prepremiera 224

IZDAJATELJ

UMco, d. d., Leskoškova 12, 1000 LjubljanaTelefon: (01) 520 18 30, faks: (01) 520 18 40E-mail: [email protected]: 1580-3678, naklada: 40.000 izvodovUREDNIŠTVO in PISCI

Odgovorni urednik: dr. Samo RugeljKreativna urednica: Renate RugeljTehnično uredil: Aleš CimpričLektura: Tina ŠebenikPisci: Filip Breskvar, Aleš Cimprič, Samo Rugelj, Matic Večko, Damijan Vinter, Aljaž Vogrin, Klemen ŽunOBLIKA in PRIPRAVA

Oblikovanje: Žiga ValetičPrelom: Aleš CimpričPriprava za tisk in tisk: Schwarz Print d. o. o., LjubljanaOGLASNO TRŽENJE

Tina ŠebenikTelefon: (01) 520 18 44 GSM: 041/670 666

Brez pisnega dovoljenja izdajatelja je vsako reproduciranje, di stribuiranje, javna priobčitev, predelava in uporaba vsebine prepovedana. Ves slikovni material je uporabljen z dovo-ljenjem filmskih distributerjev. Uredništvo Predpremiere ne odgovarja za spremembe, ki nastanejo v programih po zaključku redakcije. Vse pravice pridržane! Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi uredništva revije Predpremiera. Oglasne vsebine so jasno označene in zanje odgovarja naročnik oglasa.

»You had me at hello!« (»Nate sem padla že takoj, ko sva se pozdravila!«) je rekla Renée Zellweger Tomu Cruisu v eni ključnih scen v filmu Jerry Maguire, ko njuno razmerje visi na nitki in je veliko vprašanje, če se sploh še lahko nadaljuje. Podobno tudi sam po spletu raziskujem filme, ki v bližnji prihodnosti pri-hajajo na redni spored, in poskušam izmed njih čim-prej locirati svoj novi cukrček, ki me prepriča na pr-vo žogo in ga potem spremljam do njegove premiere ter še naprej.

Na ta način lahko filmski ljubitelj spremlja pred-vsem filme iz prevladujočih kinematografij, torej ameriške in evropske, včasih pade vmes še kaj azij-skega, saj so te urejene tako, da informacije o novih film-skih naslovih tekoče prihajajo na splet, skupaj z napovedni-ki, fotografijami, zakulisnimi posnetki in podobnim. Manj-ši, festivalski filmi tega do nji-hovega prihoda v kino pogo-sto ne premorejo in zato lahko človek te filme odkrije šele ka-sneje, ko ve zanje že marsikdo drug, predvsem tisti, ki imajo to srečo, da lahko obi-skujejo najbolj atraktivne filmske festivale po svetu.

Filmska jesen je za naslednjim vogalom in v teh dneh že spremljam obdobje do konca leta in prever-jam, kaj finega bo do takrat prišlo na naša platna. Z velikim pričakovanjem tako čakam novo Pixarjevko Pogum, ki ima za risanko precej nekonvencionalno zgodbo, pa filmsko adaptacijo romana Pijevo življe-nje, ki se ga je lotil Ang Lee, napovednik pa se že vrti na spletu. Enako tudi film Flight, ki zaznamuje povratek Rober-ta Zemeckisa h klasičnemu igranemu filmu. Tokrat ima za osrednji lik pilota (Denzel Washington), ki s svojimi spo-sobnostmi letalo reši gotove nesreče, potem pa pri pregle-du njegove krvi odkrijejo, da je pilotiral pod vplivom alkohola. Potem, ko je Clint Eastwood že v Gran To-rinu učinkovito sklenil svojo igralsko kariero (vsaj ta-ko je zagotovil takrat), se je za športno dramo Trouble with the Curve vseeno pustil prepričati k ponovnemu sodelovanju. Zabavni napovednik je pravkar prišel na splet. P. T Anderson (Tekla bo kri) je tudi pri na-povedniku spet intriganten s svojim novim filmom The Master. Ko sem že pričakoval novo verzijo Veli-kega Gatsbyja Avstralca Baza Luhrmanna, je nedavno prišlo obvestilo, da je prestavljen na poletje 2013, da bi ta 3D film (literarna klasika v 3D?) še pridobil na kakovosti. Veselil sem se tudi znanstvenofantastične-ga filma Gravity, nove stvaritve Alfonsa Cuaróna, v katerem se skušata George Clooney in Sandra Bul-lock z vesoljske ladje rešiti nazaj na Zemljo, vendar se je ta film, ki naj bi bil posnet v zgolj enem kadru, tu-di prestavil na prihodnje leto.

Rečem pa lahko, da me je že na prvo žogo dobil Cloud Atlas. Čeprav gre na prvi pogled za precej obi-čajen film, je pri njem vse nekonvencionalno. Zmo-

deliran po romanu Davida Mitchella, meni ljubega angleškega pisatelja (v slovenščini imamo njegov ro-man Tuje pero), je to projekt, ki ga spremljam že ne-kaj časa, saj gre za novi film Toma Tykwerja (Teci, Lola, teci), ki ga je tokrat zložil skupaj z ustvarjalcema trilogije Matrica. Brata Wachowski? Ja, lahko bi tako rekli, če se ne bi tudi pri njiju nekaj močno spremeni-lo, saj je Larry v zadnjih letih (nekako med in po fil-mu Speed Racer) na sebi izvedel radikalno spremem-bo in se prelevil v Lano – spremenil je spol.

Lansiranje informacij o Cloud Atlasu tako spre-mlja ena najbolj nenavadnih promocijskih kampanj za film v zadnjem času. Zgodba filma je, kot pra-

vijo, kompleksna, saj se doga-ja v več časovnih obdobjih, z različnimi štorijami, ki vpli-vajo ena na drugo, z različ-nimi liki (glavni vlogi imata Tom Hanks in Halle Ber-ry), ki se učijo eni od drugega prek več generacij (isti igralci igrajo tudi po več vlog), nje-na geografska in časovna ra-znovrstnost pa je povzročila,

da je klasičen napovednik v dolžini dveh minut in pol ni mogel zadovoljivo predstaviti. Zato so nare-dili skoraj šest minutni film, iz katerega je vse sku-paj precej bolj razvidno, prikazano pa vzbuja apeti-te, da gre za res poseben in ambiciozen film. A to še ni dovolj; njegovi trije režiserji (Wachowska sta v toku projekta od soscenaristov mutirala v soreži-serja) v kratki osebni predstavitvi pojasnjujejo, kaj

so hoteli narediti, kako tež-ko je bilo najti financerje za to nenavadno zgodbo (stomi-lijonski proračun je bil tako zagotovljen na neodvisen na-čin, s predprodajo pravic za posamezne trge), kako nihče ni verjel niti v tako zapleteno zgodbo niti v to, da bo imela kar tri režiserje (Trije režiser-

ji enega filma? To ne bo nikoli funkcioniralo!). Tudi Tykwer in Wachowska se tega zavedajo. Vedo, da je njihov film težko prodajljiv, da je »hard sell«, hkrati pa upajo in obljubljajo, da so res naredili nekaj po-sebnega in vabijo gledalce, naj si ogledajo film.

Ne glede na to, da je njihov nastop, torej njihov »fe-aturette«, zrežiran in zato tudi naštudiran, izgleda is-kren. Dali smo vse od sebe, pravijo (in če pravijo to Tykwer in Wachowska, to vseeno ni kar tako), dol-go smo delali na scenariju, preden smo ga pokazali avtorju romana (če on ne bi bil zadovoljen z njim, bi ustavili projekt, na srečo pa mu je bil všeč), in s konč-nim rezultatom smo zadovoljni. Glede na to, da pre-pričljivih in kompleksnih filmskih zgodb v današnji kinematografiji kronično primanjkuje, te tak (oseb-ni) pristop seveda pritegne. Sploh, če potem uspeš govoriti z ljudmi, ki so film že videli, in ki pravijo, da jim je kljub skoraj triurni dolžini minil tako hitro, da niso niti uspeli pogledati na uro ter da gre za film, ki se ga ne bo tako hitro pozabilo.

Trije režiserji? Morda pa lahko funkcionira tudi to!

Piše: dr. Samo Rugelj

TRIJE REŽISERJI EnEga fIlma? TO nE BO nIkOlI fUnkCIOnIRalO!

V 224. številki revijePredpremiera predstavljamo:

IZDAJATELJ

UMco, d. d., Leskoškova 12, 1000 LjubljanaTelefon: (01) 520 18 30, faks: (01) 520 18 40E-mail: [email protected]: 1580-3678, naklada: 40.000 izvodovUREDNIŠTVO in PISCI

Odgovorni urednik: dr. Samo RugeljKreativna urednica: Renate RugeljTehnično uredil: Aleš CimpričLektura: Tina ŠebenikPisci: Filip Breskvar, Aleš Cimprič, Samo Rugelj, Matic Večko, Damijan Vinter, Aljaž Vogrin, Klemen ŽunOBLIKA in PRIPRAVA

Oblikovanje: Žiga ValetičPrelom: Aleš CimpričPriprava za tisk in tisk: Schwarz Print d. o. o., LjubljanaOGLASNO TRŽENJE

Tina ŠebenikTelefon: (01) 520 18 44 GSM: 041/670 666

Brez pisnega dovoljenja izdajatelja je vsako reproduciranje, di stribuiranje, javna priobčitev, predelava in uporaba vsebine prepovedana. Ves slikovni material je uporabljen z dovo-ljenjem filmskih distributerjev. Uredništvo Predpremiere ne odgovarja za spremembe, ki nastanejo v programih po zaključku redakcije. Vse pravice pridržane! Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi uredništva revije Predpremiera. Oglasne vsebine so jasno označene in zanje odgovarja naročnik oglasa.

