Medicina in diabetes ♦ diabetolog svetuje ♦ Kaj lahKo jeM? ♦ Zdrava Kuhinja ♦ Živahno in veselo ♦ eni in drugi ♦ vesti

Pri diabetikih več zlomov kosti

Bariatrična kirurgija

Operacija želodca cenejša

e-diabetes obiščite nov portal wwww.diabetes.si

mag. LeiLa Kažinić Kreho

Avgust 2011 CenA: 3,20 € www.diAbetes.si

umetnim sladilomNE

www

diabetes.si

3

3 Uvodnik

Medicina in diabetes 6

Vsebina

Tudi zdravniki umirajo mar ne?

Foto na naslovnici: MATEJ LOVŠIN

Bariatrična kirurgijaDiabetes ne prizanese niti kostemAntidiabetična strategijaMladi diabetiki tipa 2Ženske in diabetes

Revija Dita izhaja od oktobra 1995. Izdajatelj in založnik Zavod za izobraževanje o diabetesu, Bezenškova 18, Ljubljana Glavna in odgovorna urednica Darja Lovšin • Strokovni sodelavci Mojca Blatnik, univ. dipl. ing., Damjan Justinek, dr. med., prof. dr. Marjan Jerše, mag. Nina Mazi, dr. med., mag. Nataša Trtnik, univ. dipl. ing. Tajništvo uredništva Bezen škova 18, 1000 Ljubljana • E-pošta revija.dita@siol.net Telefon/fax 01 542 50 04 • Telefon za naročnine 01 542 50 04 • Žiro račun 02012-0019466798 Grafična priprava LiTe • Tisk REPOVŽ • Revija izhaja na dva meseca. Enoletna naročnina (6 številk) je 16 EUR • Po mnenju Ministrstva za kulturo sodi Dita med proizvode, za katere se plačuje 8,5 odstotni DDV • ISSN 1318-1922 • Upoštevamo samo pismene odpovedi naročnine • Poštnina plačana pri pošti 1110 Ljubljana • www diabetes.si

14 Diabetolog svetuje

20 Recepti

15 Kaj lahko jem?

Zdrava kuhinja16Laneno seme koristno za diabetike Živahno in veselo 29

24 Eni in drugi

Letnik XVI, številka 5, oktober 2011

Prehranska strokovnjakinja Leila Kažinič Kreho: Ne umetnim sladilom

Avstrija na kolesuVoda je zakon

Prozorni rezanci s kozicamiOmleta s kozjim sirom in bučkamiLosos z ingverjem in šitakami Piščanec s paradižnikom

Kuharski b logIve GrudenKutinov crumble

Polnjene paprike s kvinojo

5

Uvodnik

Tudi zdravniki umirajo, mar ne?

P ogovor s prehransko stroko-

vnjakinjo je šel h koncu. Na

medicinsko izobrazbo ceplje-

no postdiplomsko šolanje iz

klinične prehrane je kar najbolj zaželena,

a tudi redka kombinacija, ki zagotav-

lja poglobljeno znanje o hrani in njen-

em učinkovanju na naša telesa in tako

so njene knjige o sodobni prehrani

uspešnice na Hrvaškem in v Sloveniji,

prihaja pa tudi čas za angleško izdajo.

Bilo je govora o vsem mogočem, kar

lahko hrana povzroči, celo morilska nag-

njenja, ali pa prepreči in tu se največkrat

omenja raka in se za primer, kako je pov-

ezan s prehrano, daje Kitajska. Opaziti je,

da je sogovornica, ki nas je sprejela na

svojem istrskem posestvu v bližini Buj,

nemalo ponosna na svojo britanskost,

saj se je tam na kraljevem koledžu inici-

rala v znanost o prehrani, tja pa bo šel

kajpak na šolanje tudi njen odraščajoči

sin. V senci kamnite terase s pogle-

dom na modro ploskev bazena, ob kat-

erem v sončnem popoldnevu samevajo

ležalniki, v vidnem polju pa se občasno

prikaže tudi velik rodezijski gonič lev-

ov, srkava zeliščni čaj, ki ga je pripravil

ljubeznivi in popolnoma nemoteči so-

prog, eden od direktorjev znane medn-

arodne korporacije za moško nego. V

tem ozračju bogastva in uspeha, lepote

in kultiviranosti ter mnogih velikih ciljev,

ki jih bo še treba doseči zvem, da je bila

pravzaprav za vse to potrebna žrtev.

Nekdo v preteklosti je moral zastaviti

več, kot je običajno, da se lahko njegovi

potomci štejejo za tisti vršiček družbe, ki

brsti, se razvija in uspeva političnemu in

gospodarskemu kaosu navkljub. Kakšen

je bil vložek? Velik, največji, zastavljeno

je bilo kar življenje in končano leta prej,

kot bi bilo običajno. Sogovornica izhaja

iz ugledne hrvaške zdravniške družine,

njen oče je bil vrhunski strokovnjak za

hemodializo, ki pa je na svoji poklicni

poti popolnoma zanemaril dejstvo, da

ima neljubega sopotnika. Diabetes je

med tem šel svojo pot, popolnoma prez-

rt, neupoštevan in neuporaben v kontek-

stu višjih življenjskih in poklicnih ciljev.

Bolezen je bila samo moteč privesek,

za katerega se uspešen moški ne meni

in prišlo je do amutacije, tako kot se

običajno začne, prsta na nogi. Leta

povišan krvni sladkor načenja telo gos-

titelja, ta je lahko še tako imeniten, lahko

je celo medicinski strokovnjak, pa mu

ne bo nič, čisto nič pomagalo. Od prve

amutacije do možganske kapi ni bila

prav dolga pot in pri petinšestdesetih

letih je sladkorna bolezen vzela življenje.

Mnogo prezgodaj in v mukah, kakor je

pokazala obdukcija. Kaj naj si človek ob

tem misli? Komaj eno generacijo nazaj je

kljub odličnemu zdravilu za zniževanje

ubijalskega krvnega sladkorja diabe-

tes kosil tudi med zdravniki, kajti to ni

edini primer, za katerega vem. Nekaj je

resda v naravi bolezni, ki je popolnoma

nepreteča, celo nekaj sladkega se je

drži, kar je v človeških predstavah pov-

ezano z gurmanskimi užitki. Diabetes

in infarkt, diabetes in kap, diabetes in

ledvična odpoved, diabetes in slepota,

diabetes in invalidski voziček, teh usod-

nih povezav še pred nekaj leti niso je-

mali zares. Lahko bi rekli, da diabetesa,

kljub vse bolj izpopolnjenim inzulinom na

pragu genskega inženiringa in vse večji

izbiri tablet še nekaj let nazaj sploh niso

dobro poznali. Saj si je res težko pred-

stavljati, da bi, ko želimo na kratko pove-

dati, kaj je nekoga pokopalo, pomenljivo

Urednica DARJA LOVŠIN

rekli: trebušna slinavka. Vse drugo nas

lahko pokoplje: srce, pljuča, jetra, ampak

da bi nas pokopala trebušna slinavka, ki

še organ ni, temveč nekakšna žleza v ob-

skurnem okolju trebušne votline, že blizu

spodnjega dela človeškega telesa, to se

sliši čudno. Ali zveni bolje, če rečemo z

eno besedo: pankreas? Kaj ga je poko-

palo? Pankreas. Kaj pa je to? Večina ljudi

še vedno ne ve, da je trebušna slinavka

sedež ene najbolj ubijalskih bolezni

našega časa, ki ta trenutek šteje 330

milijonov ljudi in ki jo dajejo na dnevni

red pred najpomembnejšimi mednarod-

nimi političnimi srečanji, ker v manj raz-

vitih državah, kjer je na pohodu, že vp-

liva na gospodarsko rast. V mislih imam

letošnje zasedanje generalne skupščine

združenih narodov. Ampak kaj nas res

pokoplje? Kako se sliši, če rečemo:

nezdravo življenje, sedenje, požrešnost,

stres? Za nekatere strokovnjake je stres

poglavitni dejavnik bolezenskega tve-

ganja v 21. stoletju. Pomembni analitiki

družbenega življenja celo menijo, da

ljudje nimamo kaj dosti izbire, čeprav

nas vsi prepričujejo drugače. Bistvenih

stvari, kot je kvalitetno šolanje, dobra

služba, lepo stanovanje, se ne da izbi-

rati, to so omejene dobrine, večinoma

rezervirane za tiste, ki je za njih poskr-

bljeno že ob rojstvu. In čeprav je težko

verjeti, je tudi zdravje dobrina, ki je še

kako povezana z družbenim položajem;

z višjega se pač več in bolje vidi in tako

se lahko zavaruješ tudi pred nevarnos-

tmi življenjskega stila. Ni pa nujno, da

je zdravje in dolgo življenje vsakomur

najprej pred očmi, pa čeprav je karseda

izobražen in razgledan. V človeški naravi

je, da radi hazardiramo in pri tem stavimo

tudi na konja, ki nima šans.

Medicina in diabetes

6

Debelost v razvitem svetu, kamor štejemo tudi Slovenijo, v zadnjih letih skokovito narašča. Lahko bi rekli, da je zavzela velikost epidemije. Največja nevarnost pa ni sama prekomerna teža, temveč kombinacija s spremljajočimi boleznimi, med katere sodi tudi sladkorna bolezen. Znano je, da sta raven sladkorja v krvi in prekomerna telesna teža povezani. Na žalost so razne diete navadno dolgoročno neuspešne. Veliko bolj uspešen je kirurški pristop, imenovan bariatrična kirurgija, ki postaja pri zdravljenju debelosti vse bolj aktualen tudi pri nas. O tem smo se pogovarjali s strokovnim direktorjem kirurške klinike prof. dr. Alojzom Pleskovičem dr. med., ki vodi tudi enoto za abdominalno kirurgijo.

Tekst: NEŽA MAJDIČFoto: MATEJ LOVŠIN

OPERAcIJA ŽELODcA cENEJŠA OD DIABETIČNIh ZAPLETOV

Bariatrična kirurgija

Za kaj gre pri bariatrični kirurgijio?

To je kirurgija, katere namen je dolgoročno

zmanjšati odvečno telesno težo in oben-

em popraviti spremljajoče bolezni, kot so

diabetes, povišan krvni pritisk, srčno-žilna

obolenja, degenerativna obolenja skle-

pov, apneja v spanju, povišana koncen-

tracija maščob v krvi, itd. Na razpolago

so različni operativni posegi: restriktivni,

malabsorbcijski in kombinacija obeh. Na-

men restriktivnih posegov je zmanjšati

volumen želodca in s tem hitreje doseči

občutek sitosti. Najenostavnejši prim-

er je vstavitev prilagodljivega obročka

okoli želodca. Drugi, ki je za razliko od

prvega ireverzibilen in bolj radikalen, je

vzdolžna resekcija želodca, kjer se odst-

7

Prikaz namestitve obročka okrog želodca,

s čemer se zmanjša njegov volumen

posebnih optičnih instrumentov. V prim-

erjavi s klasičnimi operativnimi tehnikami

ima številne prednosti, predvsem manjše

število zapletov, manj bolečin, krajšo hos-

pitalizacijo in bolniški stalež.

Kakšen je položaj bariatrične kirurgije

pri nas?

V Sloveniji smo z bariatrično kirurgijo

začeli pred šestimi leti. Tovrstne operaci-

je opravljamo v UKC Ljubljana in Splošni

bolnišnici Slovenj Gradec. Zavedati se je

potrebno, da so ti bolniki rizični in spada-

jo v ustanovo, kjer je mogoče ukrepati v

primeru najhujših zapletov, zato manjše

periferne bolnišnice ne pridejo v poštev.

Bo pa tudi v Sloveniji sčasoma potrebna

ustanova, v kateri se bodo specializirali

samo za te operacije. Na našem odd-

elku je bariatričnih posegov manj, zaradi

številnih malignih obolenj, ki jih oper-

iramo, zato ostane manj časa ter pros-

tora za bariatrične operacije, bližamo se

številu 100. Morda je to malo krivično,

saj je tudi sladkorna bolezen neke vrste

maligno obolenje, ker s svojimi zapleti

skrajšuje življenjsko dobo.

Kako se odločite, katero vrsto operacije

boste izvedli?

Odločitev je odvisna od prehranjevalnih

navad bolnika, starosti, indeksa telesne

mase, prisotnosti spremljajočih bolezni

(več spremljajočih bolezni predstav-

lja večje tveganje), operacijske varnosti,

ter bolnikovih želja. Večinoma vstavl-

jamo prilagodljiv obroček in opravljamo

vzdolžno resekcijo želodca.

Kakšni so pogoji za operacijo? Kdo je

primeren kandidat?

Osnovni kriterij za bariatrično kirurgijo, ki

ga je sprejelo mednarodno združenje leta

1991, je indeks telesne mase večji od 40,

če so prisotne spremljajoče bolezni o ka-

terih smo govorili prej, pa večji od 35. Ker

je bilo ugotovljeno, da ob uspešni izgubi

telesne teže spremljajoče bolezni izzveni-

jo, so se začeli pojavljati poskusi operacij

tudi pri bolnikih z nižjim BMI. Dodatni kri-

teriji za poseg pa so: motiviranost in ra-

zumnost bolnika, odsotnost psihiatričnih

bolezni in starost bolnika, večja od 18 in

manjša od 60 let.

Kako pogosta indikacija za operacijo je

sladkorna bolezen?

To je težko oceniti, podatki so različni. Ok-

virno bi lahko rekli, da se odstotek slad-

kornih bolnikov giblje med 20 in 30 %.

Kakšne so predoperativne priprave?

Obravnavamo bolnike, ki k nam pridejo

sami (o posegu izvejo preko medijev),

ali pa jih napotijo zdravniki specialisti.

Pri nas deluje ob četrtkih specializirana

bariatrična ambulanta, kamor prihajajo

bolniki na prvi pregled. Tam se odločimo

ali dosegajo osnovne fizične kriterije za

poseg. Sledi razgovor s psihologom, ki

presodi, če je bolnik psihološko priprav-

ljen na celoten postopek. Potrebna je

tudi obravnava pri endokrinologu, ki

izključi hormonske vzroke za debe-

lost, kardiologu, ki preveri stanje srčno-

žilnega sistema, dietetiku, ki se seznani

s prehranjevalnimi navadami bolnika,

gastroenterologu in anesteziologu. Če

so izvidi vseh omenjenih pregledov za-

dovoljivi, se vrne v ambulanto, kjer se

dogovorimo za poseg. V predoperativno

pripravo sodi tudi nadzorovano hujšanje,

saj s tem bistveno zmanjšamo možnost

zapletov.

rani del želodca in na ta način zmanjša

njegov volumen. Pri malabsorpcijskih

metodah pa želimo zmanjšati površino

prebavne cevi, kjer se hrana absorbira.

Posegi so laparoskopski in zahtevajo ve-

liko izkušenj. Gre za minimalno invazivno

kirurgijo, ki omogoča kirurško zdravljen-

je skozi majhne kožne reze s pomočjo

Strokovni direktor kirurške klinike prof. dr. Alojz Pleskovič, dr. med., ocenjuje, da bo v Sloveniji kmalu potrebna specializirana

ustanova za bariatrične operacije, kot najuspešnejšo obliko zdravljenja debelosti

Medicina in diabetes

8

NOVA PRIPOROČILA IDF

Operacija za ljudi s prekomerno težo in diabetesom tipa 2

O peracija želodca je v skladu z

najnovejšimi priporočili Medn-

arodne federacije za diabe-

tes (IDF) kirurški postopek, ki

pride v poštev pri ljudeh s prekomerno

telesno težo in z diabetesom tipa 2.

Čeprav zanašajo stroški tega operativne-

ga posega v tujini tudi do 30.000 dola-

rjev, lahko dolgoročno zmanjšajo izdatke

zdravstvenih blagajn, je zdaj uradno

stališče IDF. Kirurško zmanjšanje želodca

pogosto pripelje do normalizacije glu-

koze v krvi in zmanjša potrebo po jeman-

ju zdravil za diabetes. To lahko pomem-

bno zmanjša tveganje zapletov sladkorne

bolezni, kot so slepota, amputacije udov

in dializo.

