Универзитет “Св. Климент Охридски,,ТЕХНИЧКИ ФАКУЛТЕТ – БИТОЛА

ПАТЕН СООБРАЌАЈ И ТРАНСПОРТчетиригодишни студии

Семинарска работа по предметот

Сообраќајна психологија

Tema: Setilo za vid OKO

Предметен Професор: Изработиле:Проф. Д-р. Верица Данчевска Svirkov Zoran 7097

Stojanov Kiril 7096

Битола, Januari 2009

VOVED

Centralniot nerven sistem raboti vrz osnova na informaciite {to

gi prima preku periferniot setilen (senzitiven) nerven sistem od krajnite

delovi na teloto. Spored toa, setilata se organi so ~ija

pomo{ organizmot gi prima vpe~atocite od svojata okolina t.e.

reagiraat samo na onoj vid oset za koj se gradeni. Osven toa, site setila

ja imaat sposobnosta za adaptirawe t.e. za prisposobuvawe kon

novonastanatata situacija. Neposrednite uredi za primawe na

nadvore{nite a i na vnatre{nite drazbi vo samite organi se vikaat

receptori. Niv vo oddelni organi gi ima bezbroj, a smesteni se na

krajnite delovi od senzitivnite nervi. Imame pet vida setilni ogani

(setila), koi imaat funkcija da primaat sedum, a spored nekoi avtori do

devet vidovi oseti. Tie pet vida setila se: okoto, uvoto, nosot, jazikot i

ko`ata. Preku tie setilni organi organizmot gi prima osetite na vidot, na

sluhot, na ramnote`ata, na mirisot, na vkusot, na dopirot, zaedno so

osetot na bolkata i na temperaturata i na krajot osetot na muskulnata

napnatost. Okoto e setilen organ preku ~ii{to receptori se primaat

drazbite {to go ovozmo`uvaat vidot (gledaweto). Toa e dvoen organ,

smesten vo o~nite praznini ili orbiti na prednata strana na glavata od

dvete strani na korenot na nosot.

Vo `ivotinskiot svet se sre}avaat pove}e vidovi receptori (o~ni

petna kaj crvenite oceli - o~iwa) mre`esti o~i kaj insekti za primawe

na svetlonosna drazba. Obi~no toa e grupa na kletki sposobna da go

razlikuva intenzitetot na svetlinata, no ne i nejzinite kvalitetni

osobenosti. Od grupata na bezrbetnicite poslo`eni o~i od meurestiot

vid imaat sipite (mekotelite). Me”utoa, site rbetnici imaat meuresti o~i,

koi se najslo`eni kaj pticite i cica~ite, so golema sposobnost da gi

razlikuvaat predmetite i boite. Op{tata {ema za gradbata na o~ite e

1

ista za site rbetnici i vo osnova setiloto za vid na cica~ite ne se

razikuva mnogu vo strukturata i funkcioniraweto.

IZBOR NA CELI:

Op{ta cel:

- Da se zapoznaeme so setiloto za vid - oko kaj ~ovekot

kako najslo`eno graden setilen organ.

Pomo{ni celi:

- Anatomija na okoto kaj ~ovekot

- Glavni delovi na okoto ili opti~ki aparat na okoto.

- Sodr`ina na o~noto jabolko.

- Zaboluvawa i nega na o~ite.

2

1. ANATOMIJA NA OKOTO KAJ ^OVEKOT

Okoto se sostoi od nekolku pomo{ni i eden glaven del.

Pomo{nite delovi se nao|aat na nadvore{nata strana i zatoa u{te se

vikaat i nadvore{ni delovi na okoto, a glavniot del e smesten vo

samata o~na praznina i se vika o~no jabolko. Okoto preku vtoriot

mozo~en nerv e povrzano so centrite za vid (gledawe) koi se smesteni

vkrsteno vo okcipitalniot (tilniot) region na korata na golemiot mozok

kade {to definitivno se sozdava slikata za videnoto.