0

5

25

75

95

100

0

5

25

75

95

100

0

5

25

75

95

100

0

5

25

75

95

100

BUKLA_LOGO

20. avgust 2007 16:13:58

5. septembra 2012 izide nova številka revije

leto 13/Številka 224/15. avgust–11. september 2012

40.000 BREzplačnIh IzvOdOv!

Madagaskar 3 4–5Plačanci 2 6–7Bournova zapuščina 8–92 dni v New Yorku 10–11Paranorman 12Rimu z ljubeznijo 14–15Kako začiniti zakon 15Odpleši svoje sanje 4 17Morilec Joe 18Torinski konj 19Kozmopolis 20Kraljestvo vzhajajoče lune 20Ferdo Krota 21Loti in skrivnost mesečevega kamna 21

Cloud Atlas

Cloud Atlas

www.premiera.si | 15. avgust–11. september 2012 | 224 | 3

umetniško sofisticiranih črnih komedijah Življe-nje pod vodo in Greenberg. Tudi glasove so v iz-virniku glavnim likom spet posodili Ben Stiller, Chris Rock, David Schwimmer, Jada Pinkett Smi-th in Sacha Baron Cohen, s pomočjo 3D poseb-nih učinkov pa je nastala izjemno slikovita, osu-pljivo razgibana in živalsko zabavna komedija. Za dodatno mero smeha pa bo seveda poskrbela slo-venska sinhronizacija v režiji Jerneja Kuntnerja in v izvedbi Marka Potrča (iznajdljivi lev Aleš), Kle-mna Klemna (brbljava zebra Martin), Ane Doli-nar Horvat (pogumni povodni konj Slavka), Janka Petrovca (hipohondrična žirafa Milko) in Jureta Mastnaka (čudaški lemurski Kralj Julij).

Nerazdružljivi živalski pri-jatelji se po avanturi, ki jih je popeljala od New Yorka, Ma-dagaskarja in Afrike želijo vr-niti domov. Na žalost je ping-vine, ki bi morali priskrbeti letalo, premamilo bogastvo

igralnic v Monte Carlu. Aleš se s prijatelji poda po njihovih sledeh, vendar si s tem na glavo nakoplje-jo srd krvoločne konjederke Chantel Dubois. Na begu najdejo zatočišče pri potujočem cirkusu, ki je namenjen v ZDA, vendar zastarele cirkuške točke ne obetajo svetle prihodnosti. Da bi se lahko vrni-li domov, se morajo živalski prijatelji naučiti novih cirkuških trikov, ob zabavnih zapletih pa naletijo na poučne lekcije o zvestobi in ljubezni ter nepri-čakovano spoznanje, kje leži njihov resnični dom.

Madagascar 3: EuropE's Most WantEd

sLoVEnsKI gLasoVI Marko Potrč, Lara Jankovič, Nina Ivanič, Ana Dolinar Horvat, Jure Mastnak, Andrej Murenc, Klemen Klemen, Janko Petrovec, Jan Bučar, Rok Kunaver ... rEŽIJa Eric Darnell, Tom McGrath, Conrad VernonscEnarIJ Eric Darnell, Noah BaumbachŽanr animirana družinska pustolovščinadIstrIButEr Karantanija CinemasprEMIEra 9. avgust 2012 traJanJE 93 minwww.madagascarmovie.com

Od New Yorka, preko Madagaskarja in Afrike, vse do Evrope in spet nazaj v ZDA. Lev Aleš se s prijatelji v tretjem delu zabavnih avantur vrača domov, vendar znova ne gre brez neskončno smešnih zmešnjav, tokrat pod šotorom potujočega cirkusa.

čeprav serija risank Madagaskar ni v samem vrhu studia DreamWorks Animation (največ uspeha so poželi

s filmi o zelenem grdobcu z zlatim srcem Shreku), je k njenemu nadaljevanju pri-pomogla usmeritev šefa studia Jeffrey ja Katzenberga, da letno ustvarijo najmanj dva animirana celovečerca (konec le-ta nam bodo postregli tudi z animirano akcijsko komedijo Vzpon varuhov). Ker se je ta zabavna živalska odisejada že za-sidrala v otroška srca, se filmska ekipa ni bistveno spremenila. Režiserskemu tan-demu Eric Darnell in Tom McGrath je na pomoč pri pisanju scenarija priskočil Noah Baumbach, ki ga poznamo po bolj

Začetki cirkusa segajo v obdobje antične Grčije in rimskega imperija, kjer so priljubljene dirke z vozovi popestrili z različnimi nastopi eksotičnih živali. V srednjem veku so tradicijo nastopanja s treniranimi živalmi nadaljevale rom-ske karavane, prvi moderni cirkus pa je nastal konec 18. stoletja v Londonu pod vodstvom Philipa Astleyja. Klasičnim nastopom s konji je dodal druge živalske točke, žonglerje, akrobate na trapezu in klovne. V začetku 19. sto-letja je cirkus prispel v ZDA, kjer je Joshuah Purdy Brown opustil klasične zgradbe in cirkusu poiskal nov dom pod velikimi šotori. Med tem so italijan-ski in francoski cirkuški zanesenjaki novo zabavo ponesli po vsem svetu in navdušili tudi Lenina, ki je ukazal ustanovitev ruske državne akademije za cirkuško in estradno umetnost. Sredi 20. stoletja je v poplavi novih zabavnih medijev zanimanje za cirkus začelo usihati, toda številni družinski cirkusi, kljub vse glasnejšim protestom varuhov živali, nadaljujejo s svojo tradicijo.

spoMInJa nas na > Madagaskar (1, 2), 2005, 2008> franšiza Ledena doba, 2002–2012> Rio, 2011> Vesele nogice (1, 2), 2006, 2011

MADAGASKAR 3

Zgodovina cirkusa

povodni konj Slavka, lev Aleš, žirafa Milko in zebra Martin

Spisal:Filip Breskvar

kralj Julij

4 | 224 | 15. avgust–11. september 2012 | www.premiera.si

Ustvarjalci so navdih za karizmatični lik zlobne Chantel DuBois poiskali pri negativki Cruelli De Vil iz ani-macije 101 dalmatinec in jo začinili s ščepcem živalske krvoločnosti sledilnega psa in francosko glasbeno fatalnostjo Edith Piaf.

novinci v madagaskarju 3

Vitalij(glas: Gorazd Žilavec/Bryan Cranston)Ponesrečena cirkuška točka je v na videz neu-strašnem sibirskem tigru pustila globoke duševne brazgotine, vendar skuša svoje resnične občutke ne-gotovosti zakriti z večno čemernostjo. Novi prišleki v njem počasi znova zbudijo staro strast in pogum.

Chantel DuBois(glas: Lara Jankovič/Frances McDormand)Brezkompromisno konjederko bolj kot dobrobit živali zanimajo njihovi kožuhi in glave za srhlji-vo zbirko trofej. S svojimi zvestimi pomočniki se na urnih vespah neusmiljeno podi za plenom, njene-mu izurjenemu nosu pa ne more uiti nobena žival-ska vonjava.

Stefano(glas: Rok Kunaver/Martin Short)Razposajen morski lev vedno optimistično zre v svet in je pravi zabavljač, pripravljen pre-izkusiti nove stvari, velikokrat zelo čudaške in nevar-ne. V svojem srcu nima prostora za zamere in laži, to-da zaradi lahkomiselne narave običajno zabrede v težave.

Gina(glas: Nina Ivanič/Jessica Chastain)Zapeljiva jaguarka je mojstrica trapeza, vendar išče zanesljivega partnerja, s katerim bi lahko ustvarila nove osupljive vragolije. Najbolj ceni resni-coljubnost in zvestobo, saj je prepričana, da morajo cirkuške živali vedno držati skupaj.


Po dveh letih se v kina vrača ekipa Plačancev, ki se tokrat maščuje za smrt svo-jega kolega. Akcijska poslastica letošnjega poletja vnovič združuje ekipo legen-darnih filmskih herojev.

tHE EXpEndaBLEs 2IgraJo Liam Hemsworth, Jason Statham, Bruce Willis, Arnold Schwarzenegger, Sylvester Stallone, Jean-Claude Van Damme, Jet Li, Dolph Lundgren, Scott Adkins, Chuck Norris, Charisma Carpenter, Terry Crews ...rEŽIJa Simon WestscEnarIJ Richard Wenk, Ken Kaufman, David Agosto, Sylvester StalloneŽanr akcijska pustolovščinadIstrIButEr Blitz Film & Video DistributionprEMIEra 16. avgust 2012 TRAJANJE 102 minhttp://theexpendables2film.com/

vzačetku letošnjega leta je pricurlja-la novička, da bo težko pričakova-na akcijsko-pustolovska franšiza

Plačanci v drugo vsebovala manj suro-vega nasilja in sočnega žargona. Logika producentov, da bi nadaljevanju dodeli-li milejšo oznako primernosti PG-13 in s tem zajeli tudi mlajšo ciljno publiko (ta je v zadnjih letih vendarle krojila večino filmskih uspešnic), pa je naletela na silo-vit odpor. S številnih filmskih forumov se je na ustvarjalce filma zgrnilo tisoče protestnih pisem, ki so zahtevali restrik-tivnejšo oceno sprejemljivosti z oznako R (ta v ZDA dovoljuje ogled le starejšim od 17 let, mlajšim pa v spremstvu staršev). Volja fanov je zmagala in v Hollywoodu se je tako zgodil čudež.

