

jaVel

ika

Brit

anij

aČeš

kaŠv

ica

Mac

ao -

Kit

ajsk

aAvs

trij

aBe

lgij

aIr

ska

Mad

žars

kaŠv

edsk

aPo

ljsk

aDan

ska

Fran

cija

Hrv

aška

Isla

ndij

aLa

tvij

aZD

ASl

ovaš

kaŠp

anij

aLi

tva

Nor

vešk

aLu

ksem

burg

Rus

ija

Ital

ija

Port

ugal

ska

Grč

ija

Izra

elČile

Srbi

jaBo

lgar

ija

Uru

gvaj

Tur

čija

Jord

anij

aTaj

ska

Rom

unij

aČrn

a go

raM

ehik

aIn

done

zija

Arg

enti

naBr

azilij

aKol

umbi

jaTun

izij

aAze

rbaj

džan

Kat

arKir

gizi

stan

Dosežek

Naravoslovna pismenost PISA 2006 Naravoslovna pismenost PISA 2006

Razlike med spoloma - naravoslovna pismenost PISA 2006 Razlike med spoloma - naravoslovna pismenost PISA 2006

Pedagoški inštitut

4. dec 2008

Razlike v dosežkih, ki so statistično pomembne, so obarvane temneje

Vir: OECD PISA 2006, Tabela 2.2a

275

300

325

350

375

400

425

450

475

500

525

550

575

275 300 325 350 375 400 425 450 475 500 525 550 575

Dosežki učencev

Dos

ežki

uče

nk

Dosežki učencev so višji od

dosežkov učenk.

Dosežki učenk so višji od dosežkov

učencev.

Slovenija

Razlike v dosežkih, ki so statistično pomembne, so obarvane temneje

Vir: OECD PISA 2006, Tabela 2.3a

275

300

325

350

375

400

425

450

475

500

525

550

575

275 300 325 350 375 400 425 450 475 500 525 550 575

Dosežki učencev

Dos

ežki

uče

nk

Dosežki učencev so višji od

dosežkov učenk.

Dosežki učenk so višji od dosežkov

učencev.

Slovenija

Razlike v dosežkih, ki so statistično pomembne, so obarvane temneje

Vir: OECD PISA 2006, Tabela 2.4a

275

300

325

350

375

400

425

450

475

500

525

550

575

275 300 325 350 375 400 425 450 475 500 525 550 575

Dosežki učencev

Dos

ežki

uče

nk

Dosežki učencev so višji od

dosežkov učenk.

Dosežki učenk so višji od dosežkov

učencev.

Slovenija

Prepoznavanje naravoslovnoznanstvenih vprašanj

Znanstveno razlaganje pojavov

Uporaba naravoslovnoznanstvenih podatkov in preverjenih dejstev

Mednarodna raziskava poučevanja in učenja (TALIS)

Nacionalni center raziskave TALIS, PEDAGOŠKI INŠTITUT, Ljubljana

Nacionalni center raziskave TALISPEDAGOŠKI INŠTITUT

Gerbičeva 621000 Ljubljana

e-pošta: talis@pei.si

Mednarodna raziskava poučevanja in učenja TALIS

Nacionalni center raziskave TALIS, PEDAGOŠKI INŠTITUT, Ljubljana

Raziskava TALIS• Slovenija skupaj s 23 drugimi državami sodeluje v raziskavi TALIS, ki jo

vodi Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj OECD [Organisation for Economic Cooperation and Development].

• TALIS je prva mednarodna raziskava, pri kateri je glavni poudarek na učnem okolju in delovnih pogojih učiteljev na šolah. Cilj raziskave TALIS je zbrati in preučiti podatke, ki so povezani s poučevanjem učiteljev in njihovim strokovnim spopolnjevanjem ter podatke o pedagoških, vodstvenih in upravnih vprašanjih, ki so povezani z delom ravnatelja.

• V raziskavi TALIS 2008 so sodelovali učitelji/ce višjih razredov osnovne šole (3. triada programa 9-letne OŠ [ISCED 2 raven]) in ravnatelji/ce šol, na katerih delajo.

• V državah, ki sodelujejo v raziskavi TALIS je v glavnem delu razis-kave sodelovalo okoli 200 šol in 20 učiteljev na vsaki od teh šol.

