Odgovorna urednica: Marjana Ahačičdeželne novice Deželne novice so časopis Občine Radovljica Časopis izhaja enkrat mesečno www.radovljica.si

deželne noviceČasopis občine Radovljica, letnik 22, 7. decembra 2018, številka 15

Marjana Ahačič

Radovljica 11. decembra pra-znuje drugega od dveh občinskih praznikov. Osred-nja proslava občinskega pra-znika bo letos prav na roj-stni dan Antona Tomaža Linharta v torek, 11. decem-bra, ob 20. uri v Linhartovi dvorani v Radovljici. Slavno-stni govornik bo minister za kulturo Dejan Prešiček, radovljiški kulturni ustvar-jalci pa se bodo s sporedom poklonili častnemu občanu občine Radovljica Egidiju Gašperšiču, ki mu je občin-ski svet ta naziv podelil maja letos. Naziv je prejel za izje-mno pomembno delovanje na glasbenem in izobraže-valnem področju ter prispe-vek v lokalni skupnosti in širše. Na proslavi v režiji Roka Andresa bodo nastopi-li flavtistka Mateja Bajt, pev-ka Mateja Praprotnik, har-monikar Gašper Primožič, Godalni ansambel Glasbene šole Radovljica z gosti, Otro-ški pevski zbor OŠ Staneta Žagarja Lipnica ter povezo-valca Mojca Škofic in Domen Vurnik.

Občinskim nagrajenkam in nagrajencem bo priznanja na proslavi izročil župan Ciril Globočnik. Prejemniki plaket Antona Tomaža Lin-harta so Franci Černe za dolgoletno uspešno kultur-no udejstvovanje, Linhartov oder za štiridesetletno ustvarjalno sooblikovanje in bogatenje kulturne podobe občine Radovljica na podro-čju gledališča in umetniške besede ter Matjaž Arnol za spodbujanje in umetniško usmerjanje varovancev CUDV Radovljica.Prejemniki pečatov Občine Radovljica so Nadja Jere za petdesetletno delovanje na področju turizma v Radovlji-ci, Branka Konc za šestde-setletno kulturno udejstvo-vanje in vodenje prireditev v Podnartu, Klemen Bohinc za ohranjanje kulturne dedi-ščine in organizacijo prire-ditev v okviru Kulturnega društva Sotočje in Begunj-ski fantje in dekleta za ohra-njanje etnološke dediščine z oživitvijo običaja vleke ploha v Begunjah.

Slovesno ob občinskem praznikuOsrednja proslava občinskega praznika bo v torek v Linhartovi dvorani v Radovljici. Slavnostni govornik bo minister za kulturo Dejan Prešiček.

ww

w.r

adov

ljica

.si

OBČINA RADOVLJICA

V imenu Občine Radovljica čestitam za občinski praznik in vas vabim na osrednjo proslavov Linhartovi dvorani Radovljica

v torek, 11. 12. 2018, ob 20. uri.

Ciril GlobočnikŽupan

43. stran

RadolčicaSkupina z imenom Radolčica je nastala z namenom pomagati ljudem z Alzheimerjevo boleznijo in drugimi oblikami demence.

stran 6

Vstopili v praznični decemberPrejšnjo soboto je tudi Radovljica vstopila v veselo decembrsko dogajanje. Pester praznični program.

stran 16

Marjana Ahačič

"Zagotavljam vam, da bo sodelovanje na nivoju, da bomo vsi služili vsem občankam in občanom, vsem dvanajstim krajevnim skupnostim in vsi delali za čim lepše življenje v občini Radovljica. Izjavljam, da bom svojo dolžnost oprav-ljal v skladu s pravnim redom Evropske unije, Republike Slovenije in Obči-ne Radovljica. Pri izvrševa-nju svoje funkcije bom rav-nal vestno in odgovorno v korist in za blaginjo občank

in občanov občine Radovlji-ca," je pred svetniki in svet-nicami novega sklica občin-skega sveta za mandatno obdobje 2018–2022 v sredo na konstitutivni seji obljubil župan Ciril Globočnik. Občinski svet je obravnaval poročilo Občinske volilne komisije o izidu lokalnih volitev in potrdil mandate članic ter članov občinskega sveta. Komisija je ugotovila, da so bili v 26-članski občin-ski svet izvoljeni: Miran Rems, Monika Ažman, Miroslav Pogačar, Teodora Beton, Vilko Praprotnik,

Sabina Felc, Danijel Kašca, Neža Mezeg (Lista Cirila Globočnika); Mark Toplak, Nevenka Osterc, mag. Andrej Potočnik, Breda Poličar (Slovenska demo-kratska stranka); Branko Fajfar, Sandra Zadnikar, Izi-dor Arih (Lista krajevnih skupnosti – LKS); Vojka Jesenko, Maksimiljan Kalan (Lista Marjana Šarca); Dar-ko Marolt, Barbara Sitar (Lista za šport in prostovolj-stvo); Gorazd Fajfar, Maruša Šolar Čuden (Glas mladih Radovljica); Simon Resman, Tina Mrak (Nova Slovenija

– Krščanski demokrati); Nejc Kliček, Mojca Faganel (Socialni demokrati) in Mateja Potočnik (Levica).Svetniki so imenovali komi-sijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, župan pa je že napovedal, da bo za podžupana imenoval Mirana Remsa, ki je to fun-kcijo opravljal tudi v prete-klih dveh mandatih. Nasled-nja seja občinskega sveta, na kateri so predvidena imeno-vanja članov drugih stalnih delovnih teles občinskega sveta in nadzornega odbora občine, bo 16. januarja.

Župan in občinski svet nastopila mandatV sredo se je na prvi, konstitutivni seji zbral novoizvoljeni radovljiški občinski svet. Župan Ciril Globočnik je nastopil svoj tretji mandat.

Župan Ciril Globočnik z novim občinskim svetom občine Radovljica, ki se je prvič sestal v sredo na konstitutivni seji.

Foto

: Go

razd

Kav

čič

OBČINSKE NOVICE

Volili smo tudi svete KSDvanajst krajevnih skupnos-ti vodijo sveti KS, ki imajo različno število članov.

stran 3

OBČINSKE NOVICE

Državni svetPrihodnjo sredo bo seja državnega sveta v Radovljici.

stran 4

KRAJEVNE NOVICE

Mozaik povezal krajaneMozaični znak Športnega društva Ljubno so krajani izdelali sami.

stran 5

MLADI

Zajtrkovali z evropskimi prijateljiOtroci so se o čebelah preko videokonference pogovarjali z vrstniki iz Londona.

stran 10

2 Deželne novice, petek, 7. decembra 2018

Občinske novice

deželne noviceODGOVORNA UREDNICA:

Marjana Ahačič (marjana.ahacic@g-glas.si, 031/352-514)

UREDNIŠTVO: Urša Peternel (pomočnica odgovorne urednice), Alenka Bole Vrabec,

Kaja Beton, Matjaž Klemenc, Peter Kolman

ČASOPISNI SVET:Blaž Trček (predsednik),

Branko Fajfar, Sabina Felc, Breda Poličar in Samo Finžgar

DEŽELNE NOVICE (ISSN 1855-2927) – Ustanovitelj in izdajatelj: Občina Radovljica, Go renj ska ce sta 19, 4240 Ra dov lji ca (se dež ča so pi sa in ured ni štva). Pra vi ce izdajate lja iz va ja: Go renj ski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (tel. 04/201 42 00, faks 04/201 42 13, info@g-glas.si, oglas no tr že nje 04/201 42 32).

De žel ne no vi ce iz ha ja jo en krat na me sec v na kla di 23.400 iz vo dov, brez plač no jih pre je ma jo vsa go spo dinj stva in dru gi na slov ni ki v ob či ni Ra dov lji ca, pri lo že ne so tudi iz vo dom Go renj ske ga gla sa. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče. Di stri bu ci ja: Poš ta Slo ve ni je, d. o. o., Ma ri bor. De žel ne no vi ce so vpi sa ne v Raz vid me di jev pod za po red no šte vil ko 315. Ne na ro če nih pri spev kov in pi sem bral cev ne ho no ri ra mo. Pis ma bral cev so ome je na na naj več 3000 zna kov s pre sled ki. Pri spev ke za na sled njo redno šte vil ko, ki bo iz šla v petek, 28. decembra 2018, mo ra te od da ti naj kas ne je do srede, 19. decembra 2018.

OBČINA RADOVLJICA

OBVESTILO O OBJAVI RAZPISA

Občina Radovljica obvešča, da je na spletni strani Občine Radovljica www.radovljica.si v rubriki Razpisi in objave objavljen

Javni razpis za sofinanciranje letnega programa športa v občini Radovljica

za leto 2019

Rok za oddajo vlog je torek, 15. 1. 2019, do 12. ure.

Dodatne informacije: Romana Šlibar Pačnik, tel. št.: 04 537 23 24, e-naslov: romana.slibar-pacnik@radovljica.si

Razpisna dokumentacija je na voljo na spletni strani Občine Radovljica www.radovljica.si v rubriki Razpisi in objave in v glavni pisarni Občine Radovljica, Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica.

Občinska uprava Občine Radovljica

ww

w.r

adov

ljica

.si

Neža Rozman

Slovenci smo v začetku novembra obeležili že 28. obletnico odločitve o samos-tojni državi. V NATO Centru odličnosti za gorsko bojeva-nje v Poljčah so s prireditvijo počastili ta pomemben mej-nik v zgodovini naše domovi-ne, in sicer so se leta 1990 zbrali tedanji delegati vladne koalicije DEMOS, ministri in nekateri strokovni sodela-vci in sprejeli zgodovinsko odločitev – 23. decembra 1990 bo potekal plebiscit, na katerem se bo ljudstvo odlo-čalo o ustanovitvi samostoj-ne države Slovenije. Praznovanje obletnice je s svojim obiskom počastil predsednik Republike Slove-nije Borut Pahor, ki je izrazil navdušenje nad dogodki pred 28 leti in dejal, da sta zanje značilni dve osupljivi dejstvi, in sicer to, da je od nastanka koalicije DEMOS

pa do plebiscita v decembru 1990 minilo manj kot leto, torej so vse ideje zorele zelo hitro, obenem pa je Demosu uspelo, da je z opozicijo dosegel dogovor, ki je nato vodil do rekordne udeležbe na plebiscitu. Spregovoril je tudi Ciril Glo-bočnik, župan Občine Rado-vljica, ki je opozoril na to, da smo se za lastno državo odločili pogumno in enotno, kar bi morali krepiti še danes in kot narod sodelovati, tudi s solidarnostjo in strpnostjo. Zbrane je nagovorila Simo-na Purkat, članica Mladin-ske sekcije VSO Triglav, ki je navdušila s povzetki misli svojih varovancev v vrtcu o Sloveniji in slovenstvu. Prav iskrenost otroških misli o lastni državi bi po besedah Purkatove morali v sebi nositi prav vsi Slovenci. Slav-nostni govornik je bil Slavko Kmetič, član prve demokra-tično izvoljene skupščine RS

1990–1992. Svoj nagovor je začel s svojimi spomini na čas pred osamosvojitvijo in poudaril, da je bila zmaga Demosa pogoj za ustanovi-tev lastne države, Slovenci pa so bili v tej bitki popolno-ma sami, saj jim finančno ali kako drugače ni pomaga-

la nobena druga velesila. Poseben mejnik teh časov pa je bila, kot pravi Kmetič, vol-ja slovenskega naroda, da se osamosvoji, vsekakor pa smo danes pred orjaškimi spremembami sveta, v kate-rem nič ne bo večno, niti naša država ne.

Ponosni na odločitveMineva že osemindvajset let, odkar smo se Slovenci odločili, da ustvarimo samostojno državo. Obletnico so na slovesnosti v Poljčah počastili s prireditvijo, na kateri je bil slavnostni govornik Slavko Kmetič, obiskal pa jo je tudi predsednik države Borut Pahor.

Borut Pahor, predsednik države, je dejal, da je bilo leto 1990 prelomno za Slovenijo. / Foto: Gorazd Kavčič

Marjana Ahačič

Gorenjski pokrajinski odbor Zveze veteranov vojne za Slovenijo ter območna vete-ranska združenja iz Kranja, Škofje Loke, Tržiča in Zgor-nje Gorenjske so v petek v Radovljici pripravili osred-njo gorenjsko proslavo ob petdeseti obletnici ustanovi-tve Teritorialne obrambe Slovenije. V torek, 20. novembra, je namreč minilo petdeset let, odkar je takratni izvršni svet Republike Slove-nije sprejel odlok o ustanovi-tvi republiškega štaba za

splošni ljudski odpor. »Za prvega poveljnika je bil ime-novan narodni heroj general Bojan Polak. Sprejet je bil koncept, da se v Sloveniji ustanovi 24 odredov, razdel-jenih na grupe po pokraji-nah: ljubljanska, gorenjska, primorska, dolenjska ter celjska in mariborska. V ses-tavi teh odredov je bilo 62 bataljonov in 215 čet, skupaj 27.826 vojakov,« je dogajan-je povzel slavnostni govor-nik Janez Koselj, predsednik območnega združenja Vete-ranov vojne za Slovenijo Zgornja Gorenjska.

»Prvi komandant gorenjske-ga štaba je bil Tone Volčič, vodje priprav, ki so bili hkra-ti tudi komandanti odredov, pa Slavko Staroverski, Stane Prezelj in Nace Dolenc. Leta 1971 je bil sprejet prvi slo-venski zakon o splošnem ljudskem odporu in uzako-njene teritorialne enote, ki so se imenovale tudi parti-zanske. Tako se je leta 1968 zgodilo tisto, po čemer so Slovenci hrepeneli že od leta 1919, ponovno leta 1945, saj so v teh letih dvakrat izgubi-

li svojo obrambno silo. Kar je nastajalo po letu 1968 kot nova slovenska vojaška sila, je nastajalo zato, ker so se ljudje zavedali, da razen kul-ture in jezika le oborožena in organizirana ter usposob-ljena sila zagotavlja razvoj in obstoj slovenstva,« je pouda-ril Koselj.Na slovesnosti v Linhartovi dvorani so sodelovali Pihal-ni orkester Lesce, veteranski pevski zbor, sopranistka Janja Hvala in dramska sku-pina Gimnazije Jesenice.

Petdeset let od ustanovitve Teritorialne obrambeDvajsetega novembra je minilo petdeset let od ustanovitve Teritorialne obrambe Slovenije. Osrednjo slovesnost na zgornjem Gorenjskem, ki se je je udeležil tudi minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, so pripravili v Radovljici.

Slavnostni govornik na slovesnosti je bil Janez Koselj, predsednik območnega združenja Veteranov vojne za Slovenijo Zgornja Gorenjska. / Foto: Tina Dokl

Na slovesnosti v Linhartovi dvorani so sodelovali Pihalni orkester Lesce, veteranski pevski zbor, sopranistka Janja Hvala in dramska skupina Gimnazije Jesenice (na fotografiji).

Združenje vojaških gornikov Slovenije, Območno Združenje veteranov vojne za Slovenijo Zgornja Gorenjska, Mali vojni muzej Bohinjska Bistrica in Občina Radovljica prihodnji pet-ek, 14. decembra, spominsko slovesnost ob stoti obletnici ustanovitve alpinske čete pod poveljstvom Rudolfa Badjure. Slovesnost se bo pred spominskim obeležjem v Radovljiški graščini na Linhartovem trgu, v starem mestnem jedru Radovljice začela ob 16. uri. Slavnostni govornik na sloves-nosti bo brigadir (v. p.) Janez Kavar, velik poznavalec življe-nja in dela Rudolfa Badjure. V kulturnem programu bo sode-loval moški pevski zbor Združenja vojaških gornikov Sloveni-je Gorščaki. Slovesnost bo spremljal tudi postroj praporšča-kov in članov Združenja vojaških gornikov Slovenije, Obmo-čnega Združenja veteranov vojne za Slovenijo, Združenja slovenskih častnikov Radovljice, Planinskega društva Radov-ljica ter pripadnikov 132. Gorskega polka Slovenske vojske.

Ob stoti obletnici ustanovitve alpinske čete

Marjana Ahačič

Občinska volilna komisija za volilno enoto, ki obsega naselje Posavec, je razvelja-vila glasovanje na volišču Vrtec Posavec za člane sveta Krajevne skupnosti (KS) Ljubno in razpisala ponovne volitve. Komisija je na pod-lagi ugotovitev iz zapisnika o delu volilnega odbora in zapisnika o izidu glasovanja namreč ugotovila, da je pri glasovanju za člane sveta KS Ljubno eden od volivcev gla-soval dvakrat. V tej volilni

enoti volijo tri člane sveta KS Ljubno. Kandidatov je bilo sedem, med tretjeuvrš-čenim, ki bi bil izvoljen, in četrtouvrščenim, ki ne bi bil izvoljen, pa je le en glas raz-like. Ker je obstajala mož-nost, da bi nepravilnost bis-tveno vplivala na volilni izid v tej volilni enoti, se je volil-na komisija odločila za raz-veljavitev in ponovitev voli-tev na tem volišču 2. decem-bra. Izid predčasnega glaso-vanja in glasovanja za člane sveta KS po pošti je ostal v veljavi.