Ljubitelji akcijskega žanra smo s to po-tezo dobili še eno sanjsko inačico akcije, kakršna je po zaslugi svete trojice (Stal-lone-Schwarzenegger-Willis) kraljevala predvsem v 1980-ih in v začetku 1990-ih let. Naj naštejemo le nekaj temeljnih

Spisal: Klemen Žun

atributov akcije, kakršno obujajo Plačanci: juna-ki s kratkimi in pretežno opisnimi imeni se boju-jejo s pomočjo lastnih mišic in z orožjem, ki jim je pri roki (Batman kdo?); izklesanim telesom obi-čajno pomagajo tudi borilne veščine (in ne nad-naravne sposobnosti sintetičnih oklepov); dialoge nadomeščajo obvezne in humorne eno-vrstičnice, ki ne šparajo sočnega jezika (ste Spider-Mana kdaj slišali preklinjati!?); namesto računalniških trikov pa smo priča pravim kaskaderskim vragolijam, ki med ekipo zahtevajo tudi mnogo modric in drugih poškodb, končni prizori akcije pa so videti tako su-rovi kot tudi krvavi (snemanje v Bolgariji je zahte-valo celo smrt enega od kaskaderjev).

In vsebina? Ta ima tudi tokrat jasne pozitivce in negativce, ekipa Plačancev pa se mora spopasti z rivalsko ekipo. Slednji delegira neustrašen in ne-ustavljiv Jean Vilain (Jean-Claude Van Damme), ki poseduje kar pet ton plutonija in ki si z zlobnim ubojem enega izmed Plačancev za krvavo soočenje nakoplje še razlog več. Maščevalno nastrojeni Pla-čanci, okrepljeni z novimi člani, se v lovu za skriv-nostnim smrtonosnim orožjem tako podajo na tu-je ozemlje, kjer pa so možnosti za uspešno misijo vse prej kot dobre.

Film Plačanci 2 je tako bržkone doslej najboljši poklon akcijam stare šole, ki omenjeno sveto tro-jico zbliža s še preostankom akcijskih alfa samcev preteklosti in sedanjosti in jih z razkošno stomi-lijonsko produkcijo vrača na domača tla velikega platna. Film bo obenem odgovoril na mnoga ne-dorečena ključna vprašanja fanov (lahko Sly na-briše Van Damma?), pregnali bomo še poslednje dvome o neumrljivosti Chucka Norrisa, številni pa bomo »fantom« ob vrnitvi z navdušenjem tudi za-ploskali: »Legende, welcome back!!!«

(Pisec teh vrstic je tudi avtor najboljše fanovske spletne stra-ni po izboru Arnolda Schwarzeneggerja decembra 2000.)

PLAČANCI 2

Arnold Schwarzenegger, Sylvester Stallone in Bruce Willis

spoMInJa nas na > Plačanci, 2010> A-ekipa, 2010> Neslavne barabe, 2009> Vesoljski kavboji, 2000

Chuck Norris Jean-Claude Van Damme


Idejni oče franšize Plačanci je legendarni akcijski junak Sylvester Stallone, ki se je za že nekoliko osta-rele in pozabljene heroje velikega platna domislil koncept moštva in v prvo sodeloval pri scenariju in režiji, tokrat pa je režijo prepustil preizkušenemu Simonu Westu (Letalo prekletih).

Sylvester Stallone (Barney Ross) – neumorni 66-letni Newyorčan je eden redkih filmskih igralcev, ki se lahko pohvali s kar tremi uspešnimi franšizami (Rocky, Rambo, Plačanci).

Arnold Schwarzenegger (Trench) – 65-letni 'nad-človek' iz sosednje Avstrije in ikona ameriške zgodbe o uspehu je zablestel v šte-vilnih epskih karierah (kot bodybuil-der, kot hollywoodska super zvezda in kot guverner Kalifornije).

Bruce Willis (Church) – 57-letni šarman-tni gologlavec je po približno 80 filmskih nastopih znan predvsem po akcijsko-avan-turističnih vlogah, ki jih je najbolje kronal s franšizo Umri pokončno.

Jason Statham (Lee Christmas) – 44-letni Londončan in nekdanji vrhunski skakalec v vodo je najpo-gosteje prisoten predstavnik akcij-skega žanra novega tisočletja.

Jet Li (Yin Yang) – 49-letni kitajski mojster borilnih veščinah je v 30-letni filmski karieri uspešno vihtel pesti tako v kitajski kot tudi hollywoodski pro-dukciji.

Chuck Norris (Booker) – 72-letni Američan je kot strokovnjak za borilne veščine s pomočjo živih slik postal tudi mednarodni filmski in predvsem TV-zvezdnik.

Dolph Lundgren (Gunnar Jensen) – 54-letni Šved je filmsko kariero leta

1985 začel sila udarno v samem srcu filmske industrije, zadnja leta pa se postavni karateist pojavlja v neodvisnih mednaro-dnih filmih.

Jean-Claude Van Damme (anti-Plačanec Jean Vilain) – 51-letni bruseljski mišičnjak in večkratni prvak v karateju in kickboksu je v začetku 1990-ih predstavljal naj-večji up mladih akcijskih junakov.

Kdo so Plačanci?


je Bournu s tresočo, živčno in gibljivo kamero, s preskakujočimi montažnimi rezi in z divjim rit-mom, ki ga je podlagala elektronska glasba Johna Powella, dodal potrebno urgentnost in peklenski tempo.

Ker so se ustvarjalci Bournove trilogije po za-dnjem delu glede vsebine znašli v slepi ulici (ni-so pa želeli umazati izvrstne trilogije z za lase pri-vlečeno zgodbo), sta se Damon in Greengrass posvetila drugim projektom (denimo Zeleni co-ni), Tony Gilroy, scenarist celotne trilogije (v za-dnjem času pa tudi režiser, na primer Dvojna igra z Julio Roberts in Michael Clayton z Geor-gem Clooneyjem), pa se ni vdal in se je še kar naprej poigraval z različnimi variantami nadalje-

vanja zgodbe. Na koncu je bil producent Frank Marshall z njo zadovoljen, Gilroy, kot že nekak-šen hišni človek tega projekta, potrjen za režiser-ja, ostalo pa je vprašanje, kdo bo odigral central-ni lik tokratnega filma, torej, kdo bo tisti, ki bo na fizično kredibilen in karizmatično prepričljiv način lahko pokazal, da v svetu tajnih služb ni obstajal samo en tak primerek, kot je bil Jason Bourne, temveč da je bil Bourne samo en od spe-cialno vzgojenih agentov, ki se uspešno znajdejo v vsakršnih okoliščinah.

Pravega človeka so potem našli v Jeremyju Rennerju, energičnem in impulzivnem rokov-njaču, ki mu je kariera vzletela z Bombno misi-jo (2008), v kateri je odigral brezkompromisnega

Matt Damon je po končani trilogiji Bourne vohunske igre pustil za sabo. A Jason Bourne je bil samo eden izmed vrhunsko pripravljenih agentov skrivnega projekta. V filmu, ki se navezuje na predhodnike, osrednje mesto zasede agent Aaron Cross (Jeremy Renner).