Področja, obravnavana v TALIS-uRaziskava TALIS 2008 se osredotoča na naslednja področja učnega

okolja in šolske kulture, in sicer:• vrednotenje dela učiteljev na šolah ter oblika in narava povratnih

informacij, ki jih le-ti prejmejo za svoje delo;• kako različne oblike vrednotenja dela učiteljev vplivajo na metode

poučevanja in na njihova prepričanja;• vpliv različnih pristopov in metod na oblikovanje šolskega učnega okolja ter

vpliv na delo učiteljev;• ustvarjenje in podpiranje učinkovitega vodenja šole; • vpliv sodobnih trendov v vodenju in upravljanju šol na učitelje in na

izobraževalni sistem; • povezanost dejavnosti, prepričanj in stališč učiteljev in ravnateljev s

posameznimi dejavniki širšega družbenega okolja. Nacionalni center raziskave TALIS, PEDAGOŠKI INŠTITUT, Ljubljana

Nacionalni center raziskave TALIS, PEDAGOŠKI INŠTITUT, Ljubljana

VprašalnikiRaziskava TALIS 2008 vsebuje dva vprašalnika, in sicer:

– vprašalnik za učitelje– vprašalnik za ravnatelja

Oba vprašalnika vsebujeta vprašanja o strokovno-pedagoškem delu učiteljev in ravnateljev, stališčih do različnih oblik in metod poučevanja in učenja, povratnih informacijah, ki jih učitelji prejemajo za svoje delo ter o drugih pedagoških in vodstvenih vprašanjih, ki so povezana z opravljanjem učiteljskega in ravnateljskega poklica.

Rezultati Mednarodne raziskave poučevanja in učenja TALIS 2008 bodo objavljeni 16. junija 2009, ko bo izšlo mednarodno poročilo. V Sloveniji pripravljamo nacionalno poročilo ter sekundarne analize podatkov. Načrtujemo tudi posvet in diseminacijo rezultatov.

Mednarodna raziskava trendov znanja Mednarodna raziskava trendov znanja

matematike in naravoslovjamatematike in naravoslovja

Mednarodna raziskava trendov znanja matematike in naravoslovja

je merjenje • znanja matematike in naravoslovja v 4. in 8. razredu OŠ• in dejavnikov, ki vplivajo na znanje.

Raziskava se izvaja v 4-letnih ciklih (1995, 1999, 2003, 2007, 2011,…)

Sodeluje 60 držav in nekaj samostojnih šolskih sistemov, ki

• istočasno izpeljejo preverjanje znanja z enakimi preizkusi,

• otroci, učitelji in ravnatelji šol izpolnijo vprašalnike o dejavnikih pridobivanja znanja.

Z vprašalniki se izmerijo dejavniki: • stališča do znanja in učenja, zunanji dejavniki otrokovega okolja, • šolska klima, • karakteristike učiteljev in njihovega poučevanja.

Pomen raziskave za šolski sistem

• Lestvice dosežkov: Za vsakega otroka se na mednarodni ravni izračuna število doseženih točk iz matematike in naravoslovja.

• Dosežki se povežejo z izmerjenimi dejavniki in analiza trendov.

• Opravi se analiza predvidenih in izvedenih učnih načrtov in se poveže z dosežki otrok.

• Objave: Mednarodno poročilo, nacionalno poročilo, sistem baz podatkov, knjižice nalog

Slovenija:

• V Sloveniji sodeluje vsakič 150 šol (izmed vseh 450 šol),

• na njih skupaj 4000 učencev 4. razreda in 4000 učencev 8. razreda

300

350

400

450

500

550

600

650S

inga

pur

Kor

eja

Hon

g K

ong

Kita

jski

Tai

pei

Japo

nska

Bel

gija

(fl.

)

Niz

ozem

ska

Esto

nija

Mad

žars

ka

Povp

rečj

e

Latv

ija

Rus

ka F

eder

acija

Slo

vašk

a

Avs

tral

ija

ZD

A

Litv

a

Šve

dska

Ško

tska

Ang

lija

Izra

el

Nov

a Z

elan

dija

Slo

veni

ja

Italija

Srb

ija

Bol

garij

a

Rom

unija

Nor

vešk

a

Cip

er

Mak

edon

ija

12

13

14

15

16

17

18

19

20

Dosežek Starost

300

350

400

450

500

550

600

Sing

apur

Kitaj

ski Tai

pei

Kor

eja

Hon

g Kon

g

Japo

nska

Esto

nija

Ang

lija

Mad

žars

ka

Niz

ozem

ska

ZDA

Avs

tral

ija

Šved

ska

Slov

enija

Nov

a Ze

land

ija

Litv

a

Slov

aška

Povp

rečj

e

Bel

gija

(fl.)