2. Pomo{ni (za{titni) delovi na okoto:

2.1. Goren I dolen o~en kapak ( gorna i dolna o~na klepka)

slu`at kako najdobra za{titan a o~noto jabolko. Gradeni se od: ko`a,

potko`no tkivo, muskulen sloj, podligavica i ligavica (sluzoko`a). Vo

gorniot o~en kapak, postoi u{te edna cvrsta za{titna plo~a gradena

od svrzno tkivo i od rskavica nare~ena plo~a. Klepkite me|u sebe

zatvoraat pogolem ili pomal o~en otvor od koi zavisi dali o~noto

jabolko }e bide pogolemo ili pomalo. Vo gornata klepka e smesten

muskulot ~ija{to funkcija e da go dr`i okoto otvoreno, odnosno pri

trepkaweto na o~nite kapaci solzite se razma~kuvaat po o~noto

jabolko I taka toa postojano se mie i ~isti.

2.2. Trepki : Trepkite se niza fini vlaknenca so razli~na dol`ina,

vo ~ii{to koreni se nao|aat niza `lezdi zaradi nivno postojano

podma~kuvawe. Masnoit rab na o~niot kapak i cvrsto prilepenite

klepki na dolnata i dolnata i gornata klepka, koga okoto e zatvoreno,

ovozmo`uvaat re~isi hermeti~ki okoto da bide zatvoreno za sekakov

nadvore{en pristap kon nego. Na gorniot o~en kapak ima okolu 100 -

3

150 vlaknenca, a na dolniot okolu 50 - 70. Vekot na traewe im e od 3

do 5 meseca.

2.3. Ve|i : Ve|ite se niza cvrsti i dolgi horizontalno polo`eni

vlakna, smesteni na ko`niot nabor nad o~nata praznina (orbita) koi {to

go delat ~eloto od gornio o~en kapak, i taka spre~uvaat pravot i potta

da se slevaat vo okoto.

2.4. Spojnica (kowuktiva) : Predstavuva ligavica {to ja pokriva

zadnata strana na kapacite, a isto taka i predniot del od belkata. Na

mestoto kade {to se spojuvaat kapa~nite delovi so toj od belkata, se

oformuvaat dva ligavni xeba, goren i dolen. Vo gorniot ligavi~en xeb ili

svod se izlivaat kanal~iwa od solznata `lezda.

2.5. Solzna `lezda : E mala `lezda smestena vo nadvore{niot

goren agol na o~nata praznina vo koja se sozdava za{titna te~nost za

povr{inata na okoto nare~ena solza.

2.6. Solzno - nosen kanal : E malo kratko kanal~e {to ja

povrzuva o~nata so nosnata praznina i slu`i za istekuvawe na solzite

niz nosnata praznina.

2.7. Solzite : Se produkt na solznite `lezdi vo koi tie ne prestano

se sozdavaat i se la~at i na toj na~in postojano ja odr`uvaat

povr{inata na o~noto jabolko I na kowuktivata vla`na. Inaku, poradi

postojno triewe na gorniot o~en kapak pri trepkaweto na okoto mo`e

da dojde do vospaluvawe na ovoj organ. Osven toa solzite postojano ja

mijat povr{inata na okoto i gi simnuvaat od nego site {tetni supstancii

i site nadvire{ni materii. Vo sostavot na solzite ima najmnogu voda,

potoa nekoi soli, kako i izmienite supstancii od povr{inata na okoto.

Solzite se proyirna, seriozna te~nost. Osmotskata koncentracija na

4

solzite e ista kako i koncentracijata na plazmata, ph e neutralno me|u

7,0 I 7,4. Solzite imaat eden enzim - lizozim I negovata uloga e da

deluva baktericidno.

2.8. Muskulni dvigateli na okoto , ramni I kosi : Se grupa

muskuli {to go dvi`at o~noto jabolko |i ima {est, od koi ~etiri se ramni

a dve kosi. Tie go dvi`at o~noto jabolko vo site nasoki i go

pricvrstuvaat okoto vo o~nata praznina. Zad okoto i o~nite muskuli se

nao|a sloboden proctor ispolnet so masno tkivo koe vo zna~itelna

merka pridonesuva za stabilizacija na okoto vo orbitata.

3. GLAVNI DELOVI NA OKOTO ILI OPTI^KI APARAT NA

OKO

Vo opti~kiot aparat na okoto vleguvaat: o~noto jabolko i o~niot

nerv koj izleguva od okoto i preku bazata na mozokot kade se

vkrstuva i odi vo okcipatalniot (tilniot) rezen od korpata na golemiot

mozok.

3.1. O~noto jabolko e sostaveno od tri obvivki:

Nadvore{na obvivka - gradena e od epitel i svrzno tkivo. Taa e

sostavena od dva dela: preden del ili ro`nica koj e proyiren i zaden del

ili belka koj ne e proyiren.