BOURNOVA ZAPUŠČINAtHE BournE LEgacy

IgraJo Jeremy Renner, Rachel Weisz, Edward Norton, Donna Murphy, Albert Finney, Oscar Isaac, Joan Allen, Scott Glenn, David Strathairn, Michael Chernus, Stacey Keach ... rEŽIJa Tony GilroyscEnarIJ Tony Gilroy, Dan Gilroy po romanih Roberta LudlumaŽanr akcijska pustolovska srhljivkadIstrIButEr Karantanija CinemasprEMIEra 23. avgust 2012 TRAJANJE 135 minwww.thebournelegacy.net

kako narediti nov film o atrak-tivnem, neznansko iznajdljivem, spretnem, multilingvističnem, v

raznih borilnih veščinah posvečenem tajnem agentu Jasonu Bournu, ki ga v Bournovi identiteti (2002), prvem delu ene najboljših akcijskih trilogij tretje-ga tisočletja, najdemo plavajočega brez spomina sredi Sredozemskega mor-ja, kar povzroči, da Bourne v podobi Matta Damona skozi vse tri filme (po-leg prvega še Bournova premoč, 2004, in Bournov ultimat, 2007) išče odgo-vore o svoji identiteti in izvoru? To je bilo ključno vprašanje, ki je generira-lo nastanek in zgodbo Bournove zapu-ščine, saj je bilo jasno, da bo novi film o Bournu pač film brez Jasona Bourna, torej film brez Matta Damona. In, se-veda, tudi film brez Paula Greengras-sa, režiserja drugega in tretjega dela, ki

Spisal: Samo Rugelj

spoMInJa nas na > trilogija Bourne, 2002–2007> Misija: nemogoče – Protokol Duh, 2011> Casino Royale, 2006

Rachel Weisz

Edward Norton

Jeremy Renner


Tajni agent Jason Bourne se je prvič pojavil leta 1980, ko je izšel vohunski roman Bournova identiteta ameriškega pisatelja Roberta Ludluma. Ni pa Matt Damon prvi igralec, ki se je preobrazil v tega znane-ga junaka. Leta 1988 ga je v miniseriji Bournova identiteta odigral Richard Chamberlain.

demonterja bomb, potem pa je dve leti ka-sneje v izvrstni kriminalni srhljivki Mesto ob Benu Afflecku pokazal, da vse skupaj ni bilo naključje. Njegovi vlogi v zadnji Misiji: nemo-goče in Maščevalcih sta tako samo še potrdi-li, da gre za enega bolj svežih hollywoodskih igralcev, filmski nadaljevanki pa mu oblju-bljata igralski posel tudi za naprej. Še prej pa ga bomo seveda lahko ocenili kot Aarona

Crossa v Bournovi zapuščini, filmu, ki se vse-binsko prekriva tudi z dogodki iz Bournovega ultimata, ki spretno poveže stare like Organi-zacije z novimi (recimo Scotta Glenna in Al-berta Finneyja z Edwardom Nortonom) in ki novemu agentu v podporo dodaja tudi nove like (denimo Rachel Weisz kot dr. Marta She-aring). Če se bo vse torej izšlo, kot je predvi-deno, bo Renner eden redkih igralcev, ki bo

imel naenkrat aktivne kar tri močne filmske nadaljevanke, gledalci pa se bomo lahko spet dodobra naužili Bournovega duha.


2 days In nEW yorK

IgraJo Julie Delpy, Chris Rock, Albert Delpy, Alexia Landeau, Alexandre Nahon, Kate Burton, Dylan Baker, Daniel Brühl, Talen Ruth Riley ... rEŽIJa Julie DelpyscEnarIJ Julie Delpy, Alexia Landeau in Alexandre NahonŽanr komedijadIstrIButEr Cinemania groupprEMIEra 16. avgust 2011 traJanJE 96 min www.2daysinnewyorkmovie.com

žiserke, producentke, scenaristke, skladateljice in montažerke. Sicer pa v prostem času rada šiva in kroji oblačila ter obožuje Marilyn Monroe. Inspi-racijo za filme, pri katerih sodeluje kot scenarist-ka ali režiserka, išče v lastnih življenjskih izku-šnjah in zato ne preseneča, da smo po komični drami 2 dni v Parizu dočakali novo poglavje na temo težav mladega para. Tokrat je dogajanje po-stavljeno v New York, ki je ob Los Angelesu dru-go domovanje v Parizu pred dvainštiridesetimi le-ti rojene svetlolaske. Bistvo nadaljevanja zgodbe je po avtoričinih besedah iskanje pravega ravno-vesja v odnosu in s samim sabo. »Marionin cilj ni

prstan na roki ali poroka, temveč predanost, har-monija in iskanje prave poti,« pravi ter dodaja, da vse dobre komedije temeljijo na resničnosti.

Pred petimi leti smo spoznali mlado fotogra-finjo Marion (Julie Delpy), ki je skušala razpo-ke v odnosu s svojim fantom Jackom zakrpati z obiskom Pariza. A čarobno mesto zaljubljencev je za mladi par predstavljalo veliko preizkušnjo, saj je bila francoska prestolnica ne samo dom Mari-oninih staršev, temveč tudi domovanje njenih bi-vših ljubimcev.

Danes se ni kaj dosti spremenilo. Mingus (Chris Rock) in Marion živita v udobnem stano-

Julie Delpy je vsestranska filmska ustvar-jalka, saj skorajda ni področja, na kate-rem se še ni preizkusila. Najdaljši staž

ima kot igralka, znašla pa se je že v vlogi re-

Mlada Parižanka se z otrokom preseli v New York, kjer spozna očarljivega samskega očka. Kaj kmalu pa mladi par čaka prva težja preizkušnja – obisk njenih nič kaj obzirnih sorodnikov!

2 DNI V NEW YORKU

Spisal: DamijanVinter

spoMInJa nas na > Dva dni v Parizu, 2007> Pred mrakom, 2004> Pred zoro, 1995

Kolosejev filmski abonma 12/13V skladu z večletno tradicijo, ki izhaja še iz časa Ljubljanskih kinematografov, smo v Koloseju tudi letos pripravili bogat abonmajski pro-gram. Tudi tokrat so na voljo 4 abonmaji.

Vsak abonma vsebuje sedem filmov: štirje so plod skrbnega izbora najboljših filmov letošnjega leta, eden je film presenečenja, abonent pa se bo razveselil možnosti, da kar dva filma na sporedu izbere sam.

Najmlajši ljubitelji filma si bodo letos v OTROŠKEM ABONMAJU lahko ogledali dolgo pričakovani nadaljevanji uspešnic LEDENA DO-BA 4: CELINSKI PREMIKI in MADAGASKAR 3, novo Pixarjevo umetnino POGUM in slovensko taborniško komedijo GREMO MI PO SVOJE.

Za najstnike s stilom letošnji POP ABONMA nudi akcijsko pustolovščino NEVERJETNI SPIDERMAN, vrnitev Jamesa Bonda v filmu SKY-FALL*, nove prigode korajžnega Galca v ASTERIX IN OBELIX V BRITANIJI in filmsko priredbo svetovne uspešnice PIJEVO ŽIVLJENJE.

Nepoboljšljivi romantiki letos ne bodo ušli mavrici čustev, ki jo porajajo filmi ZALJUBLJENEGA ABONMAJA – PETLETNA ZAROKA, RI-MU Z LJUBEZNIJO, KAKO ZAČINITI ZAKON in LOVE IS ALL YOU NEED*.

Filmski strastneži se bodo v SANJSKEM ABONMAJU do solz nasmejali francoskemu filmskemu fenomenu PRIJATELJA, se naposlušali ROC-KA ZA VSE ČASE, ogledali pa si bodo še nov Tarantinov film DJANGO BREZ OKOVOV in nov domači ŠANGHAJ režiserja Marka Naberšnika.

Vpis v abonma je možen od 1. septembra naprej in do zapolnitve prostih mest. Več informacij na: [email protected], www.kolosej.si.

*Film še nima slovenskega naslova.

Vir: Kolosej


Po prvem kratkem filmu z naslovom Blah blah blah, ki ga je posnela leta 1995 in se z njim predstavila na festivalu Sundance, je na celo-večerni prvenec z naslovom Looking for Jimmy čakala sedem let. Še enemu kratkemu filmu, pod katerega se je podpisala kot režiserka, je leta 2007 sledila zabavna ljubezenska romanca 2 dni v Parizu, dve leti zatem pa je v zgodovinski drami Krvava grofica obudi-la legendo o madžarski plemkinji, ki je sredi sedemnajstega stoletja ubijala mlada dekleta, da bi z njihovo krvjo ohranila večno mladost. Z naslednjim filmom, družinsko obarvano komič-no dramo Skylab, se je ponovno vrnila v lahko-tnejše vode, po 2 dnevih v New Yorku pa se že pripravlja na snemanje glasbene biograf-ske drame The Right Profile, v kateri bo oživila življenjsko pot glasbenika Joeja Strummerja.

Leta 1969 rojena vsestranska filmska umetnica Julie Delpy že od 14-ega leta nastopa pred kamero. V bogati karieri se je uspešno preizkusila tudi kot režiserka in scenaristka. Malokdo pa ve, da se ukvarja tudi z glasbo. Leta 2003 je izšel njen do sedaj edini album, preprosto imenovan Julie Delpy.

Julie Delpy

2 dni v Parizu (2007)

Krvava grofica (2007)Looking for Jimmy (2002) Skylab (2011)

Julie za kamero

vanju v New Yorku skupaj z otro-koma iz prejšnjih vez. In mačko. A urejeno družinsko življenje se spre-vrže v pravo zmedo, ko čez lužo pripotujejo Marionin razposajeni oče Jeannot (Albert Delpy), zapelji-va sestra Rose (Alexia Landeau) in njen neolikani fant Manu (Alexan-dre Nahon). Trojica gostov, ki ne pozna nikakršnih zadržkov, s svojo predrzno neposrednostjo presene-ti – pravzaprav šokira – vse priso-tne. Najbolj seveda ubogega Min-

gusa, ki ga nihče ni posvaril, kako naporni so lahko Francozi ...

paranorMangLasoVI Kodi Smit-McPhee, Anna Kendrick, Christopher Mintz-Plasse, Leslie Mann, John Goodman, Casey Affleck, Jodelle Ferland, Jeremy Shada ... rEŽIJa Chris Butler, Sam FellscEnarIJ Chris ButlerŽanr animirana komična pustolovščinadIstrIButEr Karantanija CinemasprEMIEra 30. avgust 2012 traJanJE 93 minhttp://paranorman.com/

Nerazumljeni deček Norman ima poseben dar sporazumevanja z duhovi. Ko pa se uresniči več stoletij staro prekletstvo, po katerem naj bi mestece napadli zombiji, pride njegova nenavadna sposobnost še kako prav pri reševanju someščanov.