Ponovno volili člane krajevne skupnosti

Foto

: Tin

a D

okl

Deželne novice, petek, 7. decembra 2018

Občinske novice

3

Marjana Ahačič

»Jožefa Linhart, rojena Dete-la, je kmalu po nenadni smr-ti soproga Antona Tomaža Linharta (1795) prodala hišo in imetje v Ljubljani in se z dvema hčerkama preselila na Dunaj. Nadaljnja usoda dru-žine je doslej ostala nepojas-njena. Naključno najdena novica v časopisu Laibacher Zeitung o koncertnem nasto-pu Sofije Heuschober, hčer-ke Antona Tomaža Linharta, v Ljubljani pa je zadostovala, da smo v Mestnem muzeju v Radovljici začeli raziskovati sledi potomcev Linhartove družine, ki se je gibala v viš-jih slojih dunajskega meš-čanstva,« je pojasnila Katja Praprotnik, ki je skupaj z

Nadjo Gartner Lenac razis-kovala v ljubljanskih arhivih. Kasneje se jima je z iskan-jem podatkov v avstrijskih arhivih pridružil muzikolog dr. Marko Motnik, zaposlen v Arhivu glasbenega združe-nja na Dunaju. Dr. Motnik bo nove izsledke o življenju Linhartove družine po dra-matikovi smrti predstavil na muzejsko-glasbenem veče-ru v soboto, 8. decembra, ob 18. uri v dvorani Glasbene šole Radovljica. V krajših glasbenih točkah bomo v izvedbi sopranistke Francke Šenk in pianista Vladimirja Mlinarića slišali Linhartova samospeva in dela iz pev-skega repertoarja njegove hčerke Sofije Heuschober, rojene Linhart.

Po sledeh Linhartove družineMestni muzej Radovljica jutri, v soboto, pripravlja muzejski večer, na katerem bodo predstavili najnovejše izsledke o življenju potomcev Antona Tomaža Linharta. Usoda Linhartove soproge in hčera je bila po njihovi selitvi na Dunaj doslej nepojasnjena.

Marjana Ahačič

Novembra je župan Ciril Globočnik pripravil še zad-nji letošnji sprejem za novo-rojenčke. Skupaj je bilo letos k županu povabljenih 144 malčkov. Staršem je čestital in jim izročil darilo, ki jim pripada v skladu z občin-skim odlokom o pomoči za

novorojene otroke; v Radov-ljici višina pomoči v obliki vrednostnega bona za prve-ga novorojenca znaša 130 evrov, za drugega novorojen-ca 150 ter za tretjega in vsa-kega nadaljnjega 200 evrov. »Pomoč je v namenjena dru-žini novorojenega otroka, ki je skupaj s staršem slovenski državljan, oba pa imata stal-

no prebivališče v občini Radovljica,« pojasnjujejo na radovljiški občinski upravi in pri tem opozarjajo, da mora biti vloga za pomoč oddana najkasneje v šestih mesecih od rojstva otroka.Po podatkih statističnega urada Slovenije se je v obči-ni Radovljica v letu 2017 rodilo 144 otrok (67 dečkov

in 77 deklic), kar je kar 38 otrok manj kot v letu 2016 in približno enako kot leto poprej. Največ v zadnjem desetletju jih je bilo rojenih leta 2011, ko se je število roj-stev v občini povzpelo na 211, najmanj leta 2015, ko se je rodilo le 140 otrok s stal-nim prebivališčem v občini Radovljica.

Starši z novorojenčki pri županu

Marjana Ahačič

Sočasno z volitvami župa-nov in predstavnikov v občinski svet so bile v nede-ljo, 18. novembra, tudi volit-ve v svete krajevnih skupno-sti (KS) v občini. Občina Radovljica ima 12 krajevnih skupnosti; glede na to, da se po velikosti in številu prebi-valcev zelo razlikujejo, ima-jo tudi različno število čla-nov svetov KS. Kot je zapisa-no v občinskem odloku iz leta 2002, ima svet KS Begunje 11 članov, KS Brez-je 7, KS Kamna Gorica 7, Kropa 9, Lancovo 7, Lesce 11, Ljubno 9, Mošnje 7, Otok 7, Podnart 9, Radovljica 15 in krajevna skupnost Sred-nja Dobrava 7 članov sveta krajevne skupnosti.V svet KS Begunje so bili izvoljeni: Marija Hrovat, Tjaša Legat, Mojca Markič, Aleksander Jurejevčič, Jože Hajnrihar, Jožica Režonja, Janez Gašperin, Liljana Leš, Matjaž Trček, Vesna Papler in Matevž Langus. V svet KS Brezje so bili izvoljeni: Mitja Potočnik, Matjaž Dežman, Lidija Slak, Izidor Arih, Maruša Šolar Čuden, Tomaž Sitar in Anton Zavrl.V svet KS Kamna Gorica so bili izvoljeni: Antonija Roz-man, Aleš Arh, Andrej Zupan, Eva Potočnik, Eva

Jelenc Drozg, Franc Eržen in Dušan Beton, v svet KS Kropa pa Gašper Finžgar, Saša Pavlič, Andraž Pavlič, Katica Zera, Marko Smre-kar, Branko Kavčič, Vesna Kristan, Milorad Ralić in Nejc Kliček.V svetu KS Lancovo bodo v novem mandatu sodelovali: Jernej Koselj, Gregor Remec, Mojca Mubi, Mojca Kržišnik, Mihael Intihar, Jože Mrak in Agata Šimnic.

Svet KS Lesce v tem štirilet-nem mandatu sestavljajo: Tatjana Justin, Bojan Kris-tan, Nataša Muhovec, Fran-ci Kapus, Boštjan Mulej, Miha Gluščič, Matjaž Ger-šič, Špela Globočnik, Rudolf Carotta, Zlatica Demšar in Matjaž Planinšek.Svet KS Ljubno sestavljajo: Vilko Praprotnik, Boštjan Soklič, Marija - Mica Ussai, Matjaž Jeglič, Irena Cven-

kel, Aleš Ješe, Urška Zupan, Tomaž Zupančič in Petra Ambrožič Repinc.V Mošnjah svet KS sestavlja-jo: Dušan Jelovčan, Marjana Sitar, Damjana Pangerc, Zdravko Mohorič, Boštjan Pogačnik, Janez Lavrič in Miran Lindič, v svet KS Otok pa so bili izvoljeni: Iztok Meglič, Damjan Tonejc, Tatjana Mohorič, Jožef Beš-ter, Neža Mezeg, Klemen Novak in Mateja Žlogar.

V Podnartu so člani sveta KS: Vojko Vidic, Franc Faganel, Stanislav Miklavčič, Sašo Finžgar, Janez Rakovec, Jan-ja Faganel, Igor Dornik, Nejc Šter in Simona Žiberna, v svetu KS Srednja Dobrava pa Rajko Mikolič, Dalibor Šolar, Žiga Sitar, Janja Kodrič, Verica Justin, Gregor Gaš-peršič in Barbara Lavtar.Petnajstčlanski svet KS Radovljica sestavljajo: Ivana

Varl, Andrej Golčman, Avguštin Mencinger, Stanko Kunčič, Barbara Debeljak Rus, Jana Kolman, Vesna Goričan, Jože Vurnik, Irena Resman, Simon Resman, Nevenka Kolman, Simon Zore, Žiga Gačnik, Ciril Gogala in Stanislav Rozman.Ko je svet izvoljen, člani med seboj izglasujejo pred-sednika sveta pa tudi pred-stavnike v občinski odbor krajevnih skupnosti. Svet obravnava zadeve in daje mnenja ter predloge ukre-pov, ki se nanašajo na inte-rese krajevnih skupnosti. Njegove naloge so, da prip-ravlja predloge proračun-skih sredstev v delu, ki se nanaša na interese krajev-nih skupnosti; daje občin-skemu svetu predloge in mnenja glede razvoja in pro-storske usmeritve občine ter ostalih področij, ki se nana-šajo na interese krajevnih skupnosti; obravnava uredi-tev vprašanj s področja gos-podarjenja z občinskim pre-moženjem, ki ga upravljajo krajevne skupnosti; oblikuje predloge ukrepov na podro-čju spodbujanja gospodar-skega, komunalnega, infras-trukturnega, kulturnega, prostorskega, vzgojno-vars-tvenega razvoja KS in oprav-lja druge zadeve, povezane s področjem dela odbora.

Volili smo tudi predstavnike v svete krajevnih skupnostiV občini Radovljica je dvanajst krajevnih skupnosti. Vodijo jih sveti krajevnih skupnosti, ki imajo različno število članov. Člani med seboj izvolijo predsednika in predlagajo predstavnike v občinski odbor krajevnih skupnosti.

Svet obravnava zadeve in daje mnenja ter predloge ukrepov, ki se nanašajo na interese krajevnih skupnosti. Njegove naloge so med drugim, da oblikuje predloge ukrepov na področju spodbujanja gospodarskega, komunalnega, infrastrukturnega, kulturnega, prostorskega, vzgojno-varstvenega razvoja krajevnih skupnosti.

Medalji Občine Radovljica pa bosta prejela Društvo upokojencev Kamna Gorica ob dvajsetletnici delovanja in Peter Ravnihar za uspeš-no vodenje Društva upoko-jencev Radovljica.Študenti, ki so z odliko opra-vili zaključni letnik študija in diplomo, bodo prejeli priznanje in denarno nagra-do za nadaljnje strokovno izpopolnjevanje. To so Mohor Fajdiga iz Radovlji-ce, magister prava, diplo-mant Pravne fakultete, Teja Goli iz Krope, magistrica prevajanja, diplomantka Filozofske fakultete, Polona Potočnik iz Vrbenj, doktori-ca medicine, diplomantka

Medicinske fakultete, in Miha Valant iz Radovljice, magister umetnostne zgo-dovine, diplomant Filozof-ske fakultete.Pred proslavo bo tradicional-na Podoknica Linhartu, sprehod s petjem in baklami z Mešanim pevskim zborom Anton Tomaž Linhart Rado-vljica, ki se bo 11. decembra ob 19.15 uri začel pri spome-niku Josipini Hočevar na Linhartovem trgu.Muzeji radovljiške občine pa ob občinskem prazniku pri-pravljajo muzejsko-glasbeni večer Po sledeh Linhartove družine. Prireditev Mestne-ga muzeja bo jutri, v soboto, 8. decembra, ob 18. uri v dvo-rani Glasbene šole Radovlji-ca v Radovljiški graščini.

Slovesno ob občinskem prazniku31. stran

Župan Ciril Globočnik je mladim staršem čestital in jim izročil darila. / Foto: Gorazd Kavčič

Z blejske enote Zavoda za gozdove Slovenije so sporočili, da je za praznično krašenje z drevesci treba upoštevati nekaj osnovnih navodil. "Posekana gozdna drevesca iz slovenskih gozdov, namenjena za okras, morajo biti označena z nalep-ko rdeče barve, na kateri je letnica 2018. Pridobivanje okra-snih drevesc iz gozdnih površin usmerja Zavod za gozdove Slovenije na gozdu in naravi prijazen način, ki ne povzroča škode v gozdovih. Z nalepko morajo biti označena tudi goz-dna drevesca, pridobljena na plantažah okrasnih drevesc v Sloveniji," opozarjajo. "Lastniki gozdov lahko v svojem goz-du pridobijo okrasna drevesa le tako, da predhodno prido-bijo nalepke na Zavodu za gozdove Slovenije skupaj z odlo-čbo, v kateri so zapisane usmeritve in pogoji za pridobiva-nje okrasnih drevesc iz gozda. Manjše število nalepk (do 25) dobijo brezplačno, za večje število morajo odšteti 27 centov na nalepko," so pojasnili. "V Zavodu za gozdove Slovenije kljub sedanjemu težkemu stanju v naših gozdovih spodbu-jamo uporabo naravnih, v Sloveniji pridelanih okrasnih dre-vesc. Domača okrasna drevesca so pridelana na način, ki najmanj škoduje našemu življenjskemu okolju, upoštevajoč način pridelave ter prevoz na tržišče."

Pri krašenju z drevesci upoštevajte pravila

4 Deželne novice, petek, 7. decembra 2018

Občinske novice

Maša Likosar

V dvorani Kulturnega doma v Kropi je konec novembra odzvanjala avstro-ogrska himna, odzvanjali so streli. Člani Dramske skupine Čof-ta so premierno uprizorili preplet recitalov in pesmi, ki simbolizirajo temačnost prve svetovne vojne. Spremljeval-no besedilo je po zapisih kro-parskega župnika Valentina Oblaka priredil Anže Hab-jan. »Valentin Oblak je med vojno v Kroparski župnijski kroniki temeljito popisoval dogodke v domačem kraju in svetu. Kdo je šel v vojno, kdo se je vrnil, bil ranjen in kdo padel,« pove Habjan in nada-ljuje: »V ospredje smo pos-tavili ključne dogodke v tis-tih štirih letih, ki so spreme-nili potek zgodovine. Predv-sem začetek, ko je bil 28. junija 1914 ob pol enajstih v Sarajevu ustreljen prestolo-naslednik Franc Ferdinand in njegova soproga Zofija

Hohenberg, in konec, 29. oktober 1918, praznik jugo-slovanske svobode po vseh slovenskih deželah, ko so pri nas, v Kropi, vsi razobe-sili zastave, slovenske tro-bojnice, cesarske ne več.« Vojna vihra se Krope ni dotaknila v pogubni meri. »Veliko Kroparjev je odšlo na bojišča, mnogi med nji-mi se niso vrnili. V sami Kropi je vladalo zlasti poma-

njkanje živeža, na drugi strani pa je bilo denarja dovolj, saj je bila v porastu železarska industrija, s kate-ro so oskrbovali vojsko. Lju-dje so iz leta v leto pričako-vali konec vojne, a konca ni bilo. Tretje leto so se navadi-li vojnega stanja in ga spre-jeli kot del bivanja,« pojasni Habjan, ki je recitalom dodal pesmi avtorjev, ki so bili povezani s prvo svetov-

no vojno in so preko poezije popisali trpljenje in duh tedanjega časa. Mračnost prve svetovne vojne so igral-ci stopnjevali z Ivanom Can-karjem, Stankom Majcnom, Simonom Gregorčičem in Otonom Župančičem. Kot zaupa Anže Habjan, si v tem mesecu lahko obetamo še eno uprizoritev predstave Vse je prestrašeno, vse kliče … Vojska! Vojska!

Razobesili slovenske trobojniceČlani Dramske skupine Čofta so kulturni večer Vse je prestrašeno, vse kliče … Vojska! Vojska! posvetili stoti obletnici konca prve svetovne vojne.

Člani kroparske Dramske skupine Čofta so pripravili edino proslavo v občini Radovljica, ki je obeležila konec prve svetovne vojne. / Foto: Tina Dokl

Albin Novak se je rodil 24. marca 1926 na Dolah pri Liti-ji kot najstarejši od desetih otrok. Komaj 15-letnega fanta so okupatorji naložili na kamion in poslali na prisilno delo v Nemčijo. Od tam naprej v Francijo, nato v Italijo in v Split, od koder je odšel med partizane in z njimi peš do osvobojene Ljubljane.Letalsko življenje Albina Novaka je bilo zelo pestro. V zra-ku je preživel 14 tisoč ur, naredil 36 tisoč letov z 42 različ-nimi letali, motornimi in jadralnimi, saj je imel izreden občutek za letenje, po duši pa je bil modelar.Po vojni se je leta 1949 prijavil v pilotsko šolo v Rumi in bil izbran med 1900 kandidati. Po enem letu je že bil inštruktor, ostal je tri leta. Odslužil je sedem mesecev voj-ske ter odšel v Banjaluko na Letalsko akademijo na šola-nje za vojaška letala. V Vršcu se je jeseni leta 1951 sezna-nil z jadralnim letenjem in z vajo ter kisikom dosegel višino 6100 m.Vojaška uniforma mu ni preveč dišala in naslednja posta-ja v njegovem življenju – po lastni izbiri – so bile Lesce in novembra leta 1953 je v Beograd poklical življenjsko sopo-tnico Nado, eno izmed redkih jugoslovanskih pilotk in inštruktoric, da se mu pridruži. Naslednje leto sta že pri-pravila prvi jadralni tečaj. V klubu je kot upravnik in vodja modelarske sekcije ostal do 1. januarja 1960, ko se je začelo obdobje v JAT-u. Dobrih deset let je letel v poljedel-ski enoti, do leta 1986 pa s potniškimi letali DC-9 in Boe-ing 727, na katerih je bil tudi kapitan. Obljubil si je, da po šestdesetem letu ne bo več letel, zato je odšel na dopust, s katerega se ni več vrnil, in zaživel kot modelar.Po upokojitvi se je Albin lotil stvari za svojo dušo, pilotske veščine je nadomestil z mizarskimi. Zelo hitro je namreč znal izdelati bodisi lično leseno embalažo za praznične buteljke, klop in mizo za dom ali kar celo letalo. No, za letalo gre res dosti več časa, a v najboljšem obdobju so mu rebra, letve in smučke kar frčale v »heling« iz vseh kotov delavnice. Tako hitro, da si ga težko sledil z risbami. Izka-zal se je tudi s podjetnostjo in prodornostjo ob predstavitvi svojih izdelkov javnosti.« Najbolj se je posvetil gradnji in obnovi lesenih letal v nara-vni velikosti ter modelov letal, letečih in neletečih. V njih je svoje bogato letalsko znanje in izkušnje združil z last-nimi idejami in spretnostjo pravega lesarskega obrtnika. Obnovil je motorno letalo PO-2 ter jadralna letala Čavka, Mačka in Weihe in izdelal modele raznih starejših sloven-skih letal. Vzpodbujal je namreč zavest in ponos na last-ne, slovenske letalske dosežke.«Njegova največja zapuščina je vsekakor replika motornega letala Eda-V, enega od uspešnejših letal bratov Rusjan iz leta 1910. Na zamisel o tem letalu je prišel v poklicnih letih v Beogradu. Ob obletnicah smrti slovenskega letalske-ga pionirja Edvarda Rusjana, ki je januarja 1911 strmo-glavil pod Kalemegdanom, se je namreč pogosto spraševal, kako je s takšnim letalom sploh lahko letel. Izdelal je dve repliki, z obema tudi letel in s tem na najbolj prepričljiv način pripomogel k umestitvi bratov Rusjan v našo zavest.Albin, za ves tvoj prispevek, ki si ga v svojem dolgem in plodnem življenju dal gorenjskim in slovenskim letalcem, se ti zahvaljujemo. Ohranili te bomo v lepem spominu.