- Ro`nica: e preden del od nadvore{nata obvivka, graden od

proyiren red epitel i slu`i za propu{tawe na snop svetlosni zraci kon

vnatre{nite delovi na okoto. Pod redot epitel se nao|aat u{te tri tenki

sloevi gradeni od me|usebnoto vkrsteni fibrozni i elasti~ni vlakna i

zavr{uva so endotel koj e sostaven ode den sloj kletki, i pokrivaj}i ja

5

zadnata strana na ro`nicata se prefrla na prednata strana od

{arenicata (irisot). Vo ro`nicata se nao|a i nerven splet rasporedeni vo

svrzno tkivo i me|usebni epitelni kletki na nadvore{nata odnosno

prednata povr{ina i ro`nicata i zatoa zatoa ro`nicata e mnogu osetliva

na bolka i kaj najmala erozija. Dodeka na dopir taa e neosetliva

(nervniot splet e izgrade od amielinski nervni vlakna). Pri ispituvawe na

refleksite poradi prisutnosta na tie nervni vlakna so dopir

predizvikuvaat samo refleks na trepkawe na o~nite kapaci. Ro`nicata e

proyiren del od okoto i zatoa nema nitu krvni nitu limfni sadovi i taa se

isranuva preku puknatinki koi se nao|aat vo slojot od svrzano tkivo do

kade {to hranlivite materii doa|aat od arteriskiot splet lokaliziran okolu

periferniot rab na roznicata.

- Belka: Belkata e nadvore{na bela obvivka {to go obvitkuva

re~isi celoto o~no jabolko. Za nea se vrzani {este muskuli dvi`a~i na

okoto. Belkata e gradena od kolageni i od elasti~ni ni{ki i nejzinata

debelina e najizrazena na zadniot del od okoto i toa mestoto kade {to

izleguva vidniot nerv, a najtenka e na ekvatorot na o~noto jabolko.

Vnatre{niot del (sloj) od belkata e ozna~en kako mrna membrane.

Belkata e nerastegliva, cvrsta, belkasta, membrane nalik na topka,

napred prese~ena, vo ~ij del se vovlekuva ro`nicata. Na belkata se

nao|aat otvori za vidniot nerv, za krvnite sadovi (arterii i veni) i za

nervite. Vo predniot del od belkata se nao|a i venskiot sinus (tesen

kru`en kanal) {lemov kanal preku koj iste~uva o~nata vodi~ka od

prednata o~na komora. Vo belkata se nao|a splet krvni sadovi (arterii i

veni), nervi, a limfni sadovi nema.

Sredna obvivka: ja so~inuvaat golem broj sadovi, a osven toa

i pigmentni kletki i mazni muskuli. Nea ja so~inuvaat; {arenica (iris),

cilijarno telo i sadovnica.

6

- [arenica ( iris ): e predniot del od srednata obvivka na okoto

na izgled ima trkalezna plo~ka koja vo sredinata e {upliva i toj otvor

se vika zenica, irisot sodr`i osnovni krvni sadovi i krvno tkivo, pove}e

ili pomalkko pighment kafenikav po boja, koj se vika melanin. Od

negovoto koli~estvo zavisi bojata na okoto. Ako ima mnogu pigmenti

{arenicata izgleda crna, ako ima pomalku taa }e bide kafenikava, ako

gi ima u{te pomalku, {arenicata se ~ini sina ili zelenikava, a ako

pigment voop{to ne ima {arenicta ke bide crvenikava. Zna~i

{arenicata bez pigment e proyirna i zatoa niz nea se gleda bojata na

krvnite sadovi. Okolu zenicata, o {arenicata se gledaat dve mali

moskul~iwa - sfinkter i dilatator, koj go smaluvaat ili go zgolemuvaat,

otvorot na zenicata i na toj na~in go regulirat koli~estvoto na svetlina

{to vleguva vo zenicata. Muskulite se regulirani od avtonomen nerven

sistem. Sfinkterot e inoviran od parasimpatikusot, a dilatorot e

simpatikusot. Sfinkterot predizvikuva stesnuvawe - mioza i e

raspolozen kruzno okolu zenicata. [ireweto na zenicata se vika

midrioza, a go predizvikuva dilatorot koj e rasporeden radijalno od

sfinkterot kon cilijarniot rab na irisot. Zadniot del na {arenicata e

oblo`en so pigmenten sloj i prodol`uva vo pigmentniot sloj na

vnatre{nata obvivka od o~noto jabolko. Vo {arenicata se srekava splet

od krvni sadovi i nevri.