Enajstletni Norman ni čisto običaj-ni deček. Zdi se, kot da ga v življe-nju nihče ne razume. Zato ne pre-

seneča, da ima cel kup problemov. Ne najde mesta v družini, ob odštekani ma-mi in očetu, ki kdaj rad popije kozarček preveč, ima še starejšega brata in sestro, Mitch je izklesan športnik, medtem ko je Courtney popularna navijačica, kate-ri se Norman nasploh zdi čuden. V šo-li se mora izmikati razrednemu prete-paču Alvinu, najboljšega prijatelja pa je našel pri debelušnem in rahlo nerodnem Neilu. No, vsaj edinega živega prijatelja. Norman ima namreč dar sporazumeva-nja z duhovi. Vidi jih na vsakem koraku, veliko časa preživi s pokojno babico, s katero skupaj gledata filme. Običajno o zombijih. In glej, ima čudaškega strica,

PARANORMAN

Spisal:Aleš Cimprič

Studio Laika se je specializiral za animirane filme, posnete v tako imenovani tehniki stop-motion (za naslednje leto že imajo napovedan nov, zaen-krat še neimenovan naslov). Gre za postopek, pri katerem ustvarjalci s fotografijo nezna-tnih premikov fizičnih pred-metov in lutk ustvarijo videz animacije. Gre za dolg in zah-teven proces, ki danes v dobi računalniške animacije posta-

ja vse redkejši. Lutke junakov v Paranormanu so sestavljene iz kovinskega ogrodja, ki omo-gočajo lažje premike, največ truda pa pobere animacija obrazov. Za glavo Normana so uporabili skoraj 9.000 zamenljivih delov, da so lahko pokrili vse potrebne obrazne izraze, sicer pa so morali lut-karji za junake ustvariti kar 31.000 posameznih delov lutk, zgradili pa so tudi 75 pri-

zorišč filma. Najzahtevnejše animacije so za eno sekun-do predvajanja zahtevale kar 24 menjav delov obraza, nekateri kadri (recimo tisti, ko Normana v kopalnici obišči stričev duh) pa so potrebo-vali skoraj leto dni snemanja. Paranorman je letošnja ani-mirana poslastica za ljubitelje filma, po Coraline pa je to šele drugi stop-motion naslov, ki je posnet tudi v 3D.

Stop-motion animacija

ki Normana opozori, da domačemu mestecu Bli-the Hallow grozi uresničitev stoletja starega pre-kletstva, po katerem naj bi naselje napadli zombi-ji. Norman je zaradi svojega daru edini, ki lahko obvaruje someščane.

Paranorman je druga stop-motion risanka stu-dia Laika, ki je pred tremi leti razveselil s podob-no šaljivo temačno animacijo Coraline (nomina-cija za oskarja), posneto po knjigi popularnega angleškega pisatelja Neila Gaimana. Tudi tokrat bodo ostali v žanru nadnaravnega, kar ne prese-

neča, saj so zombiji trenutno močno zasidrani v popularni kulturi, sedaj pa jih bodo približali tu-di mlajšemu občinstvu. Risanko sta režirala Sam Fell (Odplaknjeni gizdalin, 2006; Povest o Despere-auxu, 2008) in Chris Butler, ki si je poprej nabiral izkušnje kot zgodborisec pri Burtonovi Mrtvi ne-vesti (2005). Poleg mladih igralcev so glasove po-sodila tudi nekatera zveneča imena, denimo John Goodman (Umetnik), Leslie Mann (Zamenjava), Casey Affleck (Oropaj bogataša) in Anna Ken-drick (Kaj pričakovati, ko pričakuješ?).

spoMInJa nas na > Coraline, 2009> Mrtva nevesta, 2005


Arhitekt John (Alec Baldwin) na oddihu v Rimu, kjer je preživel svojo mladost, spozna Jacka (Jesse Eisenberg). V mladem fantu, ki je do ušes zaljubljen v Monico (Ellen Page), spogledljivo prijateljico nje-gove punce Sally (Greta Gerwig), vidi samega sebe in podoživi eno najbolj bolečih romantičnih epizod v svojem življenju. V Rim pripotujeta tudi upoko-jeni operni režiser Jerry (Woody Allen) in njegova

soproga Phyllis (Judy Davis). Razlog njunega obi-ska tega očarljivega mesta je spoznati Michelangela (Flavio Parenti), italijanskega zaročenca njune hčer-ke Hayley (Alison Pill). Ob srečanju se Jerry odloči, da bo Michelangelovemu očetu Giancarlu (znani italijanski tenorist Fabio Armiliato), sicer pogreb-niku, ki prepeva čudovite arije pod tušem, pomagal na poti do slave ...

V očarljivem italijanskem velemestu boste spoznali skušnjavam podvržena mladopo-ročenca, priznanega arhitekta, ki podoživlja svojo mladost, povprečneža, ki čez noč postane slaven, in opernega režiserja, ki želi na oder zvabiti pojočega pogrebnika.

RIMU Z LJUBEZNIJOto roME WItH LoVE

IgraJo Ellen Page, Woody Allen, Jesse Eisenberg, Alison Pill, Greta Gerwig, Penélope Cruz, Alec Baldwin, Judy Davis, Roberto Benigni, Ornella Muti, Carol Alt ... rEŽIJa In scEnarIJ Woody AllenŽanr romantična komedijadIstrIButEr Cinemania groupprEMIEra 6. september 2012 traJanJE 112 minhttp://sonyclassics.com/toromewithlove/

Woody Allen, eden najbolj plo-dnih filmskih ustvarjalcev, ki v svojih filmih poveličuje ameri-

ški način življenja in hkrati na zabavno simpatičen način »zdravi« svoje frustra-cije, nas bo po Polnoči v Parizu (2011) ponovno skušal nasmejati v njemu la-stnem ležerno nevrotičnem slogu. Nje-gov zadnji celovečerec je posvečen rim-ski prestolnici, v njem pa po stari navadi najdete kopico ekscentričnih in simpa-tično nerodnih likov ter pisano igralsko zasedbo, v kateri so moči združili tako veterani kot vzhajajoči ameriški igralci.

spoMInJa nas na > Polnoč v Parizu, 2011> Ljubezen v Barceloni, 2008> Ljubezen in vse ostalo, 2003Judy Davis in Woody Allen

Spisal: Damijan Vinter


Skupni imenovalec zadnjih filmov prizna-nega ameriškega režiserja, ki bo čez nekaj mesecev dopolnil 77 let, so evrop-ska (vele)mesta. Kdo ve, zakaj se Woody Allen zadnje čase tako navdušuje nad starim kontinentom, a njegov opus je s tem pristopom dobil opazen »evropski« pri-dih. V London sta bila postavljena že zgod-ba o družbenem vzponu povzpetniškega mladeniča v podobo Jonathana Rhysa Meyersa (Zadnji udarec) in klopčič ljube-zenskih pripetij, v katerem so se po zaslugi šarlatanske vedeževalke znašli Anthony Hopkins, Gemma Jones, Naomi Watts, Antonio Banderas in Josh Brolin (Spoznala boš visokega, temnega tujca). V Barceloni sta se v ljubezenski trikotnik z zapeljivim slikarjem zapletli Scarlett Johansson in Rebecca Hall (Ljubezen v Barceloni), čar pariškega (nočnega) življenja pa je – žal za ceno odnosa s svojo izvoljenko – odkri-val Owen Wilson kot navdiha iščoči pisatelj Gil (Polnoč v Parizu). Čeprav je kazalo, da je zapriseženi Newyorčan inspiracijo našel na evropskih tleh, je Woody napovedal vrnitev na domača tla.

Ljubezen v Barceloni (2008)

Spoznala boš visokega, temnega tujca (2010)

Polnoč v Parizu (2011)

izlet WoodyJa allena po evropi

Penélope Cruz

Monica Nappo in Roberto Benigni

Zadnji udarec (2005)

V tej romantično obarvani fre-ski, posvečeni italijanskemu tem-peramentu, se pred kamerami pojavijo še Penélope Cruz in ne-kaj znanih italijanskih igralcev: slavni Roberto Benigni v vlogi novopečenega zvezdnika, mlada Alessandro Tiberi in Alessandra

Mastronardi kot mladoporočen-ca, ki ne opravita najbolje prvega izpita pred ženinovimi sorodni-ki, Antonio Albanese kot nadle-žni snubec ter še vedno privlačna Ornela Mutti.