Mednarodna federacija za diabetes ocen-

juje, da so doživljenjski stroški zdravljenja

diabetesa, ki ga odkrijejo pri človeku v

starosti 50 let približno 172.000 dolarjev,

če pa je bolezen diagnosticirana v starosti

30 let, so stroški okrog 305.000 dola-

rjev. Izhajajoč iz novih smernic IDF bi bilo

potrebno pri bolnikih z diabetesom tipa 2

operacijo želodca opraviti, ko je njihov in-

deks telesne mase 35 ali več, oziroma ko

je med 30 in 35 a spremembe življenjskega

sloga in običajno zdravljenje, niso dovolj

uspešni za nadzor sladkorne bolezni. Ta

nova priporočila se ujemajo s priporočili, ki

jih je pred kratkim objavila Ameriška uprava

za hrano in zdravila glede razširjene upo-

rabe operacije želodca z Lap-Band pose-

gom za zdravljenje debelosti. B. O.

Vsaka operacija ima tveganja in zaplete.

Česa se bojite tu?

Kot pri vsaki operaciji obstaja nevarnost

krvavitve med in po operaciji. Pri bolj radi-

kalnih operacijah lahko popustijo sponke

ali šivi in pride do puščanja želodčne

vsebine v trebušno votlino, kar pripelje

do peritonitisa oziroma vnetja trebušne

mrene. Nevarno je tudi, če bolnik ne

upošteva navodil zdravnika in kmalu

po operaciji zaužije prevelik grižljaj. To

lahko ob sočasnem povečanem pritisku

v trebušni votlini zaradi napora, pripelje

do poka šivne linije. Pri vstavitvi obročka

lahko pride do migracije le-tega, nastan-

ka razjede na mestu pritiska ali razširitve

zgornjega dela želodca. Kadar se

odločimo za odstranitev dela prebavne

cevi, lahko pride do pomanjkanja vitami-

nov zaradi manjše absorpcije iz hrane. Za-

pleti torej so, vendar redki. Pri nas doslej

še nismo imeli večjih komplikacij. Ker pa

se poseg ne izvaja dolgo, še ne vemo,

kakšne so posledice kasneje v življenju.

Kakšni so stroški take operacije?

Pri nas je sama operacija ocenjena na oko-

li 6000 evrov in toliko nam zavarovalnica

tudi povrne. Cena samega obročka je ok-

rog 1500 evrov, temu je potrebno prišteti

še kirurške inštrumente, delo osebja itd.

Ponekod po svetu si mora bolnik obroček

kupiti sam. Pri nas pa za celotno pripravo

in opremo poskrbimo mi. Na žalost so

prepričanja o stroških tovrstnih posegov

napačna. Zavedati se moramo, da slad-

korna bolezen predstavlja veliko breme

za zdravstveno blagajno. Že sama inzulin-

ska terapija je draga. Nekateri bolniki v le

dveh letih porabijo toliko zdravil, kot stane

operacija. Vemo pa, da sladkorna bolezen

prinaša zaplete, ko je potrebna dializa,

amputacija, operacija oči itd, skratka post-

opkov, ki niso poceni. Poleg tega ne gre

pozabiti na delavno sposobnost takih bol-

nikov. Ljudje z ekstremno povišano teles-

no težo dostikrat niso sposobni opravljati

svojega poklica.

Kakšni so uspehi operacije pri slad-

kornih bolnikih?

Pri sladkornih bolnikih lahko bolezen izz-

veni do te mere, da inzulin ni več potre-

ben. Seveda pa se to zgodi šele, ko bolnik

izgubi zadosti odvečne teže. Uspešnost

operacije se izraža v odstotku izgubljene

odvečne teže, ki lahko pri tovrstnih oper-

acijah doseže tudi 70%. Jasno je, da 40

kg pri telesni višini 190 cm pomeni manj

kot pri 160 cm in da se 50 kg izgubljene

teže veliko bolj pozna 110, kot 220 kg

težkemu bolniku. Sama operacija brez

hujšanja torej ne pozdravi diabetesa.

Je uspeh po tovrstni operaciji zagotov-

ljen?

Nobeden od opisanih posegov sam po

sebi ne privede do izguba odvečne teže.

Zelo pomembno je, da bolnik spremeni

življenjske navade. Potrebne so korenite

spremembe na področju prehrane in tel-

esne aktivnosti. Prav zato je tako pomem-

ben psihološki pregled in priprava pred

posegom. Pri raznih dietah je dolgoročna

uspešnost manj kot 5%, pri kirurških

posegih pa je ta odstotek nad 90%.

Kako bolnike spremljate po operaciji?

Prvi dan po posegu naredimo kontrolo pre-

hodnosti operiranega dela prebavne cevi

s kontrastom. Ob odpustu iz bolnišnice po

dveh do treh dneh, bolnik dobi posebna

navodila. Sprva je priporočena tekoča

hrana. Tudi kasneje naj bi hrano dobro

pregrizli in pazili na prevelike grižljaje.

Če ni zapletov, pride pacient na kontrolo

h kirurgu en mesec po operaciji, kasneje

pa ga vodi psihologinja, ki je del našega

strokovnega tima.

9

O omenjenih novih spoznanjih

je na 23. strokovnem sestanku

internistov, ki je potekal 23. in

24. septembra v Ljubljani, pre-

daval prof. dr. Janez Preželj, dr. med iz

kliničnega oddelka za endokrinologijo,

diabetes in presnovne bolezni v UKC Lju-

bljana.

Ko bolnik s sladkorno boleznijo tipa 2

opravi meritev mineralne kostne gos-

VEČJE TVEgANJE ZLOMOV

KOREJSKA ŠTUDIJA

Tekst: NEŽA MAJDIČ

Diabetes ne prizanese niti kostem

Skoraj lažje bi bilo našteti organske sisteme, ki jih sladkorna bolezen ne prizadene, kot pa tiste, ki jih okvarja. Do nedavnega je veljalo, da so kosti izvzete, a na žalost temu ni tako.

Zamaščena jetra povezana s tveganjem diabetesa tipa 2

Z amaščena jetra so že dos-

lej povezovali z inzulinsko

odpornostjo, neodvisno

od tega pa obstaja tudi

verjetnost, da zvišujejo tveganje za

diabetes tipa 2. Takšni so izsledki

raziskave, o kateri so korejski razisk-

ovalci poročali v Journal of Clinical

Endocrinology & Metabolism.

Posamezniki z zamaščenimi jetri

imajo povečane dejavnike tveganja

tote (MKG), ki je označevalec tveganja

za zlome, ga zdravnik pomiri s stavkom:

»Vsaj kosti imate zdrave«. Ti bolniki im-

ajo namreč MKG navadno primerljiv, po-

gosto pa celo večji kot enako stari zdravi

ljudje. Raziskave pa kažejo, da je pri njih

tveganje za zlome vendarle kar dvakrat

večje. To naj bi bila posledica dejstva, da

je kostna trdnost poleg gostote, odvisna

tudi od kvalitete kosti, ki pa se je trenutno

še ne da oceniti s kliničnimi metodami.

Zakaj je kvaliteta kosti pri sladkornih bol-

nikih slabša? Na nastanek tega stanja vp-

liva več dejavnikov. Bolniki z diabetesom

imajo pogosto pomanjkanje magnezija,

ki lahko povzroči t.i. funkcionalni hi-

poparatiroidizem, kar pomeni zmanjšano

delovanje obščitničnih žlez. Obščitnice

normalno izločajo hormon, ki uravnava

koncentracijo kalcija v krvi. Dokazano

pa je tudi pogosto pomanjkanje vitam-

ina D . Moteni sta torej dve pomembni

komponenti tvorbe kosti. Poleg tega so

pri omenjenih bolnikih ugotovili tudi

nepravilnosti v kostni mikroarhitekturi.

Narejenih je bilo veliko preskusov na

živalih, ki so pokazali neugoden vpliv

visokega krvnega sladkorja na kvaliteto

kosti. Pomembne pa so tudi ugotovitve

o negativnem vplivu zdravil za sladkor-

no bolezen tipa 2, zlasti iz skupine tia-

zolidindione, ki pri nas trenutno niso v

uporabi.

Zavedati se je torej treba, da sladkorni

bolniki sodijo v skupino s povečanim

tveganjem za zlome, četudi meritev min-

eralne kostne gostote tega ne pokaže.

Raziskave so trenutno usmerjene v is-

kanje testa, s katerim bi lahko med bol-

niki z diabetesom odkril ogroženost.

Do takrat pa se velja držati ukrepov za

zdravje kosti: veliko gibanja, zapolnitev

zalog vitamina D in prehrana, bogata

s kalcijem. Zdravil za zdravljenje oste-

oporoze trenutno še ne predpisujejo.

za diabetes tipa 2, ki vključujejo pre-

komerno telesno težo, povišan krvni

tlak in presnovne motnje. Razisko-

valci so preučevali petletno tve-

ganje za diabetes tipa 2 na vzorcu

sodelujočih, pri katerih je testiranje

z ultrazvokom odkrilo zamaščena

jetra. V raziskavo je bilo vključenih

več kot 11.000 Korejcev. Posa-

mezniki z zamaščenimi jetri so imeli

znatno več kliničnih in presnovnih

motenj, kot so višja raven glukoze in

trigliceridov in nižje ravni HDL holes-

terola. B. O.

Medicina in diabetes

10

Zaradi epidemčne širitve diabetesa v moderni dobi postaja preventive vse pomembnejša. Zato, da ostanemo zdravi, lahko poskrbimo predvsem sami. Pri preprečevanju sladkorne bolezni so v po zadnjih raziskvah stopili v ospredje štirje novi dejavniki tveganja.

JedilniK

Znanstveniki ugotavljajo, da je med ljubi-

telji zelenjave manj diabetikov kot med

ostalo populacijo. Najnovejša raziskava

v ZDA je pokazala, da že 1,5 do 2 porciji

zeleno listnate zelenjave lahko zmanjša

tveganje za pojav diabetesa kar za 14 ods-

totkov.

Pri rednem uživanju rib in morskih

sadežev so znanstveniki z raziskovalne-

ga inštituta na University of California v

San Diegu odkrili, nižjo stopnjo in manjši

obseg vnetnih sprememb, povezanih s

sladkorno boleznijo. Obratno pa beli riž

zaradi visokega glikemičnega indeksa in

minimane vsebosti vlaknin spodbuja po-

jav sladkorne bolezni. Z obsežno poglo-

bljeno raziskavo na 200.000 prostovoljcih

so ugotovili, da je pri posameznikih, ki

na teden pojedo pet ali več skodelic bel-

ega riža, tveganje, da zbolijo za sladkorno

boleznijo za 17 odstotkov večje kot pri nji-

hovih vrstnikih, ki na mesec pojedo največ

OPOZORILO ZDRAVNIKOM

Zdravniki naj bodo previdni pri predpisovanju aspirina bolnikom z diabetesom, raziskovalci pa bi morali dognati optimalno strategijo odmerjanja pri antikoagulacijskem zdravljenja za to populacijo, so sporočili z letošnjega srečanja ameriških kardiologov. Aspirin zmanjšuje srčno žilno ogroženost preko procesa omejevanja količine trombocitov, ki so pri ljudeh s diabetesom višje, vendar naj bi imel tudi resne neželene učinke. B. O.

dejavniki tveganja 4

ANTIDIABETIČNA STRATEgIJA

eno porcijo rafiniranega oluščenega riža.

Presenetljivo pa je tudi spoznanje, da

uživanje rjavega ali črnega, nepredelane-

ga polnozrnatega riža oziroma ješprenja

nudi še dodatno zaščito pred sladkorno

boleznijo.

KAJenJe

V nasprotju s tradicionalnim prepričanjem,

da sladkorna bolezen ogroža predvsem

ljubitelje tobaka, ki redno kadijo dalj časa,

rezultati najnovejših znanstvenih raziskav

pričajo, da lahko že občasno in minimalno

kajenje (par cigaret na dan) poviša tvegan-

je za izbruh sladkorne bolezni skoraj za

tretjino. Znanost poudarja, da kajenje ne

botruje le boleznim dihal, srca in ožilja ter

prebavil, marveč je tesno povezano tudi

s presnovo sladkorja in diabetesom. Na-

slednji korak v proučevanju bo namenjen

razlikovanju vpliva aktivnega in pasivnega

(sekundarnega, terciarnega) kajenja na

pojav in potek sladkorne bolezni.

SPAnJe

S serijo desetih študij so ponovno potrdi-

li, da počitek, spanje in sprostitev sodijo

med k učinkoviti antidiabetični strate-

giji. Pomembna je dolžina in kakovost

počitka in spanca. Ljudje, ki običajno

ponočujejo, spijo manj kot 6 ur na noč

in so kronično neprespani, so skoraj za

tretjino bolj izpostavljeni tveganju za po-

jav sladkorne bolezni, ker pomanjkanje

spanja prizadene delovanje mehanizmov

za regulacijo krvnega sladkorja. Hkrati pa

nespečnost botruje tudi prenajedanju in

debelosti.

doJenJe

Prepričanje, da dojenje koristi predvsem

otroku mater pa varuje pred rakom na

dojki, so ameriški znanstveniki dopolnili

z ugotovitvijo, da sodi dojenje tudi med

učinkovite preventivne ukrepe diabetesa.

Matere, ki svojega otroka hranijo pri prsih,

tudi same redkeje obolevajo za sladkorno

boleznijo. Dojenje je nepogrešljivo za

zdravo presnovo obeh – matere in otroka.

Tekst: N. M.

Previdno z uporabo aspirina pri diabetikih

11

NEkaj, čESar pEdiaTri prEj NiSo vidEvali

Z NOVIMI TESTI DO VEČ DIAgNOZ

Število ljudi s prediabetesom narašča

Diabetes tipa 2 je bil doslej skoraj izključno domena odraslih, vendar pa se je v zadnjem desetletju v nekaj deset tisoč primerih pojavil tudi pri mlajših od dvajset let, poročajo iz Združenih držav Amerike.

V začetku tega leta je

ameriški Center za nadzor in

preprečevanje bolezni objavil

podatke, ki kažejo, da je število

odraslih oseb s prediabetosom v ZDA

poskočilo od 57 milijonov leta 2008 na 79

milijonov v letu 2010. Število oseb z dia-

betesom se je v istem časovnem obdobju

povečalo z 23,6 milijonov na 26 milijonov.

V zadnjih letih širša uporaba testa, ki

pokaže, koliko znaša hemoglobin HbA1c,

resda odkrije tudi primere diabetesa in

prediabetesa, ki jih običajne meritve

krvnega sladkorja niso zaznale, vendar

pa strokovnjaki pravijo, da je povečanje

so bolezni srca, odpoved ledvic, am-

putacije udov in slepota in ti problemi so

večji, čer gre za mlade ljudi, ki bodo imeli

bolezen daljše časovno obdobje. Čeprav

je diabetes tipa 2 povezan s prekomerno

telesno težo, obstajajo tudi drugi de-

javniki tveganja: družinska zdravstvena

zgodovina, etnična pripadnost, genetika,

otroci mater, ki so imele gestacijski dia-

betes itd. Vse več Američanov ima pre-

diabetes, ko je krvni sladkor povišan,

vendar ne dovolj za diagnozo diabetesa.

Tako pri diabetesu kot pri njegovi pred-

stopnji prediabetesu lahko bolnik

izboljša svoje zdravje in zmanjša tve-

ganje za nastanek zapletov z boljšo skr-

bjo za zdravje, izgubo teže, povečano

telesno aktivnostjo in zdravo prehrano.

Zaradi naraščanja števila za diabetesom

obolelih mladih ljudi se pediatri vedno

bolj zavedajo možnosti, da se diabetes

tipa 2 lahko pojavi tudi pri mladih, zato

so začeli temu problemu posvečati večjo

pozornost.

N a leto diagnosticirajo dia-

betes tipa 2 pri okoli 3.700

Američanih, mlajših od 20 let,

ugotavljajo v Centru za nadzor

in preprečevanje bolezni. "V nekaj več

kot desetih letih se je številka povzpela

od nič do nekaj tisoč in to bi nas moralo

skrbeti," pravi Larry Deeb, endokrinolog

pediater in nekdanji vodja oddelka

za medicino in znanost pri Ameriškem

združenju za diabetes, ADA.