Rus

ka F

eder

acija

Škot

ska

Latv

ija

Nor

vešk

a

Ital

ija

Izra

el

Bol

garija

Rom

unija

Srbi

ja

Mak

edon

ija

Cip

er

12

13

14

15

16

17

18

19

20

Dosežek Starost

Matematika 8. razred 2003

Naravoslovje 8. razred 2003

300

350

400

450

500

550

600

650S

inga

pur

Hon

g K

ong

Japo

nska

Kita

jski

Tai

pei

Bel

gija

(fl.

)

Niz

ozem

ska

Latv

ija

Litv

a

Rus

ka F

eder

acija

Ang

lija

Mad

žars

ka

Pov

preč

je

ZD

A

Cip

er

Ital

ija

Avs

tral

ija

Nov

a Z

elan

dija

Ško

tska

Slo

veni

ja

Nor

vešk

a

8

9

10

11

12

13

14

Dosežek Starost

300

350

400

450

500

550

600

Sin

gapur

Kitajs

ki T

aip

ei

Japonska

Hong K

ong

Anglij

a

ZD

A

Latv

ija

Madžars

ka

Ruska F

edera

cija

Niz

ozem

ska

Povpre

čje

Avstr

alij

a

Nova Z

ela

ndija

Belg

ija (

fl.)

Italij

a

Litva

Škots

ka

Slo

venija

Cip

er

Norv

eška

8

9

10

11

12

13

14

Dosežek Starost

Matematika 4. razred 2003

Naravoslovje 4. razred 2003

Mednarodna raziskava trendov znanja matematike in naravoslovja za maturante

je merjenje znanja matematike in fizike med dijaki zadnjega leta srednje šole pred vstopom na univerzo,

v najzahtevnejšem / intenzivnem programu matematike ali fizike

sodeluje približno 15 držav

Slovenija:

Matematika: po en razred dijakov programa splošne mature z vsake gimnazije, ki ima ta program

Fizika: vsi dijaki, ki so se odločili za maturo iz fizike

Mednarodna raziskava bralne pismenosti IEA PIRLS (2001, 2006, 2011), (RL 1991)

• Preverja bralno pismenost učenk in učencev konec 4. razreda (povprečna starost cca 10 let) – koliko in kaj otroci razumejo, kar samostojno preberejo.

• Ozadenjski podatki se zbirajo s pomočjo vprašalnikov za otroke, starše, učitelje, ravnatelje.

• Raziskava vsakokrat zajame tretjino šol in približno četrtino populacije 4. razreda.• V PIRLS 2011 bo sodelovalo 50 držav (ista populacija kot TIMSS 2011).• glavne ugotovitve za Slovenijo po zajemu 2006:

– bralni dosežki rastejo od leta 1991, izjemen porast od 2001 do 2006 (Slovenija je ena od štirih drav, ki so najbolj napredovale, vendar po dosežkih še vedno zaostaja za veliko večino zahodnoevropskih držav),

– velike razlike med šolami, večinoma na račun socialnega ozadja otrok (10% razlik lahko pripišemo šoli),

– otroci izobraženih staršev izjemno so izjemno napredovali, ostali le malo ali nič.