Milan Korbar v imenuAK ALC Lesce

In memoriam

Albin Novak 1926–2018

Marjana Ahačič

Dvanajstega decembra bo preteklo natančno eno leto, odkar se je na prvi konstitu-tivni seji sestal aktualni Državni svet; prav na ta dan se bodo svetniki na eni od svojih dveh sej, ki jih vsako leto organizirajo zunaj Ljub-ljane, sestali v Radovljici; prvega so v tem sklicu prip-ravili v Grosupljem, od koder prihaja sedanji pred-sednik Državnega sveta Alojz Kovšca.Sedem zgornjegorenjskih občin v Državnem svetu predstavlja Radovljičan Bogomir Vnučec, ki je zas-topnik lokalnih interesov v Državnem svetu že drugi mandat. Takrat je eno od terenskih sej pripeljal na Jesenice. Tudi tokrat bodo, pojasnjuje Vnučec, na seji poudarili probleme Zgornje Gorenjske. »Eden takšnih je dejstvo, da je na našem območju ogromno objektov, ki so pod kulturno zaščito, zato smo na sejo povabili ministra za kulturo Dejana Prešička. Namen imamo odpreti vprašanje dostopno-sti do zdravstvenih storitev in se pogovorili o regijskem

reševalnem centru, zato pri-čakujemo, da se bo seje ude-ležil tudi minister Poklukar, ki, kot vemo, prihaja iz Gorij,« je še napovedal Vnu-čec, ki kot državni svetnik sicer deluje v dveh komisi-jah: je član Komisije DS za lokalno samoupravo in regi-onalni razvoj ter komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve. Kot pravi, se kot državni svetnik vidi

kot povezovalni člen med občinami in državo, sicer pa si bo v petletnem mandatu prizadeval tudi za delovanje na mednarodnem področju. Tako imam v načrtu razpra-vo na temo reševanja zavez-niških pilotov med drugo svetovno vojno. »Knjigo o tem je napisal Radovljičan Janez Žerovc. Kot zaključek projekta bi želel, da bi na letališču v Lescah skupaj z

ameriško ambasado postavi-li spomenik ameriškim pilo-tom, ki so sodelovali v zave-zniških letalskih silah med drugo svetovno vojno,« je povedal Vnučec.Kot je v pogovoru poudaril predsednik Državnega sve-ta Alojz Kovšca, ima v Drža-vnem svetu posebno mesto civilna družba. »V Držav-nem svetu lahko v vsakem trenutku odpremo vrata civilni družbi, identificira-mo interese, jih spišemo v obliki zakonodajnih predlo-gov ali vprašanj vladi ali celo zahteve za parlamen-tarno preiskavo v javnem interesu in ustavno presojo. Če se ulici odprejo vrata v državni zbor, potem smo izgubili parlamentarno demokracijo. Državni svet ima pa na stežaj odprta vra-ta za ulico, pa naj bo to v smislu strokovne javnosti ali navadnih državljanov. Ne omejujemo, kdo pride k nam, in ne omejujemo časa razprave. Debata v držav-nem svetu je že po poslov-niku širša, bolj odprta, inte-resi pa niso ideološko obar-vani. Državni svet zato lah-ko v veliki meri odraža pre-sek celotne družbe.«

Državni svet prihaja v RadovljicoSedem zgornjegorenjskih občin v Državnem svetu predstavlja Radovljičan Bogomir Vnučec, zdaj že drugi mandat državni svetnik, predstavnik lokalnih interesov. Prihodnjo sredo bo seja Državnega sveta RS v Radovljici.

Bogomir Vnučec, državni svetnik v aktualnem Državnem svetu, ki se bo na svoji drugi terenski seji prihodnji teden sestal prav v Radovljici / Foto: Gorazd Kavčič

Marjana Ahačič

Prejšnji petek se je začela letošnja sezona pokritega drsališča v Športnem parku Radovljica. Urniki in ceniki tudi v novi sezoni ostajajo nespremenjeni. Za rekrea-tivno drsanje je drsališče obiskovalcem na voljo med tednom med 15. in 18. uro, konec tedna, med prazniki

in šolskimi počitnicami pa med 10. in 18. uro. Drsanje je za otroke in mladino do 18. leta brezplačno, za odra-sle pa cena vstopnice znaša dva evra. V kleti poslovnega objekta ob drsališču so ogrevane garderobe in sani-tarije, na voljo pa so tudi izposoja in servis drsalk ter osnovna ponudba napitkov in prigrizkov.

Radovljiško drsališče je že odprto

Deželne novice, petek, 7. decembra 2018

Občinske novice

5

Marjana Ahačič

Ob vstopu v Radovljico nas-proti trgovine Spar so konec oktobra začeli graditi nov trgovski center, ki bo pred-vidoma odprt maja prihod-nje leto. Kot so pojasnili na občinski upravi, je bil občinski lokacijski načrt za to območje sprejet že pred 12 leti, prvotno za trgovsko in gostinsko središče Tuš. Ker je ta od načrtovane investicije odstopil, je občinski svet na pobudo novih investitorjev v letu 2010 sprejel spremembe načrta, prilagojene gradnji objekta z večjim številom trgovin. Sprejete so bile tudi spremembe odloka o programu opremljanja zem ljišč za gradnjo.»Gradbeno dovoljenje za trgovski center na gradbeni

parceli, ki meri približno 8500 kvadratnih metrov, je bilo izdano oktobra letos. Objekt bo pritličen v obliki črke L in bo meril približno 3800 kvadratnih metrov. V

njem bo pet ločenih trgovin. Ob trgovskem centru bo parkirišče z osemdesetimi mesti in tremi parkirnimi mesti za turistične avtobuse, določena je ozelenitev parki-

rišča. Dovoz na območje za kupce in dostavna ter inter-vencijska pot bodo iz dveh priključkov z Gradnikove ceste,« so še pojasnili na občinski upravi.

V Radovljici še en trgovski centerOb vhodu v mesto Radovljica so začeli graditi nov trgovski center, v katerem bo pet ločenih trgovin. Odprtje načrtujejo spomladi.

Nov trgovski center bo odprt maja prihodnje leto. / Foto: Gorazd Kavčič

Maša Likosar

V začetku poletja je župan Radovljice Ciril Globočnik predlagal izdelavo table v modernem mozaiku za Športno društvo Ljubno, ki bi krasil njihov dom. Projek-ta sta se pod okriljem Ljud-ske univerze Radovljica loti-li Urška Ambrožič Potočnik in Mojca Šolar Perko. Sled-nja je predlagala, da bi mozaik izdelali kar v lokal-nem okolju s pomočjo domačinov Ljubnega. »Bis-tvo tega projekta je bilo medgeneracijsko povezova-nje, sodelovali so tako otroci kot starejši. Obenem smo dokazali, da umetnost zmo-re in lahko združi ljudi,« pravi Mojca Šolar Perko.

Mesec dni se je trideset ljubi-teljskih umetnikov zbiralo v prostorih Športnega društva Ljubno. »Nekateri so mozai-čili, drugi so bili naša produ-kcijska skupina, ki je izdelo-vala mozaične koščke in jih brusila, tretji so nas podpirali s svojo prisotnostjo,« pove Urška Ambrožič Potočnik in nadaljuje: »Ustvarjalci so bili izredno odprti, navodilom so lepo sledili, saj so se zavedali, da moramo narediti kakovo-stno izdelan mozaik. Na sre-čo so imeli vsi nadpovprečno razvite ročne spretnosti in veliko delovne vneme.« Končni izdelek, mozaik rumene, modre in bele bar-ve, ki vsebuje okoli štiri tisoč ploščic, predstavlja znak Športnega društva Ljubno.

Predsednik društva Vili Pra-protnik, ki je bil obenem glavni koordinator izdelave mozaika, pojasni, da njihov dom v Ljubnem že šest let obnavljajo, trenutno je v zaključni fazi, mozaik pa je pika na i njihovemu trudu. »Naši krajani so vedno pri-pravljeni pomagati, resnič-no čutijo pripadnost. Moza-ik pa je med nami stkal še globlje vezi in lepo simboli-zira naše združeno delo in tesno povezanost,« sklene Praprotnik. Odkritje znaka Športnega društva Ljubno na njihovem domu sta pos-premili kulturna proslava in pogostitev, ki so se ju udele-žili vsi izdelovalci mozaika, krajani in pobudnik izdelave župan Ciril Globočnik.

Mozaik povezal krajane V začetku novembra so slavnostno odkrili mozaični znak Športnega društva Ljubno, ki so ga domačini Ljubnega izdelali sami.

Mozaik, ki predstavlja znak Športnega društva Ljubno, so na pobudo radovljiškega župana Cirila Globočnika izdelali domačini sami. / Foto: Tina Dokl

Mozaik je slavnostno odkril predsednik Športnega društva Ljubno Vili Praprotnik. / Foto: Tina Dokl

Občina Radovljica je prejšnji mesec začela urejati dodatnih 14 parkirnih mest ob osnovni šoli v Begunjah. Dela v vred-nosti 47 tisoč evrov bodo končana do konca leta. Prav tako bo še v decembru pri osnovni šoli v Mošnjah nameščena nadstrešnica na postajališču za šolski avtobus. Otrokom, ki se v šolo v Radovljico vsak dan vozijo z avtobusom, tako na prevoz ne bo več treba čakati na dežju. Do konca leta bodo v občini Radovljica pretežno s sredstvi krajevnih skupnosti uredili tudi več odsekov krajevnih cest; doslej so jih že ure-dili v Mošnjah, na Zgornji Dobravi, odsek cest do Vrbenj in Ravnice. V teku je še ureditev cestnega odseka na Brezjah in Zgornjem Otoku. Skupna vrednost vzdrževalnih del znaša skoraj 120 tisoč evrov.

Parkirišča v Begunjah, nadstrešek v Mošnjah

s kuponom do 31. 1. 2019.

Jože Košnjek

Brezjanski muzej jaslic je bil novembra deležen novega priznanja. Za prizadevanje za ohranitev jasličarske dedi-ščine so mu ga podelili na nedavnem srečanju medna-rodnega združenja jasličar-jev iz desetih držav na Malti: avtentične jaslice iz Argenti-ne, ki prikazujejo beg v Egipt. V imenu brezjanske-ga muzeja, enega redkih te vrste v Evropi, sta ga prejela rektor brezjanske bazilike pater dr. Robert Bahčič in direktorica Romarskega ura-da Brezje dr. Andreja Eržen Firšt, ki sta ob tem poudari-la, da ju je priznanje prese-netilo in je velika čast ter obenem vzpodbuda za pri-hodnje delo. Mednarodno združenje je bilo ustanovlje-no leta 1986, vanj pa je vključenih več kot štiristo ljubiteljev jaslic. »Jaslice

odražajo ustvarjalnost in umetniške sposobnosti člo-vekovih rok. Ljudje ustvarja-jo jaslične prizore in z njimi skrivnost učlovečenja umeš-čajo v svojo kulturo, v svoje tradicije,« je dejal predsed-nik mednarodnega združe-nja jasličarjev Johann Den-dorfer iz Nemčije. Moto zbo-rovanja na Malti je bil: Ob jaslicah tujci postanejo prija-telji, jaslice zbližujejo ljudi. V Vatikanu je bil konec novembra prvi mednarodni simpozij za rektorje in dru-ge sodelavce svetišč z naslo-vom Svetišče, odprta vrata za novo evangelizacijo. Sim-pozija, ki ga je organiziral papeški svet za novo evange-lizacijo, so se iz Slovenije udeležili rektorja bazilik z Brezij in iz Petrovč pater dr. Robert Bahčič in pater Ivan Arzenšek ter direktorica Romarskega urada Brezje dr. Andreja Eržen Firšt.

Jaslice zbližujejo ljudiMuzej jaslic na Brezjah je na novembrskem srečanju Združenja jasličarjev na Malti prejel posebno priznanje.

Dr. Andreja Eržen Firšt in pater dr. Robert Bahčič (v sredini) v družbi predsednika mednarodnega združenja jasličarjev Johanna Dendorferja (levo) in predsednika združenja jasličarjev iz Italije / Foto: Romarski urad Brezje

6 Deželne novice, petek, 7. decembra 2018

Občinske novice

Marjana Ahačič

Skupina deluje dobro leto in pol, srečujejo pa se enkrat tedensko, ob četrtkih. »Vča-sih jih pride več, včasih manj, običajno pa okoli pet,« sta povedali mentorici Anita Markič in Vera Pel-han. Vse udeležence v prije-tno, svetlo učilnico Ljudske univerze Radovljica pripelje-jo svojci. »Zelo sem zadovo-ljna,« počasi pove ena od udeleženk. »Kaj novega sli-šim. Družbo imam.«»Pripeljem jo, nato pa imam dve uri časa, da grem po opravkih,« pove gospa, ki jo je pripeljala. Medtem men-torici že spodbujata udele-žence srečanja, da se pose-dejo v krog in začnejo lah-kotno razgibavanje. Roke, noge, vrat ... vsak toliko, kolikor zmore in dokler se pri tem dobro počuti.»Skupina Radolčica je name-njena druženju oseb z demenco. Znano je, da pos-tavljena diagnoza Alzhei-merjeva bolezen ali katerako-li druga oblika demence vpli-va ne samo na bolnika same-ga, ampak na življenje vseh ljudi, ki z bolnikom živijo. Realnost te bolezni je, da je v tej situaciji težko ostati v sti-kih s prijatelji in družino, kar

lahko vodi v osamljenosti in izolacijo,« pojasnjujejo razlo-ge za ustanovitev skupine na Ljudski univerzi. Poudarjajo, da je Radolčica prostor za izmenjavo informacij, pod-pora in prijateljstvo z drugi-mi, katerih življenje se je dotaknila demenca ter prilo-žnost za zmanjševanje obču-tkov osamljenosti in izolaci-je. »Je tudi prostor za izraža-nje čustev in potrjevanje, da so ta čustva normalna in pri-čakovana, prostor, kjer naj-dete pozitivni pogled na stva-ri, ne da bi vas napačno razu-meli, ter priložnost za razvi-janje spretnosti komunikaci-

je in reševanja problemov, priložnost dobiti nekaj nad-zora nad boleznijo, ki je ne morete kontrolirati. Je pros-tor, kjer občutite upanje,« poudarjata mentorici.»Naša skupina je nastala z namenom pomagati ljudem z Alzheimerjevo boleznijo in drugimi oblikami demen-ce. Osnovni cilj naše skupi-ne je spodbuditi ljudi, da se aktivno spopadejo z zaščito in ohranjanjem svojega fizi-čnega in psihičnega zdravja. Nekaj dragocenih izkušenj smo dobili pri obisku proje-kta Živeti z demenco v Cel-ju, kjer že dlje časa potekajo

organizirana družabna sre-čanja oseb obolelih z demenco in strokovnih sodelavcev,« pojasnjujeta.Skupino vodita Anita Mar-kič, tehnica zdravstvene nege s številnimi izkušnjami pomoči starejšim, in Vera Pelhan, informatičarka. Obe sta opravili strokovno uspo-sabljanje za svojce in skrbni-ke oseb z demenco z naslo-vom Ne pozabi me, ki ga vsako leto organizira Spo-minčica. Četrtkova srečanja potekajo ob sproščenem in prijetnem vzdušju ob skode-lici čaja, branju, poeziji, pogovoru in petju. Večkrat se tudi razgibajo, pri tem si pomagajo z različnimi pripo-močki. Ne manjka pa tudi raznih družabnih in misel-nih iger, zato čas zelo hitro mine. »Ob zaključku srečan-ja je lepo videti sproščene, zgovorne in nasmejane obra-ze ljudi, ki odhajajo nazaj v domače okolje,« pravita in vabita svojce, da svoje najdra-žje pripeljejo na srečanja in si med tem vzamejo dve uri zase. Druženja potekajo vsak četrtek, od 10. do 12. ure na Ljudski univerzi Radovljica. Druženje je odprtega tipa, brezplačno in neformalno, le prijaviti se je treba na Ljud-ski univerzi.

V Radolčici se družijo ljudje z demencoSkupina z imenom Radolčica je nastala z namenom pomagati ljudem z Alzheimerjevo boleznijo in drugimi oblikami demence. Osnovni cilj skupine je spodbuditi ljudi, da se aktivno spopadejo z zaščito in ohranjanjem svojega fizičnega in psihičnega zdravja.