-Cilijarno telo: pretstavuva sredniot zadebelen del od srednata

membrane na o~noto jabolko. Cilijarnoto telo ja sozdava o~nata

vodi~ka i u~estvuva vo akomodacijata na okoto. Od cilijarnoto telo

izleguvaat vlakna nare~eni cilijarni zonuli, koj ja povrzuvaat le}ata so

cililarnoto telo. Vo sostavot na cilijrnoto telo vleguva svrzno tkivo,

bogata kapilarna mre`a koja ja sozdava o~nata vodi~ka i cilijarniot

muskul koj u~estvuva vo akomodacijata. Cilijarniot muskul e izgraden

od kru`no rasporedeni vlakna i radijalno rasporedeni vlakna. Kaj

dalekovidnite lica,cilijarniot muskul e silno razvien a osobeno negovite

7

kru`ni vlakna. Kaj kusogledite kru`nite vlakna mo`e i da

nedostasuvaat. Cilijarniot muskul e inervuiran od avtonomniot nerven

sistem i toa od parasimpati~nite vlakna. Zadnata strana na cilijarnoto

telo isto taka i kaj isrisot e oblo`ena so pingmenten sloj od

vnatere{nata obvivka na okoto.

- Sadovnica: pretstavuva zaden del od srednata obvivka i

nalikuva na {upliva topka. Izgradena e od svrzno tkivo i bogata

arterisko - venska mre`a i nerven splet ( cilijarni arterii, veni i nervi ).

Zna~i sadovnicata ja obezbeduva ishranata na okoto so bogatiot krven

splet i ostranuvaweto na otpadnite materii od okoto.

Vnatre{na obvivka: izgradena e od dva dela i toa: nadvore{en

pigmenten sloj i vnatre{en nare~en mre`nica ili retina. Pigmentniot

sloj vsu{nost ja oddeluva sadovnicata od srednata obvivka na okoto.

- Mre`nica ili retina: go pretstavuva dlabokiot list od

vnatre{nata obvivka na o~noto jabolko, koja le`i neposredno vrz

pigmentniot sloj. Predniot del od mre`nicata ne prima svetlosni drazbi

igo pretstavuva slepiot del od mre`nicata. Zadniot del e osposoben za

prijem na svetlosni drazbi i e ozna~en kako opti~ki del od mre`nicata.

Granicata megu tie dva dela e zap~esta linija koja se naoga vo blizina

na cilijarnoto telo. Kaj `iv ~ovek opti~kiot del od retinata e potpolno

proyiren so rozova boja koja{to poteknuva od edna lipoidna

supstancija osetliva na svetlost nare~ena viden purpur ( rodopsin ).

Purpurot se naoga vo stap~iwata na nervopitelnite kletki. Na svetlina

purpurot se razoruva i retinata stanuva bezbojna, a vo temnina toj

regenerira i retinata povtorno dobiva rozova boja. Pri odlepuvaweto na

retinata, purpurot ne mo`e da regenerira i retinata e so belkasta boja i

8

se o{tetuva vidot. Opti~kiot del od mre`nicata zaedno so pigmentniot

sloj e sostavena od 10 sloja:

1) Pigmenten sloj od retinata: gi prenesuva hranlivite materii

od sadovnicata do retinata i ima uloga na teman komora kako kaj

fotografskiot aparat. Spre~uvaj}i ja defuzijata na dojdenite svetlosni

zraci, obezbeduva ostar vid.

2) Sloj od ~ep~iwa i stap~iwa: stap~iwata sodr`at rodopsin i

osetlivi se na svetlost, a ~ep~iwata ne sodr`at rodopsin i se osetlivi na

boja. Ovoj sloj vsu{nost prestavuva prodol`etoci od kletkite smesteni

vo ~etcrtiot nervopitelen sloj. Po celata mre`nica pobrojni se

stap~iwata so isklu~ok na centarlanata jami~ka kade {to se prisutni

samo ~ep~iwata.

3) Nadvore{na grani~na membrana: preku nea pominuaat

samo prodol`etoci na nervopitelniot sloj.

4) Nervopitelniot sloj: izgraden od isprepleteni nervnopitelni

kletki so golemi jadra i periferni prodol`etoci na lika na ~ep~iwa i

stap~iwa.