Diabetes lahko privede do zapletov kot Tekst: BETI ORAŽEM

obolevnosti tudi realno in ne samo pos-

ledica novega načina diagnosticiranja.

Diagnoza prediabetesa ne pomeni, da bo

oseba dobila diabetes tipa 2. Spremembe

življenjskega stila lahko popolnoma spre-

menijo potek, poudarjajo endokrinologi.

Čeprav je prediabetes tihi znanilec - za

razliko od diabetesa, ki se kaže z simpto-

mi povečane žeje, pogostim uriniranjem,

utrujenostjo – vemo, kdo je ogrožen.

Dejavnika tveganja sta prevelika telesna

teža in neaktivnost. Svetuje se povečanje

uživanje sadja in zelenjave, zmanjšanje

velikosti obrokov in vsakodnevna telesna

aktivnost. B. O.

Hoja v hribe preprečuje prediabetes

Mladi diabetiki tipa 2

12

Bolje v spalnici, kot v kopalnici

S trokovnjaki svarijo, da se vsaj

tretjina zdravil, ki jih ljudje hrani-

jo doma, pokvari. Znaten delež

jih tudi izgubi svojo prvotno

učinkovitost. In to predvsem zaradi ne-

Medicina in diabetes

SHraNjEvaNjE zdravil

Kronični bolniki z diabetiki na čelu uživajo več zdravil in prehranskih dodatkov kot ostala, populacija. Mnogi, zlasti starejši jih imajo doma na zalogi za par mesecev. V strahu, da ne bi ostali brez potrebnih zdravil, si med domačimi štirimi stenami omislijo pravo mini lekarno. Tekst: N. M.

DO LETA 2030 Z DIABETESOM 222 MILIJONOV ŽENSK

Ženske in diabetes

V eč kot 300 milijonov ljudi po

vsem svetu ima sladkorno

bolezen in približno polovica od

teh so ženske. Zaradi daljšanje

življenjske dobe se veča tudi število žensk

z velikim tveganjem za sladkorno bolezen.

Diabetesa terja velik davek na zdravje žensk

zaradi zapletov, kot so bolezni srca in ožilja

in vplivajo na visoko stopnjo obolevnosti

in umrljivost žensk s sladkorno boleznijo.

Leta 2010 je bilo po ocenah 143 milijonov

ženskah s sladkorno boleznijo. Do leta 2030

se naj bi številka povečal na 222 milijonov.

Dve od petih ženskah s sladkorno boleznijo

so v rodni dobi, kar predstavlja več kot 60

milijonov žensk po vsem svetu.

Leta 2010 je bilo po ocenah 143 milijonov

ženskah s sladkorno boleznijo. Do leta

2030 naj bi se število povečalo na 222

milijonov. Nenadzorovan ali neodkrit diabe-

tes v nosečnosti je povezana z debelostjo

dojenčkov. To lahko povzroči življenjsko

nevarne in usodne zaplete pri materi, kot je

oviran porod in zapleti, ki ogrožajo življenje

in zdravje novorojenca.

Gestacijski diabetes (GDM), oblika sladkorne

bolezni, ki se razvije v 1 od 25-ih nosečnosti

po vsem svetu, je povezan z perinatalnimi

zapleti. Ženske z GDM in njihovi potomci

imajo povečano tveganje za razvoj slad-

korne bolezni tipa 2 tudi pozneje v življenju.

Približno polovici žensk z GDM v svoji zgo-

dovini zdravja, se kasneje razvije sladkorna

bolezen tipa 2 v petih do desetih let po po-

rodu.

Poleg tega je vedno več dokazov, ki pod-

pirajo teorijo, da je lahko diabetes pri poto-

mcu sprožijo že dogodki v maternici. Obstaja

močna povezava med materjo z nezadost-

no prehranjenostjo, potomčevo porodno

težo in njegovo posledično nagnjenostjo k

zgodnji odpornosti na inzulin. To je še pose-

bej pomembno v državah, kot sta Indija in

podsaharska Afrika, kjer se visoka stopnja

podhranjenosti srečuje s hitrimi spremem-

bami v prehrani. JOŽIcA KEK

pravilnega shranjevanja. Farmacevti

poudarjajo, da je podobno kot pri naku-

pu nepremičnine, tudi pri domači lekarni

treba pozornost posvetiti predvsem trem

elementom: lokaciji, lokaciji, lokaciji.

Raziskave pričajo, da ljudje zdravila in

prehranske dodatke shranjuje na dveh

lokacijah: v kuhinji in v kopalnici. Prav ta

dva prostora sta zaradi višje temperature,

vlage in pare ter slabega prezračevanja

najslabša možna izbira. Japonski znan-

stveniki ugotavljajo, da v vroči, vlažni in

zatohli atmosferi zdravila/prehranski do-

datki ostanejo neoporečni največ teden

dni, nato pa se začnejo kvariti in izgubljati

prvotno učinkovitost.

Najbolj škodljiva je vlažna vročina.

Ameriški raziskovalci so pod drobno-

gled vzeli dve vrsti vitamina C v prahu

(askorbinsko kislino in natrijev askor-

bat) in jih izpostavili različnim klimatskim

razmeram. Pri visoki temperaturi in ničelni

vlažnosti, kakršna je puščavska klima, je

čisti vitamin C ostal nespremenjen še dva

tedna po preteku roka uporabnosti. V

vlažnem zraku z 80 do100 odstotno rela-

tivno vlago pa je v osmih tednih izgubil kar

90 odstokov svoje učinkovitosti. Natrijev

askorbat je v borih dveh tednih postal

popolnoma neučinkovit, saj je izgubil 100

odstotkov svojega zdravilnega delovanja.

Pomemben je tudi vpliv svetlobe. Kdor

uživa precej zdravil oziroma prehran-

skih dodatkov in jih hrani doma, naj

poskrbi, da bodo shranjena v temi in

na hladnem (nekatera lahko hranimo

tudi pri sobni temperaturi). Iz kuhinje jih

je priporočljivo preseliti v spalnico, na

hodnik, v študijski kabinet oz. domačo

pisarno, v omarico ali predal, kjer niso

izpostavljeni svetlobi.

Preh

rans

ko d

opol

nilo

Na voljo v lekarnah in specializiranih prodajalnah!

Dialevel

Imejte sladkor pod kontrolo!

Info: 01/544-38-33, www.bitax.si

Alfa-lipojska kislina pomaga zaščititi živčni sistem.Cimet pomaga vzdrževati pravi nivo sladkorja v krvi. Krom je pomemben za metabolizem sladkorja.

Dialevel vsebuje odlično kombi-nacijo aktivnih in pozitivno delujočih substanc, ki blagodejno vplivajo na organizem ter so potrjene s študijami:

•alfa-lipojska kislina •izvleček cimeta

•krom

DIABETES ATLAS

Kitajska z največ diabetesa v svetu

R azlike med staro in novo oceno

so sicer lahko posledica upor-

abe različnih metodologij, ven-

dar pa nove številke zagotovo

kažejo hitro širjenje sladkorne bolezni.

Glede na nove podatke lahko pričakujemo,

da bo leta 2030 število ljudi s sladkorno

boleznijo doseglo pol milijarde.

Ocene nove študije, da je na Kitajskem

skoraj dvakrat več ljudi s sladkorno bolezni-

jo kot so sprva mislili, ni presenetljiva, saj

so podatki IDF izpred dveh let temeljili na

ocenah za leto 2003.

Nova študija, ki je objavljena v New Eng-

land Journal of Medicine je izhajala iz me-

todologije, uporabne za velike vzorce, ki

so dobro izbrani. Zlati standard metode

Po prejšnji oceni Mednarodne federacije za diabetes (IDF) iz leta 2009, objavljeni v Diabetes Atlas je imela ljudi Kitajska 43,2 milijonov ljudi s sladkorno boleznijo. Letos je Kitajska prehitela Indijo in postala globalni epicenter epidemije sladkorne bolezni z 92.4 milijonov odraslih z diabetesom. Zaradi tega je tudi ocena skupnega števila diabetikov v svetu poskočila na 366 milijonov. Tekst: D. L.

za odkrivanje diabetesa je oralni glukozni

tolerančni test, kot priporoča Svetovna

zdravstvena organizacija.

Globalno breme sladkorne bolezni je torej

zaradi Kitajske veliko večje kot je veljalo

doslej in to je opozorilni znak za vlade in

zdravstveno politiko, da sprejmejo ukrepe

proti diabetesu.

StoPnJA oZAVešČenoSti JAVnoSti

o SlAdKorni boleZni nA KitAJSKem

Problem diabetesa je, da ga pogosto pre-

pozno diagnosticirajo. V nekaterih revnejših

državah je neodkritega diabetesa od 80 do

90 odstotkov, medtem, ko je v državah z

visokimi dohodki takšnih ljudi okoli 30 ods-

totkov, na Kitajskem pa okoli 60 odstotkov.

Kombinacija slabe ozaveščenosti javnosti

in omenjenih možnosti za diagnozo jima

prinaša zaradi prepozno odkritega diabe-

tesa nov problem: diabetične komplikacije.

V državah kot sta Kitajska in Indija, ki iz-

kazujeta hiter gospodarski razvoj, smo že

nekaj časa priča množične urbanizacije,

spremembam v načinu prehrane in širjenju

sedečega življenjskega sloga. Ti dejavniki

močno povečajo tveganje za razvoj slad-

korne bolezni tipa 2.

Podatki kažejo, da breme sladkorne bolez-

ni prehaja na države z nizkimi in srednje vi-

sokimi prihodki, zaradi česar se še postavlja

vprašanje njihovega nadaljnjega ekonom-

skega razvoja. Svetovna zdravstvena or-

ganizacija napoveduje, da bosta Indija in

Kitajska izgubili 236.6 milijard ameriških

dolarjev in 557.7 milijard ameriških dolarjev

nacionalnega dohodka zaradi diabetesa in

bolezni srca in ožilja do leta 2015.

zdravilo Glp-1 TUdi proTi

dEBEloSTi

Zanima me, ali je že kaj več znanega o upora-

bi GlP-1. nekje sem zasledila, da ga v Sloven-

iji že uporabljajo, ko pa sem vprašala mojo

diabetologinjo, mi je rekla, da dokler zdravilo

ni dovolj raziskano ga ne bo predpisovala. o

tem zdravilu pa sem slišala samo dobro, pred-

vsem za paciente s preveliko telesno težo, ki

se je težko znebimo kljub velikemu trudu.

Če si že kot otrok predebel, tak ostaneš še

v starost. Saj shujšaš, a se teža hitro vrne,

posebno še pri zdravljenju z inzulinom. Z leti

pa vedno težje shujšaš. to novo zdravilo naj

bi med drugim preprečilo, da bi se človek, ki

uporablja inzulin, še bolj redil.

še to sem pozabila povedati; Aglurab, ki naj

bi pomagal pacientom, ki se zdravijo z in-

zulinom, da se ne bi še bolj redili, meni pa ne

ustreza, ker sem že po prvem poskusu dobila

hudo drisko.

Hvala za odgovor. Bralka

GLP ali glukagonu podobni peptidi so snovi, ki

se izločajo iz celic črevesa. Čeprav so podobni

hormonu glukagonu, ki je nasproten hormonu

inzulinu in dvigne krvni sladkor z mobilizacijo

sladkorja v jetrih, ti delujejo obratno – zavirajo

glukagon in predvsem pomagajo inzulinu, da

deluje bolje, posebno v prvi fazi izločanja, ko

hrana šele pride v kri in je izločanje inzulina na-

jbolj pomembno (da ne zamuja).

Seveda jih uporabljamo v Sloveniji že kar nekaj

let, v svetu pa so sploh v uporabi najmanj 8 let.

Vaša zdravnica pa je verjetno imela v mislih

drugo zdravilo te vrste, inkretin Victoza, ki ga

je firma NovoNordisk res šele letos uvedla na

našem trgu in res še nimamo toliko izkušenj

kot s starim preskušenim inkretinom pod im-

enom Byetta firme Lilly. Prej namreč niti ni bilo

toliko reklame zanje in smo jih uvedli kar bolj

neopazno, takoj ko jih je zavarovalnica ZZZS

dovolila.

Prednosti in slabosti: ena od prednosti je res ta,

da večina ljudi shujša, cca. 70%, ne pa seveda

vsi. Mehanizem je povezan z možganskim cen-

Diabetolog svetuje

14

trom za sitost, da smo ob enaki hrani dlje časa

siti. Prednost je tudi ta, da nam ob enakem

sladkorju (ali boljšem) zmanjša nihanje krvne-

ga sladkorja, kar vidimo po HbA1c.

Seveda so tudi slabosti: vsa zdravila za

hujšanje, tudi Byetta, rado povzroča vsaj v

začetku občutek slabosti, kot bi se hitro vozili z

avtomobilom po ovinkih. In še ta slabost je, da

ga ZZZS dovoli šele pri debelih ljudeh z indek-

som telesne mase 35.

Vsekakor zdravilo ni nevarno, ne staro ne novo

in ga zlahka prskusite. Če to ni mogoče in ker

Agluraba ne prenašate, pa lahko poskusite

tablete z zaviralci razgradnje inkretinov (na

primer Januvia). Ti so od injekcij sicer šibkejši,

tudi ni tega izrazitega hujšanja, a krvni sladkor

bo bolje urejen in skrbi bo manj!

kaj oŽi ŽilE?

Zaradi česa pride pri diabetikih do zožitve

žil in posledično do amputacije nog? Ali je to

zaradi neurejenega sladkorja, ali inzulina, ki

naj bi ožil žile?

Bralec

Razlog za okvaro je 99 odstotno vedno

sprožen z motnjo presnove krvnega sladkorja,

zaradi česar se v tkivih nabirajo druge spojine,

ki so končni produkti razgradnje sladkorja in

povzročajo težave. Na primer otekanje živčnih

ovojnic, hitro mašenje najbolj drobnih žil zaradi

mikrotromboz, pretirano rast novih žil zaradi

slabe prekrvavitve, skratka vsi procesi, ki so

običajni pri aterosklerozi potekajo pri neure-

jenem sladkorju dosti hitreje, do okvar pa pri-

haja vsaj 10 let prej!

Nedolžen pa ni niti inzulin, kajti če ga dajemo

v velikih količinah (kadar bolnik preveč poje),

da uredimo krvni sladkor, stimuliramo različne

celice, da se preveč aktivirajo. Ta del delovanja

sproži zadebelitve ostenja žil, tudi povišan

pritisk in možnost raka, ki je še posebno

značilen za predebele ljudi, ki že sicer porabijo

veliko inzulina (upoštevaje svojo težo).

Vedno pa ni kriv krvni sladkor: za en odsto-

tek okvar je lahko kriva genetika: nekateri

ljudje razvijejo okvaro takoj, nekateri pa so bolj

»odporni« na visok sladkor, tako da okvar ne

moremo avtomatično povezati z visokim slad-

korjem, jih pa lahko s statistično pomembno

korelacijo povežemo z nihanjem krvnega slad-

korja. Glukoza naj ne bi odstopala več kot 2

standardni deviaciji od povprečnega sladkorja

pri bolniku.

kdaj S TaBlET Na iNzUliN?

Pri katerih vrednostih sladkorja se prične

uporabljati inzulin? imam namreč prevelike

skoke sladkorja, tudi do 14 milimolov in potem

traja tudi do 8 ur, da pade na normalne vred-

nosti. Uporabljam tablete Glurenorm 30 mg,

vendar se mi zdi, da ne pomagajo veliko. ne

bi rad, da bi zaradi velikih skokov sladkorja

prišlo do zapletov prej, predem bi mi bil pred-

pisan inzulin. normalne vrednosti sladkorja

držim le z minimalno količino hrane, pa še to

s hrano z nizkim glikemičnim indeksom, kar

je pa pri intenzivnem ukvarjanjem s športom

veliko premalo in zato pojem veliko ogljikovih

hidratov in od tod veliki skoki sladkorja. moja

teža je trenutno 100 kg pri 173 cm, torej veliko

preveč. očitno še vedno pojem več, kot pora-

bim. najtežji je strahoten občutek lakote, če

je želodec skoraj prazen.