Večkrat se tudi razgibajo, pri tem pa si pomagajo z različnimi pripomočki. Ne manjka tudi različnih družabnih in miselnih iger, zato čas zelo hitro mine.

Maša Likosar

Med 241 člani Društva upo-kojencev Kropa jih je letos kar osem praznovalo osem-deset let: Stanko Benedičič, Silva Ducman, Romana Kri-štofelc, Pavla Kokot, Marija Gartner, Franc Lehner, Mar-jan Majes in Marija Ažman, ki pa se srečanja ni udeleži-la. Franc Ažman pa je edini, ki je v tem letu dopolnil devetdeset let. Kosila, druže-nja in klepeta Pri Jarmu so se udeležili tudi starejši od devetdeset let. To so: Albin-ca Ažman in Mirko Špen-dov, ki štejeta 92 let, Zofija Peternelj je dopolnila 94 let, Stojan Potočnik 95 let in najstarejša Marija Lazar, ki je dopolnila 96 let. Letos sta 92 let praznovala tudi Alojz Vidic in Francka Šparovec, a ju na srečanje ni bilo. Jubilantom so se pridružili tudi prostovoljci, ki delujejo

v okviru projekta Starejši za starejše za višjo kakovost življenja, nagovorila pa jih je predsednica DU Kropa Met-ka Petrač. »Vsaka starost prinaša svoje plodove, treba

jih je le znati pobrati. Čas pa ne prizanaša, človeka bogati in mu daje poleg izkušenj še kupe spominov na minule dni. Iskrene čestitke, veliko srečnih in zdravih dni ter

lepih postankov na vaši poti,« je dejala Petračeva in vsakemu slavljencu podarila kvačkan nagelj, ki jih je v okviru delavnice ročnih del izdelala Olga Nardin.

Srečanje kroparskih jubilantovNovembra so se v gostilni Pri Jarmu tradicionalno srečali člani Društva upokojencev Kropa, ki so v tem letu praznovali osemdeseti in devetdeseti jubilej, ter tisti, ki štejejo že več kot devet desetletij.

Jubilanti Društva upokojencev Kropa skupaj s predsednico Metko Petrač / Foto: Tina Dokl

+ poštnina

11 90EUR

www.gorenjskiglas.si

200 preprostih receptov za zelo zaposlenega kuharja: zdravi prigrizki, družinska kosila, hitro pripravljene poslastice in druge dobrote; več kot 750 fotografij.

Cena knjige je 11,90 EUR + poštnina256 strani; 300 x 230 mm; mehka vezava

Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.

Marjana Ahačič

Šahisti ŠD Gorenjka Lesce so jeseni nastopili v prvi ligi – zahod v Komendi. Na tek-movanju, ki so ga organiza-torji pripravili v treh zapore-dnih koncih tedna, je nasto-pilo deset ekip s po šestimi člani. Leščani, za katere so igrali Blaž Bratovič, Vojko Mencinger, Srečko Truta, Nebojša Illijin, Primož Pet-ek, Nejc Petrovič, Jure Krži-šnik in Miha Mali, po eno partijo pa tudi Peter Petek, Francka Petek in Blaž Dob-ravec, je osvojila šesto mes-to, zmagal je ŠK Ig. Ob tem je Bratovič osvojil srebrno kolajno za rezultat na 1. des-ki, Mencinger zlato kolajno za rezultat na 2. deski in Pri-mož Petek bronasto kolajno za rezultat na 5. deski. "Že pred začetkom lige se je vedelo, da bo imela ekipa precej problemov s sestavo. K sreči nam je priskočil na pomoč naš šahovski prijatelj iz romunskega Temišvarja, mednarodni mojster Neboj-ša Illijin. Starejši šahisti se

ga spomnijo kot velikega lju-bitelja šaha, ki je redno zaha-jal na naše šahovske festivale na Bledu, kjer je ne le igral, ampak tudi prodajal šahov-sko literaturo in rekvizite," je povedal predsednik druš-tva Vojko Mencinger. "Nav-kljub 76 letom je po velikih težavah z organizacijo poto-vanja prispel v Slovenijo in nam priskočil na pomoč zgolj za prvi konec tedna. S svojimi tremi zmagami iz treh partij nam je zelo poma-gal, da smo prvi konec tedna dobili vse tri dvoboje. Kasne-je, ko njega ni bilo v ekipi, nam je uspelo premagati še dve ekipi in smo na koncu osvojili solidno šesto mes-to." Kot pravi Mencinger, bo ekipa v prihodnje potrebova-la sveže sile. "Žal pa zanima-nje za šah v radovljiški obči-ni upada, tako da ni priliva mladih šahistov. Šahovski krožki bi morali bolje in predvsem kvalitetnejše delo-vati. Šah je tipičen primer, kjer je kvaliteta daleč pred kvantiteto in kjer je ideja bis-tveno močnejša od materije.

Uspeh leških šahistov

Novembra so se učenci tretjih razredov in 4. d Osnovne šole A. T. Linharta udeležili ulične akcije z naslovom Otroci za varnost v prometu. Večina učencev je risala risbice s spo-ročili: Ne pij alkohola, če voziš, učenci iz 3. b pa so z radov-ljiškimi policisti in predstavnicama NIJZ Kranj v bližini šole ustavljali voznike, izvedli kontrolo prometa in test alkoholi-ziranosti,« je povedala razredničarka Tanja Kozel.

Ne pij alkohola, če voziš

Akcije so se udeležili radovljiški tretješolci in en oddelek četrtega razreda.

Deželne novice, petek, 7. decembra 2018

Mladi

7

deže

lne

nov

ice

Ura

dne

obja

ve, š

tevi

lka

250

, 7. d

ecem

bra

2018

ww

w.r

adov

ljica

.si

Čas

opis

Obč

ine

Rad

ovlji

ca

1.

Na

podl

agi

7. i

n 17

. čl

ena

Sta

tuta

Obč

ine

Rad

ovlji

ca (

DN

UO

, št

. 18

8/1

4) t

er 4

. čle

na O

dlok

a o

priz

nanj

ih O

bčin

e R

adov

ljica

(DN

UO

, št

. 3

/00

in 9

9/0

8)

je O

bčin

ski s

vet

Obč

ine

Rad

ovlji

ca n

a sv

oji 2

7.

redn

i sej

i dne

30

.5.2

018

spr

ejel S

KLE

Po

po

del

itvi n

aziv

a ča

stni

ob

čan

Ob

čine

Rad

ovl

jica

1. č

len

Obč

insk

i sve

t Obč

ine

Rad

ovlji

ca p

odel

juje

naz

iv č

astn

i obč

an O

bčin

e R

adov

ljica

Egi

diju

Gaš

perš

iču

za i

zjem

no p

omem

bno

delo

vanj

e na

gl

asbe

nem

in iz

obra

ževa

lnem

pod

ročj

u te

r nj

egov

pris

peve

k v

loka

lni

skup

nost

i in

širš

e.

2. č

len

Ta s

klep

zač

ne v

elja

ti na

sled

nji d

an p

o ob

javi

v D

ežel

nih

novi

cah,

gla

-si

lu O

bčin

e R

adov

ljica

- U

radn

e ob

jave

.

Šte

vilk

a: 0

94

-00

04

/201

8D

atum

: 31.

5.2

018

C

iril G

lobo

čnik

l.r.

ŽU

PAN

VS

EB

INA

1.

SK

LEP

o p

od

elitv

i naz

iva

čast

ni o

bča

n O

bči

ne R

ado

vljic

a

Ivanka Korošec

Doma je v Lescah in po kon-čani osnovni šoli se je vpisal na biotehnično šolo v Kra-nju. Čutil je, da to ni zanj in prepisal se je na ekonomsko gimnazijo v Radovljici. Že pred koncem tretjega letni-ka je odnehal. Taki in podo-bni primeri velikokrat vodi-jo mlade po poti na dno, a Tilen je sprevidel, da mora narediti nekaj iz sebe, da mora najti svoj življenjski cilj. Odprl si je vrata v neznano, dobesedno je pole-tel v širni svet. Preko Shangaja je pripoto-val v mesto Dongjing, ker je dobil službo au pair (t.j. je francoski izraz, ki pomeni "biti enak", a se ga v medna-rodni rabi večinoma uporab-lja za obliko varovanja otrok, ki ga opravljajo mlajše osebe iz tujine, in sicer v zameno za brezplačno bivanje in prehrano ter nekaj žepnine). Kmalu je dobil službo v vrt-

cu Montesori, kjer je, najbrž presenečen celo sam nad sabo, odkril, da ima velik talent za delo z otroki. Inten-zivno se je učil kitajščine in jo uporablja pri delu in vsak-danjem življenju. Medtem je po internetu dosegel izo-brazbo na London teachers college, dobil je celo zlato značko na diplomi. Kitaj-cem je bolj pomembno kaj znaš, kot to kakšne šole imaš. A Tilen se je zavedal, da je potrebna tudi formalna izobrazba, še zlasti če človek odpre svojo firmo. Zdaj že tretje leto živi v mes-tu Qingdao v provinci Shan-gdong in uči otroke anglešči-no. Mesto leži ob Rumenem morju, klima je podobna mediteranski, saj je na prib-ližno enaki zemljepisni širi-

ni kot Grčija. Je pomembno pristanišče, kitajska morna-riška vojaška baza ter indus-trijsko središče. Pred krat-kim je postalo deveto največ-je mesto na Kitajskem. Ima 15 milj. prebivalcev, z dnev-no delovno migracijo celo 18 milj. Ljudje so neverjetno prijazni, ampak le redki govorijo angleško. Ob 11h zvečer se vse ustavi in do jutranjih ur mesto spi. Leta 1903 so nemški kolonisti odprli veliko pivovarno Tsin-gtao, ki je zdaj v lasti Kitajske z japonskim solastnikom. To je najslavnejše kitajsko pivo in morda tudi najbolj prepoznavna kitajska global-na blagovna znamka. Mesto ima dobro razvito infrastruk-turo. Veliko je mostov, nad-vozov, podvozov, pravi raj za arhitekte. Imajo tudi veliko zelenja, ki pa se menjava s pasovi pisanih rož. Fasci-nanten je tudi tempo njihove gradnje. 200 km proge so zgradili v enem letu, preko

zaliva je zgrajen most, dolg 42 km, na sredi pa ima odcep. Zidajo tako, da na enem ha porušijo starejše hiše in potem začnejo graditi po 5 ali 6 stolpnic naenkrat. Gradnja vidno raste, saj dela-jo 24 ur na dan. Kitajci veliko dajo na otroke. V velikih nakupovalnih centrih je tretje nadstropje vedno rezervirano za otro-ke, tam se najde vse, kar je potrebno za njihovo igro in zabavo. Hrana je raznovrstna, veliko je domače kitajske zelenjave in sadja, ki ima res dober okus, precej drugačen kot v naših trgovinah. Sicer pa je na razpolago tudi dovolj kulinarične ponudbe z vseh koncev sveta. Nekaj poseb-nega je njihov kruh, ki ga

kuhajo na sopari. Je bel, brez skorje, mehak in oku-sen, a v dveh dneh pa posta-ne trd kot skala. Tilen uči otroke od treh let naprej. Ima svoj razred v zasebni šoli v okviru trgov-skega centra, napredoval pa je tudi v managerja učitel-jev. Uspelo mu je sestaviti tako dober program učenja, da zdaj on uči tuje učitelje, po kakšnem sistemu naj učijo otroke. Kitajska nam-reč potrebuje ogromno uči-teljev angleščine. Ti otroke ne učijo samo jezika, tem-več tudi obnašanja. Otroci so njihov državni projekt, saj težijo k temu, da bi se približali ostalemu svetu. Tilen je v tem času stkal mnoga prijateljstva z ljudmi z vsega sveta. Tja namreč prihaja veliko študentov, največ angleško govorečih, ki iščejo delovne izkušnje in življenjske priložnosti. Z zaslužkom je zelo zadovol-jen, saj mu omogoča najem

lastnega stanovanja in dober standard. Uči 30 ur na teden, večinoma čez vikend, ko je popolnoma zaseden po ves dan. Trenutno uči še tri ure v nekem drugem vrtcu. Priložnostno pa dela tudi za poslovneže, ki načrtujejo selitev v Ameriko. Najamejo ga za enomesečni hitri tečaj zase in za vso njihovo druži-no. Tudi Kitajce, ki so kupili Gorenje, je poučeval o naših navadah in običajih in bili so zelo zadovoljni z njegovi-mi lekcijami. Biti sam, daleč od doma in domačih, ni enostavno in zahteva veliko notranje moči in poguma. Srečen je, ko ga obiščejo njegovi domači; z njimi je pogosto na zvezi – pogovarjajo se celo več kot tedaj, ko je bil še doma!

Tilnu je uspelo na KitajskemTilen Brelih je mlad, ambiciozen fant, poln energije in načrtov. Šteje 22 let. Na tisoče kilometrov stran od doma živi, vendar se je pod tujimi zvezdami dobro znašel in tam živi svoje sanje.

Tilen z učenci in očetom Boštjanom, ki ga je obiskal na Kitajskem.

Marjana Ahačič

Gre za študijski obisk v okvi-ru projekta ExProm na Ljud-ski univerzi Radovljica, je pojasnila Mateja Rozman Amon, direktorica Ljudske univerze Radovljica. »Urška Ambrožič Potočnik je udele-žencem predstavila kreativni pristop v marketingu za pri-dobivanje udeležencev, Boja-na Jamnik Široka pa je pove-dala, kako motivirati različne ciljne skupine – na podlagi svojih dolgoletnih izkušenj s

poučevanjem. Udeležencem smo predstavili osnove tran-sakcijske analize, s pomočjo katere lahko bolje razume-mo sebe in druge ter imamo možnost za osebnostno rast. Zadnji delovni dan so udele-ženci projekta ExProm preži-veli dan z našimi mladimi in spoznali naš način dela z nji-mi. Šivali so lutke, pripravili kratko predstavo po metodi senčnega gledališča, sodelo-vali pri angleščini in kuhar-ski delavnici, kjer so pripra-vili kosilo in z Matejo Reš

spekli okusno potico, tako da so lahko okusili nekaj tipično slovenskega in pomagali pri peki. Na koncu so poslušali še predstavitev programa PUMO, je pove-dala. Udeležence sta pozdra-vila tudi Radovljiški župan Ciril Globočnik in župan Bleda Janez Fajfar. Naslednje leto se bodo udele-ženci projekta srečali najprej marca na šoli za odrasle CPE-PA Miguel Hernández v Špa-niji, nato pa še junija na uni-verzi v Waasi na Finskem.

Študijski obisk učiteljevRadovljico je konec novembra obiskalo enajst izobraževalcev odraslih iz petih različnih držav: Finske, Češke, Španije, Irske in Slovaške. Tema projekta je izmenjava metod dela z odraslimi na področju pridobivanja udeležencev, motivacije ter svetovanja na njihovi izobraževalni poti.

Skupina izobraževalcev odraslih na obisku v Radovljici, kjer jih je gostila Ljudska univerza.

8 Deželne novice, petek, 7. decembra 2018

Kultura

ZDRAVLJENJE S ČEBELJIMI PRIDELKIČlovek je kot zdravilo že zdavnaj uporabljal med in druge čebelje pridelke: cvetni prah, propolis, matični mleček, vosek in čebelji strup - apitoksin. Apiterapija je veda o tem, kako si s pomočjo čebeljih pridelkov krepimo in ohranjamo zdravje. Čebelji pridelki so živila, prehranska dopolnila in naravna zdravila. Zadnja leta medicina na novo odkriva in potrjuje učinek zdravljenja in preprečevanja bolezni s pomočjo čebeljih pridelkov.

prim. Peter Kapš dr. med.

Čebelarstvo Boštjan in Anton NočSelo 42, 4274 Žirovnica · www.cebelarstvo-noc.si · 041 860 625

Mazilo s propolisom

in čebeljim voskom

Neto količina:

30 g

BeePremium

Mazilo s propolisom

in čebeljim voskom

se uporablja za

vsakodnevno nego

kože.Osebam, občutljivim

na propolis, uporabo

odsvetujemo.

Izdelek vsebuje vazelin, propolis,

lanolin, čebelji vosek

Sestavine (INCI): Olus Oil,

Propolis Cera, Lanolin,Cera Alba

Proizvajalec:

Boštjan Noč s.p., Selo 42,

4274 Žirovnica

Serij

a 11

2017

Upor

abno

naj

man

j do

konc

a:

2.11

.201

9

BOŠT

JAN

NO

Č S.

P., S

ELO

PRI

ŽIR

OVN

ITI 4

2, Ž

IRO

VNIC

A

sedežne garniture

RAZVESELITE SVOJEGA OTROKAZ NOVO OTROŠKO SOBO

UPORABNO

DARILO!