države porazdelitev bralnih dosežkovleto

šolanja*povprečna

starost

indeks človekovega

razvoja** 2a Rusija ^ 565 (3.4) 4 10.8 0.797 Hong Kong ^ 564 (2.4) 4 10.0 0.927 2a Kanada - Alberta ^ 560 (2.4) 4 9.9 0.950 Singapur ^ 558 (2.9) 4 10.4 0.916 2a Kanada - Br. Kolumbija ^ 558 (2.6) 4 9.8 0.950 Luksemburg ^ 557 (1.1) 5 11.4 0.945 2a Kanada - Ontario ^ 555 (2.7) 4 9.8 0.950 Italija ^ 551 (2.9) 4 9.7 0.940 Madžarska ^ 551 (3.0) 4 10.7 0.869 Švedska ^ 549 (2.3) 4 10.9 0.951 Nemčija ^ 548 (2.2) 4 10.5 0.932 ? Nizozemska ^ 547 (1.5) 4 10.3 0.947 ?2a Belgija (flamski del) ^ 547 (2.0) 4 10.0 0.945 2a Bolgarija ^ 547 (4.4) 4 10.9 0.816 2a Danska ^ 546 (2.3) 4 10.9 0.943 Kanada - N. Škotska ^ 542 (2.2) 4 10.0 0.950 Latvija ^ 541 (2.3) 4 11.0 0.845 ?2a ZDA ^ 540 (3.5) 4 10.1 0.948 Anglija ^ 539 (2.6) 5 10.3 0.940 Avstrija ^ 538 (2.2) 4 10.3 0.944 Litva ^ 537 (1.6) 4 10.7 0.857

Tajvan ^ 535 (2.0) 4 10.1 0.910 Kanada - Quebec ^ 533 (2.8) 4 10.1 0.950 Nova Zelandija ^ 532 (2.0) 4.5 - 5.5 10.0 0.936 Slovaška ^ 531 (2.8) 4 10.4 0.856 ? Škotska ^ 527 (2.8) 5 9.9 0.940 Francija ^ 522 (2.1) 4 10.0 0.942 Slovenija ^ 522 (2.1) 3 ali 4 9.9 0.910 Poljska ^ 519 (2.4) 4 9.9 0.862 Španija ^ 513 (2.5) 4 9.9 0.938 2b Izrael ^ 512 (3.3) 4 10.1 0.927 Islandija ^ 511 (1.3) 4 9.8 0.960 PIRLS povprečje 500 – - – Moldavija 500 (3.0) 4 10.9 0.694 Belgija (valonski del) 500 (2.6) 4 9.9 0.945 ‡ Norveška 498 (2.6) 4 9.8 0.965 Romunija ˇ 489 (5.0) 4 10.9 0.805 2a Gruzija ˇ 471 (3.1) 4 10.1 0.743 Makedonija ˇ 442 (4.1) 4 10.6 0.796 Trinidad in Tobago ˇ 436 (4.9) 5 10.1 0.809 Iran ˇ 421 (3.1) 4 10.2 0.746 Indonezija ˇ 405 (4.1) 4 10.4 0.711 Katar ˇ 353 (1.1) 4 9.8 0.844 Kuvajt ˇ 330 (4.2) 4 9.8 0.871 Maroko ˇ 323 (5.9) 4 10.8 0.640 Južna Afrika ˇ 302 (5.6) 5 11.9 0.653

Tabela 1. 1: Porazdelitev bralnih dosežkov

povprečni bralni dosežek

100 200 300 400 500 600 700

Mednarodna raziskava državljanskega izobraževanja in vzgoje (ICCS)

IEA, NFER, LPS, PI

Poglavitni cilji: - raziskati, na kakšne načine se mladi v različnih državah pripravljajo na državljanstvo;- poročati o dosežkih iz vednosti, konceptualnega razumevanja in kompetenc na področju državljanskega izobraževanja in vzgoje;- zbrati in analizirati podatke o stališčih na področju državljanstva in pripravljenosti do sodelovanja v državljanskih aktivnostih.

- za Slovenijo pa je raziskava pomembna tudi zaradi intenzivnega dogajanja na področju kurikularnega urejanja državljanske vzgoje.

Pomembni podatki

- Število sodelujočih držav: 37- Ciljna populacija: učenci 8. razredov (v Sloveniji tudi učenci 9 razredov)- Število sodelujočih šol v vsaki državi: 150-170 šol- Število vseh vprašalnikov: 6 - Število vprašalnikov za učence: 3 (kognitivni, stališčni in evropski modul)- Dodatni vprašalniki: šolski, učiteljski, nacionalni

- Izvedba raziskave na šolah: marec 2009- Objava mednarodnega poročila: oktober 2010

RAZVOJNO-RAZSIKOVALNI CENTER PEDAGOŠKIH INICIATIV KORAK ZA KORAKOM

Gerbičeva 62, 1000 Ljubljana,telefon/fax 01 429 20 20/ 01 429 20 25

e-naslov: step.si@siol.netspletna stran: www.korakzakorakom.si

Osnovni podatkiUstanovljenUstanovljen 1997 kot nadaljevanje programa, ki je bil 1997 kot nadaljevanje programa, ki je bil

iniciiran na Zavodu za odprto družbo iniciiran na Zavodu za odprto družbo Slovenije 1994Slovenije 1994