Uporabnik portala diabetes.si

Nehvaležno vprašanje, kot vedno, ko gre za

količino hrane. V današnjem svetu je kljub

vsem krizam hrane preveč in je prepoceni, da

bi prišlo do samodejnega uravnavanja preh-

ranjevanja ljudi v razvitem svetu. Jemo, ko smo

lačni in jemo toliko, kolikor potrebujemo, da

preživimo, tak naj bi bil namen naših kosil, mal-

ic in prigrizkov. V času vsake vojne se zmanjša

število diabetikov za 50% zaradi pomanjkanja

hrane.

Skoki krvnega sladkorja: povedali ste že vse,

gre za preveliko količino škrobnega živila

naenkrat in premajhno zmogljivost tablet, da bi

to kompenzirala. Možnosti sta dve: starodavna

prehrana, kar pomeni, da moramo biti polovica

obroka iz balastnega dela v nekem obroku (re-

cimo 1 kos kruha = protiutež 2 paradižnika, ali

1 krožnik zelja + 1 kos kruha). To velja za vse

obroke in NI povezano z lakoto.

Vedno moramo ohranjati ravnovesje 50:50

pa je SKUPNI glikemični indeks zelo ugoden.

Samo kruha ali samo makaronov s prelivom

brez zelenjavnega dela naj ne bi jedli nikoli, če

želimo kdaj shujšati.

Športniki imate obratna navodila: če nekdo želi

povečati telesno maso ali zmogljivost, mora

čim prej nadoknaditi izgubljene kalorije in mora

že v prve pol ure po aktivnosti zaužiti nekaj, da

se to takoj vsrka in lahko trenirate dalje. To

velja tudi za aktivne diabetike, razen če je na

prvem mestu hujšanje in šele na drugem tre-

nutni športni uspeh.

Glede inzulina je stanje za vse enako: krvni

sladkor naj bo vedno od 5 do 10 mmol / lit. . Če

dosežemo s tabletami, da je na tešče blizu nor-

male in po jedi do 9 mmol / lit., je to odlično. Če

ne, brez skrbi uporabimo inzulin, lahko seveda

tudi samo kratkodelujoči (NovoRapid, Hum-

alog, Apidra) pred nekaterimi obroki hrane. Če

ga damo dovolj in dovolj zgodaj (30 do 45 min

pred tako hrano), je sladkor urejen vsaj zado-

voljivo. Po nekaterih jedeh ga ni mogoče ured-

iti (npr. čokolino + sadni sok), ker noben inzulin

ne deluje tako hitro.

Žal pa ni inzulin rešitev za težo, kajti človek

vedno lahko poje toliko, da stoji teža in jem-

lje tablete ali inzulin v tolikšnem odmerku, da

stoji sladkor. Obratno pa ne bi smelo biti, ker

zdravila lahko povečujemo v nedogled, težo

pa žal tudi.

Bralcem odgovarja diabetologDAMJAN JUSTINEK, dr. med.

vaša vprašanja pošljite na naslov: revija ditabezenškova 181000 ljublljanaali na: revija.dita@siol.netinfo@diabetes.si

HraNa, SpaNjE iN diaBETES

Sem diabetik tipa 2 in se zdravim še kar

uspešno z dieto. Krvni sladkor se mi gi-

blje med 6 in 11 milimoli, kar je odvisno

od hrane, ki jo pojem in od tega, koliko se

gibljem. imam pa problem, o katerem bi

vas rad povprašal in to je, katera hrana še

posebej slabo vpliva na spanje? Žal imam

zadnja leta s tem kar precej problemov in

opažam, da pri slabšem spanju, kar lahko

pomeni, da tudi po dva tri dni ne spim več

kot kakšno uro na noč, krvni sladkor ni

tako dobro urejen kot sicer. še zlasti poleti

sem imel s tem kar nekaj preglavic, saj mi

vročina preko noči samo še poslabša stan-

je. bral sem že, da slabo spanje vpliva na

krvni sladkor, zato vas vljudno naprošam,

da naslednjič kaj več napišete o tem. mor-

da poznate kakšna nova strokovna dog-

nanja, ki bi jih lahko priporočili?

Jernej B., Nova Gorica

Staro reklo:"Hrana je pol zdravja!" velja tudi

pri ustrezni izbiri hrane in njenem vplivu

na spanje. Dober in miren spanec je zelo

15

Kaj lahko jem?

pomemben za dobro počutje in kot ste sami

ugotovili vpliva tudi na nivo krvnega sladkor-

ja. Zelo je pomembno, da pred spanjem ne

uživamo težkih in mastnih jedi, saj maščoba

upočasni prebavo. Zato se izogibajte mast-

nim zrezkom in raje izberite pusto piščančje

ali puranje meso, ki je bogato z aminokis-

lino triptofan iz katere nastane serotonin,

ki uravnava razpoloženje. Iz serotonina pa

nastane melatonin, ki je hormon spanca.

Zato si za dober spanec privoščite živila bo-

gata s triptofanom kot so: puran, piščanec,

mleko in mlečni izdelki, jajca, proso, oves,

rž, riž, sezamovo in sončnično seme, man-

deljni, morski sadeži, soja, banana. Za dober

spanec je primerno tudi uživanje dovolj ve-

like količine tekočine kot je voda in nekatere

čaje, ki pomirjajo: baldrijanov, melisin in me-

tin čaj. Nekatera hrana vsebuje tudi sesta-

vine, ki vplivajo na nespečnost, kot je kofen,

ki pa ni prisoten samo v kavi, temveč tudi v

črnem in zelenem čaju, čokoladi, brezalko-

holnih pijačah... Priporočljivo se je izogibati

tudi živilom, ki vsebujejo aminokislino ti-

ramin (stročnice, paradižnik, jajčevci, bučke,

špinača), ki spodbuja tvorbo adrenalina. Za

dober spanec so pomembni tudi vitamini,

predvsem iz skupine B, ki so v ribah, žitih,

oreščkih, jogurtu in sirih ter minerali, pred-

vsem magnezij in kalcij. Magnezij pomirja in

sprošča mišice in dobro deluje s kalcijem, ki

je znan tudi kot naravno pomirjevalo.

kiSlE kUMariCE iN Sladkor

Zadnjič se je v naši družini zastavilo

vprašanje ali lahko diabetik uživa kisle

kumarice? na prvi pogled nelogično

vprašanje, saj so kumarice vendar kisle,

a pri branji prehranske deklaracije lahko

ugotovimo, da vsebujejo tudi beli slad-

kor. Zakaj proizvajalci vložene kumarice

sladijo mi ni čisto jasno, a da bi tisto malo

sladkorja lahko škodovalo sladkornim

bolnikom ne bi rekel. Kaj pa vi prav-

ite, kakšno je strokovno stališče glede

tega, za marsikoga nepogrešljivega de-

likatesnega živila, brez katerega po mo-

jem mnenju ni dobrega sendviča?

Janez Skok, Kamnik

Kisle kumarice poleg osnovnih surovin,

kisa in vode, običajno vsebujejo še sol,

sladkor in začimbe. Količina slednjih je po-

gosto odvisna predvsem od države porek-

la. Znano je, da so kisle kumarice iz Avstrije,

Nemčije in Madžarske po okusu občutno

bolj sladke od domačih kislih kumaric, saj

jim pri proizvodnji dodajo večje količine

sladkorja, da zmanjšajo občutek kislosti.

Poleg tega ima sladkor tudi tehnološki

učinek. Kumarice, ki so namočene v preli-

vu, absorbirajo poleg kisa ostale sestavine

preliva, med drugim tudi sladkor. Glede

na to, da vseeno sladkor ni prevladujoča

sestavina, kisle kumarice nimajo večjega

vpliva na krvni sladkor. Prav tako pa jih

v sendviču uživamo v manjših količinah,

zato so za obvladovanje krvnega sladkorja

bolj pomembne ostale sestavine sendviča

kot pa kisle kumarice. Pri nakupu pa je

priporočljivo branje deklaracij, kjer so ses-

tavine navedene po padajočem vrstnem

redu, zato izbirajte takšne, kjer je sladkor

napisan čim bolj proti koncu seznama.

Bralcem odgovarja mag. NATAŠA TRTNIK, univ. dipl. ing.

vaša vprašanja pošljite na naslov: revija ditabezenškova 181000 ljublljanaali na: revija.dita@siol.netinfo@diabetes.si

Zdrava kuhinja

16

Laneno seme je, kot kaže, super hrana, ki bi jo morali bolj vključevati v svojo prehrano. Je odličen vir vlaknin in vsebuje tako topne kot netopne vlaknine. Topne vlaknine pomagajo pri zmanjševanju holesterola v krvi, medtem ko netopne vlaknine zelo pozitivno vplivajo na naše debelo črevo.

E na skodelica lanenega semena

vsebuje kar 36 g vlaknin. To je

tudi blizu vrednosti, ki naj bi

jo po strokovnih priporočilih

zaužili vsakodnevno.

Laneno seme vsebuje omega 3 maščobe,

kar je pomembno zato, ker v sodobni

prehrani prevladujejo omega 6 maščobe,

kar ni razmerje, ki bi bilo koristno zdravju.

Z vključitvijo lanenega semena v preh-

rano odlično uravnotežimo razmerje med

omega 3 in omega 6 maščobami. Omega

3 maščobe v lanenem semenu so različne

od omega 3 maščob v ribjem olju, oboje

pa imajo pozitivne lastnosti.

Seme lanu imajo nizko glikemično obre-

menitev. Ta je podobno kot glikemični

indeks pomembna za diabetike, vendar

je boljši pokazatelj, ker poleg že znane-

ga deleža ogljikovih hidratov v živilu

upoštevati tudi količino, ki jo zaužijemo

v obroku. Glikemična obremenitev 20 ali

več je visoka, od 11 do 19 je srednja in 10

ali manj je nizka. Glikemična obremenitev

lanenega semena je 0! To je odlična hrana

za diabetike, ljudi, ki hujšajo in vse druge

situacije, pri katerih je pomemben nadzor

krvnega sladkorja.

lAneno olJe ZmAnJšUJe tUdi

tVeGAnJe ZA oSteoPoroZo Pri

ŽenSKAh Z diAbeteSom

Laneno olje lahko zmanjša tveganje za os-

teoporozo pri starejših ženska, ki so slad-

korne bolnice in pri ženskah v menopavzi,

kaže nova raziskava nacionalnega razisk-

ovalnega centra iz Kaira. Kaže, da ima

laneno olje koristne učinke na mineralno

kostno gostoto in zmanjšuje dejavnike,

povezane z osteoporozo. S tem preh-

ranskim dopolnilom bi lahko zmanjšali

tveganje za osteoporozo pri starejših

ženskah, obolelim za diabetesom in tistih

v menopavzi, piše International Journal of

Food Safety, Nutrition and Public Health.

Za osteoporozo je značilna nizka kostna

masa, ki vodi v večje tveganje zlomov,

zlasti kolkov, zapestij in hrbtenice.

Približno 75 milijonov ljudi trpi

zaradi osteoporoze v Evro-

pi, ZDA in na Japonskem.

Ženske imajo štirikrat

večjo verjetnost za

razvoj osteoporoze v

primerjavi z moškimi.

Avtorji študije so po-

jasnili, da prejšnje

raziskave kažejo, da di-

abetes zmanjšuje kost-

no maso, ki je povezana

z okvarjenim nastajanjem

kostne mase.

Tekst: JOŽIcA KEK

laNENo SEME, koriSTEN prEHraNSki dodaTEk za diaBETikE

Glikemična obremenitev je 0

17

S i predstavljate okus svojega priljubljenega

mlečnega sladoleda, pri katerem bi namesto

mleka uporabili olje? A pri iskanju bolj zdravih

alternativ za našo prehrano, so se domislili tudi

te možnosti.

Sladoled pripravljen z emulzijo, ki vsebuje nenasičeno

olje se ne topi nič drugače, kot sladoled iz klasičnih

sestavin z obilo nasičenih maščob, so odkrili v slado-

ledni študiji. Raziskovalci iz Univerze Guelph, Kanada

poročajo, da se je pri iskanju novih, bolj zdravih slado-

lednih sestavin dobro izkazala mešanica olja palminih

vršičkov, sončničnega olja z visoko vsebnostjo oleinske

kisline in glicerola, s katero so menda pripravili slasten

sladoled.

Cilj raziskave je bil izdelati sprejemljiv sladoled z bistveno

nižjo skupno vsebnostjo maščob in višjo vsebnostjo

nenasičenih maščobnih kislin, pri čemer je zamenjava

nasičenih mlečnih maščob z bolj zdravimi rastlinskimi

glaven izziv. Kot so zapisali v International Dairy Journal,

raziskovalci opažajo, da potrošniki vse pogosteje iščejo

zdrave različice svojih priljubljenih živil, in sladoled ni

nobena izjema. Pri sladoledu lahko nasičene maščobe iz

mleka in smetane nadomestimo z nenasičenimi olji, kot

na primer sončničnim, vendar se sprememba pozna pri

strukturi sladoleda in je izdelek manj kremast. J. K.

R aziskovalci iz Harvarda pravijo, da ima kakav lahko

pomembne koristi za zdravje. Analizirali so 21 študij, v

katerih je sodelovalo 2575 udeležencev in ugotovili, da

je uživanje kakava povezana z izboljšanjem zdravja žil,

ravni holesterola in krvnega tlaka.

Koristna učinkovina so po navedbah Erica Dinga, Harvard Medi-

cal School polifenolni flavonoidi, za katere že nekaj čas vemo,

da lahko preprečujejo bolezni srca. Teh močnih antioksidantov je

največ v sadju, zelenjavi, čaju, vinu in kavi. Uživanje kakava, bogat-

ega s flavonoidom je bila povezana z zmanjšanjem dejavnikov tve-

ganja tudi za sladkorno bolezen, vključno z odpornostjo na inzulin.

Večina študij, ki so bile analizirane, so bili kratkoročni raziskovalni

projekti, v katerih so uporabljali temno čokolado brez sladkorja.

Več raziskav pa bi bilo potrebno opraviti na tržišču čokolade z ve-

liko dodanega sladkorja in maščob so sporočili z letošnjega znan-

stvenega srečanja ameriškega združenja za srce.. M. O.

S preminjanje prehranskih navad prebivalstva je eno

najtežjih opravil in velik izziv vseh, ki se ukvarjajo s

promocijo zdravja. Najnovejši projekt, s katerim želi

evropska unija spodbuditi bolj zdravo prehranjevanje

v Evropi se imenuje Jejdobro (Eatwell).

Da bi prišli do koristnih in uporabnih marketinških prije-

mov, so sodelavci projekta vzeli pod lupo tehnike trženja v

zasebnem sektorju celotne Evrope in iskali skupne dejavnike

marketinške uspešnosti. Ugotovili so, da je čustven odziv in

hitro reagiranje na trende najpomembnejši dejavnik tržnega

uspeha. To bi kazalo uporabiti tudi v javnem sektorju, torej v

prizadevanjih držav, da bi z zdravo prehrano izboljšali zdravje

prebivalstva.

Vladne kampanje naj bi močneje pritisnile na čustva ljudi in

jih povezale z najpogostejšimi vrednotami, informacije pa naj

bi bile podane preprosto, jasno, jedrnato in razumljivo. Pri

načrtovanju kampanj se je potrebno zavedati, kakšni so trendi.

Reševanje nezdravih prehranskih navad je postal javni zdravs-

tveni izziv, saj se je, kot kaže lanskoletno poročilo Evropske

komisije in OECD, debelost v večini držav članic v zadnjih dva-

jsetih letih podvojila. J. K.

KAKAV KORISTI ZDRAVJU

Čokolada naj bo črna

EVROPSKA UNIJA

Jejdobro

NAMESTO MLEKA OLJE

Oljni sladoled?

Zdrava kuhinja

Prehrana z visoko vsebnostjo soli, povezana z nizko telesno aktivnostjo utegne biti škodljiva za zdravje starejših ljudi, kaže nova raziskava, objavljena v strokovni reviji Neurobiology of Agig.

S tarejši ljudje, pri katerih prev-

laduje sedeči način življenja in

imajo v svoji prehrani veliko soli,

lahko ogrožajo svoje zdravje in

povečujejo tveganje za srčne bolezni.