5) Nadvore{en mre`est sloj: izgraden od isprepleteni nervni

prodol`etoci.

6) Ganglionaren sloj: izgraden od bipolarni nervni kletki -

nevroni.

7) Vnatre{en mre`est sloj: izgraden od brojni nervni

prodol`etoci.

9

8) Ganglionaren sloj na opti~kiot nerv: tuka se nao|aat

gangliskite kletki na opti~kiot nerv ~ii vlakna go gradat samiot viden

nerv.

9) Sloj vlakna od opti~kiot nerv: koi gi konvergiraat pipalata

na opti~kiot nerv i od kako }e pominaat niz otvrot na belkata dobivaat

mielinska obvivka.

10) Vnatre{na grani~na membrana: mnogu tenka obvivka

koja ja oddeluva mre`nicata od staklestoto telo. Na vnatre{nata strana

od retinata i toa vo nejziniot zaden del se zabele`uvaat dva morfolo{ki

elementi: pipalata ili diskot na opti~kiot nerv i `oltata damka. Pipalata

na o~niot nerv se naoga 4mm medijalno od zadniot pol na o~noto

jabolkio. Gledano od napred pipalata nalikuvaat na elipsesta ili kru`na

plo~ka so pre~nik od 1,5mm. Taa ima posvetla boja od ostanatiot del

na retinata. Vo sredi{niot del na pipalata se zabele`uva edna lesna

vdlabnatinka niz ~ij otvor pominuvaat i se razgraduvaat centralnite

krvni sadovi na retinata. Predelot na papilata nema nervnopitelni kletki

za vpriem na svetlosni vpe~atoci. Tuka se naoga samo sloj od vlaknata

na opti~kiot nerv, i zatoa od fiziolo{ka gledana to~ka papilata

pretstavuva slepa damnka na retinata. @oltata damka ili macula se

naoga 4mm lateralno od zadniot dela na o~noto jabolko, taa e so

`oltenikava boja, bidej}i vo centarot e izgradena samo od ~ep~iwa koi

{to ne sodr`at rodopsin.

10

1: zadna komora; 2: ora serrata; 3: cilijaren muskul; 4: cilijarni zonuli; 5:

[lemov kanal; 6: pupila; 7: predna komora; 8: kornea; 9: iris; 10: lens

cortex; 11: lens nucleus; 12: cilijaren proces; 13: conjuntiva; 14: inferioren

obli~en muskul; 15: inferioren rektusen muskul; 16: medijalen

rektusen muskul; 17: retinalni veni i arterii; 18: opti~ki disk; 19: dura

mater; 20: centralna retinalna arterija; 21: centralna retinalna vena; 22:

opti~ki nerv; 23: vortikozna vena; 24: top~est sloj; 25: macula; 26:

fovea; 27: sclera; 28: choroid; 29: goren rektusen muskul; 30: retina.

4.SODR@INA NA O^NOTO JABOLKO

Vo o~noto jabolko se sodr`ani potpolno proyirni delovi koi gi

propu{taat i prekr{uvaat svetlosnite zraci. Idej}i od napred kon nazat

vo o~noto jabolko se nao|aat slednive delovi: Predna i zadna o~na

komora ispolneta so o~na vodi~ka, le}ata i staklenoto telo.

- Predna o~na komora: E pogolema i se nao|a me|u ro`nicata i

{arenicata i e ispolneta so bistra seriozna te~nost nare~ena vodi~ka.

11

- Zadna o~na komora: se nao| zad pernicata me|u le}ata,

Cilijarnoto telo i negovite ni{ki. Taa e mala i e polna so pogusta

`elotinozna o~na vodi~ka.

- O~na vodi~ka: E bistra bezbojna te~nost. Se nao|a vo

prednata i zadnata o~na komora. Nejzinite glavni delovi od koi se

sostoi se vodata i solite, no sodr`i i organski materii kako i

aminokiselini, urea, {ekeri,malku enzimi i antitela. Koli~estvoto na

ovaa vodi~ka zavisi od formacijata na ro`nicata i na le}ata. pH na

o~nata vodi~ka iznesuva okolu 7,1 – 7, 5 , a brzinata na

obnovuvaweto okolu 50mm3/min. O~nata vodi~ka se sozdava

neprekinato vo cilirarnoto telo koe e bogato snabdeno so kapilarna

mre`a. Nejziniot tek e naso~en od zadnata kon prednata komora.