POHIŠTVO ZA OPREMOCELOTNEGA DOMA

Salon Žakelj LESCE, Alpska cesta 62 T: 04/53 53 548

Pohištvo za vaš domwww.zakelj-interier.si

interier

ZAKELJ

E: lesce@zakelj-interier.si

pisarniški stolisedežne vreče

Marjana Ahačič

Osrednjo slovensko priredi-tev ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic je letos gostila Knjižnica Antona Tomaža Linharta v Radov-ljici. »Ko smo pripravljali program za praznovanje, smo imeli v mislih dve pomembni stvari, in sicer da so splošne knjižnice nacionalno bogastvo in da razvajajo obiskovalce,« je v nagovoru ob dnevu sploš-nih knjižnic poudarila predsednica Združenja splošnih knjižnic Vesna Horžen. Kot je pojasnila,

jih razvajajo tako, da s s svojimi storitvami spodbu-jajo človekovo zvedavost in kreativnost ter združujejo ljudi med seboj. »Sodeluje-mo pri formalnem izobra-ževanju, podpiramo vseživ-ljenjsko učenje, pomagamo vzgajati mlade bralce, pros-temu času dajemo smisel in kakovost ter delujemo kot informacijska središča z vso sodobno informacijsko tehnologijo.« Prav zato, je še poudarila, so knjižnice slovensko nacionalno boga-stvo. »Vsaka lokalna skup-nost ima svojo knjižnico, ki ji vdahne lastnega duha, in

v vseh slovenskih splošnih knjižnicah se rojeva duh naroda, zato smo prepriča-ni, da so knjižnice nacional-no bogastvo. Verjamemo in zaupamo, da bodo knjižni-ce še naprej delale tako kva-litetno kot do zdaj in da ni nobene nevarnosti, da bi se njihovo število zmanjševa-lo, še manj pa, da jih bralci ne bi več obiskovali.«Zbrane je nagovorila tudi sekretarka za knjižnično dejavnost Tatjana Likar, ki je izrazila upanje na večjo naklonjenost investicijam v knjižnice v prihodnji finan-čni perspektivi.

Dan slovenskih splošnih knjižnicRadovljiška knjižnica je sredi novembra gostila osrednjo slovensko prireditev ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic. Stroka je ob tej priložnosti knjižničarjem podelila priznanja: za projekt Družinska pismenost si je nagrado prislužila Mestna knjižnica Kranj, s področja storitev za uporabnike pa sta bili nagrajeni Mestna knjižnica Grosuplje in Knjižnica Srečka Vilharja iz Kopra.

Osrednja prireditev ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic / Foto: Tina Dokl

Matjaž Klemenc

Po tradiciji je Fotografsko društvo Radovljica pripravi-lo društveno razstavo s pro-sto temo, in sicer v treh sklo-pih: digitalno fotografijo – barvno, digitalno fotografijo – črno-belo in fotografije na fotografskem papirju. Žiri-ranje je opravil Simon Kra-jan, KMF FZS, AFIAP. Pob-ližje poglejmo nagrajence in dobitnike diplom po sklo-pih. Digitalne fotografije – barvne: 1. nagrada: Jasmin Suljanović, naslov fotografi-je Vprega, 2. Drago Vogri-nec (Pot k svetlobi), 3. Jas-minka Pejić (Svoboda giba-nja). Diplome so prejeli: Vida Markovc (Slaščičarka), Katja Vogrinec (V zraku), Ljubo Kozic (V elementu), Žarko Petrovič (Kolesarjenje v dežju), Simon Senica (Na maku). Skupno je bilo pos-lano 96 digitalnih barvnih fotografij, ki so delo šest-najstih avtorjev. Digitalne

fotografije – črno-bele: 1. Jasmin Suljanović (Prijatel-ja), 2. Benjamin Vrankar (Minuli časi 2), 3. Ljubo Jan-čič (Sledi). Diplome: Janez Resman (Po starem), Ljubo Kozic (Razmišljanje), Žarko Petrovič (Evforija), Anica Šolar (Zasneženo jezero), Drago Vugrinec (Zrcalo); sodelovalo je 14 avtorjev, ki so v ocenjevanje poslali 81 digitalnih črno-belih foto-grafij. Fotografije na foto-grafskem papirju: 1. Jasmin Suljanović (Dirigent), 2. Jakob Gnilšak (Senca v sne-gu 2), 3. Žarko Petrovič (Iz oči v oči). Diploma: Janez Resman (Družice), Benja-min Vrankar (Planeti), Jus-tin Zorko (Nazaj v prete-klost), Vida Markovc (Vrbe). V tej kategoriji je sodelovalo 12 avtorjev s 60 fotografija-mi. Razstava je na ogled v galeriji Pasaža v Radovljiški graščini; prvi del od 1. do 30. decembra, drugi pa od 1. do 31. januarja.

Društvena razstava fotografijRadovljiški fotografi se predstavljajo na društveni razstavi. Ogled v galeriji Pasaža v Radovljiški graščini bo v dveh delih, decembra in januarja. Najboljši v vseh treh kategorijah je bil Jasmin Suljanović.

Jasmin Suljanović: Prijatelja; prva nagrada v kategoriji črno-belih digitalnih fotografij

Deželne novice, petek, 7. decembra 2018

Kultura

9

KRANJ, 3. - 31. 12. 2018

LOST JAZZ IN KOSTANJEV SEKSTETADI SMOLARETNO KONCERTI OB NEDELJAHKRANJSKI BLUES Z JANEZOM ZMAZKOMFESTIVAL OKTETOVIF TRIBUTE TO PINK FLOYDKLEMEN KLEMEN IN LOKALNI HIP HOPERJIORLEKIBIG BAND - BRATA GRAŠIČ, ALENKA GODEC IN OTO PESTNERNINA PUŠLARROK’N’BANDSILVESTROVANJE – MARKO VOZELJ IN MOJSTRI

OTROŠKI PROGRAMPRAVLJIČNI GOZDIČEKSPREVOD SV. MIKLAVŽATORKI S PREŠERNIM KRANČKOM LUČKIN PRAZNIKBOŽIČEK IN MURAT & JOSEDEDEK MRAZ IN ROMANA KRAJNČAN

7.8.

9.-23. 14.15.21.22.26.27.

28.29.31.

6.-23. 5.

4.-18.12. 25.30.

www.visitkranj.si

Alenka Bole Vrabec

Ana Cecilia Prenz Kopušar je predstavila svojo avtobio-grafijo, ki odstira njen pogled na multikulturnost s srcem. Gostje, založnik beograjske založbe Klepsid-ra-Clio Zoran Hamović, pri kateri je knjiga izšla, je govoril o tem, kako srečno je lahko otroštvo, tudi če sprva ne znaš niti besedice tujega jezika in se ga hitro naučiš, če te nova sredina sprejme. Kakšno je lahko brezpotje, če si sproti, tudi v neprijetnih danostih, ne ustvarjaš korenin, ki vodijo k zrelosti. In o tem, da si vsemu navkljub, kjerkoli si

že, najdeš pot k prijateljem, k radosti življenja. Maja Šabec in Ignac Fock, oba profesorja z oddelka za his-panistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani, sta raz-krila, kako skupina štu-dentk pod njunim mentor-stvom zavzeto prevaja knji-go iz španščine v slovenšči-no … O tem, kako naklonje-no so sprejeli italijanski prevod na predstavitvi v Benetkah, je pripovedovala avtorica svetovljanka. Štu-dentki sta nekaj prevedenih odlomkov iz romana tudi prebrali, da je bilo moči zaslutiti, kako se je Cecilia vživljala in vživela v vsak dom posebej.

Rojenje bila v Beogradu, kjer je bil njen oče pesnik Octavio Prenz profesor španščine na univerzi, ker ni želel, da bi jo zabrazgoti-nila argentinska vojaška dik-tatura. Po padcu le te je nekaj šoloobveznih let pre-živela v Argentini sredi šte-vilnega sorodstva, najstniš-ka leta spet v Beogradu, štu-dijska pa v Rimu in Trstu. Praznična oaza, vir njenega navdiha, je zadnja leta Kam-na Gorica. Biti na treh krajih hkrati je nemogoče, kakor je nemogoče do konca zgladiti valove nostalgije … A z lju-beznijo, ki jo čutiš in preje-maš, lahko prehajaš iz pros-tora v prostor …

Knjiga Cecilie Prenz KopušarPoseben literarni večer v Knjižnici A. T. Linharta

Na literarnem večeru v radovljiški knjižnici so predstavili avtobiografski roman Ane Cecilie Prenz Kopušar. / Foto: Tina Dokl

Dogodki v občini Radovljica

Prihod prvoobhajancev, avtor: Janez Resman, diploma

Alenka Bole Vrabec

Talent, mladostni polet, zre-lost in velika muzikalnost so skupni imenovalec Godalne-ga kvarteta Casa Kamna, ki ga sestavljajo violinista Feli-pe Kopušar in Metka Udovč, violistka Lorenza Merlini in violončelist Tazio Brunetta. Metka Udovč je študentka Akademije za glasbo v Ljub-ljani, preostali trije pa so čla-ni Akademije Teatro de la Scala v Milanu. Godalni kvartet je igral dve zahtevni

sonati, Beethovnovo v Es-du-ru, op. 7 in v a-molu Prokof-jeva. Njihovo zelo ubrano in pretanjeno muziciranje je bilo dokaz velike uigranosti in sposobnosti z domišljeno harmonijo izraziti lepoto izbranih skladb. Mladi pia-nist Arsen Dalibaltayan, katerega starša sta oba znana glasbenika, je na številnih glasbenih tekmovanjih po Evropi dosegal najvišja mes-ta. V Chopinovem koncertu v f-molu, ki ga je odigral na pamet, je presenetil s tehnič-

no briljanco, s presenetljivo vživetostjo v Chopinov čus-tveni svet in zahtevne kom-pozicijske bravure poljskega skladatelja. Chopinov kon-cert v f-molu je koncert za klavir in orkester, priredba za klavir in godalni kvartet pa je presenetljivo uspelo delo Matjaža Zobca in je bila premierno izvedena v Rado-vljici. Aplavz je dolgo odme-val kot hvala in priznanje pianistu Arsenu Dalibaltaya-nu in Godalnemu kvartetu Casa Kamna.

Presenetljiva popolnost in zanosKoncert pianista Arsena Dalibaltayana in Godalnega kvarteta Casa Kamna v Baročni dvorani Radovljiške graščine navdušil občinstvo. Mladi glasbeniki suvereni in presenetljivo uglašeni. Tehnična dovršenost mladega pianista.

Kvintet Vintgar praznuje petletnico delovanja, ki jo bodo obeležili s slavnostnim koncertom 26. januarja ob 19.30 v Kinodvorani Gledališča Toneta Čufarja na Jesenicah. V pale-to tematskih sklopov od slovenskih ljudskih do umetnih iz različnih obdobij bodo svoj odtenek dodali tudi glasbeni gostje Prifarski muzikanti. Vstopnice so na blagajni gledali-šča in na prodajnih mestih Eventima že na voljo.

Koncert ob obletnici Kvinteta VintgarV ponedeljek bo ob 17.30 v radovljiški Knjižnici A. T. Lin-harta koncert mladih glasbe-nikov, ki bodo skupaj z učite-ljicama Marijo Kolar in Joži-co Potočnik zapeli in zaigrali izbrane praznične pesmi.

Praznične pesmi

10 Deželne novice, petek, 7. decembra 2018

Mladi

PT

RE

SM

AN D

.O.O

., Z

GO

ŠA

44

, B

EG

UN

JE

ODPRTO: PETEK 6.00–16.00, SOBOTA 6.00–13.00Za božič, 24. 12. (6.00–13.00), za novo leto, 31. 12. (6.00–13.00)

DECEMBRSKA PONUDBA PEKARNE RESMAN

PEKA IZ NARAVNIH SUROVIN BREZ KONZERVANSOV

DOMAČE POTICE – klasične in pirinez različnimi nadevi, z rozinami ali brez

SVEŽI DOMAČI PIŠKOTI – okrog 30 različnih vrst tudi 100% maslenih, brez jajc in mleka, iz pirine moke …

ZA DARILA – pletena srca, številke, živali, figure

DODATNA PONUDBAizdelki lokalnih pridelovalcev hrane: moke, bohinjski sir in mesnine, kava, med, žganja, sokovi, čaji, tudi ekološki pridelki

Naše izdelke lahko naročite in dobite tudi v Domači trgovini v Radovljici, v trgovini Kovor in v KZ Križe.

Zgoša 44, 4275 Begunje na Gorenjskem,T: 031 257 125, 04 53 33 340, 041 437 463 in 031 555 348

Srečno 2019!

Maša Likosar

Na povabilo Razvojne agen-cije Zgornje Gorenjske RAGOR se je Ekonomska gimnazija in srednja šola Radovljica vključila v dvolet-ni projekt Erasmus+, v kate-rem dijaki raziskujejo stanje družbeno odgovornega pod-jetništva v Sloveniji. Za pri-mer in raziskovanja so si izbrali jeseniško podjetje Plastkom, ki se ukvarja s predelavo odpadnih sveč. Osredotočili so se predvsem na področje varovanja okol-ja, na položaj zaposlenih in na izboljšanje odnosov med podjetjem in lokalno skup-nostjo, podjetje so tudi obi-skali in si ogledali postopek predelave sveč. Kot pojasni vodja projekta Marja Podjed, je sodelovan-je med udeleženci projekta potekalo na osnovi skupne-ga raziskovalnega dela, izha-jajoč iz konkretnih idej in predlaganih rešitev s strani dijakov v obliki študija pri-merov. Osem skupin po pet dijakov je analiziralo prob-lem in predlagalo rešitev s predstavitvijo v programu PowerPoint, obenem je vsa-ka skupina posnela tudi dvo-minutni video.

Pred strokovno žirijo, ki so jo sestavljali Mojca Korbar, direktorica podjetja Plast-kom, Anita Hrast, direkto-rica inštituta IRDO – Inšti-tuta za razvoj družbene odgovornosti, in Stevo Šča-vničar, direktor agencije Ragor, Agencije za razvoj Gornje Gorenjske, je nato vsaka skupina predstavila najboljšo idejno rešitev za primer podjetja Plastkom. Žirija je ocenjevala izvir-nost njihovih idej, uporab-no vrednost teh idej za samo podjetje, v kolikšni meri so dijaki upoštevali pomen varstva okolja in interese zaposlenih ter kak-

šne so njihove zamisli za izboljšanje sodelovanja tega podjetja z lokalno skupnos-tjo. Tretje mesto je zasedla skupina Rumeno morje, drugo mesto skupina MEK, prvo mesto pa je pripadlo skupini Zelenci, ki jo sesta-vljajo Katja Lavrinc, Matic Frumen Kotnik in Sergej Peternelj. Slednja skupina je prepričala z idejo o izgra-dnji plastičnih počitniških hišic, ki bi jih lahko gradili iz predelane plastike.V projektu sodelujeta še šoli in razvojni agenciji iz Italije in Avstrije pod okriljem Združenja gospodarskih zbornic dežele Benečije.

Raziskovali družbeno odgovornost podjetjaNa Ekonomski gimnaziji in srednji šoli Radovljica so v okviru mednarodnega projekta raziskovali in konec oktobra tudi predstavili idejne rešitve za bolj uspešno integracijo izbranega podjetja v poslovni svet.

Dijaki so svoje rešitve in ideje za podjetje Plastkom predstavili pred strokovno žirijo. / Foto: Tina Dokl

Maša Likosar

Čebelarska zveza Slovenije že dvanajst let nagovarja slo-vensko javnost, predvsem pa otroke, da tretji teden v novembru eno dopoldne ob medenem zajtrku posvetijo čas razmišljanju o čebe-lah  in njihovem pomenu. Slovenski se je z leti razširil v Evropski medeni zajtrk in v to široko gibanje so se s programom, ki so mu dali naslov Čebelica Medka povezuje: zajtrk z evropski-mi prijatelji, vključili tudi Muzeji radovljiške občine, v okviru katerih deluje Čebe-larski muzej. Njihov program temelji na slikanici Iz dnevnika čebeli-ce Medke, ki jo je ilustriral Marjan Manček, prevedena pa je bila tudi v angleški in slovaški jezik. V sodelovanju s Čebelar-skim centrom Gorenjske ter številnimi drugimi instituci-

jami so organizirali dogodek v obliki videokonference, ki je povezal Slovenijo in Veli-ko Britanijo ter skupini otrok iz Radovljice: radovlji-ško folklorno skupino Č’bel-ce pod mentorstvom Uršule Kavar in skupino otrok iz Londona, ki se uči slovenšči-no pri učiteljici Urški Roz-man. Oboji so pripravili kratek in zanimiv program na temo čebel in ga predstavili svo-jim evropskim vrstnikom. Slovenski otroci so uprizori-li pevsko-plesno točko z nas-lovom To ni za punce, angleški pa so zapeli pesem z angleškim naslovom To Be a Bee oziroma po sloven-sko: Biti čebela, iz angleške-ga otroškega Čebeljega muzikala. Sodelovanje med otroki se bo nadaljevalo z izdelavo risbic in izdelkov na temo slikanice Iz dnevni-ka čebelice Medke, ki si jih bodo izmenjali po pošti.

Videokonference sta se ude-ležila tudi župan Občine Radovljica Ciril Globočnik na slovenski strani in pred-stavnik slovenskega velepo-slaništva v Veliki Britaniji, sicer Radovljičan Tadej Rupel na angleški strani, ki sta otroke nagovorila in jima zaželela čim več tovrstnih medenih zajtrkov. Predsednik Čebelarskega društva Radovljica Janko Sebastijan Stušek je še pred sklepnim dogodkom – pogo-stitvijo s tradicionalnim slo-venskim zajtrkom razložil, kaj ga sestavlja, in pojasnil, kakšno vlogo imajo pri tem čebele. Otroci so nato svo-jim evropskim prijateljem v slovenskem in angleškem jeziku zaželeli dober tek in se okrepčali z domačimi jed-mi, ki so jih za to priložnost prispevali lokalni proizvajal-ci: jabolki, maslom, medom, domačim kruhom, mlekom in čajem.