Raziskovalci z Univerze v Torontu, Kanada

so prepričani, da so njihove najnovejše

ugotovitve pomembne za zdravje ljudi,

dokazali so namreč, da pretiran vnos soli

POLEg SRcA OgROŽENI TUDI MOŽgANI

Vnos SOLI je povezan s kognitivnim pešanjem

ne le vpliva na zdravje srca, ampak tudi na

zdravje možganov. Rezultati so pokazali,

da je prehrana z visoko stopnjo vnosa soli

v kombinaciji z nizko telesno aktivnostjo

posebej škodljiva za kognitivno, torej spom-

insko funkcijo možganov starejših ljudi.

Raziskava je tri leta sledila porabi natrija

in stopnji fizične aktivnosti 1.262 zdravih

starejših moških in žensk iz mesta Quebec,

Tekst: JOŽIcA KEK

Kanada. Študija je pokazala, da zmanjšanje

vnosa soli oz. natrija s hrano lahko pri

starejših ljudeh z nizko telesno aktivnostjo

lahko zdravje možganov v poznejših letih

življenja. Dobra novica je, da pri starejših lju-

deh s pretežno sedečim načinom življenja

in nizko vsebnostjo soli v prehrani niso ugo-

tovili upada kognitivnih sposobnosti v treh

letih njihovega preučevanja.

Grizljanje in uživanje predelanih prigrizkov

z visoko stopnjo vsebnosti soli, ki jih pona-

vadi zaužijemo sede, ko gledamo televizijo

ali beremo je pogosta razvada za veliko

število prebivalcev sodobnega sveta, žal

pa sedaj kaže, da škodi še bolj, kot smo

mislili.

18

19

UČINKOVITA ZAŠČITA BIOMOLEKUL IN cELIc NAŠEgA ORgANIZMA PRED OKSIDATIVNIM STRESOM

Adijo prehitremu staranju in degenerativnim spremembamLeta 2010 so izvedli raziskave na pomembnih celicah našega telesa ter na biomolekulah, ki so proizvod naših celic in so pravi pokazatelji sprememb v delovanju celic. Te raziskave so pokazale, da Cellfood® učinkovito zaščiti pred oksidativnim stresom vsaj dve zelo pomembni biomolekuli našega organ-izma. to sta glutation kot nam lastni antioksidant (reducirana oblika glutationa - gsh) in prenašalka dedne zasnove (desok-siribonukleinska kislina - DNK). Iste raziskave tudi kažejo, da Cellfood® ščiti pred oksidativnim stresom eritrocite in limfocite, osnovna celična sistema, kar predstavlja zaščito pred poškodbami ter njihovim predčasnim in prekomernim odmiranjem.Podatki, pridobljeni v tej študiji, potrjujejo zaščitno antioksi-dativno delovanje Cellfooda, ki omogoča preprečevanje in odpravljanje številnih fiziopatoloških simptomov, povezanih z oksidativnim stresom, od staranja, anemije pri športnikih, fibromialgičnega sindroma z nevarnostjo srčnih in krvožilnih zapletov, do neurodegenerativnih nepravilnosti in razvoja raka.

Večerja je najpomembnejša

SESTaviNE za 4 oSEBE:♦ 20 dag kozic ♦ prgišče suhih šitak ♦ 2 žlici olja ♦ 3 stroke česna ♦ 3 žlice limetinega soka ♦ 1 žlico sojine omake ♦ 4 šalotke ♦ 2 majhna čilija ♦ 1 mlado čebulo ♦ nekaj solatnih listov ♦ svež koriander za okras

SESTaviNE za 2 oSEBi : ♦ 3 jajca ♦ 1 bučko ♦ sol, sveže strt poper ♦ 8 dag kozjega sira ♦ timijanove vejice za okras ♦ žlica olja

ENa porCija vSEBUjE♦ 217 kalorij ♦ 2,9 g ogljikovih hidratov ♦ 12,5 g beljakovin ♦ 18 g maščob ♦ 4 g nasičenih maščob

ENa porCija vSEBUjE♦ 315 kalorij ♦ 40 g ogljikovih hidratov ♦ 16 g beljakovin ♦ 9 g maščob ♦ 1 g nasičenih maščob

20

Omleta s kozjim sirom in bučkami

Gobe namočite za nekaj časa, da se napnejo. Nato jih ožemite in narežite na rezine. Na vročem olju v voku popražite narezan česen in ga odstranite v skodelo. Nato v voku z limetinim sokom in sojino omako podušite kozice, po 3 minutah dodajte narezane gobe, še malo popražite in odstavite. Dodajte narezane šalotke, čili, mlado čebulo in popražen česen, sol in zmešajte. V slanem kropu na hitrico skuhajte prozorne rezance, jih odcedite in vmešajte h kozicam.

Naribano bučko zmešamo s stepenimi jajci, solimo in popramo. V ponvi segrejemo olje in vlijemo vanjo maso ter jo pokrito pečemo na srednji vročini. Proti koncu potrosimo s koščki sira in pečemo, dokler robovi omlete ne porjavijo, sama omleta pa je še sočna. Potreseno s svežim timijanom in takoj postrežemo.

Prozorni rezanci s kozicami

Ne zajtrk, za katerega nam večinomo zmanjka časa, temveč večerja je najpomembnejši dnevni obrok, pravijo zdaj strokovnjaki. Škrobnim živilom naj se diabetiki zvečer odrečejo, da ne bo zjutraj krvni sladkor povišan. In družina naj se zbere pri mizi.

Zdrava kuhinja

Nasvet: To je enostavno, lahko in izjemno okusno kosilo. Rezanci z zelenjavo in kozicami so primerni za diabetike, ker vsebujejo dovolj vlaknin, da upočasnijo dvig krvnega sladkorja. Kozice vsebujejo dobre, zdravju koristne maščobe omega 3.

Nasvet: Jajčne omlete naj diabetiki vselej pripravljajo z zelenjavo, da povečajo vnos rastlinskih vlaknin, ki ugodno vplivajo na zniževanje krvnega sladkorja in pospešijo prebavo. Kruhu se odrecite, zlasti če bo ometa večerni obrok.

Večerja je najpomembnejša

SESTaviNE za 4 oSEBE:♦ 2 žlici olja ♦ 3 stroke česna ♦ 1 feferon ♦ 50 dag piščančjega mesa ♦ 1 rdečo čebulo ♦ 1 dl piščančje osnove ♦ 1 žlico ribje omake ♦ 2 paradižnika ♦ 1 pest listov bazilike

SESTaviNE za 4 oSEBE:Omaka:♦ prgišče suhih šitak ♦ 4 fileje lososa, 80 dag ♦ 2 korenčka ♦ 5 cm korenino ingverja ♦ ščepec sveže mletega popra ♦ 3 žlice sojine omake ♦ 4 vejice koriandra

21

Začinjen piščanec s paradižnikom

ENa porCija vSEBUjE♦ 153 kalorij ♦ 2 g ogljikovih hidratov ♦ 15 g beljakovin ♦ 9,5 g maščob ♦ 1,8 g nasičenih maščob

Na vročem olju v voku popražimo narezan česen, ko malo zarumeni, dodamo narezan feferon, na rezne narezano piščančje meso, narezano čebulo, popražimo in zalijemo s piščančjo osnovo. Mešamo in čez 5 minut dodamo kose paradižnika in baziliko. Še malo popražimo in ko bazilika uplahne, odstavimo.

Gobe namočimo za 1 uro, ožamemo in narežemo na trakove. V pekač položimo posoljene lososove fileje in jih obložimo z na trakove narezanim korenjem, ingverjem gobami, prelijemo z 1 žlico sojine omake, popramo in povrhu prekrijemo s koriandrom, ki smo ga v pesti malce zmečkali. V ogreti pečici pečemo pokrito s folijodobre četrt ure. Vzamemo iz pečice in odstranimo koriendrove vejice ter s kancem sveže sojine omake, postrežemo.

Losos z ingverjem in šitakami

ENa porCija vSEBUjE♦ 233 kalorij ♦ 4 g ogljikovih hidratov ♦ 28 g beljakovin ♦ 12 g maščob ♦ 2,3 g nasičenih maščob

Nasvet: Sojina omaka je v prehrani diabetikov dovoljena, če omejimo soljenje s kuhinjsko soljo, kajti že omaka je precej slana. Ker ima večina diabetikov zvišan krvni tlak, naj bodo pri omejevanju soljenja dosledni, ker sol zvišuje krvni tlak, ki je najpomembnejši dejavnik tveganja za srčni infarkt in možgansko kap.

Nasvet: Belo meso sodi med najlažje prebavljivo, zato ga uvrščajo tudi v dietne jedilnike. Če ga pripravimo z različnimi vrstami zelenjave, je poskrbljeno tudi za vlaknine. Poskusimo pri vsakem obroku upoštevati naj priporočilo, da je potrebno v zdravi prehrani zaužiti 60 dag sadja in zelenjave dnevno.

2. razširjena izdaja

Format: 194 × 260 mm

Obseg: 256 strani

Vsebina

Preskušeni recepti za:

• predjedi • juhe • solate

• glavne jedi • sladice

Jedilnik za ves teden

Tabele

Slovar

Nasveti

Ali v vaši kuhinji kaj pogrešate?

NAROČITE SI KUHARSKI PRIROČNIK ZA DIABETIKE

dArJA loVšin

Veliki kuharski vodnik za diabetike

Cena: 29,80 EUR(+ poštni stroški)

Veliki kuharski vodnik za diabetike – nepogrešljiv v vaši kuhinji!

Naročila: 01 542 50 04 ali www.diabetes.si

Zbirka DIABETES

USPešniCA!

23

za 4 porCijE poTrEBUjEMo:♦ 25 dag zrelih kutin, narezanih na tanke rezine ♦ 1 žlico limoninega soka ♦ 1 žlico sadnega sladkorja ♦ pol žličke mletega ingverja ♦ pol skodelice polnovredne pirine moke ♦ 1/4 žličke sode bikarbone ♦ 1 skodelico ovsenih kosmičev ♦ 1 žlico kakavovih zrnc ♦ 2 žlici olivnega olja

Krema♦ 1 veliko jajce iz proste reje ♦ 4 dl mleka ♦ 4 žličke gustina ♦ 1 žlico medu ♦ 1 žlico vanilijeve esence

za 4 porCijE poTrEBUjEMo:♦ 8 paprik ♦ 50 dag kvinoje ♦ 1 čebulo ♦ 2 stroka česna ♦ žličko gorčičnih semen ♦ 20 dag mladega kozjega sira ♦ 1 jajce ♦ 2 bučki ♦ 1 jajčevec ♦ sol, sveže strt poper ♦ peteršilj ♦ olivno olje ♦ 50 dag tofuja

V dar dobila nekaj lendavskih kutin in bila kar vzhičena, kaj neki ustvariti iz tega nenavadnega sadeža, dokler se nisem po ustaljeni navadi lotila spletnega raziskovanja. Pregledala sem razpoložljive sestavine v hladilniku, stopnjo odklona od normale recepta in čas – in vse se je nagnilo v smer potrditve.

Kuharski b log

Tofu zrežemo na osem rezin in jih vsaj eno uro mariniramo v mešanici olivnega olja, soli, popra, mlete paprike, bazilike in peteršilja.V kozici na olivnem olju prepražimo čebulo, česen in gorčična semena. Dodamo na kocke narezano bučko in jajčevec ter solimo in popramo. Nato pridamo predhodno dobro sprano kvinojo in zalijemo s pol litra vode. Kuhamo, da izpari skoraj vsa voda. Primešamo mladi sir, jajce in začimbe.Paprikam odstranimo vrh s pecljem in očistimo notranjost. Skoraj do konca jih napolnimo s kvinojino mešanico in denemo v pekač. Rezine tofuja prav tako preselimo v pekač in pečemo na 180 ºC pol ure.

Kutine pokapamo z limoninim sokom in preložimo v majhen pekač, ki smo ga obložili s peki papirjem. Zmešamo sladkor in ingver ter posujemo po kutinah. V večji skledi zmešamo moko in sodo, dodamo kosmiče, sladkor, kakav in ingver ter dobro premešamo. Dodamo olivno olje in mešamo, dokler masa ne spominja na velike drobtine. Enakomerno jo po ra zdelimo po ku tinah in pečemo pol ure v vnaprej ogreti pečici na 180 ºC. Za vanilijevo kremo zžvrkljamo jajce v majhni kozici. Do damo mleko, škrob,vanilijevo esenco in med ter med meša njem počasi kuhamo na majhnem ognju, da se mešanica zgosti. Pazimo, da ne zavre. Ohlajeno postrežemo s crum blom.

Polnjene paprike s kvinojo in mariniranim tofujem

Kutinov crumble

P ri svojem naj-

lju bšem eko

kmetu sem si

nagrebla paprik (in

v eni od njih zopet

našla črva, juhej za

nešpricane pridelke!)

ter ostalo zelenjavo

in se doma zakopala

v delo. Izjemno prav

mi je prišla mešanica

začimb, ki mi jih je

prijateljica prinesla iz

Turčije, sploh pa sem

se zabavala s kvi-

nojo, ki je eno mojih

najljubših žit. Nanjo so

me med mojimi obiski

navadili Kanadčani, ki

so me razsvetlili, da

je dobro mašilo v ju-

hah, solatah, nadevih

in drugih jedeh, kjer

bi običajno čarali z

rižem.

K er imam rada naravno žmohtnost sadja, s sladkorjem in drugi-

mi okus odvzemajočimi dodatki nisem pretiravala. In ker imam

rada tudi ingver, je bila sladica zame nadvse izjemna.

Zdrava kuhinja

Tekst: DARJA LOVŠIN, Foto: MATEJ LOVŠIN

Leila Kažinič Kreho se je kot mlada zdravnica pred petnajstimi leti odločila za študij klinične prehrane na King's Collegu v Londonu, ki je del univerze Cambridge. Tam je kot specialistka klinične prehrane magistrirala, je članica Britanskega nutricionističnega združenja in avtorica knjig o prehrani, Prehrana 21. stoletja za ženske je nedavno izšla tudi v Sloveniji. Razpeta med Zagrebom in Lodonom preživlja poletne dni tudi na prelepem družinskem posestvu v Istri, kjer nas je sprejela in v pogovoru za Dito razkrila nekaj osupljivih resnic o tem ali je hrana užitek ali zdravilo.

VRhUNSKA PREhRANSKA STROKOVNJAKINJA MAg. LEILA KAŽINIć KREhO

NE umetnim sladilom

Čestitam vam za vašo knjigo Prehrana

21. stoletja za ženske, ki je privlačna,

zanimiva, uporabna in aktualna. med

prehranskimi nasveti je dobil svoje

mesto tudi pes. Kako to?

Ljudje se večinoma ne zavedamo, ko-

liko dobrega naredi za nas pes. Odkar

imamo Kongo Kana, ki je prišel k nam

kot mladiček pred štirimi leti in vnesel v

našo družino nov, pozitivni duh, smo na

lastnem primeru izkusili vse dobrobiti, o

katerih pričajo raziskovanja. Hotela sem

ga ovekovečiti, ker mi je vedno težko, ko

pomislim, kako malo časa psi živijo. Gre za

pasmo rodezijski levji gonič, ki potrebuje

ogromno gibanja, od česar pa ima največ

koristi moj mož, ki je tu v Istri skoraj ves

dan zunaj z njim.

Eni in drugi

24

www

diabetes.siVideo posnetek intervjuja tudi

na portalu.

Vaša družina ima, kot je videti zdrav

življenjski stil, kar pa na žalost ne more-

mo reči za velik del sodobnega sveta.

bolezni življenjskega stila, srčno žilne,

rak in diabetes, jemljejo vse večji davek.

leta 1985 je bilo na svetu 30 milijonov

ljudi z diabetesom, danes jih je že 300

milijonov. epidemija zajema vse več in

vse mlajše ljudi. Kaj je z našo prehrano

narobe?