Alec Baldwin

To je že 42. film Woodyja Allena, pod katerim se je pod-pisal kot režiser. Sicer pa je zanj značilno, da za svoje filme spiše scenarije, pogosto pa v njih tudi zaigra.

po tridesetih letih skupnega življenja se v svoji iskrivo-sti upeha marsikateri zakon

in tudi ta, v katerem bivata Kay (aktualna oskarjevka Meryl Streep) in Arnold (Tommy Lee Jones), pri tem ni izjema, saj eden večjih izzivov njunega trenutnega življenja denimo predstavlja naroč-nina na novo kabelsko televizijo. A Kay se še noče za vedno posloviti od živosti svojega bivanja, še pose-bej po tem, ko odkrije, da bi za ponovno osvežitev njunega zakon-skega razmerja veljalo obiskati dr. Felda (Steve Carell), izkušenega terapevta, ki zna utrujene partner-je zanetiti z novimi iskrami. Kay rezervira vozovnici in Arnold se ji

nejevoljno pridruži na poti v Great Hope Springs, ki za njuno razmer-je dejansko pomeni povsem nov izziv, nad njim pa bdi dr. Feld, ki se odloči par spet popeljati vse od prvih dotikov, pa vse do … konca. Film je zrežiral David Frankel, ki je z Meryl Streep že sodeloval pri Hudičevki v Pradi, za seboj pa ima še komični hit Marley in jaz. Komična drama za starejše, ki diha v ritmu šaljive romance, kot je denimo Ljubezen je luštna stvar, pri čemer bosta glavna igral-ca s svojo karakterno prefinjeno-stjo gotovo poskrbela, da si jo bo ogledal tudi kak mlajši gledalec, ki še nima tovrstnih partnerskih problemov.

HoPe SPRingSBlitz Film & Video Distribution V kinu od 6. septembra 2012

Spisal: Samo Rugelj

KAKO ZAČINItI ZAKONJesse Eisenberg in Ellen Page

UMco d.d., Leskoškova 12, Ljubljanatel: 01/520 18 30, faks: 01/520 18 [email protected], www.umco.si

ZA POSLOVNO UREJENO JESEN

Srajce Russell so vrhunske kakovosti, udobne in enostavne za vzdrževanje. Na voljo že od 10,80 eur + ddv.

Pokličite nas za brezplačen katalog!

Ponudba velja za pravne osebe in društva.


f ilmi uličnega plesa so se v zadnjem desetletju razvili v močno panogo plesnega filma. K uve-ljavitvi te podzvrsti je leta 2006 veliko pripo-

mogel ravno film Step Up oziroma Odpleši svoje sanje, ki se je razvil v prepoznavno filmsko serijo in z dvoletnimi razmaki med posameznimi deli je letos priplesal že do četrte epizode. Da bo tokrat še bolj divje, bodo poskrbele vroče ulice Miami-ja, ki bodo nadomestile ulična plesišča Baltimor-ja in New Yorka, kjer se je plesalo v predhodnikih. Zgodba se vrti okoli dveh prijateljev iz otroštva, Seana in Eddyja, ki v prostem času, kadar ne de-lata kot natakarja v hotelu, vodita ekipo plesalcev in drugih umetnikov, ki po mestu izvajajo nepri-čakovane (flash mob) plesne točke. Sean se zagle-da v privlačno Emily, tudi nadarjeno plesalko, na katero pa oče pritiska, da opusti željo po plesni

karieri. Emily si zagotovi mesto v ekipi, kar prič-ne krhati odnos med prijateljema, na plan pa pride tudi dejstvo, da je Emily hčerka nepremičninske-ga posrednika, ki na mestu soseske, od koder pri-haja večina plesalcev, namerava zgraditi trgovsko središče. Tako Emily predlaga, da flash mob ple-sne točke uporabijo kot svojevrstno obliko prote-sta proti temu.

Spektakularne in vrhunsko koreografirane plesne sekvence, ki so osrednji del (takih) filma(ov), si bo-ste lahko zopet ogledali v 3D. Osrednji plesno-ro-mantični par bosta zaigrala novinca Ryan Guzman in Kathryn McCormick, finalistka iz plesnega re-sničnostnega šova So You Think you Can Dance. V stranski vlogi pa bo zopet nastopil simpatični plesa-lec-igralec Adam Sevani (Moose), ki je od drugega dela dalje prepoznavna stalnica franšize.

stEp up rEVoLutIon

IgraJo Adam G. Sevani, Kathryn McCormick, Ryan Guzman, Jordana DePaula, Stephen Boss, Jessica Guadix, Chadd Smith, Mari Koda, Mia Michaels, Christopher Scott ... rEŽIJa Scott SpeerscEnarIJ Amanda BrodyŽanr plesna romancadIstrIButEr Blitz Film & Video DistributionprEMIEra 30. avgust 2012 traJanJE 99 min

V četrtem delu priljubljene filmske plesne franšize bodo ulice Miamija preplavili vrhunski plesni nastopi. Skupina izurjenih plesalcev namreč tam izvaja t. i. flash mobe.

Izrazita za žanr je generična zasnova, ki je podrejena nizanju plesnih sekvenc. V ospredju je romantični zaplet med fantom in dekletom različnih družbenih slojev ali s kakšnimi drugi-mi razlikami, dramaturški lok pa je uresničitev sanj, ki so povezane z zmago na plesnem tek-movanju ali sprejemom v izbrano plesno šolo. Cilj je tik pred koncem zaradi ljubezenskih trenj osrednjega para ogrožen, a na koncu se pona-vadi vse lepo izide. Poudarjen motiv je rivalstvo med plesnimi skupinami in močna prijatelj-ska pripadnost lastni ekipi. Prisotno je tudi mešanje plesnih stilov

(pogosto balet). Igralska zasedba je izrazito multietnična in je v vsakem filmu nova, četudi gre za serijo filmov, prav tako gre običajno tudi za novo zgodbo. Čeprav je ta struktura ponavadi opazno prisotna, to ne moti, saj filmi energijo iščejo v plesnih točkah. Značilno za te filme je, da se v njih kalijo novi igralci (mesto pa najde-jo tudi mnogi udeleženci resničnostnih šovov) in režiserji, ki upajo na svoj preboj. Jessica Alba je svoje filmske korake denimo pričela s Cukrčkom (2003), ta hip vroči igralec Channing Tatum pa s prvim delom Odpleši svoje sanje. Slednji film

je bil tudi režijski prvenec Anne Fletcher (Vedno priča, nikoli nevesta, Snubitev), Johnu M. Chuju, režiserju drugega in tretjega dela tega niza, pa je bila zaupana režija prihajajočega akcijske-ga spektakla G.I. Joe: Retaliation. Žanr je za svojega vzel tudi prikaz slike v 3D, britanska uspešnica Ulični ples (2010) pa je bil sploh prvi 3D film, posnet v tej državi. Za konec pa še zanimivost: čeprav so se prihodki v ZDA z vsa-kim novim delom Odpleši svoje sanje manjšali, so na svetovni ravni podirali rekorde po skupnem prihodku. Morda bo tako tudi tokrat.

spoMInJa nas na > Odpleši svoje sanje 1–3, 2006–2010> Ulični ples (1, 2), 2010, 2012> Cukrček (1, 2), 2003, 2011> Prihrani zadnji ples, 2001

ODPLEŠI SVOJE SANJE 4

Značilnosti filmov o uličnem plesu

Spisal: Aleš Cimprič

Ryan Guzman in Kathryn McCormick

Odpleši svoje sanje (2006)Cukrček (2003) Ulični ples (2010)


KILLEr JoE

IgraJo Matthew McConaughey, Emile Hirsch, Juno Temple, Thomas Haden Church, Gina Gershon, Scott A. Martin ... rEŽIJa William FriedkinscEnarIJ Tracy Letts po svoji istoimenski igriŽanr komična kriminalna dramadIstrIButEr FiviaprEMIEra 23. avgust 2012 traJanJE 103 minwww.killerjoethemovie.com

če gre verjeti osladnim oglasom, ki se od nekdaj pojavljajo na te-leviziji, je družina idilična sku-

pnost, njeni člani pa hodijo na izlete, se neprestano smehljajo, se nikdar ne prepirajo in nasploh živijo življenja, ki se jih ne bi branili niti junaki pravljic. Seveda pa obstaja tudi njena temnej-ša plat. S tega zornega kota je druži-na družbeno spodbujan pojav, za ka-terim se skriva trohneča ječa, pogosto potrebna spomladanskega čiščenja in dezinfekcije ter rehabilitacije njenih

Ameriški režiser William Friedkin, ki si je sloves priboril že v 1970-ih, bo tokrat postre-gel s komično kriminalno dramo o mladeniču, ki se znajde v dolgovih. Ker je njegova mati zavarovana za primer smrti, najame morilca, da bi tako prišel do denarja ....

članov. Tako družino spremljamo v filmu Mori-lec Joe, novi stvaritvi Williama Friedkina, ki se je prebil leta 1971 s Francosko zvezo, dve leti kasneje pa zrežiral Izganjalca hudiča, eno najboljših ame-riških grozljivk vseh časov (pri čemer velja pouda-riti, da so na disfunkcionalne družine, ironično, pogosto najglasneje opozarjale prav grozljivke. Spomnite se samo Hooperjevega Teksaškega poko-la z motorko ali Kubrickovega Izžarevanja). Mo-rilec Joe pa, žanrsko gledano, pravzaprav ni gro-zljivka, temveč samosvoja, vročična kriminalka z dovolj izvirnim zapletom. Chris (Emile Hirsch) je teksaški diler, ki se znajde v precejšnjih dolgo-

vih. Ker je od vračila denarja odvisno njegovo preživetje, sku-je prebrisan načrt, ki temelji na naslednji pred-postavki: če se bo njegovi materi zgodilo kaj tra-gičnega, bo on zaradi njenega zavarovanja prejel 50 tisoč dolarjev. Za izvedbo tega umazanega po-sla najame Joeja Cooperja (Matthew McConau-ghey), poklicnega morilca, ki je povsem slučaj-no tudi policist. Plačati mora seveda vnaprej, ker pa denarja nima, hitro vskoči njegova nadvse po-stavna sestra ... Komična kriminalna drama o lju-deh, ki se lotijo posla, ki mu niso dorasli, ob ka-teri se spomnite na brata Coen.