ZaposleniZaposleni2,5-3 delavci2,5-3 delavci

Viri financiranjaViri financiranjado 2008 več kot polovica iz mednarodnih do 2008 več kot polovica iz mednarodnih virov, ostalo iz prodaje uslug in produktov virov, ostalo iz prodaje uslug in produktov in deloma iz raziskovalne dejavnostiin deloma iz raziskovalne dejavnosti

POSLANSTVO

Raziskovanje, implementacija in evalvacijainiciativ, ki prispevajo k prenosu teoretskih spoznanj v

neposredno prakso na področju:

• kakovosti • zagotavljanju enakih možnosti• vključevanju staršev in skupnosti• uresničevanju demokratičnih vrednot Pretežno na področju predšolske vzgoje inprve triade osnovne šole

DEJAVNOSTI

Diseminacijapublikacije, IKT podpora,

posveti

Zagovorništvo kakovosti in

enakih možnosti

Podporni sistemi kakovosti:mentorstvo,certifikacija

Ekspertno delo

v tujini

Profesionalni razvoj

Mreženje doma in v

tujini

Aplikativne In evalvacijske

študije

Poslanstvo

• Smo del javne institucije, financiramo pa se v glavnem na trgu. Posledice: drobljenje aktivnosti, odzivanje na tržne možnosti, kadrovske težave.

• Ocenjujemo, da ministrstvo namenja premalo pozornosti procesnim indikatorjem kakovosti kot so: interakcija, različnost, inkluzija in demokratične vrednote, partnerstvo s starši in skupnostjo, strategije smiselnega učenja in poučevanja, spodbudno učno okolje. (Primer: Mednarodni certifikat odličnosti ni mogoče ustrezno ovrednotiti znotraj trenutno veljavnega pravilnika o napredovanju).

• Kakovostna zgodnja intervencija je lahko učinkovito sredstvo za premagovanje neenakosti. Poudarek pa je na kakovosti (strukturni in procesni) ter zgodnji intervenciji (Hekman 2008)- prej ko začnemo vlagati v človeški kapital večja je stopnja povratka)

• Vpetost v mednarodni prostor nam nudi boljši uvid v to kar je aktualno na globalnem nivoju vendar je te ideje težko uveljaviti na nivoju ministrstva:

Ocenjevanje predbralne pismenost otrok, katerih jezik ni jezik večine in načrtovanje ukrepov

Zagovorništvo kakovostne vzgoje in izobraževanja (Osveščanje lokalnih skupnosti , Opolnomočenje staršev - zlasti v najzgodnješih letih)

Interni in eksterni strokovni monitoring, mentorstvo in supervizija kot del podpornega sistema vsakege vrtca in šole in kot nujni pogoj za razvijanje kakovosti in profesionalnega razvoja

• Težjo dostopnost podatkov o posebej ogroženih skupin otrok (Romi, otroci, ki niso v vrtcu ipd)

Viri in vključenost mednarodnih evalvacijskih študij v področje vzgoje in izobraževanja– Projekt Evropskega socialnega sklada 2008-2013: Evalvacija

vzgoje in izobraževanja na podlagi mednarodno priznanih metodologij

– Infrastrukturni program ARRS 2009-2014– Infrastrukturna sredstva ARRS 2009-2014– Sekundarne analize: projekti CRP, temeljni in aplikativni projekti

ARRS, programski skupini PI in FF, naročila MŠŠ,– Sodelovanje sodelavcev PI v komisijah, svetih (SUMR, Svet za

evalvacijo, NPZ, ... )– Sodelovanje sodelavcev PI z zavodi in ustanovami (MŠŠ, Zavod

za šolstvo, Državni izpitni center, univerze, šole, ...)

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016

PISA FT MS FT MS FT MS

TALIS MS FT MS FT MS FT

TIMSS FT MS FT MS

TIMSSA MS

PIRLS FT MS FT MS

ICCS MS

SITES FT MS

TUJ JEZ FT MS

FT poskusni del raziskave

MS glavni del raziskave