Mislim, da je tisto, kar obeležuje 21. stoletje

stres. V svojih knjigah in nastopih postavl-

jam stres na prvo mesto dejavnikov vseh

teh bolezni. Zakaj se ljudje debelijo in

zakaj imajo slabo razporeditev maščevja

v telesu? Kriv je kortizol, hormon, ki ga

pospešeno izločamo, kadar smo pod

stresom. Danes je znanstveno dokazano,

da kortizol najbolj vpliva na našo redis-

tribucijo maščobe, ki jo v glavnem potiska

v središčni del telesa okrog pasu. Ravno

ta trebušna debelost pa je najbolj nevarna

za telo. O tem več govorim v knjigi Preh-

rana moškega 21. stoletja, ki bo kmalu

izšla tudi v Sloveniji. Vse bolezni, ki ste jih

omenili, so neposredno in v največji meri

povezane prav s trebušno debelostjo. V

zvezi s tem bi rada poudarila, da indeks

telesne teže ni toliko pomemben, kadar

govorimo o posameznem človeku, ker z

leti doživlja jo-jo efekt, bolj je bistveno, kje

ima človek razporejeno maščevje. Zato je

zelo pomembno, da spremljamo svoje in-

dividualne karakteristike skozi čas.

epidemijo modernih bolezni bi lahko

uspešno preprečevali z navajanjem na

zdrav življenjski stil in preprečevanjem

debelosti. Kaj priporočate?

Znanost vse do danes ni dala človeštvu

neke univerzalne redukcijske diete. Zato

bo od dvajsetih ljudi, ki so bili na kakšni

redukcijski dieti, devetnajst spet pridobilo

nazaj svojo težo. Bistveno je, da spremeni-

mo celoten življenjski stil.

očitno nam s prevladujočo mesno preh-

rano ne uspeva preprečevati bolezni,

pač pa si jih z njo celo nakopljemo. Ali

je alternativa lahko vegetarijanska, ozi-

roma veganska prehrana?

Narejeno je bila velika študija, imenovana

The China Study (Kitajska študija), ki je

dokazala, da nas ravno vegetarijanski način

prehrane varuje pred srčno žilnimi bolezn-

imi, diabetesom tipa 2 in karcinomom do-

jke, prostate in debelega črevesja. Vendar

pa se tudi tam na žalost prehranski vzorec

spreminja s prihodom verig hitre prehrane.

Ko danes govorimo o mesu, se moramo

zavedati, da je povsem druge kvalitete, kot

včasih. Sedaj mora biti vse hitro, zato daje-

jo kravam, da bi pospešili njihovo mlečnost,

V vaši knjigi navajate, da na Kitajskem,

kjer ne poznajo raka dojk, ženske pojedo

povprečno več kalorij, kot ženske na

zahodu, pa je redkokatera debela. nji-

hova prehrana vsebuje vsega 1 odstotek

živalske beljakovine, kaj pa ostalo?

Tako je, oni na veliko uporabljajo tofu kot

super živilo in v njihovi prehrani je več fi-

toestrogenov, kar je razlog, da skoraj ne

poznajo raka dojk in prostate. Rada bi opo-

zorila na to, da ženskam pri nas, ki uživajo

dovolj tofuja, ni potrebno jemati še sojinih

nadomestkov, to je škodljiva kombinacija

še posebej za tiste, ki so nagnjene k hor-

monsko povzročenim rakom, kakršen je

karcinom dojke, saj jim lahko tega raka

celo sproži.

Kaj sicer mislite o prehranskih dopol-

nilih?

Včasih jih potrebujemo, včasih ne. Tako

nosečim ženkam ne priporočam železa

kot dodatek. Dobiti ga morajo z raznoliko

prehrano. Mnenja se sicer razlikujejo od

BST hormon, ki pa lahko povzroči mastitis,

zato dobivajo krave antibiotike. Če leta in

leta uživamo tako meso in mlečne proiz-

vode, v svojem telesu kopičimo BST hor-

mone in antibiotike, kar lahko povzroči nas-

tanek neke super bakterije, ki bo odporna

na antibiotike in lahko pomori velik del

človeške populacije.

Jaz sem v skupini tistih, za katere je ve-

ganska prehrana sprejemljiva, vendar kot

vidim na mednarodnih srečanjih, obstaja

velika skupina zdravnikov, ki so proti in

menijo, da je neetično, če mati vzgaja

otroka v veganskem duhu. Jaz mislim, da

temu ni tako in v svoji knjigi celo v samem

začetku navajam recepte za noseče ma-

tere veganke. Pomembne so kvalitetne

beljakovine in tu naj omenim kvinojo, ki

vsebuje vse pomembne aminokisline in

je odličen vir beljakovin, tako da imamo

ogljikove hidrate in beljakovine v enem

proizvodu. Kvinojo lahko vključimo tako v

zajtrk kot večerjo, sama jo priporočam mla-

dim in starim.

25

dva dejavnika zdravega življenjskega stila: prehrana in pasji

prijatelj

26

šole do šole, sama sem se šolala na King's

College-u v Veliki Britaniji, kjer sem kot

zdravnica magistrirala iz klinične prehrane

in moj tedanji profesor in mentor, eden

vodilnih svetovnih prehranskih strokovn-

jakov, me je glede prehranskih dopolnil

takole opozoril: 'Kolegica, ko boste delali s

pacienti, se spomnite dveh stvari: previdno

z železom in nikoli umetnih sladil.'

Sama sem velik nasprotnik umetnih sladil

in se borim proti njim. Aspartam, ki se

danes med umetnimi sladili največ upora-

blja, je nastal povsem slučajno, kot rezultat

raziskav nekega ameriškega podjetja, ki je

iskalo zdravilo za čir na želodcu, pri tem pa

so odkrili neko snov, ki je bila izredno slad-

ka. Šlo je za majceno beljakovinsko tvor-

bo, ki se lahko sprehaja po celem telesu

in prodre celo skozi občutljivo možgansko

opno. Njeno kalorična vrednost je nič, telo

je ne prepozna, kako jo torej odstrani?

Sama se že dolgo sprašujem, kje se te sno-

vi v našem telesu kopičijo? Ali je to poten-

cialna bomba, ki bo v našem telesu nekega

dne eksplodirala? Zadnje raziskave kažejo,

da gre v resnici za kancerogene snovi.

torej bi morali kar najhitreje korigirati

trenutno veljavna priporočila za diabe-

tike. Velja namreč, in to že vrsto let, da

so umetna sladila prvi izbor v diabetični

prehrani.

Jaz se s tem ne strinjam. Študije kažejo, da

lahko dolgoročno umetna sladila diabe-

tikom škodijo. Izvrstna sladila so po mo-

jem mnenju ksilitol, stevija, agavin nektar,

izvrstne naravne snovi, ki ne škodijo, pač

pa omogočajo ljudem z diabetesom, da

uživajo v sladki hrani, kakršno so uživali,

preden so zboleli.

Kakšno prehrano priporočate diabe-

tikom. Kaj naj bo v zelenem in kaj v

rdečem območju prehranskega sema-

forja?

Izhajati je treba iz glikemičnega indeksa

in glikemične obremenitve, ki poleg slad-

kosti živila jemlje v obzir tudi količino, ki jo

zaužijemo. Če gledamo tako, lahko diabe-

tik zaužije tudi živilo z višjim glikemičnim

indeksom, vendar v majhni količini, re-

cimo en bombon. En bombon nima tako

velikega vpliva na dvig krvnega sladkorja,

kot če bi jih pojedli za celo pest. V zvezi

z diabetesom prihajajo v ospredje štirje

top pripravki, o katerih so narejene nove

študije, ki potrjujejo njihov dober vpliv na

diabetes tipa 2.: bitter lemon, česen, sili-

marin in indijska začimbna mešanica fenu-

grik, ki se dobi že tudi v kapsulah in o kateri

se smatra, da ima neverjetno dober učinek

pri metaboličnem sindromu in diabetesu

tipa 2.

Seveda ne moremo mimo vprašanja,

kakšna je prehrana nekoga, ki je preh-

ranski strokovnjak. Kakšen je torej vaš

jedilnik?

Sem semi vegetarijanka, kar pomeni, da

uživam belo meso, rdeče pa le občasno in

se niti ne spomnim, kdaj sem ga nazadnje

jedla. Velikokrat pripravljam ribe, glavnina

hrane pa je zelenjavna. Svojemu sinu da-

jem tudi rdeče meso ravno zaradi vitamina

B12 in krvnega železa, čeprav ima etične

pomisleke glede ubijanja živali. Vendar pa

poskušam dobiti ekološko pridelano meso.

Sicer pa v Sloveniji lahko v supermarketih

dobite pakirano meso z deklaracijo, da ne

vsebuje antibiotikov in rastnega hormona.

Kar se tiče samega kuhanja, lahko brez

hvale rečem, da sem dobra kuharica in bi

se lahko kosala tudi s kakšnim kuharskim

šefom.

Kaj bi priporočili ljudem, da ne bi zboleli?

Večinoma pišemo z desno reko, z levo pa

nam je težko. A če bi veliko vadili z levico,

bi tudi s to začeli pisati. Tako lahko spre-

menimo tudi svoje življenjske navade. Kajti

za to imamo očitno dober razlog. Vsak od

nas si mora najti svoj življenjski stil, ki mora

vključevati veliko gibanja, hišnega ljubimca

in zdravo prehrano. Žal moram reči, da to

ni uspelo mojemu očetu, tudi zdravniku, ki

je zaradi diabetesa umrl mlad, pri komaj

65 letih. Bil je vrhunski strokovnjak za nef-

rologijo, predan poklicu, a ko bi bilo treba

poskrbeti zase, je bolezen popolnoma ig-

noriral.

Japonski otok dolgovečnosti velja za oazo brez diabetesa. Tamkajšnje prebivalstvo ima pozitiven, hkrati pa še vedno stvaren odnos do zdravja in vitalnosti. Tekst: N. M.

F enomen »večne mladosti« z Ok-

inawe je že v minulem stoletju

pritegnil zanimanje in pozor-

nost znanstvenikov, ki so skle-

nili podrobneje preučiti kako prebivalcem

otoka na robu Vzhodnokitajskega morja,

uspeva tako učinkovito kljubovati zobu

časa.

Po več kot tridesetih letih proučevanja so

ameriški strokovnjaki ugotovili, da večina

prebivalcev Okinawe doživi 100 ali več

let, bolezni srca in ožilja so redke, motnje

presnove se pojavljajo zelo redko (diabe-

tiki so izjeme), število srčnih infarktov je

OKINAwA

Oaza brez diabetesaPogovor med dvema

prehranskima poznavalkama in avtoricama knjig na to temo je

bil zanimiv za obe.

Eni in drugi

za 80 odstotkov manjše kot drugod, rak

se pojavlja znatno redkeje, bistveno manj

je degenerativnih obolenj, senilne de-

mence, Alzheimerjeve bolezni ipd., nižja

je stopnja pojavljanja predmenopoavzal-

nih težav in osteoporoze.

Ljudje se počutijo in so videti mlajši,

imajo lepšo kožo in lase, ki jim kasneje

osivijo. Med Okinavci vlada vitkost, debe-

luhi so prave izjeme. Vlada višja stopnja

živahnosti in psihofizične dinamike, le-

noba sodi med redke značilnosti prebival-

cev Okinawe. Relativno malo je psihičnih

motenj in duševnih bolezni, prav tako pa

so redki socialni odkloni.

Raziskovalci so odkrili štiri ključne el-

emente dolgovečnosti otočanov: zdravo

prehranjevanje, redna telesna aktivnost,

preprečevanje in premagovanje preo-

bremenjenosti in stresa ter poglobljena

duhovnost.

Oglejmo si pisano paleto živil, ki so jih

prehranski strokovnjaki v specializirani

ameriško - japonski znanstveni navezi

označili kot najbolj primerne za ohranjan-

je mladosti, zdravja in vitalnosti.

AVoKAdo sodi med bolj kalorično sad-

je, hkrati pa je sila koristno za organ-

izem, saj spodbuja delovanje možganov

in preprečuje motnje koncentracije in

mišljenja. Vsebuje koristne rastlinske

maščobe, vitamine, minerale, balastne

snovi in encime. Najboljša je pojesti en

svež sadež dnevno vsaj par mesecev.

Zeleni in Črni ČAJ pospešuje razstru-

pljanje in čiščenje organizma, preprečuje

nalaganje kalcija in maščobnih oblog na

stenah žilja, pospešuje cirkulacijo, zavira

starostno degeneracijo tkiv ter varuje

pred infarktom in možgansko kapjo.

Priporočajo 3 do 5 skodelic sveže ku-

hanega, zelenega čaja dnevno.

ribe in morSKi SAdeŽi (VKlJUČno Z

AlGAmi) skrbijo za vitalnost možganov

in mentalno prožnost do pozne starosti

zaradi selena (antioksidant) in vitamina

B12.

OKINAwA

Oaza brez diabetesa

šPinAČA, blitVA in mAnGold zaradi

visoke vsebnosti vitamina A, C in H, min-

eralov (železo, kalcij) in folne kisline sodi

med idealne zelenjavne priloge k ribam

in morskim sadežem. Spodbuja regener-

acijo organizma in tvorbo rdečih krvničk,

obenem pa pospeši prebavo.

KorenJe vsebuje obilico betakarotena

ter ugodno vpliva na sluznice in kožo,

ohranja vid, znižuje holesterol in krvni

tlak, ščiti pa tudi kožo pred škodljivimi

vplivi sončnih žarkov.

ZelJe, ohroVt, CVetAČA in broKo-

li vsebujejo varovalne snovi proti raku,

degeneraciji in staranju.

PeteršilJ, JAGodiČASto SAdJe,

KiVi in AGrUmi zaradi visoke vseb-

nosti vitamina C vplivajo na obnavljanje,

celjenje in odpornost celic in tkiv, zlasti

kolagena. Preprečujejejo obolevanje,

propadanje, staranje in degeneracijo or-

ganizma.

SoJA azijska kulturna rastlina iz družine

metuljnic, upravičeno postaja vse bolj

priljubljena v sodobni prehrani. Z visoko

vsebnostjo naravnih fito estrogenov

preprečuje prezgodnjo menopavzo in

z njo povezane hormonske motnje in

težave.

SonČniČno olJe in SemenA zavi-

rajo staranje, usihanje in degeneracijo

organizma.

Uvrstite tudi vi našteta živila čim večkrat

na svoj jedilnik in se na to spomnite že

zjutraj, ko greste nabavljat hrano.

27

Zdrava kuhinja

zEN iN prakTičNE vajE

Zavedanje

Z en nas uči, da naše nezado-

voljstvo z življenjem delno iz-

vira iz dejstva, da smo se tako

navadili na svet, ki nas obdaja,

da sploh ne opazimo njegove neskončne

raznolikosti in lepote. Če si vzamemo

nekaj trenutkov pozornosti in si jih pod-

robno ogledamo tudi najbolj vsakdanje

stvari postanejo čudovite, največji čudež

pa je gotovo to, da živimo. Kako naj se

naučimo uživati v lepoti vsakdanjosti?

Odgovor je kratek in jedrnat: s povečano

pozornostjo. Obstajajo štiri temeljne oblike

pozornosti oziroma zavedanja: opazovan-

je telesnih giborv (zavedanje telesa), opa-

zovanje fizičnih zaznav (zavedanje čutov),

opazovanje razpoloženja in čustev (za-

vedanje duševnega stanja) in opazovanje

misli (zavedanje umskih vsebin). Popolno

zavedanje lahko dosežemo samo, kadar

se osredotočimo na sedanji trenutek, ne

da bi se naše misli izgubljale (kar ponavadi

se) v spominih na preteklost, načrtih za pr-

ihodnost ter v strahovih in sanjarjenju. Če

smo zatopljeni v karkoli, kar ni sedanjost,

Tekst: JOŽIcA KEK

Iz vzhodnjaške duhovne tradicije se lahko učimo spontanosti in veselja do življenja. Zen kot filozofija življenja in praktična medi­tacija nam pomaga do polnejšega bolj zadovoljnega življenja brez napetosti. Sledi nekaj praktičnih nasvetov za globoko sprostitev in izostritev značilnega zavedanja "tukaj in zdaj".

naš um ni v stiku z resničnostjo, pač pa z

lastno predstavo o resničnosti.

Zen nas ne uči popolnega zavednja

zgolj med meditacijo, pač pa ga moramo

doživljati vedno in povsod. Teoretično je

najbolj preprosta stvar na svetu, v praksi

pa je zavedanje veliko težje uresničiti.