Zajtrkovali z evropskimi prijateljiTretjo soboto v novembru so se v Čebelarskem centru v Lescah radovljiški otroci o čebelah in njihovem pomenu preko videokonference pogovarjali s skupino otrok iz Londona. Ob koncu so si oboji privoščili slasten medeni zajtrk.

Otroci folklorne skupine Č’belce so zaupali, da imajo radi med, ker je sladek in zdrav.

Foto

: Tin

a D

okl

Deželne novice, petek, 7. decembra 2018

Mladi

11

Marjana Ahačič

V četrtek so v Srednji gos-tinski in turistični šoli Rado-vljica spet pripravili dan odprtih vrat, na katerem so svojim prihodnjim dijakom in tudi okolju, v katerem živijo in delajo, predstavili življenje na šoli, programe, v katerih se izobražujejo dijaki, pa tudi uspehe, ki jih dosegajo na tekmovanjih v šoli in zunaj nje.

Uspešni na gostinsko- turističnem zboruLuka Šink, Sara Bezlaj in Anja Robežnik so se tako udeležili tekmovanja dija-kov srednjih gostinsko-turi-stičnih šol na področju turi-zma. Domov so se dijaki, ki jih je na tekmovanje pripra-vljala mentorica Marjana Kralj, vrnili z bronastim priznanjem. »Všeč mi je bilo, ker se na takšnih sreča-njih vedno kaj novega nau-čiš,« je bil zadovoljen Luka, tudi Anji je bilo všeč, čeprav ima, kot pravi, načeloma nekaj strahu pred nastopan-jem pred tako velikim števi-lom ljudi. »Meni je bilo pa prav to najbolj všeč; izkuš-nje, ki jih pridobiš na tak način, so neprecenljive,« je dodala Anja. Poseben izziv je bila igra vlog, so povedali. Na recepcijo pozno ponoči v težavnih okoliščinah pride zahteven gost. Kako rešiti situacijo?Zala Brumen, Petra Moho-rič in Tanja Šranc so se pomerile v strežbi in se prav tako odlično odrezale: dose-gle so četrto mesto in zlato priznanje. »Ena je pripravila mizo, druga zmešala kok-tajl, tretja filirala brancina. Dobro nam je šlo: prvič smo resno stregle, imele smo sicer malo treme, a smo zadovoljne. Predvsem smo videle, kako lahko med seboj komuniciramo, sodelujemo, kljub temu da ima vsaka svojo nalogo.« Vesele so bile podpore mentorja Simona Malca. Gašper Novak, Luka Tratnik in David Benedik so si prikuhali tretje mesto in zlato priznanje. Mentorica Andreja Lavrič je bila zado-voljna z njimi. »Sestavine, ki smo jih dobili na mizo, niso bile naše najljubše, a se je dobro izteklo,« so poveda-li fantje. Izkušnja, pravijo, je bila dragocena predvsem zato, ker se na ta način nau-čijo delati na omejenem prostoru, s časovno omejit-vijo in veliko zahtevo po natančnosti. »Načrtuješ,

skuhaš in pospraviš za seboj ... saj smo navajeni,« z nas-mehov povedo fantje.

Tri ekipe v BeograduTudi na tekmovanje GATUS, na katerem sodelujejo gostin-ske šole iz držav nekdanje Jugoslavije – iz Slovenije še mariborska in novomeška –, so šle tri ekipe. Turistična ekipa je predstavila tridnevni izlet za 45 ljudi; tema je bil arhitekt Ivan Vurnik pa ideje za spominke: lonček za barvi-ce, kazalo s QR-kodo, piškote in čaj. »Lepo so nas sprejeli, tudi nekaj časa za ogled Beo-grada smo imeli. Še zmeraj smo v stikih z ostalimi Slo-venci, ki so sodelovali, zelo smo se podpirali!« Dijaki Tina Bartolac, Nina Dolenšek in Miha Marenk so pod vod-stvom mentorice Marjane Kralj osvojili srebrno prizna-nje. Dijaki strežbe Tjaša Ber-gant, Peter Gričar in Samir Fatkić so pod vodstvom men-torja Simona Malca osvojili srebrno priznanje za svečani pogrinjek in flambiranje palačink.Dijaki kuharstva Blaž Schönlieb, Nace Filipič in Jani Jelinčič pa so pod vods-tvom mentorja Antona Tuš-ka osvojili zlato priznanje za pripravo glavne jedi – postr-vi in restavracijske sladice.

Odlični barmaniGašper Novak, Lan Drinovec in Johannes Eduard Stouken – njihov mentor je mojster Boris Linder – pa so se pomerili v pripravljanju brezalkoholnega koktajla. Dosegli so dve drugi in eno prvo mesto in bili skupaj kot šola zmagovalci tekmovanja.

Prek Erazmusa v PlymouthV septembru je deset dija-kov, med katerimi sta bila

tudi Ana Zevnik in Primož Gnidovec, v okviru progra-ma Erasmus+ – Misli, ide-je in navdihi, odšlo na dodatno izobraževanja v angleški Plymouth, eden v kavarno in drugi v ribjo restavracijo. »Je bilo kar zanimivo,« sta povedala. »Delo v Sloveniji in Angliji se razlikuje pred-vsem v tem, da je tam bis-tveno manj kompliciranja – zanimivo! Poudarek je bil na pridobivanju izkušenj z jezikom, kar nama je prišlo zelo prav.«

Tudi letos na GrillfestuGrega Rutar, Žan Bohinc, Blaž Ježek in Elmin Kulja-nović pa so se z mentorico Andrejo Lavrič udeležili tek-movanja kuharskih ekip v z Radovljico pobratenih Ivan-čicah, rojstnem mestu Lina-hrtovega očeta, na Češkem. »Odličen dogodek, sprošče-no, ne preveč napeto vzduš-je ... Uživali smo, kljub temu da smo trdo delali. Zadovoljni smo, da se je tudi letos pred našo stojnico gnetlo največ ljudi!« so str-nili vtise kuharski mojstri.

Uspešni dijaki gostinstva in turizmaPrva polovica letošnjega šolskega leta je za dijake Srednje gostinske in turistične šole Radovljica zelo uspešna. S tekmovanj, ki so se jih udeležili, se vračajo s številnimi priznanji. Izkušnje pridobivajo tudi v tujini.

Dijaki Srednje gostinske in turistične šole Radovljica z mentorjema Antonom Tuškom in Simonom Malcem

Udeleženci mednarodnega tekmovanja srednjih turističnih šol v Beogradu Gašper Novak, Lan Drinovec, Primož Gnidovec in AnaZevnik

www.blejski-grad.si

Pravljična potna Blejski grad

8. 12. 2018 ob 14:00

ZAVO

D Z

A K

ULT

URO

BLE

D, C

ESTA

SVO

BOD

E 11

, BLE

D

Žan Bohinc, Elmin Kuljanović, Grega Rutar in BlažJežek

12 Deželne novice, petek, 7. decembra 2018

Šport

Kombinirana poraba goriva: 5,7–3,8 l/100 km. Emisije CO2: 131 - 100 g/km. Emisijska stopnja: Euro 6d-Temp. Emisije NOx: 0,0093 - 0,0411g/km. Emisije trdnih delcev: 0,00030- 0,00185g/km. Št. delcev (x1011): 0,13 - 39,55. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije iz prometa onesnažujejo zrak in tako pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.*Brezplačno 7-letno jamstvo velja ob nakupu novega osebnega vozila Nissan Qashqai Visia 1.3 140 z Nissan Financiranjem. 7 let jamstva obsega 3 leta tovarniške garancije ter podaljšano jamstvo za 4., 5. leto po programu “As new”, 6. in 7. leto pa po programu Basic. oz. za 160.000 km, karkoli se zgodi prej. **Do seta 4 zimskih pnevmatik je kupec upravičen ob nakupu preko Nissan Financiranja. Akcija velja do 31.3.2019 oz. do razprodaje zalog. ***Cena velja za vozilo Nissan Qashqai Visia 1.3 140. Pooblaščeni uvoznik: Renault Nissan Slovenija, d. o. o., Dunajska 22, 1001 Ljubljana. Slika je simbolna. Več na nissan.si.

ODPELJI NISSAN QASHQAI

Matjaž Klemenc

Kaj je pri vas odločilo, da ste prevzeli funkcijo predsedni-ka v Košarkarskem klubu Radovljica?»Na prvo mesto bi postavil odgovornost. Podobno izku-šnjo sem že imel, saj sem bil v tej funkciji v klubu od leta 2001 do 2004. Dobro se spominjam, kako je bilo: daleč od prestiža. Bilo je veliko odgovornosti in ogro-mno nabiranja sredstev. Ekipa je igrala v prvi B-ligi in treba je bilo dobiti več kot dvajset tisoč evrov. Letos članska ekipa igra v četrti lig, zato zadošča nekaj čez tri tisoč. Da sem se odločil za to funkcijo, sta bili odlo-čilni dve stvari: Radovljica je bila sedem let brez članske košarkarske ekipe, druga stvar pa je ta, da moj sin igra pri kadetski ekipi in niti pri-bližno mi ni bilo vseeno, kakšen zgled imajo mlajše kategorije. V zadnjih letih se je videlo, da so mladi, ker nismo imeli članske ekipe, prenehali igrati ali odšli v druge klube.«

Prvi predsedniški mandat je bil dobra izkušnja?»Še kako dobra. Zdaj vidim, kaj sem takrat delal narobe – in tega ne bom ponovil. V tistem obdobju smo veliko igralcev pripeljali od dru-god. Zdaj se je slika obrnila. Igramo samo z domačimi igralci. Zelo me veseli, da si sedaj domače tekme ogleda od sto do 120 ljudi. V tistem obdobju, ko smo igrali dve ligi višje, gledalcev ni bilo

prav nič več. Raje manj. Gle-dalci radi gledajo domače igralce in v tej smeri smo se pravilno odločili. Trener Janko Stanek je tudi doma-čin, delo pa opravlja volon-tersko.«

Ste bili v preteklosti tudi sami povezani z radovljiško košarko?»V osnovni šoli sem treniral košarko. Ljubiteljsko jo še zdaj rad igram, koš imamo tudi pred domačo hišo. Tudi na televiziji od športov naj-več gledam košarko.«

Je med mladimi v Radovljici dovolj zanimanja za košar-ko?»Z veseljem lahko dam pri-trdilen odgovor. Velik naval je bil lani, ko je Slovenija osvojila naslov evropskega prvaka. Letos je bil vpis nekoliko manjši, a s števi-lom smo še vedno zadovolj-ni. Število igralcev, ki obis-kujejo osnovno šolo, je viso-ko. Osip je v srednji šoli, kar se pozna pri kategorijah kadetov in predvsem mla-dincev. Ker ni bilo članov, ti dve kategoriji nista videli perspektive in prišlo je do osipa.«

Letošnji glavni cilj v članski ekipi verjetno ni rezultat. Že s tem, da se je ekipa sestavi-la, je narejen velik korak.»S tem se popolnoma strin-jam. Sestavili smo ekipo s 16 igralci. Nekateri prvič igrajo v ligi, tako da je nivo, kjer igramo, povsem prime-ren. Vesel sem, saj se iz tek-me v tekmo vidi napredek.

Cilj ni, da gremo takoj ligo višje. Želimo si čvrsto ekipo, ki bo z veseljem nosila rado-vljiški dres. S tem bomo dobili še kakšnega gledalca več.«

V prihodnosti si vseeno želi-te ligo višje?»Realen domet je tretja slo-venska liga, mogoče v priho-dnosti tudi druga liga, prva slovenska liga je, realno gle-dano, za Radovljico le pobo-žna želja.«

Kako je s sponzorji v Košar-karskem klubu Radovljica?»Za tretjino sredstev, ki jih bomo potrebovali skozi sezono, imamo že podpisa-ne sponzorske pogodbe. Vemo, da bomo s poštenim delom in dobrimi rezultati obdržali sponzorje in mogo-če dobili še kakšnega nove-ga. Malo sem gledal za nazaj. V teh sedmih letih, ko nismo imeli članske ekipe, je bil klub brez enega same-ga sponzorja.«

Kaj pa pridobite preostala sredstva?»Od Občine Radovljica dobi-mo okoli dvanajst tisoč evrov, še štiri tisoč se nabere od plačanih vadnin.«

Ali plačevanje dvorane pred-stavlja glavni problem?»Dvorana predstavlja naš največji strošek. Prizadevam si, da bi z Občino Radovljica prišli do dogovora. Vem, da so po drugih občinah dvora-ne brezplačne ali močno subvencionirane. Trening v dvorani Srednje gostinske in turistične šole je 34 evrov brez davka. Strošek za tek-mo je še višji.«

Kako je s sodelovanjem s sosednjimi klubi?»Trenutno nekega konkret-nega sodelovanja še ni, razen igranja prijateljskih tekem. Žal mi je, da nismo poleti skupaj z Jeseničani sestavili skupne mladinske ekipe, bili smo namreč pre-pozni. Tako nam ostane, da s kadeti krpamo mladinsko ekipo, kar se včasih negativ-no pozna pri rezultatu.«

Kaj je bila prva želja, ko ste prevzeli člansko ekipo?»Postaviti člansko ekipo. Reagirati je bilo treba hitro, saj je bilo le še teden dni do zaključka prijave za ekipe.«

Še zaključna misel ...»Starši, spodbujajte svoje otroke k športni aktivnosti. To krepi pozitivnega duha, občutek za odgovornost in na splošno vpliva na dobro počutje.«

Z domačimi igralciRadovljičan Simon Zore je letos poleti na mestu predsednika Košarkarskega kluba Radovljica zamenjal Francija Podlipnika.

Simon Zore, predsednik Košarkarskega kluba Radovljica

V četrtem kolu 4. košarkarske lige zahod so radovljiški košarkarji doma z 88:75 premagali Ledos Kočevje. Sledila sta dva poraza. V gosteh so izgubili z ekipo Stražišče s 86:81, doma pa s KOŠ Primorska z 78:66. Na vrhu lestvice je Cerknica z 12 točkami. Radovljica je peta z 8 točkami, beleži dve zmagi in štiri poraze.

Košarka

Po zmagi dva poraza

Iz radovljiške malonogometne medobčinske lige so v Ligi Ena nastopile štiri ekipe. Skupinski del so opravile z odliko in se vse štiri uvrstile v izločilne boje. V skupini C so Begne zmagale trikrat. (Asi Lok Orodjarstvo – 2 : 1, 4 : 1, Trnava – 5 : 1) in igrali s Trnavo neodločeno 4 : 4. Suvereno so osvojili prvo mesto. V skupini D smo imeli dva predstavnika. Lani drugouvrščeno ekipa Ribno je dobila vse štiri tekme (Loška dolina Andifil – 11 : 0, 3 : 0, Elmont Bled – 8 : 5, 8 : 4). Elmont Bled je ob omenjenih porazih z Ribnim dvakrat premagal Loško dolino Andifit s 5 : 2 in 3 : 0 in za Ribnim zanesljivo osvojil drugo mesto. Četrti predstavnik Smola je z Meniško vasjo bila boj za prvo mesto do zadnje tekme v skupini. Smola je dvakrat premagala Brežice s 5 : 2 in 4 : 2. Z Meni-ško vasjo so imeli polovičen uspeh. V gosteh so izgubili s 3 : 1, doma pa zmagali z 9 : 3. Z boljšo razliko v golih so osvo-jili prvo mesto v skupini. Znani so četrtfinalni boji, ki bodo na sporedu spomladi. V dveh tekmah se bodo pomerili Smola – Videm Teksas bar, Krajna – Begne, Elmont Bled – Ključarevci, Meniška vas – Ribno.