MORILEC JOE

Spisal: Aljaž Vogrin

Matthew McConaughey


Ideja za film je izšla iz anekdote o filozofu Fri-edrichu Nietzscheju, ki je na dan živčnega zloma ugledal težave kočijaža s trmastim konjem, ki se kljub prigovarjanju in neusmiljenemu bičanju ni hotel premakniti. Nietzsche priskoči živali na po-moč in se zgrudi na tla. Dogodek se je zgodil v me-stu Torino. Tarr ga uporabi za jedrno izhodišče fil-ma o revnem kmetu in njegovi hčerki, katerima je edino bogastvo konj, ki se začne nekega dne upira-ti ukazom lastnika. Kakor pravi Tarr, je to film o teži življenjskega bivanja, o tem, kako težko je ži-veti vsakdanje življenje in o njegovi monotoniji. Ta duh krasno zajame na platnu, kjer šest dni trajajočo

zgodbo prikaže v ponavljajočih se opravilih, ki pod težo puste, z vetrom prepihane pokrajine le drama-tizirajo napore človeškega obstoja. V le 30 kadrih posnet skoraj triurni film ne preizkuša občinstva ta-ko kot režiserjev sedem ur in pol dolgi Satanski tan-go (1994), izjemna črno-bela fotografija in zvočna kulisa piša nenehnega vetra, ki ga le občasno pre-glasi glasbena melodija, pa gledalca vsrkajo vase, vse dokler ga skupaj s protagonistoma ne oblije tema prihajajočega konca. Slednji se ne zgodi s pokom, ampak pride tiho in neizrazito, prav tako kot si Tarr interpretira resnični prihod konca. Veliko delo av-torja, v katerem je, kot je dejal sam, zaobjel esenco svojih filmov in svojega življenja.

a torInóI LóIgraJo Erika Bók, János Derzsi, Mihály Kormos ...rEŽIJa Béla TarrscEnarIJ Béla Tarr in László KrasznahorkaiŽanr dramadIstrIButEr Continental filmprEMIEra 8. avgust 2011 traJanJE 146 min

madžarski režiser Béla Tarr (Werck-meistrove harmonije, 2000), ki se je pridružil valu madžarskih filmskih

ustvarjalcev, ki so tekom devetdesetih let opozorili nase s črno-belo tehniko snema-nja in minimalistično izraženimi filmi ža-lobnega tona, je med svojo kariero postal eden vidnejših predstavnikov evropskega avtorskega filma. Zato je poznavalce ume-tniškega filma na premieri njegovega prej-šnjega celovečerca Mož iz Londona (2007) še toliko bolj presenetilo oznanilo danes 57-letnega režiserja, da bo njegov prihajajo-či, že deveti film hkrati tudi njegov po-slednji. Torinski konj, ki govori o neizbe-žnem koncu sveta, tako tudi simbolično zaključi avtorjevo kariero.

tORINSKI KONJ

Velikan sodobnega avtorskega filma, madžarski režiser Béla Tarr, s Torinskim konjem po lastnih besedah zaključuje svojo filmsko karie-ro. Film, ki v vseh pogledih več kot dostojno zaokroži avtorjev opus.

Spisal: Aleš Cimprič

Režiser Béla Tarr

IZIDESEPTEMBRA

NAJNOVEJŠA IZDAJA NAJBOLJ PRODAJANEFILMSKE KNJIGE V SAMOSTOJNI SLOVENIJI!

1001 FILM PO IZBORU VODILNIH SVETOVNIH FILMSKIH KRITIKOVod Potovanja na Luno (1902) do Umetnika (2011)

UMco, d. d., Leskoškova 12, 1000 Ljubljana

KNJIGE ZALOŽBE UMco SO NA VOLJO TUDI V VSEH BOLJE ZALOŽENIH KNJIGARNAH!

1001 FILM NAJBOLJŠI FILMI VSEH ČASOV

• 960 strani filmskega branja• format 165 x 215 mm • barvne fotografije na

kakovostnem papirju• trda vezava• kronološka razporeditev filmov• pregledna kazala• knjiga je prevedena že v 25 jezikov

Redna cena knjige: 49,90 €

Prednaročniška cena: 39,90 €(velja do vključno 31. avgusta 2012)

Naročila sprejemamo: • po telefonu 01/520 18 39• e-pošti [email protected]• z naročilnico po pošti ali faksu (01/520 18 40)

PRVOOSEBNO POROČILO O ŽIVLJENJU, TEKU IN VSEM DRUGEM!

ZBIRKA PREOBRAZBA

knjige, ki spreminjajo pogled na človeka

NOVO!

219 strani • 16,90 €mehka vezava z zavihki

»Zgodba o ljubiteljskem tekaču, ki se po dvajsetih letih sedenja odloči (spet) preteči maraton. Če ste kdaj razmišljali, da bi pretekli maraton, potem je morda to prava knjiga za vas!.«


cosMopoLIsIgraJo Robert Pattinson, Paul Giamatti, Juliette Binoche, Samantha Morton, Jay Baruchel, Sarah Gadon, Kevin Durand, Mathieu Amalric, Emily Hampshire ... rEŽIJa David CronenbergscEnarIJ David Cronenberg po istoimenskem romanu Dona DeLillaŽanr drama dIstrIButEr Blitz Film & Video DistributionprEMIEra 30. avgust 2012 TRAJANJE 108 minhttp://cosmopolisthefilm.com/en

f ilmska pot Roberta Pattinsona že kaže obrise vzorca, ki je za-znamoval začetke karier zvez-

dnikov tipa Brad Pitt ali Leonardo DiCaprio, ki so prve igralske korake

naredili kot najstniški idoli ob gla-snem vzdihovanju oboževalk. Če se je po bledolični vampirski vlogi Pattinson z naslednjim filmom Vo-da za slone še držal vloge zasanja-nega romantika, pa je s filmom Bel Ami že nakazal, da njegove ambicije segajo preko tipskih vlog, s kakršno si je ustvaril ime. Da je lahko status najstniškega idola dvorezen meč, so spoznali že številni igralci, ki se ni-so nikoli uspeli izviti iz začetnega kalupa, a zdi se, da Pattinson zaen-krat vleče prave poteze.

Eric Parker je poosebljenje ameri-škega sna. Mlad, čeden in težak več milijard. Hkrati pa je latenten soci-opat, ki se kot kakšen zaspan mor-ski pes v svoji limuzini prevaža po neonskih velemestnih ulicah na po-

ti do svojega najljubšega frizerja. Zastoji na cesti, milijonska poslov-na napaka in odtujena žena, ki raje kot z njim zahaja v posteljo z drugo žensko, pa ga počasi, a nezadržno

potiskajo proti robu brezna, v kate-rega ga dokončno potisne slaba no-vica, ki mu jo zaupa njegov zdrav-

nik. Dan v Ericovem življenju se tako sprevrže v zdrs v pekel, v ka-terem odseva shizofrenost urbane-ga enaindvajsetega stoletja.

Temačna urbana srhljivka z apo-kaliptičnimi toni (film je nastal po romanu Dona DeLilla) za Cronen-berga po precej neavtorsko obarva-nih zadnjih nekaj hollywoodskih izdelkih predstavlja vrnitev k fil-mom, s kakršnimi si je utrdil slo-ves v zrelem obdobju svoje kariere, Pattisonu pa se je v njej pridružila preizkušena igralska zasedba, ki jo sestavljajo Jay Baruchel, Paul Gia-matti, Juliette Binoche in Mathieu Amalric.

KOZMOPOLIS

Spisal: Matic Večko

zgodba se odvija leta 1965 na idiličnem otočku nekje v Novi Angliji. Dvanajstle-

tni Sam je sirota, ki se tam znaj-de kot član skavtov, ki jih vodi Ward (Edward Norton). Suzy, ki na otočku prebiva, za razliko od Sama ima starša (Frances Mc-Dormand in Bill Murray), vendar se ji pogosto zdi, da bi precej bo-lje shajala brez njiju. Kot se izka-že, sta se njuni poti prekrižali že leto poprej, kar je botrovalo do-pisnemu prijateljstvu in nastanku skrivnega načrta, ki ga zdaj pože-neta v tek. Sam priskrbi opremo za kampiranje, Suzy pa šest knjig, svojo mačko in gramofon in ope-racija pobeg se lahko prične. To zaspani otok seveda takoj dvi-gne na noge in na lov za mladima ubežnikoma se poženejo starša, skavti, policijski načelnik Sharp (Bruce Willis) in socialna služba, ki jo pooseblja ledena kraljica Til-da Swinton. Poletna avantura se

za oba pustolovca konča, ko ju po nekaj svobodnih dneh odkrijejo v skritem zalivu, ki sta ga poimeno-vala Kraljestvo vzhajajoče lune. Toda ravno ko se že zdi, da se bo zgodba klavrno končala, se prava pustolovščina šele začne.