Naš um je le redko in kratek čas priprav-

ljen ostati osredotočen na sedanjost, raje

se ukvarja z mislimi. Če pa bomo redno

vsak dan za nekaj minut dosegli pop-

olno zavedanje, bomo bogato nagrajeni.

Občutno se nam bo izboljšal spomin, ker

se bomo z večjo pozornostjo posvetili vs-

akemu opravilu posebej.

Zavedanjue prinaša tudi nekatere občutne

telesne koristi, ker postanemo bolj pozo-

rni na svoje telo in neposredno okolico.

Živahno in veselo

28

ŠPELA NA OČESNI KLINIKI

Srečne oči, sreča v očeh

P red približno letom dni so se mi te

krvavitve začele pojavljati, opazila

sem tudi pojav plavajočih črnih

lis pred očmi. To si lahko pred-

stavljate kot, da bi vam pred očmi non stop

''plavala'' pajkova mreža. Kar je zelo moteče.

No, in se je začelo. Na laser hodim k enemu

najbolj priznanih očesnih zdravnikov pri nas

dr. Davorinu Sevšku. Pregled poteka tako,

da najprej pregledajo vid in mora pacient,

tako, kot pri okulistu, brati črke, potem dobiš

kapljice in opraviš slikanje očesnega ozadja

(OCT). Nato pa še pregled pri zdravniku in

upanje, da tokrat laser ne bo potreben.

In danes se je pri meni zgodil, lahko rečem

da, čudež! Niti dr. Sevšek, niti dr. Lumi (pri

njem sem junija dobila injekcijo Avastina) ni-

sta mogla verjeti, kako se mi je na desnem

očesu stanje popravilo. Krvavitev ni več!

Veselje in nasmeh sta se pojavila na mojem

obrazu. Bilo je rečeno, da takšnega pojava

še nista opazila pri nikomer. Po injekciji se

mi je stanje popravilo, vid se mi je s 40%

povečal na 80%, upam da se mi bo na

100/%.

Tekst: ŠPELA ČEPLAK

Danes sem bila ponovno naročena na pregled (laser) na očesni kliniki v Ljubljani. Tja hodim na vsaka dva do tri mesece na zdravljenje z laserjem. Imam namreč krvavitve na očesnem ozadju (diabetična retinopatija). Kar je ena od posledic sladkorne bolezni.

Desno oko je OK, zaenkrat, upam da bo

tako ostalo. Ampak, so se pa krvavitve

pojavile na levem…kar vsekakor ni dobro,

zato mi je tokrat lasersko operacijo naredil

na levem očesu, konec meseca pa grem še

po Avastin. To je biološko zdravilo, ki zavira

tvorbo novih žilic, ki se tvorijo v očesu in

zelo rade krvavijo. Avastin z injekcijo vbriz-

gajo v oko. Ja, sliši se strašno, ampak je

daleč od tega. Čutiš tako nič ne, ker ti pred

posegom oko omrtvijo s posebnimi kaplji-

cami, ki jih eno uro prej nakapljajo v oko.

Sam poseg pa traja komaj deset sekund.

Po posegu si moraš še en teden kapljati v

oko antibiotik in je to vse. Preprost poseg,

ki ti lahko zelo popravi oči. Tako, da zdaj

me čaka tak poseg še na levem očesu. Ni

me niti malo strah, saj vem, da bo to mojim

očem pomagalo in jih pozdravilo! Seveda,

pa brez moje samoiniciative ne bi bilo nič.

Sladkor mora biti urejen, holesterol v nor-

malni vrednosti itd.

Moje oči se bodo pozdravile., verjamem v

to in tako tudi bo. Optimizem za vedno, tudi

vsem vam ga želim zvrhano mero.

Če se zavedamo svojega telesa, zlahka

zaznamo nakopičene napetosti in jih

znamo sprostiti na neškodljiv način zgolj

z močjo naše pozornosti. Nekateri čutijo

napetost v mišicah in njihovo nusklajeno

delovanje.Zen nas spodbuja k čimbolj

naravnemu in spontanemu gibanju, kot ga

opažamo pri otrocih, ki brez težav preha-

jajo iz ene dajvnosti v drugo, pri tem pa niti

za hip ne prekinejo popolne zatopljenosti

v igro.

To velja tudi za zenovske mojstre. Z

enako zbranostjo in popolnim zavedan-

jem se posvetijo vsemu, kar počnejo, od

najdrobnejših opravkov na vrtu, slikanja s

čopičem na svilo, priprave čaja do vodenja

obredov pred stoglavo množico. Če bomo

tudi mi vsakdanje življenje obogatili s po-

globljenim zavedanjem, bomo že v mla-

dosti lahko uživali v umirjeni harmoniji in

ohranili veselo gibčnost do visoke starosti.

VAJA GledAnJA SVetA

Med najpomembnejše zenovske tehnike

spodi sposobnost, da izpraznite um vse

nepotrebne navlake in se osredotočite na

sedanjost. Poskusite to prenesti na vsak-

danje življenje.

Izberite enega od vsakodnevnih opravkov

– prhanje, pomivanje posode, pospravl-

janje mize, pletje vrta ali kaj podobnega.

Ko se lotite izbranega opravila, si v mis-

lih opisujte svoje početje in pri tem čim

večkrat uporabite besedico "zdaj". Pri

pomivanju posode si boste na primer

govorili:"Zdaj točim vodo. Slišim žuborenje

curka. V eni roki zdaj držim gobico, v drugi

kozarec." To počnite deset minut brez pre-

kinitve.

Vprašajte se, kako je popolono zavednje

vplivalo na vaše doživljanje vsakdanjega

opravila. Ali ste opazili kakšno nenavadno

podrobnost (morda vas je žuborenje vode

spominjalo na glasbo)? Spomnite se čim

več podrobnosti. Kako je vaja pozornosti

vplivala na vaše vtise o opravljenem delu?

29

Živahno in veselo

Lepega dne v avgustu sem se odločila, da bom prekolesarila južno Avstrijo od izvira Drave do Dravograda, skupaj približno tristo kilometrov. Vse se začne z dobro pripravo in tako je moje rdeče kolo znamke Author najprej romalo na servis, kjer so ga pripravili za dolgo pot, nato pa je dobilo še prtljažnik in dve nepremočljivi potovalni torbi, na vsaki strani eno.

avSTrija Na kolESU

Tekst in foto: DARJA LOVŠIN

Jezera, koruza in dunajski zrezek

Z a popotnico sem prebrala

dnevniške zapise legendarnega

Dnevnikovega fotografa Ego-

na Kašeta na internetu in si jih

natisnila, saj je bil to pot naredil tudi on s

kolesom in sam, tako kot jaz, fotografije pa

je objavil s poti tako lepe, da so me nav-

dihovale vselej, ko sem z fotoaparatom

iskala zanimive motive, prave kadre in

najlepšo svetlobo.

V Dobiacho, kjer pod italijanskimi Dolo-

miti izvira Drava, sem se odpeljala z

vlakom, kajpak ne z enim samim, saj je

bilo treba prestopati v Beljaku in Lienzu,

kjer je bilo videti, kot da vozi vlak samo

zaradi kolesarjev, toliko se jih je vkrcalo;

samih, v paru, družinsko, z otroki, s psom

v prikolici itd, kot da za kolo ni omejitev.

Na železniški postaji San Candido se je

truma kolesarjev zagnala navzdol proti

Dravi in dalje, jaz pa sem postopala še lep

čas po osamljenem peronu, dočakala vlak

za Dobiacho ali Toblach, kot pravijo Avs-

trijci, se peljala še deset minut gori proti

Dolomitom in zgubila skoraj dve uri, da

sem prišla spet do San Candida, zato pa

30

se lahko pohvalim, da sem res začela na

začetku. Dotlej me je pot stala 45 eurov,

kolikor sem odrinila za vlak, nato pa nožni

pogon in prihranek pri bencinu.

Po prespani noči v eni zadnjih sob mes-

ta s čudnim imenom Silian nekaj deset

kilometrov od San Candida, kjer sem se

prejšnji večer udeležila lokalne veselice

z muziko, pivom in pečenimi piščanci,

ena levo, druga desno in jaz vmes

drava nekaj kilometrov od izvira v italijanskih dolomitih

sem zjutraj nadaljevala pot v prelepem

sončnem jutru. Drava je bila že malo

širša kot na začetku poti, ko se je komaj

videla izza lapuhovih listov, prekrivajočih

breg, hitela sem mimo vasi, sonce je vse

bolj žgalo in v nekem trenutku sem dog-

nala, da bo bolje naprej iti peš. Cesta se

je namreč vzpenjala vse više in više in niti

misliti ni bilo, da bi se še peljala. Zdelo se

mi je čudno, da so se vsa kolesa, ki sem

jih videla, vozila na prtljažnikih avtomo-

bilov in da ni šel v moji smeri niti en kole-

sar. Tako sem napredovala od serpentine

do serpentine, cesta je kot velika hudobna

anakonda lezla vse više pod nebo, počitki

so bili vse pogostejši, sape nobene več,

ko se je končno pokrajina toliko zravnala,

da se je videlo malo dlje in glej tam na

koncu slike nagrada za trud, dokaz, da se

je izgubiti tudi lepo, prelepo modro jezero

pod sinjim svodom. Vse solze in znoj, ves

trud, vse je bilo pozabljeno, čista sveža

voda me je vzela vase in za dosti časa je

ves svet nehal obstajati. Samo račke, ki

so plavale v bližini in vodni trs so bili moji

sodrugi.

Naslednji dan je deževalo, do zadnjih pod-

robnosti sem si ogledala kovane križe na

vaškem pokopališču, si vzela čas za ogled

cerkve od vznožja do stropa, se zazirala

v mokro nebo in čakala na znamenje,

magari božje, da je sonce tam in bo jutri

sijalo. In tako je tudi bilo, ko sem zjutraj

obrnila pedala in zapustila ljubek družinski

penzion, kjer so stregli obilne zajtrke, im-

eli svojo zasebno leseno plažo ob plan-

Jezera, koruza in dunajski zrezek

inskem jezeru in odigrali po potrebi tudi

partijo ping ponga s svojimi gosti. Waisser

See se imenuje ta raj na zemlji in gotovo ni

mnogo kolesarjev, ki bi ga bili videli. Kajti

Dravska pot ali Drauer weg 1, kot je zapis-

ano na kažipotih tja gori prav res ne vodi,

ampak se drži spodaj pri reki, kot se mi je

nedolgo zatem, ko sem pridrvela s hriba,

razjasnilo. Kažipot je bil bolj za zmedo,

kot za usmeritev, ampak kaj bi zdaj s tem.

Dobro, da sem potovala sama, ker v takih

situacijah se znajo stari zakonci ločiti, pri-

jatelji skregati.

31

Pokrajina okoli Lienza je postregla z nara-

vnim razkošjem cvetočih travnikov, z nazo-

bčanimi Lienškimi Dolomiti v ozadju, lično

urejenimi vaškimi dvorišči in vrtovi polnimi

cvetja, bistro studenčnico iz vaških vodnja-

kov in tako odsotnostjo ljudi v vročih urah

dne va, da je bilo naravnost idilično. Koru-

zna polja so se nizala eno za drugim, na eni

ali obeh straneh ceste, toliko koruze nisem

vi dela še svoj živi dan, koruza bi bila prav

lahko v avstrijskem grbu. Pred Spitta lom

sem zopet zavila z dravske poti in se proti

severovzhodu spet namenila proti jezerom.

eno najlepših avstrijskih jezer je 930 m visoko Weissen See

Železniška postaja v lienzu je »rezervirana« za kolesarje

32

Noč me je zatekla pri Afritzer See, ka-

mor ne bi hotela še enkrat iti, ker je bilo

gostišče zanikrno, nad večidel senčnatim

jezerom pa je plaval vonj po trohnobi.

Vendar pa sta mi zgovorna italijanska za-

sem prikolesarila naslednji dan okrog enih

in se nemudoma pridružila kopalcem na

jezerskem bregu, odkoder je bilo lepo

opazovati jadrnice, zaradi katerih je bilo

vzdušje kot na morju, kajti jezero zelo

razsežno. Tam strežejo dobre dunajske

zrezke, zelo drage tudi, ampak včasih si

človek mora privoščiti, kot si je svoj čas

prav tu pri Würther Seeju privoščil zna-

meniti komponist Gustav Mahler, ko si je

dal postaviti kočo za komponiranje.

In potem še zadnje jezero Kopiacher See

blizu Borovelj, spet biser v tej kroni polni

draguljev, le kako, da smo mi od ljubega

Boga tostran Karavank dobili samo Bled in

Bohinj? Nič lepšega kot jutranje kopan-

je v takem toplem jezeru, polnem pitne

vode, potem pa zajtrk in na kolo, samo

ti, samotni popotnik na kolesu, cesta in

daljava. Vozila sem pod Peco, šesti dan

opoldne prešla slovensko mejo in idile je

bilo, kot bi odrezal konec. Slabe koroške

ceste, s tovornjaki napolnjene Prevalje,

razdrto središče Dravograda, neoznačena

železniška postaja, daleč je slovensko

podeželje od Ljubljane in obljube politikov

tamkaj ne poženejo kaj več od plevela, ki

zarašča robove cestišč.

konca in njuna bolj molčeča sinova, s kat-

erimi smo si delili mizo pri večerji, pečene

postrvi so bile okusne, družabno rešila

vsaj večer, pa tudi traso sem po njunem

nasvetu začrtala proti Wurther Seeju. Tja

bistra, hladna in osvežila je voda najboljša pijača za kolesarje

nazobčani vrhovi lienških dolomitov

V Avstriji se koruza piše z veliko zaćetnico

Živahno in veselo

izbor knjig in publikacij o diabetesu

29,80 €

12 €

4,80 €

20 €

20 €

12 €

5 €

20 €

27 €

naročila: www.diabetes.si 01 542 50 04

Živahno in veselo

34

Gibanje v vodi je bolj prijetno in razbremenilno. Omembe vredno je, da upor pri vadbi v vodi znaša le desetino človekove dejanske telesne teže in upora na suhem. Tako je kajpak obremenitev sklepov, vezi, kosti, mišic in hrbtenice mnogo manjša.

V aje, izvedene v vodi, so dvakrat

učinkovitejše od tistih na ko-

pnem, saj mora človek pri

gibanju premagovati tudi upor

vode. Pri tem so mišice, vezi, kosti in skle-

pi, pa tudi dihala in obtočila enakomerno

obremenjeni, mišičje pa se istočasno raz-

teza, krepi in sprošča. Masažni učinek

vode pospešuje metabolizem in spod-

buja krvni obtok. Idealna temperatura za

vodne športe znaša med 26 in 30 o C,

pri višji temperaturi pa sta srce in krvni

obtok preveč obremenjena. Če je voda

prehladna, lahko nastopijo krči mišic in

upočasnitev cirkulacije ter presnove nas-

ploh.

RAZMIgAJMO SE V BAZENU

Tekst: N. M.

Voda je zakon

Še beseda ali dve o ogrevanju. Tako kot

to počnemo na kopnem, se je treba tudi

v vodi ogreti pred začetkom vadbe, pri

čemer se je kot najbolj priporočljiva me-

toda izkazala kombinacija deset minut-

nega teka in poskakovanja v nizki vodi

ali vaje ob robu bazena.

Gibanje v vodi je zlasti priporočljivo za

vse, ki imajo težave s sklepi. Plavanje

in vodna gimnastika učinkovito pripo-

morejo k boljši gibljivosti in zmanjšanju

bolečin. Ker je človek zaradi vzgona v

vodi lažji, z manj napora kot na suhem

povečuje svoje gibalne sposobnosti

(obseg gibov) ter krepi vezi in mišice

(mišično moč).

Zdravniki in športno-medicinski strokovnjaki ugotavljajo, da je med rekreativci v športnih copatah vse več pretiravanja in brezkompromisne tekmovalnosti, ki človeku bolj škodita kot koristita. Kar v praksi pomeni, da mimogrede 'izničita' vse adute telesne dejavnosti in gibanja, ki zagotavljata pomembno konkurenčno prednost tako zdravim rekreativcem in športnim navdušencem kot tudi akutnim in kroničnim bolnikom.