Mali nogomet: Liga Ena

Vsi štirje v izločilne boje

Končan je jesenski del v medobčinski malonogometni ligi Radovljica. V skupinah A in B je še veliko odprtih vprašanj. V skupini C je kar nekaj neodigranih tekem. Lestvice po posameznih skupinah. Skupina A: 1. TVD Partizan Begunje 19, 2. Biser-Fasaderstvo Kumalič 18, 3. Begne 16, 4. Smola 13, 5. Podnart 12, 6. Utrip 11, 7. Ribno 11, 8. Brezje 11, 9. Hrušica-Fitnes O2 Jesenice 8, 10. Šmeks Vrbnje 6. Skupina B: 1. Elmont Bled 21, 2. Gorje 20, 3. Kamna Gorica 18, 4. A. Gašperin Stara Fužina 16, 5. Hom 14, 6. Cifra 13, 7. Lipce 10, 8. Calimero boys 10, 9. Dovje 7, 10. Lancovo 1. Lestvica v skupini C: 1. Lisjaki Naklo 29 (1 tekma manj), 2. Podbrezje 25 (–2), 3. TVD Partizan Žirovnica 22 (–2), 4. Sokol Bar 21 (–2), 5. Posavec 13 (–3), 6. Brezje-Moby Dick 12 (–2), 7. Team Orange 12 (–2), 8. Venezia 11 (–3), 9. Čpinarji Ljubno 11 (–2), 10. Mošnje CoMetal 10 (–2), 11. Team Hraše 8 (–3), 12. Zvezde Gorje 6 (–3), 13. Dvorska vas 3 (–3).

mali nogomet

Vse še odprto

Končan je jesenski del v prvi Gorenjski nogometni ligi. Več kot uspešno so ligo zaključili nogometaši Šobca Lesce. V enajstih tekmah so osemkrat zmagali (Britof – 4 : 1, Predd-vor – 3 : 1, Niko Železniki – 3 : 0, Bohinj – 2 : 1, Polet – 1 : 0, Velesovo – 3 : 1, Bitnje – 1 : 0, Visoko – 4 : 1), dvakrat igrali neodločeno (Zarica – 1 : 1, SIJ Acroni Jesenice – 3 : 3). Izgu-bili so le na gostovanju pri Škofji Loki (2 : 0). Obet za spo-mladanski del je zelo dober, saj za vodilnim Bohinjem zao-stajajo le za dve točki. Pred tretjo Škofjo Loko imajo dve točki prednosti, pred ekipami od tretjega do petega mesta (Zarica, Britof, SIJ Acroni Jesenice) pa že sedem točk pred-nosti. Mladinci v prvi Gorenjski ligi zasedajo prvo mesto z 21 točkami. Drugo in tretje mesto zasedata SIJ Acroni Jese-nice in Žiri s 17 točkami. Prvi so tudi kadeti s 27 točkami. Druge so Žiri s 23 točkami. Na skupni lestvici mladincev in kadetov so Leščani prvi z 19 točkami. Druga je ekipa Škofja Loka - Medvode s 13 točkami. Selekciji U13 in U15 sta v svo-ji kategoriji jesenski del končali na petem mestu.

Nogomet

Dober obet za jesen

Tekmovalci Športnoplezalnega odseka Radovljica so nasto-pili na petih tekmah za državno prvenstvo. Po kategorijah so se med prvih pet uvrstili: Tržič, težavnost: mlajše deklice: 4. Hana Humerca, kadeti: 1. Luka Potočar, mladinke: 2. Vita Lukan, članice: 4. do 5. Vita Lukan, člani: 2. Luka Potočar; Kranj, težavnost: mlajši dečki: 5. Nejc Skumavc, kadeti: 1. Luka Potočar, člani: 3. Luka Potočar, članice: 2. Vita Lukan; Kranj, balvani, mlajši dečki: 4. Gorazd Jurekovič, 5. Nejc Skumavec, starejše deklice: 4. Eva Puhar, 5. Hana Humerca, kadeti: 1. Luka Potočar, mladinke: 2. Vita Lukan, člani: 5. Luka Potočar, članice: 5. Vita Lukan; Celje, težavnost: mlajši dečki: 3. Gorazd Jurekovič, starejše deklice: 5. Hana Humer-ca, kadeti: 1. Luka Potočar, mladinke: 2. Vita Lukan, člani: 2. Luka Potočar, članice: 2. Vita Lukan; Celje, hitrost: starejše deklice: 1. Eva Puhar, kadeti: 1. Luka Potočar, mladinke: 2. Vita Lukan, članice: 4. Vita Lukan.

Športno plezanje

Številne stopničke za športne plezalce

Deželne novice, petek, 7. decembra 2018

Šport

13

Od ponedeljka do četrtka od 15. do 19. ure

Od petka do nedelje in ob praznikih od 11. do 21. ure z bogatim glasbenim programom

Na prazničnih stojnicah se lahko okrepčate s tipičnimi gorenjskimi jedmi in toplimi napitki ter izberete izvirna praznična darila.

Obiščite in oglejte si tudi Poštni urad decembrskih mož, razstavo jaslic v naravni velikosti, ljubezensko kolo in praznični stol.

Blejsko drsališče z razgledom vas pričakuje!

Zimska pravljica na Bledu2018-2019

Vabljeni vsak dan od 30. novembra 2018 do 6. januarja 2019 na praznično Jezersko promenado:

www.bled.si

TURI

ZEM

BLE

D, L

JUBL

JAN

SKA

CES

TA 2

7, B

LED

Urša Peternel

Med okoli petdeset tisoč tekači z vsega sveta je letos na maratonu v New Yorku teklo tudi 19 tekačic in teka-čev, ki v skupini Tečemo z nasmehom trenirajo pod vodstvom Radovljičana Kle-mena Dolenca. V skupini sodelujejo tekači iz radovlji-ške in sosednjih občin; najstarejša tekačica je stara več kot šestdeset let, naj-mlajši Željko Njadek pa tri-deset. Željko je postal tudi prvi Slovenec s statusom osebe s posebnimi potreba-mi, ki mu je uspelo preteči newyorški maraton, ki velja za največjega in tudi enega najtežjih na svetu, zlasti zaradi številnih vzponov. »Pokazalo se je, da smo zelo dobro trenirali, pripravljali smo se leto dni, se posvečali zlasti bazični pripravi in moči. Tek je bil tako popoln užitek, zame osebno pa tudi najbolj doživet maraton v

življenju, zlasti zaradi mno-žice navijačev ob progi,« je dejal Klemen Dolenc, ki je tudi zaslužen, da se je leta 2014 s tekom začelo ukvar-jati prvih šest uporabnikov CUDV Radovljica (danes tečejo uporabniki iz vse Slo-venije). Med njimi je bil tudi Željko, ki se je takoj izkazal

kot odličen in vztrajen tekač, ki je predlani pretekel svoj prvi maraton v Ljubljani. Z vztrajnostjo in trdim delom si je prislužil tudi nastop v New Yorku, kjer je po Dolenčevih besedah tekel fantastično, ves čas stopnje-val tempo in skozi cilj prete-kel povsem brez težav, obe-

nem pa med tekom užival in bil ves čas nasmejan.Z Željkom je tekel njegov trener iz CUDV Radovljica Jure Vajs, ki je dejal, da so zaradi vzdušja in množice gledalcev vsi imeli ves čas solzne oči, v srca pa se jim je usedla tudi neverjetna prija-znost domačinov.

Tekače peljal na maratonTekaška skupina Tečemo z nasmehom, ki jo vodi Radovljičan Klemen Dolenc, se je v začetku novembra udeležila jubilejnega, šestdesetega maratona v New Yorku.

Tekačice in tekači na večernem srečanju po maratonu / Foto: Matjaž Geršič

V Kranju je bila druga Velika nagrada Kranja in 35. Vesnin in Špelin memorial Kranj 2018 v plavanju. To je bila zadnja možnost za izpolnitev norme za svetovno prvenstvo v krat-kih bazenih na Kitajskem. Od plavalcev Gorenjske banke Radovljica sta se na stopničke uvrstila Jan Toman, ki je zma-gal na 1500 metrov prosto in bil drugi na štiristo metrov prosto. Manca Marčun je bila tretja na petdeset metrov del-fin in sto metrov delfin. Pred tem je uspešno nastopila Anja Klinar na Mednarodnem mitingu v Zagrebu, kjer je bila naj-hitrejša na dvesto metrov prosto in štiristo metrov prosto.

Plavanje

Mednarodni plavalni tekmi v Zagrebu in Kranju

V Šenčurju je bil na sporedu »prvi polčas« slovenskega pokala trojk v prstometu, že deveti po vrsti in hkrati peti Memorial Borisa Brezarja. Tekmovanja se je udeležilo 57 trojk, zmagala je trojka Senica-Lotrič meroslovje. Druga je bila Ljubljana 2-Abanka, tretja pa kranjska ekipa Mišo tim 1. Tik pod stopničke se je uvrstila ekipa MD Begunje-Cifra (Sandi Jamnik, Drago Zupan, Dušan Erjavc). Od devetega do 16. mesta najdemo še eno ekipo iz naše občine, ekipo Ajda iz Kamne Gorice (Zdenka Rozman, Nuša Kolman, Angelca Kranjc). Končno zmagovalno trojko slovenskega pokala v prstometu bomo dobili 5. januarja v Renčah.

prstomet

MD Begunje-Cifra tik pod stopničkami

Rokometaši Cerklje - Radovljica odlično nastopajo v 2. slo-venski ligi. V gosteh so premagali Sevnico s 36:33 in Arcont Radgono s 33:30. V soboto so bili doma boljši od Grosuplje-ga s 26:20. Tekma 5. kola z ekipo Ljubljana je predstavljena na naslednje leto, 26. januarja. Prav Ljubljana in Cerklje - Radovljica sta na vrhu z 12 točkami. Najbližja zasledovalca sta z 10 točkami Moškanjci - Gorišnica in Grosuplje.

Rokomet

S tekmo manj na vrhu

14 Deželne novice, petek, 7. decembra 2018

Prireditve

na vsa PVC okna in vratasamo 14. decembra

Od 1. 12. do 31. 12. POIŠČI NABIRALNIK DEDKA MRAZA. V TIC Radovljica se oglasite po navodila in odkrijte čarobne praznične interaktivne točke v mes-tu. Rešite naloge, napišite pismo in ga oddajte Dedku Mrazu, ki vas bo obiskal v soboto, 29. decembra, ob 17. uri na Linhartovem trgu v Radovljici.

PETEK, 7. december JOGICA ZA DOJENČKE, ob 15.30, vadbo za dojenčke in mamice vodi Petra Arula, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica

PRAVLJIČNA JOGICA, ob 16.30, vadbo za dojenčke in mamice vodi Petra Arula, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica

PRIŽIG PRAZNIČNIH LUČI V BEGUNJAH, ob 17.00, center Begunj

VEČER HÄNDLOVIH SONAT ZA KLJUNASTO FLAVTO, ob 19.00, Glasbena šola Radovljica, Linhartov trg

JAMARSTVO NA JELOVICI, ob 19.00, predavanje o delu in odkrivan-ju jam na Jelovici, mala dvorana kulturnega doma, Kropa

KURSK: PREKLETSTVO GLOBINE, zgodovinska drama, ob 19.00, Linhartova dvorana, Radovljica*

SOBOTA, 8. decemberADVENTNO ROMANJE PO ROŽNOVENSKI POTI, ob 8.30, zbor pri sveti maši v baziliki Marije Pomagaj, Brezje

DROBNE NOVOLETNE POZORNOSTI IZ PAPIRJA IN FILCA Z ANKO NARDIN, ob 9.00, ustvarjalna delavnica, vstopnina 5 evrov, obvezne prijave na kropa@mro.si, otroški vrtec v Kropi*

BREZMADEŽNO SPOČETJE DEVICE MARIJE, maše ob 7.00, 8.30, 16.00, 18.00, Brezje

PO SLEDEH LINHARTOVE DRUŽINE, ob 18.00, muzejsko-glasbeni večer, predavanje dr. Marka Motnika, Mestni muzej Radovljica

BID BANG RADOVLJICA, ARETHA IN SESTRE, koncert, ob 20. 00, Linhartova dvorana, Radovljica*

 

NEDELJA, 9. decemberHOLLYWOODSKA FILMSKA GLASBA, ob 17.00, koncert Komorne-ga orkestra Furlanije - Julijske krajine, Baročna dvorana, Radovljiška graščina

HOTEL TRANSILVANIJA 3: VSI NA MORJE, animirana družinska pustolovščina, sinhronizirano, ob 16.00, Linhartova dvorana, Radov-ljica*

O LJUDEH IN VASEH, dokumentarni film, ob 18.00, Linhartova dvo-rana, Radovljica*

KURSK: PREKLETSTVO GLOBINE, zgodovinska drama, ob 20.00, Linhartova dvorana, Radovljica*

PONEDELJEK, 10. decemberMLADI GLASBENIKI V VESELEM DECEMBRU, ob 17.30, zapeli in zaigrali bodo izbrane zimske praznične pesmi z Marijo Kolar in Joži-co Potočnik, Knjižnica Antona Tomaža Linharta, Radovljica

TOREK, 11. decemberPODOKNICA LINHARTU Z MEPZ ANTON TOMAŽ LINHART, ob 19.15, sprehod s petjem in baklami, zbor pri spomeniku Josipini Hočevar na Linhartovem trgu, Radovljica

OSREDNJA PROSLAVA OB OBČINSKEM PRAZNIKU, ob 20.00, Lin-hartova dvorana, Radovljica*

 

SREDA, 12. decemberKAKO MAMINA NARAVNOST VPLIVA NA DOJENČKA?, ob 10.00, predavanje Petre Arula, vabljeni skupaj z dojenčki, Knjižnica Antona Tomaža Linharta, Radovljica

TA VESELI KLUB, ob 16.45, druženje za otroke od 5. do 11. leta, Knji-žnica A. T. Linharta, Radovljica

BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT ŽPZ LIPA DU RADOVLJICA, ob 17.30, koncert, dvorana Psihiatrične bolnišnice Begunje, Begunje na Gorenjskem

KONCERT SOLISTOV IN KOMORNIH SKUPIN GLASBENE ŠOLE RADOVLJICA, ob 18.30, zazvenele bodo praznične melodije na razli-čnih inštrumentih v rokah učencev Glasbene šole Radovljica, Baroč-na dvorana, Radovljiška graščina

Od 7. decembra do 27. decembra 2018

Plavalni klub Gorenjska banka Radovljica bo še v tem mese-cu začel z deseturnim tečajem plavanja za odrasle neplaval-ce. Tečaj bo v pokritem olimpijskem bazenu v Radovljici potekal od torka, 18. decembra, do petka, 21. decembra, in od ponedeljka, 7. januarja, do petka, 11. januarja, dopoldan. Prijave do prihodnjega torka, 13. decembra, sprejemajo na blagajni kopališča oziroma po elektronski pošti.

Tečaj plavanja za odrasle

Združenje Zveze borcev za vrednote NOB Radovljica in Odbor Prešernove brigade jutri, v soboto, 8. decembra, od 11. uri organizirata spominsko slovesnost ob 75. obletnici boja III. bataljona Prešernove brigade. Slovesnost bo na mestu boja – pri spomeniku na Goreljku v bližini hotela na Pokljuki. Slavnosti govornik bo letos dr. Franc Križanič, podpredsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije.

Jutri spominska slovesnost na Goreljku

Še do novega leta si ljubitelji lepega v Radovljici lahko ogledajo dve zanimivi raz-stavi. Prva z naslovom Veli-ka narava je na ogled v gale-riji Občine Radovljica. Gre za pregledno slikarsko raz-stavo članov Kulturno-umet-niškega društva Velika nara-va. Odprli so jo prejšnji četr-tek, na ogled pa bo vse do 21. januarja prihodnje leto. Svoja dela razstavljajo člani Kulturno-umetniškega druš-tva Velika narava: Gašper Kordež, Judita Mandelc Kunčič, Špela Pirnat, Andre-ja Pogačar, Brigita Požegar in Margaret Silverwood. V trgovini Spar pa je na ogled fotografska razstava Justina Zorka; avtor je na ogled pos-tavil širok izbor fotografij kapelic, ki jih je fotografiral na različnih krajih v občini.

Dve razstavi

Trgovina SWAN

trgovinaswanbledTrgovina SWAN Bled

Trgovina z oblačili in obutvijo priznanih blagovnih znamk.Shop with clothes and shoes of world renowned brands.

Trgovina SWAN BledCesta svobode 19, 4260 Bled

Spletna trgovina: www.trgovinaswan.si

20%NOVOLETNI

POPUST

Apa

rtm

aji B

rina

d.o.

o., R

ibče

v La

z 85

a, B

ohin

jsko

jeze

ro

KUD Sotočje je v atriju rado-vljiškega župnišča v sodelo-vanju z društvom Lik Naklo pripravilo jesensko skupin-sko razstavo fotografij z naslovom Kulturni spome-niki Treviso - Vicenza - Udi-ne. Avtorji fotografij so ude-leženci fotografskih delav-nic iz Društva Lik Naklo. Damijan Janežič, Marjan Ciglič, Drago Papler, Sonja Papler, Alojzija Murn in Nada Golob Pignatari ter Maja Cerar, Janez Resman, Srečo Pirih, Anka Mrzidov-šek, Zvone Papler, člani KD Sotočje Radovljica. Razsta-va bo na ogled do 14. decembra.