Glavniot odvoen pat od prednata komora e {lemoviot kanal a sporedni

pati{ta se me|ukleto~nite otvori na endotelot od predniot del na

pernicata, a od tamu preku spermata vo nejziniot venski splet.

Normalniot intruakularen pritisok spored nekoi avtori iznesuva 20-25

mm Ng. Pritisokot na okoto vo tekot na denot se menuva, a prigve~er

e najnizok. Ovoj pritisok e reguliran od centralniot nerven sistem.

Postojnoto la~ewe na o~nata vdi~ka go odr`uva normalniot pritisok vo

o~noto jabolko. Naru{enoto istekuvawe na o~nata vodi~ka doveduva

do zgolemuvawe na introakularniot pritisok, a naj~esto mesto na

patolo{ki promeni e zalepuvawe na {lemoviot kanal.

- Le}ata: pretstavuva bikonveksna le}a koja gi prekr{uva

svetlosnite zraci, formirajki ostra prevrtena slika na retinata. Taa so

ni{kite od cilijarnoto telo e pricvrstena i sosem go zatvara prostorot

zad {arenicata. Le}ata e gradena od tri dela i toa: kapsula, epitel, i

vlakna.

12

- Kapsulata na le}ata: Pretstavuva bezstrukturna homogena

tenka i proyirna obvivka. Taa ja obvitkuva celosno le}ata i igra uloga

vo nejzinata ishrana, bidej}i le}ata nema krvni sadovi.

- Epitelot: e sloj na kletki smesteni pod kapsulata na prednata

strana od le}ata i vo predniot del na ekvatorot kletkite se izdol`uvaat

formirajki vlakna na le}ata.

- Vlakna na le}ata: nalikuvaat na izdol`eni {estrostrani prizmi

prilepeni edna do druga. Vlaknata na le}ata ja gradat masata na

le}ata. Taa e sostavena od dva dela i toa: kora i jadro.

- Staklesto telo: e proyirna polute~na masa {to go ispolnuva

pogolemiot del od o~noto jabolko. Staklestotot telo e sostaveno od

membrane, sperma I vodi~ka. Membranata pretstavuva tenka proyirna

obvivka, Spermata e sostavena od tenki, proyirni vkrsteni kolageni

ni{ki a vodi~kata e zastapena vo 98% od negovata masa.

5. ZABOLUVAWA NA O^ITE

Naj~esti zaboluvawa na o~ite se:

- Kratkovidnost, Dalekovidost, Daltonizam i Refrakcija.

5.1. KRATKOVIDOSTA e zaboluvawe na okoto ako praralelnite zraci koi

vleguvaat vo okoto posle fokusiraweto od le}ata ne pa|aat na

13

mre`nicata tuku pred nea. Kratkovidosta mo`e da zavisi od

prekumernata skr{nuva~ka mo} na le}ite vo okoto ili od

nenormalnata dol`ina na o~nata jabol~nica. Vo ovoj slu~aj site

oddale~eni predmeti se gledaat nejasno. Za prodol`uvawe na

fokusnoto rastojanie na zracite koi upa|aat vo okoto da pa|aat to~no

na `oltata damka se upotrebuvaat opti~ki pomagala (nao~ari) .

5.2. DALEKOVIDNOSTA e obratna pojava na kratkovidosta. Kaj ovaa

bolest se gledaat jasno samo po oddale~enite predmeti a bliskite ne

mozat da se vidat jasno. Dalekovidnite lu|e imaat pospleskana o~na le|

a, koja gi propu{ta svetlinskite zraci da pominuvaat pravo. Poradi toa

kaj ovie lu|e se formira zad mre`nicata i za korekcija na dalekovidnosta

se nosat opti~ki pomagala (nao~ari) so dvojno ispup~eni stakla koi go

pomestuvaat pa|aweto na svetlinata napred pred mre`nicata.

5.3. DALTONIZAM e bolest koja se manifestira so neraspoznavawe na

boite, taa se karakterizira so namaluvawe na sposobnosta za

razlikuvawe na boi ili potpolno slepilo za boi me|utoa potplonoto slepilo

za boi se sretnuva mnogu retko. Lu|eto koi boleduvaat od ovaa bolest,

raznovidnite boi na okolinata gi gledaat vo siva boja . Delimi~noto

slepilo za boi se sre}ava po~esto i toa pove}e kaj ma{kite i ima tri

vida na takvo slepilo: 1. Protanotopija pretstavua slepilo za boi i onie

koi patat od ovaa bolest ne mo`at da razlikuvaat nijansi na crvena i

zelena boja.