Wes Anderson je znan po svo-jih ekscentričnih izdelkih, ki ni-so vedno po okusu vseh gledal-cev. In čeprav je tudi tokrat ubral precej nekonvencionalen pristop k snemanju – tako so na primer lokacije za snemanje po režiserje-vih besedah našli kar s pomočjo aplikacije Google Earth –, je Kra-ljestvo vzhajajoče lune s svojo dru-žinsko naravnano lahkotnostjo precej bliže njegovemu prejšnje-mu filmu Čudoviti gospod lisjak. Pomemben delež k poletni pusto-lovščini, o kakršni smo mnogi sa-njali kot otroci, doda izvrstna at-mosferična glasbena podlaga pokojnega britanskega skladatelj-skega mojstra Benjamina Brittna.

KRALJEStVO VZHAJAJOČE LUNE

MoonrIsE KIngdoM

IgraJo Bruce Willis, Edward Norton, Bill Murray, Frances McDormand, Tilda Swinton, Jason Schwartzman, Bob Balaban, Harvey Keitel, Jared Gilman, Kara Hayward ...rEŽIJa Wes AndersonscEnarIJ Wes Anderson in Roman CoppolaŽanr romantična komična dramadIstrIButEr Cinemania groupprEMIEra 15. avgust 2012 traJanJE 94 minwww.moonrisekingdom.com

Robert Pattinson in Sarah Gadon

Edward Norton

spoMInJa nas na > Ameriški psiho, 2000> Stranski učinki, 2004> Trk, 1996> Modri žamet, 1986

Spisal: Matic Večko


navkljub zgovornemu imenu Ferdo Krota ni sluzava žaba, temveč je nadležna dvoživ-

ka zgolj po naravi. Mladi nasil-než uživa v ustrahovanju manj-ših sovrstnikov, največ zadovolj-stva pa mu predstavlja nadlegova-nje desetletnega Viktorja. Ta nič manj nagajivi mladenič je kljub vsemu odločen, da bo s prijate-ljem Jakobom, njegovo sestrično Klaro in zvestim psom Klobaso enkrat za vselej ugnal pretepača. Priložnost se ponudi, ko v mesto prispe cirkus in se Viktor s prija-telji prijavi na nastop v počastitev zadnje mojstrovine velikega kra-lja topovske krogle. Toda Ferdo Viktorju prekriža načrte in mu

ukrade pripravljeno točko, zato si mora navihani fantič domisliti ene svojih največjih potegavščin.

Zabavna danska animacija je nastala po romanu Oleja Lunda Kirkegaarda (v slovenščino je prevedena njegova zgodba Albert in Veliki Kazimir), ki v svojih delih rad izpostavi problematične (anti)junake. Za režijo je poskrbel Peter Dodd, ki je kot animator sodeloval pri celovečernih ani-macijah Mrtva nevesta (2005), Povest o Despereauxu (2008) in Čudoviti lisjak (2009). Film je sinhroniziran v slovenščino, gla-sove so posodili Matevž Miller, Miha Rodman, Rok Kunaver in Maruša Bertoncelj.

Ob začetku novega šolskega leta v Kinodvor in Planet Tuš prihaja poučna sin-

hronizirana pustolovščina Loti in skrivnost mesečevega kamna reži-serjev Heikija Ernitsa in Jannoja Poldma. Estonska cineasta sta simpatično psičko prvič pred-stavila leta 2000 v televizijski seriji Lotijino potovanje na jug, šest let kasneje pa sta posnela prvi animirani celovečerec Loti iz Izumiteljske vasi, ki je postal velika uspešnica tudi onkraj meja njune domovine.

Preprosto in otrokom lahko razumljivo zgodbo avtorja pre-pletata z izjemnim smislom za detajle in čudovitimi slikami oza-

dij, ne manjka pa tudi pozitiv-nih naukov, ki jih spoznavajo in posredujejo glavni liki.

Neke noči skušajo skrivno-stne pojave ukrasti kamen, ki ga je Loti dobila od strica, navdu-šenega gorskega plezalca. Med branjenjem Loti začuti v kamnu nenavadno energijo, zato poišče očetovega nekdanjega plezalskega prijatelja. Skupaj se odpravita po sledeh stričeve stare odprave, na poti pa ju čakajo številna presene-čenja, saj se ves čas za njima rišejo sence skrivnostnih zasledovalcev. Na srečo je Loti od očka izumi-telja dobila prav posebno vozilo, s katerim se lahko urno odpeljeta čez drn in strn.

oRLa FRøSnaPPeRdistributer: Continental filmV kinu od 11. avgusta 2012

LoTTe ja kuukiVi SaLaDuSdistributer: Fivia V kinu od 6. septembra 2012

Spisal: FilipBreskvar

Spisal: FilipBreskvar

FERDO KROtALOtI IN SKRIVNOSt MESEČEVEGA KAMNA


naSlOv v nEkaJ STavkIh O fIlmU OCEnadIkTaTOR l

Provokativni Sacha Baron Cohen (Borat, Brüno) je tokrat diktator Aladeen. Med obiskom New Yorka izgubi svojo moč in kot običajen človek spoznava življenje na Zahodu. Vulgarna satirična komedija!

SR FB MV

hISTERIJa lMladi zdravnik se zaposli pri profesorju, ki zdravi žensko »histerijo«. Tam se vanj zagledata obe šefovi hčerki. Romantična komedija o izumu prvega vibratorja, navdihnjena z resnično zgodbo.

SR FB MV

lEdEna dOBa 4: CElInSkI pREmIkI l

Ko celinski premiki spremenijo obličje Zemlje, se lenivec Sid, tiger Die-go in mamut Manny znajdejo sredi morske pustolovščine, ki jih po dol-gi poti vodi domov. Na voljo s podnapisi ali sinhronizirano ter v 3D!

SR FB MV

mRha lPrivlačna upornica in debelušni sramežljivec se podata na pot iskanja odgovorov. V osemdeseta leta postavljena komična drama o nenava-dnem prijateljstvu med dvema najstniškima izobčencema.

SR FB MV

nEvERJETnI SpIdER-man lNovi zagon serije o priljubljenem Marvelovem superjunaku. Film raz-krije, kako najstnik Peter Parker (Andrew Garfield) pridobi nadnarav-ne sposobnosti. Obilica spektakularnih posnetkov zaživi tudi v 3D!

SR FB MV

pETlETna zaROka lPotem ko se zaljubljenca Tom (Jason Segel) in Violet (Emily Blunt) od-ločita za poroko, se jima čas zaroke nepričakovano podaljša. Nova romantična komedija producenta Judda Apatowa!

SR FB MV

pRIJaTElJa lTopla komična drama o prijateljstvu med bogatim tetraplegikom in revnim temnopoltim negovalcem. Filmski fenomen v domači Franciji, ki v enaki meri osvaja srca gledalcev tudi drugod po Evropi.

SR FB MV

SnEgUlJčICa In lOvEC lOsvežujoča uprizoritev Sneguljčice (Kristen Stewart). Znana pravljica je le okvir za to epsko in temačno fantazijo, ki navdušuje z bogato scenografijo, veličastnimi prizori in odlično igro Charlize Theron.

SR FB MV

TEd lKo si je John (Mark Wahlberg) v otroštvu zaželel živega plišastega medvedka, se mu je želja uresničila, kosmatinec pa ga spremlja tudi v odraslem življenju. Zabavna komedija, polna pikantnih prizorov.

SR FB MV

v ISkanJU pRavICE lKo napadejo ženo učitelja (Nicolas Cage), ta poišče pomoč v orga-nizaciji, ki nudi zadoščenje krivici, ko roka pravice odpove. Problem nastane, ko seveda zahtevajo vrnitev usluge. Napeta kriminalka!

SR FB MV

vROčI mIkE lIzkušen erotični plesalec (Channing Tatum) pod svoje okrilje vzame novinca, ki ga uči svojega dela in zapeljevanja žensk. Komična dra-ma, ki je kot nalašč za vroče poletne noči.

SR FB MV

vzpOn vITEza TEmE lV mestu Gotham se pojavi nov skrivnostni šef podzemlja. Bo Bruce Wayne kos nevarnosti, čeprav si že dolgo ni nadel kostuma Batmana? Vizualno in vsebinsko navdušujoč zaključek Nolanove trilogije.

SR FB MV

LEGENDA: l V POLNEM ZAGONU l FILM SE POČASI IZTEKA l POHITITE, FILM JE V ZADNJIH IZDIHLJAJIH

SR – SAMO RUGELJ, FB – FILIP BRESKVAR, MV – MATIc VEČKO – KJER NI OcENE, KRITIK FILMA NI VIDEL – OSNOVA ZA OcENO FILMA JE NJEGOVA UMESTITEV ZNOTRAJ POSAMEZNEGA ŽANRA.

prepremiera 224

Documents