Jesenska razstava

Deželne novice, petek, 7. decembra 2018

Prireditve

15

ČETRTEK, 13. decemberBOŽIČNI IZDELKI, ob 17.00, ustvarjalna delavnica s Tanjo Žohar, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica

ČEBELARSKO PREDAVANJE, PRIPRAVA ČEBELJIH PRIDELKOV ZA PRODAJO IN ČEBELARSKA ZAKONODAJA S PODROČJA PRODAJE IN TRŽENJA, ob 17.00, predavanje za čebelarje, predava Tanja Mag-dič, Čebelarski razvojno-izobraževalni center Gorenjske, Lesce

PREDNOVOLETNA RAZSTAVA KUD-A VELIKA NARAVA, ob 18.00, tradicionalna likovna razstava, Lancovo 14 (pri savskem mostu), Radovljica

BOHEMIAN RHAPSODY, biografska glasbena drama, ob 11.00, Kinovoziček, Linhartova dvorana, Radovljica*

PISMO ROSNO! VSEGA JE KRIV POŠTAR …, monokomedija, ob 19.30, Linhartova dvorana, Radovljica*

PETEK, 14. decemberJOGICA ZA DOJENČKE, ob 15.30, vadbo za dojenčke in mamice vodi Petra Arula, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica

PRAVLJIČNA JOGICA, ob 16.30, vadbo za dojenčke in mamice vodi Petra Arula, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica

PREDBOŽIČNO PREDAVANJE, SOBNE RASTLINE – BOŽIČNE ZVE-ZDE, BOŽIČNI KAKTUS, AMARILIS …, ob 18.00, s Sabino Šegula boste izvedeli, kako skrbeti za božične sobne rastline, Čebelarski razvojno-izobraževalni center Gorenjske, Lesce

HIŠA, KI JO JE ZGRADIL JACK, triler, ob 20.00, Linhartova dvorana, Radovljica*

SOBOTA, 15. decemberČAROBNA ZIMA V MUMINDOLU, animirani film, ob 16.00, Linhar-tova dvorana, Radovljica*

PRAZNIČNA USTVARJALNA DELAVNICA V KAMNI GORICI, ob 16.30, Dom krajanov Kamna Gorica

POJ MI PESEM, dokumentarni film, ob 18.00, Linhartova dvorana, Radovljica*

GLASBENI VEČER, ob 19.00, Gorenjski kvintet, Gostilna in restavra-cija Avsenik »Pri Jožovcu«*

KONCERT HARMONIKARSKIH ORKESTROV GLASBENE ŠOLE RADOVLJICA, ob 19.30, Baročna dvorana Radovljiške graščine

HIŠA, KI JO JE ZGRADIL JACK, triler, ob 20.00, Linhartova dvorana, Radovljica*

NEDELJA, 16. decemberKOLEDVA 2018, ob 16.00, koledniški koncert zborov Kulturnega društva Kropa z gosti, KD Kropa

ČAROBNA ZIMA V MUMINDOLU, animirani film, ob 16.00, Linhar-tova dvorana, Radovljica*

TATIČI, drama, ob 18.00, Linhartova dvorana, Radovljica*

POJ MI PESEM, dokumentarni film, ob 20.15, Linhartova dvorana, Radovljica*

PONEDELJEK, 17. decemberDEDEK MRAZ ISKRA MEHANIZMI, prireditev, ob 17.00, Linhartova dvorana, Radovljica*

HANNAH, drama, ob 20.00, Linhartova dvorana, Radovljica*

TOREK, 18. december BEREMO S TAČKAMI, ob 17.00, otrok bere psu, obvezne prijave v knjižnici ali na 04 537 39 01, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica

MODROSTI IN SKRIVNOSTI ZA OHRANJANJE MLADOSTI, ob 19.30, predstavitev knjige in pogovori o vitalnosti, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica

ZATON, drama, ob 19.00, Linhartova dvorana, Radovljica*

SREDA, 19. decemberBRALNI KLUB, ob 9.00, prvo srečanje nove sezone, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica

TA VESELI KLUB, ob 16.45, druženje za otroke od 5. do 11. leta, Knji-žnica A. T. Linharta, Radovljica

BOŽIČNI KONCERT MEPZ LJUBNO, ob 17.30, koncert, Bolnišnica Begunje, Begunje na Gorenjskem

PREČ JE ZDAJ TO STARO LETO, ob 19.00, koncert in literarni večer, Mala dvorana Kulturnega doma v Kropi

STRAŠNI STARŠI, Linhartov gledališki abonma, ob 19.30, Linhartova dvorana, Radovljica*

KULINARIČNI VEČER Z VIRTUOZOM NA HARMONIKI ZORANOM ZORKOM, ob 20.00, Gostilna in restavracija Avsenik »Pri Jožovcu« Begunje

ČETRTEK, 20. decemberJEŽEK V MEGLI, ob 17.00, predstava članov KUD Theatrum Mundi, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica

BERIMO GORE Z OTROKI!, ob 17.00, branje in likovna delavnica, Knjižnica A. T. Linharta Radovljica

PETEK, 21. december JOGICA ZA DOJENČKE, ob 15.30, vadbo za dojenčke in mamice vodi Petra Arula, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica

PRAVLJIČNA JOGICA, ob 16.30, vadbo za dojenčke in mamice vodi Petra Arula, Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica

GLASBENA BOŽIČNA PRAVLJICA, ob 17.00, glasbeno božično prav-ljico H. Ch. Andersena Izgubljena božična darila bodo izvedli učenci Glasbene šole Radovljica z oddelkov za flavto, citre, godala in balet, Radovljiška graščina, Radovljica

RDEČA KAPICA, lutkovna predstava z obiskom Božička, ob 17.00, lutkovna predstava, Čebelarski razvojno-izobraževalni center Gorenj-ske, Lesce

PREDPRAZNIČNI KONCERT MEPZ ANTON TOMAŽ LINHART RADOVLJICA, ob 17.30, koncert, dvorana Psihiatrične bolnišnice Begunje, Begunje na Gorenjskem

NOČ KRATKIH FILMOV, ob 17.00, Linhartova dvorana, Radovljica*

BOŽIČNO PREPEVANJE V KAMNI GORICI, MePZ Lipnica z gosti, cerkev sv. Trojice in prepevanje po Kamni Gorici, zaključek na trgu pod Lipo

SOBOTA, 22. decemberPRAZNIČNI SEJEM NA TRGU, od 10.00 do 18.00, Linhartov trg, Radovljica

PRAVLJIČNI KONJI Z RANČA SITAR ZA OTROKE, od 11.00 do 15.00, Linhartov trg, Radovljica

KROPARSKA DELAVNICA ZA OTROKE S KOVAŠKIM MUZEJEM KROPA, ob 16.00 do 18.00, Linhartov trg, Radovljica

BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA LESCE, ob 19.30, Osnovna šola Lesce

BOŽIČNI KONCERT MEPZ A. T. LINHART RADOVLJICA, ob 19.00, božični koncert, Baročna dvorana Radovljiške graščine, Radovljica

ZVERJASEC IN ZVERJAŠČEK, animirani družinski film, sinhronizira-no, ob 16.00, Linhartova dvorana, Radovljica*

AQUAMAN, akcijska pustolovščina, ob 18.00, Linhartova dvorana, Radovljica*

SMRTONOSNI STROJI, akcijska pustolovščina, ob 20.30, Linhartova dvorana, Radovljica*

NEDELJA, 23. decemberPRAZNIČNI SEJEM NA TRGU, od 10.00 do 15.00, Linhartov trg, Radovljica

IZDELAJ SVOJE SRCE IN OKRASI SMREČICO, delavnica za otroke, od 10.00 do 11.30, Atrij Radovljiške graščine, Radovljica

TA VESELI DAN S KUŽKI, prireditev za otroke s pasjo pekarnico Pappy, od 12.00 do 14.00, Linhartov trg, Radovljica

ZVERJASEC IN ZVERJAŠČEK, animirani družinski film, sinhronizira-no, ob 16.00, Linhartova dvorana, Radovljica*

SMRTONOSNI STROJI, akcijska pustolovščina, 3D, ob 18.00, Lin-hartova dvorana, Radovljica*

TISTI ČAS LETA, satira, ob 20.15, Linhartova dvorana, Radovljica*

PONEDELJEK, 24. decemberPRAZNIČNI SEJEM NA TRGU, od 10.00 do 15.00, Linhartov trg, Radovljica

DRUŽINSKA POLNOČNICA, ob 18.00, Bazilika Marije pomagaj, Brezje

JASLICE PRI KAPELICI IN PRAZNIČNO PREPEVANJE, ob 19.00, Podružnična cerkev matere božje v Kropi

SLOVESNA POLNOČNICA, ob 00.00, Bazilika Marije pomagaj, Bre-zje

TOREK, 25. decemberPRAZNIČNI SEJEM NA TRGU, od 15.00 do 19.00, Linhartov trg, Radovljica

ANA SNEŽNA V RADOL'C, ulična predstava in delavnica za otroke Riba, Teater Polpet, ob 17.00, Linhartov trg, Radovljica

SLOVESNO PRAZNOVANJE JEZUSOVEGA ROJSTVA, maše ob 7.00, 8.30, 10.00, 11.30, 16.00 in 18.00, dnevna maša, Bazilika Mari-je pomagaj, Brezje

SREDA, 26. decemberPRAZNIČNI SEJEM NA TRGU, od 15.00 do 19.00, Linhartov trg, Radovljica

BALETNA PREDSTAVA SAMOROG IN ANIMACIJA ZA OTROKE MOJ KLUB, ob 16.00, Baročna dvorana Radovljiške graščine, Radov-ljica

ČUPAKABRA »LUČKA V TEMNI DEŽELI«, ob 17.00, ognjena pravlji-ca s čarobnimi elementi, Linhartov trg, Radovljica

BOŽIČNI KONCERT MEPZ LJUBNO Z GOSTI, ob 16.00, koncert, dvorana športnega društva, Ljubno na Gorenjskem

BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA LESCE, ob 19.30, Linhartova dvorana, Radovljica

ČETRTEK, 27. december PRAZNIČNI SEJEM NA TRGU, od 15.00 do 19.00, Linhartov trg, Radovljica

LUTKOVNA PREDSTAVA NAROBE DAN IN OBISK DEDKA MRAZA S TD RADOVLJICA, ob 17.00, atrij Radovljiške graščine, Radovljica

BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT MEPZ A. T. LINHART RADOV-LJICA, ob 18.00, koncert, cerkev sv. Lamberta na Lancovem

SPIDER-MAN: NOVI SVET, ANIMIRANA DOMIŠLJIJSKA AKCIJSKA PUSTOLOVŠČINA, sinhronizirano, ob 16.00, Linhartova dvorana, Radovljica*

MARY POPPINS SE VRAČA, DRUŽINSKI DOMIŠLJIJSKI MUZIKAL, ob 18.00, Linhartova dvorana, Radovljica*

BOŽIČNI KONCERT MOPZ TRIGLAV LESCE IN CANTICUM NOVUM KUD ZASIP, ob 18.00, Farna cerkev Lesce

BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT Z ROKO V ROKI KORONA IN DUPLJANKE, ob 19.00, Baročna dvorana Radovljiške graščine

ZDAJ ALI NIKOLI, komedija, ob 20.00, Linhartova dvorana, Radov-ljica*

Z zvezdico (*) so označene prireditve z vstopnino.

Več informacij o posameznih priredit-vah je na voljo na spletni strani www.radolca.si. Dogodke za objavo v napove-dniku objavite na portalu Moja Občina, za informacije se obrnite na info@radolca.si. Organizatorji prireditev si pridržujejo pravico do spremembe pro-grama.

V času veselega decembra bodo otroke Krajevne skupnosti Kropa tudi letos obdarovali s predstavo – tokrat bo to Perra-ultova Rdeča Kapica – in obiskom Dedka Mraza. Prireditev bo v soboto, 22. decembra, ob 16. uri v Kulturnem domu Kropa, igrico pa bodo zaigrali domači otroci. Dedek Mraz bo obdaroval otroke, stare do vključno deset let, prijavljene na območju krajevne skupnosti Kropa. Otroke lahko na obdaritev prijavite v prostorih krajevne skupnosti vsak pone-deljek od 17.30 do 18.30 ali po telefonu na številko 031 367 902 (Urška Kavar) do četrtka, 20. decembra.

Dedek Mraz bo tudi letos obiskal otroke v Kropi

16 Deželne novice, petek, 7. decembra 2018

deželne novice

Marjana Ahačič

Miklavžev sejem s pestro ponudbo daril in rokodel-skih izdelkov, bogata ponu-dba Okusov Radol'ce, ki je s sobotno ponudbo ulične hrane zaključila letošnji kulinarični mesec v Radov-ljici, ter odlična glasba z zasedbo Kranjci so v Linhar-tovo mesto pripeljali veliko

obiskovalcev, na Linhartov trga pa tradicionalno tudi predvsem številne domači-ne. Odrasli so se družili ob glasbi in kulinariki, otroci pa so v Graščini uživali na delavnici oblikovanja gline in tekstila s CUDV Radovlji-ca.

V nedeljo se je Miklavževo dogajanje nadaljevalo s sej-mom ter nastopom zasedb Glasbene šole Radovljica in otroške folklorne skupine Č'belce. Najmlajši so zlasti uživali na medeni delavnici z zgodbo o življenju čebel. Praznično dogajanje se bo na Linhartov trg vrnilo 22. decembra in bo trajalo do konca leta, pojasnjujejo na

zavodu Turizem in kultura Radovljica, kjer so tudi letos pripravili bogat praznični program v mestu. »Med 22. in 30. decembrom bodo v programu: praznični sejem, pravljični konji in psi, ulične predstave Festi-vala Ane Mraz, Čupakabra,

Dedek Mraz, plesni in balet-ni nastopi, koncerti orkes-trov učencev Glasbene šole Radovljica, pravljične pred-stave, ustvarjalne delavnice za otroke, poulična ponudba Okusov Radol'ce, izvrstni koncerti in še marsikaj. Tudi v tem času se bo na Linhartovem trgu in v atriju Radovljiške graščine odvilo kar nekaj zanimivih delav-

nic; od kroparske s prika-zom izdelovanja žebljev do delavnice izdelovanja srč-kov, ki jih boste lahko obesi-li na smrečico, in oblikova-nja modnega nakita za fante in dekleta ter plesne anima-cije,« je povedala Blanka Grašič.

Kulinarika in glasba se na Linhartov trg vračata v sobo-to, 29. decembra, ko bo na trgu spet na voljo ulična ponudba hrane z Okusi Radol'ce ter koncert skupine Orlek, otroke pa bo obiskal Dedek Mraz. Za vse željne dogodivščin bo ves december na različ-nih lokacijah Radovljice potekala pustolovščina

Nabiralnik Dedka Mraza. Navodila zanjo so na voljo v TIC Radovljica, v njej pa lah-ko na kratkem potepu spoz-nate Radovljico z njenimi znamenitostmi in parki ter napišete pismo Dedku Mra-zu. In prav vaše pismo bo morda Dedek Mraz prebral

na dogodku, ki bo na trgu 29. decembra.Praznično okrasitev mesta je tudi letos zasnovala priz-nana floristka dr. Sabina Šegula, domačinka iz Vrbenj. »V Radovljici smo se odločili, da staro mestno jedro okrasimo z naravnimi materiali, z zelenjem naših gozdov, vrtov in travnikov. Ohranjamo eno naših tradi-cionalnih zgodb, lectovo srce, ki je vpleteno prav v vsako zeleno pletenico. Srca dopolnjujejo miniaturne keramične mestne hišice, letošnja novost in rezultat sodelovanja keramika Urba-

na Magušarja in prebivalcev Linhartovega trga,« pojas-njujejo na Turizmu Radov-ljica.Sabina Šegula je skupaj s prostovoljci, med katerimi so bili predvsem gospe iz različnih društev ter dijaki Srednje gostinske in turisti-čne šole, spletla kar sto met-

rov pletenic iz smrečja in 15 metrov dekoracij za luči. Letošnja posebnost pa je praznično drevo v glavnem stopniščnem portalu Grašči-ne. Skoraj tri metre visoka lesena konstrukcija ima sedem etaž, kamor so posta-vljene miniaturne keramič-ne hišice starega mestnega jedra Radovljice. Konstruk-cijo je po ideji Sabine Šegula izdelal Jože Zrim, radovljiš-ki keramik Urban Magušar pa je v sodelovanju z lastniki hiš na Linhartovem trgu, občino in zavodom Turizem in kultura izdelal hiške, ki so tridimenzionalni posnet-

ki izbranih hiš na Linharto-vem trgu.V projekt je vključenih 12 stavb, med njimi je tudi miniatura Radovljiške graš-čine. V celoti ročno izdelane hiške je mogoče tudi kupiti, tako v TIC Radovljica kot pri lastnikih hiš, ki sodelujejo v projektu.

S prižigom lučk vstopili v praznični decemberPrejšnjo soboto je tudi Radovljica s prižigom prazničnih luči in zaključnim dogodkom Okusov Radol'ce vstopila v veselo decembrsko dogajanje. Praznično dogajanje se bo na Linhartov trg vrnilo 22. decembra. Praznično drevo je letos okrašeno s keramičnimi miniaturami starih hiš.

Prejšnjo soboto se je s prižigom praznične okrasitve začel praznični december v Radovljici. / Foto: Boris Pretnar

Praznično drevo v glavnem stopniščnem portalu Graščine je letos okrašeno s keramičnimi hiškami, replikami hiš z Linhartovega trga. / Foto: Gorazd Kavčič

Praznično okrasitev mesta je tudi letos zasnovala domačinka floristka dr. Sabina Šegula. V tradicionalni dekoraciji prevladujeta rdeča in bela barva. / Foto: Gorazd Kavčič

Pri delu so ji pomagali številni prostovoljci, predvsem dijaki Srednje gostinske in turistične šole Radovljica in telovadke radovljiške skupine Šole zdravja. / Foto: Gorazd Kavčič

Prostovoljci so izdelali kar sto metrov pletenic iz smrečja ter petnajst metrov dekoracij za luči za javno razsvetljavo iz kleka. / Foto: Gorazd Kavčič

Letošnja posebnost je praznično drevo v glavnem stopniščnem portalu Graščine. Skoraj tri metre visoka lesena konstrukcija ima sedem etaž, kamor so postavljene miniaturne keramične hišice starega mestnega jedra Radovljice.