2. Delteranopija e zaboluvawe na o~ite pri koe isto taka ne se

razlikuvaat crvenata i zelenata no so malo u~estvo na zelenat

3. Tritanopija e slepilo za plava i violetova boja i mnogu ~esto lu|eto

koi patat od ovaa bolest ne primetuvaat deka kaj niv postoi toa

zaboluvawe.

14

5.4. REFRAKCIJATA pretstavuva zaboluvawe na opti~kite svostva na

okoto bez akomodacioni promeni, poradi toa ~ovekovoto oko ne mo`e

da vidi dva predmeta koi se od nego oddale~eni na razli~no

rastojanie. Se gleda samo fokusiraniot predmet dodeka site ostanati

koi se nao|aat poblisku ili podaleku od okoto davaat deformirani likovi

na mre`nicata I zatoa ne se gledaat jasno.

5.5. NO]NOTO SLEPILO (koko{kino slepilo) e isto taka edno od ~estite

zaboluvawa na o~ite i toa nastanuva od nedostatok na vitaminot A koj

pomaga vo regeniraweto na vidniot purpur.

6. NEGA NA O^ITE

15

Okoto i go neguvame i za{tituvame dokolku se pridr`uvame do

nekolku soveti i toa:

- O~ite treba da se ~uvaat od dim, prav i drugi ne~istotii.

- O~ite ne treba da se fakaat i trijat so prstite.

- Dokolku nesto vleze vo okoto treba da se izmie so ~ista voda ili so

meko I ~isto {amiv~e.

- O~ite treba da se mijat so ~ista voda i da se bri{at so ~ista meka

krpa.

- Ne treba da se ~ita ili pi{uva pri slaba svetlina, isto taka ne treba da

se gleda vo soncetoili drug jak izvor na svetlina.

- O~ite treba da se odmaraat pri naporna rabota, ~itawe, pi{uvawe ili

dolgo gledawe na televizija.

- Dokolku te boli glavata ili pak doa|a do pr`ewe na o~ite treba da se

poseti lekar koj ke utvrdi to~no do kakvo naru{uvawe e dojdeno i

nikako ne treba da se prevzema na nikakva intervencija bez

razgovarawe so lekar i da se koristat nesoodvetni opti~ki pomagala.

16

ZAKLU^OK

Okoto e imeto na organot za vid kaj pove}ekleto~nite `ivotni.

Evolutivno prvite o~i pretstavuvaat vo su{tina molekulska agregacija

na fotoreceptorite vo ednokleto~nite organizmi. So uslo`nuvawe na

gradbata na organizmite, fotoreceptorite se presmetuvaat na odredeno

i konstantno mesto vo organizmot, gradej}i gi prvite setilni organi za

vid. Kaj primitivnite `ivotni, o~ite se klu~ni za brzi reakcii vo

dvi`ewata, predatorstvoto ili begaweto. Kaj poslo`enite `ivotni, setiloto

za vid e samo eden od prima~ite na informacii od nadvore{nosta i ovie

informacii se intefriraat vo mozokot.

So ostetot za vid kako individuata se prilagoduva, orientira vo novata

`ivotna sredina. Ovoj oset u~estvuva vo intelektualnite aktivnosti i

u~ewe na novi raboti, u~estvuva vo impresivniot govor, vo

natanuvaweto na uslovnite refleksi, a so gledaweto mo`at da se

pottiknat i nekoi instiktivni reakcii.

17

Koristena literatura:

- "Op{ta oftamologija" - Kostadin G. Janev

- "Prira~nik anatomija na ~ovekot"

18

SODR@INA:

1.VOVED_________________________________________________________1

2.IZBOR NA CELI_______________________________________________2

3.ANATOMIJA NA OKOTO KAJ ^OVEKOT_______________________3

4.GLAVNI DELOVI NA OKOTO ILI OPTI^KI APARAT NA

OKOTO___________________________________________________________5

5.SODR@INA NA O^NOTO JABOLKO___________________________10

6.ZABOLUNAWE NA O^ITE_____________________________________12

7.NEGA NA O^ITE_______________________________________________14

8.ZAKLU^OK_____________________________________________________15

9.KORISTENA LITERATURA____________________________________16

19