P odobno kot za hrano in pijačo,

počitek in spanje, spolnost,

družabnost in ostale kompo-

nente zdravega načina življenja,

velja po ugotovitvah medicinskih in

športnih strokovnjakov ter psihologov

tudi za gibanje. Zmernost in premišljenost

sta pisana z veliko začetnico. Priznani

ameriški zdravnik in dietolog, dr. Kelly

Bornwell iz univerze Yale v New Havenu,

v ZDA, poudarja pomen gibanja in telesne

aktivnosti za vzdrževanje in ohranjanje

zmerne telesne teže, gibkosti, prožnosti,

odpornosti in vsesplošne vitalnosti. Oben-

UŽITEK NAMESTO TEKMOVANJA

Tekst: DARJA LOVŠIN

Vsak dan 5 počepov in 7 sklec

em pa navdušencem in zagrizencem

odsvetuje kakršnokoli pretiravanje in

nepotrebno garanje, ki v človeku zbudi

naveličanost in odpor do gibanja.

Pride lahko namreč do negativnega dis-

tresa, kar se kmalu odrazi v začaranem

krogu ponovnega debeljenja, hujšanja,

garanja in lenarjenja in podobnih eks-

tremov.

Če ste dejansko pretiravali z gibanjem,

boste praviloma opazili enega ali več

naštetih simptomov, značilnih za pretre-

niranost:

● maksimalno utrujenost in naveličanost,

lahko celo odpor do telesne dejavnosti

● zmanjšanje motivacije in navdušenja

nad gibanjem

● upad teka in želje po hrani

● motnje počitka in spanja s posledično

utrujenostjo

● dolgotrajen ali celo nenehen občutek

izmučenosti in izčrpanosti

● brezvoljnost in apatičnost, pomanjkanje

elana že zjutraj, ko se zbudite

● nenamerno hujšanje in izgubljanje

mišične mase

● izguba želje po kakršni koli telesni

aktivnosti in gibanju

● bolečine v mišicah, vezeh in sklepih,

lahko tudi kosteh

● ponavljanje okužb, vnetij in manjših

poškodb

● splošno slabo počutje in zmanjšana

psihofizična zmogljivost

● oslabljena psihosocialna nota.

Redna telesna aktivnost, pa čeprav je to

le 5 počepov, 7 sklec, 15 minut sprehoda,

30 preskokov kolebnice, tek okrog hiše

ali 10 stopnic dnevno organizmu pomeni

veliko več kot trikrat tedenska aerobična

vadba v naglici, na horuk in s stisnjenimi

zobmi, ker pač moramo ubogati zdravnika.

35

Vesti

36

NOVE KNJIgEFAcEBOOK

Kam z iglami? Problematika odmetavanja inzulinskih igel, o čemer smo pisali v zadnji Diti, je očitno zelo pereča, saj se je o tem vprašanju pred kratkim razvila tudi debata na Facebooku.

tanja Prelogar

Eno tko mal smešno uprašanje al pa ne..

kam date igle k ostanejo od setov za

črpalko al pa ugle nasplošno? k men

očitno nočejo v zd več jemat tega...kazni

za prepovedano odlaganje odpadkov so

pa bojda visoke...

Grega odeb u kanto za smeti :)

daniela bec jaz sem vedno metala v kan-

to za smeti.....sedaj pa se moj ata dogo-

varja nekaj na odpadu za smeti v Dornavi,

da bi tja naj vozla, ko so neke velike spre-

membe pri ločevanju ;).....bomo videli kaj

bodo rekli.....

tanja Prelogar točno tko kot ti pravš dan-

iela, so mojo mami poslal na odpad za

smeti naj se tam zmenj pa saj plačujemo

komunalo, da odvažajo smeti pol naj pa

jaz še naknadno sama odvažam?halo? ja,

grega, upam da ne dobiš kazni zaradi tega

Zavod diabetes Komunalna služba jih

mora skladno z odredbo o ravnanju z

ločeno zbranimi frakcijami prevzeti kot od-

padne kovine. Ker gre za ostre predmete,

je priporočljivo, da se jih prepusti v zaprti

plastičnio posodi. Več v reviji Dita, aprilska

številka, kjer odgovarja na to vprašanje

Ministrstvo za okolje. Glej: www.diabetes.

si, Arhiv

Ljubljana, Založba Modrijan, 2011, 211 strani

Založba Modri jan je z uvrstitvijo dela Prehrana 21. stoletja za ženske hrvaške nutricionistke dr. Leile Kažinić Kreho med svoje letošnje izdaje znova dokazala, da je njena knjižna bera med najbolj zanimivimi pri nas. Prehrana je velika tema, vse bolj se povezuje z zdravjem, ki je prav tako top tema, in če o njej napiše knjigo dr. Krehova, ki si s pisanjem za vodilne hrvaške časopise in revije prizadeva k ozaveščanju o vplivu hrane na zdravje, potem je to branje, ki pritegne s svojo takojšnjo uporabnostjo, kar je merilo dobrega strokovnega priročnika. Čeprav je knjiga namenjena ženskam, katerih zdrava prehrana se nekoliko razlikuje od moške zaradi hormonskih posebnosti, je vsebina zanimiva prav za vsakogar. Tudi sama odlična kuharica, kot se rada pohvali, je vključila množino receptov, s katerimi podpre znanstvene ugotovitve. Posebno poglavje namenja sladkorni bolezni in podrobneje predstavi novejši kriterij, to je »glikemična obremenitev«, ki o nekem živilu pove več, kot le glikemični indeks. Na pol vegetarijanka predlaga meso (biftek na rukoli) samo, kadar želimo povečati vnos železa, cinka in vitamina B 12, recimo pri odraščajoči mladini, sicer pa ne vidi nobenega problema, če se celo noseča ženska prehranjuje pretežno zelenjavno. Tak režim prehrane je preventiva pred sodobnimi boleznimi življenjskega stila, še zlasti diabetesom tipa 2, zato lahko knjigo priporočimo vsem, ki želijo v svoje življenje vnesti več zdravja, če pa je bolezen že tu, pa nikarte oklevati, znanje je prvi korak do izboljšanja sta-nja. Ne pozabite, zdrava prehrana je pri diabetesu razumljena kot del terapev­tskega procesa. DARJA

LOVŠIN

DR. LEILA KAŽINIć KREhO

PREhRANA 21. STOLETJA

ZA ŽENSKE

37

NOVE KNJIgE

Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 2011, 123 strani

Knjiga Izbira filozofinje Renate Salecl je ena tistih, ki lahko razjasnijo pogled na življenje. Poglobljeno delo, ki izpričuje veliko avtoričino poznavanje konceptov, teorij in ustroja sodobnega sveta na vprašanje, koliko sploh lahko izbiramo, odgovarja: zelo malo. Kljub temu, da nas razni coachi (trenerji) in priročniki za zmagovito življenje na vsakem koraku prepričujejo, kako lahko že jutri s pravo idejo v glavi, ob pravilnem dihanju, morda s kakšnim kilogramom manj, ampak vsekakor z obilo zaupanja vase spremenimo najprej sebe, potem pa še vse ostalo, je na svetu vedno več depresivnih ljudi. Če bi slučajno podvomili v resnično zmožnost in koristnost, morda bi bilo bolje reči funkcionalnost trenerjev in priročnikov, je vedno tu odgovor, da se posameznik pač ni dovolj potrudil, da je lenoba, izguba in zavožen primer. V resnici pa je vse to newage-ovsko pritiskanje na individuuma v korist, če že ne v službi kapitalizma, ki vse uredi tako, da je enim veliko bolje kot drugim, pa čeprav niso prebrali niti enega priročnika o osebni rasti. Tako tudi o zdravju Renata Salecl meni, da nimamo kaj dosti izbire, kajti družben položaj je že polovico zdravja oz. bolezni. Ali moramo torej pričakovati, da bo diabetesa in drugih bolezni nezdravega življenja vedno več? Organizatorji življenjskega stila so postali trgovci s svojimi kotički za otroke, poceni kosili za upokojence, razstavami kač, karticami, popusti in kuponi. Ali je to, da izberemo med Tušem ali Mercatorjem res kakšna izbira? In ali je to, da se zabavamo v nakupovalnem centru res življenjski stil, kakršnega si lahko samo želimo? Po branju te knjige si lahko malo oddahne­mo, saj le ni­smo tako vse­mo gočni, kot nam skušajo dopovedat i sve tovalci za osebno rast. V bistvu je kriva drža-va.

»

RENATA SALEcL

IZBIRA

D anes govorim v imenu Svetovne

alianse proti kroničnim nenal-

ezljivim boleznim (KNB), ki jo

sestavljajo Mednarodna federacija za

diabetes, Mednarodna zveza za boj

proti raku, Mednarodna zveza proti

tuberkulozi in pljučnim boleznim in

Svetovno združenje za srce«, je začela

svoj sklepni govor Ann Keeling iz Medn-

arodne federacije za diabetes in preds-

ednica Svetovne alianse proti kroničnim

nenalezljivim boleznim na srečanju pred

rednim letnim zasedanjem organizacije

združenih narodov 20. septembra v

New Yorku.

»Aliansa proti kroničnim nenalezljivim

boleznim vključuje skupaj 1.000 or-

ganizacij, ki ozaveščajo, izobražujejo,

nudijo zdravstvene storitve ter pod-

poro bolnikom v skoraj vseh državah

na svetu. V zadnjih devetih mesecih

se je omrežju alianse pridružilo še

tisoč nevladnih organizacij. Po vsem

svetu, še zlasti pa v manj in srednje

razvitih državah je trpljenje, umiranje

in breme teh bolezni največje. Dejstvo,

da naraščajo in so dosegle epidemične

okvire priča o tem, da smo jih doslej

preveč zanemarili. Epidemija kroničnih

nenalezljivih bolezni je vseprisotna in

brez nadzora.«

Prva od šestih točk deklaracije je

posvečena diabetesu. Preko 366 mili-

jonov ljudi ima diabetes in to število

bo naraslo na več kot pol milijarde

v eni generaciji in to je le ena od

štirih najpogostejših kroničnih ne-

nalezljivih bolezni. S politično

deklaracijo mednarodna skup-

nost končno priznavajo, da

so kronične nenalezljive

bolezni epidemija in poziva k

takojšnjemu ukrepanju tako

na globalni kot na nacionalni

ravni. Aliansa se je zavezala

vladam pri tem pomagati z

vsemi svojimi zmožnostmi.NEJKA LOVŠIN

DEKLARAcIJA O KNB

Dovolj je dovolj

Pozdravljeni, sem bralka revije Dita in uporabnica vašega portala Diabetes.si. Rada bi vas pohvalila, saj po mojem mnenju resnično zelo dobro delate na področju sladkorne bolezni, katera je moja življenjska spremljevalka že dobrih 10 let. Posebej bi rada pohvalila vašo rubriko Diabetolog svetuje, saj me je pozitivno presenetila hitrost, strokovnost, jasnost in kvaliteta odgovora na vprašanje, ki sem ga zastavila. Velikokrat pa sem dobila odgovor na vprašanje tudi v vašem arhivu odgovorov, če mu lahko tako rečem. Tudi teme vprašanj in vaših člankov so zanimive in aktualne. Zato vas z veseljem pohvalim in lahko le še rečem, kar tako še naprej.Vaša zvesta bralka, Bojana iz Ljubljane

»Ukrepajmo proti kroničnim nenalezljivim boleznim zdaj!«

PISMO BRALKE

Ann Keeling je predsednica novo ustanovljene Svetovne alianse proti kroničnim nenalezljivim boleznim.

Razvedrilo

38

pravilNa rEšiTEv zadNjE kriŽaNkESKAKAČ, LAVINA, ALT, EK, SKORJA, TOME, LANZA, PAT, LK, SKOKOLAMIN, cAR ,KABARETIST, ITA, AMOR, ELLA ,RA, KEITA, EJ, VSKOK, ALSEN, TEKSTURA ,LETNI KINO ,ALAN ,KOKETA , ESTRADA, ANANAS, cENTRALpravilNo rEšiTEv jE poSlal:ante lukačevič, Trinkova 1, 6330 piran,ki bo prejel praktično nagrado naše založbe. Čestitamo!Rešitve nagradne križanke pošljite do 15. novembra na naslov:Revija Dita Bezenškova 18, 1000 Ljubljana.Nagrajenec bo prejel knjigo Zdravo.Sladko.

VETER V EKVATORI-

ALNEMPODROÈJU

PREDSTAV-NICA

REALIZMA

IZVAJA-LEC

SKLADBE

TUJE M. IME

(V IMENUGJORGJE)

SESTAVILJOŽE

PETELIN

VEÈJAKAMNITAGMOTA

RIBIŠKAKLJUKICA

NAŠAIGRALKAKUMER

CIRKUŠKITELO-VADEC

PRIPRAVA,KI MERIPORABO

NPR. VODE

SLOVENSKIKUHARSKIMOJSTER

(IZ: SARAÈ)

POZDRAVSTARIHRIMLJA-

NOV

IZVIRNIKRAK REKEMENAM NATAJSKEM

DELICEVI PRI

KMEÈKEMVODNJAKU

KDORDELUJE

PODTALNO

GOSTIJA,POJEDINA

VRSTA JEDI,ŽOLCA,

HLADETINA

TOLKAÈPRIPRAVAZA STRGA-

NJE

PREBIVA-LEC

MANJŠEGANASELJA

SISTEMOSMIHTONOV

VADITELJŽIVALI

ZVEZDA, KINENADOMAZAŽARI INUGASNE

ŠVICARSKISLIKAR INGRAFIK

(IZ: LIBERA)

BACEK,OVÈKA

RDEÈKASTAKOVINA

AFRIŠKA, KROMPIRJUPODOBNA RASTLINA,

KI USPEVA NAVLAŽNIH TLEH

ANTIÈNI VERSKIREFORMATOR

HRVAŠKIPEVECBELAN

NAŠATISKOVNAAGENCIJA

DOMAÈA ŽIVAL

GORA VJULIJCIH

IMETJE,SVOJINA,POSEST

JUŽNODREVO IN NJEGOVSADEŽ

OTOK OBZAHODNI

OBALIIRSKE

PALICAPRI

BILJARDU

SIMBOLZA

AKTINIJ

DOLGAREKA VŠVICI,

TUDI AARE

TUJE M. IME(ZLATKO)PLESNIRITEM

UMETNOSTV TEATRU

VOJAŠKOPOKRIVALO

DELROKE

CELJSKATOVARNA

TENIŠKIKLUB

PRIPADNIKLATINOV

IZDELEKIZ CVETJAV OBLIKIKROGA

SLOVENSKIPESNIK(JOŽE)

NARISALJ. P.

RIMSKA ŠTIRICAVRSTA

ENERGIJE

IMESMUÈARJA

EDALI-NIJA

DELAVECV

LIVARNI

ADAM IN ...ZNAMKA

JAPONSKIHAVTOV

Ljubljana, Bezenškova 18

Delovni čas: 9.00 do 14.00

01 542 50 04

• Izobraževanje• Kuharski tečaji• Literatura• Svetovanje

w w w

diabetes.si

OČETU POPUŠČA SRCE

Zanima me za očeta, star je

77 let, ima srčno popuščanje…

Tisoč vprašanj, en portal, strokovni odgovori v 48 urah

Imate tudi vi vprašanje?

ZDRAVILO ZA BOLEČINE V NOGAH

Zanima me, kakšno bi bilo najboljše

zdravilo za bolečino ...

NEZAVEDNE HIPOGLIKEMIJEProsila bi vas, če lahko moje vprašanje čim prej …

NOSEČNOST IN KRVNI SLADKOR

Sem tretjič noseča, stara 39 let

in v 36 tednu …

KDO IMA PRAV?Spoštovani, imam diabetes tip 2, do pred kratkim sem vsakodnevno …

GROZA PO KOLESARSKEM VZPONU

… do zdaj sem nivo sladkorja …

PRILAGODITEV INZULINA PO ODPUSTU IZ BOLNIŠNICE… je bil pred tednom dni odpuščen iz bolnišnice …

ALI LAHKO PO SVOJI PRESOJI

VZAMEM VEČ TABLET?

Moje vprašanje je, kaj narediti…

PROBLEMATIČNE TABLETE… ker v ambulanti, kamor hodim, ne morem dobiti …

AMPUTACIJA ZARADI DIABETESAV zadnji številki Dite me je zelo prestrašil članek …